DOLENJSKE NOVICE
»
*.' Dolciijslte Novice ixhiijajo vsmk (h'iiyi éfitríe),-; alto je ta dan prazuilî, diin poprej.
Ceciii jmj je za celo lelo 14 Iv. Zii })oi leta ? ii. Naročtiiua '/.a Nemčijo, Bosno in druge evropske države znašji HÎ"— li, ka Ameriko IS'— K, Msit lil Ot^hlHÍ [llilčlljlijo llil|H't^.j.
Vk<4	iiiii'déitiiio ill ()/,nuiiîlii
s|ii-(^jniiiii tisknriiii J, Krajec nasi.
Kaho ItilihD določimo sladitolio ml\w z navadno trgoustto tEhtnico.
Vzemimo řisto. prazno steklťiiico ozkiiii grlom, ki di'ži približno eden liter. Steklenico fiostaviino na <Iobi'o trgovsko tehtnico in jo iztarii'ajiiio tako, da kažeta jeziCka tehtnice ravnotežje.
Nato napolnimo steklenico a či>ito. mrzlo, najbolje deževno ali potoňno vodo, Na drugo sklediko tehtnice postavimo utež 1 kg. Nato dolijeino ali odlijemo toliko vode, da kažeta jezička telitnice zopet natančno ravnotežje.
Tik oh površini vode nalepimo nato zunaj na steklenici ozek trakec papirja tako, da stoji njega zgornji rob tik ob površini vodo v steklenici. Nato vodo izlijemo in napolnimo steklenico natančno (Î0 iste' višine z moštom. Most ne sme še kipeti in moi'a biti čist, to je piecejen skozi platneno krpo.
Videli bomo takoj, da je mošt težji kakor voda. Stehtajmo, za koliko je težji. Kolikor gramov tehta mošt nad eden kilogram, to' število delimo s štirimi in od izidka odštejmo tri, pa dobimo težne odstotke sladkorja v moštu.
Ako naprimer doženemo, da tehta mošt 72 gramov nad kilogram, potem ra-ánriamo takole: 72:4 = 18 — 3 = 15%.
Tak inošt ima torej 15% sladkorja, -to je v 100 litrih mošta 15 kg sladkorja.
Če hočemo zvedeti, koliko volumnih ali prostorniriakib odstotkov alkohola bo inujlo vino \z njega, treba je le, da od"<totke sladkorja pomnožitiios šestimi tlesetinkami, torej I 6 X Vio = 15 X 6 =■ 90:10 = 9 vol
Vino iz tega mošta bo imelo po končanem kipeiiju 9 litrov alkohola v hektolitru. — Ako dosežemo vsaj toliko moino vino, smo lahko zadovoljni. Mošt pa, ki ima pod 157o .sladkorja, da pre.slabotno vino, zato bi mu kazalo sladkor dodati. Letos bo pa dosti mošta, ki bo imel komaj 12% sladkoija, slajetrje bi bilo torej splošno umestno.
Kdor doda moštu sladkor, naj ga raztopi v moštu takrat, ko spravna mošt v sod. Oslajen mošt je dobro premešati in skrbeti' za to, da dobro pokipi.
B. Skalický.
Dalenjskim Nouicam v slovo.
s pričujočo številko prenehajo Dol. Novice za vselej izhajati. S tem izgubimo zopet eni list kmetijskega značaja, kajti Uol. Novice so bile kot lokalni kmetijski list osnovane in ta zna(^,aj so tudi veČ ali manj vzdrževale do zadnjega.
Pojav, da preneha kak list s kmetijskim ali sploh izobraževalnim značajem izhajati, ni razveseljiv. Medtem ko imamo političnih listov že v izobilju iii ko i'astejo še ■ vedno novi taki listi kot gobe po dežju, luaiqka nam izobraževalnih listov vseskozi.
Našemu kmetu, obrtniku in srednjemu stanu sploh je pa izobrazbe krvavo potreba. članke gospodarskega in izobraževalnega značaja bo čiial vsak gotovo vedno z večjim veseljt^n. Vsaj bo svet po prestani hudi bolezni — svetovni vojski — brez (Ivonia neznanîiko napredoval in nujno potrebno bo, da bo ž njim hitel naprej tudi naš kmet in obrtnik. Da informira svoje bralce o stremljenju drugih narodov za gospodaiskim napi-edkom, o novih izkušnjah in iznajdbah na gospodarskem poyu, o vprašanjih naroilnogospodarskega značaja itd., je naloga dobrega lista za šti'.še sloje našega ljudstva. In takega lista nimamo, dasi ga krvavo potrebujemo.
Končam z željo, da bi se umirajoče Dol. Novice prerodile v duhu časa, da bi jim ktnalo sledil poučen list za kmetijstvo in malo obrt, ki bi seveda lahko prinašal tudi domaČe in tnje novice na političnem polju v obliki kratkega pregleda.
Našemu ljudstvu, posebno kmetom in obrtnikom iii pred vsem njih naraščaju kličem: Berite dobre stiokovne in izobraževalne liste, izobrazbe je vsakdo poM'eben, posebno pa se tisti stanovi, ki so pod vplivom neugodnih okoliščin v izobrazbi zaostali. Najhitreje je mogoče napi'edovatî v izobrazbi s čitanjem. Duševna hrana ni človeku nič manj potrebna kot telesna. Kdor ne čita, zaostaja, kdor zaostaja — nazaduje !
Izobrazujmo se — berimo in hiteli bomo z ostalitni kulturnimi narodi naprej! S kulturnim napredkom i'aste" tudi gospodarski napredek in politična moč vsacega naroda.	B. Skalickv.
Našim fantom«
(!'. Strmiiljf.)j.)
Vojska je deloma že končana. VeČina naših fantov in moŽ se je vrnila na svoje zapuščene domove. Mnogi so prišli po dolgih letih muke in trpljenja iz vjetni.štva tesnih spon. Eni so se vrnili čvrsti in zdravi, kakor-so odšli od doma, drugi — reveži —: pohabljeni za vedno. Komaj smo jih čakali, sinove naše domovine, a set-laj, ko so tukaj, ali smo jih v resnici veseli? Da, lazveselili snio se ji)i, pozdravljajoč jih po dolgih letih nestrjuiega čakanja, razveselili smo se jih tako, da smo v trenutku pozabili vse trpljenje, kar smo ga prebili dolga leta nesreče.
Veseli smo na.ših fantov, a tudi žalostni smo jih. Dobre, poštene in zdrave mladeniče smo poslali od doma, a kakšni so se vrnili? Domovina, ti si kakor zdravje, a plakaš gotovo, ko vidiš, kakšne sinove ti je vjnila tujina. Kje je ostala prikup-yiva prijaznost naših fantov, kje njih zdi'ava šala, kje lepa domača pesem? Oh, kje? Vse so jim ukradli l.ujci zlobni, hudobni. Vzeli so, kar je bilo lepega v njihovih si'cih in so jih zastrupili s strašnim strupom vseh mogočih grdobij. NajzoprnejŠa izmed vseh je kletev v vseh jezikih posebtio v laškem. Kdor zdaj kolne, kolne laško, kakor da ne bi imeli Slovenci izrazov za kletvine. ki jih piav nič treba ni. Je pa že tisočkrat lepši slovenski „h ... Č" kakor laška „m .... a" -t- se vsaj po „kranjsko" sliši. Ali naši fantje? Kar nekam imenitno se zdi vsakemu, če zna laški, Četudi samo kleti. Kakor kuga se je razpasla ta nesnaga po naših slovenskih krajih in vsaka druga beseda j(i laška kletev, grda tako, da mora biti poštenega človeka sram, ko sliši, da naši sh)vcnski fantje tako surovo preklinjajo.
Najhujše pa je, da je od tega strupa otrovana že šolska mladina. Samo slučaj. Pridem v Šolo. „Ta-le je pa klel" — pravi Matijček. kazoč Janezka. Začudiui se. Kako pa zna takle frVoHii, koitiaj komolec vi>íok, kleti, ,Kaj pa je rekel?" Matijček se zvija: „Poveilal bi, pa me je siam". ,Le kar povej, ne bo nič hudega, Matijček,
Komaj upravi iz sebe: „p...... „No,
Janezek, kje si se pa tega naučil?" „Saj
naš Miha zmeiaj tako pravi, pa soiedov .hirij ravno tako, pa sem slišal in sem rekel še jaz tako, pa so se iiti smejali."
No, tako-Ic je, naši fantje, ki ste bili naš ponos in naša moči Ni zadosti, da ste zastrupljeni sami, še te naše male zastrupljate z grdim strupom, ki sle ga prinesli od vseli strani sveta. Ali les niste videli in slišali pri drugih narodih niČ lepšega, nič boljšega, kar bi bili vzeli s seboj za spomin, kakor te grde kletve? Če niso imeli tujci nič dobrega, kar bi posnemali, še to bi jim bili pustili in drugačni bi se vrnili k nam, in bolj bi vas bili veseli, kakor smo sedaj.
In ravno ta iiaiod slovenski, ki je bil 0(1 nekdaj dober in blag, je moral pobrati vse najgi'še. najslabše, Fantje, ali boste tako grdo blatili našo mlado, komaj odrešeno domovino? Če ji že nočete delati Časti, saj sramote ji nenapravljajte! Pustimo dj'ugim nai'odom, kar je njihovega, sami imamo zadosti slabega, ni treba, da bi še od drugod vlačili skupaj nesnago in grdobije.
Fantje! Ni še prepozno! Vzdramite se, dokler je še čas, da boste zopet naš ponos in Čast (iotiiovine. Ne varajte naših upov, ki smo jih stavili na vas, ne oskru-njajte naše domovine s tujimi madeži!
Jubilej.
v petek, dne 24. oktobra t. I., praznoval je v krogu svoje rodbine in nekaterih svojih ožjih prijateljev sedemdesetletnico svojega rojstva g. Franc pl. Šuklje, dvorni svetnik v p, in graščak na Kamnu pri Novem mestu.
Hvaležnost zahteva, da se tega odličnega l'ojaka spomnimo zlasti mi Dolenjci, za katerih korist je deloval pl. Ôuklje od prvega početka svojega javnega delovanja.
Rojeti v Ljubljani iz očeta Belokranjca, je pl. Šuklje po dovršenih visokošolskih študijah postal profesor zgodovine na naši gimnaziji. Tu je poi'očil svojo zvesto mu udano družico na trnjeveni poto Življenja, iz znane rodbine dr. Rosinove iz Kandije.
Že leta 18H3. je Šuklje stopil v politično življenje kot deželni poslanec kranjski in leta 1885 kot prvi slovenski državni poslanec za dolenjska mesta v dižavni
Škrljevo.
Zgodoviiiuki opis. Spisal Ivan Stektasa, ^ (Ualjo,)
Radoljico SO imeli Kajzelji še 1. 1735, (Šcntruperški župnijski ai biv,) Javnih služb niso obnašali razen Ivana Adama, ki se je povzdignil do Časti dekana stolnega ka-piteljna ljubljanskega lota 1649, Bil je ob enem tudi žnpnik na Dobu, ker je ta župnija spadala pod kapitelj ljubljanski. (Valvasor. Vili. 690.) Ivan Adam Kajzelj je bil tudi deželni odbornik leta 1641 in 1642. (Valva.sor, IX., 89). Jurij Honorîj Kajzelj je bil kot duhovnik član duhovniške bratovščine sv. Mihaela v Mengšu. Umrl je leta 1692. (Zgodovinski Zbornik. L, 1873, atr. 39G.)
Kajzelji so bili jako pohlepni za imetkom. kar sodimo po hmlih ju'avdah, ki so jih imeli nasledniki Martina Kajzelja s proštom novoitieŠkim odnosno Župnikom šentruperškim radi vinske desetine v Apne-niku. Pravdo je začel Že sin Martinov Gašper,' a nadaljeval jo jo z vso odločnostjo sin le tega Ivan Danijel. Pravda je trajala celih 25 let (1640 —1665) ter se je končala na korist Kajzeljev, ki so
dobili po raz.sodbi vso desetino v Apneniku. Tedanji novomeški prošt Ivan Andrej Sternberg (1653 — 1666) je izročil v ime šent-rupei'škega župnika vso desetino, pi'iilržal pa si je še nadalje vse pravice na desetino v Apneniku, in sicer na tretji del, kakor jo je imel v celi župniji od žita in vina. Kesneje je dobil šeiitruper.ški župnik zopet to vinsko desetino v Apneniku, kajti nahajamo jo zapisano po vseh desetinskih zapiskik do 1, 1848. (Zgodovina župnije éent Rupert, str. 90.)
Ivan Danijel Kajzelj se je oženil z Marijo Margareto, sestro JJihela Scheien-buiga, posestnika Mokronoga. Leta 1654 je zapisan prvikrat v šentrujierški žup-iiij-iki krstni matici kot gospod Kajzelj. Leta 1658 se mu je narodila hči Marija' Judita, a leta IG60 pa Judita Terezija ter je zajusan v krsttii knjigi že kot !(ai'on (perillustiis). Ta Ivan Danijel je bil tako premožen, da'je kupil še graščino mokionoško od svojega svaka. Povečal in ui'edil je tudi Řkrljevo. Na Valva.-^orjevi sliki (XI. 223) viilimo lepo urejen vhod ' v grad od iztočne strani, koder je bila izpeljana lepo ograjena pot po obronku bi'da do grajskih vrat. Zdaj vodi od te
sti'ani v grad le ozka steza med redkim sadnim dievjem. Grad pa je ostal sicer v zunanjosti nespremenjen do današnjih dni. K'ajzeijevi so živeli t.akrat v piijatelj-stvu s sosednimi vlastelini v Rakovniku (Baibovi, na Dobu (Wazenbei'gi). v Za-gorici (Schreiberji), v Kotu (Apfaiternt íti v Mokronogu (Scheretibnrgi), s katerimi so si tudi kumovali. Ctdo z domačim župnikom Štefanom iíelčičeni so si bili dobri, dasi so imeli ž njim dolgotrajno pravdo. Sodimo to po tem, ker nahajamo župnika Belčiča zajiisanega kot kuma drugi hčeri Kajzeljevi leta 1660 (Žiiptiijski ai'hiv šentiuperški, krsine knjige.) loda 1. 1674 je zailela rodovino škrljevskih Kajzeljev Vf.lika uesrVča. Ko se je nekega dne baron Ivan Danijel Kajzelj zabavljal v mokro-noškeni gradu na kegljišču, se je v nekem [irepiiu nanj tako silno razjezil njegov svak Anž Jo.si[» Scherenbuig, brat Ernesta Mihela, da mu je zasadil nož v prsa tei' je vsled tega za pol ure umrl. Valvasor (XI, 396) zagovarja morilca, češ, da ni bil samo srdite íudi, nego tudi vČasi prava zmeda.
Ker Ivan Danijel ni imel moškega potomca, je ostala njegova vdova Marija
Mai gareta gospodarica obeh graščin Škrlje-vega in Mokronoga. Živela je večidel v Škrljevem, posebno odkar je izročila Mokronog Fiancu Ernestu baronu Reis-sigu, ki jc oženil njeno starejšo hčer Marijo Izabelo Judito. 29, decembra 1677 je bila še gospodarica mokronoške graščine. Na ta dan je podpisana na listini, s katero se [»rezentii'a za župnika mokronoškega Jakob Scbrott novomeškemu pvoštu Ger-maniku grofu Turnu, (Listina fasc, XIX, Nro. 2 v novomeškem kap. arhivu. Prepis v moji zbirki,) Mlajša hči Jntlita Tei'ezija pa je vzela leta 1684 Henrika barona Kusst'iisteina, posestnika llmelnika in StriiHda. a hčeri iz tega zakona, Kataritii Elizabt^ti. tedaj svoji vnukinji, je zapustila vdova Marija Margareta baronica Kajzelj v o|)oroki iz leta 1695 gi'ad in posestvo Škrljevo. To Katai'ino Elizabeto baronico Rflssensteln je oženil Anton baron Lartgen-mantel ter je dobil ž njo posle smrti Marije Margarete Kajzelj leta 1709 posestvo Škiljev(\ ki je ostalo v lasti pii tej ro-dovini do 1. 1791. (Supplemeiue zu des Freilier.in von Valvasor Topograjtliie von K rain von Brcckerfeld pod Greulach).
zbor na Diiiiajii. OJ teilaj je posvetil vse svoje delovanje «lasti v gospodarski napredek svoje slovenske domovine, pi'edvse pa Dolenjske.
V dižavnein zboru je vsled svoje bistroniniiosti, svojega ndločnega nastopa in svojega govorniškega daiii užival ngled in sitiipatije ne sauio pri slovanskih po-slaticili, temveč tudi pri našili tiarodiiili iiasprotnikili.
Šuklje se je izkazal zlasti strokovnjaka v upravnih, prometnih in finančnih vprašanjih, vsled iesar je bil ponovno voljen referentom za državni proračun, kateri težavni in zaupanja vredni mandat se je od strani poslanske zbornice poverjeval le najspretnejsim njenim članotn. Da je èuklje svojo nalogo vedno fiastno izvršil, je znano.
Kot deželni poslanec kranjski je Šuklje dosegel naposled najvišjo stopnjo v avtonomni upravi, ko je postal deželni glavar vojvodine Kranjske. Tudi tu se je izkazal jnoža na svojem mestu. Žal, da je bilo njegovo delovanje le kratko, kajti njegov talent ni dal spati znaneuni izdajici dr. Šusterliču, ki je s svojo brez-obzii'[ioatjo povzročil, da je pl. Šuklje raje odstopil, kakor da bi se podal na polje koi'iipcije in protizakonitosti. Odložil je častno mesto deželnega g]avarj.a in se je umaknil iz politiÉiiega delovanja.
Da se je to zgodilo v veliko škodo ne samo naše dežele, temveč vsega našega naroda, ve vsak, ki mu je znano koruptno in piotinaiodno delovanje dr, Šustei'šiča in zadnjega deželnega odboia kranjskega, žalostnega spomina.
Ko je-- pričela svel.ovna vojska, je bil pl. Šuklje med tistimi, ki je piavilno ocenjeval njen pouien in ki je trdno pričakoval zmago antaiite in osvoboditev našfga na roda izpod tujega jarma. Vsaj je kot zgodovinar, kot dolgoleten parlauientai'ec in kot bivši vi30iíi državni uradnik jako dobro poznal trbleno stavbo in upiavno gnilobo stare Avstrije. — Z udadeniškim poletom in iskrenim lodoljubjem v srcu je na dan preporoda našega pozdravljal v naši sredi na.Šo narodno po:ida(i.
Vsi, ki Šnkljeja poznamo, smo bili uvei'jeni, da bo tega, tako modi'ega, kakor izskušenega moža postavil naš narod tja, kamor je ob tako važni priliki spada! in kjer je stal že pred maliinacijaml Suster-šiČevimi. Žal, da se to ni zgodilo in da se je na zasluženega moža čisto pozabilo.
Šele v zadnjem času je naša vlada poklicala .Šukljeja k aktivnemu delovanju, imenujoč ga predsednikom upravnega sveta dolenjskih in drugih lokalnih železnic Slovenije. Piepričani smo, da bode tudi na tem polju jjokazal jubilant svoje obsežne iziikušnje. Vsaj se itiia cela Dolenjska in lielokrajina v prvi vrati le njemu zahvaliti za sedanjo železniško zvezo. Upajmo, da bo izvedel predvsem svoj davni naCrt železniške zveze s sosedno Štajersko in z jugom, zlasti z morjem. To vpi'ašanje, ki je ob brezbrižnosti prejšnega deželnega odbora skoraj popolnoma zaspalo, je sedaj, po ureditvi naše narodne države, postalo tem bo^ pereče.
Šuklje uživa zaupanje najšij.ših krogov našega naroda. Vsaj je časten občan Ljubljane, našega mesta, občine Šmiliel-Stopičp in skoraj vseh občin ob dolenjski in belokranjski progi. Bog daj temu oilliĆnemu možu mnoga leta preživeti v sedanji telesni in du.ševiii svežestl, v si'ečo ljubeče ga njegove rodbine in v blagoi' naše slovenske domovine, kî jo on tako ]H'Ísrčno ljul)i. Mnogaja ljeta!
Usmilite se; usmilite se!
NaiineČ slepcev se usinilite! Ponatisnemo pismo slepega vojaka, kateio bi naj vzbufîilo novih dobrotnikov. Četudi Dol. Novice ne bodo veČ izliajale. vkljub temu je pi'ipravljen ktijigar Urban Jloivat v Novem mestu še dalje nabirati darove za slepe naše vojake ter jih odpošiljati blagi matei'i naših največjih siromakov, č. sestri Klari. Ker Vas, velecenjeni nai'očniki, Dol. Novice ne bodo več nadlegovale s proš-
njami za slepe vojake, prosimo iiajprisrÈ-nejše: ne zabite najbolj nesrečnih revežev, usmilite se jili, nabirajte darove pri vsaki veselici, gostiji, sploh pii vsaki priliki in jjošljite svoto na goii iuienov^n naslov ali pa tudi naravnost tla Zavod za slejie v Ljubljano.
Velespoštovani gospod tnedniki Čast mi je zopet enkrat, da Vam lahko pišem. Temelj tega pa je namreč zahvala za 191 kron, katei'e smo spi'ejeli. Dolgo Že nismo dobili tiikakega daiu ter smo bili že mnenja, da se je z nabiranjem daiov za nas pi'enehalo. Ne mislite pa, velespoštovani gospod, da mislim to oil Vas, ampak od nikoder nas tie podpirajo vec. Seveda največ je temu krivo to, ker vidimo invalida-vojaka za vsakim oglom in na vsaki cesti. Najlepša Vam hvala v imenu vseh mojih sobratov slepili vojakov. 1'ri nas slepcih se je sedaj zelo spremenilo. Nismo več nastanjeid namreč v jugoslovanski bolnici, ampak smo v zavodu za slepe. Ustanovili so tiamreč v Ljubljani zavod za slepce, kjer i»a se izobražujemo tudi mi. V^seh slepih vojakov nas je danes še šestnajst, civilnih slepcev pa Se več. Sedaj pred enim mescem smo dobili zopet tri nove slepe vojake. Dva sta jo priro-mala iz italijatiskega ujetništva, eden pa iz Nemške Avstrije. Iz italijanskega vjet-ništva je prišel eden popolnoma slep in mu poleg lega manjkata še obe roki. Ta je (la tiajvečji revež, kar nas je slepcev. Tudi drugi je popolnoma step tn ima eno roko zelo sla^o. Oba sta Dolenjca. Tretji pa je dobil svojo porcijo na koroški fronti, kjer je bil ranjen od puškine kroglje in ujet. Ta je torej izmed Slovencev, ki je za našo itdado državo oslepel. Mogoče se Še nahaja kakšen kje v kaki bolnici, pa najbrž ga ní. Saj je eden dovolj !
Blagovolite sprejeti, velespoštovani gospod urednik mnogo pozdravov od vseh slovenskih slepih vojakov, posebno pa od mene — Šošter Franc. — Ljubljana, dne 24. novembra 1919.
SlovstuBni tečoj u Novem mestu.
,Janez Trdina piŠe v nekem svojem pismu iz Novega mesta: „Za višjo litera* turo je tukaj ultima Thule." S tem je rekel, da tu ni tie literarnega kroga, niti prilike, nove slovstvene pojave svetovne literature Čitati in študirati, „Le po naključju se zasači kaj boljšega", dostavlja svoji gol nji trditvi.
Ta kulturni nedostatek se Čuti v sedanjih časih niettda bolj. kakor sploh kedaj prej. Mrtvilo vlada v Čitalnici, Dolenjsko pevsko društvo počiva na lovorikah mi-tiulih let in gledališke piedstave so redko di'amilo vsakdanje t oposti. Krajcev a tiskarna, nekdaj založniško podjetje z lastno iniciativo (Narodna biblioteka. Spisi Krištof Šmiila, Valvazor i. dr.) je postala služnica Ijub-Ijatiske veletiskarne; celd Dolenj. Novice, ta vztrajni glasnik naŠe dolenjske metropole, so na tem, da zaključijo z današtijo številko svoj XXXV. letnik iti ž njo tek svojega življenja. In odkar smo ločeni od ostalega kulturnega sveta, nam pieti, da duševno zaosl.anemo, če se nam zveze s kultinnimi središči kmalu zopet ne odpro.
Lani po previatu se je poskusilo z ljudskimi predavanji. Pričetek je sicer dobro kazal, dvorano Narodnega doma je parkrat napolnilo hvaležno ali vsaj radovedno po-slušal^itvo vseh slojev, toda vrsta [ireda-vateljev se je končala s — prvim. Letos pa namerava gimn. ravnatelj Wester zasnovati slovstveni tečaj, namenjen vsem, kateri se hočejo nalatičneje seznaniti s slovenskim slovstvom. Predavatelj ima v tiačrtu : postanek in razvoj našega slov.stva, čitanje in obravnavanje najlepših poezij Prešernovih, Gregorčičevih, Aškerčevih, Župančičevih itd. Tečaj je preračunjen na 12 ur, morebiti tudi veČ, po dve uri na teden. Pričelo bi se takoj po Novem letu. Ker potrebuje Podporno društvo za učence na tukajšnji gimnaziji vira novih dohodkov, bi udeleženci plačali za cel tečaj nagrado po 20 kron. Pri količkajšnjem zanimanju
našega občinstva bi pripadel na ta način Podpornemu društvu lep znesek.
Gospodje, gospe iti gospodične, kateri bi se hoteli udeleževati leh literarnih večerov, naj se blagovolijo priglasiti v knjigarni g, Uib, Horvata vsaj do dne 31. dec, t. 1. — Predavanja se bodo vršila v novi gimnaziji, če se ne dobi kje diugje primernega iirostora, in sicer ob dveh delavnikih od 1 7. do 18. ure ali tudi pozneje.
Kranju NenbíUtcť:
V jesenski noči.
Ko veter ne tiajde pokoja T oblačnih jesetiskih nočeh, tiad njivami bega in blodi po travnikih in po gozdeh,
bo luna beŽi pod oblaki in seva neniirito nebo, plašijo me slutnje grozeče in noče mi sen na oku.
Pod nebesoni dvigne se burja, zajoka ji žaloslno piš, plašna zašumijo drevesa, ■ potre.se zidovje se Iiiš.
Težak je naval luojih misli, in čas neizmerno je dolgi Potihnilo burje ječúnje, krog mene samota iti molk,
Kar zvotiček zapoje v samoto, zakliČe jutránji klicar, srce pa zasluti, začuti, da bliža rešitve -se žar.
OolBnjshB Novice končajo
z današnjo 35. številko svoj 35-Ietni obstoj. Ne bomo na novo moledovali o veliki izgubi, katero je imelo Katol. Tiskovno Društvo z izdajanjem Dolenjskih Novic, saj bi nam to ne koristilo nič. Pod sedanjimi dragimi razmerami tiskarskih potrebščin in tiskarskega osobja in na drugi strani pri tako pičlem Številu plačujočih naročnikov pa sploh ni misliti na nadaljno izdajanje lista.
Hvala Vam najlepša, velecenjeni trajni in stanovitni naročniki ter sodelovalci našega lista! Tisočera hvala Vam vsem, ki ste imeli najboljšo voljo, list ohraniti, a se Vaša volja ni dala ndejstviti iz razlogov, katerih ne bomo danes ponavljali.
Želimo Vam ob tem bridkem slovesu milostipolne in zdrave božične praznike ter srečnejše in zadovoljnejše novo leto 1920, ki naj bi bilo blagoslovljeno za Vas in nas!
Uredništvo in upravništvo.
Pomozimo si sami!
Vprašanje dolenjskih transverzalnih železnic Brežice-Novo mesto in Sevtiica-Trebnje je bilo za časa svetovne vojske utihnilo. Pač se je Še med vojno osnovaU tretja zveza med Dunajem in Trstom, toda ta železniška zveza ne bi bila peljala skozi Dolettjsko. Kajti dunajski in trščan-ski kapitalisti, ki so hoteli izpeljati to zvezo, ni.so mislili na nas, nego tia svojo korist, (»snova transverzalke Brežice-Novo mesto, katero je odobi'ava! tudi, kakor pravijo, avstrijski vojni minister, se je pa podrla .skupaj z Avstrijo, In tako so nam izginile še obljube za vselej. Ne kaže nam tedaj niČ drugega, nego da si pomoremo sami. Ker je zidava tratis-verzatke Brežice • Novo mesto za zdaj radi prevelikih stroškov nemogoča, priile v po-štev le transverzalka Sevnica-Trebnje. Tukaj je treba le še 15 kilometiov že-
leznice dogotoviti in zveza je dobljena. Že meseca januarja letošnjega leta je začel za to podjetje delovati po Dolenjskem g. Črne; s kakšnim vspehom, pa tti znano, kakor tudi ne, v kakšnem stadiju se nahaja zdaj to vprašanje. Vprašatije te zveze pa je y,a Dolenjsko z vsakim dnevom važnejše. Koliko denarja leži zdaj nakopičenega pri tias po hranilnicah in raznih bankah, a tudi pri posameznikih. Denar, vložen v podjetje, kakor je ta železnica, bi goto/o več tiesel, nego po hranilnicah ali bankah. Združimo in seziiiajmo to železnico na akcije, ki bodo imele brez dvoma svojo stalno cetio. Ta transverzalka bo ves promet po Dolenjskem povzdigtiila, kajti vso robo bomo dobivali in odpošiljali posebno iz Hrvatske, Slavonije in Banata ter iz Štajerske kar naravnost, a ne skozi Ljubljano ali skozi Karlovec. Pa tudi v političnem pogledu ne bo ta transverzalka brez važnosti, ker bo vezala Mali Štajer neposredno z Dolenjsko, a po njej bi imel tudi velik del Dolenjske tieposredno zvezo z Zagrebom iti z našo novo prestolnico Belgradom.
Tedaj Dolenjci, vzdiamimo se in pomozimo si sami, kajti če bomo Čakali pomoči od drugod, ostanemo na cedilu, kar smo doživeli v stari Âvstriji tolikokrat, a bi se tiatu uioglo zgoditi tudi zdaj, če ne po.sežemo sami vmes,
DomaČe in iuje novice.
Odprte prodajalne lahko ima, kdor želi, v nedeljo &1, decembra 1919.
Imenovanje. Gospod ktiezoškof je itiienoval stolnega prosta, pi'elata Andreja Kalana za svojega generalnega vikarja. — Motis. dr. Andreju Karlinu, ki je odvezan od tižaško-koperske škofijske stolice iti imenovan od papeža za naslovnega škofa temskega in prestolnega asistenta jmpeže-vega, je (loverjcno vodstvo Zavoda sv. Statiislava v Št. Vidu.
Odvetnik dr. Ivo česnik vljudno naznanja, da je odprl svojo pisarno v Kandiji-Novem mestu (dr. Buhovi vili).
Poročil se je v Novem uiestu dne 13. t. m. g. Janko Filec, seillar in tapetnik v Novem mestu z gdčno Alojzijo Fajdiga. Bilo srečno!
Umrl je dne 29. novembra 1919 v Ljubljani jezuit, preč. g. P. Jakob Verhovc v 81. letu svoje starosti. Bodi Bog gorečemu misijonarju bogat plačnik!
Umrl je 14. decembra v Dupljah tia Gorenjskem Župnik in pisatelj, prečast. g. Peter Bohinjec V 56. letu starosti. Svoj čas je župnikoval v Škocijanu v Mokronogu. R 1. P!
Vrnila sta se iz ujetništva v Ljubljano frančiškana čč. gg. P. BlaŽ Farčnik it) P. Adoif Čadež. Prisrčtio pozdravljena!
Šmihel pri Novem mestu. Tukajšnje novoustanovljeno izobraževalno društvo se jako lepo razvija. Prvikrat stopi v javnost na Štefanji dan dne 26, decembra z Atit. Medvedovo narodno igro v štirih dejanjih „Stari in mlaili". Začetek toČno ob 3. urî popoldne. Igra, ki je polna najlepših prizorov. vabi že sama k obilni uileležbi, igralci bodo pa tudi, kakor trdno upamo, svoje ulnge dobro i'ešiM. Zato: Pridi in poglej! Vstopnina: Sedeži L vrste 5 K, 2. vrste 3 K, stojišča 2 K. Vstopnice so v predprodaji T"' g'lč. Mici Zaiiiida, go-stilničarki v Šmihelu. Pieskrbite si jih pravočasno! — Igra se ponovi ob isti uri v nedeljo dne 28. decembra. — Društvetia knjižnica Kačne poslovati z novîui letom.
Naznanilo. Žetiska javtia bolnišnica v Novem meslu tiaznanja, da so glasom odloka zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani z dne 8. oktobra t. 1. št. 5453 zvišane oskrbne pristojbine do nadaljnega za: 111. razred tia 9 kron; II. razred 20 kron; I. razred 30 kron poČenši s 1, oktobrom t. 1.
Gostilničarji, pozor! V tiskarni J. Kiajec tiasl.»v Novem mestu se dobijo predpisatie tiskovine iz naredbe mittististva za notratije zadeve o omejitvi točenja alkoholnih pijač. Ta tiskovina mora viseti v
vsalti gostilni na vidnem prostoru, sicer je gostilnii-ar kaziiDvaii.
Zahvala. Vsem cenjeiiini daniam in gospodinu, lii sf) j)ii zadnji akaiieniični prireditvi i)iipi)niogli do tako ]e])iiga gtnotnt:'ga vspeha, tiajjtrisrdiiejša zahvala. (Jisti dobiček v ztieskii 2990 kron se je lazdelil med 18 potrebnih prosilcev in sicer se jo dalo 14 1)0 185 kron, štifiin pa i>o 100 kron. Računi in imena prosilcev so v pogled pri abs. iui'. O. Skaletu, Odbor.
Zopetna tatvina v kapiteljski ceikvi v Novem mestu. Toi'ek popohidiie po koru je klečal velik mož s postiiženinii bikami ? predzadnji klopi. Med tem, ko je cer-kvenik šel ui'o navit, je ukradel z oltarja Marijinega Srca vse ti1 oltarne prte; zadnjič je bil ukraden gornji prt z oltarja Srca Jezusovega, dragocen križ z oltarja M. B., sveče, itd.
Dar. Krojač g. Pungičai' Alojzij je podaril za mestne uboge 67 K, zaslužek za delo ene suknje, ker mu je stianka predbacivala, da je cetia pretirana.
Samopomoč ! Vabilo k občnemu zboru Samopomoči, gospodarske zadi'iige javriib nameščencev in vpokojencev v Novem mestu, ki bo v nedeljo, dne 21. decembra 1919 ob pol 14. uri v porotni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu. Spored: 1) Odobritev pravil; 2) sjU'ejem članov; 3) volitev načelstva, nadzorstva in zaupnikov; 4) slučajnosti. — Novo mesto, dne 15. decembra 1919. — Predsednik pripravljalnega odbora: Germ.
Obrtno društvo za Novo mesto in novomeški okraj prosi vse one člane, ki še niso plačali posnntnine za prihodnji smrtni .slučaj, da čini preje isto plačajo pi'i g. Jos. Koširju v Novem mestu. Enako tudi Člaiiaiino za tekoči mesec.
Uradniške plače. V seji ministrskega »veta dne 5. t. m. je bilo rešeno ui'adniškn vprašanje glede plač. ITiadniki X. in XL činovnega ] 'azreda bodo dobili 120 odstotno draginjsko doklado. ui'adntki višjih rsiz-redov pa dobe iloklade v li'eh kategorijah, namreč po 100, 80 in 60 odstotkov.
V Slovenjgradcu sta nsunoviia ^g. Andrej Oset in Fianjo Oajnko tigovino z vinom. Ker je to prva slovenska vinska trgovina v Slovenjgiadcu in ker bosta imela na zalogi res pristna štajerska, banatska it) dalmatinska vina, pripoiočaitm to narodno vinsko tigovino vsem gg, gostilničarjem in drugim najtopleje. Opozarjamo na današnji insérât!
Cenejša živila. Vsled sklepa tnini-strstva v Bidgradu se bodo meseca januarja dajala cenejSa živila revnim slojem brez sredstev, dalje delavcem, nameščencem ter uradnikom, ki so odvisni le od svoje dnevne, tedenske ali mesečne plače ozir. mezde.
Hvaležnost lepa čednost. Tz Amerike je prejelo nase uredništvo med diugimi osebnimi vestmi tudi sleilečo pritožbo, ki označuje hvaležnost oziroma nehvaležnost obdarovani!) Slovencev po ameriških dobrotnikih. „<Jenjeni! Nadalje Vam spomCam, kot glavni tajnik (SNZ;, kakor sedaj tajnik zgoraj imenovanega Reliefa, da pride iiî Amerike okrog novega leta v Ljfibljano fad 3800 do 4000 zabojev samih daril naših (lobrili presrfinih Atnei'ikancev, ki so poslali svojcem s pomočjo naše Slovenske organizacije SNZ. in Z. J. Ž. I. D. božična darila. Mi še do danes nismo v New Yorku gotovi z vsem pregledovanjem zabojev. Parnik še sedaj ne vemo ali bo šel preko Trsta, Gruža ali Hambui'ga? Trije naši Slovenci bodo iiarnik spreit.ljali med vožnjo. Dolenjska je najbolj bogata glede zabojev. V Velike Lašče pride celi vlak teh zabojev. Povejte doma Vašitn vsetii Doletij-ceiii, kaj jih čaka. Nadalje še Vam sporočam, da smo mi tukaj ožaljeni, kt^r nas občine po Sloveniji niso nič obvestile, ali so prejele one kište daril, katere so poslale naše dobre Žene in dekleta od Zveze 'T. Ž I. D. 16 tacih zabojev jc bilo. Ttnli Novo mesto ima en velik zalioj. Letos s to di'ugo pošiljatvijo nismo po.sIali nego 4 velike zaboje zdravil, naslovljeno na Deželno bolnico v Ljubljano. Edina občina Jesenice na Gorenjskem nam je poslala
zahvalno pismo, Ako bi poslale vse občine, bi nase žene lahko še posiaie, tako pa ne! Konečno mojega sporočila Vas vse skupaj v imenu SNZ. in Z. J. Ž. 1. D. prav iskreno pozdravljam, ter pričakujem od Vas primernega odgovora. Fran Hudovernik. I. r.
Kletarski tečaji.* V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodiiitui deželami, je uiiše kletaistvo še na nizki stopnji, Za-1'adi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega prii)raviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva? Ilavnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo pi'odajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje unuiega kletarstva, zlasti pravilnega ]'avnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žiahliie kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naiedi najgriusnejša pijača ! Da imajo ukaželjiii priliko, se v umnejii kletarstvu temeljito iznČiti, priredi višji vinarski nadzoi iiik B. Skalický pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več tiodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teb tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri drž. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število vdeležencev za vsak tečaj otiiojeno, treba se je, komur je na stvuri ležeče, čim prej zgîasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potoni posebnega vabila vsaj en teilen pied pričetkom tečaja obveščen. — Drž. vinajsko nadzorstvo za Kranjsko v Noveiti me.stu.
Oddaja trt. I/, dižavnih nasadov na Kranjskem se bodo oddajale ti te vinogradnikom pod sličnimi pogoji kot druga leta. Cene za male kmečke posestnike so: za 100 ključev 5 K, za 100 korenjakov prve vrste 20 K, druge vrste 10 K, za 100 cepljenk prve vr.ste 120 K, druge vrsle 60 K. Zabiga cepljenk je le majhna. Kdor ne prinese županstvenega dokazila, da je mali poïiestnik, mora plačati dvojno ceno. Trte so namenjene v prvi vrsti kranjskiui vinogradnikom za nasailitev lastnih vinti-gradov. Le potem, če kaj preostaja, jili dobe lahko tudi drugi naročniki. Bližje pogoje izve vsak iz razglasov pri županstvih vseh vinorodnih občin oziroiita pii spodaj navedeni oblasti. —- Nai'očila sjire-jema najpozneje do 15. svečana 1920 diž. vinarsko nadzorstvo v Novem mestu.
Delegacija proizvajalcev čilskega so-litra za Jugoslavijo je tistanovljena. Pod-delegat (za Slovenijo)jedipl.agr, A. Jaitniik v Ljubljani, Jliklošičeva ulica št. B. Čujemo, da bomo kujahi preskrbljeni s čilskim so-litrom, tem najvažnejšini dnšičnatim gnojilom, katerega je -naše kmetijstvo med dolgotrajno vojno tako silno pogrešalo. Naša polja, travniki in vinogradi so popolnoma izčipani in obubožani. Odtod slabe letine. Hlevskega gnoja povsod piimanjkuje, zato bo našim kmetovalcem Čilski solitér kaj dobio došel in to še poselmo kot zanesljivo koristno utiictno gnojilo, katei'ega rabiti so kmetovalci Že (ni preje dobro vajeni.
Vojna posojila. V Ljubljani se je sestavil odbor, ki bo vodil zadevo glede vojnih posojil. V ta namen je stopil v „Zvezo upnikov za privatnopi'avne terjatve v Avstriji".
Glas in prošnja prebivalcev Ljubljanske ceste. Obstoji stroga kazen za voznike, če prehitro vozijo po meslu. říal, da se odredba premalo upošteva, o čemur smo se lahko prepričali přetečen ,teden na Ljubljanski cesti, ko je neki voznik s pi'e-naglo vožnjo smrtno povozil znanega gluhega in mutastega reveža iz Žabje vasi. To omenjeno mimogrede. Naravnost nerazumljivo pa je, da smejo vozariti skozi naše mesto težko obložetii autotnobilí s takšno pretii'ano in pi'edizno naglico, da ni v nevarnosti samo Človeško življenje, ampak ti'pé naše hiše in naša poslopja, posehtio ob Ljubljanski cesti. Te hiše se
pri težkih automobilih in hitri vožnji tako temeljito tresejo, da se vidi v več hišah že večje poke itak rahlega stai'ega zidovja ter se nam dela s tem velika škoda. Največje obsodbe vredno pa je, da vozijo večinoma takšni automobili v poztjib in ranili nočnih nrah! Ljudje, osobito bolniki in otroci, se kai' stresavajo v posteljah, ko prigrottii takšen nebodigatreba po cesti. Kaj imajo ti automobilisti, recimo verižniki, takšno kosmato vest. da si ne upajo prevažati blaga po dnevi in z mirno, previdno vožnjo'?! Trgovce, steber drŽave in največje davkoplačevalce se preganja, s cenami pritiska, z velikanskimi kaznimi žuga in kaznuje, kaj ne, saj nikamur nè zbežijo, toda resnične navijalce cen in nečloveške verižnike se pa pusti s peklensko naglostjo bežati skozi mesto! In takštii auti ae vozijo v nočnih urah največkrat tudi brez luči, — Pi'osimo tedaj v intei'csu mesta in posebno prebivalcev Ljubljanske ceste vse merodajne in v to poklicane oblasti za tozadevno hitro odpomod
Žrebanje Dobrodelne efektne loterije preloženo. Ker je bila zadnji čas ladi tiskarske stavke izključena vsaka i'eklaiiia za loterijo in ker zadnji čas radi kolko-vanja bankovcev ni bilo mogoče po pošti pošiljati denarja za srečke, je predsedstvo delegacije ministi'stva financ za Slovenijo in Istro dovolilo, da je žrebanje, ki bi se imelo vršiti dne 18. decembia, preloženo na 3. februarja 1920 ob 6. uri zvečer. Vse, ki razpeČavajo, prosimo, naj neraz-prodanih srečk ne pošiljajo nazaj, marveč jih pridno prodajajo naprej. — Vodstvo Dobrodelne efektne loterije v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
Ustanovitev jugoslovanskega Orla v Pragi, Prvi jugoslovanski Orel se je vsta-novil dne 15. oktobra v Pragi kot odsek jugoslov, katol, akadem. društva „lirek". Jugoslovanski katoliški Orel v Pragi, središču modei-ne kulture, bo pač češkemu narodu jasen dokaz, da natii Jugoslovanom vera ni stnešen anahronizem, da vidi tudi naša inteligenca v njej to, česar ne nadomesti tjubena utodermi kulMita ni tadi ne noben še tako idealno zamišljeni zakoni „svobodne morale", prosti suženjskih spon vere — edini .^pas naroda.
Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. Teh spisov je |)red kratkim izšel V. zvezek K jako zatjimivo povestjo iz življenja: Vinski biat. Posebno ladi jo bodo čitali Dolenjci, ker vsebuje povest do-godljaje iz novomeške in titei liške okolice. Knjižica je last in založba Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani ter se dobiva v vseh knjigaiiiah.
Prerokovanje, — Viktor Hugo, slavni francoski pesnik in apostol človeko-ijul)ja. ki je bil lojen 1. 1885 in je uuul leta 1902, je proiokoval sledeče stv^iri: „Pride dan, ko ne bo driigili bojišč I'azven tržišč, odpitih tigovini in duhov, odprtih idejam. Pride dan. ko se granate in boml)e nadome.sie z volitvami, splošnim glasovanjem narodov, ^častitljivim razsodiščem suveivni^ga senata, ki bo za Evropo to, kar je jiarlamejit za Anglijo. Pjide dan, ko bodo kak top kazali v muzejih, kakor se kaže danes kak instruinent, tortuie in bodo strmeli, kako je sploh niogel obstajati tak instiuinent." — Take besede je govoril veliki mož iz minulega stoletja'v prokletstvo barbarstva, vojne in nesreče sovraštva med človeštvom. Ali, koliko viharjev sovraštva je vihralo še prt.'ko Človeštva; koliko truda in človeškega imetja je bilo še po tem Hugojevein proročaintvu žrtvovanih za — izdelovanje molilnih si'edstev; koliko rek krvi je še namakalo tisto zemljo, ki luij bi prinašala človeku le blagoslov; koliko solzil je še lilo iz očes neštetih Žrtev vojne katastrofe! Zamislimo se in pred oči nam stopi preli'e.^-Ijiva slika nepreglednega in nedoglednega goijii! lil vendai' je bil Viktor Hngo pesnik — prorok! In vendar se uresniči njegovo proročanstvo! To je trdna naša vera tudi danes — danes bolj, nego po-l)rej! Pride dan, ki ga je gledalo pioioško oko velikega francoskega pesnika in ko ga napovedujejo njegove beadde! Jlora
priti dan, ko se človek zave svojega dostojanstva, svojega velikega zvanja, svojega božjega izvora, ko bo ('lovek res — Človek, ki ne bo več sledil nizkim, suiovim nagortom, marveč bo stretiiel gori k vzvišenim ciljem! Naj le pride iiitro dan, ki ga napoveduje francoski pesnik: ko bodo klanja na krvavih liojiščih le še zlogolčen, mračen spomin iz minulih časov, in ko se bodo narodi borili le v plemenitem tekmovanju: na srečonosnetn snovanju človeškega uma in blagoslovljenem delu človeške roke ! Hlagovestje Hugoja se izpolni: pride dan, ko bodo potomci strmeli, kako da je bilo sploh možno med prosvetljenimi ljudmi tako — bai'barstvo, tako sovraštvo, taka podivjanost čustev!
Kje so naši telefoni? Dolgo časa že čakamo Novomeščani na obljub^jeno telefonsko zvezo, kakoršno že imajo na Gorenjskem vsi večji kiaji. Dolenjci suio zares povsod zadnji.
Uganka, „Kar sem in kar imam, za vse domovini hvalo dam!" — Kdo je to? — „Verižnik!"
Brzojavka, Mož dobi iz zdravilišča, kamni' je po.slal svojo bolno ženo, to-le brzojavko: „Soproga nmrla. Ali se naj pokoplje ali zažge?'' — Mož naglo odgovori; „Oboje! Gotovo je le gotovo!"
Združenje vseh davkov v enoten davek.
(Po «siov. Gospodarjii>.)	II,
Kdo naj plačuje direktni davek?
Direktni davek naj jdaČnje:
1.	Vsak družinski gospodar (gospodarica) v dotični občini, v kateri stalno biva ali se zadržuje veČ kakor eno leto sam ali s svojo družino.
2.	Vsa podjetja ali podvz<itja, katera se na katerokoli ime izvršujejo, in sicer v tisti občini, v kateri ima podjetje svoj sedež; ima sedež v tuji deželi, poten! v občini, kjer se izvršuje obrat.
3.	Ima inozetiK.'C, ki slanu je v tuji debeli, v "ttSi doželi poaeatvn, lii3*'.. obilnije, poiljetja, ležeča premoženja, izposojen denar ali stalne plače, plačuje od vsega ti'ga v tisti obćini, kjer se je to obdačilo.
5. Da ni nepotrebrifga računanja in pisanja, naj bo plača vseh državnih nrad-nik(H', častnikov, liuhovnikov in učiteljev dižave ali tleželo, orožnikov in vseh vojakov ter vse osebe z držayno pokojnino prosta vsakega davka. (Sedanje razmere, da se je z eno roko dalo in z dtugO'zopet vzeio, naj izginejo.) Glede zasebnega ka-koršnegukoli premoženja morajo biti pa tudi vse te osebe po [lostavi obdačene.
Hevne osebe (družinskegospodarje, ki nimajo nobenega posestva, hiše in nobenega drugega kakoršnegakoli premoženja, uboge viničarje, uboge dninarje, uboge pre-vžitkarje, hlapce in dekle) naj pristojna davčna komisija v oličini oprosti vsakega davka zaiiasno ali tako dolgo, dokler se gmotni položaj dotičnika ne zboljSa.
Prva naloga bi naj bila, ko bo znana skupna Kvota vseh dolgov in drugih sedanjih bremen, da so država z oddaja ju'e-moženja samo tistih, katiu'i so si ga nabrali v tej vojni, reši vseli teh dolgov in potem šele začne gospodarili za korist in tilagor našega naroda in domovine.
Na podlagi skupne svote vseh raznih davkov iz leta 1913 ati 1914 (ker poznejša leta so bili davki nenaravni), bi država, oziroma iinančna oblast visokost davkov po odstotkih vsako leto ali zvišala ali znižala tako, da potem vsa svola »a-dosiuje za javna državna in druga bremena. Ta skupna svota se naj poteiii od okrajev in občin razdeli in sicer od davčne oblasti druge stoimije za okraje in od davčnega okrajnega oblastva za občine. Pri vseh teh razmerah delitve bi se naj krajevne ali občinske nezgoile (toča in suša itd.) vpoštevale. V svrho lazdelilve občinske davčne svote naj bi se volile vsako let() v vsaki obtMni komisije z imenom „Delilna díívČna komisija", katera bi imela nalogo vestno in pravično razdeliti občinsko davčno svoto med obdačeiice, na
podlagi pridelkov ali doliodkov pretepenega leta.
Ta koiniaija naj bi bila sestavljena v občini do 200 obdačencev iz štii'ib, v obĚini od 200 do 400 obdaËencev iz šest, od 400 (io 800 obdacencev iz osem, od 800 do 1000 obdačencev iz 10 in od 1000 naprej iz 12 udov in ravno toliko namestnikov. Te ude naj bi vsaka obiSina vsako leto volila druge, da se s tem iz-ogTie vsakemu podkupovanju in protekciji. Seje za delitev davkov naj bi bile med časom od 1. decembra do 31. mai ca vsakega leta ter bi jih naj vodil ali nadzoroval davčni referent. Ko je davek pri-nieino in pravično razdeljen, odredi nadzornik (davčni referent), da se plačilni nalogi sestavijo in izročijo davčni zneski davkariji za plačevarrje. Za delilne davčne seje bi naj nadzornik oski bel vse delo, ki bi bilo potrebno pri delilni seji. Da bi komisija natanko spoznala razmere vsakega obdaČenca, naj bi se spisal od davčnega okrajnega oblastva za vsakega obdačenca delilni list. Davčni referent in njegovi uradniki bi inielt nalogo, vpisati in do-■ staviti v ta list vse spremembe ined letom, ki so se izvršile na podlagi pogodb (ženitvenih, izročilnih in kupnih) v obče vse, kar obdačenca zadeva.
Dosedanje davčne oblasti naj bi se z davkaiijo združile in poslovale v skupnih «radih, da se lahko hitio ustitieno po-izve o zadevi obdačencev, kar bi pi ihranilo nniogo potov in pisarij.
1 S to mislijo bo finančna oblast za-niogla ustvariti nov zakon za direktni davek ter pi'av ugodno rešiti pri sedajneni pomanjkanj» »radništva za našo državo tako važno linančno vprašanje. — Opomba uredništva: Ta ilanek smo dobili od slovenskega davčnega uradnika-vešČaka. Prosimo še druge strokovtijake, da se oglasijo v tej zadevi.
*
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. J. SaSolj. VI. Kakino vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleiki župniji, y zadnjih 10 letih v posameznih mesecih,
Kakor junija, imeli smo tudi julija izredno vi'očino in prav hudo sušo, ker smo imeli skoi'aj ves mesec prav vroče solnčne dni. Kei' je tudi v tem mesecu držala skoraj zmirom bni'ja, zato zopet julija nismo dobili zadostnega dežja, da bi liil dobi'0 namočil in da ne bi bili priÈli ljudje pri oranju do suhega. 1, julija smo dobili sicer roso dežja, toda le toliko, da je zmočil prah po cesti. Nasprotno pa je dobro namočil na Bednju, Pril)incih, v Tribučab, pa tudi v Vel. Selih, tako, da so drugi daji orali in okopavali. Toda med dežjem pa je padala nekoliko tudi toČa na Bednju, v Vel. SeliL in v Vel. Plešivici, ki je naredila nekoliko škode, posebno na grozdju v Vel. Plešivici, 3. julija pa je zopet dobl'o namočilo od Ti ibuč do Pui'ge, a pri nas niČ. 9. julija pa je popoldne par ur deževalo in nekoliko še po noČi in drugo jutro, da je sicer dobro namočilo, a vendar ne zadosti, pač i)a toliko, kolikor iii bilo preje že »d apťila. Ta dan, 9. julija, popoldne je pobila toČa od Kra-siuca do Gril>e^j. Drugi dan presajali so po nekodi, kakor v metliški okolici, šele presad, ker ga pj'eje niso mogli. Nekoliko dežja smo dobili pri jias tudi 20. julija. Za nekat.ere druge župnije v Beli Ki'ajini pa je bil ta dati, ko obhajaçto spomin sv. Elije, strašen dan, in deloma tudi za na.šo župnijo, pa le za 3 vasi. Po silni vročini prejšnjih dni se je ta dan popoldne naoblačilo in je začelo od Gorjancev sem hudo grmeti. Okoli 6, ure i)a je nastal silen vihar, ki je lomil in krčil drevesa, podiial hiše, svinjake, skednje in kozolce. Med hu<liiti nalivom pa je padata po ne> kateiih krajib ttidi toča, ki je naredila ogromno škodo jio vinogiadih, vrtili in polju, pa tudi na htšah, po.sebno še v Črnomlju, kjer je pobila nehi'oj Šip. Najhujše je bila prizadeta črnomaljska župnija.
kjer, kakor so pi'avili, ni padala z neba toča, ampak kosi leda. Uničeni so bili vinogradi v Rinlitiah nad Črnomljem, vsa polja okoli Čiiiomlja, posebno biuio še okoli Desinca in Čudnega sela, odkoder je prišla v Trihuče, na Pribince in do pol Bednja. Najhujše je pobila v Tribučah, kjei' je kazala ravno v tem letu letina najlepše v vsi naši župniji, Tn so bili-ne-kateii pridelki skoi'aj uničeni. Žalostno je bilo viditi posebno turšico, ki je kazala tako lepo in je bila visoka po nekaterih njivah po 2 do 3 metre in tetiinozelena, ker se ravno v Tribučali ni poznala suša, kakor drugodi pri nas, ker so dobili pai krat zadosti dežja. Zdaj pa je bila vsa okleščena in močno polomljena in po tleh, da so jo pobirali in vozili cele vozove domu, kjer so jo polagali živini. Močno sta bila prizadeta in deloma tudi uničena pi'oso in oves. Silna škoda je bila tudi na drugih pridelkih in po „sadežih" to je vinogradih blizo biš in vasi, kjer je bilo tudi skoraj vse uničeno. In sadje, ki je bilo po nekodi prav polno, posebno jabolka in hruške, je bilo po viharju večinoma otřeseno in po toči odbito. Nekateri so ga nabrali kar cele gnojne koše. Nekaj manje, kakor v Tribučah, pa je nareiiila toča škode na Pribincilt in pa na Bednju, katerega pa je pobila le polovico, to je stran proti Črnomlju. Nekoliko škode je naredila l.udi se po vi-nogratlih v Vel. Plešivici, Poznati pa je je bilo nekaj tiialega tudi na PreloŽniku in v Vel. Selih, drugodi pa smo imeli samo silen viliar, ki nam je močno otresel sadje. Iz TribuČ pa se je obrnila toča v podzemeljsko župnijo, kjer je provzročila tudi ogromno škodo, posebno na UerkovišČu, v Giibljah in v DragošHi, po katerih vaseh je tndi preje že parkrat v tem letu potolkla. Od tam pa se je obrnila Čez Kulpo na Hrvatsko, kjer je pobila vasi od Mo-Sanec do Pravutiiie. Sploh je bila v tem mesecu skoiaj med vsakim dežjem toča, ki je naredila tu ali tam škodo. O strašni škodi, ki jo je napravila toča v črnomaljski župniji, je pisal „Slovenec'' z dne 23, jul. št. IGC. to-Ie: „V petek, 20. julija, okrog 5. ure popoldan so se začeli zbirati po-gubntiosni oblaki nad Belo Krajino. To je bil tako strašen vihar, kakršnega ne pomnijo niti stari ljudje. Ob 6. itrt začne padati toča, tako gosto in močno, da je razbila obilo število šip. Skoraj vsaka hiŠa ima nekaj šip razbitih, nekatere celo po 20 in še več. Opeka, vsa razbita, je padala (10 tleh; zdelo se je, kakor bi se hiše kaj-rušile in podirale. To je bilo nekaj groznega. Ljudje, .vsi prestrašeni, obupani, so zdihovali, jokali. Ubogi pa.^itiički z živino na pašnikih! Živina se je vrtela po cestah, ni nikamor tiiogla, pastirji — vsaj nekateri — pa so našli zavetje v bližnjih pristavah. Toča je oklestila vse sadje, ki je bilo tako polno, vso turšico, fižol, z eno besedo, sploh vse, kar je na njivi. Ni Čuda! Toča je pailala z največjo silo celih 25 minut neprenehoma in je bila iiehelejša od orehov. Hvala Bogu. da so vsaj Šenico že preje zvozili domov. Viliar je bil tako močan, da je ruval sadna di'evesa, da celo hraste s koreninami vred in pi'evrgel dva kozolca, polna senice. Vse je uničeno ; turšica, ki je glavni pridelek, je vsa okleščena, razcefiana. Zato ni čuda, da gleda ljudstvo z bojaznijo in ati'ahom v pii-hodrije dni, kako se bo preživelo." Potem je i)oročal „Slo'Venec" ttnii še, da je uničila toča vse tudi v Prežganju pri Litiji, kakoi' tudi v Črnučah in na Dobrovi, in da je prišel vihar z Goiinjskega, kjer je začel divjati ob polu 4. uri popoldne. Pobila je pa tudi še, kakor je pisal „Slov." št. ]()7., v Loškem potoku, kjer je vse uničila posebno v vasi Mali log. — Potem siuo imeli do konca meseca zopet htido vročino in suŠo. Kulpa je imela 16. julija 26 5 C, 19. pa 28-5 0 topline. 29, julija je kazal toplojner v senci 3 I C, a na soliicu celo GO C. Koncem meseca so' se dobile po vinogradih na čriiinskih grozdih že Črne jagode. Povprečne topline pa smo imeli zjutraj ob 6. od 13 0 do 20 0, popoldne ob 3. pa od 19 do 310.
□□□□□□DannnnnDaonoDDnaa □□□□□□□□□□□□□□□□□annnoaano
□ □ □ □ □
D □
□ □ □
D □
O
O □
□ □ □ □ □ □ □
O □
Hranilnica in posojilnica
za Kandijo in okolico
registrov ana zaiii tiga z ticnmejcno /.a vezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje
po čistih 2
o
o
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit in na vknjižbo
po 4°
□ □
□
o □
o □
□
D □
□ □ □ □
n □
□
o □
□ □ p p p
pPDnnnnannanpoaanDDDaPD□□□□□□□□PPppoDnnnDOPaanaoa
Odvetnik
dr. Ivo Česnik
naznanja, daje otvoril
svojo pisarno
vKandiji-Novemmestu
— <v dr. Buhovl vtH.) —
Posestvo na prodaj
(po! grunta) na lepi priliki blizu ceste, obstoječe iz htSc, gospodarskih poslopij, njiv in hoste ter se iialiaja vse okrog Jn v bližini hISe. Nataciínejc se izve pri pusestiiicl FranClâkl KOVACiC v Ločni it. 13 pri Novem mestu.
Zamenja se za živila:
iiio.šliu srobniu uni iii ženski iiiiiiski plašč. Apraša se v j»rodiijahii J. Kiajee, iiasK Novo mesto.
Proda se:
star klavir za začetnike, nov velik gramofon s ploščami in star štedilnik. — Naslov pove upravništvo Dolenjskih Novjc.
Ravnokar je izšel veliki
slovenski splsovnlk
zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. — Sestavil Henrik Podkrajšek, profesor na kr. državni obrtni šoli v LJubljani. Cena 24 kron. Priročna knjiga, katera je neizogibno potrebna za pisemski promet za vsakega v vseh živ-Ijenskih dneh. Naroči se lahko v vseh knjigarnah ali pa pri založniku Ig. pl. Kleinmayrà Fed. Bamberg, Ljubljana, Kongresni trg 2.
Sostilnifarji, hautirnarji, iiinograiinilii pazor! Trgovina z vinom
Oset & Cajnko
Slovenjgradec.
Nazuaiijava, da iiiiiivii veliko nalogo najboljšemu sortiraneija, kakor: Mušliatfile, i-izliiig, šipoii, iMifguiidec, i)orluii:iser, Silliîir, in iNtimgiL Ijutomerčaua, jiekerííana, lialožiiiitt, bizeljřaiia, ter črtiii daliiiatiiiska ill haiiiitska stiira in nora vina. Vino v 8tckl(fiiirali (liutoljkej. liazpošiljaiijp vina v sodih od 50 litrov najprtij. Kiiinijeva iz vseli vinorodiiili krajev vsa uajlniljša viiui p« najltoljšili ceiiali. — So pripnroiava
AntireJ Oset in Franjo Cajnko.
Popravila
starih klobukov iz filca, za moSke in za dame, se sprejema v najfinejfio izvrSilcv pri Krančl^kl KleinUieiist, Kandija £t. 93.
Naznanilo,
Slavneuui občinstvu vljmlno iiazjianjani, da «eni zopet odprl
fotografsko obrt
v Kandiji št. 38, pošta Novo mesto.
Tostrežlia hiira, torna in ](0 iiajiiižji ceni. Sliko za Ippitiniiicije so izfîotavljajo v nrali.
Odličnim spoštovanjem se toplo pri-poročujein v ciinjena naročila
Andrej Veršček,
ťotofrrať.
Preklic.
Podpisani javljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih, ali ki jih je že tnorda storila moja žena Jožefa Murn,
Ijjnacij Mlini, mizar in po estnik.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu, občinskim in župnijskim uradom vljudno naznanjam, da sem preselit svojo
tehnično pisarno
iz Črnomlja oziroma Gradaca V Novo mesto, Glavni trg št. 94.
Priporočam se za vsa cenjena naročila za napravo načrtov in izpeljavo vseh vrst v to stroko spadajočih stavb, kakor: moderna gospodarska poslopja, železobetonske naprave, stropove, stop-njioe, vodovode z vso hidravlično opremo po strokovni izpeljavi in primerni cenL
Spoštovanjem
Pavel Bren,
mestni stavbenik - ^ovo mesto.
Gospodarsha Zvezti
v Ljubljani
priiMiropa svojo bof^ato zalotro vsakovrstnili poljedelskih strojev po najnižjili cenali, kakor: reporeznic, droliilnili mlinov^ jihi-^'ov, siainorei!iM>, stiskalnic za grozdje, čistilnic (piijtelnuv), nilatilnie, ^'epeljnôv, trijerjťv, Inzoparilnikov, çnojnili sesalk itd. — Za jesensko gnojenje ima na razpolago kostno moko.
I. SVETE C - Novo mesto
izdelovalnica kit nasproti mestne hiše št. 94.
Kupnje mešane in rezane lase po najvišji dnevni eeni. V zalogi imam že izsotovljene lasne kite. i'arfnmorijo,' mila vse vrst«. Železa za kodrati lase itd. Ito, zolina krenia. I tuha (i kron. Vse po priinernili cenah.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl v Haiderjevi hiši y Novem mestu
mesorijo prehajevalnico
(seiharijo)
Dobila se bo vsak dan sveža svinjina in teletina, mast in slanina, suho svinjsko meso in pristne kranjske klobase. Ob gotovih dneh bom prodajal tudi na trgu na stojnici zraven rotovža.
Oiiličiiiin spoštovanjem se pi-iporočujem v obilen ohisk
Jos. Jelene,
mesar in prekajalec.
VAJENEC
vsaj 14 let star, se sprejme za mesarsko obrt pri - Alojziju Mežnaršiču, Novo mesto.