Ivan Debelak. * Zgoden pomladanski dan je bil dne M. febr., ko smo spremljali dragega tovariša na zadnji poti. Vigred se vrača, a priiatelj nikdar več... Šolska mladina, tovariši, znanci in prijatelji od blizu in daleč in nepregledna množica domačinov. nekdanjih učencev, se je zbrala v slovo. Marsikatero oko ]e fasolzilo, zlasti med krasnim petjem šentjurskega pevskega zbora. Ne<5tetokrat sem bil žalosten, ko sem videl dragega pri.iatelja, s katerim sva 20 fet skupno delovala, v težki bolezni. hudo ^i je bilo, ko seni gledal zvesto, skrbno -eno in hčerki v obupni žalosti za preblafim soprogom. predobrim očetom, ven'^r me je zadnji dan prevladala neka slovesnost, kakor bi spremljal dobrega tova^ša na poseben slovesen dogodek, na od"kovanje. ^'st njegovo življenje je bilo |lsPešno delo. sedaj rabi počitka, pravlca *fja plačila Počivaj niirno zvesti tovari^! Bodi Ti labka zemljica slovenška! * " Ivan Debelak je bil rojen 21. junija '^3. leta v Prelazkem ob Sotli, občini ^dlarsko, kier je njegov oče. stara slo- venska korenina. 33 let županaval. Kako je ljabil Ivan svojo domačijo, svojo rojstno s slamo kiito hišo, veliko gospodarsko r>oslopje, trato in drevje. Sotlo in mlin, kjer ..veže ozka brv bivšo Štajersko s Hrvatsko! 7e v nežni mladosti je čutil duševne in srčne vezi nied Hrvati in Slovenci ter tako vzrasel zaveden Slovenec in navdušen Slovan. V pol tae oddaljenem Polju je obiskoval šolo enorazrednico. v Celju pa meščansko šolo. Povsod so imeli radi tihega in mirnega mlinarjevega Anzeka. Učiteljišče je dovršil leta 1882. v Mariboru. Najprej je služboval 2V2 leti na Planini, potem pa ves čas v Šmarju pri Jelšah. Tu si je izbral svojo zvesfo družico, sesrro tovari^a Ferlinca in vzgojil obe hčerki v zavedni učifeljici. Nisem še videl tako spretne roke za strežbo bolnikov. kakor jo ima ga. Debelakova. roiena bolniška strežnica. in to je bila sreča za oba. V dolgi, od leta do leta hujši bolezni mu je stregla nepopisno potrpežljivo in Ijubez-nivo. Ivan Debelak je bil vzor delavnosti. Bil je pravi šolnik. Rad sem ga poslušal v i>edagoškili vprašanjih, rad pregledovai njegove vestne preparacije za pouk ler občudoval njegovo delavnost in vztrajnost. Se bolj ie prišlo do veljave njegovo izven^olsko delo. Neiunorno je delal v okrajni drevesnici za prebogato plačilo — 3 vinarje od drevesca —. Tisoče in tisoče sadnega drevja je vzgojila njegova delavna roka za šmarski okraj. Dolgo vrsto let, do smrti, je bil občinski odbornik, (od leta 1899.) član in odbornik okrajnega zastopa, član in odbornik čitalnice. vodia okrajne učiteljske knjižnice, in kjerkoli je bilo kaj dela, je bil tovariš Debelak poleg. Najljubše delo mu je bilo delo v posojilnici. V prejšnjih časih je bila posojilniea tudi veliko večjega pomena kakor danes. saj je bila prva v šmarskem okraju. Do ustanovitve so bili ljudje navezanl na oderuhe, ki so posojevali na 24 in 33% obresti. Tri leta je delal popolnoma b-rezplačno. da se je zavod okrepil. ter ga z izredno vztrajnostjo povzdignil na sedanjo ugledno mesto. Marsikdo se je čudil. da zmore toliko dela. Ko je začel bolehati, so bili vsi Šmarčani edini: »Delo ga je ubilo!« Jaz sem še danes drugega mnenja; delo krepi In plemeniti človeka. Razburjenje. žalitve, krivice ubijajo človeka. Pokojni Dcbelak je bil zelo mehka duša. Ako ga je kdo užal.I, ni plačal z enakini, povešal je glavo nekaj dni in žalosten hodil okrog, pozabii pa doljro ni. V živlienju pride marsikaj bridkega; tudi njena so zadeii udarci, katere bi trd človck lahko prebolel. n>egova nežna duša ie bila ranjena. živci so odpovedali. Izredno Ijubezniv. postrežljiv in 2 vsakiin človekom prijazen, si je osvojil vsa srca in bil tedaj ena izmed najbolj priljubljenih in spoštovanih osebnosti v Šinarju. Vedno je bil krotek in ponižen, le v narodnih zadevah je bil odločen in samozavesten. Odličen slovenski duhovnik je pisal 24. februarja 1921.: »Slišim tužno vest, da je v Šmarju preminul preblagi tnoj prijatelj, čudovito marljiv, ponižen ln potrpežljiv Vaš sotrudnik. učitelj po božji volji g. Iv. Debelak .. .« Tej lepi in prlnierni oceni sc prklružimo vsi prijatelji in znanci. Po dolgih letih tihe sreče je pri§la huda preizkušnja, neiz.prosna bolezen. Danes ga krije Iiladna zemlja, gruda domača, kateri je posvetil vso svojo ljubezen, vse svoje delo, svoje življenje, Šel je od nas zvesti in vdani tovariš, a njegova dela še žive med nami; še procvita posojilnca šmarska. še raste tisoče in tisoče drevesc. katera je vzgojila njegova spretna roka. še je med naml duh dobrega tovarištva, *.e je med narni zgled Ijubezni do šole in mladine, zgled nentrudljivega dela v občo korist človeštva. V trajen spomin je šmarsko učiteljstvo zložiio glavnico za — Debelakovo ustanovo — v korist najrevnejšbn uCencem domače šole. S.