GOZDAR NOVO MESTO Leto Vlil Štev. 2 DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Novo nesto, julij 1971 Številka; 2 Letnik VIII. IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Jože Vidervol, ing. Jože Palkner in Prane Markovič VSEBINA Stran 1. Vtisi z II. kongresa samoupravijalcev Jugoslavije 1 2. Predstavljam vam stroj za izkopavanje sadik - presajenk 4 3. Še na mnoga leta, tovariš direktor! 7 4. Redki, a posnemanja vredni primeri 9 5. Samoupravljanje in vtisi na sejali DS GG Novo mesto 11 6. Dan mladosti na Rogu 14 7. Gozdni otirat Straža spet najtoljši 16 8. Analiza fonda porahe časa za leto 1970 18 9. Jože Barič - petdesetletnik! 21 10. Sivi in zeleni v skupni akciji - vojska nam je pomagala 22 11. Posek in izdelava gozdnih sortimentov v prvem polletju 1971 25 12. Kegljaško tekmovanje za "Grudnov" pokal 28 13. Analiza prevozov za I. polletje 1971 30 14. Spomladansko pogozdovanje - akcije šol- ske mladine, pripadnikov JLA in lastnikov gozdov 33 15. Analiza nezgode 37 16. Poslovni uspeh podjetja v prvem polletju 1971 48 17. Sklepi, organov upravljanja -• 52 18. Humor 60 ' VTISI Z II. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Drogi kongres samoupravijalcev Jugoslavije, ki je "bil v Sarajevu, je sprejel vrsto pomembnih resolucij in drugih dokumentov. Kot prva je resolucija o aktualnih političnih nalogah, ki daje polno podporo ustavnim spremembam. Ta resolucija zahteva, da se odločno in dosledno izvajajo načela in vsebina ustavnih amandmajev pri reševanju protislovij znotraj združenega dela, kakor tudi v nacionalnih odnosih. Dalje se zavzema za uveljavljanje demokratičnega sistema, odnosno sporazumevanja in dogovarjanja pri razvijanju integracijske družbe na samoupravnih temeljih ter za krepitev bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. t Resolucija II. kongresa samoupravijalcev podpira v celoti sklepe izvršnega biroja ZKJ, da bodo te spremembe učinkovito in dosledno izvedene. Nadalje kongres podpira vsa prizadevanja za stabilizacijo tržišča in za premagovanje inflacije znotraj e-? notnega jugoslovanskega tržišča. Nadalje kongres zahteva, da se dosledno izvaja načelo delitve po delu in rezultatih dela v vseh dejavnostih. Kongres odločno zahteva, da se preprečijo vse oblike pridobivanja in prilaščanja, ki niso v skladu z delitvijo po delu in rezultati dela ter ostro obsoja neopravičene diferenciacije, ki nastajajo na teh ali podobnih osnovah. * Pisec prispevka se je kot delegat iz občine Črnomelj udeležil II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije v Sarajevu. 2 Kongres je jasno ugotovil, da je nevzdržno vsako zapiranje politike v forme in ozke kroge, ki bi politiko degradirali na politikarstvo, skrb za človeka pa v skrb za posameznika za pozicijo oblasti. Izražajoč polno priznanje velikemu revolucionarju in borcu za socialistično samoupravljanje, se II. kongres samoupravijal-cev pridružuje zahtevi vseh delovnih ljudi naših narodov in narodnosti, naj bo Josip Broz Tito doživijenjski predsednik SFRJ. V tej resoluciji so omenjena samo nekatera vprašanja, ki pa so za naš nadaljnji razvoj zelo pomembna tako na ekonomskem kakor tudi na političnem torišču. II. kongres samoupravijalcev Jugoslavije se je začel v veliki dvorani Skenderije v Sarajevu, dne 5. maja 1971 ob 16. uri z velikim številom delegatov iz vse države kakor tudi s predstavniki tujih držav ter velikim številom predstavnikov domačega in tujega tiska. Skupaj je bilo na kongresu 4.000 ljudi. Kongres je otvoril predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič - Sane, ki je najprej pozdravil predsednika republike tov. Tita ter delegate in goste. Po izvolitvi organov kongresa, je skupina delegatov zastopnikov iz vseh republik in pokrajin samoupravijalcev izročila tov. Titu priznanje samou-pravljalcev. Nato je predsednik Tito prišel na govorniški oder, da bo govoril. Toda vsi navzoči so izražajoč veliko spoštovanje do takega velikega revolucionarja s ploskanjem in skandiranjem "Tito je naš, mi smo Titovi", preprečili, da bi takoj prišel do besede. Zadonela je tudi pesom "Druže Tito mi ti se kunemo". Šele po nekaj minutah je Tito lahko začel govoriti. Govoril je o pomenu tega kongresa in izrazil željo delegatom, da naj na kongresu temeljito obdelajo vsa tista vprašanja, ki težijo in zavirajo naš hitrejši razvoj, s posebnim poudarkom na odnosih samoupravnega mehanizma v naši družbi. Po govoru tov. Tita je govoril tov. Kardelj o razvijanju samoupravljanja. Omenil je razne zapreke, ki so se pri tem pojavile, poudaril pa tudi, da smo pri razvijanju tega sistema dosegli velik napredek. Po končanem govoru tov. Kardelja, je delegacija samoupravijalcev položila venec na grobnico narodnih herov v Sarajevu. S tem je bil prvi dan kongresa zaključen. Drugi in tretji dan je kongres delal v naslednjih 4 komisi jaht 1# Komisija - samoupravljanje v delovnih organizacijah, 2. Komisija - problemi razširjene reprodukcije in integracija na samoupravnih temeljih, 3. Komisija - problemi samoupravne družbe in življenjskega standarda delovnih ljudi, 4. Komisija - krepitve vloge združenega proizvajalca in osnove razvoja samoupravnega družbeno-političnoga sistema. Vsaka komisija je ločeno zasedala, uvodni referat pa je na vsaki podal njen predsednik. Nato je sledila široka razprava. Lela je bila zelo konstruktivna, odprta in na taki demokratični osnovi, da je vsak delegat imel pravico dajati svoje pripombe na določeno temo, ki se je obravnavala, ali je celo predlagal določene rešitve. Na ta način so se osvajale resolucije v komisijah. Vseh resolu-°ij je bilo oblikovanih 27. V njih so bila zapopadena in obdelana vsa področja našega ekonomskega in političnega življenja. z Končno jo sledila še plenarna seja, kjer so se delegati dviganjem rok odločali za vsako predloženo resolucijo. Sprejet je bil tudi sklep o ustavnih spremembah, ter sklep, da se 27. junij proglasi za dan samoupravijalcev. Po potrditvi resolucij, je sledil zaključni govor predsednika republike tov. Tita, katerega smo z burnim ploskanjem potrdili. Titov zaključni govor nas je še bolj navdušil, da prenesemo vse tisto, kar se je govorilo na kongresu med naše delovne ljudi. Nato je tov. Tito prosil, da preko delegatov pošilja osebne pozdrave in pozdrave v imenu vlade vsem delovnim ljudem naše dežele. S tem je bil II. kongres samoupravijalcev zaključen. Sedaj se moramo zavedati vsi skupaj te odgovorne naloge, ki jo je kongres postavil pred delavski razred Jugoslavije, da bo vsak občan na svojem delovnem mestu zvesto in odgovorno izvajal vse tisto, kar mu je družba dala, da upravlja in z viškom svojega dela tudi razpolaga ne samo v delovni organizaciji, temveč tudi izven nje. xXx Rade Vrlinič PREDSTAVLJAM VAM STROJ ZA IZKOPAVANJE SADIK - PRESAJENK Nepričakovano hitro in ravno pravi trenutek je postal gozdni obrat Podturn letos v aprilu bogatejši za novo pridobitev.Gre za stroj, oziroma traktorski priključek za izkopavanje sadik-presajenk za pogozdovanje. Nepričakovano zato, ker smo računali, da bo stroj prispel šele za jesensko izkopavanje, pravi trenutek pa, ker smo bili tik pred pogozdovanji in nas je pomanjkanje delovne sile v drevesnici zelo pestilo. Stroj, imenujemo ga kar izkopalnik, je izdelek zasebnega proizvajalca "band maschinen Karl-Frieduch Rath" iz Avstrije. V bistvu je zelo preprost. Sestoji se iz rezila, ki v zaželeni globini spodrezuje zemljo, tresoče rešetke preko katere gredo sadike in zemlja ter sistema za prenos sile. Za prevoz sta dve kolesi. Rezilo spušča in dviga hidravlika traktorja. Cena 2,6 milijona S din, ki smo jo zanj plačali je velika, gre pa na račun obrtniške izdelave in ne serijske proizvodnje. Čeprav "ni kaj videti" pa je izkopalnik za drevesničarstvo neprecenljive vrednosti, saj lahko v najbolj kritičnem času zamenja precej ljudi in izkoplje večjo količino sadik. Demonstracija stroja je bila 2. aprila v prisotnosti konstruktorja. Na žalost je tisto dopoldne deževalo, tako da prilike niso bile ugodne in nismo videli tistega kar stroj zmore. Zaradi okvare na sklopki traktorja z reduktorjem, ki dela s "tem priključkom in dežja, smo pričeli z izkopavanjem šele 13. IV. V naši drevesnici je stroj delal komaj 3 dni. Na obratovalno uro je izkopal 3.300 sadik ali vsega skupaj 80.000 sadik. Za enkrat je izkopaval 2 vrsti istočasno. Preizkusili smo tudi tri, toda zaradi poškodb (kolo traktorja je lomilo sadikam vejice) smo to opustili. Bo pa v vsakem primeru možno izkopati tri vrste, ker bi se dala za toliko povečati razdalja med kolesi z obrnitvijo koles. Po izjavi proizvajalca, v Avstriji izkopavajo 5 vrst naenkrat, seveda pa je temu prilagojena razdalja med vrstami. Zaradi frez znaša ta pri nas 0>50 m. Storilnost je zelo odvisna od vlažnosti zemljišča. Pri vlažnem zemljišču vozi traktor s prvo hitrostjo, pri idealnem pa 2 drugo. V primeru da prehitro vozi, se sadike na rešetki ne otresejo dovolj. Po našem mnenju, ti pri izkopalniku moralo delati 7 delavk. Dve M pobirale sadike za strojem in jih metale v snopiče, ena pa bi jih zakopavala v izkopani jarek. Seveda pod pogojem, da je primemo zemljišče in da se izključ i ročni prenos sadik na večje razdalje. Na žalost pa je bilo letos drugače in je delalo posredno pri izkopavanju tudi do 14 žensk. Sadike smo morali nositi na veliko oddaljenost k cesti. Iste delavke so morale tudi razlagati in odpremijati sadike, saj so jih kamioni sproti odvažali. Ponje so prihajali težji kamioni, ki niso mogli v samo drevesnico, ampak so jih nakladali na cesti. Vse to bo treba v jeseni odpraviti. Za enkrat bi rekel, da je prednost izkopalnika naslednja: 1. Večja storilnost. 2. Kvaliteta izkopanih sadik je odlična. Koreninski sistem je nepoškodovan z vsemi kapilarami. Tako bo $ uspeha pogozdovanja večji. 3. Pri izkopavanju gre tudi plevel preko rešeta in ostane potem na vrhu zemlje izpostavljen soncu. Kaj več in o izkušnjah pa boste verjetno slišali v jeseni. ing. Slavko Klančičar ŠE NA MNOGA LETA, TOVARIŠ DIREKTOR! Ni ge dolgo tega, ko je naš direktor dipl. ing. Janez Penca v krogu svojih prijateljev in sodelavcev praznoval svoj življenjski jubilej - 50 let življenja. Rodil se je 2. aprila 1921. leta v Novem mestu. Svojo rano mladost je preživel, kot večina drugih otrok tistega časa, skromno in ta lastnost ga spremlja še danes. Želja po znanju ga je gnala v Zagreb, kjer se je vpisal na gozdarsko fakulteto. Prav na polovici študija ga je zalotila vojna vihra. Zaradi napredne miselnosti, ki je v njem izžarevala in želje po svobodi, je kmalu zadel na odpor. Po večkratnih preiskavah in grožnjah je zapustil študij. Komaj je prišel v svoj rojstni kraj, so ga Italijani aretirali, odpeljali v novomeške zapore in od tu pa v internacijo.Gonars in Padova sta mu kljub lakoti in trpljenju vlivala vedno več narodne zavesti. Ob kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer se je vse do konca vojne boril v 15. slovenski brigadi za osvoboditev Slovenije in Jugoslavije. Iz vojne se je vrnil leta 1946 kot oficir JLA. Po vojni je nadaljeval študij in ga leta 1948 uspešno zaključil. Mladega gozdarskega strokovnjaka kmalu srečamo na našem območju. Vrnil se je v kraje, kjer jih je spoznaval v najtežjem času naše zgodovine. V roki nima več puške pač pa načrte in knjige, ki mu poleg znanja pridobljenega v šoli pomagajo razreševati gozdarsko problematiko. Po kratkotrajnem službovanju na ministrstvu za gozdarstvo in na glavni direkciji lesne industrije v Ljubljani se leta 1951 preseli v Novo mesto. Tu na Dolenjskem prevzame vodstvo oddelka za urejanje gozdov, kjer skupaj z ing. Krautom orje ta ledino načrtnega gospodarjenja z gozdovi. OD združitvi gozdarske dejavnosti na Dolenjskem leta 1963 je bil dipl. ing. Janez Penca imenovan za direktorja gozdnega gospodarstva Novo mesto. Ves čas se v gozdarstvu močno čuti njegova vrlina in zagon. Vedno postavlja v ospredje gozd in njegovo posredno in neposredno vlogo. Z veliko vnemo se zavzema za smotrno gospodarjenje v gozdovih, kar vse vodi k ohranitvi trajne in povečane gozdne proizvodnje. Delovna disciplina, pravičnost, odkritost in poštenje so njegove osnovne karakteristike in to zahteva tudi od drugih. Ob Tvojem jubileju, Janez, Ti iz vsega srca iskreno čestitamo z željo, da bi še naprej, kot doslej, vodil podjetje in usmerjal naše delo po poti, ki pelje pravemu cilju nasproti. Želimo Ti tudi v družinskem življenju vse tisto, kar si tudi sam želiš, predvsem pa srečo in še dolgo, dolgo zdravo in plodno življenje. Sodelavci REDKI, A POSNEMANJA VREDNI PRIMERI Sem revirni gozdar v Metliki in sicer v revirju Suhor. Ta revir je precej obsežen, saj zajema 12 katastralnih občin. Gozdovi so tu močno razdrobljeni in z majhnimi izjemami vsi v zasebni lastnini. Prevladujejo malovredni listavci z izredno nizko lesno zalogo. Nekaj lastnikov gozdov (lahko bi jih kar na prste preštel) je že pred drugo svetovno vojno pričelo vnašati v svoje gozdove iglavce. Sadike smreke so po večini nabirali iz naravnega mladja. Pogozdovali so predvsem zapuščene njivice med gozdom ali pa takoimenovane zeljnike, nekaj pa tudi grmišč. V svojem prispevku bi rad opisal eno od takih parcel, ki leži v 44. oddelku k.o. Radoviča. Lastnik parcele Petrič Jože iz Radoviče je leta 1932 nabral smrekove sadike v Gorjancih in jih pogozdil v svoji parceli oziroma na zapuščeni njivi med gozdom. Od skupne površine f . parcele, ki meri 0.61.11 ha je pogozdil 0.1822 ha, ostali del Pa je poraščen s posameznimi hrasti, akacijo in grmovjem. Ta lesna zaloga je majhna in slabe kvalitete. Pogozdil je najplodnejši del prej omenjene parcele. Posadil je okrog 1100 smrekovih sadik, kar predstavlja gostoto okrog 6400 sadik/ha, lo površino je potem tudi redno vzdrževal in čuval, da niso delali drugi škode z živino. V letih po vojni (točno ne ve le-^a) je tudi na delu parcele (nekako 40 %) obžagal na smrekah V(3je, ki so že odmrle ali pa so bile oslabele. ^ letih 1955 - 1960 je koristil iz te površine smrekovo kolje, lQte za kozolec, žrdi za vozove, skratka les za drobne potrebe v svojem gospodarstvu. Od leta 1963 pa do danes je iz te parcele izkoristil že les za dve ostrešji v svojem gospodarstvu in to v skupni masi 18,59 m3 iglavcev (podatki iz odkazilnih manualov). Današnja izmera je pokazala, da na isti površini raste 201 smreka s 56,65 m3 kruto lesne mase. Če na obstoječo lesno zalogo dodamo še evidentirani posek, predstavlja to 75,24 m3 ali preračunano na hektar 413 m3/ha. Če računamo 40 let, odkar so bile smreke posajene, to pomeni, da znaša poprečni letni prirastek 10,3 m3/ha. Naj omenim, da je ta primer eden izmed nekaj desetih primerov v mojem revirju. Lastnik gozda mi je povedali "Ko sem pogozdoval sem si mislil da bodo sekali moji potomci, a vendar danes že sam uživam plo dove svojega dela. Mnogi mi sedaj zavidajo, ker imam svoj les iglavcev, ki ga v tem okolju vsako leto bolj in bolj primanjkuje" . Naj omenim še, da se je v povojnih letih pričelo vnašati v te gozdove iglavce v večji meri predvsem pa od leta 1963 dalje. Naše podjetje je na tem terenu pogozdilo že precejšne površine, nekaj pa so posadili tudi kmetje sami s tem, da smo jim dali na razpolago sadike. Upam, da bo tudi s tem pogozdovanjem tako, kakor je izjavil Petrič za svoj sestoj smreke. Molek Darko xXx SAMOUPRAVLJANJE IN VTISI NA SEJAH DS GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Znano je, da so se poleg podjetniških samoupravnih organov pred leti ustanovili tudi organi za upravljanje za zasebni sektor (Sveti lastnikov gozdov). Namesto prejšnjega upravnega odbora sta sedaj formirana odbor za družbeni standard in odbor za kadrovske zadeve. Na ta način sta delo in odgovornost samoupravljanja porazdeljena na širši krog članov kolektiva, kar tudi odgovarja naši koncepciji samoupravnega mehanizma. Čim bolj je delo porazdeljeno na večje število ljudi, tem bolj je vsebina sklepov realnejše in objektivnejše obdelana. Kar zadeva Svet lastnikov gozdov pri gozdnem gospodarstvu, se je le-ta že uveljavil na svojem področju delovanja, kar je razvidno iz nekaterih sklepov kot so: sklep o višini biološke amortizacije in sklep o plačilu režije za odtujen les. To so le nekateri sklepi, ki pa so zelo pomembni za napredek podjetja kot celote, da bo lahko imele čim več možnosti in sredstev za reprodukcijo v prihodnjih letih. Ce gledamo samoupravni mehanizem iz povezanosti dveh samouprav ftih procesov se le-ta uveljavlja na neposrednem upravljanju članov delovnega kolektiva in na njegovem podaljšku, na samoupravnih organih s posrednim upravljanjem voljenih in pooblašče nih predstavnikov. Čs se povezanost razhaja in če deluje posredni del mehanizma ^°lj ali manj neodvisno, se začne posredno samoupravljanje od-bujevati od svoje neposredne proizvajalne samoupravne osnove. 12 lahko ugotovimo, da v našem podjetju ta mehanizem samoupravljanja deluje v povezanosti, kar je glavno in osnovno za čimboljše izpopolnjevanje in delovanje samoupravnega procesa. Da bi bil ta samoupravni mehanizem dostopen čim večjemu številu ljudi v podjetju, je potrebno upoštevati pri volitvah v organe upravljanja, da izvolimo čim več novih članov kolektiva, To je potrebno iz objektivnih razlogov, kajti čim več je članov kolektiva v organih samoupravljanja, tem več se jih lahko nauči, kako je treba sodelovati in sklepati v organih samoupravljanja. Na ta način lahko širši krog članov kolektiva daje svoje nasvete in predloge. Pri tem je pomembno, da je vsak član kolektiva vsaj enkrat izvoljen v nek samoupravni organ, s čimer bo odpadlo marsikatero kritikarstvo, ki je včasih med posameznimi člani kolektiva upravičeno, večkrat pa tudi ne. Na sejah samoupravnih organov se ljudje spoznavajo z raznimi problemi podjetja, na podlagi katerih je potrebno izglasovati določene sklepe in ukrepe. Ti ukrepi pa seveda niso všeč vsem članom kolektiva, ker je pač potrebno gledati ne samo za današnji dan, ampak tudi za prihodnost. Če bi kateri član bil izvoljen v samoupravni organ in bi hotel zastopati prej svoje ožje interese kot pa splošne, bi ga tako ali drugače zdrave sile odstranile. Da je tako nam dokazuje 20-letna samoupravna praksa, kakor tudi nenehna rast GG Novo mesto. S tem smo lahko zadovoljni ne samo člani kolektiva, temveč tudi širša družbeno politična skupnost na področju Dolenjske in Bele krajine. Če bi navedel nekaj osebnih vtisov iz sej DS podjetja, lahko rečem, da so vsi člani več ali manj zelo aktivni pri odločanju ali predlaganju raznih sklepov. Važno je, da vsak iznese svoje mišljenje in svoj pogled na tematiko, ki se obravnava. Končni sklep pa je odvisen od večine glasovanja. Dogaja se tudi, da je potrebno pri nekaterih zadevah razna dodatna pojasnila, da bi bil sklep izglasovan z večino članov Prisotnih. Včasih se zgodi, da da posamezni član DS kakšen predlog gledan iz svojega stališča in je bil osvojen, če je odgovarjal večini članov. Kar zadeva dnevni red za sejo DS je važno, da material predhodno in pravočasno člani dobijo, ker se le na ta način lahko dobro pripravijo na razpravo. Lahko si že predloge napišejo in na seji dajo svoje pripombe, ki so tudi lahko zadovoljive in osvojene. Važno je tudi, da je material za sejo DS podjetja hil predhodno obravnavan tudi na ODS in strokovnem kolegiju, Ker se na ta način DS lažje opredeli za takšen ali drugačen sklep. Tak sklep ima za seboj že večje število članov kolektiva in so nanj že tudi sami dali svoje predloge, katere mora delavski svet upoštevati, če so v interesu celotnega podjetja. Zelo važno je, da so na dnevnem redu res samo važne točke in da le-ta ni preveč natrpan. V nasprotnem primeru je seja DS dolga in so zadnje točke dnevnega reda bolj ali manj površno obdelane, ker so člani že utrujeni. Kar zadeva strukturo članov DS sem mnenja, da se tudi v bodoče izvolijo predstavniki iz vseh področij, ker je vsak član,ki dela na svojem delovnem mestu lahko bolj konkreten in bolj sez-nanjen z določeno problematiko, kar lahko doprinese k realnej-SQmu sklepu. Pri tem je treba poudariti, da je dober tisti u-Pravljalec, ki vidi najprej skupne interese podjetja in šele v ^°h skupnih svoje. To je zelo važno pri obravnavanju pravilnika 0 delitvi OD itd. Za nami je II. kongres samoupravijalcev, ki je "bil maja v Sarajevu. Ta kongres je bil velik dogodek v razvoju samoupravljanja, ne samo v podjetjih, temveč tudi na vseh nivojih našega družbeno političnega sistema. Kongres je obravnaval do kod smo prišli s samoupravljanjem in dal na podlagi prakse in analize bodoče smernice in ukrepe, da se samoupravni mehanizem čimprej razširi na vsa področja našega družbenega sistema. Rade Vrlinič xXx DAN MLADOSTI NA ROGU Delovni dan 25. maja 1971 se je tudi za pisarniške delavce obratov in uprave enkrat začel in končal na terenu - v gozdu. Na zbirnem mestu pred upravo gozdnega obrata Podturn se nas je zbralo okrog 40 članov kolektiva, od tega v večini ženske, z namenom, da bi si ogledali Rog in se seznanili z deli, ki predstavljajo osnovno delo gozdnega gospodarstva. Zaposlene v pisarnah smo poznale delo bolj po opisu in predstavah, ker večina od žensk še ni imela prilike videti, kako praktično poteka delo v gozdu. Načrt ogleda je bil kar precej napet, zato nas je takoj po prihodu v Podturn strokovno spremstvo iz uprave, kateremu se jo pridružilo še obratno, popeljalo po bližnjici ob robu gozda v drevesnico in destilarno. Ogled drevesnice je bil koristen, saj večina žensk ni poznala niti smrekic, ki so posejane na znatnem delu površine. Pred destilarno so že čakala vozila, ki so nas po ogledu prostorov in seznanitvi s proizvodnim postopkom pridobivanja olja iz iglic smreke in jelke, odpeljala v prostranstvo Roga. Med vožnjo smo z zanimanjem občudovali debela in visoka drevesa in poslušali pojasnila strokovnega vodstva. V Rogu je bil prvi postanek namenjen ogledu gradnje krožne ceste Cink-Cinkarska. Delovna skupina Voloder Martina pod vodstvom delovodje Petretič Martina, sestavljena iz samih mladih Dalmatincev, je prav ob prihodu pripravila miniranje. V neenakomernih presledkih je bilo slišati kakih 30 zamolklih strelov. V raztegnjeni koloni smo se podali na traso in si jo ogledali, predvsem pa priprave na miniranje in delo z buldožerjem. Nevajene hoje in nekatere neprimerno obute, smo loile po prihodu do vozil že precej utrujene. I Precej časa smo se zadržali pri ogledu spravila lesa s traktorjem, mimogrede smo videli z drvmi natovorjene bosanske konjičke, spremljali spretnost šoferjev pri nakladanju drobnega lesa in hlodovine s Hiab napravami, z največjim zanimanjem pa smo občudovale sekače pri podiranju in lupljenju debelo smreke. Vse kar smo videle, nam je bilo (ženskemu delu ekipe) popolnoma novo, zato smo strokovno vodstvo spraševale o podrobnostih. Najbrž so se zdela nekatera vprašanja vprašanim neumna, vendar so izhajala iz nepoznavanja dela v gozdu. 16 Del časa smo namenili ogledu spomenikov iz zadnje vojne, predvsem pa si ogledali bolnico Jelendol in bližnje partizansko grobišče. Čas je hitro tekel, prazni želodci so nas opozarjali, da je ura več kot 12. V programu je bila predvidena tudi malica, katere smo bili v izdatni meri deležni ob samopostrežbi na prostoru pod Bazo 20. Malico je do tu pripeljal predsednik sindikalnega plenuma podjetja tov. Kopič. Pred povratkom v Podturn smo si ogledali še novozgrajeno brunarico, na kateri se vidi napis: Baza 20 Lukov dom. Prav zaradi ogleda te postojanke na Bazi 20 smo povzročili zamudo delavskega avtobusa. Delavci so se zato gotovo vrnili domov pozneje kot običajno in jih prosimo, da nam to oproste. Prijeten in koristen delovni dan, združen'z izletom, smo zaključili pred upravo v Podturnu po 14. uri. Gostiteljem in strokovnemu vodstvu se lepo zahvaljujemo in pričakujemo, da ne bodo pozabili obljube, da se spet sestanemo in si ogledamo gozdni obrat Črnomelj. Jožica Bajt xXx GOZDNI OBRAT STRAŽA SPET NAJBOLJŠI V Dolenjskih Toplicah je bilo v soboto, dne 12. 6. 1971 med-obratno športno tekmovanje. Tekmovalci so se pomerili v kegljanju, streljanju, šahu in atletiki. Tekmovanja se je udeležilo 82 tekmovalcev. V skupni uvrstitvi so zmagali Stražani z 92 točkami. Zmagovalcu je predal prehodni pokal direktor ing. Janez Penca, Najboljši posamezniki so prejeli tudi praktična darila in diplome. REZULTATI: EEK: 1. Markovič (uprava), 2, Mirtič (Straža), 3. Legan (Straža), 4. Kumelj (Podturn), 5. Jarc (Straža), 6. Avguštin (Podturn), 7. Jakovič (Črmošnjice), 8. Vidic (Črmošnjice), 9. Murn (Podturn), 10. Lavrič (Straža). MET KR0GLE:1. ing. Piškur (Straža 11,32 m, 2. Jarc (Podturn) 11,14 m, 3. Bukič (Straža) 10,31 m, 4. Tessari (Črmošnjice) 9,45 m, 5. Rade (Črnomelj) 9,31 m, 5. Peteh (Črnomelj) 9,03 m, 7. Grabrijan (Črnomelj) 9,02 m, 8, ing. Kure (uprava) 9,00 m, 9. Sašek (uprava) 8,95 m, 10. Serini (uprava) 8,94m. S&LJANJE: 1-2 Rade (Črnomelj) 80, 1-2 Špiletič (Straža) 80, 3. Serini (uprava) 78, 4. Bobnar (Straža)75, 5. Tessari (Črnomelj) 73, 6. Bukovec (Trebnje) 71, 7* Turk (straža) 71, 8. Tesari (Črmošnjice) 69, 9. Berus (Podturn) 67, 10. Bele (uprava) 67. KEGLJANJE: 1, ing. Štor (Straža) 34, 2. Grabrijan (Črnomelj)25, 3. Jarc (Podturn) 20, 4. - 5» Veselič (Trebnje) 18, Bukovec (Trebnje) 18, 6 - 10. Jereb (Novo mesto) 17, Markovič (uprava) 17, ing. Starič (uprava) 17, Rustja (uprava 17, Vidic (Črmošnjice) 17, Tesari (Črnomelj) 17. ŠAHs 1. Jarc (Podturn), Sašek (uprava), ing. Starič (uprava) Končni rezultati po gozdnih obratih? V Trebnjem je bilo dne 16. 6. 1971 kegljaško tekmovanje v borbenih igrah med Novolesom in gozdnim gospodarstvom Novo mesto. Tekmo je dobila ekipa iz Novolesa z rezultatom 386 : 383. V enem od svojih prispevkov v'"Dolenjskem gozdarju" sem napisal, da dobra analiza (proizvodnje, ekonomičnosti, finančna, fizična itd.), kot osnovna metoda proučevanja, omogoča sintezo kot metodo združevanja analitičnih elementov v smislu doseganja učinkov, uspehov itd. Zasledujoč ta cilj podajam v tem prispevku analizo porabljenega fonda časa za gozdne delavce - sekače za leto 1970. Izdelana je podobno kot za leto 1969 le s to razliko, da so analitični elementi postavljeni v primerjavi s prejšnjo. Iz nje je razvidno, koliko so gozdni obrati imeli 1. GO Straža 2. Uprava 3. GO Podturn 4. GO Črmošnjice 5. GO Črnomelj 6. GO Novo mesto 7. GO Trebnje 92.0 točk 65.5 točk 56.0 točk 36.5 točk 23.5 točk 15.0 točk 12.5 točk Serini Alojz xXx ANALIZA FONDA PORABE ČASA ZA LETO ____________1970 _______________ delovnih dni v letu. Ravno tako nam kaže koliko so gozdni o-hrati porabili delovnih dni v sečnji in izdelavi gozdnih sor-timentov, koliko na drugih delih in koliko v režiji. V primerjavi z letom 1969 je število porabljenih dni v sečnji in izdelavi v odnosu na dosežene dni padlo za 2 fo (kljub relativnemu povečanju porabljenih dni). Če sledimo gibanju deževnih dni na enega sekača po gozdnih obratih ugotovimo, da jih največ odpade na GO Črnomelj, sledijo pa Straža, Novo mesto, Črmošnjice in Podturn. Bolezenski dnevi na enega delavca v primerjavi z letom 1969 so se povečali za 6 dni. Tudi število opravičenih dni je visoko, saj jih odpade na vsakega delav ca 6. Število dni porabljenih za dela v režiji se je povečalo za okrog 6 dni na enega delavca. Poleg negativnih pokazateljev, ki jih.kaže analiza, je tudi nekaj pozitivnih in sicer v tem, da se je število dni porabljenih v gojenju gozdov povečalo za 5 dni na delavca. Ravno tako se je povečalo število dni porabljenih za makljanje buko ve celuloze in sicer za okrog 2 dni na delavca. Tudi v storil nosti je nekaj pozitivnih premikov. Vsak od 198 delavcev je Izdelal v 129 dneh 538 m3 in sicer na. GO Podturn 1.030 m3, d-0 Črmošnjice 634 m3, GO Črnomelj 265 m3> GO Straža 540 m3 in GO Novo mesto 441 m3. Podrobnejši prikaz porabljenega časa je podan v naslednji tabeli; SL ANALIZA FONSA ČASA ZA LETO 1970 '* " Vr$ta dela GO Podturn GO Crmošnj. vG0 GO GO GG Črnomelj Straža Novo mesto SKUPAJ m3 ali dan delavec _ 1969 1970 1. Iglavci m3 21.729 6.213 2.294 8.420 1.673 40.329 193 204 2, Listavci m3 11.232 10.272 11.796 16.408 16.422 66.130 270 334 3. Skupaj m3 32.961 16.485 14.090 24.828 18.095 106.459 463 538 A. Skupaj ure 42.3 5 6 28.250 37.340 54.879 42.302 205.127 1.017 1.036 5. Skupaj dni 5.275 3.531 4.674 6.886 5.249 25.615 127 129 6. H/m3 1,29 1,71 2,65 2,21 2,34 1,92 2,19 1,93 7. m3/dan 6,25 4,67 3,0 3,60 3,45 M 3,64 4,16 8. Maki an j e H 340 640 2383 56 4994 8413 3 5,3 9. Delo v gojenju 1.624 3363 12.500 8.417 7.992 33.896 17 21,4 lo. Režija 3.676 1.731 10.881 3.666 6.283 26.239 11 16,6 11. Državni prazniki 1.640 1.664 3.194 2.408 2.098 11.004 7 7 12. Deževni dnevi 9.119 11.502 23.239 12.732 12.710 69.302 48 43,7 13. Bolezenski dnevi 5.592 3.451 8.666 7.408 4.654 33.771 15 21,3 14. Dopusti 4.474 3.564 7.061 4.616 5.562 27.077 16 12 15, Izredni dopusti 56 162 104 136 335 79,3 0,5 0,5 16. Oprav.dnevi 408 3.346 2.271 3.356 572 9.953 5 6,3 17, Neopravič.dnevi 24 272 336 224 40 906 0,3 0,6 18, Seje, sestanki i 352 40 352 600 544 1.888 0,8 1,2 19. Tečaji 336 128 732 696 128 2.020 M 1,3 2o. Skupaj ur 8-19 27.643 29.881 70.646 46.115 45.941 220.226 1001 1112 21. Skupaj dni 8-19 3.447 3.735 8.830 5.662 5.607 27.281 125 137 22. Skupaj ur 4-19 69.999 58.131 108.190 102.301 88.243 426.864 2.018 2.156 23. Skupaj dni 4J-19 8.722 7.266 13.552 12.684 10.933 53.157 252 268 24. Stavilo delavecv 32 26 53 46 41 198 198 198 25. m3/delav.3/24 ln3o 634 265 540 441 538 463 538 26, dni/del avca 165:272 t • 134:279 88:256 106:258 128:266 129:268 127:252 129:268 ! 5/24 23/24 165:12-14 134:12-11 88:12-7 lo6:12-9 128:12-11 127:12-lo,5 129:12«W J ’ za dni delavca 185:12-15 161:12-13 140:12-12 139:12-11 186:12-15 T9B :12-13 161:12-13/ na mesec 272:12-23 279:12-23! 256:1^.21 358:12-21 266:12-22 252:12-21 268:12-22 dipl.Ing.Rade Kalinovič JOŽE BARIČ - PETDESETLETNIK! Med našimi stanovskimi tovariši, ki letos srečujejo Abrahama, se je znašel tudi Jože Barič - revirni gozdar gozdnega obrata Črnomelj. Od tesača v gozdu, kjer je dobil navdih za gozdarski poklic, ga je pot peljala v gozdarsko šolo - nato pa na službovanje v Novem mestu, Rakeku, Postojni, Ljubljani, Grosuplju in v v Črnomlju, kjer je že skoraj 20 let. Delal je kot logar, okrajni gozdar, referent na ministrstvu, upravitelj gozdne uprave, občinski referent za gozdarstvo in sedaj kot revirni gozdar. Vsled njegove mladostne vitalnosti sodelavci ne opažamo, da je dočakal pol stoletja, ampak ga štejemo nekako k štiridesetim. v Želimo mu, da to mladostnost obdrži še mnogo let - svoje izkušnje prenaša na mlajše - pri njegovem "konjičku" - lovu -pa dober pogled. xXx Sodelavci 22 SIVI IN ZELENI V SKUPNI AKCIJI - VOJSKA NAM JE POMAGALA Iz kreditov, ki jih je podjetje dohilo iz republiških sredstev, bo na območju gozdnega obrata Črnomelj osnovanih 40 ha nasadov iglavcev. Nasad bo rsnovan do leta 1972 in sicer na nekdanjih kočevskih košenicah, ki so močno zaraščene z lesko in drugim grmovjem, vendar predstavljajo odlična rastišča za iglavce, predvsem za smreko. Objekt leži med vasmi Kleč, Planina in Konjski hrib. Nad njim s severo-zahodne strani mogočno kraljuje Mirna gora s svetim Frančiškom, ki je namesto s svetniškim sijem, okrašen s TV in UKV antenami. Rok za realizacijo pogozdovanja je razmeroma kratek, delovne sile na tem področju pa primanjkuje. Dela izvajamo v kombinaciji z deloviščem Planina, kjer je zaposlenih večje število stalnih delavcev - sekačev. To nam v glavnem dob ro uspeva, vendar je v konicah kljub temu zelo tesno. Najbolj se to občuti v sezoni pogozdovanja. Letos spomladi smo pričeli razmišljati, kako bi prišli iz zagate. Zato smo se obrnili na komandanta črnomaljske garnizije za pomoč. V vojski je vendar neizčrpna zaloga energije, ki bi jo lahko koristno uporabili. Naša armada seveda nikoli ne odpo ve in nam je rada priskočila na pomoč. Dogovorili smo se za po izkusno akcijo pogozdovanja z 80 vojaki v soboto dne 17- 4. 1971. V petek smo sadike zalili in pripravili teren za pogozdo vanje, da bi v soboto vse lepše potekalo in da ne bi prišlo do zasto jev. Pripravil sem tudi orodje, kolikor ga je bilo sploh mogoče tako na hitro dobiti. Naš referent za gojenje, tov. ing. Jože Vidervol je določil strokovno vodstvo te akcije, ki naj bi jo sestavljali razen njega še trije revirni gozdarji in sicer Grabrijan Andrej, Peteh Stanislav in Tessari Angelbert, ter štirje stalni delavci iz delovišča Planina za izdajanje in manipulacijo s sadikami. Naročil je tudi malico in pijačo Prf. črnomaljskih gostincih in trgovcih, ki naj hi jo jaz zjutraj oh 6 uri dvignil in odpeljal s kombijem na delovišče. Nekoliko vznemirjen sem pričakoval ta dan, saj sem se kljub dobri organizaciji vsega skupaj nekoliko bal. Že pred 6. uro sem bil na obratu, kjer ni bilo nikogar, saj je bila prosta sobota. Ob 6.10 sta prišla ing. Jože Vidervol in Peteh Stanislav. Tedaj sem izvedel, kje in kako naj dobim jedačo in pijačo, ki jo moram peljati na Planino. S Pethom sva takoj odšla nabavljat vse potrebno. Tu sem videl, kako natančno se držimo dogovorjenega časa pri nas. Za pivo sem kljub naročilu čakal 30 minut, za ostalo pa še nekoliko več. Ob 7.30. uri smo bili kompletni, ob 7. uri pa bi moral biti že na Planini. Še sreča, sem si dejal, da sta ing. Jože in Andrej odšla prej in bosta že nekako organizirala delo, da ne bo predolgega čakanja in hude krvi. Kot veter sva s Slavkom oddirjala proti Planini, da sem celo pozabil natočili gorivo v kombi, kar se mi je ob povratku maščevalo. Že pred Klečem sva opazila, da zamuda ni tako huda, saj je v največjem klancu parkiral prvi "Dojc", seveda pokvarjen. V v°jski namreč vedno v naprej planirajo 20 i» izgube in jih skoraj vedno tudi dosežejo. Vso pot naprej sem pobiral zaostale vojake, dokler ni bil kombi poln. Sicer pa bi potrebo-VQ1 avtobus, če bi hotel vse prepeljati. Na delovišču je bilo seveda že vse urejeno. Ing. Jože in Andrej sta že podelila °rodje, organizirala štetje in prenos sadik ter pokazala kako in kje se bo sadilo. Ob mojem prihodu je bilo potrebno samo še formirati skupine in pričeti z delom. Vsak revirni je dobil 27 vojakov. To so bile razmeroma velike skupine in je bilo zato delo z njimi precej težko. Odločil sem se, da bom vodil predvsem strokovnost dela, kvantiteto pa sem prepustil oficirjem. Ti pa so nenadoma postali tako žejni, da so morali oditi na Mirno goro. Zato so postali vojaki nenadoma neizmerno zaspani in utrujeni. Še sreča, da je bilo hladno in je začelo celo rahlo rositi iz megle, sicer bi vse zaspalo kot vojska kralja Matjaža. Zaradi teh ugodnih okoliščin nam je uspelo do 14.ure končati delo, ki smo ga predvideli za ta dan. Vsak delavec-vo-jak je uspel izkopati 60 jamic in jih tudi zasaditi. To sicer ni zavidljiv uspeh, vendar smo dobili dragocene izkušnje. Izkazalo se je, da je bila skupina 80 vojakov na enem delovišču mnogo prevelika. Težko je namreč dobiti dovolj ustreznega o-rodja za toliko ljudi. Skoraj nemogoče je na manjšem terenu organizirati pregledne manjše skupine vojakov, ker se nekateri skrivajo pod SMB varovalno barvo in po svoje izkoriščajo ta moment. S tem rušijo delovno zavest ostalih. Vsi ti elementi so vplivali, da efekt ni bil večji. Seveda pa smo bili na zaključku pri zakuski zelo efektni in tudi zadovoljni. V glavnem smo lahko zadovoljni tudi z ostalim, saj so sadike dobro posajene, mi pa smo za nekoliko dragocenih izkušenj bogatejši. Omenjeni nasad namreč še ni končan. Problemi z delovno silo so ostali. Verjetno se bomo tudi v jeseni in prihodnje leto poslužili podobnih akcij, vendar če bo mogoče z manjšimi skupinami in za daljši čas. Prepričan sem, da uspeh ne sme izostati. xXx Tesseri Angelbert Realizacija poseka in izdelave gozdnih sortimentov za prvo polletje 1971 je za 9 1° večja kot je polletni plan za leto 1971 in za 5 i° večja v primerjavi z istim obdohjem leta 1970, Omembe vredna značilnost je, da smo se pri sečnji in izdelavi bukovega lesa (predvsem hlodovine) izključno pridrževali dinamike plana. Razlogi za to so bili velika ponudba bukove hlodovine na tržišču. Zahvaljujoč takšnemu ukrepu smo se izognili neprilikam, ki bi nam povzročile višek bukove hlodovine. Kljub temu, da je dinamika poseka in izdelave točno določila količino lesa (ki je bila v naPrej prodana industriji), je bila na dveh gozdnih obratih količina presežena za okrog 1500 m3. Ta presežek kakor tudi dober od-2iv pri odkupu lesa iz zasebnega sektorja (okrog 3500 m3 več kot v istem obdobju lanskega leta) nas je približal lanskoletni realizaciji tehničnega lesa listavcev. Zaloge lesa so se zvišale v primerjavi z lanskoletnim polletjem Za 1600 m3. Zaloge predstavljajo predvsem zaloge iglavcev (okrog 18.000 m3) in prostominskega lesa(okrog 27.500 prm). r Poprečna storilnost delavcev je za 0,2 m3 večja kot v letu 1970 °8 polletju. V absolutnem znesku je gozdni delavec naredil za 48 m3 več kot v polletju 1970 leta. Ravno tako se je povečala storilnost nakladalcev in makljačev i^sa, kar je iz priloženih tabel razvidno. Odkup lesa iz zasebnega sektorja je kot je rečeno, dobro pote-Ral, saj je bilo odkupljenih okrog 90 # celotnega plana. Realizacija prodaje je tudi "bila izredna, saj je "bilo prodanih 8500 m3 gozdnih sortimentov več kot v prvem polletju 1970. PRIMERJAVA REALIZACIJE S I. POLLETJEM 1970 GO GO GO GO GO GO Stra- Čr- Črno- • Pod- Novo Treh- GG ža moš. melj tum mesto nje igl. 1970 3479 1357 3724 9223 801 113 18.697 1971 4304 1733 5659 9815 1653 300 23.464 teh. 1970 7729 2320 2889 3095 4341 261 20.685 les 1. 1971 5932 2122 2657 3998 3456 386 18.551 Prost. 1970 5233 5489 5530 3879 10214 837 31.202 les 1971 6682 6520 5515 4331 9326 819 33.195 List. 1970 11203 5888 6483 5616 10980 805 40.975 1971 10265 6360 6042 6813 9518 918 3^916 Sku- 1970 14682 7245 10207 14839 11781 918 59.672 pa j 1971 14569 8093 11701 16628 11171 1218 63.380 PRIMERJAVA REALIZACIJE S POLLETNIM PLANOM 1971 Igl. plan 3970 1105 3355 8764 964 100 18.264 real. 4304 1733 5659 9815 1653 300 23464 Teh, 1 . plan 5167 2500 2530 3544 2794 211 16.746 list. real. 5932 2122 2657 3998 3456 386 18.551 Prost .plan 6460 6150 7700 5200 8690 530 35.000 les real. 6682 6520 5515 4331 9326 819 33.195 Lis- plan 9373 6590 7610 6924 8442 557 39.496 tavci real. 10265 6360 6042 6813 9518 918 39.916 Sku- plan 13343 7695 10965 15688 9406 663 57.760 paj real.14569 8093 11701 16628 11171 1218 63.380 STORILNOST SEKAČEV št.de-popr.št.skupno skup. št, i zde-s to ril-s tori 1- lavcev dni št. št. motork lani no st na nost GO Straža 59 69 ani 4.044 ur 32.614 30 mi 14.569 ann 3,6 m3 v o m, 247 m3 GO Črnomelj 38 63 2.386 19.678 19 8.093 3,4 m3 213 m2 GO črmošnj. 28 89 2.586 20.429 19 11.701 4,6 m3 418 m3 GO Podturn 27 94 2.544 20.990 12 16.628 6,5 m3 777 m3 GO Novo mesto 38 75 2.849 22.676 22 11.171 3,9 m3 294 m3 I*Poll.l970 190 75 14.329 116.387 102 62.162 4,3 m3 327 ml 200 67 13-476 107.558 109 55.754 4,1 m3 279 m3 POPREČNA STORILNOST MAKLJANJA št.de- popr. skupno št. izdelano storil- storil. lavcev št. št.dni ur prm nost na v 6 m dni dan-prm prm GO Straža 2 100 200 1.866 957 4,8 479 GO Črnomelj 4 48 192 1.182 406 2,1 101 GO \s Črmošnjice 3 123 369 3.067 1 .185 3,2 395 GO Podturn 4 43 172 1.398 656 3,8 164 • - GO Novo mesto 6 — - - 4 g 275 1.096 500 1,8- — -83- 1. Poli.1970 19 64 1.208 9.009 3 .704 3 195 22 46 1.018 8.813 3 .800 3,7 173 POPREČNA STORILNOST NAKLADALCEV V POLLETJU 1971 št . de- št. igl. list. prost.les i skupa j storil.storil lavcev dni m3 m3 prm m3 na dan v 6 m. •— m3 m3 Straža Črnomelj Črmošnjice Go Podturn ■^Lffovo mesto 1*Poll.i97o 5 633 1244 11385 5735 16447 26 3289 5 224 897 5507 3211 8035 36 1607 5 493 1808 6182 6295 12018 24 2403 6 438 6724 7042 3762 16211 37 2702 10 462 405 4911 5452 8860 19 886 31 2250 11078 35027 24455 61571 27 1989 29 2607 5907 26435 17982 47908 18 ODKUP LESA 1970 1971 GO Novo mesto 4.546 m3 5.123 m3 GO Straža 7.550 m3 8.282 m3 GO Podturn 2.796 m3 2.695 m3 GO Črmošnjice 2.106 m3 2.447 m3 GO Črnomelj 5.063 m3 5.814 m3 GO Trebnje 5.335 m3 6.524 m3 GG 27.396 m3 30.885 m3 PRODAJA LESA 1970 1971 SLP 42.738 m3 53.975 m3 ZA S 27.543 m3 24.724 m3 GG 70.281 m3 78.699 m3 ing. Rade Kalinovič xXx KEGLJAŠKO TEKMOVANJE ZA "GRUDNOV" POKAL Trebnje - sindikalno športno društvo "Gozdar" je organiziralo medobratno kegljaško tekmovanje za "Grudnov" pokal. Tekmovalo se je na 50 lučajev. Tekmovanja se jo udeležilo 26 tekmovalcev iz 6 obratov. Vsaka ekipa je štela 4 tekmovalce. Prehodni pokal je osvojila ekipa iz uprave. Rezultati; 1. Nemanič (Črnomelj) 208 2. Klarič (Trebnje) 203 3-4. ing. Štor (Straža) 193 ; * 3-4. Serini (uprava) 193 5. Muhič (Straža) 191 6-7. Gaššeršič (Novo mesto) 185 6-7. Sašek (uprava) 184 8. Kraševec (uprava) 181 9-10. Golež ( Trebnje) 180 9-10. Grabrijan (Črnomelj) 180 11. Pirc (Podturn) 173 12. Veselič (Trebnje) 169 13. Ban (Novo mesto) 168 14. Rustja (uprava) 165 15. Rade (Črnomelj) 152 16. ing. Starič (uprava) 150 17. Molek (Črnomelj) 148 18. Kumer (Straža) 146 19. Kenda (Novo mesto 146 20. Bukovec (Trebnje) 134 21. ing. Falkner (Trebnje) 133 22. Avguštin (Straža) 132 23. Jereb (Novo mesto) 131 24. Spiletič (Straža) 121 25. Pink (Podturn) 110 26. Tesari (Črnomelj 104 Končni vrstni red po gozdnih obratih; 1. uprava 723 2. Črnomelj 688 3. Trebnje 686 4* Straža 662 Novo mesto 621 6. Podturn 283 (2 tekm.) xXx Serini Alojz Možni Izgulij. Vozni Popr.na Popr.izgu-dnevi dnevi dnevi mesec la v me se- Izpad ______________________prevoz, cu Čmošn.jice Markovič 130 35 95 16 6 27 1° Rabzelj 130 31 99 17 5 24 i Šprogar 130 19 111 19 3 15 i 390 85 305 52 14 22 i Podturn Čelron 130 24 106 18 4 19 i Bradač 130 27 103 17 4 20 i Ravlar 130 55 75 12 9 40 i Zupančič 130 29 101 17 5 23 1° 520 135 385 64 22 26 i Straža Ri javec 130 40 90 15 7 41 i Kozan 130 19 111 19 3 15 i Senica 130 23 107 18 4 19 % Turk 130 13 117 20 2 10 i 520 95 425 72 16 i9 io Novo mesto Ralzelj L. 130 51 79 13 9 40 i Darovec 130 29 101 17 5 23 i Kenda 130 18 112 19 3 i5 i Ban 130 46 84 14 8 35 i 520 144 376 63 25 28 i Možni Izgubij. Vozni Popr.na Popr.izgu-dnevi dnevi dnevi mesec ba v mese- Izpad ______________________prevoz, cu______________ Črnomelj ' Ifbtar 130 43 87 14 7 33 i '■Klobučar 130 23 107 18 4 19 i Va Jb 130 39 91 15 7 30 i Pahor 130 48 82 14 8 37 i 520 153 367 61 26 30 i REKAPITULACIJA Črmošnjice 390 85 305 52 14 22 io Podturn 520 135 385 64 22 26 io Straža 520 95 425 72 16 19 i Novo mesto 520 144 376 63 25 28 i Črnomelj 520 153 367 61 26 30 i 2.470 612 1.858 312 103 25 i ANALIZA PREVOZOV IV. - VI. 1971 Ormošnjice Markovič 64 15 49 16 5 23 Io Kabzelj V. 64 14 50 17 5 22 i Sprogar 64 3 61 20 1 15 i 192 32 160 53 11 16 i Podturn Oebron 64 6 58 19 2 io i Pradač 64 O j 55 18 3 i4 i Pavbar 64 9 55 18 3 i4 i Zupančič 64 10 54 18 3 i4 i 256 34 222 73 11 i3 i Možni dnevi Izgub. dnevi Vo zni dnevi Povpr. Povpr. na mes.izgub.v prevoj.mesecu Izpad Straža Rijavec 64 24 40 13 8 34 A Kozan 64 6 58 19 2 10 1o Senica 64 9 55 18 3 14 A Turiš 64 4 60 20 1 6 A 256 33 213 70 14 17 A Novo mesto Rabzelj 1. 64 13 51 17 4 20 A Darovec 64 16 48 16 5 25 A Kenda 64 7 57 19 2 10 A Ban 64 20 44 15 7 31 A 256 56 200 67 18 22 A Črnomelj Kotar 64 22 42 14 7 31 A Klobučar 64 6 58 19 2 10 A Vajs 64 20 44 15 7 31 A Bahor 64 20 44 15 7 31 A 256 68 188 IV. 63 - VI. 23 17 A Črmošnjico 192 32 160 53 11 16 A Podturn 256 34 222 73 11 13 A Straža 256 33 213 70 14 17 i Novo mesto 256 56 200 67 18 22 i Črnomelj 256 68 188 63 23 17 i 19 j 1.216 223 983 326 77 Tukaj so podane analize prevozov (za posamezno vozilo) za zadnje tri mesece, kakor tudi za I. polletje skupaj. Podatki £|o dokaj zanimivi. Slika kaže, da se je število izgubljenih <^ni v zadnjih treh mesecih zmanjšalo. Kljub temu jo število 'Zgubljenih dni za I. polletje veliko, saj predstavlja eno četrtino vseh dni. Lahko si predstavljamo to količino dni, če Do izkažemo v masi naloženih kubikov (gozdnih sortimentov). v* Ge vzamemo, da je bilo v prvem polletju naloženih 61.530 m3 ali 33 m3 na en kamionski dan, izhaja iz tega, da je izgubljenih 612 dni x 33 m3 = 20.196 m3. To je vsota nenaloženih oziroma neprevoženih kubikov v tem razdobju. V zadnjih treh mesecih pa znaša ta izpad (za 223 izgubljenih dni po 37 m3) 8.251 m3. To je skoraj 70 $ enomesečnega prevoza. Ing. Rade Kalinovič xXx SPOMLADANSKO POGOZDOVANJE - AKCIJE ŠOLSKE MLADINE, PRIPADNIKOV - _____________________JLA IN LASTNIKOV GOZDOV_________________ Obseg letošnjega spomladanskega pogozdovanja je bil v primerjavi s spomladansko realizacijo v preteklih letih precej velik. Medtem ko znaša večletno poprečje 26 f> letnega plana, pa je bilo letošnjo pomlad s pogozditvijo 123 ha letni plan realiziran kar s 56 Tako je od celotnega letnega plana podjetja, ki znaša 220 ha preostalo za jesensko sezono še 97 ha. Žal je Pni letošnjem spomladanskem pogozdovanju zopet ponagajala su-sa, posledica katere je nekoliko večji izpad kot je bilo vadi. v na- Za letošnjo spomladansko sezono pogozdovanja je značilna tudi široka akcija sodelovanja šolske mladine, pripadnikov JLA in lastnikov gozdov. V pričujoči številki je tovariš Tesari v svojem sestavku podrobneje opisal akcijo pripadnikov črnomaljske garnizije pri pogozdovanju v nasadu Planina. Namen tega sestavka pa je, da prikaže kakšen obseg je imela ta akcija na celotnem območju. Podatki so naslednji: Učenci osnovne šole Semič so v dneh 12., 14. in 19. aprila na območju gozdnega obrata Črmošnjice (k.o. Vinji vrh) pogozdili 8.000 sadik dveletnega črnega bora in 6.500 sadik smreke (skupaj 14.500 sadik na površini 3>20 ha). Pri pogozdovanju je sodelovalo 105 učencev in 3 šolniki. Poleg tega, da je gozdni obrat učencem na terenu pripravil zakusko, so dobili plačano po 0,17 din za posajeno sadiko črnega bora in 0,24 din za posajeno sadiko smreke. Denar so s pridom porabili pri organizaciji ekskurzije. Učenci osnovne šole Mirna peč so dne 18. aprila na območju gozdnega obrata Novo mesto (k.o. Zagorica) posadili 1.500 smrekovih sadik na površini 0,40 ha. Sodelovalo je 40 učencev in dva učitelja. Akcija je bila brezplačna. S tem v zvezi je treba omeniti tudi osnovno šolo Žužemberk, ki je pogozdovala lansko jesen. Tako je v dneh 28. in 29. oktobra lani na območju gozdnega obrata Straža (k.o. Žužemberk, nasad "V dolinah") sodelovalo 107 učencev, ki so ob navzočnosti 4 učiteljev posadili 12.350 sadik smreke na površini 3>10 ha. Učenci so dobili na terenu malico in plačilo 0,30 din za posajeno sadiko. Akcija pogozdovanja s šolsko mladino in pripadniki JLA je "bila letos zelo uspešna širom Slovenije. Tako je "bilo vanjo "vključenih 140 šolskih zavodov. Sodelovalo je 11.121 učenčev in. dijakov, 391 prosvetnih delavcev, 509 gozdarjev in 640. Pripadnikov JLA. Skupno je "bilo na ta način v Sloveniji posajenih 595.917 sadik, kar pomeni, da je bilo zasajenih okrog 200 ha zemljišč. Akcija je torej izredno lepo uspela. Vse osnovne šole in garnizije JLA, ki so v akciji sodelovale so dobile kot darilo roman o slovenskem gozdu pisatelja Antona Ingoliča; "Šumijo gozdovi domači" z avtogramom avtorja. Poleg "tega so bile iz sredstev republiškega proračuna najbolj prizadevnim šolam podeljene še posebne denarne nagrade. Tako so u-eenci semiške šole prejeli 1.000 din, učenci mimopeške 400 din in žuženberske 800 din. Glede sodelovanja pripadnikov JLA je bila akcija črnomaljske garnizije že opisana v prispevku tovariša Tesarija. Poleg tega pa so v dneh od 19. do 24. aprila (6 dni) na območju gozdnega obrata Novo mesto (k.o. Lakovnice, nasad Jurenska gmajna) pri Pogozdovanju sodelovali tudi vojaki novomeške garnizije. Vsak dan je sodelovalo 24 vojakov (skupaj 144) posadili pa so 19.950 sadik smreke na površini 4>70 ha. v Se širša pa je bila akcija pogozdovanja lastnikov gozdov s tem, da so jim gozdni obrati dali na razpolago sadike, delo pa so o-pravili sami. Tako je bilo na ta način razdeljeno in posajeno naslednje število sadik; Gozdni obrat Št.posajenih sadik - kom Pogozdena površina - ha Novo mesto 8.300 2,20 Straža 100 0,03 Črmošnjice 8.400 3,30 Črnomelj 17.250 4,90 Trebnje 6.350 1.63 GG Skupaj 40.400 12,06 Če vse akcije pri spomladanskem pogozdovanju sumiramo, dobimo naslednjo sliko; Sodelovali v akciji Št.posajenih sadik Zasajena površina 1. Šolska mladina 16.000 3,60 2. Pripadniki JLA 20.750 6,40 3. Lastniki gozdov 40.400 12,06 Skupaj 77.150 22,06 Od celokupnega števila spomladi posajenih sadik, ki znaša 452.560 predstavljajo v teh akcijah posajene sadike kar 17 kar je izredno lep rezultat. Seveda s tem, razen v primeru lastnikov gozdov, ni bil dosežen ekonomski efekt. Pomembno pa je dejstvo, da se na ta način pri šolski mladini doseže vzgojni efekt. Mlad človek dobi pravilnejši odnos do gozda in narave sploh. ing. Jože Petrič xXx ANALIZA NEZGODE Med delom s tribobenskin traktorskim vitlom (3 BV) je prišlo dne 2/3-1971, na gozdnem obratu Straža do delovne nezgode, Pri kateri je bil težko poškodovan žičničar Senica Jože iz Meniške vasi. Nezgoda je prepričljivo, žal zelo žalostno, izkustveno opozorilo še zlasti vsem "nevernim Tomažem", ki so vedno trdno prepričani, da se NJIM ne more nič zgoditi, čeprav delajo PO SVOJE in pri tem ne upoštevajo nekaterih temeljnih zahtev varnega dela. Zato je prav, da ta primer podrobneje proučimo in se resno zamislimo nad nekaterimi nevarnimi ravnanji med vsakodnevnim delom. Analiza te nezgode naj bi obenem, poleg doslej objavljenih a-naliz delovnih nezgod, ponovno opozorila vse tiste tehnične kadre na oratih, ki raziskujejo posamezne nezgode, na potrebo po temeljitosti raziskave. Še vedno se namreč dogaja, da mnogi raziskovalci nezgod (predvsem revirni gozdarji) zelo površno raziskujejo nezgode in zato vnašajo v pomožne obrazce za sestalo prijav o nezgodah pri delu pomanjkljive pa tudi netočne podatke. Taki podatki, ki so lahko posledica neznanja ali pa malomarnosti, ne morejo prikazati nezgode v pravi luči in zato ae morejo v zadovoljivi meri služiti kot temelj za podvzemanje ustreznih sekundarnih preventivnih varnostnih ukrepov (v merilu obrata, podjetja, republike, države). Razumljivo je, da je tako ravnanje splošno škodljivo, ker zavira napredek varstva pri delu. Na podlagi pričevanj udeležencev nezgode, drugih dostopnih podatkov in mnenj ter rekonstrukcije dogodkov na kraju nezgode, dne 3/2-1971 se je dalo ugotoviti sledečes I. OPIS NEZGODE Žičničar Senica Jože in njegov pomočnik Avguštin Prane sta bila od 23/2-1971 pa do nezgode, dne 2/3-1971, zaposlena najprej pri montaži nato pa pri spravilu lesa s tribobenskin traktorskim vitlon /3BV/ in sicer v oddelku 2b revirja Sv. Peter, 23. in 24. februarja sta najprej delala pri montaži vitla, dne 26/2-1971 pa sta pričela z rednim spravilom bukovih hlodov. Spravilo lesa so opravljali tako, da je žičničar Senica upravljal traktorski vitel, Avguštin pa je okrog 80 n nižje pripenjal na vlačilno vrv hlode. Na njegov dogovorjen znak "gotovo" je Ženica nato tovor privlekel k sebi, na pot, kjer je bilo razkladalno mesto. Ker sta se med seboj dobro videla in slišala nista uporabljala drugih zvočnih signalov ali terena.Ker je bil razkladalni prostor ob vitlu majhen, je bil organiziran sproten odvoz hlodovine do okrog 100 m oddaljenega večjega prostora. To sta opravljala traktorist Povše Dane, s traktorjem za spravilo lesa in njegov Ponočnik Turk Anton. Medtem ko je Povše vlačil hlode na večji skladiščni prostor, je žičničar Senica spustil vlačilno vrv vitla ponovno do pomočnika Avguština in tako se je postopek nadaljeval ves delovni dan. Do nezgode je prišlo dne 2. marca okrog 13. ure, ko je Ženica spustil vlačilno vrv do Avguština, da bi le-ta pripel nov tovor. Tedaj je Senica opazil, da se neizkoriščeni del nosilne vrvi, ki je bil ohlapno navit na posebnem bobnu za nosilno vrv, med obratovanjem dotika tekoče pogonske verige, vpete na dveh zobatih kolesih. Da bi preprečil dotik in s tem trenje med vrvjo in verigo, je Ženica vzel 10 cm dolgo paličico (lastna izjava) in poskušal z njo potlačiti vrv nazaj na boben. Ker pa je medtem. veriga tekla, z desno roko in paličico pa je potiskal (tlačil) vrv tako, da je vtaknil roko MED oba dela verige (raznak 14 en), nu je veriga nenadoma povlekla roko navzdol in jo potisnila ned spodnje zobato kolo in verigo. Dri ten sta nu zobato kolo in veriga roko v zapestju skoraj povsem prestrigla (pregrizla). Senica je inel ned ten opravilom na rokah usnjene zaščitne rokavice, z odpetim paščkon pri zapestju. Tudi rokavica je bila po nesreči 3koraj pre-strižena v višini zapestja. Ob nezgodi ni bilo na kraju nezgode nikogar drugega, razen ponesrečenega Senice. Zato neposrednih prič nezgode ni bilo. Ponesrečencu sta nudila prvo pomoč sodelavec Avguštin in pozneje cestar Legan Franc, v bolnico pa ga je ob 13.30. uri odpeljal gostilničar Rojc Franc iz Lašč, z lastnim "konbijen". Za t£ prevoz je poskrbel traktorist Povše Dane, ki se je s traktorjem odpeljal od kraja nezgode do 2 kn oddaljenih Lašč in naprosil onenjenega Rojca za prevoz. Senica je bil ves Sas pri zavesti in je ob nezgodi sam poklical na ponoč okrog 80 m oddaljenega Avguština. Ponesrečenca so pripeljali v novomeško bolnico nekaj pred 14. uro, spremljal pa ga je Avguštin. V bolnici so ponesrečencu, okrog 17.30. ure, operativno odstranili (odrezali) del roke, do zapestja. Nato je bil v “bolnici do 10. marca (8 dni), ko so ga odpustili na zdravljenje doma. Rana se je sicer dobro celila, vendar pa pomeni izguba zapestja 60 $ invalidnost. II. OSTALE OKOLIŠČINE 1. Senica Jože se je zaposlil pri GG Novo nesto, GO Straža 31/8-1970. V dneh od 1. do 18. septembra 1970 je sodeloval na tečaju za žičničarje pri zveznem centru za izobraževanje žičničarjev v Tolminu. Na teh tečajih obravnavajo vse vrste žičnih transportnih naprav v gozdarstvu. Program izobraževanja zajema tudi 3 BV. Tečaj je opravil s prav dobrim uspehom, o čemer je izobraževalni center pismeno obvestil CrG Novo mesto. V istem obvestilu izobraževalni center predlaga, da upravni organ podjetja prizna Senica Jožetu kvalifikacijo žičničarja. Takoj po tečaju se je Senica Jože, koncem septembra, v oktobru in novembru 1970, praktično privajal na delo s 3 BV na treh krajih pri GO Črnomelj. Delal je skupaj s starejšim žičničarjem Zupančič Antonom. Pri montaži in demontaži je sodeloval 6,5 dni (52 ur), pri spravilu pa 28 dni (224 ur). V tem času so opravili spravilo 691,06 m3 lesa. V decembru 1970 je pričel s samostojnim delom pri 3 BV. Do nezgode je v decembru 1970 in februarju 1971 opravljal najprej spravilo na GO Podturn, nato pa na GO Straža. V tem času je delal na montaži in demontaži 3 BV skupaj 10,7 dni (86 ur), pri spravilu pa 26 dni (184 ur). V tem času so o-pravili spravilo 272,37 n3 lesa. V januarju, ko terensko delo zaradi snega ni bilo mogoče, je Senica obiskoval teoretični del tečaja za delo z motornimi žagami in iz varstva pri delu (za sekače). Praktični del tečaja ni obiskoval, ker se je pred tem ponesrečil. Že pred zaposlitvijo pri našem podjetju je opravil tečaj z izpitom za traktoriste. Na zdravniškem pregledu ob sprejemu na delo je bilo ugotovljeno, da je zdravstveno sposoben za opravljanje predvidenega dela. 2. Avguštin Franc je zaposlen pri GG Novo ne sto nađ 8 let. No 27/4-1969 je til zaposlen na GO Podturn, večinoma pri nakladanju lesa na kanione. 9/8-1968 je uspešno opravil preizkus znanja iz tvarine varstva pri delu za nakladalce lesa. Od 27/4-1969 dalje je zaposlen pri GO Straža, kjer je v naju istega leta uspešno opravil tečaj za delo z motornimi žagani in iz varstva pri delu (za sekače). Na delovnem mestu sekača je nato delal do decembra 1970. 28/4-1970 je uspešno opravil preizkus znanja iz tvarine varstva pri delu za sekače. Decembra 1970 je bil razporejen na delovno mesto pomočnika pri spravilu .lesa s 3 BV. Pri tem delu je zaposlen še sedaj. V februarju 1965 je uspešno opravil tečaj iz prve pomoči. Ob nezgodi je imel na razpolago predpisan sanitetni material v sanitetni torbici in je ponesrečencu takoj po nezgodi nudil prvo pomoč. Na periodičnem zdravstvenem pregledu v juliju 1969 je bilo ugotovljeno, da je zdrav. 3. Legan Franc, cestar, ki je tudi sodeloval pri nudenju prve pomoči, je v februarju 1965 opravil tečaj iz prve pomoči.Ob nezgodi je bil opremljen s predpisanim sanitetnim materialom. 4. Povše Danijel iz Podhoste št. 3 je zaposlen pri GG Novo mesto - GO Straža od 24/6-1969 dalje, na delovnem mestu traktorist pri spravilu lesa. Na zadnjem zdravstvenem pregledu spomladi 1970 je bilo ugotovljeno, da je zdravstveno sposoben za delo traktorista. Na testiranju iz tvarine varstva pri delu za traktoriste dne 30/9-1970 je pokazal zadovoljivo znanje. Ob nezgodi je preskrbel vozilo (kombi) za prevoz ponesrečenca v bolnico. 5. Turk Anton iz Podhosto je zaposlen pri GG Novo mesto -GO Straža od 14/7-1969 dalje na delovnem mestu pomočnika pri traktorju za spravilo lesa. Na zdravstvenem pregledu spomladi 1970 je bilo ugotovljeno, da je zdravstveno sposoben za opravljanje predvidenega dela. Dne 4/5-1970 je uspešno opravil preizkus znanja iz tvarine varstva pri delu, za nakladalce lesa. Bil je na mestu nezgode takoj po nezgodi, same nezgode ni videl. 6. Piškur Jernej, dipl. ing., referent za izkoriščanje gozdov obrata Straža, v času nezgode uradno še ni bil razporejen na navedeno delovno mesto. Pred ten je namreč nekaj let zasedal delovno mesto referenta za gojenje gozdov pri istem o bratu. Sodeloval je pri določitvi lokacije za spravilo s 3 BV in bil prvi dan montaže ves čas navzoč, delno pa tudi na slednji dan, ob končanih montažnih delih. Smatra, da je bila sama montaža vitla pravilno opravljena. 7. Štor Adolf, dipl. ing . - upravitelj GO Straža, je obiskal delovišče pred pričetkon obratovanja, dne 26/2-1971. Ob tej priložnosti se je pozanimal, če je vitel v redu montiran, da bi lahko pričeli z delom. Žičničar Šenica mu je dejal, da je vse urejeno tako, kot so se učili v šoli. Za nezgodo, dne 2/3- je zvedel isti dan nekaj po 14. uri, ko se je odpravljal iz pisarne. 0 tem ga je obvestil Avguštin Prane, ki je spremljal ponesrečenca v bolnico in se je ob tem času z voznikom "kombija" že vračal iz bolnice skozi Stražo. Avguštinu je naročil, naj bodo naslednji dan na delovnem mestu (kraj nezgode) in počakajo na preiskavo nezgode. Odredil je tudi, da se na mestu nezgode ne sne prav nič spreminjati. Okrog 17. ure je odšel v bolnico, da bi se pozanimal, kako je s ponesrečencem. Tam je približno ob 17.30. uri videl, da so ponesrečenca pravkar z vozičkom peljali na operacijo. Zato ob tej priložnosti ni mogel spraše-vati za posledice nezgode. Čudi se, da je bila operacija pričeta šele tri ure in pol po prispetju ponesrečenca v bolnico. 0 nezgodi je obvestil vodjo službe za varstvo pri delu podjetja naslednji dan, ob 6. uri. 8. Čibej Franc, revirni gozdar revirja Sv. Peter je za nezgodo zvedel šele naslednji dan. Na dan nezgode je bil nekaj časa na delovišču 3 BV, odkoder pa je odšel okrog 11. ure. Spravilo s 3 BV je tedaj v redu potekalo. 9. Senica Jože in Avguštin Prane sta imela na dan nezgode na razpolago pripadajoča osebna varstvena sredstva, kar potrjujeta v svojih izjavah. ^-0. Tribobenski traktorski vitel (3BV-250) je po načrtih Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani 4 izdelal "SIP" Šempeter v Savinjski dolini. Prirejen je za traktor ferguson. Omenjeni institut je za vitel izdal tehnološki atest in sicer pod številko 4-05/3-1968. Zavod za varstvo pri delu v Ljubljani je izdal za obratovanje 3 BV varnostni atest, pod št. B-68-5-624, z dne 16/2-1968. 12. Veriga in zobata kolesa vitla, pri katerih je prišlo do nezgode, so prosto gibljivi. Torej niso opremljeni z nikakršno varnostno ogrado. 13. Mod nezgodo je veriga izskočila iz zobatega kolesa. 14, Neuporabljeni del nosilne vrvi vitla Je bil ob raziskavi nezgode ohlapno napet na boben (zato Je prišlo do dotikanja vrvi z verigo). Začetek te vrvi na bobnu ni bil učvrščen (zasidran). Prav tako pa tudi san navi Jalni boben ni bil zavrt proti samodejnemu obračanju. 15t Na mestu nezgode ob raziskavi skorajda ni bilo opaziti sledov krvi. le usnjena zaščitna rokavica, skoraj "pregrizena" v višini zapestja, Je na tleh, 5 n od vitla, pričala o tragičnem dogodku. 16. Na dan nezgode Je bilo vreme delno oblačno, snega pa skoraj ni bilo več (le tu in tam majhne krpice). Vremenske razmere so bile za delo ugodne. 17. Vodja službe za varstvo pri delu GG Novo mesto Je za nezgodo zvedel naslednji dan ob 6. uri in Je nato, ob 7.15. uri o tem obvestil republiški inšpektorat dela. III. STROKOVNA OCENA NEZGODE Na podlagi vsestranske proučitve nezgode se da ugotoviti; 1. Do nezgode s težko telesno poškodbo Je, VSAJ FORMALNO, prišlo po lastni krivdi žičničarja Senica JOžeta. Ta Je med delom opustil enega od osnovnih (dandanes že splošno znanih) pravil za varno delo pri kakršnemkoli popravilu ali vzdrževalnih delih na strojih ali napravah. TO PRAVILO ZAHTEVA, DA SMEMO PRISTOPITI K POPRAVILU, VZDRŽEVANJU IPD. STROJA ALI NAPRAVE ŠELE TEDAJ, KO TA MIRUJE, TOREJ KO DEDOVANJE LE-TEGA USTAVIMO. Tega pa Senica ni storil, anpak je ned delovanjem pogonske verige poskušal z neprinemo pripravo tlačiti nosilno vrv na boben ned obena delona tekoče verige. K težki nezgodi je verjetno priponogel odpet pašČek rokavice, ki je ned omenje-nin opravilon prišel ned verigo in spodnje zobato kolo. Ugotovljeno je, da se da delovanje verige zelo enostavno ustaviti, brez izključitve delovanja motorja. Senica Jože se je nevarnosti, ki nu preti pri taken načinu dela očitno zavedal, saj je potiskal ohlapno vrv na boben s ponočjo paličice, ki pa je bila žal veliko prekratka. 0 ugotovitvi raziskave nezgode, navedeni pod točko 14 - Ostale okoliščine - tega sestavka je Senica podal mnenje, da tako nora biti. Snatra, da je to potrebno iz varnostnih razlogov zato, da bi se preostanek (višek nosilne vrvi iz bobna komotno odmotal, če bi slučajno prišlo do podrtja drevesa, na katerem je bila nosilna vrv zasidrana. Meni, da bi toga (reponična) učvrstitev tega dela vrvi na traktorju lahko, ned nožnim porušen jem sidrnega drevesa nosilne vrvi, obenem povzročila nagel prenik ali prevrnitev traktorja in bi lahko prišlo do hude nesreče. To mnenje pa strokovno ni utemeljeno. V tem pogledu namreč obstajata dve možnosti in sicer; - da se neizkoriščeni del nosilne vrvi na samem bobnu čvrsto navije, začetek te vrvi na bobnu zasidra, sam boben pa stabilizira (le tako ne more priti do dotikanja in drgnjena ob verigo), proti eventualni možnosti porušitve sidrnega drevesa nosilne vrvi pa se pusti V OHLAPNEM STANJU, od tega drevesa pa do bobna na vitlu, TOLIKŠEN DEL VRVI, da lahko to drevo normalno pade na tla in pri tem ne preti premik oz. prevrnitev traktorja z vitlom. Sicer pa do porušitve sidrnega dre- vesa nosilne vrvi sploh ne hi snelo priti, Če se sidranje pravilno izvede in delo opravlja v okviru dovoljenih obremenitev? - druga nožnost pa hi hila, da hi neizkoriščeni del nosilne vrvi sploh - popolnona odvili in odstranili z hohna na vitlu. Poten do možnosti, ki jo navaja Senica sploh ne hi moglo priti. Konstruktor 3 BV očitno sploh ni računal na nožnost drgnjenja nosilne vrvi oh verigo in zato ni smatral za potrebno, da hi pri konstrukciji vitla predvidel med bobnom in verigo zaščitno steno, ki naj hi preprečevala dotikanje vrvi in verige. Prav to dejstvo posredno tudi zanika pravilnost mnenja Senice s ten v zvezi in obenem pritrjuje navedenima nožnostina ravnanja z neizkoriščenim delom nosilne vrvi. Podano mnenje o formalni lastni krivdi za nezgodo se opira na sledeča dejstva; a/ 3 BV ima varnostni atest pooblaščenega zavoda za varstvo pri delu. h/ Žičničar Senica je bil za svoje delo dovolj usposobljen. Sodeloval je na družbeno priznanem tečaju za žičničarje, po tečaju pa je sodelal dva meseca in pol pod nadzorstvom starejšega žičničarja. Bil je tudi zdravstveno sposoben za opravljanje žičničarskih del. . Podobne ugotovitve veljajo tudi za pomočnika pri 3 BV Avguštin Franca ter traktorista Povše Danijela in njegovega pomočnika Turk Antona, ki sta v času nezgode delala na istem delovišču. c/ Na delovišču je "bilo poskrbljeno za nudenje prve ponoči. V delovnih skupinah so bile osebe z opravljenim tečajen iz prve ponoči, ki so bile oskrbljene s predpisanim sanitetnim materialom. Prva pomoč in prevoz v bolnico sta bila hitro in učinkovito izvedena. d/ Sodelavca pri 3 BV sta bila v času nezgode oskrbljena s predpisanimi osebnimi varstvenimi sredstvi. e/ Vodilni delavci obrata Straža so ob montaži ter pred začetkom obratovanja vitla na novi lokaciji pokazali precej zanimanja za varno izvedbo predvidenega dela. 2. Kljub mnenju podanem pod št. 1 tega dela poročila pa smatram, da je potrebno "na višji ravni" proučiti, če gre pri tej nezgodi tudi za IZKLJUČNO krivdo žičničarja za nezgodo. Iz podatkov je namreč razvidno, da ima 3 BV varnostni atest Zavoda za varstvo pri delu v Ljubljani, da pa prenosnik moči (gallova veriga z zobatimi kolesi) ni bila zavarovana z varnostno ogrado oz. na način, ki je bil obdelan v zadnji številki revije Delo in varnost. Kako se ta NEZAŠČITA sklada n.pr. z zahtevo 26. in 27. člena pravilnika o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami, s 14. členom pravilnika o varstvu pri kmetijskem delu in drugimi predpisi, ki se nanašajo na tehnično zavarovanje LAHKO DOSTOPNIH vrtečih se strojnih elementov oz. prenosnikov moči. Nadalje nastopa vprašanje, ali je konstruktor vitla res dovolj premislil dejstvo, da sta na boben navita vrv in veriga razmeroma blizu skupaj in da eventualno lahko pride do dotika oz. trenja med obratovanjem? 3. Izobraževanje žičničarjev je z zveznim centrom v Tolminu formalno sicer rešeno, vprašanje pa je, ali je dovolj poglobljeno za posamezne vrste žičnega spravila lesa (v programu tečaja za žičničarje je tudi delo s 3 BV). Čeprav so OSNOVNE značilnosti montaže, demontaže in spravila lesa z •» gozdnimi žičnicami raznih vrst precej podobne, pa obstojajo določene posebnosti med posameznimi vrstami. Ali so take posebnosti na tečaju dovolj natančno prikazane? Bogo Špiletič xXx POSLOVNI USPEH PODJETJA V PRVEM POLLETJU 1971 Poslovni uspeh podjetja, dosežen v I. polletju 1971 je zadovoljiv, saj vsi pokazatelji izkazujejo uspešno poslovanje, primerjavo z lanskim letom in z letošnjim planom. Uspešnost poslovanja, izračunana po pravilniku o delitvi dohodka je za 25 i° večja kot v I. polletju lanskega leta (koeficient uspešnosti je 1,25). Na samo povečanje uspešnosti vpliva večje povečanje vseh dohodkov kot so se povečali stroški. Na povečanje dohodkov je vplivala večja prodaja lesa, v veliki meri pa tudi povečano cene (boljša kvaliteta) in prodaja proizvodov v tujino, kjer 3e za slabše sortimente dosegajo višje cene. Dvig stroškov je delno rezultat večjega obsega proizvodnje, delno pa splošnega dviga cen materialu in storitvam ter o-sebnih dohodkov, ki so pogojeni s splošnim dvigom življenjskih stroškov. Zaradi boljšega pregleda doseženih rezultatov prikazujemo nekatere podatke v naslednjih tabelah; Dohodki in stroški podjetja; 1970 1971 Indeks Celotni dohodek I. polletja 19,906.247 26,137.672 131,3 od tega izvoz; v dinarjih 1,745.539 4,723.568 270,5 v dolarjih 139.643 314.905 225,5 Stroški I. polletja 18,152.656 23,078.395 127,1 Od tega; - odkup lesa 5,495.382 6,159.197 112,1 - osebni dohodki 6,952.553 9,122.943 131,2 Dobiček 1,753.591 3,059.277 174,7 Do prečno število zaposfnih 660 705 106,8 Poprečno mesečno izplačilo osebnega dohodka na delavca 1.036 1.327 128,1 Prodane količine lesa 70.281 m3 78.699 n3 112,0 Odkupljene količine lesa 27.396 m3 30.885 n3 112,7 v primerjavi z lanskim letom je količinska in vrednostna prodaja lesa presežena, prav tako pa tudi odkup. Dni vsem tem pa je povečano število zaposlenih, vendar podatki, izračunani na zaposlenega delavca kažejo določen porast Produktivnosti in rentabilnosti; celotni dohodek na zaposlenega 30.161.- 37.075.- 123 Dobiček na zaposlenega 2.657.- 4.339.- 163 -50- Izvršitev letnega planas Plan 1971 Izvršeno do 30.6. 1971 °/o izvršitve I. Vrednostno Prodaja gozdnih proizvodov 35,620.440 22,872.166 64,2 % Gozdnogojitvena dela SLP 4,186.295 1,846.225 44,1# Gozdnogojitvena dela ZS 1,694.833 734.510 43,3 1° Urejevalna dela 647.407 314.167 48,5 Druga realizacija 2,378.300 1,427.331 60,0 Skupaj 44,527.275 27,194.399 61,1 /o II. Količinsko Prodaja lesa Odkup lesa 138.330 n3 78.699 n3 56,9 % 35.600 m3 30.885 m3 86,7 1° Poprečne cene Prodajna cena, glede na strukturo od tega\ SLP >« ZS Odkupna cena 268,60 din 285,84 din 106,4 259,42 din 279,70 din 107,8 282,81 din 295,34 din 104,4 189,87 din 199,42 din 105,0 V prvem polletju smo izvršili nad polovico letnega plana, tako vrednostno kot tudi količinsko, ni pa plan izvršen v dejavnostih, ki se zaradi sezonskega značaja dela v večji meri pojavljajo v II. polletju. Tudi v zasebnem sektorju je dosežena ugodna realizacija plana Predvidevamo, da bo količinski plan odkupa do konca leta presežen, predvidena izguba pa bo občutno znižana. Plan 1971 Realizacija % izvrši t- I.polletja ve 1 1. Prodajna vrednost lesa 10,279.090 9,121.591 88,7 1° Odkup lesa,biološka a-norti zaci ja in vzdrževanje poti v ZS 9,163.524 8,101.977 88,4 $> 3. : v Stroški gospodarjenja 1,772.349 1,536.626 86,7 1* 4? Izguba 656.783 517.012 78,7 $ Povečan količinski odkup in dosežene višje prodajne cene vplivajo na ugoden rezultat pri gospodarjenju v zasebnem sektorju. Stroški gospodarjenja, ki so za leto 1971 določeni v planu v fiksnem znesku so pokriti v I. polletju v višini izvršenega količinskega odkupa, to je 86,7 fo. Kljub tenu je letno predvidena izguba zmanjšana za 21,3 i° in lahko pričakujemo, da se bo v II. polletju še znižala. Terjatve do kupcev so v primerjavi z lanskim letom povečane za 32 io in znašajo 13,425.691.- din. To povečanje terjatev sicer negativno vpliva na likvidnost podjetja tako, da večkrat ni bilo mogoče redno plačevati naših obveznosti. Dvig terjatev je sicer razumljiv zaradi večjega obsega prodaje, je pa tudi pogojen s splošno jugoslovansko nelikvidnostjo. Osebni dohodki so v primerjavi z lanskim I. polletjem nemi- ' ’ t nalno večji za 28 °/o in znašajo v poprečju 1.327.- din, zaradi občutnega dviga življenjskih stroškov pa je realna raven osebnih dohodkov za 12 $ nad lanskim poprečjem. Letošnje po-ProČja osebnih dohodkov je pod lanskoletnim republiškim poprečjem osebnih dohodkov. Po našem pravilniku o delitvi oseh nih dohodkov bi bil nožen dvig osebnih dohodkov do 16 56, ven dar bo treba zaradi znane zamrznitve izplačil osebnih dohodkov počakati do sprejema samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v okviru gozdnih gospodarstev Slovenije, po katerem bomo verjetno lahko delno dvignili o-sebne dohodke in se s tem približali republiški ravni. Pripomniti pa je treba, da do sprejema samoupravnega sporazuma ne bo prišlo pred drugo polovico meseca septembra. Tone Kraševec xXx SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA 7. junija 1971 je imel odbor za družbeni standard sejo, na ka t teri je razpravljal in sklepal o razdelitvi tistega dela skla da skupne porabe, ki je namenjen za gradnjo stanovanj. Po sklepu delavskega sveta je bilo za posojila določeno 908.400,00 din, od tega za novogradnje 668.400,00 din, za nakup stanovanjskih hiš 80.000,00 din in za popravila 160.000. 00 din. Razpis je bil objavljen na vseh oglasnih deskah delovnih enot. Na podlagi razpisa je vložilo prošnje za novogradnjo 81 delavcev za znesek 1.884.000,00 din, za nakup stanovanj 3 delavci za znesek 115.000,00 din, za popravilo 29 delavcev za znesek 339.000,00 din. Vseh prošenj je bilo torej vloženih 113 za znesek 2.338.000,00 din, kar je za 1.429.000. 00 din več kot je bilo razpoložljivih sredstev. Odbor je v skladu s pravilnikom o uporabi denarnih sredstev in stvari skupne porabe ter razpisom najprej izločil vse tiste prošnje, ki so prispele po razpisnem roku in tiste, ki niso inele predložene v razpisu zahtevane dokumentacije. Prošenj, ki niso zadostile razpisnim, pogojen je bilo 31. Tren prosilcem so bile prošnje zavrnjene, ker že inajo urejena stanovanja, ena prošnja pa je bila zavrnjena iz razloga, ker delavec dela pri podjetju sano 3 ure, to je nanj kot polovica rednega delovnega časa. Iz tega sledi, da so bile zavrnjene prošnje naslednjih delavcev; Gozdni obrat Novo nesto; 1. Zagorc Prane, popravilo 2. Šine Anton " 3. Sekula Janez " 4. Žagar Miha, novogradnja 5. krjavec Viktor, popravilo 6. Lipej Jože, popravilo 7. Petan Vinko, nakup Gozdni obrat Straža; 1« Pečaver Jože, Podhosta 2, novogradnja 2. Pečaver Jože, Podhosta 8, novogradnja 3. Špringer Alojz, popravilo 4. Šenica Stane " 5. Zore Zofija, novogradnja 6. Bukovec Ivan " 7. Vidmar Albin " 8. Kozan Stane " 9. Muhič Jure " 10. Robida Alojz, popravilo Gozdni obrat Podturn; 1. Nunič Zdravko, novogradnja, izven območja GG 2. Murn Prane, Verdun, popravilo Gozdni obrat Črmošnjice; 1. Gorše Ivan, nakup 2. Mežnaršič Bogo, popravilo 3. Štangelj Jože " Gozdni obrat Črnomelj; 1. Nemanič Stane, novogradnja 2. Žokvič Janko " 3. Biličič Rado 4. Lovšin Milan, popravilo 5. Peteh Stanislav, novogradnja 6. Starc Alojz " 7. Cerjanec Leon, popravilo 8. Kordič Mojmir Gozdni obrat Trebnje 1. Ljubič Marija, novogradnja Za naslednje prosilce je odbor smatral, da imajo lastne stanovanjske hiše toliko dograjene in usposobljene za stanovanje, da se jim kredit ne more odobriti; 1. Rabzelj Ludvik, za dograditev, GO Novo mesto 2. Jerčin Alojz, za novogradnjo, gradbeni obrat 3. Turk Lado, za fasado, gradbeni obrat Starič Pavli iz Gozdnega obrata Trebnje kredit ni bil odobren, ker pri podjetju ni polno zaposlena (3 ure dnevno). Glede na pogoje razpisa in določila pravilnika o uporabi denarnih sredstev in stvari skupne porabe je odbor sklenil, da so odo brijo stanovanjski krediti naslednjim dolavcem-prosilcem: t. Za nakup stanovanjske hiše 1. Pirc Anton, Dol. Toplice 111 (GO Podturn) Za popravilo stanovanjskih hiš 15.000.- din 1. Pomeci Milan »Mihovec 4, p. Stopiče (GO Novo mesto) 4.000,- d 2. Prosen Anton, Otočec 46 (GO Novo mesto) 10.000,- " 3. Legan Alfonz, Dol.Ajdovec 9, (GO Straža) 5.000,- 4. Piškur ing. Jernej, Znojile 12 (GO Straža) 6.500,- 5. Štrumhelj Ivan,Trehča vas 5 (GO Straža) 6. Struna Rudolf, Gor.Sušice 14 (GO Podturn) 6.000i- 7.000.- 7. Željko Martin, Tribuče la (GO Črnomelj) 5.000;- 8. Šuštar Franc,Rodine 16 (GO Črnomelj) 7.000.- 9. Bruner Jože, Doblička gora 6 (GO Črnomelj) 6.400*- 10. Kralj Jože, Zastava (GO Črnomelj) 10.000,- 11. Zupančič Cilka, Trebnje 80 (GO Trebnje) 8.000.- 12. Medle Tone,Vel. Brusnice 77 (Gradb.obrat) 10.000.- 13. Avsenik Karol,Drganja sela 9 (gradb.obrat) 10.000.- 14. Stopar Karol,Drganja sela 16 (gradb,obrat) 10.000,- 15. Stopar Ivan, Drganja sela 13 (gradb. obrat) 10.000.- Skupa j _Za novogradnjo in dograditev stanovanjskih hiš 114.900,- di i ; 1. Stariha Anton, Hudo št. 4, (GO Novo mesto) • * 10.000.- din 2. Povše Franc, Otočec 26 (GO Novo mesto) 10.000.- din 3. Žagar Jože,Gor.Podturn 20 (GO Novo mesto) 18.000.- din 4. Novak Franc,Gor.Podturn 17 (GO Novo mesto) 13.000,- din 5. Bajt Mirko, Novo mesto (GO Novo mesto) 15.000,- din 6.. GeršiČ Peter, Novo mesto (GO Novo mesto) 5.000.- din 7. Plut Vinko, Novo mesto (GO Novo mesto) 15.000.- din 8. Vrhovšek Milan, Novo mesto (GO Novo mesto) 20.000.- din 9. Gričar Prane, Novo nesto (GO Novo mesto) 10. Cekuta Mirko, Birčna vas (GO Novo nesto) 11. Novak Jože, Loška vas (GO Straža) 12. Zbašnik Peter,Dol. Mraševo (GO Straža) 13t Virant Magda, Gor.Straža (GO Straža) 14. štor ing. Adolf, Gor.Straža (GO Straža) 15. Miklič Božo, Podturn 34 (GO Podturn) 16. Klančičar ing.Slavko, (GO Podturn) 17. Čibej Milena, Podturn 73 (GO Podturn) 18. Šebenik Janez, Čmošnjice (GO Crmošnjice) 19» Bahor Olga, Svibnik (GO Črnomelj) 20. Muren Alojz, Grič pri Črnomlju (GO Črn.) 21. Rom Matija, Grič pri Črn. (GO Črnomelj) 22. Vidervol ing. Jože, Loka 89 (GO Črnomelj) 23. Plaveč Miha, Vel.Loka (GO Trebnje) 24. Pajk Alojz, Blato, (GO Trebnje) 25. Kopič Franc, Novo nesto (uprava) 26. Lukšič Franc, Novo mesto (uprava) 27. Ruetja Janez in Milka, Novo mesto (uprava) 28. Kirar Ida, Hrvaški brod 3 (uprava) 29. Kalinovič ing. Radomir (uprava) 30. Bajt Jožica, Novo mesto (uprava) 31. Adamič Danijel, Nad mlini 19 (uprava) 32. Petrič ing. Jože, Novo nesto (uprava) 33. Gačnik Anton, Sela pri Ratežu (GO Novo n.) 34» Zorc Marija, Novo nesto (GO Novo mesto 35» Strajnar Vera,Mala Bučna vas (GO Novo m.) 36. Hlebec Slava, Dol.Kamence (GO Novo mesto) 37. Levstik Jože, Podgora 39 (GO Straža) 38. ‘Ferlin Anton, Malo Lipje 19 (GO Straža) 8.000.- din 15.000.- din 8.000.- din 10.000.- din 5.000.- dih 15.000.- din 10.000.- din 15.000.- din 10.000.- din 15.000,- din 13.000.- din 25.000.- din 10.000.- din 15.000,- din 15.000.- din 10.000.- din 10.000.- din 17.000.- din 30.000.- din 10.000.- din 35.OOO.- din 15.000.- din 15.000.- din 15.000.- din 15.000.- din 5.000.- din 5.000.- din 5.000.- din 8.000.- din 10.000.- din - 57 - 39, Murn Franc, Podturn 71 (GO Podturn) i 40, Šmalc Jože, Podturn 51 (GO Podturn) 41, Fink Ignac, Podturn 17 (GO Podturn) 42, Kunp Franc, Cmošnjice 11 (GO Črmošnjice) 43, Horvatič Drago, Črnomelj (GO Črnomelj) 44, Rom Stanko,Grič pri Črnomlju (GO Črnomelj) 45, Tomanič Alojz, Grič pri Črn. (GO Črnomelj) 46, Novak Jernej, Blato 7 (GO Trebnje) 47, Božič Franc, Stopiče 44 (GO Novo mesto) t 48, Bukovec Ivan, Šmihel 64 (GO Novo mesto) 49, Cvelbar Leopold,Šmarje ta 49(GO Novo mesto) 50, Darovec Jože, Šmihel 14 (GO Novo mesto) 51, Mihalič Jože, Hrušovec 11 (GO Straža) 52; Čibej Franc, Podturn 73 (GO Straža) 53« Bukovec Karol,Gor.Mraševo (GO Straža) 54. Godec Stane,Ambrus 5 (GO Straža) 55. Turk Ivan, Selišče 8 (GO Podturn) 56. Gril Avgust, Podturn 15 (GO Podturn) 57. Berus Jože, Podturn 39 (GO Podturn) 58. Pribanič Milan, Poljane (GO Podturn) 59. Mavsar Jože, Meniška vas (GO Podturn) i 5 6Q, Petruna Branko, Miklerji 1 (GO Črnomelj) Gl. Lozar Jože, Gradac 51 (GO Črnomelj) 62. Veselič Alojz, Metlika (GO Trebnje) 63. Kraševec Anton, Notarjeva 2 (uprava) 64. Kos Leon, Otočec (GO Novo mesto) ___________ Skupaj 5.000.-5.000.-5.000.-15.000.-17.000.-6.000.-8.000.-15.000.-6.000.-10.000.-8.000.-5.000.-10.000.-10.000.-15.000.-10.000.-10.000,-10.000.-10.000.-10.000.-15.000.-15.000.-15.000,-10.000.- 15.000. - 10.000, - 770.000.- din din din din din din din din din din din din din din din din din din din din din din din din din din din Odobreni krediti morajo biti izkoriščeni najkasneje do 30. aprila 1972. - 58 - Odbor za kadrovske zadeve je inel 21. 7. 1971 sejo, na kateri je; 1. Reševal prošnje za štipendije. Na podlagi vloženih prošenj in plana kadrovanja je odobril štipendijo Dular Petru iz Vavte vasi za študij na gozdarski fakulteti, Hočevar Tonetu iz Ajdovca in Muhič Jožetu iz Starega trga ob Kolpi pa za šolanje na srednji gozdarski šoli v Postojni. 2. Sprejel je odpoved na delovno razmerje, ki jo je dal Klarič Marjan, revirni gozdar, GO Trebnje. Na delovno nešto, ki ga je zapustil Klarič, je razporedil tcv.Dražunerič Vita, gozdarskega tehnika. Prav tako je na prazno delovno mesto revirnega gozdarja Šmihel pri Žužemberku, GO Straža, razporedil gozdarskega tehnika Mirtič Franca. 3. Sprejel je tudi sklep, da se za pripravnika sprejme Vidmar Antona in Vidrih Vinka, ki sta zaključila gozdarsko fakulteto in Kruh Toneta, ki je končal srednjo gozdarsko šolo. 4. Sprejel je sklep, da se v delavsko šolo vpiše najmanj pet gozdnih delavcev. 5. Razpravljal je o vlogi Tov. Gašperšič Janeza in Cekuta Mirka ki prosita za šolnino za študij na višji šoli za organizacijo dela Kranj, oddelku Novo mesto. V tej zvezi je sprejel sklep, da o prošnji razpravlja na prihodnji seji. Odbor se ni mogel takoj odločiti za povračilo šolnine, ker je ugotovil, da za opravljanje dela revirnega gozdarja ni nujna pridobitev znanja s področja organizacije dela. Delavec, ki kon ča višjo šolo za organizacijo dela po poslovniku ne more biti razporejen na delovno mesto referenta ali upravitelja, ker poslovnik določa, da to delovno mesto lahko zaseda le gozdarski inženir. Ustanavljanje novih delovnih nest v organizaciji dela pa podjetje še nina dovolj proučeno in iz tega razloga je hilo prošnji odložiti. Odbor za izrekanje ukrepov je obravnaval na seji 26. julija 1971 prijave kršitev delovnih dolžnosti in izrekel naslednje ukrepe; Svetličič Jožetu je bil izrečen ukrep "Zadnji javni opomin" zaradi kršitve delovne dolžnosti po 4. točki 72. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Krapež Alojzu je bil izrečen ukrep "Zadnji javni opomin" zaradi kršitve delovnih dolžnosti po 4. in 8. točki 72. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Bobnar Alojzu je bil izrečen ukrep "Javni opomin" zaradi kršitve delovne dolžnosti po 4. točki 72. člena pravilnika o delovnih razmerjih. xXx 60 HUMOR Uganite kdo sta (Nadaljevanje) Čakal sen v preteklih dneh, nestrpno se presedal, če ne ho od prejšnjih dveh kdo kaj grdo gledal. Znaga1 pa je le razun in vse je zopet v redu, kun ni je še vedno kun in še bon snel k sosedu. Lažje se pa koga piči če ni hude ure. Zopet so v zanki ptiči danes celo - kure. Tretja uganka Ne posnena rokovnjače niti pesni sklada. Če ste sodili drugače, pa je kriva brada. Ponnin še natanko kdaj se z brado je pojavil, saj nan težko je uganko takrat vsen zastavil. Kakšno stavo je izgubil pa je to pokora! Se za zino zaobljubil in jo nosit nora! Britvic ne dohode! Morda z njin je kaj narobe? Najbrž krik je node! Se dajal je baban v zobe? Le čenu bi ga dolžili saj nekoč nožati so gozdarji vendar bili skoraj vsi bradati. Da si ne bi k srcu gnal je tu še nnenje našes Tale brada bi dejal nu pravzaprav kar paše. Vsa se pa nekje prične zato poglejno rajši, kaj počel je kot fante ko bil precej je nlajši. Zlata je bila jesen ko rekel je adijo staršen svojin in kot ven pričel s famacijo. Prav gotovo je da pacal danes bi v lekarni in ugibal kaj nakracal doktor je nenami. Dal pa je diplomo v kot ker brat njegov ljubeči nu pokaže pravo pot k delu in pa sreči. Zdaj mu ni več drugo nar zato še isto leto, da t>i Toil činprej gozdar ti vpiše fakulteto. Oprosti ni nerodi brat je že ljubeči vsak naj pa kar san presodi o gozdarski sreči. Morda zdaj se čudno čuje, da nekoč študenti so odhajali na tuje, zlasti absolventi. Tam na severu spoznal ta prve je Husquame, morda tudi je dognal da ženske so nevarne. Ker diplome ni oddal bi še nan delal družbo a GG ga je pozval naj pride hitro v službo. Bili to so čudni časi r. > vse povsod težave, nihče hotel ni na vasi biti šef uprave. Naš junak pa ni obupal, ni ga vihra vzela le rokave je zasukal in se lotil dela. Vsepovsodi ga vodila modra je realnost, še diploma zanj je bila pravzaprav formalnost. Kmalu je povsem uspel službeno in osebno ženo, deco je imel in vse kar je potrebno. S časom šel je v korak a sredi, glej uspeha ti naenkrat naš možak popolnoma odneha. Za prihranjeni denar je namreč kupil pipo, kdo ve kje pa avto star, na žalost pravo kripo. Od tedaj mu prosti čas je še prehitro bežal. Kadar ni pritiskal gas, je pa pod avtom ležal. Jaz bi celi svet preklel ker živce bi izgubil, on pa stvar je resno vzel in se v stroj zaljubil. Vtepel si je tudi v glavo (strojev se mu hoče), da zapustil bo upravo brž ko bo le mogoče. In tako ti pride dan, ki ga nestrpno čaka, ko v mesto je pozvan v svojstvu strokovnjaka. Kmalu ga še pamet sreča in opusti pipo. Ko bila je huda gneča pretopi še kripo. Zdaj spet vse od sebe daje čita tuje liste, kar naprej ima tečaje za vse motoriste. Daje stroje nam pristopne toda ne za nežko kdaj pa tudi mimo lopne kar je pa človeško. Bom ga že zatožil, sicer nimam to navado zgolj da bi me razorožil zdaj obril je brado. Glejte no saj sem sestavil celo "kroniko visoško" upam, pa da te nisem gnjavil dragi moj kolega Joško. Četrta uganka Mož ni naše gore list, ni tu na svet prieneril. Ker je velik humorist mi to ne t>o zameril. Dolgo je tegč, odkar se tukaj je ustavil, t>i težko mu našel par, ko delo je zastavil. Mnogo moral je prestati, niti to ni vedel, kje utegnil bi prespati, kdaj bo drugič jedel. Pa je končno vse prebrodil, nož jeklene volje, naredili, to poven napako bi veliko, če po telefonu vprašate o ten to sliko. Prav gotovo in zares se tčle vam pripčti, da kot mitraljez obsuje vas z nasveti. Tu zgovornost vsa njegova pride do raznaha, ne spusti in ne spusti vas več iz šaha. Kar naenkrat ste takole ob debelo uro, ne bi stran ga vrag zdaj spodil, za razgovor dolg,kdor nore to vestč najbolje. Kar naprej je kje sejal, pogčsto skupaj z nano, kakšno sejo je prespal, ko ničtili sno slano! Znan je pri voznikih, vseh gozdarjih in pa kmetih, po najbdljših stikih in po svojih krepkih rekih. Zdaj kubike prenetava, toda le sunemo poročila prelistava, kar je noč preudarno. Venoner se nu dozdeva, da se nič ne seka, ča3 nočnč da prehiteva in slabi izvleka. Ko se gledat k nam odpravi, Če je vse v teku, žemlje si poprej nabavi pri topliškem peku. Če pa bi nordč slučajno kdaj se pripetilo, da od njega hočete strokovno navodilo, pošlje naj fakturo. Včasih pa podtaknejo nu kakšno lumparijo, kot na priner ti stole presneto konisijo, ki nan naj nenudona pravilnik tak pripravi, da bo plačan vsak po delu, kot se tenu pravi. Ves utrujen, neprespan po celi dan se nuči, rezultat je dobro znans dobi jih le po buči! Dovolite, da naperin zdajle še puščico, predno se do tal zanerin, čujte to resnico! Prej verjetno lune tri na nebu bi zagledal, kčkor da po kranjsko ti kak stavek bo povedal. Kadar pa začuje pesem, zvoke violine, pa drugače resen, kar topi se od miline. - 63 - Kdor poredko zraven gre, M tdžko mu razložil tdkrat dušo in sred, ki v roke vam položil. Končno enkrat le pozaki na vse svoje jade, tak je torej dokrodušni dragi naš kolega R. .e. (Se nadaljuje) ing. S.K.