DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia mesečno 10 EHn, za inozemstvo mesečno 15 Dia.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malib oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din, 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335, — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 28.	Sreda, 8.	aprila 1931,	Leto VI.
„Arbeiter-Zeitung“ o preganjanjih v Italiji.
Apel na zavednost vsega sveta, da priskoči na pomoč zatirani slovanski manjšini.
Dunajski socijalnodemokratični dnevnik »Arbeiter-Zeitung« objavlja obširen popis o preganjanjih Jugoslovanov v Italiji. Fašisti, pravi, preganjajo Jugoslovane v Italiji popolnoma v duhu pruske politike proti Poljakom za vladanja Viljema II., ki je imela znane težke posledice. Fašisti preganjajo celo šolsko deco, ki govori med seboj svoj materni jezik.
Poznan je še slučaj učitelja Soto-santija, ki je pljuval otrokom v usta, ker so slabo izgovarjali italijanske besede. In nihče bi tega ne bil vedel, če ne bi bilo maščevanje nad njim odkrilo njegovega početja.
V	drugi polovici meseca januarja so zaprli 15 slovenskih gimnazijcev, ker niso hoteli vstopiti v mladinsko fašistično organizacijo. To so dečki od 10 do 16 let. Ostali so v zaporu dva meseca, potem pa so bili izpuščeni, ko so starši plačali za zagovor fašističnim advokatom velike vsote kot nagrade. Petnajstletni deček Brezovšek je tri dni po prihodu iz ječe umrl na ranah, ki jih je dobil v ječi. Ob pogrebu so bile velike demonstracije proti fašizmu.
»Arbeiter-Zeitung« govori o slučaju Petra Petaroša v Borštu, dalje
o	preganjanju duhovnikov, zlasti v okolici Gorice.
Slovani so imeli pred vojno 600 privatnih šol in 900 učiteljev ter okoli 400 kulturnih in gospodarskih ustanov. Sedaj vsega tega nimajo
več.
List pravi, da zasluži tako postopanje javno obsodbo ter apeiira na zavednost vsega sveta, da odpravi krivico.
Vatikan in fašizem.
S katoliško akcijo snujejo krščansko-socijalne strokovne organizacije.
»Berliner Tagblatt« poroča iz Rima, da je pričel fašistični »Lavora Fascista« opozarjati in hujskati proti snovanju ljudske stranke Popolari, ki jo je vodil don Sturzo.
Mladinsko katoliško gibanje objavlja okrožnico, v kateri izrecno govori o izvedbi katoliške strokovne organizacije. Ustanovljena so že tajništva. Fašistični tisk pravi, da so te organizacije »nezakonite«, ker nasprotujejo zakonu o fašističnih organizacijah. Gibanje je pod varstvom vatikanske katoliške akcije, je protifašistično in nasprotuje korporacijskemu sistemu. Fašisti lega gibanja ne bodo dopuščali.
Poslancu de Marsanichu se zdi čudno, da hoče papež proslaviti 40-letnico, kar je izdal Leon XIII, svojo okrožnico, 15. maja 1931; zakaj ne šele petdesetletnico čez deset let.
V	tem tiči gotovo politični namen. Ali morda hoče samo pokazati, da so v Italiji katoliške strokovne organizacije prepovedane? Borba proti Vatikanu in proti novemu gibanju, ki ga Vatikan podpira s svojo »katoliško akcijo«, je torej očitna.
To so prvi znaki, da se pričenja v Italiji novo politično notranje gibanje in napetost. — Katoliška akcija je po našem mnenju v Italiji in tudi drugod politično gibanje.
Vojni minister odstopil
General Stevo Hadžič odstopil, za novega ministra vojne je imenovan general Dragomir Stojanovič.
Pred nekaj dnevi so javili listi, da je vojni minister, general Stevo Hadžič, obolel in da ga je začasno zamenil ministrski predsednik general Živkovič. Dne 6. aprila pa je ge-
neral Hadžič podal ostavko, ki je bila sprejeta, nakar je bil na njegovo mesto imenovan za vojnega ministra armadni general, prvi adjutant kralja, Dragomir J. Stojanovič.
Nova carinska unija na vidiku.
Dr. Beneš se je spomnil nanjo.
Pariški listi poročajo, da bo če-hoslovaška vlada organizirala nekako južnovzhodno carinsko unijo, ki bi ji pripadale Čehoslovaška, Rumu-nija, Jugoslavija in Poljska. Francozi to inicijativo čehoslovaškega zunanjega ministra odobravajo, dasi priznavajo, da bo delitev Evrope jako ovirala zamisel Panevrope. Tudi ta carinska unija bo imela regionalen značaj ter bi imela le tedaj večji pomen, če bi obsegala tudi Bolgarijo, Grško in Madžarsko. Dr. Beneš bo sicer potoval v Atene in se bo udeležil konference Male antante, vendar pa ima snovanje nove unije političen značaj.
Nova unija naj bo protiutež proti nemško-avstrijskemu dogovoru, kar znači, da v diplomatičnih krogih še ne mislijo resno ne na evropsko carinsko unijo in ne na Panevropo.
Pri organizaciji Evrope je predvsem potrebno opustiti regionalne predpravice in nacijonalni šovinizem. Potem pa urediti politične in gospodarske odnošaje, da bo mogoče sodelovanje cele Evrope. Razni bloki in medsebojno hujskanje pa za tako sodelovanje ni primerna priprava, zlasti ne, ker vrši nadzor nad vso politiko in razvojem Društvo narodov in države nočejo delati po njega intencijah.
Ali morda odločuje v vsem samo velekapital?
Važna je vendar tudi bodočnost Evrope; važni so interesi narodov! In ti interesi niso nobena tajnost več.
Evropa je danes gospodarska celota in so celice v nje življenju samo nesreča.
Dogovor med Nemčijo in Avstrijo pred nemSkim parlamentom.
Socialni demokrat dr.
Ne mislim govoriti o stvarni vsebini dogovora. Niti ne razpravljati, če je bil korak dovolj pripravljen diplomatično. Izjavljamo pa lahko nap ram inozemskim kritikam, da vladi nista kršili prevzetih obvez ali delali proti njim. Upamo, da bodo mednarodni razgovori dovedli do sklepa, ki bo nacionalnim interesom Nemčije na političnem in gospodarskem polju pravičen ter obenem pospešil sodelovanje vseh evropskih držav.
Resno pa moram opozoriti ob tej priliki na postopanje z državnim zborom. Razumemo, da se taka pogajanja ne morejo in ne smejo vršiti javno. Toda obvestiti o zadevi poprej nemško ljudsko zastopstvo bi bilo na mestu. Voditelji frakcij v državnem zboru so bili obveščeni o dogovoru šele takrat, ko so se poslala obvestila inozemskim državam. Trdi
Breitscheid o dogovoru.
se, da se je to zgodilo tako, ker sta se vladi obvezali, da ohranita tajnost do sklepa. Opozarjam pa, da se je v avstrijskem časopisju že pred razglasitvijo v Nemčiji iiamiga-valo o pogajanjih ter da je že v petek minulega tedna glavni odbor avstrijskega parlamenta avstrijska vlada obvestila o dogovoru. Ob takih razmerah nastane za nas vprašanje, če ne bi bilo primerneje, da bi bil državni zbor ali odbor za zunanje zadeve obveščen že pred nedeljo-. Zakaj pa imamo odbor za zunanje stvari in njegove zaupne obravnave. Vendar ne za to, da se ga postavlja pred dovršena dejstva ter se potem zabava s stvarmi, ki so znane že vsej javnosti. Prosim zunanjega ministra, da se vbodoče bolj ozira na opravičene zahteve nemških narodnih zastopnikov.
Rimska agrarna konferenca.
Posvetovanja in zopet posvetovanja.
Na svetovni žitni konferenci v Rimu so odkrili nov problem, kako naj se oddajajo tekoči prebitki žetve.
Prekomorske države nočejo ničesar slišati o prednostnih carinah za vzhodno-evropske dežele in se medsebojni sistem med agrarnimi m kmetiškimi državami ne more izvesti.
Prekomorske dežele so pa pripravljene razpravljati z evropskimi državami glede kontingentiranja evropskih držav z žitom, in sicer zaenkrat do leta 1932. Po takem dogovoru bi vzhodno-evropske države
lahko prodale svoje žito. Interesira se za vprašanje tudi Rusija.
Pri vsem gre torej za podražitev žita. Potrebna bi pa bila drugačna gospodarska politika.
Nova Briandova ofenziva
proti srednji Evropi.
Razburjenje zaradi nemško-av-strijske carinske pogodbe se polagoma izpreminja v diplomatično ofenzivo. Briand je baje opustil borbo proti nemško-avstrijski carinski pogodbi ter je začel zagovarjati bolj pametno taktiko. Briand namreč misli predlagati v Društvu narodov, da naj se tej carinski uniji pridružijo tudi druge države, med njimi Francija, Čehoslovaška in Jugoslavija. Ta politični manever Francije bo pokazal, kako resno jemljejo omiljenje carinskih mej srednjeevropske države in Francija. Umik Francije tudi kaže, da dogovora pravno ni mogoče izpodbijati.
Avstrija odpoveduje trgovinske pogodbe.
Pred novimi pogajanji.
Avstrijska vlada je odpovedala trgovinsko pogodbo Jugoslaviji in Ogrski do 1. julija t. 1. Odpoved ni v zvezi z nemško-avstrijsko carinsko skupnostjo, ker so se pogajanja vršila že dalje časa ter se bo do 1. julija sklenila nova pogodba. Pač pa je prilika, da se ob pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo približata Jugoslavija in Ogrska nemško-avstrijski carinski skupnosti. To zahteva pacifikacija Evrope.
Mussolini in carinska unija.
Običajna dvoumna izjava.
Na gospodarskem zborovanju v Rimu je v svojem govoru Mussolini omenil tudi carinsko unijo med Nemčijo in Avstrijo. Rekel je, da se pojavljajo važna nova dejstva; pomorski sporazum, angleški dogovor z Indijo in sporazum med Nemčijo in Avstrijo glede carinske meje. Italija ne smatra tega sporazuma za brezpogojno škodljivega in ga ne odklanja, dokler ne bodo prizadeti italijanski interesi. Večina listov pripisuje tej izjavi velik pomen, dasi je le navadna diplomatična fraza ali kvečjemu snubitev Nemčije in Avstrije. Sporazum Nemčije in Avstrije je politično in gospodarsko utemeljena zadeva, naj torej dela Mussolini dalje, za splošni sporazum.
Rumunska vlada odstopila.
Pred sestavo koncentracijske vlade meščanskega sporazuma.
Odstop Mironescujeve rumunske vlade je pravzaprav povzročil trgovinski minister Manoilescu, ki je že pred nekaj dnevi odstopil. Miro-nescu je zahteval, da trgovinski minister prekliče svoj odstop. Ker Manoilescu tega ni hotel, je podal predsednik demisijo cele vlade.
Kralj in politiki streme po sestavi nacijonalne koncentracijske vlade. Novo vlado bo pred vsemi najbrže sestavljal Titulescu, rumun-ski poslanik v Londonu.
Pomorska pogajanja med Francijo in Italijo
Nova navodila potrebujejo — malo volje imajo.
Za podrobne določbe pomorskega sporazuma med Francijo in Italijo se pogajajo že od' 19. marca. Sedaj so pogajanja prekinili in se bodo nadaljevala šele 19. apr., ker morajo člani odbora dobiti - nova navodila od svojih vlad. — To pomeni, da je sporazum neljub, pa zato iščejo novih navodil.
Kako se razoroiujejo
v besedah in kako dejansko izgleda razorožitev.
Angleški državni tajnik za vojno je ugotovil, da sta v primeri z letom 1914 znižali vojne izdatke samo Velika Britanija za 10% in Japonska za 1.6%. Francija pa je zvišala te izdatke od 1914 za 64% (z zračno flo-tilo celo za 110%), Italija za 36%, Rusija za 184%. V teh primerjavah pa niso všteti stroški za razne vojaške utrdbe.
Kaznovanje železniškega osobja.
Koliko znašajo denarne kazni?
Na jugoslovanskih državnih železnicah postojajo denarne kazni, ki niso v nobenem razmerju s kaznimi iz prejšnje dobe in tudi ne s sedanjimi prejemki osobja. Koliko znašajo te kazni skupno letno pri posameznih oblastnih direkcijah, ji najbolje razvidno iz posameznih proračunov bolniškega fonda pri teh direkcijah. Kazni se namreč stekajo v omenjene fonde in tvorijo tedaj en del njihovih dohodkov ter se tudi vnašajo v proračune. Oblastne uprave bolniškega fonda sestavijo svoje letne proračune ter vnesejo med ostale dohodke tudi denarne kazni osobja državnih prometnih naprav.
V	proračune bol. fonda za leto 1931 32 so vnesle posamezne oblastne uprave sledeče vsote, ki jih naj prinesejo denarne kazni v bodočem proračunskem letu, ki je začelo s 1. aprilom 1931 in sicer oblastne uprave:
Beograd .	.
Ljubljana Sarajevo Subotica .	.
Zagreb
Din
Din
Din
Din
Din
1,000.000.
200.000.
300.000.-
400.000.
400.000.-
Skupaj Din 2,300.000.—
Centralna uprava bol. fonda je pri redigiranju skupnega proračuna sicer te vsote zmanjšala na skupno vsoto enega milijona Din, vendar pa bodo dohodki iz denarnih kazni gornjo vsoto sigurno dosegli, ako ne prekoračili, kajti oblastne uprave so postavile tolikšne vsote, kolikršne so v zadnjih letih faktično bile dosežene. Sicer pa dokazujejo dohodki iz naslova kazni — tekom šestih proračunskih let, to je: 1925 26 do 1930 31 — stanje 1. marca 1931 skupno t 12,829.217 Din čistih. Tedaj prinesejo kazni pri celokupnem stanju prometnega osobja, to je pri okrog
80.000,	letno nad dva milijona Din, kar odgovarja skupni vsoti, ki so jo predvidele oblastne uprave.
Kazni pa niso sorazmerne s številom osobja pri posameznih upravah. Razmeroma je osobje najmanj kaznovano v beograjski direkciji, kjer pride na 24.000 železničarjev en milijon Din, med tem ko pride na Ljubljano s 13.000 uslužbenci dva milijona Din. Dohodki iz denarnih kazni ne padajo, temveč celo naraščajo od leta do leta.
Kako visoke so denarne globe?
Na to ni mogoče točno odgovoriti. Vendar pa se lahko trdi, da so se kazni napram preje, to je, kakor so bile pri prejšnjih upravah običajne, povišale za najmanj dvajsetkrat-no, med tem ko prejemki prometnega osobja po valutnem razmerju znašajo komaj 70 odstotkov, z ozirom
na draginjo pa komaj 50 odst. prejemkov iz prejšnje dobe.
Da li so kazni vzgojno sredstvo?
To je problem, katerega so že rešili pedagogi in sicer v negativnem smislu. Prepričani smo, da bi bilo umestno in koristno, v dvajsetem stoletju porabljati druge metode za dosego večje sigurnosti ter točnosti v izvrševanju ene najtežjih ter najbolj nevarnih služb, kot so visoke denarne kazni. Treba bi bilo več šole, več izobrazbe. Ta izobrazba pa bi morala biti bolj praktična in ne samo teoretična, kakor jo vršijo sicer pri večjih edinicah šolski uradniki. Predvsem pa je naloga tudi strokovne organizacije, da izobražuje svoje člane ne samo v tem, kako se naj borijo za večji kos kruha, temveč tudi v moralnem oziru. To nalogo je pred vojno pri nas vršilo Splošno pravovarstveno ter strokovno društvo v veliki meri. Ono je svoje člane v vsakem oziru navajalo k točnemu vršenju službe, kakor tudi k treznosti ter poštenosti. Deviza organizacije je bila in je še: Vrši službo točno, pusti kar ni tvojega, ne upijani se; skratka ne stori ničesar, kar bi bilo tebi in organizaciji v nečast, pač pa zahtevaj kar ti gre. Kajti samo oni uslužbenec more zahtevati svoje pravice, ki je izvršil svojo dolžnost v polni meri. Na bivši južni železnici je organiza-
cija vršila svojo nalogo vestno in natančno; to je uprava tudi sama čutila, kajti na tej železnici je vladal red in upravi ni bilo treba posegati po visokih kaznih. Kazni so bile, kadar so bile sploh izrečene, v primeri z današnjimi smešno nizke: 40 vinarjev do ene krone, to je bilo za manjše ali celo znatne prekršitve. Kazen dveh,petih ali celo desetihkron je bila nekaj zelo redkega. Znan mi je samo en slučaj, ko so se bili sprevodniki v pijanosti stepli ter je bil eden od njih kaznovan na 20 kron. Toda ta je že visel na niti, da ni bil odpuščen. Danes pa znašajo kazni horendne vsote, in sicer 50, 100, 200, 300, 1000 Din itd., ne oziraje se na višino prejemkov. K temu pridejo pa šc one kazni, s katerimi se uslužbencu odvzame 5, 10 in tudi 20 odstotkov celokupnih prejemkov za daljšo dobo. Treba bi bilo te kazni primerjati z onimi drugih prometnih naprav, kajti zdi se mi nemogoče, da bi tako visoke kazni postojale v katerikoli drugi državi. Ugotoviti pa je tudi treba materijelni položaj prometnega osobja drugod in pri nas in pa intenzivnost dela. Mi železničarji hočemo, da bo naš promet na višku. To hotenje smo ponovno pokazali ter smo prejeli tudi priznanje z najvišjega mesta. Toda hočemo tudi tako plačo, ki našemu delu in našim potrebam odgovarja!
V	soboto, dne 28. marca t. 1., se je vršil v občini Predaselj pri Kranju sestanek občinskih odbornikov in zastopnikov raznih kmetiških gospodarskih zadrug. Sestanek, ki ga je sklicalo sresko načelstvo v Kranju, je bi! lepo obiskan. Navzoče je bilo tudi tamkajšnje učiteljstvo in duhovščina. Razpravljalo se je o spojitvi občin Preddvora in Predaslja ter o | raznih gospodarskih zadevah prizadetih občanov.
Občinski odbornik Franc Kerč, ki je predsednik podružnice Splošne delavske zveze v Kranju, je el) tej priliki opozoril navzoče na nevzdržne razmere tekstilnega delavstva, zlasti mladoletnega, ki je zaposleno po tekstilnih tovarnah v Kranju. Poudaril je predvsem škodljivi 'vpliv predolgega delovnega časa in slabih zaslužkov na zdravje delavstva. Podjetja bodo v par desetletjih izmozgala in izčrpala delavstvo, ki bo potem padlo v breme siromašnim podeželskim občina itd. Da se to prepreči, je rekel, da se nujno izvaja zakon o zaščiti delavcev in predlagal naslednjo resolucijo, ki jo je dal navzoči sreski načelnik g. dr. Žnidaršič s priporočilom na glasovanje.
Podeželske občine za izvajanje zakona o
zaščiti delavcev.
Resolucija občinskega odbornika in predsednika svobodne strokovne organizacije spreieta.
Resolucija:
V Kranju .ie v tekstilni industriji zaposlenih nad 1000 mladoletnih delavcev, od katerih je 80% deklet. Ob skrajno nizkih plačah (16 do 22 dinarjev dnevno) sili ta industrija delavstvo k čezurnemu delu. Skoro povsod se dela deset ur in več dnevno. Zaradi slabih zaslužkov in zaradi tega nezadostne prehrane in predolgega delovnega časa, za pada zlasti mladoletno delavstvo vplivom raznih bolezni, predvsem pa tuberkulozi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je uradno ugotovil, da je ravno v Kranju in Tržiču med tekstilnim delavstvom procent tuberkuloznih bolnikov največji.
Industrija, stremeča za čim večjimi dobički, izkorišča in izmozgava organizem tega mladoletnega delavstva, ki je doma po večini iz okoliških občin Kranja. Mi s skrbjo gledamo v bodočnost teh naših občanov, ki jih bo industrija v dveh desetletjih izčrpala in bodo potem padli bolni in onemogli v breme naših itak siromašnih občin.
Sresko načelstvo naprošamo, da pri kraljevski banski upravi v Ljubljani opozori na to katastrofalno dejstvo, da se podvzainejo primerni koraki v zaščito mladoletnih delavcev. Kraljevska banska uprava naj izposluje, da bo industrija v pogledu delovnega časa striktno izvajala predpise zakona o zaščiti delavcev, ki v § 6. predpisuje za vsa industrijska podjetja 8 urni dnevni, oziroma 48 urni tedenski delovni čas; § 9. tega zakona pa za mladoletno delavstvo izključil" zabra-njuje vsako delo. ki bi imelo trajati preko 8 ur dnevno.
Tekstilna industrija se na vse te zakonite predpise ne ozira in se zaradi tega uničuje zdravje našega delavstva. Prav tako pripada delavstvu za čezuruo delo 50% doplačilo, toda tudi tega jim tekstilna industrija v Kranju ne plačuje.
Glede higijenske opreme in uredb- tovarn so posebni zakoniti predpisi in se tudi ti malo in le površno izvajajo. Zato je potrebno, da banska uprava potom Inšpekcije dela pregleda tovarne, če je v zadostni meri poskrbljeno za zdravje delavstva.
Resolucija je bila z odobravanjem vseh navzočih soglasno sprejeta. Prav take resolucije so poslale sreskemu načelstvu tudi občine Naklo in Stražišče pri Kranju.
Mi razumevanje podeželskih občin v okolici Kranja za socialno zaščito delavstva toplo pozdravljamo, ker je to že drugi slučaj, da so se te občine zavzele za delavsko zaščito. (Prvič so se zavzele za izvedbo starostnega zavarovanja.) Pohvale vredno je tudi agilno delovanje predsednika Splošne delavske zveze v Kranju, sodruga Kerča. Prav tako ima polno razumevanje za socialne težnje delavstva tamkajšnji gospod sreski načelnik.
Potrebno bi bilo, da vse občine, iz katerih se pošilja delavstvo v tovarne, slede tem občinam.
Macdonald le zopet dobil zaupnico.
Konservativcem se napad na vlado zopet ponesrečil.
V	spodnji zbornici so predlagali konservativci Macdonaldovi vladi nezaupnico zaradi prevelikih državnih izdatkov (v socijalnopolitične namene seveda), češ, da je ta politika nevarna za nacijonalni kredit ter da ovira razvoj industrije in povečava nezaposlenost. Za nezaupnico je glasovalo 219, proti nezaupnici pa 247 poslancev. — Konservativci predlagajo vsak mesec eno ali dve nezaupnici, pa z nobeno še niso prodrli.
Nemčija za uvedbo 40 umika.
Delovni čas se naj skrajša najmanj na 40 ur tedensko.
Komisija, ki so jo tekom januarja t. 1. imenovali v Nemčiji, da prouči vprašanje brezposelnosti in nato stavi predloge, je svoje delo končala. Predlaga znižanje delovnega časa na 40 ur tedensko, in sicer v vseh onih obratih, ki zaposlujejo več kot deset delavcev. Izvzeto bi naj bilo kmetijstvo in gospodinjstvo. Delovni čas se naj uredi zakonitim potom. Komisija, ki ji je načeloval bivši drž. delovni minister Brauns, je ugotovila, da se brez teh mer ne da odpraviti brezposelnosti.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori svojo dolžnost takoj 1
Jack London:
Izgubljeni obraz.
Sedaj je bilo konec.
Subienkow, Poljak, je prehodil dolgo pot grenkosti in groze iz Varšave preko Sibirije ter nalik duplarju, ki leti proti svojemu golobnjaku, spotoma neprestano strmel v rešilne prestolnice po mikani Evropi. Io-krat pa se je zgrudil strt na tla dalje ko kedaj od svojega smotra, v lem odročnem kotu polarnega sveta.
Tu v Severni Ameriki se je nehala njegova sled. Čepel je v snegu, pričakujoč trpinčenja, z rokami zvezanimi na hrbtu. Buljil je v velikanskega kozaka, ki je ležal pred njim z obličjem v snegu. Moški so bili opravili s hrustom in ga pravkar prepustili ženstvu. In žrtvino tuljenje je pričalo, da v prevejanosti pri mrcvarjenju ženske prekašajo moške.
Subienkow je motril prizor in drgetal. Ne da bi se bal smrti. Predolgo mu je bilo življenje v breme na njegovi nepregledni kalvariji, da bi bil trepetal ob misli na smrt. A muke so se mu upirale. Žalile bi njegovo človeško dostojanstvo. Žalile ne samo po bolečini, ki bi jo moral
prenašati, marveč tudi po gnusnem prizoru, ki bi ga nudil v svoji bolesti. Vedel je, da bi prosil in moledoval svoje krvnike, da bi beračil milosti tako kot debeli Ivan, ležeč pred njim, i vsi drugi, ki so prišli prej na vrsto.
To pa ne bi bilo lepo! Stopiti hrabro iz življenja v onostranstvo, lično, z usmevom in šalo ob ustnici, ah! to je pravi način. Poburljivo in strašno pa je, če čutiš, kako vse tvoje bitje odnehava, kako se ti duša pogreza v mrtvaščici telesa in kako nalik opici kričiš nerazumljive in presunljive besede.
Nade na pobeg ni nobene. Vse odtlej, odkar je živel svoje drzne sanje o neodvisnosti Poljske, je bil venomer lutka v rokah usode. Izza Varšave in Petrograda, skozi sibirske rudnike in po Kamčatki je stopal, kakor mu je bilo sojeno, da je prispel na ta strahoviti konec. Tako je bilo pisano vsekakor v večni knjigi sveta, pisano zanj, ki ga je zgolj šop živcev, občutljivih in rahlih, le za silo skritih pod kožo, zanj, ki je bil pesnik, sanjač in umetnik.
V	tesnobi je vzdihnil. Komaj je bilo še verjetno, da je ta umirajoča in rjoveča kepa veliki Ivan, orjaški kozak, poznejši morski razbojnik,
železni možak, lenokrven ko vol, in čigar živčevje je bilo toli slabo izoblikovano, da se je njemu zdelo komaj ščegetanje, kar je bilo poprečnemu človeku bolečina. Ampak ti Indijanci so znali potipati žilico te mu gorostasnemu Ivanu! Nepojmljivo je, kako je mogel človeški stvor tolikanj trpeti in vendar še živ ostati Zavaljeni Ivan je plačeval za svojo telesno žilavost in odpornost. Še enkrat toliko časa je vztrajal ko drugi.
Subienkovv' je čutil: če se bo trpljenje kozaka nadaljevalo, ne bo mogel več niti prenašati pogleda nanj, ne da bi zblaznel. Da, čemu le veliki Ivan ne izdihne? Zakaj njegovo bitje ne prestane? Toda če bi prestalo, bi on sam prišel na red. Ondi je stal Jakaga, čakal in se mu režal v obraz, uživaje naprej njegove muke. Jakaga, katerega je bil še prejšnji teden z brco pognal iz utrdbe ter mu z dolgim pasjim bičem usekal progo v lice. Indijanec si bo dal seveda sam posla z njim, prihranil je zanj najbolj pretkano trpinčenje, najokrutnejše mučenje živcev. Aj, to mora biti izboren rabelj, ako sodiš po Ivanovih krikih!
Tudi skvave so se v tem trenutku odmaknile od telebastega kozaka,
nad katerim so bile sklonjene, ter odstopile nekoliko korakov nazaj, smeje se in tleskaje v dlani. Subienkovv je razločil pošastno in grozljivo stvar, kakršna je bil postal Ivan, toli strahotno stvar, da je bušil v nekak histeričen smeh. Indijanci so se ozrli vanj, češ, kako se more še smejati. A ni bil kos ustaviti svojega krohota, pa najsi je bil še tako brezumen. Naposled se je umiril in krčevita trzavic^, ki mu je stresala grlo, je polahko izginila. Še nekaj odloga je dobil. Subienkovv je poskusil na-kreniti svoje misli drugam in se zazrl v svojo preteklost. Spomnil se je svojega očeta in matere in lisastega konjička, ki ga je jahal v detinstvu, in francoskega učitelja, kateri ga je učil plesati in mu neki dan ogorčeno iztrgal star, obrabljen zvezek Vol-taire-a, češ, da ga ne sme čitati. Pred očmi mu je šinil Pariz in Rim in turobni London in veseli Dunaj. Zazdelo se mu je, da je zopet v družbi ognjevite skupine mladih someščanov, ki kot on sanjajo o samostojni Poljski s poljskim kraljem na varšavskem prestolu.
(Dalje prihodnjič.)
Stev. 28.
Doma in
Kdo je delavski zaupnik? Delavstvo potrebuje delavske zaupnike.
Zaupniki so posredovalci, učitelji in iskreni sodelavci svojih tovarišev, sotrpinov in kolesje delavskega gibanja. Če je delavski zaupnik tako važen funkcionar v delavskem gibanju, potem moramo nedvomno pričakovati od njega vse vrline, ki olaj-šuieio izvrševanje te odgovorne funkcije. Resnica je, da je delavec malo časa trgal hlače po šolskih klopeh. in se ni učil raznih etiket in_diploma tičnih govoranc in zavijanj. Življenje mu je bilo in mu je trpljenje; šola mu ni dala vzgoje, ki jo potrebuje kot delavec; ni mu niti povedala. da je delavec in da se delavcem gode vse življenje socialne krivice ter da ima pravico, boriti se za svoje pravice. Šola danes nima tega namena. Ali ipak, čutiš že sam vse to: prvič, ko stopiš v delo. te vsaj notranje vzdrami. Odvisen si, tujec si v družbi. Vedno več spoznanja dobivaš. Postajaš nehote nezadovoljen, zaveden, če nisi — suženj. Ta zavest pa še ni dovolj. Pobrigati se moraš za svojo izobrazbo, učiti se moraš, ne le sam, ampak s svojimi tovariši. Zakaj, nič ti ne pomaga. če čutiš zlo, pa ne veš, kaj je pravzaprav zlo in kako ga odpraviš. Ogoljufajo te, če ne poznaš gospo-darskopolitičnih in socialnih razmer in njih —■ vzrokov. Ne mislimo s tem. da postani frakar. Ne. Pač pa moraš skušati doseči najvišjo izobrazbo v stvareh, ki se tičejo zadev. katere opravljaš kot zaupnik. Zaupnik sicer nisi velik »gospod«; delavec si. kakor smo vsi mi. iz tebe pa ne sme štrleti na vseh koncih in krajih frakarska ošabnost ali celo nadutost. Ti moraš biti žarišče znanja, resnosti in iskrenosti. Dober zaupnik ne sme postati nikdar tri -vijalen, surov, še najmanj pa neiskren. Vsi delavci so ti bratje, vse delavke sestre. Vsak je toliko vreden, kakor ti sam. Zato ne smeš žuliti njih mnenj, njih čuvstev; ne Jih Poniževati, prezirati in sovražiti.
V njih krogu in tudi drugod se vedi I vedno kot enakovreden tovariš, ki vse spoštuješ zaradi sebe in zaradi vseh. Tvojo iskrenost bodo spoznali, če se tako vedeš, in imaš iskrenost tudi le tedaj, če resno zastopaš delavske interese in upoštevaš tudi družabno inteligenco, ki je potrebna v vsakem pokretu, še najbolj pa v delavskem. Naj te ne motijo delavske zmote, naj te ne razburjajo niti zlovoljne mahinacije pokvarjenih elementov. Ne, ne! Samo ravnaj tako hi uči se, pa postaneš žarišče, okoli katerega se bodo zbirali tovariši v veri, da si resen, iskren in dostojen človek ter da se boriš z njimi za delavske interese.
To bi bilo nekaj za naše! —
Iz fašističnega paradiža poročajo meščanski časopisi naslednjo pretresljiva) zgodbo:
Dvesto delavcev znane tovarne klobukov v Vogheri, provinca Pavia v Italiji, se je te dni javilo pri lastniku tovarne, da hočejo delati dvajset dni brez vsakršne mezde, če tovarna zopet prične obratovati, ki je zaradi slabega gospodarskega položaja bila ustavljena.
Iz tega poročila tudi zvemo, kako dobro so vzgojeni fašistični delavci, ter obenem, da so razmere v Italiji slabe. To bi bilo nekaj za naše gospode! Le škoda, da hočejo delavci delati zastonj samo dvajset dni; ali ne bi bilo bolje, če bi delali 200 diii v letu zastonj?
In še bolj škoda je, da ne moremo kontrolirati, koliko resnična je ta meščanska zgodba, ki je tako naivna.
Tečaji o moderni šoli. Iz Nemčije so bili povabljeni trije pedagogi, da predavajo o moderni šoli jugoslovanskemu učiteljstvu. Tečaji so se vršili v Beogradu, <£agrebu in Ljubljani. Predavali so na teh tečajih ministrski svetnik Erih Hylla iz Berlina, šolski nadzornik Schmidt in rektor-upravnik delovnega šolskega seminarja v Essenu Biinger. V dravski banovini se je udeležilo tečaja 450 učiteljev in učiteljic, v Beogradu
po svetu.
okoli 1200, v Zagrebu okoli 700. Korak prosvetnega ministrstva je vsekakor pomemben.
V	plesni šoli se čistost in snaga posebno uveljavita! Tu se spletajo tanke nitke prve ljubezni. — himna življenja se prične!
Dve minuti velikonočni mir. Če-
hoslovaški rdeči križ je priredil preteklo soboto, kot vsako leto, slovesno oznanenje velikonočnega miru. Od 11. ure in 58 minut do 12. ure je počival v Pragi celokupni promet v spomin na padle v svetovni vojni. Ob 11.58 so zagrmeli topovi, ki so naznanili začetek velikonočnega miru. Promet je obstal, ljudje na ulicah so se odkrili. Dve minuti je stala cestna železnica, avtobusi in vse drugo. Točno ob 12. uri so zadonele trombe in promet se je nadaljeval. Na nekaterih trgih so bili postavljeni zvočniki, ki so prenašali slavnosten koncert ter slovesno prireditev parlamenta, ki se je vršila v prisotnosti predsednika republike in številnih ministrov ter dostojanstvenikov. Slavnosten govor je imel predsednik parlamenta socijalistični poslanec Stivin, ki je med drugim rekel sledeče:	Odklanjamo vojno.
Hočemo mir. Toda ne zadostuje mir samo želeti, temveč moramo zanj tudi delati. Ne sme se samo kazati na nevarnosti, ki nastajajo iz konfliktov, ampak je treba konflikte preprečiti. Ne zadostuje kazati na razvaline, ki jih je povzročila svetovna vojna, ampak je treba razvaline tudi odstraniti.
Čehoslovaški narodni socijalisti imajo svoj kongres. Čehoslovaška narodnosocijalistična stranka je po-meščanjena politična stranka. Kongresa se pa udeleže tudi jugoslovanski narodni socijalci, baje gg. Juvan in Rupnik in Ljubljane. Precejšnjim stroškom za to delegacijo na kongres čehoslovaške stranke bodo naj-brže prispevali krogi, s katerimi imajo narodni socijalci zveze.
Nadvojvoda Albreht — kandidat. Habsburški Albreht namerava pri volitvah kandidirati v ogrski parlament. Kandidiral bo kot nosilec liste v Budimpešti in še nekaterih okrajih pri novi stranki »tridesetletniki«.
Stanovanjsko gradbeno posojilo v Avstriji zagotovljeno. Finančni minister dr. Juch je podal uradnemu tiskovnemu uradu izjavo, da je pred kratkim razpisano notranje posojilo za zgradbo stanovanj v iznosu 150 milijonov šilingov že zagotovljeno. To je največje notranje posojilo avstrijske republike, ki uživa štirikratno jamstvo. S tem posojilom se bo doseglo obenem dva dobra namena in sicer: Gradila se bodo stanovanja, ki jih še vedno primanjkuje in zaposlilo se bo industrijo ter bodo razen industrijcev zaslužili tudi obrtniki in delavci. Kaj pravi k temu naša Zveza mest?
Centrum proti politiki desperadov v Nemčiji. »Kolnische Volkszeitung« objavlja energičen oklic centrumašev proti »Stahl-helmu«, ki zahteva ljudsko glasovanje za predčasni razpust pruskega deželnega zbora ter nove volitve. Oklic, ki je podpisan po predsedniku Hessu in od vseh članov strankinega vodstva v Prusiji, pravi med drugim: »Stahihelm« zahteva v Prusiji ljudsko glasovanje za predčasni razpust deželnega zbora. Preko Prusije bi radi despe-radni ipolitiki prišli do politične moči, za katero se v državi zaman borijo. Z devizo proti marksizmu in črni internacionali se ščuva proti koalicijski vladi v Prusiji. Zlasti centrumu se dela očitke radi njegovega uspešnega sodelovanja s socialno demokracijo. Ta koalicija je bila vsled zadržanja opozicije nujna; vsakdo, ki je brez predsodkov, ve, da koalicija še dolgo ne pomeni skupnega prepričanja. Nas loči od socialne demokracije kot tudi od liberalizma ru '?-vetov,n,em naziranju, globok prepad.
Oklic zaključuje: Z zahtevo po ljudskem glasovanju bi naša že itak težko preizkušena za.iednica bila vsled strastnih borb najtežje omajana. Ako »Stahihelm«, ki je baje nadstrankarska zveza bojevnikov s podporo desničarskih radikalcev ter takih strank, ki nosijo v državi soodgovornost, kliče na boj za politično nadvlado v Prusiji, tedaj
I	more biti za nas ter naše prijatelje v deželi samo ena deviza: Nobene podpore pro-pagatorjem ljudskega glasovanja.
Francoski tiger Clemenceau je bil
ognjevit podjeten politik. Po prepričanju je bil demokratičen kljub te- !
Navajanja k špekulacijam
na škodo države.
Beograjski dnevnik »Politika« ima v svoji številki z dne 25. marca t. 1. oglas Bankarskega in trgovač-kega d. d. v Beogradu z vabečim in hrupnim naslovom : Vešč kapitalist tudi danes dobiva sigurnih 14% obresti in to še celo oproščenih od vsakega davka.
Nato navaja primer:
Kupite za Din 100.000,— 6% drž. posojila po okrog Din 70.— kurzne vrednosti, kar znaša Din 70.000.—.
Državna Hipotekarna Banka daje na ta papir posojila do 80% kufz-ne vrednosti po 7%, kar znaša Din
56.000.—.
Vložili ste vsega le Din 14.000.—.
Dobili boste 6% od Din 100.000, kar znaša Din 6000.—.
Plačali boste 7% na posojilo Din
56.000.—, kar znaša Din 3920.—.
Ostane na vloženih Din 14.000,—
dohodkov Din 2080.—, kar odgovarja, ako odštejete malo takso za zadolžnico, čistih 14%. Še tudi druge take nasvete nudi...	—
Lepi nasveti za izkoriščanje Drž. hipotekarne banke in radi tega bi nas zelo zanimalo mnenje te o teh spekulacijah z državnim posojilom.
Dasi tudi teh spekulacij ne more vršiti oni, ki nima denarja, bi bilo vendar dobro in potrebno, da se državna oblast in pristojni faktorji zmenijo za zavajanja k takim — če že ne nepoštenim, pa vsaj netaktnim in grdim — spekulacijami. Cv. K.
mu. O parlamentarni demokraciji je rekel: Če hočeš dvigniti dostojanstvenost parlamenta, moraš predvsem dvigniti človeka in po njem narod. — Kako pameten izrek, ki bi moral veljati tudi za delavstvo in naše gibanje.
Gandhi se udeleži konference »okrogle mize« v Londonu. Gandhi je izjavil angleškim zastopnikom, da se bo udeležil konference »okrogle mize« v Londonu kot voditelj indijske delegacije. Konferenca se utegne vršiti v poletnih mesecih, ker bo indijska delegacija odpotovala že meseca junija v London.
42 procentov ruskih kmeti) ko-lektiviziranih. V zadnjih desetih dneh meseca marca je bilo 647.000 kmetij urejenih po kolektivnem gospodarskem načelu. Dne 1. aprila je bilo v Rusiji 10,514.500 kolektiviziranih kmetij, kar predstavlja 42 odstotkov celokupnega kmetijstva Rusije.
Rykov rehabilitiran. Rykov je bil imenovan za ljudskega komisarja pošte in telegrafa namesto Anti-pova. Imenovanje Rykova na to važno mesto pomeni, da sta se Ry-kov in Stalin pobotala.
*
Potres v srednjeameriškem mestu Managua. V Nikaragui je potres popolnoma porušil mesto Managuo. Po potresu je nastal požar, ki je uničil še ostalo. Potres je nastal ob deseti uri dopoldan ter je trajal komaj pet sekund. Pri katastrofi je bilo mrtvih okoli 2500 in mnogo ranjenih.
Kaj se godi v potresnem mestu Managui? Situacija v mestu je še vedno zelo kritična. Manjka ne le samo živil, temveč tudi zdravil. Razvaline se nahajajo še vedno v plamenih. Pojavilo se je nad mestom na stotine jastrebov, ki krožijo nad kadečimi se razvalinami, iz katerih prihaja mrtvaški duh.
Bančni ravnatelj tovariš roparjev. V Lodzn na Poljskem je skraliirala trgovska banka. Celokupne pasive znašajo 30 milijonov zlotov. Aretiran je bil obenem ravnatelj banke Galinovski, katerega so svoječasno roparji zaiprli v bančni tresor. Sedaj pa so baje prišli na sled. da je to bil zelo premeten tatinski trik in da je bil ravnatelj '■ roparji dogovorjen. Ministrstvo je samo sestavilo preiskovalno komisijo, ker banka dolguje državi večje zneske.
Vsakdo mora Citati Fr. ŽgeCevo knjigo
o spolni vigoli
■awmmiaMammami
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
Izpremembe v policijski upravi Dravske banovine.
Upravnik policije v Ljubljani dr. Alojz Guštin je postavljen za banskega inšpektorja.
Za upravnika policije v Ljubljani je pa imenovan na njegovo mesto dosedanji policijski predstojnik v Mariboru Vekoslav Kerševan.
Za vodjo predstojništva mestne policije v Mariboru pa je imenovan Ivo Zetkovič, doslej uradnik policijske direkcije v Zagrebu.
Maribor.
Smrtna kosa. Minuli petek se je vršil pogreb s. Antonije Maček, ki je pred kratkim zbolela na slepiču ter se je morala podvreči operaciji, katera pa ji ni zamogla več rešiti življenja. Umrla je v tuk. splošni bolnici dne 1. aprila v 45. letu svoje starosti. Na zadnji poti so preminulo spremljali poleg številnega občinstva tudi članice in člani Delavskega kolesarskega društva v Mariboru. Pokojnica je bila dolgo vrsto let članica imenovanega društva, v katerem je agilno delovala tudi v odboru ter je bila pri svojih društvenih članih vsled ljubeznjivega nastopanja zelo priljubljena. Pri vseh prireditvah mariborskega delavstva smo jo videli sodelovati, še prav posebno pa je svoje moči posvečala razvoju in napredku Delavskega kolesarskega društva v Mariboru. Težko prizadetim svojcem naše sožalje, pokojnici pa ohranimo trajen spomin.
Grozen roparski umor. V občini Jelovec pri Kamnici se je v noči od sobote na nedeljo izvršil strašen roparski napad. Nečloveški razbojnik je vdrl v hišo posestnika Dobaja ter je petim osebam v spanju s sekiro razklal glave, nato pa pobral vso gotovino, okrog 2000 Din, ter izginil. Gotovi smrti je ušel le sin Ivan, ki je spal v hlevu in ga ropar ni opazil. Posrečilo se mu je, da je pobegnil k sosedu, ki je nato umor prijavil najbližji orožniški postaji. Sin trdi, da je v zločincu spoznal moškega, ki je pred nekaj dnevi pomagal domačimi nakladati jabolka. Morilca je orožništvo takoj zasledovalo in ga v pondeljek v Hočah pri Mariboru aretiralo. Zločinec je neki Rudolf Mohorko, ki je baje umor že priznal.
»Svoboda« Maribor. V sredo 8. aprila 1931 zanimivo predavanje: Tolstoj in Dostojevski. Predava s. Rudolf Golouh. To predavanje je obenem združeno s 50 letnico smrti Dostojevskega. Pridite v obilnem številu.
Občni zbor »Hranilnega in posojilnega društva delavcev« v Mariboru se je vršil dne 29. marca ob veliki udeležbi društvenih članov. Kakor je razvidno iz letnega zaključka, je imelo imenovano društvo Din 10 milijonov 430.807 denarnega prometa. Društvo, ki deluje že 60 let, ima 1838 članov, ter je eno izmed najstarejših in najbolje fundiranUt delavskih denarnih institucij. Po poročilu načelstva in nadzorstva se je vršila debata o društvenem delovanju, ki je bila temeljita in vseskozi na višku. V novi odbor so bili izvoljeni večinoma stari člani načelstva in nadzorstva.
Zopet vlom, V noči od četntka na petek je bilo vlomljeno v Šolsko pisarno na Ruški cesti. Neznani storilci so odnesli nekaj gotovine. Isto noč so tudi vlomili v šolsko pisarno na Pobrežju, odkoder so tudi odnesli nekaj drobiža ter nato izginili,
V	stranskih ulicah cenejše kupujete, nego v prometnih. Kupujte v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6, da se o tem prepričate.
Ptuj.
Prane Rozman 60 letnik! V soboto, dne 2K. marca t. 1., je praznoval 60 letnico svojega rojstva naš zaslužni s. Prane Rozman. Gn je s pomočjo majhnega števila zavednih _ sodrugov svojčas postavil temelj tukajšnjemu delavskemu gibanju, na strokovnem, kulturnem in gospodarskem polju. — Bil je vedno med prvimi. V vseh organizacijah je bil aktiven funkcionar, kakor v Konzumnem društvu za Slovenijo, Ujed. Sa-vezu železničarjev, »Svobodi« itd. Udejstvoval se je tudi v času jrolitičnega gibanja ter bil večkrat izvoljen v mestni občinski svet na socijalistični listi. V splošnem je zelo agilen in vztrajen pri svojem delu. kar dokazuje tudi to, da je istočasno pra-
znoval 25 letnico članstva pri pevskem društvu »Naprej«, ki se je pred kratkim .priključilo kot odsek »Svobodi«. Predaleč bi vodilo, ako bi hoteli našteti zasluge našega sodruga-jubilanta, kateri uživa v naših vrstah splošno spoštovanje. Ne smem pa pri tej priliki pozabiti povedati, da ga pri tem napornem delu podpira tudi njegova žena, katera mu je skozi vse življenje zvesta družica. Ker so pa taki slučaji zelo redki, je odbor tuk. podružnice »Svobode« priredil s. Rozmanu podoknico, pri kateri so sodelovali pevci in tamburaši. Potem pa so nastopili govorniki, ki so nazdravili so-drugu-jubilantu. Naš stari borec nam bodi vsem v vzgled, on sam nas je bodril k vztrajnemu delu, želeč, da pritegnemo v naše vrste čim več mladega naraščaja, ker mladini pripada bodočnost. Našemu staremu borcu pa kličemo: Na mnoga leta!
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem sodrugom, zaposlenim pri tvrdki Pavel Pirich, kateri so mi ob moji težki bolezni pokazali bratsko sočutje in mi nakazali Din 201.-— podpore. — Anton Kuk, usnjarski delavec v tovarni P. Pirich.
Hrastnik.
Kako je gospod Koren priljubljen v Hrastniku. Za nedeljo 29. marca je sklical gospod Koren sestanek, ka-
teri je bil razglašen na javni deski pri čakalnici, v gostilno gospoda Drago Logerja. Pripeljal je s seboj telesno stražo 6 mož iz Trbovelj. Udeležba: 3 bratje Bedenik, katere je pripeljal njegov drug, s katerim sta bila skupaj v Beogradu, pa dva slučajno navzoča gosta. Ta dva gosta sta bila pa ravno toliko, da sta znala gospodu voditelju pošteno porcijo servirati. Upajmo, da bo ta sestanek ostal g. Korenu še dolgo v spominu. Firmo človek sname, spomina na pretekle čase pa nihče ne more izbrisati preko noči.
Književnost.
« »Svoboda«. Izšla je četrta številka del. kult. revije »Svoboda« s sledečo vsebino: Carl Dantz je prispeval pismo vajenca, ki piše svojim nekdanjim prijateljem. To pismo je posvečeno bratstvu delovnih ljudi in je namenjeno doraščajoči mladini. — Ciril Štukelj razpravlja o proletarskem človeku. Podaje nam veliko resnice in odkriva težke blodnje, v katere često pada naš proletariat. Članek zasluži, da ga vsakdo pozorno prečita in razmišlja o novem proletarskem
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM11
—-5— V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z.	-
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2'50 D
NAČELSTVO.
£
ti
ti
ti
£
ti
ti
ti
ti
ti
£
©
IflS
Postala Zlatica le lepotica, na pleša moškim srcem te kralftca. Žar nfe oči. vonl las In oblačila sta vse nlesalce mlade osvoiila.
I
In vsi so na uho li šepetali.
*Vi gospodična, vt ste na/boli zali 'A Zlatica se te samo smchllala In mislila: Le Zlatoroga Hvala!
'01 zlata Zlatica — glas gre okrog, nad vse le 'terpenttnsko milo Zlatorog.
(Nadaljevanje sledi.)
L
človeku. — Nadaljuje se Pantelejeva povest »Ura«. Aktualna je razprava »Mednarodna porodna stavka« in Golouhova študija »Zlo Amerike, zlo Evrope«. Izmed leposlovnih prispevkov je treba omeniti Alfred Prugelovo »Prodajalko«, ki jo je gladko prevedel Talpa. Ta novela je ostra slika iz življenja ženske-proletarke, boreče se za svojo ufeožno eksistenco, Krepka je tudi Čufarjeva pesem »Sneg«. Čufar vidno napreduje. Njegove pesmi nam vedr.o bolj razodevajo njegovo rast. V tej številki se zopet nadaljuje razprava o marksizmu. Pri vseh znanstvenih prispevkih se pogreša slovarček, oziroma razlaga znanstvenih izrazov, kar dela našim proletarskimi bralcem velike težkoče. Zakaj se uredništvo uipira tej zamisli? Naročniki »Svobode« bi gotovo lažje in z večjim zanimanjem sledili važnim življenskim vprašanjem, če bi se jim pomagalo s kratko razlago tujih, neznanih besed. — Iz »društvenega življenja« izvemo o važni konferenci vseh kulturnih m športnih delavskih društev iz Jugoslavije. To je nov korak, ki ga je napravil jugoslovanski proletarijat na svoji poti. — Važno je tudi poročilo o delavski olimpijadi na Dunaju. — Slede poročila podružnic, ki kažejo, kako živahno se razvija »Svoboda« v raznih krajih. — Pod' rubriko »Knjige in knjižnice« poroča Talpa o najnovejši ameriški socijalni književnosti. Nato sledi nekaj informacij o »Mladinskem listu«, ki ga izdaja S. N. P. J. v Ameriki o »Umetniški matici« in drugo. — Zanimivo je poročilo o delovanju dramatičnega odseka »Svobode« v Ptuju in na Jesenicah, ki posvečata veliko pozornost dramatiki. Pod
rubriko »šport« bo našel čitatelj veliko snovi o delavskem športu v raznih državah. - V. P.
Mamin Sibirjak: »Brata Gordejeva . V
založbi konzorcija »Nove Dobe« in tisku Zvezne tiskarne v Celju je ravnokar izšel v lični opremi roman »Brata Gordejeva«. Ta roman je najboljše delo odličnega ruskega pisatelja D. N. Manrina-Sibirjaka. ki nas vodi s svojim romanom' v štirideseta leta preteklega stoletja. Dejanje se vrši v velikem industrijskem in rudniškem podjetju na Uralu. Pisatelj je izvrsten poznavalec industrijskega in rudniškega življenja v uralskem gorovju. Neprisiljeno nam slika dvoje za rusko preteklost in sedanjost nad vse važnih dejstev: prehod od starega tlačanstva k industrijskemu načinu produkcije in prenos zapadnoevropskih kulturnih vrednot na širni ruski svet. Poleg pozitivnega učinkovanja nam odkriva zlasti tudi razkrojni vpliv obeh dejstev na osnovi ruskega življenja. Mamin-Sibirjak ima odlične vrline ruskih pisateljev,, smisel za realnost, konkretnost in plastičnost, pri tem pa vendarle obdaja ves roman žar neke tople in mirne romantike, ki vodi k harmoničnemu doživetju povesti. Roman učinkuje tudi s svojim živahnim in napetim pripovedovanjem. Knjiga ima 88 strani in stane lično broširana samo Din 12.—. Naročila sprejema uprava »Nove Dobe« v Celju. -Knjiga se dobi tudi v knjigarnah. Roman toplo priporočamo.
Zbirajte za tisk. sklad!
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Zbirajte za tiskovni sklad
- od PapU/nu&
MALA NAZNANILA.
elektromehaniCna delavnica
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
ali pa Kiirschnerjev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Rad!o-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
II lili
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektro-motorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-s troj e v.
Kolesa, otroške vozičke, gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najcen.j« meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica it. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč zaamke »Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15 Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8-—, 10 —, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom.
ske stkai v Mu - Hi štev. M.
HfllMnite suoie urihronKe
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Blage obrestujemo po n
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavlteli Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.