Spoštovani rojaki!
Najprej Vas moram opozoriti na našo pripombo na kuverti, v kateri ste sprejeli GLAS SLOVENIJE. Nad Vašim imenom bo namreč odslej vedno oznaka ali ste list plačali ali ne in datum izida Vaše naročnine. Prav gotova se bo vmes vrinila kdaj tudi kakšna napaka ali nesporazum. Čeke in naročilnice sprejema Štefan Merzel, potem jih pošlje k meni, jaz pa vodim računalniško evidenco naročnikov in Vam tuai list pošiljam. Zgodi se lahko, da se kakšno pismo zagubi ali da nam denar da kdo kar na kakšnem sestanku ali na zabavi in se naročnina pozabi vpisati. V tem primeru Vas prosimo, pokličite nas ali nam pišite predno se razjezite in napaka bo popravljena. Moram na žalost tudi pripomniti, da ste zelo ali preveč počasni pri poravnavi naročnine. saj jo je plačalo komaj pol naročnikov. GLAS SLOVENIJE si tega ne more privoščiti in morate priznati, da tudi ne bi bilo pošteno do tistih, ki delamo in skrbimo za čim boljšo kvaliteto časopisa, da list prejemate brezplačno. Po naših predračunih bo treba z? stroške GLASA SLOVENIJE zbrati tudi do 20.000 dolarjev, od naročnin se bo steklo zaenkrat le 5-8.000 dolarjev. Prav zato pa bi potrebovali še več novih naročnikov in seveda sponsorjev in oglaševalcev. Zato nam ne povzročajte skrbi vsaj vi, ki ste se na list že naročili. Vnaprej se Vam zahvaljujem za razumevanje!
Trimesečni trud okoli urejevanja lista je že rodil sadove: naši naročniki so postali nekateri naslovniki iz Slovenije, med njimi tudi Ljudska univerza Ormož, v Viktoriji School of languages, pošiljamo ga na gimnazijo v Bankstown v Sydneyu, v Knjižnico Macquarie univerze itd.
Pravo prijetno presenečenje pa je bil zame pogovor s spoštovano Aleksandro Ceferin, ki je State Chair Person za slovenščino v Viktoriji, dela učne načrte za slovenski pouk, slovenščino pa poučuje tudi njena hčerka. Aleksandra Ceferin je nad listom navdušena in povedala mi je, da bodo GLAS SLOVENIJE uporabljali v School of Languages, pri slovenskem pouku kot dopolnilno metodo pri raznih informacijah iz Slovenije. Posebej so ji všeč kratki podatki. Tudi Mariza Ličan, urednica slovenske oddaje na SBS Radiu 2EA v Sydneyu, koordinatorka za poučevanje slovenščine na gimnaziji v Bankstownu in učiteljica 12. maturantskega razreda iste šole mi je povedala, da bodo dopolnjevali znanje o Sloveniji pri slovenskem pouku z našim listom.
Kaj naj si še več želimo za začetek? Kako pa spoštujemo časopis mi sami in kakšne so naše možnosti da produkt ponudimo širši slovenski skupnosti v Avstraliji? O tem moram spregovoriti iskreno zato, ker mi je nekdo iz Viktorije postavil vprašanje - očitek, zakaj v GLASU SLOVENIJE največ poročajo iz Sydney a, o dogodkih iz Viktorije pa je malo napisanega in tako je seveda s tem padla pripomba tuai na moje delo. Resnici na ljubo je treba povedati, da smo že v času izhajanja Slovenskega Pisma revijo poslali na vsa društva v Viktoriji s priloženim pismom, da ga nudimo celo zastonj. Odgovora ni bilo od nikogar in edino knjižnica Slovenskega društva Melbourne je revijo sprejemala, ponekod pa jo je bilo celo prepovedano deliti ali prodajati. V zvezi s Slovenskim Pismom se ena zanimivost: pošiljali smo ga na 250 naslovnikov, redno ga je plačevalo le 120. Kaj nam to pove? Slovensko Pismo je bila revija Avstralske slovenske konference oziroma njenih narodnih svetov, ki jp imela okrog 230 članov in naročniki na revijo naj bi bili vsi. Ce upoštevamo podatek, da je bilo med 120 plačanimi naročninami vsaj četrt takih, ki niso bili člani Konference, potem lahko zaključimo in vidimo zakaj Slovensko Pismo ni moglo biti uspešno, saj ga niso dovolj spoštovali niti lastni člani Konference in narodnih svetov. Za sigurno vem, da to ni bil slučaj pri našem Narodnem svetu v Viktoriji.
Zdaj pa nazaj h GLASU SLOVENIJE. Vsem društvom v Viktoriji smo poslali prve tri reklamne številke, tudi 3, 5, 10, komadov, ponudili smo jim brezplačen prostor za objave in odgovora (razen enega) ni bilo. Kuverta z GLASOM SLOVENIJE, ki smo jo poslali na P.O.Box Sveta slovenskih organizacij pa se je na pol odprta vrnila z oznako"Return to sender - Unknown address".
Vem, da se boste jezili name, toda reči moram to kar mislim: od društvenih voditeljev bi pričakovala več kulture in omike pa spoštovanja do dela rojakov, čeprav jim le ti niso morda pri srcu. Pričakovala bi, da se nam zahvalijo vsaj za našo ljubeznivost - ponujeno roko in stroške, ki smo jih imeli ter sporočilo ali list želijo ali ne. Seveda smo GLAS SLOVENIJE
poslali tudi na ostala društva in organizacije po Avstraliji. In rezultat?
Zelo veliko mi pomenijo naročila Slovenskega društva Melbourne, Slovenskega društva Sydney, Slovenskega društva Planica iz Wollongonga, verskih središč iz Sydney a in Adelaide ter sodelovanje Kluba Triglav iz Sydneva. Vsem se najtopleje zahvaljujem in upam, da jim bomo sluhli tako, kot se za vseavstralski slovenski časnik spodobi in obenem spoštovali tudi njihovo delo.
Tudi za pravo reklamo, ki bi prodrla med Slovence v Viktoriji nimamo možnosti. Čeprav je imela urednica oddaje v slovenskem jeziku na državnem radiu SBS 3EA ElicaRizmal z menoj intervju in čeprav ob vsaki novi številki prebere kakšen odlomek iz časopisa in ga tudi citira od kodje, to ni tisto pravo kar bi bilo za dobro reklamo potrebno. Ko bi lahko še vsaj omenili našo telefonsko številko ali navedli, da jo imajo v studiu itd. Vodstvo radia mi je povedalo, da je reklamiranje publikacij prepovedano. Prepovedane so torej objave, ki bi nas postavile v enakopraven položaj z drugimi slovenskimi organizacijami, ki iz tedna v teden napovedujejo svoje veselice oziroma prireditve, pokušine vina, "smorgesoorde", havajske in južnoafriške noči in tako dal je...ki pa jim res prinašajo zaslužek(pa nimam nič proti temu). Naš časopis ne bo imel nikoli dobička! Prav tako nimajo pravice do objav tudi knjige naših avstralskih pesnikov, ki dolga leta plačujejo tiskanje jn od teh knjig tudi ne bodo izvlekli nikoli nobenega dobička. Če so pravila radia takšna - potem je z njimi nekaj narobe! Močno pa se mi zdi, da ta pravila vedno in povsod veljajo le za nas Slovence.
Srbi neprenehoma reklamirajo tako ali drugače svojo Srbsko reč in Srbsko slogo: prepevajo izzivalne pesmi "Nitko nam ništa ne može!", igrajo 'Marš na Drino'/ že vse od začetka agresije na BIH: njihove oddaje so od prve do zadnje minute politične - mi pa moramo razporediti čas 'pravilno" na glasbene vložke, kulturne, gospodarske in druge novice, na toliko tega in toliko onega. V začetku razpada Jugoslavije četnikom nismo smeli reči četnikiftudi Hrvati tega niso smeh), ob svečanih trenutkih nismo smeli igrati himne brez dovoljenja( verjetno svojih himn ne morejo danes igrati tudi na drugih oddajah) in tako naprej in tako dalje.... do kod sega naša avstralska "demokracija"?
Kar zadeva še drugi melbournški radio 3 ZZZ, ki ni državni in kjer je dovoljeno več svobode pa s slovenskim urednikom tudi ne moremo najti skupnega jezika. Zakaj? Komu so namenjene te oddaje in zakaj pravila ne veljajo za vse Slovence enako? Naše uredništvo je dobilo odgovor, da bo list verjetno dobičkonosen itd.itd in da moramo reklamo plačati ( $ 250 za deset reklam) Kako je vsak izgovor dober! Tako je moral pred kratkim plačati za objavo koncerta Alfija Nipiča ($ 30 ) tudi Slovenski narodni svet Viktorije. To se verjetno ni zgodilo nikoli prej v zgodovini slovenskega poročanja in se morda tudi ne bo - vsaj drugim slovenskim organizacijam in društvom ne. Pri nas so gostovali Henček pa Big Bend in bilo je nešteto drugih "zaslužkonosnih"prireditev in nihče ni za objavo plačal. V zadnjih dveh, treh letih so nas obiskali visoki gosti iz Slovenije: dr. Jože Pučnik, dr. Janez Dular, Aleksander Zorn, Lojze Peterle, Janez Janša, dr. Dimitrij Rupel, dr. Peter Vencelj - ali je imel urednik oddaj na 3 ZZZ Vinko Mam kdaj intervju s katerimi izmed teb cenjenih Slovencev? ali jih je sploh omenil, da so nas obiskali, čeprav jih je sprejela celotna slovenska skupnost v Viktoriji? V večini primerov so to naredili voditelji oddaje Verskega m kulturnega središča Kew, ki so na radiu vsakih 14 dni in takrat so bile takšne vesti že tudi močno zastarele. Proti Vinku Marnu ne gajim nobene sovražnosti, že večkrat sem ga vprašala zakaj to počenja na radiu pa nisva prišla do pravega pojasnila.
No, težave ne izhajajo samo iz Viktorije, tudi iz Canberre, Bris bana in Adelaide bi lahko bilo več naročnikov in naš časopis bi bil še bolj uspešen.
Tako, zdaj sem se očrnila pri vseh, ki sem jih okrcala in ki se bodo počutili krivi: nekje sem prebrala da je " najlažje očrniti tiste, ki delajo kot črna živina!'
Vaša urednica Stanka Gregorič

VTISI IZ AVSTRALIJE
Dr. Peter Vencelj v " naši sloveniji"
"...Nisem prepričan, da so med društvi, narodnimi sveti m katoliškimi središči razhajanja, čeprav nekatere razlike obstajajo. Del teh razlik je nastal v preteklosti, med drugim tudi zaradi delovanja Matice. Drugi vzrok pa je določeno "tekmovanje" med društvi in narodnimi sveti. Kar zadeva društva, menim, da so dobro in uspešno delovala že v preteklosti in da ni treba v tem pogledu tako ničesar spreminjati, medtem ko bi po mojem narodni sveti največ storili, če bi delovali v narodnopolitičnem smislu. Želim pa poudariti, da je po mojem mnenju zelo škodljivo, da bi se kakor koli vpletali strankarski politični interesi. Ne le v Avstraliji, temveč tudi drugod po svetu je za Slovence najpomembnejše, iia se ohranijo kot narodna skupnost, ki kot celota sodeluje z domovino, in ne le s to ali ono stranko. To bi morale razumeti tudi naše poltične .stranke in se izogniti poskusom uveljavljanja svojih posebnih interesov med Slovenci po svetu... Slovenska izseljenska matica - kar zadeva kulturno in prosvetno delovanje Matice, to vsekakor podpiramo, obenem pa želimo, da se do vseh delov slovenske skupnosti vede enakopravno in v nobenem pogledu pokroviteljsko...
Meddržavni odnosi med Slovenijo in Avstralijo - avstralska stran nam je povedala, da vidi v Sloveniji državo, prek katere bi se Avstralija laže vključevala v evropske tokove. V tem pogledu računajo tudi na dejavno sodelovanje slovenskih rojakov, ki živijo v Avstraliji..."
SBS etnična televizija - dr. Vencelj se je pogovarjal tudi z vodstvom SBS-a, ki mu je zagotovilo, da bo tudi Slovencem na tej TV postaji dodeljen določen čas, vendar bo ta odvisen od tega kako velika je slovenska skupnost. Tukaj pa nastopijo težave: še danes ne vemo po čigavi "zaslugi" je po zadnjem lanskoletnem cenzusu" v Avstraliji, torej po štetju prebivalstva, število Slovencev v Avstraliji manj kot pet tisoč. Slovenci bi svojo zavednost in željo po resnični prisotnosti v Avstraliji pokazali le s tem, aa bi morda preko raznih peticij (potom medijev, društev in organizacij) poskušali zbrati resnično število v Avstraliji živečega slovenskega življa. Samo skrb za prirejanje zabav od redna cto tedna, ukvarjanje z nepravilnostmi iz preteklosti, ne bo pogoltnila le nas same, ampak tudi naše potomce - mladino, ki se bo popolnoma asimilirala v avstralsko družbo, ne da bi spoštovala ali se zavedala korenin svojih staršev. SLOVENCI, RAZMISLIMO: ALI SI BOMO RES DOVOLILI TAKO "RESNICO", DA NAS JE V AVSTRALIJI LE PET TISOČ?
UPORABLJAJMO NASO ENERGIJO RAJE ZA POZITIVNE AKCIJE! ORGANIZfRAJMO SVOJE ŠTETJE!
Morda bi se morali tega dela lotiti slovenski narodni sveti!? ODLIKOVANJE ZA DliLO
Piše J ože Ko&orok
Prilagam članek Blaže Cedilnik, ki gaje napisala za ZAVEZO, tiskano pri DELU v Ljubljani fop.u. članek bomo objavljali v nadaljevankah, ko bo prišel na vrsto).
Blaža Cedilnik v "paktiranje s hudičem" pove dosti več o sedanjem stanju v Sloveniji kakor "šestorica". ki je bila za svoje delo plačana, razen nekaterih, ki so bili za slovenstvo v ječi. Vsi ti ljudje so bili odlikovani za zasluge gri ustanovitvi slovenske države. Kakor rečeno, bili so za svoje delo plačani, čeprav so v zadnjih treh letih darovali Sloveniji veliko neplačanih "nadur". Vendar je vse to v primerjavi z mnogimi slovenskimi narodnjaki'v izgnanstvu, begunstvu v tujini - nekateri posamezniki tudi doma - malenkost, kar so ti napravili v štiridesetih letih za Slovenijo. Za slovenstvo so delali in plačevali iz svojega žepa. Podpirali protikomunistični tisk(!iste, revije. Knjige). Gradili verska in družabna središča, da se slovenstvo ohranja. Pošiljali pomoč v domovino \ raznih oblikah. In to delamo šc danes, saj delujemo v raznih odborih slovenskih organizacij, smo neplačani uredniki slovenskih listov...Nekateri, ki smo delovali za Slovenijo dolgih štirideset let smo bili zasmehovani, ponižani in preganjani oa jugo-režima. Ta oblika "odlikovanja" mi je bolj častna kakor odlikovanje, ki ga pripne
feneral junaku na prsi.
o in še marsikaj naj bi bilo v premislek rojakom v Avstraliji. Ker se razen osamosvojitve v Sloveniji bistveno ni nič spremenilo, smo mnogi od nas zgubili navdušenje za tako slovenstvo v srari domovini. Užaljeni smo in nekako malodušni, ko se vračamo iz obiska v Sloveniji. Vsak ve zakaj. Morali bi najti nove smernice, nov zagon, da rešimo Slovenijo propasti. Samo materializem je ne bo rešili _
IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTRUNIŠTEU RS
BSSMBBM»»
RAZPORED KONZULARNIH DNI ZA SEPTEMBER 1993
SYDNEY
Ponedeljek, 6.9.1993 od 10. ure dol3. ure v Park Royal hotelu, 30 Phillip str., Parramatta, Studio I, II. nadstr. Ponedeljek. 6.9.1993 od 15. ure do 18. ure v Slovenskem društvu Triglav
MELBOURNE
Torek, 7.9.1993 od 10. ure do 13. ure v Park Royal hotelu, 111 Little Collins str., City, soba 305 Torek.7.9.1993 od 15. ure do 18. ure v Slovenskem primorskem socialnem klubu Jadran
Torek, 8.9.1993 od lo. ure do 14. ure v Verskem in kulturnem središču Kew
LJUBLJANA, 14. JULIJ 1993 AVSTRALSKI VELEPOSLANIK V LJUBLJANI
Veleposlanik Avstralije RONALD ALFRED WALKER |e slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu izročil diplomatska poveriina pisma, s katerimi ga vlada v Canberri, s soglasjem slovenske vlade, postavlja na najvišje predstavniško mesto v Republiki Sloveniji. WALKER bo zastopal Avstralijo v Republiki Sloveniji iz Avstralskega veleposlaništva na Dunaju.
veleposlaništvo republike sloveniji; embassy oi; slovenia
Advance Bank Centre-Level fi.fiO Marcus Clarke street. Canberra Cily. tel.:(0fi) 243 4S30 fax:(0h) 24.1 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 2K4. Civic Square. Canberra AC "I' 260X. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure pa so od 10.00 14.00 ure. Odpravnik poslov; Aljaž. Ciusnar; upravno konzularni referent: Tina Umahcn.
KONZULAT RriPtmLtKE SI/) VENUE AVSTRALUA (NSW in V1C)
ZI Judpe Slreel. Randwick. Sydney. NSW Časini Voirnil Altrcd Rre7.aik
Obisk urada i/JUjuino po dogovonj lBy appointment only i Tel.: <(«1314 5116; Ta«: 102) 1996:46 Pofilni naslov:
P.O.Doj 18«. Coopec. NSW 2034
K ONZia AT K liPtJULnCl*. SIX) VENUE NOVA ZnLANWJA tiastem Uutl Road. PomaTr. I .owcr Hun [Wcllinglnn). iastni fconnjl Dufiaii Lajovic. tel.: 1(141 567 0027. hx: 104) 5670024 Postni naslov*
P O .Box 30247, Lower Hut. New Zealand
Naslov v Avstraliji:
78 Victoria Sire«. Smirhfielii,
Sydney. NSW 2164.
Id.: 1021 604 5111: fax: (021 (*)A 009
Postni naslov:
P.O.Box 5. Smilhfield. NSW 2 ¡64
KLEKLJAN PRTIČEK, 1960, IZDELAN PO VZORCU ZORKE RUPNIKOVE.
SLOVENIJA - V teh toplih poletnih nedeljah se vrstijo po Sloveniji žegnanja ali proščenja (Prekmurje, Bela Krajina), opasila (Notranjska), šagre (Goriška, Vipavsko), obnašanja (Kras), cerkavnje in lepa nedelja (Koroška), sejmi (Gorenjska in tudi Koroška).
*
SLOVENIJA - Julij in avgust bosta po vsej Sloveniji v znamenju predtekmovanj za izbor najlepše Slovenke. Za ta naslov se poteguje več kot 300 deklet. Glavna nagrada najiepši bo avtomobil AlFa Romeo Spider, čaka pa jo še 50.000 nemških mark vredna pot na izbor Miss Sveta,fci bo tudi letos
v sončnem mestu Sun City v Južnoafriški republiki.
*
LJUBLJANA - POLETJE JE PRTŠLO V STARO LJUBLJANO
V	soboto, 10. julija so na Pogačarjevem trgu pred ljubljansko stolnico slovesno odprli cikel kulturnih prireditev z naslovom Poletje v stari Ljubljani. Za začetek je Simfonični orkester Slovenske filharmonije zaigral Klasično simfonijo Sergeja Prokofijeva in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega. Ljubljanske glasbenike je vodil sloviti madžarski dirigent Zoltan Peško. Vse prireditve so brezplačne.
MARIBOR - V Mariboru so letošnje poletje pripravili toliko turističnih prireditev, da je nemogoče vse našteti. Tu je bi! Poletni festival Lent pa Folkart '93 pa Radvanjska noč, kjer je med drugimi nastopil tudi ansambel Lojzeta Slaka. Pripravili so ognjemet čez Dravo, folklorne povorke, koncert Big Banda iz Gradca in še in še...
ŠTEVERJAN - FESTIVAL DOMAČE GLASBE
Na 23. zamejskem festivalu domače glasbe so bili nagrajeni: Trio Svetlin. Primorski fantje. Ptujski instrumentalni kvintet. Mladi prijatelji. Za najboljše besedilo so izbrali Zvon S vele gore Jožeta Ekarta. Nagrado občinstva je prejel ansambel Slapovi.
KOPER - SLOVENSKE PQPEVKE MORJA IN SONCA '93
Nagrada občinstva pesmi Črne noči ansambla Čuki, strokovna žirija pa je glavno nagrado dodelila Darji Svajger za pesem Pogrešam te.
LAŠKO - PIVO IN CVETJE
V	Laškem so letos julija priredili že 29. turistično - kulturno in zabavno prireditev Pivo in cvetje. Prireditev je trajala en teden in obiskovalci so si lahko ogledali vrsto zabavnih in športnih
rireditev, prikazov ljudskih šeg, vse pa se je zaključilo s mečko ohcetjo. Goste je zabavalo kar 32 instrumentalnih skupin. 13 znanih imen zabavne glasbe, 3 plesne skupine iz tujine, več pihalnih godb, mažoretke, folklorne skupine itd.
POLENŠAK - PRAZNIK ŽETVE
Turistično društvo na Polenšaku proslavlja leto.s svojo 30-letnico. V Slovenski h goricah se vsako leto julija, v času ko prične pšenično klasje dobivati zlatorumeno barvo prebudi ustavrjalni nemir med člani in članicami prizadevnega turističnega društva, ki so vložili vse svoje prihranke m udarniško delo v novi turistični dom. Tudi letos so želi in pekli domače dobrote.
K ADR ŠE IN PREDDVOR - SLOVENSKA OHCET
Ohcet v Kadršah in Preddvoru je bila vesela in slovesna, kot se spodobi za take reči, po starih šegah, navadah in običajih z deklišcino, fantovščino in šranganjem in kar je še takih lepih in nepozabnih stvari, s povorkami narodnih nos, znanim slovenskim gostoljubjem in sponzorji, ki so bogato obdarili mladoporočence.
*
LJUBLJANA POLETNI TURISTIČNI OGLEDI
Od 1 .julija do 30. septembra bodo brezplačni turistični ogledi Ljubljane, in sicer v slovenskem, angleškem in avgusta v italijanskem jeziku. Vodič bo individualne goste in manjše skupine čakal vsak dan ob 17. uri pred Mestno liišo.
LOKVE PRI NOVI GORICI - OGLARSKA KOPA BO GORELA SEDEM DNI
Le 126 prebivalcev štejejo Lokve, vas, ki pravzaprav velja za središče goriškega dela Trnovske planote. Večina Lokvarjev je stara 60 m več let. Že v začetku letošnjega maja so Lokvarji povabili v svoj kraj turiste na razstavo metuljev, potem so predstavili maketo Lokev z okolico. Za vrhunec pa so pripravili pravi program raznih prireditev. Kulturnih, športnih, zabavnih in drugih. Drugi avgustovski teden pa bo izjemoma zanimivo, saj bodo prižgali veliko oglarsko kopo. Okrog nje bo prizorišče za glasbenike, predvsem za domače harmonikarje, pripovedovalce zgodb, pevce...oznanili bodo tudi, da so končno asfaltirane vaške poti in daje odprta vaška brunarica kjer bodo prodajali spominke. Obiskovalci se bodo lahko pomerili tudi v malem golfu.
*
GODOVIČ- se s svojimi arheološkimi najdbami in naravnimi lepotami pridružuje turistično zanimivim krajem idrijske občine. Godoviško najdbišče ni zanimivo le zaradi množice predmetov, ki so jih prebivalci utrdbe na jelenšku polagali v grobove (pričakujejo, da jih bodo odkrili med 80 in 100), ampak tudi kot novo poglavje zgodbe o takoimenovani svetolucijski halštatski kulturi. Ta je imela svoj sedež na ozemlju današnjega Mosta na Soči, ki velja za eno največjih in najbogatejših staroželezodobnih arheoloških najdbišč na svetu.
IDRIJA - Idrijska turistična regija si je omislila kar 220-kilometrsko kolesarsko traso, ki omogoča obisk vseh zanimivih kotičkov črnovrške in godoviške planote, Idrije, Cerkljanske. Pot čez drn in stm je možno opraviti v enem do treh dni, možno pa jo je seveda tudi podaljšati z ovinki na ajdovsko, tolminsko m logaško stran.
IDRIJA - Za čipkarski festival, ki bo konec avgusta, so Idrijčani prodali že vse posteljne zmogljivosti. Muzej je že odprl čipkarsko mojstrsko delavnico. 28. in 29. avgusta naj bi se idrijskim klekljaricam pridružili še predstavniki slovenske umetne obrti. Občudovati bo moč novi muzejski eksponat, podlago za kleklanje(papirc) iz zapuščine Kavčičevih. Gre za
več kot sto let star na roko narisan vzorec.
*
VRBA - V cerkvici sv. Marka so končana dolgoletna restavratorska dela. Cerkvica v Vrbi je zaradi fresk in romanske arhitekture izjemen umetnostni in arhitekturni spomenik in nanjo smo Slovenci čustveno navezani zaradi Franceta Prešerna.
*
lovska - France Cvenkel iz Ljubnega na Gorenjskem je napisal knjigo IZ MOJE LOVSKE TORBE. Pisec je bil dolgo urednik revije Lovec in njegova knjiga je polna zanimivih lovskih in drugih zgodb. Pred Cvenkelnom pa stoji še zahtevnejša naloga - pisanje lovskega leksikona.
NOVICE IZ SLOVENIJE
OROŽJE.NA MARIBORSKEM LETALIŠČU
Slovenski in tuji mediji že nekaj dni poročajo o aferi - najdbi vojaškega orožja na mariborskem letališču. V zaprtem skladišču so v dvanajstih zaprtih zabojnikih našli čez 100 ton avtomatskih pušk, razstreliva, minoinete, tankovsko strelivo z naboji in drugo vojaško opremo vzhodnega izvora. Postavlja se vprašanje kako so Tahko ruski helikopterji z oznako rdečega križa prevažali to orožje, na zabojnikih je oila oznaka "humanitarna pomoč". Vrednost omenjenega orožja je okrog 8,500.000 DEM. Okoliščine kažejo, daje orožje pripeljano na letališče že lani septembra in oktobra, tam pa je ostalo zaradi tega, ker so glavnega organizatorja zaprli že prej na Madžarskem. Slovenska ministrtstva so izdala sporočilo, da država Slovenija v to kupčijo ni vpletena. Temeljno javno tožilstvo v Mariboru je zahtevalo preiskavo proti Hasanu ČengiČu iz BIH, avstrijskemu državljanu Dieterju Hoffmanu, kije že zaprt na Madžarskem, zahtevali pa so tudi preiskavo proti direktorju mariborskega letališča Brunu Kremavcu, predstojniku mariborske SOVE Silvu Komarju, ter proti nekim posameznikom.
AFERA JELINČIČ
V	prejšnji številki GLASA smo lahko brali, da se je Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke zavzemal za uničenje dokumentov bivše UDBE. DELO je pred dnevi pojasnilo zakaj in objavilo dokument, po katerem naj bi bil Jefenčič registriran kot sodelavec UDBE z usmeritvijo: slovenska emigracija. Velika Britanija: teritorialne usmeritve. Ljubljana, Trst, Celovec, Lortdon. Registriranje bil pod psevdonimom "Padalec". Jelinčič se je izmikal vprašanjem novinarjev, češ, da ni nič manj sodeloval z UDBO kot nekateri drugi današnji politiki.
UMRL JANEZ MILČINSK1
V	Ljubljani je v enainosemdesetem letu starosti umrl akademik profesor doktor Janez Milčinski, znani slovenski strokovnjak za sodno medicino. Doktor Milčinski je bil zdravnik in pravnik, iz obeh smeri pa je tudi doktoriral. Njegovo ime je tesno povezano z ustanovitvijo Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, na tem področju pa je bil tudi mednarodno priznan. Napisal je vrsto strokovnih knjig, širša domača in svetovna javnost pa ga' poznajpo sodnomedicinski dejavnosti s področja naravnih katastrof.
SPORAZUM MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO SKUPNOSTJO
Državni zbor RS ie na svoji seji dne 27, julija 93 ratificiral paket sporazumov z Evropsko skupnostjo: Sporazum o sodelovanju med RS in Evropsko gospodarsko skupnostjo, med državami članicami ES za premog in jeklo, protokol o finančnem sodelovanju med RS in EGS ter sporazum na področju prometa.	_
ZAKON O AVTOCESTAH
Državni zbor RS ie sprejel zakon o gradnji avtocest, ki naj bi do konca tega desetletja povezale vso Slovenijo. Avtocesta na Primorskem od Razdrtega proti Sežani se že gradi, drugi krak na Primorskem naj bi gradili čez Vipavsko dolino do Nove Gorice, Vrtojbe, tret|ega pa do Kopra, iz programa za Primorsko so izvzete tri občine: Tolmin, Ilirska Bistrica in Idrija.
DR .PUČNIK PREDSEDNIK KOMISIJE ZA POBOJE
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je določila člane nove preiskovalne komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Za predsednika komisije so izvolili dr.Jožeta Pučnika. Prejšnji predsednik komisije Ignac Polajnarje bil deležen ostre kritike, saj ni pokazal" nobenih rezultatov.
SLOVENSKI - RUSKI DNEVI
Udeležuje se jih okrog osemdeset gostov iz Ruske federacije, med njimi tudi delegacija ruske viade. Ruski gostje so si med drugim ogledali tudi Bled in Bohinj, v Kranjski gori je bila pod pokroviteljstvom tovarne Lek in v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije predstavitev slovenskega gospodarstva. Ruska delegacija seje sestala tudi s številnimi slovenskimi politiki, med njimi z Lojzetom Peterletom.
Dne 25. julija so pred Rusko kapelico priredili slovesnost v spomin ruskim vojnim ujetnikom iz prve svetovne vojne.
NOVI DIREKTOR "SOVE" Slovenska vlada je 9. julija imenovala za novega direktorja Slovenske obveščevalne službe SOVA dosedanjega 40 letnega odvetnika Silvana Jakina.
IZSELJENCI V SLOVENIJI
Slovenski mediji poročajo o srečanjih s slovenskimi izseljenci iz mnogih držav sveta, vendar poročanja organiziranih srečanjih z avstralskimi skupinami nismo zasledili. Tako omenjajo obisk mladih Slovencev iz Argentine, turnejo folklorne skupine Nagelj iz Kanade (v začetku julija so zaplesali tudi v Slovenski Bistrici),pri Mariji Pomagaj na Brezjah pa so tudi letos, tako kot vsako leto zmoliti Oče naš v slovenščini argentinski Slovenci. Mladi iz Vrtojbe in Vrhpolja pa so gostili skupino 20 študentov iz Toronta.
BREZ CARINE LE ŠE V VREDNOSTI 100 DOLARJEV
V zadnjih treh mesecih je lahko vsak državljan Slovenije pripeljal v Slovenijo blago brez carine v vrednosti 200 dolarjev - po novem je dovoljeno uvoziti brez carine blago vredno le do !00 dolarjev
PRVI MENJALNIŠKI APARAT V LJUBLJANI
V	Ljubljani bo moč odslej zamenjati mjo valuto tudi potom avtomata, ki bo deloval kar 24 ur dnevno. Prvi tak avtomat so postavili v enoti SKB na Ajdovščini 4. Avtomat menjuje 17 različnih valut. Na zaslonu je lucfi menjalni tečaj, ki se vsak dan menja. Potom avtomata je moč zamenjati tudi tuje kovance za tolarske bankovce.
KOZINC OSTAJA MINISTER
Poslanci državnega zbora so s tajnim glasovanjem zavrnili interpelacijo zoper pravosodnega ministra Mirto Kozinca, ki je bil med drugim v osemdestih letih tudi odvetnik Vinka Levstika iz Nove Gorice.
ZAUSTAVLJEN USTAVNI POSTOPEK ZOPER VINKA LEVSTIKA
Vinko Levstik, ki so ga v Sloveniji obdolžili za domnevne vojne zločine je 6. julija prvič vstopil v svobodni in demokratični slovenski parlament. Prisostvoval je razpravi o interpelaciji Mihe Kozinca. Ljubljanski temeljni javni tožilec je odstopil od pregona Levstika, preiskovalni sodnik pa je ustavil postopek glede domnevnih vojnih zločinov, ki je potekalo zoper Levstika.
USTANOVILI ALJAŽEVO FUNDACIJO
V	Aljaževem domu v Vratih seje zbralo okrog štirideset prijateljev podtriglavskih krajev. Ustanovili šo Aljaževo fundacijo z namenom, da deluje, neguje in varuje alpsko naravno in kulturno dediščino na celotnem območju občin Jesenice, Radovljica in Tolmin.
PRVI ANGLEŠKI PUB V SREDIŠČU LJUBLJANE
Pub je na Slovenski cesti 36. v prostorih Kompas Holiday-a. V lokalu imajo kar triindvajset različnih vrst piva iz skorajda vsega sveta( seveda ne manjka znani fosters, guiness, stekleničk carlsberga in heinekena). Imajo petindvajset različnih vrst viskija, gina in druge pijače, hladne narezke in drugo. Pub je v pritličju in kleti, sprejme približno sto gostov , v njem veljajo cene kot so v boljših lokalih.
POBUDA SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
Predsedstvo SSK je dalo pobudo, da se v Sloveniji izoblikuje odbor za pomoč Slovencem in njihovim potomcem v BIH. Podobno pobudo je naslovil tudi na ostale konference SSK po svetu. V Ljubljani je odprt tudi bančni račun v te namene.
ZBOROVANJE IZGNANCEV V DOBOVI - PRISOTEN MILAN KUČAN S svojo drugo skupščino, predstavitvijo zbornika, mašo in zborovanjem je 11. julija več tiosč nekdanjih slovenskih izgnancev iz nemških taborišč v Dobovi doživelo nepozabno srečanje, ki se ga je udeležil in imel slavnostni govor tuai predsednik RS Milan Kučan.
PO SUETU
WASHINGTON - Ameriška vladna agencija za luano in zdravila, kije zadolžena tudi za nadzor nad izdajo zdravil, je 23. julija odobrila prodajo novega sredstva za zdravljenje možganske skleroze.
Interferon beta IB so razvili v laboratorijih Berlex v Richmondu (Kalifornija), kjer so novo zdravilo za prodajo na trgu, ki naj bi se začela čez dva meseca, poimenovali Betaseron. To je po 25 letih prvo sredstvo za neposredno zdravljenje skleroze centralnega živčnega sistema, za katerega je ameriška administracija izdala dovoljenje za uporabo. Betaseron bodo uporabljali za zdravljenje pacientov v zgodnejši fazi razvoja bolezni, ko se lahko hodijo.
IT ALU A - PREDSEDNIK ITALIJAN PODPREDSEDNIK SLOVENEC- Deželni svet Furlanije Julijske krajineje izvolil predsedstvo. Za predsednika sveta je bil izvoljen profesor sociologije iz severne lige Piero Fontanini, za podpredsednika pa sta bila izvoljena 44-letni Slovenec iz demokratske stranke levice Miloš Budin ter pripadnik krščansko demokratske stranke Cristian Degano.
MEDJUGORJE - Na dvanajsto obletnico prvega prikazanja Matere božje v Medjugorju seje v ta hecegovski kraj napotilo okolo 15.000 romarjev. Računajo, daje doslej po stopinjah Matere božie šlo že čez 12 milijonov ljudi iz vsega sveta.
RJO DE JANEIRO - PSIHIATRI PROTI KARADŽIČU - Na tiskovni konferenci ministrstva za zdravstvo v Ljubljani je prof. Jože Lokar poročal o svetovnem psihiatričnem kongresu, ki je bil \ Riu. Generalna skupščina Svetovnega psihiatričnega združenja WPA je psihiatrično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva sprejela za polnopravno članico. Skupščina je med drugim izglasovala tudi resolucijo, s katero se ograjuje od dejavnosti voditelja bosenskih Srbov - psihiatra dr. Kiidovana Karadžiča.
BIH TERORIZEM - Evropo, pa tudi druge celine naj bi kmalu zajel val bosžnskomuslimanskega terorizma, v primerjavi s katerim so dosedanje akcije islamskih fundamentalistov le nedolžna otroška igra. Po podatkih dobro obveščenih in zanesljivih virov se skupina častnikov armade BIH pod vodstvom Seferja Haliloviča. Rusmira Mahmutčehajiča in načelnika obveščevalne službe armade BIH Muslimoviča, s sodelovanjem prostovoljcev in strokovnjakov za subverzivne akcije, ki so prišli iz Sirije, že šest mesecev pripravlja na vrsto terorističnih akcij, katerin cilj je "opozoriti svetovno javnost na nedospustno pasivnost spričo genocida nad Muslimani in očitno načrtnega zatiranja pripadnikov islamske veroizpovedi." Izgleda, da bo svet dobil to kar je iskal!
HR VATI USTANOVILI SVETOVNI KONGRES
Hrvati so ustanovili Svetovni hrvaški kongres, katerega sedišče bo
v New Yorku. poslovno središče pa v Zagrebu. Izgleda, da so se
ga lotili s prave strani, saj so določili, da naj bi člaiu Kongresa
izdvajali od plače 10 % za stroške te organizacije. Če bi samo
milijon Hrvatov po svetu sprejelo ta predlog, bi se steklo v
blagajno Kongresa na mesec 10 milijonov dolarjev.
Ce bodo s tem rešili finančno plat te organizacije, se bodo lahko
vanjo vključevali tisti, ki so sposobni in ne le tisti, ki imajo denar.
KAJ JE BOLJE ? — Leta 2001 bo prišlo do strahotnega potresa, ki bo prizanesel samo Srbiji, Rusiji, Avstraliji, spodnji polovici Afrike in srednjemu delu Južne Amerike.To napoveduje srbski slikar Milič iz Mačve, ki predlaga, naj se ljudje preselijo v omenjene dele sveta in se tako izognejo katastrofi.
S>e sreča, da je Slovenija po tem scenariju na kriznem območju,
sicer bi Srbi prišli k nam. Je pa že boljši potres...
'DELO/



TISK
KLEINE ZEITUNG
Gunther Lehoffer v graškem K.Z. pravi, da se ljubljanski nadškof in metropol it Alojzij Šuštar pritožuje zaradi zavlačevanja urejanja odnosov med Cerkvijo in dfržavo. Po Suštarjevem mnenju bi morala biti Cerkev neodvisna od države, a vendar ustanova, ki bi imela z zakonom urejen status. Največji problem za državo so cerkvene zahteve v zvezi s financiranjem, vračanjem odvzetega premoženja in možnosti za uvedbo verouka v osnovne šole. Gre predvsem za gozdove ljubljanske škofije, gozdove pri Gornjem Gradu, Krškem in pri Bledu. Cerkev zeli za te gozdove vsaj odškodnino. Dve cerkveni gimnaziji začeniata jeseni z delom, vendar si cerkev prizadeva, da bi učitelje plačevala država.
ERST UIEST FORUM
nemško angleški časopis za trgovino in druge oblike sodelovanja med Vzhodno in Zahodno Evropo, ki izhaja na Dunaju, namenja v svoji zadnji številki precej prostora Sloveniji. Na naslovnici je fotografija Pirana z napisom "Slovenija: dežela najbolj zahodnjaških Slovanov. Prvi dvostranski članek podrobno analizira slovensko gospodarstvo, tržne razmere in najpomembnejše politično socialne značilnosti.
UEČER
Prinaša intervju z Josipom Ostijem, sarajevskim pesnikom in esejistom, ki je po očetu Slovenec, po materi pa Hrvat, oba rojena v Bosni. Pravkar mu je pri Državni založbi Slovenije izšla pretresljiva dvojezična pesniška zbirka SARAJEVSKA KNJIGA MRTVIH. Osti pravi, da je Sarajevo grozljivejše od Troje, Leningrada in Varšave in da bo v njem najtežje živeti po vojni:"Zdaj plačujejo Muslimani v Bosni davek razveličevanja pravoslavja in katolištva na eni strani, na drugi pa se Evropa brani pred islamom. A vedeti je treba, da so bosenski Muslimani cisto nekaj drugega, kot ljudje iz islamskega sveta..." Josip Osti meni, da se bo revanšizem pojavil čez leta. ko bodo današnji izmučeni, preganjani otroci zrasli. Kako bo recimo lahko pozabiti grozote...?
V pesmi Zločin in kazen piše Osti o univerzitetnem profesorju, Srbu, dr. Vojislavu Maksimoviču, ki je brcal v Foči odrezano muslimansko glavo....
LR CROIX
Sveti sedež ne bo sprejel ' etnično čistih" držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v intervjuju francoskemu dnevniku La Croix izjavil monsinjor Jean Louis Tauran, odgovoren za zunanje zadeve Vatikana.
IL GI0RNRLE
Odlomek iz pogovora, ki ga je imel novi predsednik Tržaške pokrajine Paolo Sardos Albertini z novinarko milanskega časnika:
"Celotno vprašanje Osima se vrti okoli povrnitve premoženja, ki se zagotovo ne more rešiti s kakšnim darilom iz Ljubljane in Zagreba. Treba je prisiliti obe državi, da nam vrneta, kar nam je bilo ukradieno, in naj bo jasno, da ima Italija na voljo vsa sredstva, da to doseže. Edina možna napaka bi bila sesti za pogajalsko mizo in prosjačiti pri sobesedniku za miloščino.
GOSPODARSKE NOUICE
PROTOKOL MED SLOVENIJO IN RUSIJO
Na prvem zasedanju medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko, ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje so govorili predvsem o prihodnjem gospodarskem povezovanju ter o izmenjavi informacij, znanja in tehnologije med dvema državama. Po podpisovanju protokola je slovenska stran izjavila, da so za Rusijo zanimivi predvsem slovenski zdravstveni, prehrambeni in tekstilni izdelki ter medicinska oprema. Letošnja menjava med državama naj bi znašala 90 milijonov dolarjev.
ZAČEL VELJATI ZAKON O GOSPODARSKIH NALOŽBAH
Datum 10. julij 93 je bil pomemben za večino slovenskih podjetij, saj je pričel veljati zakon o gospodarskih naložbah. Podjetja bodo moraia spremeniti svoje akte, dokapitalizirati svoje podjetje in povečati pravno varnost na trgu in znotraj podjetja. Zakon bo uvajal nove oblike podjetij: za večino sedanjih podjetnikov in obrtnikov bo najzanimivejša oblika samostojni podjetnik (mali, srednji, veliki). Naslednja oblika bo družba z omejeno odgovornostjo, katere osnovni kapital bo 1,5 milijona tolarjev, ter delniška družba z osnovnim kapitalom vsaj 3 milijone tolarjev. Nova podjetja bodo moraia biti ustanovljena po zakonu, za obstoječa ne bo bistvenih sprememb. Povsem novo bo gospodarsko interesno združenje.
DVA ŠAMPIONSKA NASLOVA SLOVENIJI
Na 39. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani so člani komisij med 1.080 vzorci letos podelili le štiri naslove šampion, med njimi kar dvema slovenskima pridelovalcema. Najvišje priznanje sta dobila Dušan in Siivija Kristančič za šardone letnik 1992 in Radgonske Gorice za zlato radgonsko penino-modri pino. Ostali dve riznanji sta dobila pridelovalca vin iz Avstrije in alifornije(ZDA).

TUJE NALOŽBE V SLOVENIJI
Nemci. Avstrijci, Italijani in Francozi imajo v Sloveniji kar okrog 92 odstotkov vseh tujih naložb, Največ je na področju trgovine in storitev. Po vrednosti so največje naložbe v Revoz, Tobačno, Novoterm, ETA, Belinko, Papirnico Količevo, Iskratel, TAM itd.
NOJEVO MESO ODKRITJE ZA SLADOKUSCE IN BOLNIKE
Prvo pokušnjo nojevega mesa so pripravili v Hitovem hotelu Park v Novi Gorici. Z rejo pa se ukvarja Mineš tirne iz Tolmina. Nojevo meso je petkrat dražje od govejega.
NOVA STANOVANJA
V prvih treh mesecih letos je bilo v Sloveniji zgrajenih 180 stanovanj ali po dve stanovanji vsak dan. V mariborski občini 109, najmanj pa v lendavski, novogoriški in sežanski občini, po eno. Omenjeno število vklučuje garsonjere, dvosobna, trisobna ter štiri in več sobna stanovanja. Nedokončanih je bilo 836 stanovanj. Danes se dobi v Sloveniji enosobno stanovanje že za okrog 40.000 dolarjev, odvisno kje in v kakšnem stanju. Seveda so pogoji nakupa še vedno najugodnejši za nosilce stanovanjskih pravic.
I TF.ČAJNA LISTA slovenskih tolarjev(SI'l) 17.7.1993
I DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI
Avstralija
Nemčija
ZDA
1 AU D 100 DEM I USD
8],7223
6993.7816
120.6217
82.2141
7035.8706
121.3477
ZR MLADE
Čedo Komljenovič,' svetovno znani Monty Shadow
POPULARNE P0PEUKE USL0UENIJI
Love song for a vampire - Annie Lennox. Cakam Janeza Novaka - Ansambel Yaneza Novaka. Eath the rich - Aerosmith, T wo princess - Spin Doctors, / don't wanna right - Tina Turner
00 DOMAČIH: Sonce si ti - Alenka Godec, Srce mi gori - Spin. Nazaj - Avtomobili, Vmi se - Amadeus. Marjetka - Don Mentony Band.
LJUBLJANA - SPEKTRKEL DESETLETJfi:
WORLD OF FRIENDS
MONTY SHADOW Zfl SLOUENIJG!
Prireditev WORLD of FRIENDS se bo sredi septembra letos zgodila v Ljubljani in bo zagotovo v središču svetovne pozornosti. Svetovno znani Monty Shadow, ki ga v Sloveniji bolj poznajo pod imenom Čedo Komljenovič pripravlja koncert o katerem lahko le vsak mladoletnik sanja.
V četrtek, 16. septembra se bodo ha velikem dobrodelnem koncertu zbrali: ansambla l?2 in A-ha ter Elton John, Michael Douglas, Phil Collins. Naomi Campbell, Zuchero, Eros Ramazotti, Vasco Rossi. Claudia Shiffer, Silvester Stallone, Gene Kirkwood, Eric Člapton. Cindy Crawford pa najbrž še kdo. Ves dobiček koncerta bo namenjen skladu za otroke pri UNICEF-u.
YOUTH HOSTEL FEDERRT10N
Počitniška zveza Slovenije ve je lani priključila mednarodni organizaciji Youth Hostel Federation, katere temeljni cilj je širitev mreže poceni prenočišč za mlade poptnike. Izpostava slovenske počitniške zveze. Mladi turist, se za začetek trudi, da bi pravi mladinski hotel dobila vsai Ljubljana. Morda bodo pripravili v zaporih na Metelkovi 40-50 ležišč.
MLR01 USTURRJRLCi NR RAKITNI
Iz. stare kovačije nameravajo ustvariti živahno središče likovne in glasbene ustvarjalnosti mladih. Že sedaj prihajajo mladi na Sezaniovo likovno kolonijo v tedenskih izmenah. Pod streho novega doma pa naj bi našle zatočišče zbirke del mladih avtorjev, bodoča mednarodna likovna kolonija, glasbena kolonija namenjena instrumenta listom - pihalcem in turistični informativni center z zasnovo zbitrke etnoloških predmetov z rakitniške planote.
MELBOURNE - SL0UENIHN V0UTH GROUP
Mladinska skupina iz Melbourna je priredila 25. ialtia
dvorani pod cerkvijo v Kew kulrurno - zabavno prireditev "'.Nedeljski dnevnik'", na kateri si je mladina zaslužila nekaj denarja za pot na Mladinski koncert, ki bo v Svdnevu 25. septembra.
KULTURA
V Dragatuših v Beli krajini so oprli veliko eiovo gostilno, ki nosi ime Župančičev hram. Tu je pesnik preživljal otroška leta od 1880 - S92 . Obiskovalec si lahko ogleda pesnikovo spominsko sobo. Na spominski plošči piše:" Tvoja roka, moj otec, zemlje mi lepoto odpirala..."
OTON ŽUPANČIČ
Da! Jaz upam še v življenje in verujem še v ljubezen, vem, da Bog ni name jezen, da poslal mi je trpljenje, da vie gonil je v viharje skozi točo, dež, žamete • le da svoje sončno dete spet privede v lepše zarje.
Oton Župančič
Ludvik Ceglar
V
NADŠKOF VOVK
IN NJEGOV ČAS i'900- 1963
I.
V dvorani nadškofijskega doma v Ljubljani so 8. julija predstavili knjigo Ludvika Ceglarja Nadškof Vovk in njegov čas" 1900 —1963, kije nedavno izšla pri celovški Mohorjevi družbi.
TRADICIONALNA PRIREDITEV V GRIŽAII
Letos je bilo v Grižah že omiio tradicionalno srečanje citrarjev Nastopili so najboljši slovenski citrarji: Miha Dovžan. Cita Galič, Karli Gradišnik,Tomaž Plahutnik, Miran Kozole. Tanja Zaje, Alenka Heričko, Aleksander Prime in Rudo Kokuij.
?LATA KASETA ZE V PRODAJI
Založb-rt kaset in plošč je izdala kaseto "7.iata kaseta" . na kateri so zbrani najbolj uspešni izvajalci, ki izdajajo pri tej založbi: Agropop ■ Ti si moj sonček, ansambej "Franca Miheliča -Naših Z<> let. Čuki Krokodilčki, Andrej Šifrer - Poglej ga novo jutro. Helena Blagne - Poleti lastovka, Zlatko Dobric - Bile so krive le solze, Čudežna polja - 25 ur na dan. Pop Design - Somebodv Called Me
ign
Tonight in drugi.
V KOPRU ZBIRKA SODOBNE SLOVENSKF UMETOSTI
Obalne galerije iz Pirana že od začetka osemdesetih let zbirajo likovna dela za stalno zbirko sodobne slovenske likovne umetnosti po letu 1976. Letnica zaznamuje značilen premik v sodobnem slikarstvu in kiparstvu, zato so se pri Obalnih galerijah odločili, da ustanovijo stalno zbirko, ki naj predstavlja likovne tokove po tem letu. Zbirka že doslej obsega 45 kiparskih in slikarskih del osemindvajsetih najznačilnejših predstavnikov sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti.
FILMSKI ARHIV V SVETOVNI ZDRUŽBI
Slovenski filmski arhiv je bil te dni sprejet v FIAF. svetovno filmsko združenje, pomembno organizacijo, ki zdužuje tudi večino ustanov, ki hranijo navadne filmske fonde ter vse pomembne svetovne kinoteke. Za slovensko filmsko industrijo je to eno najpomembnejših dejanj zadnjih let.
LORD JEHUD1 MENUH1N BO DIRIGIRAL MESIJO
Handlovega Mesijo so izvedli 26. julija letos v okviru mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani na velikenfodru poletnega gledališča v Križankah.
Eden izmed največjih glasbenikov na svetu Jehtidin Meniihin je bil pred kratkim preimenovan v lorda.
NOVE IZDAJE MOHORJEVE ZALOŽBE
Mohorjeva založba v Celovcu je ob 29, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na vrtu svojega ljubljanskega predstavništva na Grubarjevem nabrežju priredila literarni večer, na katerem je predstavila zbirko prevodov poljske poezije pokojnega dr. Toneta Pretnarja z naslovom Tiho ti govorim, vezificirano Slovensko kulturno kroniko dr. Igoija Vetra, Basni za vsakdanjo rabo Igorja Torkarja in novo številko revije Celovški zvon, nekaj pesmi pa je zapel gost večera Vlado Kreslin.
občni zbor slovenskega narodnega sveta nsw
Piše Lojze Košorok
V	nedeljo, 18. julija 93 je bil po bogoslužju v Verskem centru Sv. Rafaela v Merrvlandsu redni občni zbor SNS NSW. Ob navzočnosti kakih petdesetih članov smo s težavo izvolili petčlanski odbor, v katerega pa ni bilo mogoče dobiti vseh referentov, ki jih predvideva Statut. Morda smo vsi vsega naveličani?! Zato je padel tudi predlog, da se izbere tričlanska komisija, ki bi pregledala pravila in predlagala gotove spremembe v pravilniku. Predlog je bi! osvojen. Po poročilih odbornikov sem dobil vtis, daje delovni elan v zadnjem poslovnem letu precej padel. Sodeč po živahnih debatah bi sklepal, da se vse preveč pozornosti usmerja na nekatere negativne pojave, ki nastajajo med našimi politiki v stari domovini. To ni naša edina naloga in dolžnost, imamo tudi tukaj svoje lastne potrebe in odgovornosti za našo slovensko skupnost v Avstraliji. Osebno precej sledim kaj pišejo domači politiki in' novinarji, gredo se detektive. Daljši članek -večji honorar. Slovenija ni v zavidljivi situaciji, ker jo še potiskajo na Balkan. Pokažimo jo Avstraliji v drugačni luči.
V	naslednjem poslovnem letu bodo vodili SNS NSW sledeči:
Marjan Kovač - predsednik: Martha Magajna - podpredsednica; Ljenko Urbančič - tajnik; Anton Kraft -blagajnik.
sporočilo iz br1sbana
Piše Marica Podobnik
Letos smo poslali v poletno šolo slovenščine v Ljubljano Tomaža Kaplana, ki nam bo, ko se bo vrnil, lahko pomagal pri radijskih oddajah, saj nam primanjkuje mladih radijskih napovedovalcev. Zasluga za to,da smo Tomaža Kaplana lahko poslali v šolo, gre Slovenskemu narodnemu svetu Qld in Slovenskemu Pismi!.
KNJIGA - PRIMERNO DARILO
Pesniške zbirke naših avstralskih pesnikov:
VSE POTI- Draga Gelt KRAŠKI ODMEVI Marcela Bole JESENSKO LISTJE- Ivan Burnik Legiša
A URORA A USTRALIS- Jože Žohar
Knjige lahko kupite pri slovenskih organizacijah ali v verskih središčih
TRIGLAV CLUB LIM.
(Incorporated on J5lli July. J975J
Premises: Brisbane Road, St. Johns Park, N.S.W, Postal Address: P.O. Box 61. Canley Heights. 2166. Telephone: 610 1627 p^X 823 2522
SLOVENSKO DRUSTVO -- SYDNEY --
Telephone: (02) 756 1658 Fax: 756 1447
P.O. Box 6093, Wetherill Park, N.S.W. 2164.
PATER PROVINCIAL POLIKARP BROLIH Prešernov trg 4, Ljubljana
Spi
Triglav Sydney. Naš Klub je družabno - kulturno - športna organizacija, Sči sicer nima neposredne povezave s Slovenskim
Spoštovani! Pišemo Vam v imenu članov Slovenskega Kluba
.....dr
;pa
verskim centrom v Merrylandsu, vendar se nahajamo v bližini Verskega centra in naši člani bolj ali manj redno obiskujejo slovensko cerkev Sv. Rafaela.
Čeprav moramo priznati, da veliko naših članov včasih rajši balina kot moli, vendar vsi poznamo in cenimo naše duhovnike in sestre v Merrylandsu. Kolikor daleč nam seže spomin nazaj, je bil pater Valerijan Jenko, ki je skrbel za nas, poročal naše zakonce, krstil naše otroke, pokopaval mrtve, obiskoval boine in nam dajal nasvetov in tolažbe, kadar smo jih bili potrebni. Z zaskrbljenostjo smo videli, da se mu je poslabšalo zdravje in žal nam je bilo, daje imel v mlajših letih pomoč, sedaj ko je starejši in bolehen, pa je ostal za vse delo sam. Z veseljem smo pozdravili novico,da bomo dobili novega patra, ki bo prevzel vodstvo Verskega centra, močno pa nas je prizadela novica, da bomo zato izgubili patra Valerijana. Slovenska skupnost v Sydney u ne obsega samo Sydney a, ampak tudi Wollongong in Canberra, naši duhovniki pa obiskujejo tudi Brisbane, Gold Coast, Newcastle in druee kraje. To je preveč dela za enega samega človeka, pa naj je še tako priden. Naši ljudje se starajo in vedno bolj potrebujejo obiskov in duševne tolažbe. Pater Valerijan nam je vsem kakor oče in mi smo njegova družina, Pozna vsakega Slovenca po imenu, pozna njihove družine in otroke in po toliko letih dela med nami je Sydney njegov dom. Delo izseljeniškega duhovnika ni isto, kot delo duhovnika v domovini in poslati duhovnika, ki je vse svoje življenje preživel v zamejstvu nazaj v domovino, pa naj je še tako ljuba, je kot da bi hotel presaditi staro drevo. Pokojnemu patru Bernardu je bilo dovoljeno, daje preživel svoja zadnja leta med ljudmi, ki jim je posvetil celo svoje življenje; nikoli ne slišimo, da bi kdo prestavljal patra Bazšlija iz Melbourna. Kaj je napravil narobe " ' bi ......
var
pater Valerijan, da ne bi mogel ostati med ljudmi, s katerimi je preživel zadnjih nekaj desetletij in ki ga cenijo in spoštujejo In ki bi mu želeli povrniti nekaj tiste skrbi m ljubezni, ki nam jo je dajal toliko let in ki nam bi jo lahko dajal še veliko let - vsaj upamo tako,
Če Vas skrbi, da bi mogoče prišlo do trenja med posamezniki, ker bi se v prisotnosti patra Valerijana ljudje težko riavadili na novega predstojnika Verskega centra, mislimo, da to ni utemeljeno, saj je pater Valerijan že več let poskušal predati vajeti komu mlajšemu in dela je dovolj in preveč za dva duhovnika.
Ko smo izvedeli, da nam želite vzeti našega patra, so pričeli brneti telefoni, ljudje so protestirali, bili žaostni m razočarani nad takšno odločitvijo.
Slovenci nismo ravno složen narod in tudi v Sydneyu imamo veliko različnih slovenskih organizacij, ki so si med seboj več ali manj v prijateljski konkurenci; imamo pa vsi nekaj skupnega: VSI CENIMO IN SPOSTUJEMO PATRA VALERIJANA m na njegovo željo ali nasvet je vsak od nas pripravljen včasih napraviti tudi kaj nemogočega.
Prosimo, ne jemljite nam ga! Pustite, da ostane med ljudmi, ki ga imajo radi in kjer lahko s svojim znanjem in izkušnjami napravi še veliko dobrega. Odbor kluba Triglav Predsednik: Peter Krope Sydney, 14.7. 1993
^■ÎMSKO DRüt^O SYDNEY
Slovensko društvo Sydney je najstarejše slovensko društvo v NSW, ki obstoja že celih sedemintrideset let (37) in je prvi in edini slovenski klub, ki je končan po vseh predpisih, zakonih in državnih ter občinskih pravilih. Če pogledamo zgodovino Slovenskega društva Sydney lahko ugotovimo, da pretekli Časi niso bili samo medeni in da ni vse teklo kot po tekočem traku. Prebili smo veliko viharjev in premagali številna nasprotovanja. V zadnjih desetih letih so se začele stvari izboljševati in tako je pogled v bodočnost dosti bolj rožnat. Za to se moram zahvaliti vsem našim odbornikom, zavednim članicam in članom,ki so vložili ves svoj trud, daje društvo le obstalo m prebilo vse težave. Dragi Slovenci, pridite nas obiskati in počutite se pri nas kot da bi bili doma. Saj boste s svojo prisotnostjo doprinesli k še večjem uspehu društva. Naj nam bo nas dom v ponos - je naša last in naša bodočnost - bodočnost naše mlade generacije!
Glas Slovenije je že poročal o zadnjem obisku visokega gosta iz Slovenije dr. Petra Venclja, gdč. Tatajane Kovačič in odpravnika poslov RS iz Canberre Aljaža Gosnarja. Potrudili smo se. da smo jih sprejeli kar seje dalo domače in gostoljubno.
Trenutno pa se tudi Slovensko društvo Sydney pridružuje protestom odpoklica patra Valerijana Jenka.
S slovenskim pozdravom Predsednik; Štefan Šernek
f -t.
i-11

TI
Nadaljevanje iz prejšnje Številke
SREČKO NIEDORFER MARIBORSKI "VEČER"
IZ TE SNOVI SE TKE DOMOVINA
STARE RANE - NOVI SPORI
Že od nekdaj pa so bili med seboj sprti in neenotni, kot se za Slovence menda »spodobi«. Aljaž Gosner, odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Canberri, še novinec v Avstraliji, nikakor pa tudi v diplomaciji, meni: »Ta medsebojna kreganja ni slovenska zančilnost; podobno je v Avstraliji med pripadniki vseh narodov.«
Vendar se obiskovalcu iz domovine milo stori, ko vidi vse te Slovence, ki so si enotni le po domotožju in izražanju pripadnosti stari domovini, kako se potem pričkajo in delijo zaradi nekih na oko povsem ¡relevantnih stvari.
Prva in osnovna delitev ie — karikirano rečeno — na »rdeče« in »bele«. Gre za približno enako, zdaj že najstarejšo generacijo priseljencev po drugi svetovni vojni. Eni so zapustili Titovo Jugoslavijo kot politični emigranti, tudi kot bivši domobranci, vsekakor pa kot ostri nasprotniki komunistične diktature, ki jih je prva povojna leta tudi preganjala. Drugi so šli v svet s trebuhom za kruhom, morebiti zato da bi se izognili vojaščini, in ta ekonomska emigracija je bila do ju-gorežima dokaj strpna. Še več: ker se je lahko za razliko od ana-temizirane politične emigracije v domovino brez skrbi vračala in ker je nato pripovedovala, da tudi v Jugoslaviji ljudjem ne gre več tako slabo kot prva povojna leta, so jih prvi že imeli za jugo-slovenarje in udbovske agente.
Jugodiplomacija in Udba pa sta te in takšne razdore med bivšimi jugoslovanskimi narodi v Avstraliji na vso moč spodbujali (Hrvatov je na primer 300 tisoč in so za Grki in Italijani tretja največja narodnostna skupnost priseljencev). S tem sta -želeli osamiti številčno šibko politično emigracijo. Tako je na primer Slovensko društvo Sydney zgradilo svoj prelepi dom izključno z denarjem in številnimi urami prostovoljnega dela svojih članov, medtem ko je pri izgradnji nič manj lepega doma društva Triglav izdatno pomagala »država«, se pravi matica, slovenske firme, veleposlaništvo in ...
Vsakdanje banalne so delitve po regijski pripadnosti, pri čemer se zdi, da se Primorci nekako bolj držijo zase, pa na generacijske ali pa na primer na tiste med Slovenci v Sydneyju in Slovenci v Melbournu — slednji se, pa naj bodo iz Prekmurja, Dolenjske ali Primorske — gledajo nekako tako kot Ljubljančani in Mariborčani. Zakaj tako, resnično ni mogoče doumeti, je pa tak položaj očitno izkoristil gospod Peter Mandelj, ki ga žal nisem imel priložnosti srečati in je med slovenskimi asociacijami v Avstraliji povzročil pravo zmedo.
Ta »frakcija«, ki pa ji še zdaleč ne pripadajo vsi Slovenci v Melbournu, ima svojo izpostavo še v Adelaide in v oddaljenem Bris-baneu, gre se nekakšnega »osvobajanja« izpod »sydneyjske hegemonije« in ... Prav abotne igre za ščepec nekakšne lokalne oblasti.
INCIDENT ZARADI ZVEZDE
Na zunaj se je politična razcepljenost Slovencev najbolj pokazala pred dobrimi desetimi l^i, ob odprtju že omenjenega kluba Triglav, ko je Marjan Kovač, sicer ugledni poslovnež in radikal nekdanje jugoslovanske politične emigracije, vpričo jugoslovanskega ambasadorja zahteval, naj s slovenske zastave na odru odstranijo peterokrako zvezdo.
Nastal je pravi škandal, Kovača naj bi se bili skoraj fizično lotili, nato pa so on in nekaj enakomi-slečih zapustili svečanost.
»Slo je predvsem za to, da Slovenska izseljenska matica ni bila matica, ampak mačeha, podaljšana roka Udbe,« pravi Marjan Kovač. »Večina Slovencev v Avstraliji je bila še pred leti politično povsem apatična. Ko sem bil leta 1988 v Sloveniji in seje začelo plesti okrog"Janše, sem vedel, da se začenja velika stvar. Odbp-ru za zaščito četverice smo takoj poslali 10.000 dolaijev, avstralski vladi pa peticijo, vendar je to na žalost podpisalo več Avstralcev in celo Hrvatov kot pa Slovencev. Kasneje so se stvari bistveno spremenile in pri osamosvojitvenih naporih Slovenije je bila podpora zares množična.«
Za razliko izpred dveh let, ko sem ga prvič srečal, deluje Marjan Kovač zdaj umirjeno, preudarno: »Tudi za nas je skrajni čas, da opravimo proces narodne sprave. Ristimo preteklost, ozrimo se naprej. Dela je veliko za vse.«
In združimo se. je splošna težnja, ki pa je v praksi čisto zares težko izvedljiva: v Sydneyju naj bi se združila oba omenjena kluba, kajti katerikoli od njiju (nekako vmes, po svoje »nedotakljivo«, pa je še versko središče Marrylands, ki ima tudi veliko dvorano) je več kot dovolj za redne obiskovalce obeh. Kluba Slovenskega društva Sydney, zgrajenega zgolj z lastnimi žulji, člani seveda ne dajo, ampak tudi tisti v Triglavu so ogromno delali in naredili za svoj klub (navzlic pomoči pri gradnji), nanj so navajeni, tam so tako rekoč doma ... Razumeš lahko ene in druge, položaj nasploh pa je iracionalen. In čisto racionalen predlog vzbuja nove emotivne razdore.
LJUDJE S
»PREDPRAVICAMI«
Tudi Cvetko Falež, zdaj eden od treh podpredsednikov nove Slovenske izseljenske matice, je sodil med radikale jugoslovanske politične emigracije. »Čeprav sem postal eden od pod- I predsednikov na demokratičnih volitvah in si od funkcije obetal tudi konkretne spremembe, sem kar precej razočaran,« pravi.
»Vemo, da se je Matica kompromitirala in da bi bilo treba njeno delo iz temeljev spremeniti, pa ... Saj so vsi vljudni in prija- j zni, so pa hkrati zasidrani v stare sheme. Tisti, ki so imeli poprej vse pravice, jih imajo še zdaj — so tako rekoč ljudje z nekakšnimi neomejenimi >predpravica-mi<. Zakaj, zaiboga, ne odstopijo!?«
In kaj meni Cvetko Falež o spravi? »Ja, absolutno! Vendar naj tisti, ki so delali krivice, to priznajo, pa četudi se zaradi mene zanje ne opravičijo. Ne more pa biti tako, da ga je nekdo deset, dvajset let lomil, delal drugim krivice, zdaj pa dela enako delo naprej, resda drugače, morda bolj strpno, tiho, dela' pa se, kot da bi bil tik po osamosvojitvi priletel z Lune.«
Falež, uspešen poslovnež iz Canberre, se tudi ne strinja, da bi morali Slovenci v Avstraliji za vsako ceno delati pod isto streho, ampak zagovarja zamisel o ustvarjanju konkurenčnih asociacij.
In če mu samo za hipec postavim ob bok enega izmed mlajših Slovencev, Mariborčana Petra Kropeja, predsednika slovenskega društva Triglav: »Stare zdrahe ne bodo pozabljene, dokler se stari protagonisti ne bodo umak-
nili. Od -vsega srca jim želim še na mnoga leta, a se mi nemalokrat zdi, da bi bilo boljše, da bi organizirali društva veteranov.« Podobno mnenje sem slišal še od marsikaterega mladega, kolikor jih je pri tem pač še aktivnih.
NAJ MLADI POPRIMEJO
Eden izmed nekdaj dokaj žol-čnih političnih oporečnikov (»Moj življenjski sen je bila od nekdaj in bo samostojna, svobodna in demokratična Slovenija.«) je Alfred Brežnik, iz Sydna-yja, poleg Dušana Lajovica danes nemara najuglednejši Slovenec v Avstraliji, poslovnež svetovnega slovesa in častni konzul Republike Slovenije za državi New South Wales in Victoria.
»Iz slovenskega zornega kota se je naša politična dejavnost končala na prvih demokratičnih volitvah, na katerih smo tudi gmotno podprli Demos, vedoč da pozicijska stranka nima finančnih problemov,« pravi.
»Slovenske strankarske peripeti-je naj bi se s tem za nas nehale
—	te naj rešujejo volivci. Moje osebno stališče tudi je, da me čisto nič ne zanima, kdo je bil kaj do 25. junija 1991, da je le bil pošten Slovenec. Važno pa je, kaj je in kaj lahko naredi poslej. Seveda je bilo tudi med delom Slovencev v Avstraliji po zmagi Demosa nekaj revanšističnih teženj, a so bile zanemarljive. Vladal je duh sprave. Položaj pa se je znova poslabšal po padcu prve, se pravi Peterletove vlade. Takrat
—	z nemalo asistenco medijev — se je tudi med Slovenci v Avstraliji začela strankarska delitev, kar pa je razumljivo, saj demokratična družba tudi od svoje diaspore ne more pričakovati nekakšnega monolita.
Prav pluralizem idej naj zgradi mostove med Slovenijo in Avstralijo — tukajšnji Slovenci smo za to dovolj trden temelj. Znan je naš prispevek ob slovenski osamosvojitvi in ob vojni za samostojno Slovenijo, ko so avstralski Slovenci dali rojakom zares množično podporo, zaradi česar je bila Avstralija ena od prvih držav, ki so priznale samostojno Republiko Slovenijo.
Zdaj se moramo boriti za tukajšnjo promocijo Slovenije: kulturno, znanstveno, gospodarsko — vsakršno. Verjemite mi: skorajda ni slovenskega izdelka, ki ga ne bi bilo mogoče prodajati tudi v Avstraliji, seveda le pod pogojem, da to res hočeš in znaš. Velik izziv je zato svetovna razstava, ki bo februarja prihodnje leto in na kateri se Slovenija mora ustrezno predstaviti.
Velika naloga je tudi obujanje pripadnosti Sloveniji med mladimi, med drugo, tretjo generacijo avstralskih Slovencev. Kako bomo to dosegli, ne vem. Vem Ie, da ni edino znamenje pripadno-
Nadaljevanje na 11. strani
HUSTRRLIJH
V AVSTRALIJI JE NEZAPOSLENO 30 % MLADINE
Cradle Mountains Tasmanija
Nii avstralski politični sceni prevladujeta a ve temi: pravice Aboriginov na zemljo m razprave o vzpostavitvi republike.
Viktorija in Zahodna Avstralija z razvito rudarsko industrijo sta že napovedali, da se bosta borili proti MABO odloku z vsemi sredstvi. Menita da naj bi o lastninskih pravicah odločala vsaka avstralska država za sebe in ponujata predlog zakona, po katerem ne bi bilo moč odtujiti posestva privatnim lastnikom. Kot smo že pisali nekateri Avstralci prenapihujejo zadevo MABO. saj niri Abrorigim. niti prvi minister Paul Keatiing,ki domorodce podpira, ne mislijo odvzemati posameznikom njihovih zemljišč.
Druga vroča tema, ki je razburila avstralsko javnost je izjava bivšega prvega ministra Boba Hawka, ki predlaga naj bi se ob razpravah o repubhkanizmu in spremembi avstralske ustave razmišljalo tudi o ukinitvi lokalnih državnih vlad in parlamentov. Ostala naj bi ie zvezna vlada, po avstralskih državicah pa naj bi uvedli lokalne uprave.
RAZPRAVE O MONARHIJI
V razgretih razpravah o monarhiji razpravljajo tako v britanski javnosti kot pri nas v Avstraliji. V njej
sodelujejo "rojalisti" in "republikanci". Proces se zdi neustavljiv. Ludvik XI naj bi nekoč izjavil, da "tistega dne, ko nas bodo ljudje prenehali spoštovati in častiti - kajti vsaka monarhija temelji izključno na spoštovanju in čaščenju -tedaj nas bodo začeli pojmovati kot sebi enakovredne, in Konec bo vseh iluzij o kraljih in kraljevinah."
ŠTEVILO NOVIH PRISELJENCEV
v Avstralijo je v prvi polovici letošnjega leta v odnosu na prejšnje leto padTn za 36 %. Vse manj priseljencev prihaja iz evropskih držav, izjema je le bivša Jugoslavija odkoder seje priselilo v Avstralijo 520 oseb. Nasprotno pa seje število tistih, ki zapuščajo Avstralijo povečalo za 3 %.
SYNEY IN OLIMPU ADA Ce bodo dodelili Svdnevu organizacijo olimpijskih iger leta 2000 in vse kaže da bodo, bi v avstralsko gospodarstvo vložili okoli 7,5 milijard dolarjev, od tega v gospodarstvo NSW dve "tretjini. V naslednjih letih pa naj bi odprli' 140.000 delovnih mest.
POSTOPEK LOČITVE ENOSTAVNEJŠI
izpolniti prošnjo za ločitev zakona in sploh ves ločitveni postopek je bil doslej - še posebej za priseljence -tako zelo zapleten, da so le ti morati plačevati visoke pravne in sodnijske stroške. Odslej pa bodo vsaj obrazci za vlogo ločitve enostavnejši.
A VSTRALSKI ZNANSTVENIK 1 bodo lahko kmalu pomagali ljudem, ki trpijo za alergijo( astma je ena največjih nadlog avstralske družbe). Do konca leta bodo razvili preventivno terapijo s katero bo mogoče blokirati receptor v človeških celicah, ki povzroča alergijef astmo,
kronični nahod, vnetje sinusov, psoriazo, dermatitis, urtikarijo, kandido, spremembe v vedenju, prevelika aktivnost pri otroki h, nevrozo črevesja in drugo).
PAUL FILING, J.P., M.P.
Velik prijatelj Slovencev, liberalec in član Zveznega parlamenta Avstralije, dve leti tudi tajnik skupine AUSTRALIA/ SLOVENIA PARLIAMENTARY FRIENDSHIP GROUP nam je pred kratkim sporočil, da je imela skupina sestanek v Canberri. na katerem sta izvoljena predsednik in podpredsednik. Predsednik je Leo McLeav podpredsednik pa Peter Slipper - oba člana Zveznega parlamenta. Paul Filing je kot Že omenjeno ostal tajnik skupine. Paul Filing vabi vse Slovence v Avstraliji na sodelovanje, ki naj bi bilo tudi v korist čim boljšim prijateljskim odnosom med Slovenijo in Avstralijo. Vse težave s katerimi se srečujemo Slovenci bo moč reševati tudi preko te prijateljske skupine AUSTRALIA/SLOVENLY PARLIAMENTARY FRIENDSHIP GROUP, ki je nastala na pobudo tako laburističnih kot liberalnih politikov avstralske vlade.
Paul Filing je zaželel GLASU SLOVENIJE mnogo uspeha in dolgo življenje, prav tako pa pozdravlja tudi celotno avslralsko-slovensko skupnost.
Paul Filing je dosegljiv v Pertliu na Telefonski številki (09) 300 2244; fax: (09) 3002245 ali v Canberri na telefon: (06)277 4099; fax:{06) 277 4697.
IN ŠE IZ SLOVENSKE SKUPNOSTI
Pri Slovenski zvezi Ivan Cankar v Geelongu so na rednem letnem občnem zboru izvolili novi odbor. Predsednica je poiiQvno Lojzka Kuhar, podpredsednik je Ivo Sirca, tajnik pa Jože Ramuta.
SAMOMOR - TRETJI UBIJALEC Profesor Pierre Baume iz Griffith univerze ki bo predstavljal Avstralijo na kongresu Svetovne zdravstvene organizacije v Kanadi je izjavil, daje samomor za boleznimi srca m ožilja ter rakavimi obol jenji tretji največji ubijalec Avstralcev.
IZ RUSIJE...
Rusija je poslala Avstraliji razstavo dinozavrov. To je največja zbirka, ki jo je kdajkoli videla Avstralija in celo njeni znanstveniki. Nekateri' primerki so potovali preko ruske meje prvič.
V Melbournu bodo razstavo v muzeju odprli 14. avgusta. Razstavljeno bo 24 kompletnih originalnih okostnjake v,večina dinozavrov in okrog 50 različnih lobanj.
AVSTRALIJA DOBILA OLIMPIJSKO ZMAGOVALKO V BIOLOGIJI Na Nizozemskem je bila pred kratkim International Biology Olimpiad na kateri je bila najboljša med petnajstimi učenci iz drugih držav sedemnajstletna Anna Bown iz Tasmanije.
Nadaljevanje z 10. strani
stt domovini, če hodiš na slovenske veselice ali k maši, če si kdaj pa kdaj obiečeš narodno nošo.
Zalo te stvari prepustimo mladim, naj oni sami ugotovijo, kaj jih veže med seboj, nato pa, kaj jih veže z domovino staršev. Prepričan sem, da bodo te vezi našli in da bodo iz njih znali stkati pravo snov,« meni Alfred Breznik, preudarni in umirjeni mož, ki mu je častna funkcija slovenskega konzula vsaj do prihoda odpravnika poslov veleposlaništva v Canberri pomenila drugo službo (polni delavni čas), ki pa je — če že kdo tega nemara ne ve neplačana. Ali kot pravi njegova družina, ki mora v takšnih »trenutkih«, dolgih cela leta, v firmi Emona Electric še bolj poprijeti; »Naš ata Fredi ima ljubico, s katero je noč in dan. Ime ji je Slovenija.«
LJUBLJANA - THE CAPITAL OF SLOVENIA
With its 268 ,000 inhabitants, Ljubljana most certainly ranks among the smaller European capitals, but we are convinced that many bigger cities could be enviousof all that it has, and many who would not. Ljubljana did not become a capita! overnight, it prepared for this for centuries. When it was still "only" a provincial capital of Carniola, it became the capital for all Slovenians (although loday all Slovenians still do not live in Slovenia but in all four of its neighboring states as well) in 1918, when the Austro-Hungarian monarchy collapsed. A year later, in 1919, it acquired a university, in 1938 the Slovenian Academy of Sciences and Arts, a radio station as early as 1926 and TV in 1957. It had its own Philharmonic in 1701 and its opera exactly one hundred years ago. not to speak of its theater;. In short, if smallness is its only deficiency, let it be so, as long as it can!
Even a good thirty years ago the trade mark of Ljubljana was its skyscraper and castle. The castle, which is about a thousand years old, has been under reconstruction for quite a few years now, so that apart from seeing its renovated chapel of St George, with its coats-of-arms, the pentagonal tower and wedding hall, we most strongly recommend a visit to its high tower. The point is, there is a fantastic view from there, not only of the city (the rooftops of Old Ljubljana) and its surroundings but also to the fiamnik Alps in the north and the J ul ian Alps w ith Triglav and t he Karawanken Alps to the north-west.
From the castle you descend into the old part of the city ■ the quarter between the castle hill and the river Ljubljanica. You won't need
more than ten minutes to discover that Ljubljana is a city of the Baroque and also of the work of the architect Jože Plečnik. Actually, you would be unable to cross over the banks of the Ljubljanica river without him, as he had something to do with the Šuštarski most (Cobblers' bridge), with Tromostovje (Three Bridges) and in the regulation of the Ljubljanica river itself, as well as at the market, and many other things, too. Among the Baroque monuments we should not only mention the churches (the cathedral, Franciscan, St. James's, the Holy Trinity, the theological seminary) but also the masterpieces of the Venetian sculptor Francesco Robba, the fount ain of Cam iol ian rivers (1751) placed in the center of Mestni Trg, in front of the Town Hall built in the Renaissance.
If you s
i set off towards Križanke, the seat of the Ljubljana Festival, you will pass by the City Museum, which is only one of the many in Ljubljana, as there is practically no field for which the capital would not have its own m ttseum. Nor is there any 1 ack of art gal leries, and the Slovenians are most proud of their National Art gallery, where many works of Slovenian an through the centuries are on display, while we like most of all to show v isitors our impressionists, not forgetti ng that our younger artists, whose works are stored in the Modern Art Gallery, also enjoy international acclaim. Ifyouhavetimeintheevening, do not miss the performances of the Opera or the concerts in the multi-purpose cultural center of the Ivan Cankar Congress Center (Cankarjev Dom).
20th GRAPHICS BIENNIAL, UUBUANA1993
June to September
This will be the 20th International Biennial of Graphic Art held in Ljubljana. It is open to visitors from the end of June to the end of September. The exhibition will be staged at the Modern Art Gallery, situated right next to the park in Ljubljana called Tivoli.
This event was first organised in 1955 and gives a complete survey of the current world creativity in reproductive graphic an of various techniques, schools and trends. About 500 artists from more than fifty countries exhibit their work here every second year. The selection is made from over 1500 prints. This event is not only a presentation of achievements from the past hvo years but also a small retrospective of the four award winners from the previous Biennial, and an exhibition of the honorary award winner's works. The Biennial of Graphic Art in Ljubljana is definitely the most interesting and biggest graphic art exhibition of its kind in the world, and presents ' Ljubljana as a cultural center and world center of graphic art. This is also attested by the newly founded International Graphic Art Center (with a graphic art workshop and studio) in the renovated castle in the middle of Tivoli park. Its basic activity is the organization of this biennial, but it will also issue publications and organize sympo siums, all at an international level,
(/y///•////////
Miint
141 k i
Sulzli
29(1 km
Win

Gi
202 km
Budapest
US5 km
Zagreb
135 k i
I ric.slc
I 10 km
\ rnczia
26'J ki
Milano
.">2(1 km
MNENJA IZRAZEN A V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO MNENJA UREDNIŠKEGA ALI t ¡PRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA -PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI - OMEJITEV JE DO 230
BESED
GLAS SLOVENIJE JE NE - DOBIČKONOSEN ČASNIK, NAMENJEN SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI
k
ITIE VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN THE SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA
GLAS SLOVENIJE
Zuložnik-Založbn GLA$ Ustanovitelji in upravni odbor-Diišan Lnjoiic. Alfred Brežnik. Stefan Merze! in Stanka Gregorič Upravnik-Stefan Merzet. 265 Nicholson Street. Footscray. Vietoria 3011. telefon «>3) 6K75176
Glavna in odgovorna urednica Stanku Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boro ni a. Victoria J155, telefon (03) 762 6KJI) Uredniški odbor-Draga Gelt. Jožica Gerden. Toni Gržina. Lojze Košorok. Vinko Rizmal. Uenko Urbančič
Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava-Draga Gelt in Stanka Ciregorič; Logo- Erances Gelt: Priprava .stran;, tipkanje in distribucija
Stanka Gregorič
Informaciji: MM, FLANEUR. SLOVENIAN BUSINES. SLOVENEC. PELO. VEČER. DRUŽINA. MLADINA, RODNA GRUDA. NASA SLOVENIJA, agencijski- STA: OBVESTILA VELEPOSLANIŠTVA iz Canberre in KONZULATA iz Sydney-,i.
TISK: Bounty Print, 65 Heatherdale Road, Ringwood, VIC 3134