S kakšnimi težavami sem se moral boriti. Spisal Ivan Lapajne. (Dalje.) Ko sem v letu 1871. iz Idrije pisal veekrat o novih šolskih zakonih v n_lovenski Narod", se je baje škof Pogačar (takrat menda še prošt) toplo zanimal za moje elanke in jih hvalil. Ker so pa razni župniki kljubovali novi iolski dobi, je izdal baje on (menda anonimna) latinsko pisana pisma za župnike kranjske, v katerih jim je odsvetoval nasprotovanje novim šolskim zakonom. Ta pisma so mi bila prišla skrivnim potom po prijatelju v roke. Hranil sem jih nekaj easa; naposled sem jih priobžil v nSlov. Učitelju" 1. 1873. nekako v dokaz, kako je bilo opravičeno moje zagovarjanje novih šolskih zakonov. Ker sem hvalil novo šolo tudi v rSlovanskem Pedagogu" (1. 1872), ki je izhajal v Pragi in prinašal spise v vseh slovanskih jezikih, je to kaplana Kljuna, pozneje kanonik in poslanec, velikega klerikalnega žurnalista in soustanovnika nSlovenca", tako jezilo, da me je krepko oštel v dunajskem nVaterlandu" in mi prorokoval, da postanem seasoma iz liberalea še nemškutar. — V politienem boju sem prišel v navzkriž z marsikaterimi slovenskimi duhovniki, katerih stan in poklie sem pa zaradi blagra svojega naroda vedno visoko eislal in v zadnjih 12 do 15 letih globoko obžaloval, da smo na politienem polju z ozirom na slovensko duhovseino tako zabredli. (Da so pa temu tudi nekateri duhovniki krivi, n. pr. pisatelji ..Slovenea", ,,Domoljuba", ve ves svet.) V uradnem, zasebnem in drugaenem obeevanja sern pa bil vedno sreeen, da sem mogel v dotiko priti z duhovniki: Juvan, Kovaeiž (v Idriji), dr. Klemenčie (župnik v Ljutomeru, ki me je bil eelo v župnišee vzel v stanovanje), Šinko (Ljutomer), Knavs (Krškem) in dekani: Poljak, dr. Strbenee, Pettieh-Frankheim (ti trije so se kot žlani okrajnega šolskega sveta v Krškem vedno izkazali kot pravieni možje nasproti užiteljstvu sploh; meni nasproti so pa bili ti naklonjeni eelo v veliki meri.) V dotiko sem prišel pri svojem uradnem poslovanju tudi s tistimi privatnimi osebami, ki so opravljale službo krajnih in okrajnih šolskih svetovaleev, krajnih šolskih nadzornikov in so zasedale mesta predsednikov krajrjih šolskih svetov. V tej zadevi se moram pohvaliti, da sem imel opraviti le s finiini možmi, z znaeajnimi domoljubi slovenskimi in z vrlimi šolskimi prijatelji. V Ljutomeru se je kot tak odlikoval naeelnik okrajnega zastopa, prvak ljutomerskih Slovenoev, dični rodoljubni starosta Ivan Kukovee. Vedno je mož kot krajni šolski predsednik in šolski ogleda zvesto podpiral šolo, užiteljstvo, osobito pa mene kot iolskega voditelja; da sem bil pa tudi jaz zvest njegov oproda v sto in sto slučajih, ko je šlo za ljudski in narodni napredek, je umljivo samoobsebi. Le enkrat sva bila priila navzkriž. Jaz bi bll rad prišel kot odposlanec okrajnega zastopa (ker kot zastopnik učiteljstva nisem bil od vlade potrjen) v okrajni šolski svet. Toda on je rajši priporožal kmeta, ki je bil tudi izvoljen. To sem mu zameril. A ee zdaj premišljujem to stvar, prihajam do preprižanja, da se on kot od cesarja potrjeni okrajni načelnik vladi v tem slueaju (in v sto drugih slučajih) ni smel prevee zameriti; zakaj sieer bi vlada njegove volitve v bodoče morda ne bila veS predložila v potrjenje. Preveliko protežiranje moje osebe, ki je imela pred oemi vedno slovenski jezik in šolski ter narodni napredek, torej stvari, katere so bile in so še vladi na Štajerskem trn v peti, bi bilo morebiti preveč škodovalo temu prezaslužnemu možu, ki je ustanovil med drugim tudi prvo slovensko posojilnieo, pri kateri sem ga jaz vedno podpiral. (Dalje.)