Vpliv kemijske sestave na premenske točke ledeburitnih orodnih jekel UDK: 669.15 - 194.58 ASM SLA: N8, M23b, S12, TSh, 2 - 60 Jože Rodič, Antonija Šegel V okviru raziskovalnega projekta ledeburitnih orodnih jekel v železarni Ravne so bile opravljene obsežne dilatometrske preiskave, od katerih je v članku opisano določevanje premenskih točk za vsa jekla iz raziskovalnega programa. Zanimiva je analiza vplivov kemijske sestave na temperature premenskih točk in na dilatacije v premenskem območju, čeprav ravno pri teh jeklih premenske točke nimajo tolikšnega pomena za toplotno obdelavo kot pri drugih. Zaradi raztapljanja karbidov je temperatura avstenitizacije pri kaljenju precej višja od temperature konca premene alfa-gama pri ogrevanju. Analize regresije so pokazale izredno visoko statistično pomembnost obravnavanih odvisnosti, tako da so v zaključkih navedeni vplivi statistično zanesljivi, nomogrami v članku pa podrobneje prikazujejo ugotovitve te raziskave. Vse statistične analize porazdelitev in regresij so bile izvršene na računalniku IBM 370/135 z lastnimi posebnimi programi oddelka AOP v železarni Ravne. Premenske točke predstavljajo zelo pomembne karakteristike vrste jekla in so odvisne od kemične sestave in hitrosti ogrevanja ter ohlajevanja. Spoznavanje premenskih točk preiskovanih jekel predstavlja seveda potrebno osnovo za sistematično planiranje raziskav na področju toplotne obdelave. Zato je bilo določanje premenskih točk vključeno tudi v prvo fazo raziskovalnega projekta ledeburitnih orodnih jekel. Pri tem smo imeli priliko primerjati premenske točke za enajst vrst jekel iz skupine orodnih jekel ledeburitnega tipa. Ponudila se je tudi možnost zanimive računalniške obdelave in analize korelacij, ki jo v nadaljnjem obravnavamo. Metodika določevanja premenskih točk je splošno poznana, zato naj omenimo le nekaj osnovnih pogojev preizkušanja. Vse meritve smo izvajali z dilatometrom, tipa DITIRC firme ADAMEL in pri tem uporabljali hitrost ogrevanja in ohlajanja 2,5° C min-i Jože Rodič, dipl. inž. metalurgije, vodja službe za razvoj tehnologije, izdelkov in metalurške raziskave v železarni Ravne. Antonija Šegel, metalurški tehnik, raziskovalec za dilatometrijo v metalografskih laboratorijih Železarne Ravne. Preizkušanec za dilatometrske meritve prikazuje slika 1. Termoelement je privarjen uporovno v cevki — preizkušancu, katerega vložimo v kremenčevo cev in vse skupaj montiramo v dilatometer. Pri ledeburitnih orodnih jeklih moramo s temperaturo in časom avstenitizacije omogočiti ustrezno raztapljanje karbidov. Prav pri teh jeklih je zelo pomembno zagotoviti natančno temperaturo avstenitizacije in enak čas, če hočemo rezultate med seboj primerjati. Zato smo tudi pri določevanju premenskih točk preizkušance vedno ogrevali do enake temperature 1040° C in jih po zadržanju 10 minut na tej temperaturi začeli ohlajati s predpisano hitrostjo. Zaradi različnih načinov odčitavanja premenskih točk na dilatometrskih krivuljah naj omenimo, da smo pri vseh naših preiskavah odčitavali premene v točki, kjer se začne krivulja odklanjati od premice. 42.6 m64±0Q5 Slika 1 Proba za preiskave na dilatometru DITRIC — ADAMEL Fig. 1 Test probe for DITIRC-ADAMEL dilatometer. Tabela 1: Kemijske sestave in temperature premenskih točk preiskovanih jekel Kemijska sestava Temperature premenskih točk 0 C Oznaka Vrsta jekla % c ®/o Cr '% W '% Mo % V Ac, Ac3 Ar3 Ar, Bs ba™ta X,6 X17 x18 *20 X„, XQ2 X01 —' J 2 C— 12 Cr 2,01 12,3 0 K 1,5 C—12 Cr 1,58 12,7 0 L 1,5 C — 12 Cr— IV 1,56 12,3 0 M 1,5 C— 12 Cr— 1 Mo 1,57 12,0 0 N 1,5 C — 12 Cr— 1 V— IMo 1,58 12,0 0 R C.4150 —OCR 12 2,03 11,3 0,10 S C. 4650 —OCR 12 spec. 2,08 11,8 0,85 T C. 4750 — OCR 12 extra 1,59 11,8 1,11 U C. 4850 — OCR 12 VM 1,49 11,2 0,10 V C. 4754 — CRV 0,91 10,6 0,10 Z C. 7680 — BRM-2 0,82 4,25 6,34 * Pri tej temperaturi je dilatometrska krivulja nakazala začetek tvorbe bainita, ki pa ga pri meta- Kemijske sestavine preiskovanih jekel so navedene v tabeli 1, ki podaja tudi temperature premenskih točk. Znano je, da poteka pri ledeburitnih orodnih jeklih temperaturna premena alfa—gama v tem- ŽELEZARNA i RAVNE Metalografski laboratorij DILATOMETRSKE PREISKAVE JEKEL Vrsla jeklu po ŽR: VK Interni delovni nalog Z,p. Meril D D.itum M I. V 1 Jeklo (JUS) 6 j 5 j S 1 1 1 I I ' 1 84 65 70 75 76 ,7 80 Naiiv meritve J Vrednost Na2iv meritve Koda Vrednost O | £ AC, 601 Tomp. kalienia v kalilnici (°C) 510 AC3 602 Kalilno sredstvo v kalilnici 560 AR, 604 Hitrost segrovanja (°C/min.) 606 1 AR, 603 O £ Začetek ZA — M 621 M, 605 ZA^M 622 J 20-100»C 611 1 Začetek M —— PM 623 20-200°C 612 1 M —»°PM 624 med 20-300°C 613 ) Začetek PM —— B 625 20-400°C 614 > B 626 20-500'® C 615 I Začelek B--FP 627 20-600° C 616 ) Konec B-«-FP 628 20-700°C 617 J Začetek PM — FP 629 20-800°C 618 I PM^FP 630 Saria: Dimenzija: Opombe: Vodja ali delovodja: F 509 CGP MT 7461 73 Slika 2 Dokument za vnašanje dilatometrskih meritev v banko podatkov AOP Fig. 2 Sheet for recording dilatometric measurements for AOP data bank. 0,05 0,06 785 815 745 720 550 1—2 0,01 0,01 805 840 760 725 — — 0,01 1,05 800 830 755 725 550 1—2 0,99 0,06 800 835 740 685 545* — 0,94 1,15 815 840 750 700 — — 0,06 0,13 770 805 740 705 560* — 0,10 0,12 780 815 730 690 550 2 0,66 0,16 800 835 740 690 — — 0,81 0,93 810 840 745 690 470* — 1,05 0,25 800 835 730 630 455 50 5,07 1,92 810 860 785 660 465 3 lografskem pregledu nismo mogli odkriti. peraturnem intervalu, tako da registriramo pri ogrevanju začetek in konec premene ter obe pre-menski točki označujemo Aczačetek in Ac konec Zaradi poenostavitve pri računalniški obdelavi ne uporabljamo teh različnih oznak (glej slika 2) in smo zato ti dve premenski točki označili z Ac, in Ac3. Analogno je pri ohlajanju premena Arzačetek označena z Ar3 in Arkonec z Art. Te oznake smo uporabili v vseh tabelah in obdelavah, ker se nanašajo na računaniške vhodne podatke in oznake v banki podatkov za AOP. Slika 3 Dilatomerska krivulja posneta pri določevanju premenskih točk jekla C.4150 — OCR 12 (vzorec z oznako R) Fig. 3 Dilatometric curve recorded in determining transformation points of C.4150 — OCR 12 steel (sample R) Slika 4 Primer dilatometrskih krivulj za jeklo C.4850 — OCR 12 VM (oznaka N/ in Č.4754 — CRV (oznaka V) Fig. 4 Dilatometric curves of C.4850 — OCR 12 VM (sample N/ and C.4754 — CRV (sample V) steel. Za ilustracijo podaja slika 3 dilatometrsko krivuljo jekla C 4150 — OCR 12, slika 4 pa dilatome-trski krivulji za jekli C 4850 — OCR 12VM in Č 4754 — CRV. Jeklo č 4850 — OCR 12 VM (»N«) je v vseh primerih pokazalo naj enakomernejši potek krivulj zunaj premenskega območja. Krivulji ogrevanja in ohlajanja se skoraj pokrivata. Drugo skrajnost med obravnavanimi vrstami jekel kaže dilatome-trska krivulja za jeklo Č4754 — CRV (»V«), ki je edina pokazala pri ohlajanju jasno izraženo bainit-no premeno. 1040° C Jeklo J 2% C — 12 °/o Cr Fig. 5 Steel J 2 % C — 12 % Cr. Ker nas pri zastavljeni raziskavi zanima le pre-mensko območje, ne pa nizkotemperaturni del dilatometrskih krivulj, podajamo na slikah 5 do 15 samo izreze premenskega območja za primerjave vseh preiskovanih jekel. Vse temperaturne razlike in razlike dilatacij med premenskimi točkami, ki so kotirane na slikah, podajata tabeli 2 in 3. 1040°C Slika 6 Jeklo K 1,5 % C — 12 Cr Fig. 6 Steel K 1.5 % C — 12 % Cr Slika 7 Jeklo L 1,5 °/o C — 12 % Cr — 1 % V Fig. 7 Steel L 1.5 % C — 12 % Cr — 1 »/o V Jeklo M 1,5 % C — 12 % Cr — 1 % Mo Fig. 8 Steel M 1.5 % C — 12 % Cr — 1 % Mo Slika 10 Jeklo R Č.4150 — OCR 12 Fig. 10 Steel R č.4150 — OCR 12 Vse podatke, označene z do x20 v tabelah 1 do 3, smo uporabili kot vhodne podatke za analizo korelacij. Tabela 4 podaja izvleček računalniškega izpisa, ki ponazarja območja variacij vseh spremenljivk v analizah korelacije, ki smo jih pri raziskavah izvršili. Jeklo N 1,5 % C — 12 % Cr — 1 °/o V — 1 % Mo Fig. 9 Steel N 1.5 % C — 12 % Cr — 1 % V — 1 °/o Mo 1040° C Jeklo S C.4650 — OCR 12 special Fig.11 Steel S C.4650 — OCR 12 special V tabeli 5, ki prikazuje korelacijsko matriko med odvisnimi spremenljivkami x01 do xI4 in neodvisnimi spremenljivkami x16 do x20, ki predstavljajo elemente v kemijski sestavi, so podani parcialni koeficienti korelacije med pari spremenljivk. Koeficienti brez predznaka, torej pozitivni, ponazarjajo premosorazmemo odvisnost, negativni pa obrat- Slika 12 Jeklo T C.4750 — OCR 12 extra Fig.12 Steel T C.4750 — OCR 12 extra 1040° C t 99,9 % R2 = 0,984 1,96 SyX = 10,1 Xo4 = 383,23 + 399,36 . xI6 — 115,4 . x162 — — 25,28 . Xjg + 8,93 . x182 — 35,61 . x19 Deleži povečanja R2: x,6......% C......za 0,6078 x18......% W......za 0,1959 x19......% Mo.....za 0,1799 Skupaj: 0,9836 Slika 19 Vpliv sestave na premensko točko Arkonec Fig. 19 Influenee of composition on the transformation point Arj Temperaturo začetka premene pri ohlajanju precej znižuje krom. Molibdenov vpliv je manj pomemben, čeprav tako kot krom to temperaturo znižuje linearno. Ogljik kaže tako pri ogrevanju kot pri ohlajanju enako obliko vpliva, le da je pri odvisnostih temperatur Aczačetek, Ackonec in Arkonec naj pomembnejši vplivni element, pri odvisnosti premene Ar začetek Pa je njegov delež determinacije zelo majhen. Na sliki 19 je precej jasno prikazan zelo podoben in tudi skoraj enako močen vpliv molibdena in volframa na zniževanje temperature konca premene pri ohlajanju. Zanimiva je ugotovitev, da na širino temperaturnega območja premen pri ogrevanju najmočneje vpliva volfram, ki to razliko temperatur linearno povečuje s parcialnim koeficientom determinacije 0,748, medtem ko jo vanadij in krom linearno zmanjšujeta, vendar z znatno manjšim parcialnim koeficientom determinacije 0,146, oziroma 0,028. Enačba regresije je pri tem AT(Ackonec — Aczačetek) = 53,55 — 1,6 % Cr + + 2,32 % W — 5,91 % V s 95 % napako ± 4,1 °C in R2 = 0,923. Medtem ko je za vsa preiskovana jekla širina premenskega območja pri ogrevanju od 25 do 50° C, je premensko območje pri ohlajanju precej širše in znaša od 25 do 125 °C. S koeficientom determinacije R2 = 0,9696 in napako 1,96 Syx = 12,6 velja enačba regresije AT(Arzačetek -Arkonec) = 216,14-36,96 % C — — 0,728 (% Cr)2 — 11,36 (% V)2 Največji je parcialni koeficient determinacije za krom (0,804). Temperaturne razlike med koncem premene pri ogrevanju in začetkom premene pri ohlajanju so za vsa preiskovana jekla 65 do 105 °C. Rezultate za to regresijsko analizo podaja slika 20. P > 99,9 % R2 = 0,9904 1,96 SyX = 5,4 X« = 193,18 + 193,29 . x16 — 65,79 . x162 — — 1,559 . x172 + 32,565 . x182 — 14,04 . x218 — — 7,566 . x19 — 166,77 . xM + 136,02 . x202 Deleži povečanja R2: . %v . . 0,3968 . % C 0,2540 . °/o Mo . 0,2297 . % W . . 0,0593 . % Cr . .... za 0,0506 Skupaj: 0,9904 Slika 20 Vpliv sestave na temperaturno razliko Ackonec — Ar začetek Fig. 20 Influenee of composition on the temperature difference Acj—An Pri analizah širine premenskih območij je prav gotovo najpomembnejša razlika temperatur med koncem premene pri ogrevanju in koncem premene pri ohlajanju. Ta razlika ponazarja celotno širino premenskega območja, ne upoštevajoč raztapljanje in izločanje karbidov. Za celo skupino preiskovanih jekel se ta širina območja spreminja od 95 do 205 °C in nanjo vplivajo prav vsi elementi kemijske sestave, kakor prikazuje slika 21. P >99,9% R2 = 0,99995 1,96 SyX= 1,1 X,,, = — 2027,62 + 150,9 . x16 — 72,76 . x162 + + 463,99 . xn — 23,57 . x172 + 37,22 . x18 — — 30,57 . x19 —436,04 . x20 + 353,88 . X202 Deleži povečanja R2: x16......% C......za 0,7951 x17......% Cr .....za 0,1238 x20......% V......za 0,0417 x19......% Mo.....za 0,0260 Xj8......% W......za 0,0133 Skupaj: 0,9999 Slika 21 Vpliv sestave na temperaturno razliko Ackonec — Ar konec Fig. 21 Influence of composition on the temperature difference Aca—Ara S celo serijo regresijskih analiz smo obravnavali dilatacije v premenskem območju. Tudi te regresije so bile vse statistično zelo pomembne. Razlike dilatacij v celotnem območju od Aczačetek do Arkonec so vsekakor najzanimivejše, zato naj samo za ta primer podamo rezultate regresi j ske analize: P > 99,9 % R2 = 0,997 1,96 Syx = 0,138 Al -— (Aczačetek Arkonec) = X13 = 9,422 lo — 10,176 . x16 + 2,8998 . x162 — 0,0397 . x18 — — 0,132 . V + 0,885 . x19 + 0,242 . x202 ..... .....l-• j mm Deleži povečanja R2: x16..... % C......za 0,7823 x19..... % Mo.....za 0,1041 x18..... % W......za 0,0951 x20..... % V......za 0,0154 Skupaj: 0,9969 ZAKLJUČKI Premenske točke so vsekakor značilna lastnost vrste jekla, zato je razumljivo, da nas je v raziskovalnem projektu najprej zanimala odvisnost pre-menskih karakteristik od kemijske sestave jekla. Standardne premenske točke Ac in Ar so pri ledeburitnih orodnih jeklih v praksi res nekoliko manj pomembne, ker so pri toplotni obdelavi temperature avstenitizacije znatno višje zaradi raztapljanja karbidov. Kljub temu so nekatere ugotovitve izvršenih meritev in analiz zelo zanimive. Posebna prilika za ugotavljanje vplivov posameznih legirnih elementov na premenske karakteristike se je nudila s serijo talin J, K, L, M, N, pri katerih lahko s planiranimi variacijami pri isti matični talini ugotavljamo vplive elementov posamezno. Pri vseh drugih talinah pa so mogoče zanimive medsebojne primerjave za tipične kemijske sestave jekel. Ob sistematičnih variacijah kemijske sestave tipičnih jekel smo izkoristili tudi dane možnosti za statistične obdelave z metodo regresijske analize. Te smo razdelili na tri dele z ugotavljanjem vpliva kemijske sestave na: — temperature premenskih točk, — temperaturne razlike med premenskimi točkami, — dilatacije v premenskih območjih. Iz nekaterih podatkov v tabelah 2 in 3 hitro ugotovimo, da talini V in Z znatno odstopata od družine ostalih ledeburitnih jekel. To je tudi razumljivo, saj sta to bistveno drugačni vrsti jekel in smo ju vključili v analizo predvsem zaradi medsebojnih primerjav. Pri regresijskih analizah smo kljub razmeroma majhnemu številu šarž ugotovili izredno visoke stopnje determinacije (R2) in razmeroma majhne standardne napake za 95 % območje statistične zanesljivosti. Premeni Ac^^ (v analizi Ac^ in AckonecA) analizi Ac3) sta odvisni predvsem od vsebnosti ogljika, kar poleg nomogramov na slikah 16 in 17 nazorno ilustrira tudi zgornji levi del slike 22. Nižji odstotek ogljika zviša temperaturo obeh premenskih točk. V regresijski analizi sta se izkazala kot statistično pomembna vpliva vsebnosti vanadija in volframa, vendar sta oba z znatno nižjim koeficientom determinacije R2 v primerjavi z vplivom ogljika komaj omembe vredna. Tudi to ugotovitev potrjuje ilustracija na sliki 22. Molibden skoraj ne vpliva na premenske temperature pri ogrevanju. Pri regresijah za temperature premen Ar nekoliko preseneča majhen koeficient determinacije za vpliv molibdena, saj se ta močno izraža na slikah 18 in 19, pa tudi ilustracije na slikah 22 in 23 potrjujejo znane ugotovitve iz prakse drugih vrst jekel. Molibden močno vpliva na premene pri ohlajanju in povzroča histerezo, med Ac in Ar, ki jo večkrat v praksi kaljenja lahko s pridom izkori- ščamo. Naj kar takoj omenimo, da si pri ledeburit-nih orodnih jeklih ne moremo privoščiti počasnega ohlajanja ali časovnega intervala med padanjem temperature od temperature avstenitizacije do Arzačetek, ker ne smemo dopuščati prekomernega izločanja karbidov iz trdne raztopine. Iz prikazanega vpliva vanadija na sliki 22 bi sklepali, da je vpliv vanadija neznaten. Podrobnejša analiza regresije s pomočjo slike 18 pa nam kaže izredno močan vpliv vanadija, obenem pa nam pojasni majhne razlike na sliki 22 zaradi sovpadanja temperatur Ar3 za 0 in 1 % V. Sliki 18 in 19 nam zelo nazorno kažeta vpliv molibdena, obenem pa nam nakazujeta sugestije za spremembe kemijske sestave, če želimo potisniti premene Ar k nižjim temperaturam z izkoriščanjem možnosti počasnega prenosa orodij od ogrevanja na temperaturi avstenitizacije do ohla-jevalnega sredstva z zadržanjem v avstenitnem območju nad Arzačetek. Te možnosti nam daje visoka vsebnost molibdena ob nižjih vsebnostih drugih legirnih elementov. Tolerance določanja temperatur premenskih točk s 95 % statistično zanesljivostjo iz kemijske vsebnosti ogljika in karbidotvornih elementov v jeklu znašajo po opravljenih analizah +8 do 10 °C. V drugi seriji regresijskih analiz smo ugotavljali, kateri elementi odločajo, kolikšne so temperaturne razlike med premenskimi točkami. Zanimivo je, da na širino temperaturnega intervala premene alfa-gama pri ogrevanju najmočneje vpliva volfram. Posebno zanimiva je temperaturna razlika med koncem premene pri ogrevanju in začetkom premene pri ohlajanju. Odvisnost te temperaturne razlike od sestave je prikazana na sliki 20. Žal je, kakor že omenjeno, ta analiza pri ledeburitnih orodnih jeklih le teoretično zanimiva, pri toplotni obdelavi v praksi pa skoraj nima pomena. Z enakim redom velikosti izražajo vpliv V, C, Mo, nekoliko manj pa W in Cr. Na sliki 21 je obravnavano celotno temperaturno območje premen. Drugih temperaturnih razlik nismo grafično prikazali, pač pa smo jih analizirali in podali z regresijskimi enačbami. V tretjem delu regresijskih analiz so zanimivi podatki o jakosti vplivov posameznih elementov na velikost dilatacij v premenskih območjih. Kot praktično dopolnilo k sliki 22 je na sliki 23 podana primerjava premenskih točk za štiri tipične vrste jekel. Ta primerjava dobro dopolnjuje prejšnje ugotovitve. Slika 22 Vpliv ogljika, vanadija in molibdena na premenske točke Ac in Ar za ledeburitno orodno jeklo z 12 Cr Fig. 22 Influence of carbon, vanadium, molybdenum on the trans-formation points Ac and Ar for ledeburite tool steel with 12 % Cr. Slika 23 Primerjava premenskih točk za štiri vrste tipičnih ledeburitnih jekel Fig. 23 Comparison of transformation points for four typical ledeburite steel. ZUSAMMENFASSUNG Im Artikel werden die Einfliisse der chemischen Zu-sammensetzung auf die Umwandlungstemperaturpunkte und aiuf die teihveise und gesamte Dehnung im Um- wandlungsbereich fiir elf Sorten der ledeburitischen Stahle behandelt. Die Regressionsanalyse umfasst folgende Ge-haltsbereiche der einzelnen Elemente: C = 0.85 — 2.18%, Cr = 4.29 — 12.7 %, W = 0 — 6.4%, Mo = 0.01 — 5.15 %, V = 0.01 —1.97 %. Die festgestellten Regressionsabhangigkeiten besitzen einen hohen Bestimmtheitsmass (R!) und eine verhaltniss-massig kleine Standardabweichung fiir den Bereich der 95 % statistischen Sicherheit. Die Umvvandlungspunkte Ac Anfang und Ac Ende sind vor allem vom Koklenstoffgehalt abhangig und erreichen einen Maximum bei einem Gehalt von 1.4 —1.6%. Eine Verminderung oder eine Erhohung des Kohlenstoffgehaltes im Vergleich mit diesem Gehalt erniedrigt die Um-wandlungstemperaturpunkte. Die Karbidbildenden Elemente beeinflussen die einzelnen Umvvandlungspunkte ver. schieden oder mit verschiedener Starke, was auf den Nomogrammen und von den Anteilen der Vergrosserung des Bestimmtheitsmasskoefizienten fiir die einzelnen Elemente dargestellt ist. Molibden hat fast keinen Einfluss auf die Um-wandlungstemperaturen beim Envarmen, jedoch beein-flusst den Umwandlungsverlauf beim Abkiihlen stark. Auf diese Weise vergrossert Molibden stark die Hysterese im Umvvandlungsbereich. Der Einfluss von Vanadium ist bedeutend beim Ervvarmen sowie beim Abkiihlen, es hat einen ent-scheidenden Einfluss vor allem auf die Umvvandlungs-temperatur Ar Anfang wo beim 0.5 % V ein Minimum der Umvvandlungstemperatur auftritt, ein grosserer Vanadium-zusatz erhoht diese Temperatur stark. Wolfram erweitert den Umwandlungstemperaturbereich stark. SUMMARY Influence of the chemical composition on transforma-tion temperatures, and on partial and overall dilatations in the transformation region is presented in the paper for 11 ledeburite tool steel. In analyses of regression the fol-lowing composition intervals are included: 0.85 to 2.18 % C, 4.29 to 12.7 % Cr, 0 to 6.4 % W, 0.01 to 5.15 % Mo, and 0.01 to 1.97 % V. The determined regression relationships have a very high degree of determination (R2) and relatively small standard error for the region of 95 % statistic reliability. Transformations Ac, and Ac3 depend mainly on carbon content and the maximum is exhibited at 1.4 to 1.6% C. Lower and higher carbon values decrease the transformation temperatures. Carbide-forming elements influence the single transformation points in various ways and with dif- ferent intensity as shown in nomograms and by the in-crease of the coefficient of determination for single elements. Molybdenum has nearly no influence on transformation temperatures on heating but it has a very great influence during cooling. Thus hysteresis in the transformaton region is highly enlarged. Influence of vanadium is important in heating and in cooling, the highest influence has on the transformation point An vvhere the minimum is reached at 0.5 % V while higher addition of vanadium intensively increases this temperature. Tungsten highly enlarges the region of transformation temperatures. 3AKAIOTEHHE B crarbc paccMOTpeHO BAHHHHe xnMHMccKoro cocTaBa Ha tohkh npe06pa30BaHHa h tia napuna.\Mn>re h o6mne AHAaTauHe b npe-aeaax npeo6pa3aBaHna ii-th MapoK HHCxpyMeHTaAbHbix ctaaeii AeAe-6ypHraoro Tnna. B aHaAH3ax perpeccnH BKAioueHbi cAeAyioiHHe npeaeabi coaepacahhh otaeabhlix 3aemehtob: C = 0,85 — 2,18 %, Cr = 4,29 — 12,7 %, W = 0 — 6,4 %, Mo = 0,0 — 5,15 %, V = 0,01 — 1,97 %. VcTaHOBAeHHbie perpecCHBHhie 3aBHCHM0CTH HMeiOT o«eHb Bbl-coKyio CTeneHb AeTepMHHaHHH (R2) h cpaBHHTeAbHO HH3Kyio CTaH-AapTHyro norpeiHHOCTb b oSAaCTH 95-th % cTaTUcranecKoft HaAeac- hocth. Toikh npeo6pa30BaHH» A,. HanaAO h A^ KOHeu 3aBHCHT rAaBHbiM o6pa30M ot coAepataHHa yrAepoAa MaKCHMyM KOToporo HaxoAHTca npn coAepacaHHH 1,4 — 1,6%. CHiiaceHHe hah yBeAHieHHe yrAepoAa b oTHomeHHH Ha sto coAep?KaHHe cHHacaeT TeMn-py tohk npeoCpaao-BaHHa. Kap6HAOo6pa3yiomHe SAeMeHTbi bahhiot Ha OTAeAbHbie tohkh npe06pa30BaHH» pa3AHHHO, hah xe c pa3AOTHoft chaoh; sto npH-Ka3aHO Ha pHcyHicax npn domohih H0M0rpaMM0B. BAHHHHe OKa3biBaeT raioKe yBeAHMeHHe KO^^HUHeHTa AeiepMHHauHH Ha OTAeAbHbie 3AeMeHTbI. MoahSach noHTH He oKa3braaeT bahhhhc Ha TeMn-py npeo6pa30-BaHHH npn HarpeBy, xoth o^cHb chabho bahhct Ha npouccc tomk npeofipaaoBaHHH npH oxa£ukachhh. TaKHM 06pa30M b npeAeAax npeoSpasoBaHHH 3HaMHTeABHO VBCAiaiHHaer rHCTepe3HC. BAHHHHe BaHaAHH HMeer 3HaHemte npn HarpeBe a TaioKe npH oxaaataehhh, ho ero peinaiomee BAHHHHe rAaBHbiM o6pa30M Ha TeMn-py npeoSpasoBaHHH A HaqaA0, npH kotopoh TeMn-pa npeo6pa-30BaHHH c coAepacaHHeM 0,5 % V iiMeer CBoii MaKCHMyM, no Mepe VBeAH^eHHH coAep>KaHHH BaHaAHH, TeMnepaTypa npeoSpasoBaHHH CHAbHO nOBbimaeTCH. BoAbpaM 3iiaMi!'ro\i.iiO pacnnipacr 30Hy TeMn-oro npeočpaao-BaHHH.