jleto vi / štev. 47 ZA NOVE ZMAGE - ZA BOLJŠE DNI kranj, 20. XL 1953 GLAS GORENJSKE ttrf1 t a uredniški odbor / odgovorni urednik slavko beznik / uredništvo in uprava: kranj, savski breg 2; tel. 475; tek rač. pmnbkranj- Sža^^^^^ga^^«^— .' ub......Bom sausnu m cammssm m mbsbcma ™ ™ / posamezna štev s din \ i/ preteklih osmih letih so bile pod vodstvom Zveze komunistov in Socialitstične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije skovane takšne ekonomske in politične sile, ki omogočajo nadaljh, uspešno korakanje naprej, nadaljnjo krepitev socialističnih demokratičnih sil in dviganje socialistične zavesti novega, svobodnega človeka, državljana socialistične skupnosti, junaka v vojni, prizadevnega v graditvi, borca za nove socialistične odnose med ljudmi, graditelja novih materialnih in kulturnih dobrin, pobornika miru v svetu- Pred novimi volitvami naj vsak volivec, vsak državljan naše države, pogleda na prehojeno pot in nesebično oceni, ali je v v preteklosti šla katera o-blast svetlejša, jasnejša in čistejša na volitve, kakor gre naša ljudska oblast, oblast socialistične Jugoslavije- Opustitve in napake, ki so bile storjene, pomanjkljivosti v delu, ki jih je bilo mnogo, blede pred ogromnim napredkom, ki je bil ostvarjen. (Iz volilnega proglasa Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije) Zvezni kandidati o aktualnih temah Zanimanje delovnih kolektivov za potrebe skupnosti se krepi in utrjuj? Delavski razred Letos avgusta meseca .sem na mestni konferenci Zveza komunistov v Ljubljani izjavil, da v kolikor se med našimi delovnimi kolektivi pojavljajo tendence osebne sebičnosti in ozkega lokalnega egoizma, smo zato krivi tudi mi poltični aktivisti, ker ne organiziramo dovolj kvalitetnih političnih sestankov po tovarnah, na katerih bi delovnim ljudem na popularen način obrazložili usodne posledice takih škodljivih tendenc za vso našo socialistično skupnost. Ko sem v toku političnih priprav za letošnje novembrske volitve obiskal tudi vrsto naših tovarn in govoril tam na zborovanjih, ki so bila večinoma zelo dobr0 obiskana, dalje v razgovorih s posameznimi člani delovnih kolektivov, sem se še enkrat prepričal, da je bilo moje mnenje, ki sem ga obrazložil na omenjeni konferenci v Lmbljani, pravilno. Z občutkom velikega notranjega zadovoljstva sem ugotovil veliko razumevanje naših TOMO BREJC kandidat za Zvezni zbor v okraju Ljubljana-okolica delovnih kolektivov za potreba skupnosti, razumevanje, ki narašča, se krepi in utrjuje. Trudil sem se, da bi ugoto- Pred nedeljskim dogodkom Naše volitve in Trst Tovariš Tito je v svojem nedeljskem govoru dejal, da je bilo tržaško vprašanje eno od glavnih problemov, ki smo jih obravnavali v naših, po vsebini tako bogatih predvolilnih političnih pripravah. Obemem Je pojasnil, da tržaško vprašanje nI morda zato dobilo glavnega poudarka v naši predvolilni kampanji, ker bi nam bilo to potrebno za u- Trsta in zone »A« Italiji. — Njim smo rekli svoi odločni — ne! Njim so veljale in še veljajo besede milijonov naših demonstrantov, njim valjajo besede našega voditelja Tita, s Piše FRANC PEROVŠEK FRANC PEROVŠEK kandidat m Zvezni zbor v Radovljiškem okraju stvar janje »boljše volilne atmosfere«. Ne! Spustili smo sa v boj za mašo pravice v Trstu, za naše pravice do cone A in se uprli diktatu. V naši predvolilni In politični aktivnosti nismo, kar se Trsta tiče, govorili samo »cbi. Za to nismo čutili nikake nujnosti, saj nam naša beseda v Trstu in coni A, Gorici in Slovenski Benečiji sama po sebi dovolj jasno pove, da so vsi ti kraji naši ze dolga stoletja! V tem času mnogo govorimo o Trstu In o naših pravicah do cone A drugim, tistim, ki s0 nam vsilili mirovno pogodbo 194G. leta, ki so podpisali zloglasno tri pa r-titn0 deklaracijo leta 1948, in ki so končno pod ta svoja dejanja hoteli potegniti črto 8. oktobra 1953. leta, ko so objavili svoj sklep o prepustitvi katerimi je izrazil našo naj-odločnejšo pripravljenost, braniti naše pravice do zone A in do Trsta, Kakšno mesto je potem zavzelo vprašanje Trsta v naši predvolilni politični aktivnosti? Problem Trsta se je 8. oktobra znova postavil pred vse naša ljudstvo, kot nova naloga, kot nova obveznost- Poleg temeljitih priprav za volitve, ki jih pri nas — ker smo socialistična država — vršimo v znamenju temeljitega obračuna vsakega našega dosedanjega dela bi vestne diskusije o bodočih nalogah, je bila postavljena takorekoč čez noč nova naloga — ubraniti cono »A« pred Italijanskim imperializmom. To pa ni bila preprosta stvar: sklep 8. oktobra je bil namreč tak, da je rimska volkulja že kar odprla svoje žrelo, da pogoltne plen, ki ji je bil »velikodušno« vržen pod noge. Samo do skrajnosti odločen glais vsega jugoslovan-skctga delovnega ljudstva — lastnika toga našega ozemlja, je prisilil »darovalce«, da so se ustavili v svoji nameri, rimska volkulja, pa se je morala zadovoljiti s hlastanjem v prazno! Ves svet danes ve, da se je naš glas uveljavil le zato, ker so naši delovni ljudje pod Titovim vodstvom vselej pripravljeni svoje besede uresničiti v dejanja. Čeprav tržaško vprašanje še ni rešeno, že nekaj tednov lahko ugotavljamo, da smo obveznost, ki smo si jo naložili 8. oktobra v času najširših priprav za volitve, uspešn0 re-Sill. Zaradi našega odločnega stališča, ki temelji na pravicah Jugoslavije do cone A in zaradi vsesplošne solidarnosti naprednega svetovnega javne- ga mnenja z nami, je danes le tudi avtorjem oktobrskega sklepa jasno, da tržaškega vprašanja mim0 Jugoslavije nihče ne more reševati. Ob tem našem uspehu je gotovo jasno eno: tudi zadnji dogodki so vnovič pokazali, da ima oc-lovno ljudstvo Jugoslavije v rokah le to, kar si sam0 pribori, da naše ljudstvo razpolagi z ogromnimi ustvarjalnimi silami, ki pa izhajajo iz dejstva, da jO njegd* življenjski program socializem! Ne samo zaradi naših nacionalnih pravic do cone A, temveč tudi zaradi načel socializma, ki so v nenehnem spopadu s silami agresije in nacionalnega zatiranja, smo se mogli tako odločno upreti oživljajočemu se italijanskemu imperializmu. Čez neikaj dni bomo šli na volišče. V tako izredno razgibanih in v diskusiji vsestransko bogatih predvolilnih pripravah so se prečistila vsa principielno važna vprašanja v zvezi z našim nadaljnjim bojem za uresničitev socializma. Vprašanje Trsta volivcem ni bilo postavljeno v obliki predvolilne »slaščice- temveč kot izredno >p|:treče' življenjsko vprašanje. Angloamćriška diplomacija je sicer hotela iz tržaškega vprašanja napraviti slaščico — za italijanski imperializem. Toda kaj je dobil namesto slaščico na krožnik g-Pella? Pelin! čim večja pa bo udeležba na nedeljskih volitvah, tem bolj bo grenak! vil stvarni izvor posameznih, na srečo redkih tendenc lokalnega egoizma po naših tovarnah in ugotovil sledeče: 1. da imajo te tendence izvor v socialno-političnem sestavu delavstva po naših tovarnah in izvirajo predvsem iz vrst tistega dela kmečkega polproleta-riata, ki je po svoji tradiciji še vedno bolj navezan na zemljo kot pa na tovarno, od katerega si danes nekateri grade lastne hišice pa bi vsled preslabo razvite socialistične zavesti radi prišli do materialnih sredstev, da bi laže gradili, čeprav na škodo skupnosti. 2. Da iz istih razlogov nastopa podobna tendenca tudit pri nekaterih nameščencih po tovarnah, v glavnem iz vrst ko-mercialistov-poedince/v, katerih osebne pomanjkljivosti in slabe strani njihovega značaja pa nismo odkrili šele sedaj, temveč smo jih prav tako srečevali tudi prej, ko so bili na raznih administrativno-upravnih položajih v organih naše ljudske oblasti. 3. Da je ta tedenca sem In tja našla plodna tla tudi pri nekaterih delavcih izrazito proletarskega porekla, ki živijo izključno od svojega zaslužka, zato ker zaradi naših objektivnih težav njihova življenjska raven še ni na zadov-ljivi višini, vsled nezadostne ^o" cialistične zavesti poedincev, toda prav v zadnjem času lahko rečemo, da te škodljive tendence med delavstvom te vrste hitro Izginjajo 4. In končno —■ da te škodljive tendence niso bile že prej zmanjšane na minimum, da je kriva tudi okorelost našega političnega aktiva, ostanki birokratizma v njegovi zavesti, ki je kriv, da je bilo tudi naše politično delo v tovarnah zelo pomanjkljivo. Ni napaka v tem, da bi bilo na primer po naših tovarnah premalo sestankov, temveč v tem, da so bili ti sestanki poltično slabo pripravljeni in zato tudi ni bilo zadovoljivih rezultatov. Sedaj je med našimi delovnimi kolektivi vidna skrb za bodočnost podjetja, trudijo se, da bi proizvajali čim kvalitetnejše blago, uvajajo se neprestano novi proizvodi, ki jih do sedaj na našem trgu še nismo imeli. Te dni sem bil v tovarnah, ki izdelujejo po 10 do 15 in še več moiv'jh proizvodov. Delavci se odrekajo viškom svojega dela, da bi podjetja, za katera so odgovorni, še bolj usposobili — a to v njihovo korist in v korist vse naše skupnosti. Potrebno je sedaj to njihovo zavest, ki je že na višji stopnji, razvijati naprej in njihovo zdravo stremljenje po napredku vskladlti z interesi vse naše socialistične skupnosti. naj se še bolj uveljavi v sredo, 18. novembra je bilo v Tržiču volilno zborovanje, na katerem je govoril kandidat za Zvezni zbor Ljudske skupščine FLRJ član Izvršnega sveta LRS tovariš Boris Zi-herl. Pred 300 poslušalci je tovariš Ziherl najprej pojasnil sestav zvezne in republiške skupščine, ki ju 'bomo izvolili v nedeljo, na kar se je zadržal na pomenu zborov proizvajalcev in njihovem mestu v našem družbenem življenju. Dejal je, da zvezni in republiški zbor proizvajalcev pomenita nadaljnji razvoj zamisli, ki smo jo začeli uresničevati, ko smo pred tremi leti sprejeli zakon o upravijanjoi gospodarskih podjetji po delovnih kolektivih. Ce je bil ta zakon, ki je danes že po vsej Jugoslaviji dal vidne rezultate in postal meso in kri naše ureditve, važna prekretnica v našem družbenem razvoju, tedaj bo novi zvezni zbor proizvajalcev nadaljnji veliki mejnik tega političnega razvoja. — Zakaj delavski sveti in upravni odbori, je dodal govornik, niso samo važne gospodarske ustanove, ne samo važni činitelji delavskega samoupravljanja, — to so hkrati politični činitelji. Postali so šola za delavski razred, v kateri delovni ljudje dobivajo nove izkušnje In se razvijajo v odločilne činitelje (Nadaljevanje na 4. strani) BORIS ZIHERL kandidat za Zvezni zbor v kranjskem okraju Men iz lupine ozkih koristi! S«* f«> č^s Na Gorenjskem zb'ranle v 70.000, tovarna »Sava« V Kra-volilnl sklad SZDL kar uspeš- nju 27-052, tovarna »Jelovica« n0 poteka Po nepopolnih po- 40000, »šešir« 20.000, Jezer-datkih so nakazale nekatere sko 3 000, Selca 3.500 din itd-onoto SZDL, sindikalne podr. Zbiranje v volilni sklad Š3 in posamezniki že velikc zne- poteka. Postavljeno je na naj-ske v republiški volilni sklad, širšo osnovo in hkrati pomeni Razen tega je mnogo organi- neposredno agitacijo za voli-zacij nakazalo svoje prispevke tve in splošno politiko Sociali-tudl svojim okraj, vodstvom, stična zveze delovnih ljudi. Za-Samo nekaj primerov iz kranj- to je dolžnost najzrelejših drskoga okraja: žavljanov, da posegajo po blo- Mestnl odbor SZDL v Trž'ču kih volilnega sklada in obenem je nakazal 110523 din, odbor z nabiranjem sredstev tudi v škofji Loki 37 200 din, Kranj povedo voiivcem vse, kar jih 00 000, Naklo 30.000, Šenčur zanima o volitvah in v zvezi 7 000, predilnica v škofji Loki z njimi Dogodki okoli Trsta so močno okrepili iza vestno, socialistično enotnost našega ljudstva, ki je sovražnikom napredka v naši deželi dalo dovolj odločen odgovor. Hkrati je bil ta odgovor tudi zanesljiv znak, da bomo na nedeljskih molitvah v republiško in zvezno Ljudsko skupščino enoduš-no potrdili politiko naše države in Socialistične zveze. Razpoloženja, ki je zavladalo po vsej domovini ob oktobrskem zavezniškem sklepu in se zrcalilo v vseh naših predvolilnih zborovanjih, so se sovražniki močno ustrašili. Izgubili so sleherno upanje, da bi na bližnjih volitvah lahko dosegli karkoli. Računajo lahko le z nepoučenostio posameznikov. Samo to lahko pričakujejo, da bodo ter-.iv>iri kak0 na?o težavo v gospodarski gradit vti za pridobivanja abstinence pri volitvah. Tu in tam se najde še kdo, ki kakor Gogoljev čičikov »kupuje mrtve duše« — vzdržane glasove. Še preden pa si ogledamo njegove argumente, povejmo kar spočetka, da nam ne bo žal glasov takih razrednih nasprotnikov, ki jim b3tin^vo kot člane. Oblastnega komiteju. SLOJ za Gorenjsko, v novembru, ko se jo formiral Pokrajinski k mite Komunistične partije, pa je postala njegov član. Do cdhoda v partizane je bila v Ljubljani v vodstvu Osvobodi ne fronte, nato pa na Štajerskem inštruktor Centralnega komiteja KPS. Tovarišica Svetinova* je že bila poslanec v Ljudski ~kujT ščini. Jo članica CK ZKS in iiO SZDL. Za svoje požrtvovalna delo v delavskem gibanju prt d vojno, med narodnoosvobodilno borbo in po vojni, je bila večkrat odlikovana. Tov- Svetinova ima spomenico prvoborca in čin rezervnega majorja. Hali kandidati Viseli udeležba obrtnikov U% razgovora s tov. Ivanom Bsrioncljem Pred dnevi je naš sodelavec obiskal sekretarja Okrajnega odbora Socialističane zveze delovnega ljudstva v Radovljici tovariša IvanaBertonclja - Johana in mu po stavili nekoliko vprašanj v zvezi z opravljeninimi volitvami v okrajni zbor proizvajalcev in z bližnjimi, volitvami v Republiški in zvezni zbor. V naslednjem, priobčujemo nekaj misli, ki jih je povedal tovariš Reirtoncelj o predvolilni situaciji v radovljiškem okraju- JANKO ALFRED, po poklicu učitelj, je doma v obrtniški družini. Rojen je bil 12. febr. 1904 v Kamniku. Služboval je v Radovljici, Ljubljani, Boh-srednji vasi. V učiteljski službi je spoznal vso bedo malih ljudi, ki jo je povzročila krivična družbena ureditev. Začel se je zanimati za socialna vprašanja. V letu 1942 je aktivno delal za Osvobodilno fronto in v septembru 1943 je vstopil v NOV. Isto leto je postal tudi član KPJ. Po vojni je z uspehom opravljal razne politične funkcije. Odlikovan je bil z redom Zasluge za narod III. stopnje. Sedaj je predsednik kamniške občine. Med Kamničani je zelo priljubljen, zato so ga izbrali za svojega kandidata v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS. , ANTON PETERNELJ kandidira v Republiški zbor. Doma je iz Delnic v Poljanski dolini, živel je v precej težkih razmerah in želja, da bi šel študirat, se mu ni izpolnila. Že zgodaj je spoznal krivičnost družbenega reda. Po prepričanju je bil nacionalist, vendar se s politiko JNS-JRZ ni nikoli strinjal. V letih pred zadnjo vojno je bil vključen v neko ilegalo opozicijsko kmečko skupino- Takoj po okupaciji Je pričel delati za partizane. Sodeloval je v pripravah za poljansko vstajo in se decembra 1941 vključil v Cankarjev bataljon. Od leta 1942. do 1915. leta je opravljal številne politične funkcije na Gorenjskem. Po vojni je bil poslan na upravno politično delo v Maribor in pozneje v Ljubljano. Bil je tudi pomočnik ministra za kmetjstvo, podpredsednik Republiške zveze kmetijskih zadrug. Sedaj jo član izvršnega odbora Glavne zadružno zveze LRS in direktor »Semenarne* v Ljubljani. ALBIN .IENSTERLE jo bil rojen 7. septembra 1916. v Sorici, okraj Kranj. V delavskem gibanju Je pričel delati že leta 1936 v »Savezu gradževinskih radnika Jugoslavije«. Od takrat dalje je bil neprestano v delavskih sindikatih do kapitucije stare Jugoslavije. Ob razpadu stare Jugoslavije se je takoj vključil v OF-Leta 1944. v mesecu aprilu je vstopil v NOV, kjer je vršil dolžnost vodnika vodil, komisarja čete in konusarja bataljona. Takoj po demobilizaciji se je ponovno zaposlil v Z«|r-earni Jesenice, kjer je vršil dolžnost sekretarja Tovarniškega komiteja KPS Železarne Jesenice, nato pa je bil premeščen na Okrajni komite KPS Jesenice. Sedaj je predsednik Okrajne zadružne zveze Radovljica, član Okrajnega komiteja ZK in član sekretariata Okrajnega odbora SZDL. Kandidira v Republiški zbor Ljudsko skupščine MIRKO ZLATNAR jo bil rojen 2. febr. 1920 v Ljubljani. Izhaja iz delavske družine. Po dovršeni osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nakar se je vpisal na tehnično fakulteto. V letu 1939 je bil sprejet v Partijo. Od leta 1940 do 1942 je delal predvsem pri organizaciji ilegalnih partijskih in frontnih tiskarn v Ljubljani, ki so imele v tem času ogromen pomen za pripravo oborožene vstaje v Sloveniji. Takoj po okupaciji jo začel aktivno delati za OF in nato je vstopil v NOV. v Bil je član Glavnega odbora OF Slovenije in ljudski poslanec v okraju Gorica- Na kongresu KPS psi je bil izvoljen za kandidata Central- komiteja KPS, kar je še danes- Tov. Zlatnar je nosilec »Spomenice 1941«. Kandidira za Republiški zbor na Jesenicah. ^ LOVRO CERAR je bil rojen 4. avgusta 1915. leta v Zalogu pri Kamniku. Izhaja iz delavske družine. Za narodnoosvobodilno vojsko je pričel delati 1941. leta- Leta 1943. pa je vstopil v NOV kot aktiven borec, kjer je bil vse do osvoboditve. Takoj po osvoboditvi je je nastopil službo v »Jelovici« v Škofji Loki, kjer je ostal do decembra 1950. leta. Tedaj je postal sekretar MK ZKS v Tržiču, kjer je še danes. Ima čin rezervnega poročnika in številna odlikovanja. Kandidira v Republiški zbor Ljudske skupščine- MARTIN KOŠIR kandidira v Republiški zbor Ljudske skupščine. Rojen je bil 1926. leta. že v mladih letih je okusil težo predvojnih režimov. Okupacija ga je zatekla doma, 1943. pa je vstopil v Kokrški odred narodnoosvobodilne vojske« Kasneje je bil v Tomšičevi brigadi in VDV bataljonu za Koroško. Po osvoboditvi je bil dalj Časa v službi pri kmetijskem ministrstvu LRS, kasneje pa pri zveznem kmetijskem ministrstvu v Beogradu. Leta 1953. se je vrnil v Kranj v služ!>o na OZZ, sedaj pa je uslužbenec OK ZKS v Kranju. Je predsednik Obč. LO v Goricah in O- O. Zveze borcev. Z izidom volitev v Zbor proizvajalcev smo lahko zadovoljni- Povsod je bilo zanje precej zanimanja in pravilnega razumevanja Če ne upoštevamo kar močnih lokalističnih teženj, ki so se pokazale v posameznih industrijskih podjetjih. Zelo značilna je bila tudi visoka udeležba obrtnikov, med katerimi so se volitev vzdržali le redki posamezniki. Pokazali so tudi razumevanje za vlogo zbora proizvajalcev in računajo z njim kot z važnim organom. V nekaterih vaseh je bila u-deležba precej majhna, toda ko smo si pobliže pogledali razloge, smo videli, da pretežni del odsotnih odpade na bolne, na tiste, ki služijo rok v JLA, in na starejše kmete-zadružnike, ki jim je zdrav- (Nadaljcvanje s 1- strani) Odgovor pa ne bi bil popoln, MIRAN KOŠMELJ, predsednik OLO Kranj, kandidira v Republiški zbor Ljudske skupščine. Malo je ljudi, Id ne poznajo tega starega partizanskega borca s številnimi odlikovanji. Tov. Košmelj je bil poslanec Ljudske skupščine obeh sklicev. Po osvoboditvi je imel razne odgovorne funkcije v ministrstvu za notranje zadeve LRS, bil je direktor Glavne uprave za državne nabave pri vladi LRS ter pomočnik predsednika Sveta za blagovni promet pri vladi URS. Spomladi je bil izvoljen za predsednika Okrajnega lludskega odbora v Kranju. Na tem mestu še danes uspešno upravlja svoje delo- Kako naj glasujem Nekaj najosnovnejših določil novega volilnega zakona Ker so volitve v Zvezni In di volilna komisija, in glasov- livoe, v kateri volilni enoti Republiški zbor tik pred nami nicl izpolni. Pravilno se gla- bodo volili in kje bo urejeno je prav, da ss v naslednjih vr- sovnica izpolni tako, da se ob- volišče. Volišča so po pravilu sticah spoznamo z najosnov- kroži tekoča številka preti kan- razvrščena tako, da na enem nejšimi določili novega volil- didatom, za katerega želi voli- volišču glasuje približno 500 nega zakona, ki je vnesel v vec oddati svoj glas. če je na von,Voev. Prav tako je v za- tehniko glasovanja nekaj bist- glasovnici samo en kandidat, konu določeno, da volitve tra- venih novosti. mora volivec prav tako obkro- jajQ ^ 7 ure zjUtraj do 7- Predvsem bo novo pri seda- žiti njegovo tekočo številko, TO zvecej\ njih volitvah to, da ne bomo ker prazne (neobkrožene) gla-več glasovali s kroglicami kot sovnice ne veljajo. Neveljavne pretekla leta, marveč z volil- pa so tudi tiste glasovnice, na nim listkom — glasovnico. Ker katerih bo obkroženih več kan-bodo hkrati volitve v Zvezni didatov, ker volivec lahko na in v republiški zbor, bo vsak vsaki glasovnici voli le po ene-volivoc dobil seveda dve gla- ga kandidata, nadalje vse zii- sovnici: rdečkasto, na kateri bo mazane, prečrtane In dvoumno če~^ 0rncnili, da gre v ve volil kandidata za Zvezni zbor izpolnjeno glasovnice'- primeroVi ko pritožbe za-in belo, na kateri bo volil kan- Osebe, ki se iz upravičenih radl davkov uporabljajo za a-didata za Republiški zbor. Ra- vzrokov na dan volitev ne za- gitacijo proti volitvam, za lažen tega ima vsaka glasovnica dr2ujejo v kraju, kjer so vpl- kc ljudi, ki se jim davki še vso v desnem zgornjem kotu na- s&mj y volUni imeniki lahko premai0 poznajo. To se jo popisano, za katere volitve gre m . . tudl v kraju kjlCr s0 kazalo tudi v nekaterih prl-števUkovohno enote v katera ™ JJJ^JV t;i mt,,h, k» so p.vd dobrim me-le bila izpolniena V sredini oouo Ltt UcU1 idU"'<'v'u „ A_ ~ , .. glasovnice pa so z večjimi čr- namen pa morajo pravočasno secem hiteli nakupovati velike kami napisana in s tekočimi (najmanj 3 dni pred volitvami) kollčme raznovrstnega blaga, številkami opremljena imena dobiti od oblasti v kraju, kjer hkrati pa govorili, da so dav-kandidatov. so vpisane v volilni imenik, po- Kl neznosni. Brž ko volilna komisija ugo- trdilo o volilni pravici in sicer ^ 1n tam slišimo tudi patovi, da je volivec vpisan v vo- v dvth izvodih( ketr bodo 22. role.. da n,ma mt J lilni seznam, mu izroči obe gla- novemhr„ volitve v Zvezni in Pa 3e *am° kand'( at m f sovncl (rdečkasto in belo). S r kL. w 1 > 1 že vse skupaj pnpravljeno vna-temi glasovnicami gre potem v zbor. Ce Pa bodo prej«. y pi,c, jSnjrm .številu volivec k posebni mizi, ki je P°sameznl volivci, ki glasujejo volilnih enot je n>s samo po ločena od mize pri kateri se- » potrdili, pozabili, da potre- cn kandidat- Toda nprcjet je _'__bujejo dve volilni potrdili In bil na zboru volivcev, ki so .se ~"mmm"~~mmm bodo prišli na volišče samo z zedinill, da drugega ne bodo enim, naj volilne komisije re- predlagali. Nekoč so kandida-šijo takšne primere tako, da te postavljala vodstva nvščan-bodo v zapisnik vnesle ime vo- »Wh strank v Ljubljani aH celiva, inul.sk, odbor, Id je izdal lo v Beogradu, ne <>f raJ° potrdilo in številko potrdila, »iti za trohico na voljo n ž, -potem pa naj potrdilo vrnejo gf volivcev. Danes «o > mo, da bi o razdelitvi u-stvarjalno vrednosti soodločali prav tisti, kl so k njej največ pi i.spevali. V radovljiškem t. pr. it i 9-1 Zato tud tako malo kmetov v okrajnem zboru proizvajalcev. Tarnanje tu ne pomaga. Tak odnos bo ostal, dokler bo v kmetijstvu trajal današnji sistem d ila, dokler našo zaostalo kmetijstvo m> b() mehanizirano In modernizirano, dokler kmet n, i bo pričel delati na višji, produktivnejši osnovi. In tega si vsi želimo To bomo tudi dosegli, če bomo vsi prispevali svoj delež h gospodar-skl graditvi, če so ne bomo zapirali v beigne lupine domov in tovarn, temveč krepko postigli v življenje socialiistlcne drufibe okoli nas. Tudi z nastopom na volitvah! svobodna gorenjska je zadihala s polnimi pljuči-.. od prepadnih sten triglava do obronkov kamniških alp, sorskega polja in dolin obeh sor, je zaplalo novo življenje- v ustvarjalnem poletu se rojeva nov lik človeka — zavestnega borca za nove, Boljše odnose med ljudmi — za socializem. Na sliki zgoraj: Novi moderni predelovalni obrati jeseniške železarne, ki So delno že zaceli obratovati. Na sliki desno: Nova livnica zti temper-litine v tovarni »Titan« v Kamniku. tki gtema aa^e\... Na sliki zgoraj: Hidrocentrala v Mostah. Kakor nikoli poprej, se je na svobodnem Gorenjskem razcvelo tudi kulturno življenje« Zaživeli sta dve novi stalni gledališči. Številnt pevski zbori gojijo slovensko pesem skoraj v vSsafld vasicj. Sindikjalna kulturnoumjrtnfiška, izobraževalna in kulturna društva, predvsem pa naše »Svobode« so postale oblike, preko katerih je omogočeno slehernemu delovnemu človeku, da močno dvigne raven svoje izobrazbe in zrele miselnosti. Na sliki spodaj: Uprizoritev Lorcinega »Doma Bernarde Albe« na odru tržiške »Svobode«. TOVARNE DELAVCEM! To revolucionarno geslo je postalo stvarnost prvič v zgodovini delavskega gibanja prav v naši socialistični domovini. Nič več ne kroji delavcem usode frak in talir, oni si ustvarjajo boljše življenje sami. Na sliki: Dolgoletni borec za pravice delovnega ljudstva Janez Mlakar govori zbranim delavcem jeseniške železarne ob priliki, ko so delavci prevzeli upravljanje tovarne v svoje roke- Odprte so bile nove gimnazije, zgrajene nove osnovne šole. Na sliki desno: Mladinci so prostovoljno priskočili na pomoč poklicnim delavcem, ki gradijo gimnazijo v Škofji Loki. Gimnazija je bila pred tedni že izročena svojemu namenu. Na stotine novih stanovanjskih stavb }»; zraslo po vsej Gorenjski- Stanovanjska stiska je sicer po naših industrijskih središčih, zaradi povečane industrijo še zelo velika, vendar so prav v zadnjem letu zastavljeni odločni koraki, da bodo vsaj najpotrebnejši prišli do stanovanja. v Kranju bo do spomladi 1954. leta zgrajenih okoli 100 stanovanj, v Tržiču 70 itd. Na sliki spodaj: Novi stanovanjski bloki na Jesenicah. . i Na sliki zgoraj levo: Nad donet tisoč Kranjčanov je z velikim ogorčenjem sprejelo vest, da so zapadne sile na londonski konferenci maja 1052.1., dale večji del civilne uprave V roke italijanskim pnhlepnežom. Gorenjski človek tudi danes, ko gre si>et Za naše nacionalne interese v coni A, skupno z vsemj Jugoslovani misli Isto: raje življenje kot samo ped naše zemlje! Na sliki s]mm1uj: Maja letos jo začela v Medvodah obratovati nova hidrocentrala — **ov gigant naše ključne industrije. Prvi agregat že »bije energijo novim tovarnam in Podjetjem širom jh> Sloveniji- na položaju, *5. novembra 1953 Razmišljanja ob obisku pri čuvarjih naših Nova cesla - uspeli ljudske oblasti meja Skoraj mesec dni in pol je preteklo, kar so svetu sporočili vest, da so zahodni zavezniki sklenili izročiti Trst Italijanom. Tisti Trst, za katerega je preteklo toliko naše dragocene krvi- Naši narodi so proti temu sklepu nastopili z vso resnostjo. Smrt fašizmu — svobodo narodu, je bilo geslo, ki je zopet dobilo tisti pravi pomen, ki ga je skovala narodnoosvobodilna borba, in ki so ga m'lijcni tokrat tako iz srca vzklikali. Naša vojska je na povelje svojega vrhovnega komandanta Tita zasedla mejo, da brani jugoslovanske pravice. Na meji se danes še bolj utrjuje med vojno skovano bratstvo in enotnost, kajti zloglasen sklep je udaril v že tolko let krvavečo rano vs~h Jugoslovanov. Vprašanje Trsta danes ni samo stvar Slovencev, ampak 17 milijonov Jugoslovanov, ki nikoli ne bodo dovolili, da se italijanski fašizem pod revo barvo danes ponovno razbohoti po naši zemlji, po zemlji, ki sicer ni bogata, vendar naša je in to je tisto, zaradi česar smo morali seči po zadnjem sredstvu, oboroženi sili, da zavarujemo svoje intere- V mislih imam državni proračun in vis'C'ko številko, iki je namenjena narodni obrambi. Težke milijone smo posvetili temu namenu. Marsičemu smo se morali odpovedati in to tudi takrat, ko nam ni bilo lahko- Danes pa s ponosem lahko ugotovimo, da imamo Armado, moderno in mehanizirano, ki nam je porok, da se nam krivica ne bo zgodila in da se nam ni bati prav nikogar. Danes lahko vsemu svetu povemo, dimamo ljjidsko Armado, ki se bo postavila v bran prav vsakemu agresorju. »Trideset divizij imate«, nam očitajo z leve in desne. Da, imamo jih, vendar moramo povedati, da js to trideset divizij jekla, ki je pripravljeno, da ščiti vsako ped jugoslovanske zemlje in da prepreči prav vsako krivico, ki bi jo nam različni »prijatelji« radi prizadejali. Morala naše vojske na položajih je visoka. Vojakom niso potrebna predavanja o tem, zakaj morajo čuvati meje, kajti svojo dolžnost poznajo dobro, zato, ker jim srce veleva, da ne smejo dopustiti, da bi se lovke ogabnega polipa stezale po naši domovini. smo pozabiti, kar so nam prizadejali, vendar pod takimi pogoji je pozaba nemogoča. Nasprotno! Njihova dejanja nam ponovno odpirajo rane, ki se še niso zacelile. Le kdo more pričakovati, da 'bom0 spokojno gledali, da nam trgajo del živega telesa? Menda ni nikogar, ki bi nas obsojal zato, ktr t£ga ne dovolimo. Poznamo italijanske mojstre diplomacije, ki se znajo razjokati, točijo krokodilove solze ali pa demonstrativno zapuščajo konference. Znajo se kretati po kuloarjih in kabinetih ter znajo spletkariti. Prosjače-nja in moledovanje ni pri njih prav nobena poseibnost- Res, prava cesarska diplomacija. Spričo vseh teh naštetih »veščin« je naša diplomacija videti preveč okorela. Vendar temu ni tako. Naša pot, tako notranja, ki jo sami hodimo, kot zunanja, ki jo vodimo, ima jasno začrtano pot, ki ima en sam cilj, — boljše življenja. Socialistična politika je gibalo naše diplomacije, zato nam je spetkarjenje, podkupovanje in izsiljevanje tako tuje, kot Pelli in njegovim asistentom vsakdanje in domače. V nedeljo, 15. novembra 1953 je za zaključek tradicionalnega »škofjeloškega tedna« tov. Boris Ziherl odprl novo asfaltirano cesto, ki veže škof j0 Loko s kolodvorom. Tako so se v kratkem času Ločani že drugič zbrali k pomembni slavnosti, ki kaže resna prizadevanja mestne občine za izboljšanja komunalne dejavnosti v mestu in okolici. Otvoritvi je priso- Dvolasinikom so prepovedali prehod čez me'o Izgleda, da se italijanske oblasti ne bojijo samo naše JLA, marveč tudi civilnega prebivalstva. Vsem dvolastnikom iz Rateč so namreč italijanski obmejni organi prepovedali prehod čez državno mejo, čeprav imajo dvolastniške izkaznice, s katerimi so lahko do pred kratkim še hodili na svoja posestva onstran meje. Ker imajo Ratečani na Vrheh, v Planju in Zg. Trbižu še nepospravljeno seno in drva, Italijani pa jih v te kraje ne puste že od 9- novembra letos, bodo vaščani utrpeli večjo gmotno škodo. stvovala tudi tov. Mira Sveti-nova, mestni kandidat za nedeljske volitve, dalje zastopniki oblasti, gradbenih ustanov, vojske m množica delavcev — graditeljev in meščanov. Tov. Ziherl je v svojsim govoru poudaril, da vsi ti uspehi pomenijo pravilnost poti našega državnega vodstva, kažejo, kaj zmore sproščena energija širokih ljudskih plasti, energija, rešena vseh spon birokratizma. Iskreno je čestital graditeljem in Ločancm ob pomembnem prazniku in želel, da bi se dosedanjim uspehom pridružili še novi in bi mogli delovni ljudje Škofje Loke in okolice u-resničiti svoje načrte. Iskrenim čestitkam se je pridružila tudi tov. Mira Svetinova, ki je v svojem govoru poudarila, da v množici vsakdanjih težav m problemov vse preradi omalovažujemo velike in pomembne uspehe naše socialistične graditve vse preveč vidimo samo svoje lokalne prilike, ne pa celotnih mogočnih naporov naše ljudske oblasti po vsej Jugo-slavijji. Zastopnik vojske je izrazil svoje zadovoljstvo nad dograditvijo ceste, ki bo služila tudi naši Armadi, ki ne bo dopustila, da bi te lepe nove ceste še kdajkoli služile kateremukoli okupatorju. S sej novih zboroT proizvajalcev V nedeljo, 15- novembra so se prvič sešli novoizvoljeni ljudski odborniki, člani Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici- Izvolili so svoji* verifikacijsko komisijo in (,'e te-le organe: odbornika za vodstvo sej, mandatno - imunitetno komisijo in komisijo za družbeni plan in proračun. še isti dan je bila v Radovljici tudi skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora. Izvolili se skupne stalne odborniške komisije (komisijo za pravne predpise in organizacijska vprašanji, komisijo za volitve in računsko komisijo), svete Okrajnega ljudskega odbora (svete za gospodarstvo, za komunalne zadeve, za presveto in kulturo, za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, za notranje zadeve) in disciplinsko sodišče. Skupna seja je v nadaljevanju ustanovila proračunsko" administrativno inšpekcijo, finančno inšpekcijo in tržno inspekcijo ter razpravljala o nekaterih tekočih gospodarskih vprašanjih. V sredo, 18- novembra se je .sestal tudi novoizvoljeni Zbof proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Kakor v Radovljici, so novi odborniki prisegli, nato pa je bilo opravljeno konstituiranje z izvolitvijo vseh organov Zbora proizvajalcev. se, svojo sveto zemljo in morje. Dobro veido, da bodo prvo lov- Vendar se je tudi Pella en-Te dni prav vse organizacije ko, ki bo segla po naši zemlji, krat »speljal«. Italijanska po-obiskujejo naše vojake na po- odsekali prav pri korenini, in litika o tržaškem vprašanju J a ložajih ob italijanski meji, da tako bodo storili prav z vsa- dobila takšno zgodovinsko klo-se z njimi spoznavajo, razgo- ko, ki bi kakorkoli hotela orne- futo.da jih bo glava vsaj še varjajo in jih nazadnje tud8 jiti našo neodvisnost in krasti nekaj časa bolela. Nič niso po-obdarujejo- Predstavniki delov- naše ozemlje. magale »žrtve«, ki so pred nih kolektivov in Socialistične Prav tako razpoloženja vla- kratkim padle na tržaških uli-zveze iz Kranja so pretekli te- da pri našem ljudstvu, tako v Cah za rimsko volkuljo. Tokrat den obiskali našo vojsko, ki Je obmejnih krajih, kakor v o- je kri tekla zaman. Infiltrirana položajih v okolici Tolmina srčju domovine. Vsem je S'kup- ^ fašistična fakinaža z juga na Primorskem. Pot nas je na ena misel: imamo vojsko, zaman rjovela po tržaških vodila skozi Poljansko dolino vanjo zaupamo, nič se nam ne ulicah. Tudi Zapad je spregle-mimo Hotavelj, proti Cerknem, more zgoditi. In res je, naša daj ±Q teatrsko komedijo. A-Avtomobil je plezal po strmi- zaupanje v armado je lahko piavdirali so jim z rafali iz an-nah in ovinkih in kmalu je upravičeno, kajti armada zra- grških mitraljezov- Tudi njim vožnje nevajenim potmkom sla iz ljudstva, se zaveda svo- je priši0 italijansko poudarja-želodec pečasi »zlezel« v grlo, jega poslanstva. To so nam ^ gasftlg in junaštva prav do vendar smo vse slabosti zata- zatrdili vojaki in oficirji, ki g.'rja Spoznali so, da se jih jili, kajti pred nami je bil o- smo jih obiskali- m<)re krotiti samo z mitraljezi bisk in nismo hoteli pokazati, Kapetan je. Neposredno na jn aa j|m dirugo mazilo res na da se slabo počutimo. meji opravlja svojo dolžnost, pomaga. No, pa je tudi slabost hitro Pripovedoval mi je anekdoto, - . , do tržaškega vprašanja edino pravilno, ker želijo dosledno ljati kulturni program, kajti z vsak dan za en koš. nami so bili člani pevskega italijanski oficir je aretiral aosiecmo zbora in godba na pihala nekega našega dvolastmka m £ min>vno zgodbe. To SKUD Franceta Prešerna ter ga odpeljal na kvesturo. Tam- Jugoslaviji naj Izdani Prešernovega gledališča, kaj so ga zasliševali in spraše- ^ » RJ JI Vojakom smo želeli pripraviti vali o naši vojski, kdo so, ko- • res presenečenje, ki nam Je liko jih je, ali so res sami Bo- to v Korust- Prav Jatlko P™»°- dlmo — prav tako tudi, komu bi to bilo v škodo. Ta »miroljubna« politika z Vzhoda nam ja poznana pod imenom in-formbirojščina, kl nam je do tudi usp:ilo. S kratkim kultur- sanci, oboroženi z noži in bom-nim programom smo vojakom bami itd. (Teh se posebno bo-pripravili toliko veselja, da je ji jo, ker imajo z njimi veirjet-navdušenje borcev težko opisati, no slabe izkušnje.) To mora Posebna, komisija, ki je bila poizvadetl in priti vsa točno izvijena v enoti, je razdelila povedat. Seveda Italijanski ofi- *N * vetu*> *elela samo ala-2300 paketov, ki so j*h vojski cir nI pozabil povedati, da se darovali delovni kolektivi in bodo 8. novembra srečali v Kobaridu. Naš dvolastnik jet po nefkaj dneh zopet šel onstran meje. Nabriljantinjeni oficir ga je že čakal in hlastno pričel spraševati, kaj je Izvedel. Preprosti kmetic, primorska kore OBRAZI IN POJ A VI • e • lo traja tudi do pol desetih. Včasih celiti i^veiuce, prosim: pet ur! Ob vsakem vremenu! Kako je oblečen, nihče ne vpraša. Lani je bil v tret- Gosta, zoprna poznojesenska megla- jem razredu osnovne šole. Zelo je nadar- Vlažen zrak zgodnjega jutra, še ne- jen. Vedno je pisal odlične spise. Letos, ko prijeten na železniški postaji. ' opravlja ta težavni posel, mu gre v šoli Nekaj minut čez peto zjutraj sem se iz dneva v dan slabše. Vsaj tako pripove- pripeljal. Več kot uro imam časa do zve- dujejo. ze. Neznosno, zaspano čakanje . .. Zadnjič sem ga srečal, ko se je v družbi Komaj sem izstopil iz — vlaka in že so dveh mlajših deklic zvečer vračal s posla, pritekli časopisni kolporterji. Vprašal sem ga tr> in ono, kako je kaj v — Ljubljanski dnevnik! TT! Gorenjec' šoli, če ga kaj zebe in če je utrujen. Lepo TT! TT! je slišati vsevprek. Najbolj pa je odgovarjal, da je vse v redu. Pameten vpijeta deček in deklica in se prerivata je. Deklica pa, ki se je ob razgovoru očii- med potniki in hitita prodajati natiskan no zabavala, me je razposajeno vprašala-"' papir. Ravnokar je prispel iz Ljubljane. — Gospod, ali ste morda malo pijani, — Poročevalec, Borba, TT, TT! kličeta ko tako čudno govorite? i na vso moč. Mlada sta še, zelo mlada. Sa- Ves zmeden sem pozdravil in odšel, mo ob nujnih poljskih delih vstajajo otro- Čudno! Vsaj domišljam si, da sem pov-ci na kmetih tako zgodaj. Pa je to poleti sem normalen. Zakaj naj bi bil čudno go-in so takrat počitnic^! Vsi prodajalci časo- voril? Kaj je hotela reči? oisov so štirje. Starejši moški, ženska in Ali ni navajena takih vprašanj? Ali je oba otroka. Nemara sta njena. nihče prav nikdar ne vpraša, kako je s Roka vio nimata, zato tiščita pesti v že- šolo, kako se počuti pri kolportiranju cape, a kaj to pomaga, ko pa se od časa do sopisa in ali to ni malo preveč zanjo? časa najde kupec, in že mora roka na In ali njenih staršev nihče ne vpraša, zadan, na hladen, vlažen zrak, da mu poda kaj silijo mladoletne otroke k napornemu zaželeni izvod Teteja ali Pavlihe. Ze zjutraj delu? Jih kdaj kdo vpraša, ali so potrebni ob petih vsa premražena prodajata časo- pomoči? pise, svoj čas in ,zdravje. Morda pa jje hotela s tem de.jati: Isti dan sem se vrnil s popoldanskim — Zakaj pa tako neumno vprašuješ, kol vlakom. Spet sta prodajala časopise. In da ne bi'vedel, da drugače ne gre, da je že zvečer spet. Ali imata starše? Imajo ti tako, da moramo raznašati časopis, če je službo? Ali hodita v šolo?' Kdaj se učita, dež ali sneg, po mrazu in megli, da deček če se sploh lahko kdaj? pred delikatesno trgovino mora prodajati Nekje drugje fantek zvečer raznaša „Polet", da vsi mi to moramo, ker nam ta-„Ljubljanski dnevnik". Najprej mora po- ko velevajo starši1, njim pa ali pohlep po poldne na postajo in tam p rej m« vso po- denarju, po alkoholu ali karsibodi drugem, šiljko. Včasih mora čakati tudi poldrugo Se bo treba pomisliti, ali je to res po-uro, ker ima vlak večkrat zamudo. Potem trebno. Jugoslavija ni dežela, kjer v Bad časopise zloži po vrsti in jih raznosi po Gasteinu otroci pred vsemi vlaki vpijejo: naslovih. Če se hitro obrne in vlak nima — Blumen bitte, Bfumen bitte, m^n'1 /.amude, konča že ob osmih, včasih pa ae- Herrschaften' ABC' člani Socialistične zveze. Pogovor z borci je bil prijateljski, toliko bolj, kar so naši stari znanci iz Kranja. Povezanost ljudstva s svojo armado je tukaj prišla res do izra Delavski razred naj se še bolj uveljavi naših če so proizvajalci lo obvešča- Nato je odgovarjal na števil" ni, kam gred0 sredstva, kl jih na vprašanja prisotnih, ki so Nadalje je tov. Ziherl dejal, ustvarjajo, biti morajo nepo- tfa poslušali z velikim /anima- njem m se mu prisrčnim odo-bravaaajem zahvalili. (Nadaljevanje s 1. stran') zbori proizvajalcev v V nadaljevanju je govornik krajih ln okrajih v\r~w«- omenil, da moramo nadoknadi - za, kajti toliko razumevanja in nina pa mu je dejal. »V Ko velikega kar stari & so zbori proizvajalcev v na- »redno udeleženi tudi v razde- in tovarištva redkokdaj vidi- baridu ^°S^VS^ kapitalistični Sem ni storil. Mi krajih ta okrajih zarodki Rvanju teh «re vlada. komuna. Omenil je dosedanje vornik ,n poudaril potrebo po joči razred. Toda ta stavek bi rezultate tega razvoja ln po- neprestanem usposnbljanu nte- ostal navadna fraza, če ne* bi jasnll smer, v kateri bo pote g-ovth članov spričo čedalje storili ničesar, da se ta razred kal v prihodnosti. večje vloge zborov proizvajal zamisliti in ozreti kov. želita tjaklaj, nazaj, kako je bilo včasih ln pridete pred 8. novembrom.« kako je danes. Predvojna raz- To je vse, kar je dejal prepro- cepljenost med jugoslovanski- sti človek z naše meje ohole- ml narodi je dovolj znana, mu oficirčku, kl je s potepe- V samoupravljanju v okviru cev v prihodnosti. «a nje v I Ponižal ali Na glavnem trgu v Domžft" lah se je zbralo v nedeljo dopoldne Okrog 3000 ljudi na ver tj stala V tež- nlm^no»OWi ta[J^^^ vlada^č^Ce P««*tia -e klavec marsičesa ~v narfaljevanju je -tov. Ziherl "*o predvolilno zborovanje, n» mu to omenil še nekatere Izrazite o- kaf,er(f1 s^ JST"* 5V°JIS Se na * . . .. . , volivcem kandidat za Zvezn« še do- Btank<> star6 m'wlnostl' kl 80 skupščino tov. Tomo Brejc * ga ciames aograju.r™. iwvo ^»v B™"v ------- nnarata če ne bi storili vsega, kaj izolirana področja drnžbe- 80 pokazali tudi pri ipnfteMUl kandidat za Zvezni zbor prer socialistično bratstvo med na da bi sa pred Italijansko gra- aparata ce ne r>i sior i vs ^ j ' katerih dela- volitvah v okrajne zbore pro- izvajaloev tov Janko Rudolf-širni narodi je tako trdno, oh bažljivostjo samo branili. Ima- da ta tanka pla. pontan vs n »,i ž , nn „ aU, i d Navdušeno pozdravljen je Toni sile, ki bi ga lahko razbila, mo popo no moralno prav co ^n^J^lranlpblNh^ l^l JanskT «lo kenTi bi me.no premajhno zastopstvo nu> »reje govoril o važnog Demonstracij, ob prostaškem ^ jih obto^mo za ^ ; ..' .' 1 ; lja noi bila delavski razred repično uve- delavcev od stroja in žensk, predstoječih volitev ln pouda« !Tfbnn;b,nraT 4 življem To^ tud stor™ So^nSlna kot bur- 1 javil svoi0 vlogo, je potrebno, Govoril je o naši zunanji p,,!. - '» P™<*> skupnega enotneg* SSX «n zajede Trav v"o OMoŽujemo° dan^ Italijan- žoazna demokracija, fte d dav- da se njegovi predstavniki ne- _ ^ ^ .....' ..... mustopa pri volitvah. naše državljane od Dj-vdj?lije sko vlado, da podpira tiste skemiu razredu ne Pa do Triglava, so dokaz da temne nečloveške sile, ki so praktične možnosti, so naši narodi monolitni prav nam V^Š^CS^ct« t^t^^m^- pr,gl. d nad problematiko v In poudaril načelnost naš, po- med drugim ostro oKsodil 1£ ni Izpeta. Želeli skih svetov, climgi korak pa so vsej državi. Vendar ni dovolj, tittke. Ujanski Imperlalistlčail puld.P mnj i đelav- da «e njegovi predstavniki no- ' nastopi pri volitvah. DaljS' hi nudM , kje srečajo da izmenjajo ml- ^ V(>DC° m Sc P^^eJ o naj r q ^ n(>tmnjl ln 7AU^ i ![ Zlia- sli da spoznajo probleme, kl bolJ fročem zunanjepoltlčnem njl 8ltuaclji je i,„d rvi korak v BO povsod različni. da dobtjo VT'ašanju, tržaškem vprašanju nato tov. junko Kudolf, ki J« tako, dneh. kot v svojih najtežjih »In rm še zdavnaj GLAS GORENJSKE K ŠTEV 47 Epiloga za poduk in razvedrilo 1% IM7>//J£ 21. XI. 1953 Dobro se še spomin jam svojih, obiskov v indijski vasi. Najprej sem se večkrat odpeljal v zakotne kraje južnoindijske države My-sore, nekaj pa sem jih videl tudi v vzhodnem in severnem delu dežele. Bil sem že poprej pripravljen, da bom videl veliko siromaštvo, toda kar sem videl v južni Indiji, je bilo še dosti več. Po razdrapanem kolovozu se je naš jeep dolgo zavijal v oblak rdečega prahu- Končno nas je le pritresel do ovinka, kjer vsak mesec vaščani čakajo na poštarja. Od tod smo še hodili kake četrt ure in prišli v vas- Tam so že vedeli o prihodu. Možje —• zdelani, podhranjeni, ožgani — so se zbirali pred hišami in nezaup-no ter z narejeno brezbrižnostjo ogledovali čudne goste. Bilo je v monsunskem času, ko v tistem predelu pada edini dež ta prinese naravi zelenilo, ljudem pa kruh in delo. Tri mesece traja, od (začetka junija točno do 1(2- avgusta, ko deževje spet preneha in ga kmetje čakaj0 celih devet mesecev. Zemlja razpoka, vroč veter razpiha preperele, ožgana travne bilke, sonce neusmiljeno pritiska na lobanje, vode je v vodnjakih vse manj ta manj. Niti gosta mreža zanemarjenih namakalnih kanalov ne. pomaga, saj je suha tudi struga bližnje reke. Polnih devet mesecev čakanja in upa na prihodnjo letino! Potem pa spet tri mesece ploh in nalivov ■— polni kanali, namočena polja, — hitro stopanje za vol-mi in lesenim plugom, setev, presaditev riža in pobiranje letine — nmogo dela za vso enajst, dvanajst, trinajstčlan-sko družino. Prišli smo prav ob takem času. Pa je le bila zbrana skoraj vsa vas. Ni hotela zamuditi zanimivih tujcev. Pa se je razočarala. Prav nič nismo bili izaniimM. Bili smo kot vsi ostali zapadnjaki, ki so Jm stoletja morili z zbiranjem davkov, ječami, komisijami ta policijo. Le, da nismo nosili orožja in palic in da smo se bolj prizadeto zanimali za njihovo življenje- V vasi sta dva vodnjaka- E-den je na sredi vasi, drugi, za izvržen-e, parije, pa na robu. Med palmami se stiskajo niz-ke, s slamo krite koče. Zgrajene so iz blata, pomešanega s slamo in posušenega na soncu. Na zidovih so prilepljene Indijski kmet pred odločitvijo pogačico kravjeka- Tam se sušijo in jih potem uporabljajo za kurjavo. Lesa ni. Džungla je daleč. Pa tudi če bi bila blizu, kmetje v njej ne bi smeli sekati, saj je last veleposestnika, ki jo ljubosumno varuje. Postavil je gozdne čuvaje, ki mu pomagajo vaški po- vas. Drugod nimajo vodnjakov. Na sredi vasi je velika mlaka. Vanjo se steka greiz, iz nje zajemajo vedo za kuho. v njej se umivajo ljudje, tam se koplje goved, v njej perejo perilo in obleko. V vodi se nabirajo alge, da je včasih od njih zelena vsa gladina Zato jel, svojih njiv pa niso imeli. Sedaj se že dolgo, toda zaman tolčejo, da bi jim nekje dodelili kak kos neobdelane zemlje. Kaj jim je preostalo drugega, kakor stari, tradicionalni poklic, — tatvina? Te so se tudi polotili in kmalu povzročili nezaslišano ogorčenje kme- Naj bo sfaoba! licisti, da to ogromno premoženje ubranijo pred kmetovo sekiro. Vstopimo v kmečko kočo- Iz kuhinje, iki je v vseh hišah na levi od vhoda, se vali dim. Veža je presenetljivo snažna, prav tako tudi prostor na desni ki dvorišče, ki je za kočo obzidano. V veži stojijo pleteni sodi s pridelkom, večji del pa ga je zakopanega pred vhodom- V kuhinjo in prostor na desni tujec nima vstopa, zlasti ne v kuhinjo, /da ne bi s tem žalil domačih bogov, ki stojijo v kotu in pred katerimi so na ploskih, steptanih ilnatih tleh s kredo narisani zamotani ornamenti. Okrog nas se gneLe kopica otrok. Povprečna družina jih ima po enajst- žene se stiskajo v kot, ponekod si zakrivajo obraz in molčijo, drugod pa na rvse pretege hitijo pripovedovati. T0 je še precej napredna ZASTARELA UREDBA 1770. leta jo angleški parlament izdal tako-le uredbo: »Vsako žensko bitje brez razlike, naj bo žena ali deklo, vdova aH ločenka, ki z uporabo dišeče vode, kreme, pudra, šminke itd. premoti "t^Tercga koli podanika angleškega kraljestva k ženitvi, bo kaznovano kot prevarant. Prav tako bo vsaka ženitvena ponudba moških, posledica umetno narejene zunanjosti neveljavna« ZLOČINCI V PARLAMENTU V novem zahodno-nemškem parlamentu je veliko število bivš'h nacističnih generalov, diplomatov, strankinih voditeljev itd. Med temi je tudi general-major Huiber Lanz. Kot poslanec v bonnskem parlamentu je izzval že mnoge reportaže. Lanz je v drugi svetovni vojni dobil nalogo, da zavzame Gibraltar, kar se seveda ni zgodilo. Vendar Lanz zaradi tega za nas ni zanimiv. Med voino je bil tudi komandant nacističnih band v Jugoslaviji. Kot a-meri.ški vojni ujetnik je bil ob- sojen na 12 let zapora tudi zaradi grozodejstev, ki so se zgodila v naši državi. Odsedel je samo 2 leti. Danes je član par„ lamenta ta ga smatrajo za. »enega najboljših ekonomistov Zapadne Nemčije«. OGROMNO JAJCE Pred nekaj leti so na Madagaskarju našli ogromno jajce, kl je imelo tri litre vsebine. Nojevo jajce pa ima samo pol litra vsebine. Znanstveniki še do danes niso dognali, kakšna ptica je tQ jajce izlegla. PRVA PODMORNICA Prva podmornica je bila zgrajena že 1642. leta. Zgradil jo je Nizozemec Van Dob-bel Pod morsko površino je podmornica plula s pomočjo 12 vesel. ZLATO IN NAVADNO PERO 1928. leta je bil podpisan z zlatim peresom Briand-Kelog-gcv proti vojml pakt. Isti državniki pa so takoj za tem z navadnim peresom podpisali naročilnice pri vojni industriji. Značilna indijska vas Angleži take mlake prezirno imenujejo »village green«, vaška trata. Ogledal sem si vso vas.. Spraševal sem vse mogoče in izvedel kar precej. Nihče nima več kot dva hektarja, večina vohče nima zemlje. So najemniki, odvisni od gospodarja, mestnega trgovca Pa ni on edini, ki vedri in oblači v vasi. Tu je še oderuh, ki mu vsi dolgujejo in niti ne vedo koliko, saj jim je obrestna mera neznana in dolg raste, kakor je pač 'všeč oderuhu. Stiska jih in gnjavi ta jim pobere še tisti del pridelka, ki ga nista vzela veleposestnik in država. Tu je še krajevni policist, ki ne more živeti od redne plače in si mora pomagati še kako drugače. Za vsako malenkost jemlje podkupnino, ki pomeni precejšnjo postavko v (kmetovih izdatkih. Zakon (kmeta seveda ščiti, vendar pa si slednji le težko prebije pot do pravne zaščite, saj je nepismen, kaj šele, da bi znal angleščino, ki je uradni jezik. Kot zaščitnik se včasih pojavijo kake politične stranke, zlasti socialistična. Ponekod iz kmetove stiske kujejo kapital tudi misijonarji. Slišal sem to-le zgodbico: Iz država Madras so pregnali celo kasto tatov česz mejo v državo Mvsoie. Sistem kast jim je tisočletja veleval, naj se bavijo s tatvino in samo s tem. Kar nenadoma pa so jim začeli kratiti to pravico in jih preganjati tudi s strani države-Kjerkoli so se hoteli utaboriti v novem okolju, povsod so jih vaščani odgnali. Pa so reveži sklenili, da ne bo drugega izhoda razen obdelovanja zemlje. Toda kje najti zemljo! Odšli so k francoskim katoliškim misijonarjem v bližini in jim potožili. Ti so jim ugodili in izpostavah" dovoljenje za naselitev v neki džungli, pod pogojem, da vsi priseljenci prestopijo v krščanstvo. Pa so prestopili. Seveda jih misijonarji niso po^lčili o veri, pač pa jim je |šlo le za to, da v svoja statistična poročila navedejo nov uspeh. Doseljenci so iztrebili del džungle, napravili majhno jaso in si tam postavili blatne kolibe- Na delo jih ni nihče spre- tov proti njihovim zaščitnikom — misijonarjem. Pa se je pripetilo, da so neke noči trije pripadniki te tatinske kaste napravili luknjo skozi blatni zid neke hiša in hoteli odnesti s seboj košaro ragija. Gospodinja se je prebudila in pričela klicati na pomoč. Dva tatova Pred leti je bilo. Ne vem več, kako je do tega prišlo. Po naključju sva se menda sestala. Bil je že v letih, a po delu mlad in poleten. Takrat mi je ponosno razkazoval svoja načrte in pravil o njih. Delal je kot višji gradbeni tehnik pri načrtih za gradnjo zadružnih domov, šestindvajset jih je že končal in še so prihajali novi naročniki. »Sedi in poslušaj, kar ti povem«, mi je takrat dejal. Odprl je cigaretno dozo in ponudil, da prižgem. Ko sem ga bolj iz radovednosti kot iz kakega drugega razloga v vsem ubogal, je začel pripovedovati: »Veš, to ni nič proti temu, kar zdaj pride. To bo veliko!« je rekel in pokazal na mizo, polno načrtov. Podvomil sem ta ga vseeno zaupno vprašal: »Kaj naj bi bilo tisto veliko?« »Največji zadružni dom, kar jih je doslej zgrajenih v Jugoslaviji!« je dejal vzhičeno tn obenem malce zaskrbljeno. »Vraga, pa vendar ne pri nas,« me je zgrabila radovednost, da sem začel strmeti ivanji, »k|?, kako, pripoveduj no. ..!« In začel mi je razkladati zgodbo. V žiri so ga poklicali. Tudi tam so se odločili za graditev zadružnega doma. Vtee so pred tem preudarili sami ta zdaj stopili pred projektanta. Povedali so: Pretekla so tri leta. Ogromna dvonadstropna stavba s tremi glavnimi vhodi je pod streho. Celotna zazidana površina znaša okroglo dva tisoč kvadratnih metrov- Gigant med zadružnimi domovi stoji, a je še nedodelan. Sprehajam se po njem. Seveda v spremstvu domačina, ki je bil sam močno zaposlen pri njegovi graditvi. Vodi me po kleteh, ki so ve- like in močne kot katakombe, nato po pritličnih prostorih in po nadstropjih. »Tu sem se vsafii občinski ljudski odbor, pošta, kmečka zadruga, trgovina, ambulanta, brivec ...« našteva moj sprem- naša reportaža o preprostih ljudeh, ki odločajo o velikih stvareh Ačaraja Vinoba Bhave, voditelj indijskega kmečkega gibanja. (O njem podrobneje prihodnjič.) sta še uspela pobegniti skozi luknjo v zidu, tretjega pa je žena že pograbila za noge in ga vlekla nazaj. Tatova pa sta ga vlekla skozi zid, seveda ne iz tovarištva, kajti ko sta zaslišala, da slo se zbudili še ostali ljudje v h'ši, sta svojemu tovarišu hitro odrezala glavo in jo popihala z njo- Zakaj vse to? Zločini, ki se pripetijo v indijski vasi, se skoraj nikoli ne obravnavajo pred sodiščem. Sodi vaški »pančajat«, neke vrste izvoljeni svet starcev. Neizprosno še velja načelo »Kri za kri, glavo za glavo!« če bi bila žena ujela tatu, bi bila izgnana vsa skupina. Zat0 so rajši žrtvovali glavo, da se obdržijo na težko pribor j eni zemlji. (Dalje prihodnjič) »Mi hočemo imeti takšen dom, da bo večji od največjega.« Projektant je izmajal B glavo in dejal: »To bo prevelika kost. Stroški bodo ogromni.« Preprosti ljudje pa so stali neomajni pri svoji zahtevi. Najstarejši med njimi je še dodal k temu: »Naj bo stavba! V njej naj žirovec najde vse, kar bo potreboval od rojstva do smrti. Da ne bo več tako trpel in tekal naokoli, kot smo mi nekoč. Kaj ni tako prav v socializmu?« * In kakor so takrat sklenili, tako se je zgodilo, je V središču žirov Je oživelo veliko gradbišče. Na njem so se vrstile pri delu prostovoljne delovne brigade. To so bili delavci iz tov. čevljev, kmetje od blizu in daleč, mlado in staro. Zakopali so se v ledino in začeli graditi globoke temelje. Delo je bilo težavno in u-mazano. Rdeča, spolzka ilovica se jim je lepila na roke in potna telesa. Na več mestih je udarila tudi voda na dan. Vse se je zaklelo proti njihovim načrtom, pa vseen0 niso odjenjali. Uporni in grčavi ži-rovci so vztrajali do zadnjega Domala 100 metrov v dolžino in 26 v širino so segali izkopani temelji. V to delo so vložili takrat 50.000 prosto/oljnih delovnih ur. že naslednje leto so vse to zabetonirali. Prišli so gradbeni delavci, katerim so vneto pomagali prostovoljci. In ko je z vsakim dnem vidno raslo o-grodje velikih temeljev in je tujec radovedno zaustavil korak, da povpraša kaj to bo, so mu celo otroci vedeli povedati: »To bo žirovsko ministrstvo !« V preprostih otroških besedah je bilo toliko resnice in toliko ponosa, da je prišlec nehote občudoval njihovo ustvarjalnost. Novih 20 tisoč delovnih ur so vložili prostovoljci v ta beton. Ijevalec, ko mi razkazuje desni trakt poslopja. »V drugem nadstropju bodo stanovanja za nameščence, v kleti pa skladišča za vso mogočo robo.« »Srednji trakt je kulturni dom!« mi reče s posebnim poudarkom. Stopiva skozi velik središčni portal v prostrano gledališko dvorano, ki edina od vseh prostorov ni podkletena Nanjo ta na oder, ki je res sodobnih dimenzij, odpade 670 kvadratnih metrov. Dvorana je visoka in ima balkone in lože. Molča občudujem žirovsko podjetnost in kimam z glavo, kot bi hotel nekaj reči, pa me je sram, ker pri nas v mestu ni kaj takega, zato raje molčim. Tudi molk je včasih veliko priznanje. Odvedel me je1 še v tretji trakt Tam bo restavracija, bolje rečeno hotel s kavarno, jedilno sobo, točilnico, dvorano za bankete, tujske sobe ta še ne vem kaj- V tem zadružnem domu, ki so ga letos dogradili v Žireh, bodo imeli res vse. Stavba, takšna kot je da-neis, še v (grobem stanju, je vredna 100 milijonov dinarjev ta ko bo popolnoma dograjena, bo stala še polovico tega. Ko sem bil zvečer v družbi preprostih kmečkih ljudi, zadružnikov, se je nekdo obrnil nam9 z vprašanjem: »Ste si ogledali naš zadružni dom. Kaj ni največji od vseh, kar ste jih videli?« Pritrdil sem, a drugi je nato dodal: »Pa ste videli našo novo gimnazijo? Veste tudi »Alpi-na« je nova in vse to smo ml žirovci ustvarili v letih po o-svebojenju.« Talko preprosto so vse to povedali ti kmečki ljudje, a vse je zvenelo nekam mogočno, ponosno in ubrano, kot bi hoteli reči: »Kajne, tudi mi nismo zadnji pri graditvi socializma?« In kdor se bo kdaj koli oglasil v žireh, bo moral prisluhniti tej ljudski podjetnosti in pritrditi, da imai0 prav. Res, v žireh je pognala nova doba mogočne korenine. Plašči iz nove umetne tkanine Čeprav je nova tkanina — imitacija krzna — terilin šele v razvoju, je na nedavni razstavi blaga v Londonu povzročila pravo senzaciio. imitacijo krzna, ki je podobna bobrovi koži, je izdelala neka angleška tovarna. Umetno krzno je zelo mehko in lahko, očisti pa se s spužvo. Molji ga ne žro. Proizvodi iz terilina, ki bo- do prišli na trg šele prihodnje leto, bodo veliko bolj topli kot nvlonska imitacija krzna. Tovarna, ki proizvaja terilin, bo pričela obratovati s polno paro šele sredi prihodnjega leta. Ne pričakujejo sicer, da bo umetno krzno zavzelo me=+o pravega, vendar bo idealno za športne plašče, ker je zelo vzdržljivo proti vremenskim prilikam. ŽENA DRUŽBA — DOM. K razpravi: „DttlCĆ JC ŠC *« Blizu je že in kaj smo storili? V razpravi o Novoletni jelki, pred dobrim mesecem, ki se je vlekla skozi tri številk3 »Glasu Gorenjske«, je bilo sproženo vprašanje, kako letos proslaviti ta otroški praznik. Popolnoma se strinjava z osnovno idejo vseh, ki so posegli v razpravo: obdarovati otroke tako, kakor smo jih pretekla leta, je nepravično in nesocialno. Tudi vzgojno ni. Še vedno pa je odprto vprašanje: »Kako pa, Če ne tako?« Kopica navrženih predlogov kaže, da so možnosti široke, vendar pa prav zdaj, ko bi bilo treba razpravljati o konkretni odločitvi, ko se je tisto »daleč« že precej približalo, — kaže, da se je razprava zataknila. V prejšnji številki se ni oglasil nihče več- Ostali smo na mrtvi točki. . Pa se bo le treba odločiti! Menimo, ,da je bilo v člankih tov. Č. Z in tovarišice Stanove le preveč poudarjeno tisto, kar je mladini v danih pogojih še najmanj pctrebno. O-troški parki v današnjem Kranju res niso tako neobhodni, saj Kranj ni velemesto bretz zelenih površin, daleč od narave, če pa je narava, prava nepzprrjena, neizmaličima narava tu, pet minut iz strogega centra — čemu nam bo arti-ficirana? Otroško igranje po cestah in trgih v Kranju pač ni posledica pomanjkanja primernega prostora, marveč slabe vzgoje in sorazmerne varnosti. V Beogradu s? n. pr na Terazijah otroci ne igrajo, saj bi jih podrl prvi avtomobil, v stranskih mirnih ulicah pa se jih vse polno podi za žogo, čeprav je tik za vogalom »uradno« otroško igrišče, kamor jih ne privabijo niti Disnevevč ris-sbe niti »vabljivi« vrtiljaki. Zalo dobri se nama zdijo predlogi tovariša Gostiše. Z gradnjo šole na Planini hi morali vsekakor začeti- Toda to je vprašanje, ki daleč presega finančne meje Novoletne jelke in sodi v občinski investicijski program. Lutkovno gledališče pa bi se z milijoni, ki so bili lani razdeljeni, vsekakor uredilo. Po množici neti speflih sej množice pripravljalnih odborov za kranjsko lutkovno gledališče je že čas, da pride v veljavo stari izrek, da »si človeštvo zastavlja sa- mo tiste naloge, ki jih lahko reši,« — če hoče. Če dodamo še vse druge sprejemljive predloge, bi se spet znašli pred dolgim naštevanjem tistega, kar želimo, ne bi pa povedali tistega, kar zmoremo. Zato predlagava sledeče: V dvorani bivše »Talije« v Kranju uredimo lutkovno gledališče, temu dodajmo še urejeno drsališče na »Korotano-vem« igrišču ali kjerkoli drugje. Investicije, ki bi jih porabili za oboje, gotovo ne bi presegle zneska, ki smo ga porabili lani (16 milijonov). Ob otvoritvi obeh prostorov, ki bi ju poklonili najmlajšim, bi lahko pripravili še lepi in pisani prireditvi z Dedkom Mrazom (ali Očkom Triglavom), pravljičnimi liki, pa morda tudi s Ko-seforinom, Kukcem in kozo. Tak trajen spomin, neločljivo povezan z nastankom dveh novih zabavišč, (bi bil najlepše možno darilo mladini s strani skupnosti- Vso izbiro predlogov sva namenoma omejila na cba konkretna predloga, ker spričo bližine praznika samo s konkretno razpravo lahko storim0 res nekaj. Morda predloga nista najboljša, morda je ša čas da se nemesto njiju odločimo za kaj dragega, — toda na več za dolgo vrsto želja, ki se kaj rade razblinijo v nič! Slavke B znik Jelko Žagar Navodila za pletenje že skica nam pove, da je Preden začnemo s pletenjem, kroj tega puloveria. -zelo eno- moramo: staven. Tudi način pletenja Je i. Narisati kroj po meri, ki kaj preprost. jo navaja skica, in se prepri- Otroci in izkušnje Nihča na svetu ni tako plah 'n (boječ kakor ljubeča mati Neprestano je v skrbeh za o-troka. Dosti izkustev si je pridobila v življenju in zdaj hoče svojega otroka na vsak način varovati pred njimi. Toda, če o tej materini skrbi, strahu in ljubezni malo globlje razmišljamo, bomo spoznali, da ni upravičena Star pregovor pravi: -»Opečen otrok s3 boji ognja!« In to drži. Mati otroka lahko desetkrat posvari: »Ne hodi k štedilniku, ne prijemaj za žareča vratca! Pazi, da se ne epečeš!« Vsi ti dobri nasveti ne bodo toliko zalegli kakor najmanjši beli mehurček, ki ga je otrok dobil Tia ročici p0 majhni opeklini. Torej s:: bo odslej ogibal ognja ln vročega štedilnika — iz lastnega izkustva. Izkustvo je več vredno od vseh dobrih nasvetov in groženj. Gotovo se vsaka izmed vas še zdaj na tanko spominja, kje je padla, kdaj se ja po neprevidnosti u-rezala itd., medtem ko ste spoznali pravilnost in resničnost materin'h nasvetov šele v zrelejši dobi — po lastnih izkustvih- Če se malo zamislita v svoja otroška leia, boste spoznali, da je bilo res tako. Zato lahko mirno pustite otrokom, da si pridobijo sami izkustva. Vsa naša ljubezen, vse naše prošnje, rotenje jih v poznejših le- tih ne bodo mogli odvrn-ti od njihovih sklepov 5n namtilr. Prej ali slej bo prišel čas, ko bodo otroci primorani doživljati izkustva. Nihče jim ni ušel in tudi naši otroci jim ine bodo- Zato je bolje, da se že od mladih tet privadijo nanje. Za izdelavo potrebujemo: 5 kratk;h ig3l štev. 2tyt, en par dolgih igel štev. 2»/j in približno 450 gr srednje debele volne (seveda se bom0 pri količini ozirale na dolžino puloverja in na našo velikost. Pravilno kur) enje V jesenskem času, ko vsak dan požgemo lepe denarje, ki smo jih izdali za drva in premog, moramo skrbn0 paziti, da kurimo pravilno. Predvsem je važno, da peč vsak dan temeljito obrišemo. Prah in nesnaga se sicer na vročini požge la in pri 'tem razvijata škodljiv amonijak in ogljikov oksid-Vse to povzroča slabost in glavobol. — Samoumevno je, da moramo kurišče in odprtino za pepel vsak dan do čistega izprazniti ter kuriti enakomerno, t- j. nalagati je treba v pravilnih presledkih. Peč moramo poznati, da vemo, kako ji bomo izvabili čimveč gorkote. Isto velja tudi za štedilnik-Važno Ije, da sabo temeljito prezračimo, preden jo zakurimo. A tudi pozneje, tekom dneva, skrbimo, da se toplota po vsej sobi enakomerno razdeli. T0 najhitreje napravimo s pomočjo zračenja. Mrzli zrak, ki prihaja skozi odprto okno, že v najkrajšem času povzroči v sobi kroženje, kl izenači temperafio v prostoru. Zrak, ki se je zaradi zra- čenja ohladil, se hitreje segr -je, ker je čist. Ne mislimo torej, da smo bogve kako obtežili svoj proračun s tem, ko smo za par minut odprli okno zakurjene sobe. Dovedli smo samo sv3že ga zraka, ki je zdravju neobhodno potreben. Modne malenkosti Letošnjo jesen so v modi »zlati« dokaj vidni in učinkoviti okraski, najbolj pa so priljubljeni veliki ciganski ali orientalski uhani flafrazllčnej-ših fantastičnih oblik. Te vrste nakit izdelujejo tudi naši obrtniki in )?hko si bomo poceni kupile te efektne malenkosti iz na vedt /n^ga zlata. Zelo se podajo na črnih večernih oblekah. * Klobuki imajo letos majhno obliko. Nesimo jih pomaknjene na čelo. Moderne so razne oblike baretk, okrašene s peresi in trakovi čati, če ustreza naši postavi- 2- Narediti vzorec ter poračunati zanke in vrste (nasnuje-mo 20 zank in napletemo 30 vrst, naco pa izračunamo 1 diko vrst 'mata n. pr. 2 om). 3 Po te., meritvi nasnujemo toliko zank in pletemo toliko vrst, kolikor jih zahteva merilo kroja. Nava.; im točno r a vodilo pletenja za merilo: o cm — i'.i zank in 23 vrst- Piesti prič/io-mo ob vratnem izrezu. Pletemo s 5 igiami naokrog vse do podna-: lune. Na snujemo 103 zanke- Za 22 in 23 zank, ipotem 28 in 29, S2 in 83 ier ,92 in 93 zank bomo pTfttls levo, vse * crtale desno- V vsaki drugi vr sti bomo na obeh stranih teh zank naraščale po eno zanko, tako, da se nam bo pletenje ši rilo čelverokomo cb obeh diagonalah, kaltar kaže skica. Ko pridemo do podpazduhe, prične, mo piesti posamezne dele z o-bema iglama. Najprej oba rokava, nato pa Se sprednji fn zadnji del. Vse dele lahko pletemo popolnoma naravnost, tako, da ne snemamo (pulover bo bolj ohlapen) ali pa poševno, da vsakih 5 cm snemamo po eno zanko, če hočemo, da bo pulover bolj prilegajoč. K0 imamo vso napleteno, pulover točno po kroju napnemo in ga prelikamo z vlažno krpo. Rokava in živet sešijemo na notranji strani s šivalnim strojem. \ Kozmetika Če vam (kazijo obraz preširoke, preravne ali prebujne obrvi, si lahko hitro pomagate. S pinceto odstranite nepotrebne dlačice in s škarjami pri-strižete predolge obrvi. Ako pa so obrvi preveč redke, si jih vsak večer namažite z ri-cinovim oljem in uspeh ne (bo izostal. Preden uporabljate pinceto, si natribe obrvi z mastno kremo- Britje ni priporočljivo. Utrujene, motne oči brez bleska lahko poživite s preprosto kepeljo. V primerno posodo nalijte mlačnega kamiiič-nega čaja in si v njem okop-ljite oči! Duševno delo in spanje Splošno znano je, da je spanje pred polnočjo najbolj zdravo in zato največ vredno- Res je sicer, da duševno delo ponoči, ko je vse mirno m nas nihče ne moti, vse laže in hitreje napreduje. Res je pa tudi, da se duševno delo pozno v noč maščuje s slabim spanjem ali celo z nespečnostjo-Kćir napeto razmišlja, br\re ali kako drugače študira, se mu možgani napolnijo s krvjo, žile bijejo in spanec beži od njega. Zato človek ne sme od dela naravnost v posteljo. Potreben je vsaj majhen premor, počitek brez težkih misli, da se prevelika množina krvi iz možgan umakne v vse telo. Najbolj osvežujoče deluje kratek sprehod, ki si ga privoščimo, če je le mogoče. Za kratek čas Stevvard« ssa: Pilot vpraša, Če j,- otrok že zaspal, in ali je Šr potrebno zibati letalo. Učitelj: »Jakec, ali mi lahko poveš, kdaj preUomi človek besedo?« Jakec: >Kadar jeclja?"* Ariel Kassak : Med njimi je bilo tudi tisto, ki ga je pisal stric VVilliams, ko je mami odbil prošnjo za pomoč. Tedaj sem spremenila ime. Začela sem se imenovati Ana Potter. Živela sem predvsem na francoski rivieri, kjer sem nastopala kot pevka, plesalka ali kako drugače. Imela sem premožne prijatelje. Nikdar se nisem omožila, ker mi je prostost nadvse ljuba. Pokazala je materin dnevnik in VVilliamsovo pismo. O istovetnosti pisav ni bilo dvoma. V dveh tednih so bile vse formalnosti izpolnjene in overovljena Margina identiteta. Nato se je iz hotela, kjer je dotlej bivala, preselila v VVilliamsov grad. Harry jo je spremil. Na vrtu se je poslovil. Pred odhodom je še potegnil Margo k sebi in jo krepko poljubil. Opazil je bil namreč, da je Lilian stala ob oknu svoje spalnice. Ko sta se Bert in Harry spet sešla v pisarni, se je med njima razvil mučen razgovor. Bert je hotel, da dalje vztrajata pri preiskavi, Harrv je pa izgubil vso voljo in bil klavrn kot jesenski dan. 8 — Hm! In Harrv Bik nič manj vanjo, je dopolnil Bert. Poleg tega te tudi Marga rada vidi, se mi zdi. Ne povešaj glave, fant! Glej, opazuj, bodi na straži! Zdi se mi, da je nekaj v zraku. Nekaj se bo zgodilo, Harrv. Nadzoruj vse, zlasti pa cie Huentasa! — Dedec mi ni všeč. Nekam čudno gleda na Lilian. In če pomislim, da biva v isti hiši... — Pojdi in obišči Margo! Tam je izhodišče vsega, kar se bo zgodilo! ji je kmalu prislinil. Bilo je neznosno. Kmalu si ni več upala nikamor. Nekega dne je Mary počakala Harrvja. — Poslušajte, Bert. Čeprav sem mislila, da imate glede žensk boljši okus, sem kljub temu prepričana, ,da ste pameten fant. Povedati vam moram, da se tista stenica de Huentas neprestano plazi za najino Liliano. — Ce ni temu sama kriva! No, dobro, pazil bom! Njegovi obiski na gradu so postan ER pogostejši. Bilo je že pozno ponoči. Lilian je v postelji čitala roman. Okno na balkon, ki Je obkrožal vse prvo nadstropje, je bilo na stežaj odprto. Slišal se je šelest trte, ki seje vzpeniala čez balkon in monotono cvrčanje murnov. Lilian je bila slišala, ko sta se Marga in Harry vrnila iz mesta. Nekaj časa sta še sedela v pritličju. Cez čas je slišala tu- — Torej, kaj je Bert. — Zdi se mi, no . zaljubljena. s teboj? je vprašal . ., da je Lilian vame Naša Pepelčica je bila nesrečna. Odkar je Marga prevzela oblast v hiši, sta grad in park izgubila za Lilian ves čar. Med njima je prišlo do tihe vojne, kakor je običajno med ženskami. In potem Harry! Vedno se je vrtel okrog Marge. Zateleban je bil vanjo tako, da je kar piskal. Ta tepec! Če so bili slučajno vsi trije skupaj, je Marga začela kar vpričo Lilian šepetati Harryju na uho. Potem sta se oba glasno smejala! Pepelčica je stiskala peščice in zobe, a bila kljub temu hudo nesrečna. Povrh vsega še tisti zoprni de Huentas! Ce se je Lilian kopala, je stal na bregu in jo požiral z očmi. Ce je odhajala v park, je kmalu zaslišala za seboj pekel njegovega konja. Ce je šla na izprehod, se di de Huentasa. Spet je bil pijan. Potem je vse utihnilo. Ob treh je ugasnila luč. Nenadoma jo je zmotil čuden šum. Kol da bi okno prav tiho škripalo. V hipu je bila budna. Vroč pot jo je oblil. Ali se moti? Ne! Pod je zaškripal. Spet! Zastr-mela je proti; oknu. Zavese so se premikale. Ali je bil veter? Lahko bi se prepričala, toda v temi jo je nenadoma prevzela taka groza, da se ni mogla premakniti. Kakor kak preplašen; otrok se je vsa zvila pod odejo. Srce ji je tolklo kot kladivo. Vsi živci so bili napeti do skrajnosti. Spet pok in potem nekaj, tišjega kot korak — nekaj, kar je s strašno pretnjo napolnilo vso gosto temo krog nje. Dih in srce sta se ustavila. Bližalo se je neslišno in strašno. Sedaj je na preprogi, sedaj že bliže, sedaj je ob postelji, plazi se proti njej, še, še bliže — zdaj!! Zavita v odejo, kakor je bila, se je vrgla iz postelje. Krik, še en krik poln groze, je pretrgal tišino. Bila je Lilian, ki je vpila. Mary je planila iz svoje spalnice. — Lilian, otrok, kaj je? — Mary, Mary, je klicala Lilian in se krčevito oklenila prijateljice. N^kaj je bilo v moji sobi, nekaj! Ko sem zakričala je pobegnilo. — Kdo je bil? — Ne vem. Pogledam, reče Mary. Odločno prestopi prag Lilianine spalnice. Prižgala je luč-V sobi ni bilo nikogar, toda zavese so se še gibale. Lilian je stala na pragu in šklepetal* z zobmi. Na mestu, kjer je prej Liliana ležala-sta bili odeja in blazina prerezani. Kakih 30 cm dolga zareza je bila v rjuhi in zim' niči. V tem je potrkalo na vrata. Bil j(' Harry. — Kje je Lilian? Kaj se je zgodilo? Njegov glas se je tresel. — Nekdo je skušal umoriti Liliano-Ušel je skozi okno. 9914 "Odločitev" u Prešernooem gledališču Dravi bo 'Prešernovo gledali- premagali ter razorožili. V preseliti nekam na jug. In na- všcei uprizorilo politično dramo mislih se spominja, kaj vsa je zadnja Justova trdna odločitev, (v dveh dlejlih »Odločitev«,; o morala prestati njegova ubo- da se se ne bo podal Anglo- kateri je bilo že nič koliko go- ga družinica. in zdaj se nam američanom in njihovi odločit- vorjenja in pisanja. V pičlem razgrne ko na platnu košček vi, da mora Trst znova pod Sa Jesenicah pričenja sezona prireditev Zopet nov kulturni hram Deskovica nad Hotavljami v Poljanski dolini je) visokoleže- Po daljšem odmoru se je vih »Krajnskih komedijantov« ^ gorska vas. kjer so imeli doslej otroci šolo v privatm začela tudi na Jesenicah le- v režiji Srečka Tiča. Za pre Tržiču je muzej res potreben Tržiško turistično društvo je val otvoritvi ljubeljske cest3, napravila še vefko delo. Od- dij, treh dram, ene ljudske z novimi, ki bodo olajšale delo k tej svečanosti, na katero so tehničnega osebja. Za nadalj- išli tudi upravni oblastveni njo pestrost letošnje sezone . , . . . , . . . rj._ .J * . ... J - T „ in šolski predstavniki iz Kra- kulturnih prireditev na Jese- . _, v.. . , IT nicah bo poskrbelo v največji nJa in skof^e Loke- Pred zbra-meri jeseniško Mestno gleda- ntmi Je imela otvoritveni goli šče, ki ima Skrbno izbran re- vor tov- MaJda Zatoir, upravi-pertoar. Sestavljajo ga tri slo- teljica šole, (ki jia poudarila ve-venska, tri jugoslovanska in liko pridobitev, ki so jo Le-po eno angleško, ameriško ter skovčani s pomočjo ljudske o-francosko odrsko delo. Da bo blasU dobili nov0 šolo. Stala za vsakogar nekaj, je repar- m nig manj kot osem milijonov toar sestavljen iz treh kome- dtoarjev, čeprav tu še ni vra- že lani dalo pobudo za ustano- preko terezijanskih cehovskih stopila bi že nerabne predmete'aktualna vitev muzeja v tem zanimivem insignij in skrinjic do doku- te, ki za muzej pomenijo vred-gerenjskem mestecu. Lani ok- mantov iz najnovejših oni), nest, zlasti pa bi lahko poma- igre, ene mladinske igre in ene vaščani sami operete. Poleg rednih predstav Prepevali ,r . , , govoru le sledil kulturni pro- Mestnega gledališča pa pred- š^v^" čunan les, ki |so ga za šolo Po mesecu je bila napisana naštu- njegove preteklosti. Borna ri- Italijo, saj sta z njim enih tošnja sezona kulturnih prire- miero »Komedijantov«, ki bo kmečki w Srana in predstavljena javno bika koča, neuklonljivi stara misli oba padla sin in hči. saj d*ev. V nedeljo, ,22. t. m je jw^ku Ustanovi- celodneven pouk za pet sti vaij^lUk.emJ Mestnem mati, hči, vnuk, sosedje, mor- je za ,njim takšno življenje, da g^0^!.^^^^ ^fma- razredov, kolikor % ima ta gledališču, dvajset dni po fer- je in zadaj Trst s svojo magič- bi rajši umrl ko da bi se en. zbor 1^ n ga ^f™^ zan,ma §ola Trpeli so otroci, .pouk in stu na io bomo gledali že pri no be ino. Res, precej smo že krat videl fašiste v svoji vasi- ti.-e, stej.e ?, ln s JX-- » _ ... . x.. ... U~T. »ZZL^u SS v Kranjia Vsekakor ne- brali in slišali 0 Trstu, Trst Igro je zrežiral Jože Gale, vodi prof- dr. Ciril Cvetko - Jesenicam so se že bab da učitelji. Zdaj so dogradili novo običajna naglica, ki je spričo nam je prvo in zadnje vpra, stalni režiser ljubljanskega Gostje so ustregli tudi okolica- bodo letos ostali brez kultur- eolsko .enonadstropto poslop- normalnih študijskih pegojav sanje, na katero iščemo od- MG. ki je obiskovalcem kina nom m mladini, ker so pnre- nega razvedrila Adaptacijska je> kjer sta v pritličju dve ve- dardan^r pravcati kurio^um- govora po časopisih, na sestan- za gotovo znan kot režiser d^ P™ koncert popoldne, dru- dela gledališke dvorane m od- liki svetli učilnici, dvorane za Gasi ko so bila poklicna gle- k"h, na manifestacijah... in »Kekca«. Sceno je napravil gega Pa zvečer cb 8. uri Za ra bi bila ukmjena, če pred- telovadbo in kulturne priredi- dališča primorana dajati Po 20 vendar je Trst tako strašno Niko Matul, osnutke za kostu- Pognani, s katerim je zbor je^fe ODO Radovljica tovariš tve in upPavna pisarna fl do 30 premier na leto, če so odmaknjen našim človeškim me pa Kranjčanka Tanja Be- nedavno nastopal po slovenski Milan Kristan ne ba pripemo- ghramb(J učiL v nadstropju pa hotela .Ploh eksistirati, spada- očem. Vsaka najmanjša slika denkova. Vlogo Justa Frloga Korcsk. m Avstrija, je vladalo gel z dodelitvijo dodatnih f>- stanovanji ^ ucitelji,ci in 3ta*£j diša zato S0 danes P6 filma o njem nas prevzame, narda Janez Eržen, Italijana gostovanje, so Jeseničani doka- lepo boe, pa tudi na odru ,so dogodek za to gorsko vas. improvizaciji- čeprav je docela tako da ne moremo razumeti, Giulla Jože Kovačič, v ostalih zali s polnoštevilno udeležbo. nstmAo naprave kamenjane Mlado in staro se je zbralo jasno, da odmerja čas od prva kako da je samo nekaj me- vlogah pa sodeluje ves ansam- Otvoritveni prireditvi letoš-razčlembe vaje pa do uprizo- trov. • • In zdaj dve uri nepo- bel z nekaterimi nepoklicnimi nje kulturne sezone na Jese-rlbve nešteto razlogov, med srednega kontakta z resničnim člani PG. nicah bo sledila prihodnjo so- katerimi ni nazadnje režiserja- življenjem tržaških Slovencev, Prva repriza bo v soboto, 21. boto, t. j- na predvečer praz-va '^vencija. z njihovimi boji z banko dTta- t- m. ob 20. uri, druga pa v niika Dneva republiko, otvori- Odločitev« Jožeta Zemlja- iia, ki hoče pokupiti njihovo nedeljo, na dan volitev ob 16. tev letošnje jeseniške gledali-na je prav te dini najbolj ak- zemljo ter jib zlepa ali zgrda uri. J- žmavc ške s'ezone s premiero Krefto- tuahia, če uporab!m to neprijetno besedo, aktualna pa bi bila tudi pred leti ali čez sto let, vsaj dokler bo živel med nami boleč spomin na fašistična morije Popolnoma iz trte izvita je zatorej domneva, da .preganja načo dramo 'že od njenega rojstva dalj mrzlica, aktualna v smislu, ka kor ga ima propagandistička, tebra je tako nastalo Muzej-plakaterska roba tistih eno- eko društvo in pričelo z zoira-dnevnic, ki preminejo, brž ko njem gradiva in težavnimi ko-ugasne konjuktura, ki jih je raOtl organizacijske narav?-rodila. Zbrano je že precej zanirni- Vsebina »Odločitve« je pre- vega in dragocenega. Društvo prosta, prav zato pa seže na- sedaj hrani ves arhiv kran; ravnost do naših čustev in, ča skega okrožja od lata 1943 da-ntsmo neobčutljivi za življenje ije, zastavo Komande m.e.sLa. Slovencev v Trstu, nas pretre- Tržič, zastavo 3. čete Kokrške-se. V majhni slovenski vasi ga bataljona, originalno štam-blizu Trsta srečamo ribiča Ju- piljko Tanjuga, veliko količino sta Ferlugo, ki ne more in ne partižanskega tiska, lepakov more doumeti, kako da so za- in publikacij, arhiv tehnike Ko-vazniki snedli vse dane besede krškega odreda in veliko zbir-in je1 čtiz noč odločil, \dla dado ko fotografskih posnetkov iz Trst Italiji, prav tej Italiji, ki časa narodnoosvobodilnega boso jo po tolikih žrtvah skupno ja. Najzanimivejši del zbranega gradiva pa je vsekakor znamenita farmacevtska zbirka tovariša Mg. Ph. Zdenka La-vička, ki jo je zbral žel njegov oče Bohuslav Lavička, ki so ga Nemci leta 194i2 ustrelili kot talca. Obsega redke predmete tt ., in lekarniške) posode iz 15. sto- tKuTnniK letja, obsežno farmacevtsko bi- Uprizoritev Cankarjeve dra- blioteko in še kopico drugih zame »Kralj na Betajnovi« je nimivesti. bila za Kamnik 1-P kulturni Tržiški muzej je zamišljen dogodek, s katerim jie bil za- precej širokopotezno. Razen ključen režiserski tacaj, ki ga oddelka, ki bi bil posvečen ob- j8 7dil ^ovliiikemu razvoju Važne vzgojne in kulturne gala s strokovnjaki, ki bi ure- metov. Maks Fuijan Pod nje- metsta, in oddelkov z gradivom funkcij take ustanove niti ni dili posamezne zbirke govo režijo je bila igra izdela- ,z NOB ter farmacevtsko zb.r- treba poudarjat na do podrobnosti, drjanje pa ,ko, naj bi. v okviru tržiškega In kenčno, muzej bi bil lah KULTURNE NOVICE videva Koncertna poslovalnica v Ljubljani tudi mesečna gostovanja na Jesenicah, tako, gram: petje, dramski prizori in deklamacije, ki so jih pripravili očenci. Posebno prisrč- da bo letošnja sezona kultur- no so bile podane igrice naj-nih prireditev ena najboljših, mlajših pionirjev. Ljudska univerza v Kranju pričela s predavanji Del farmacevtske zbirke Bolmslava Lavičke se je razvijalo gladko m nepr- muzeja obstajal še tehn.ški k0 tudi produktivna u stan .va. K;inin-skoObon.Htvodo - muzej. Ta bi nazorno prLkazo- Kakor čudno sa to sliši, je te- go ne bo paizabilo izvrstnih 1 - val razvoj treh najvažnejših mu vendarle tako V germovki kov, ki so jih ustvarili Frenk gospodarskih d; javnosti Trži- bi obnovili staro umetno kovc- Boltauzer v vlogi Kantor;.!, ča, tkalstva, usnjarstva s čev- štvo, po katerem Kropa tako kin predmetof počasi propada, majhna Nekako sredi oktobra t. L je nje po čudoviti Indiji). Preda-organizacijo Ljudske univerze vanje ja bil0 zanimivo, nazor-prevzelo Kranjsko akademsko no in bogato slikovnega gra-društvo in je iz svojih vrst ter diva. In kakšen je bil obisk? iz vrst prosvetnih delavcev os- Nekaj nad sto ljudi. Obiskoval-novalo odbor, ki bo vodil delo ci so bili v glavnem profesorji, Ljudske univerze. Pokazale so študentje, dijaki itd., torej izo-S3 nekatere težave, ki jih je braženci, ni pa bilo obiskoval-bil0 potrebno premostiti, da je o&v iz delavskih vrst. In prav Ljudska univerza sploh lahko tukaj tiči osnovni problem LIT, začela z delom. S finančnim ki bi morala biti, ali vsaj po-vpiašanjem ni bilo tako hudo, stati osrednja organizacija za kajti LOMO Kranj bo kakor dviganje splošne izobrazbe. Saj doslej Ljudsko univerzo podpi- Ljudska univerza s svojimi po-ral ali bolje vzdrževal z dota- ljudno znanstvenimi predavači jami. Pač pa je bilo teže nji posega v vsa mogoča pod-dobiti primerno dvorano za ročja, od tehničnih ve,d in mie-predavanja Ljudske univerze dicinske znanosti, umetnosti m (saj za take dvorane je v Kra- pedagogike do gospodarstva bi nju že tako stiska). Toda tudi politike. to vprašanje je bilo rešeno m Organizatorji Ljudske uni- sicer tako, da bo I- gimnazija vStrza želijo v bodoče več obi- t nkrat na štirinajst dni odsto- skovalcev kot doslej in sicer pila Ljudski univerzi svojo ti- vseh mogočih poklicev in raz- zikalno dvorano, ki je trenutno ličnih stopenj izobraženosti- dovolj velika, a bo v prihodao- Naloga Ljudskei univerze pa je di zato, ker j,ei že mnogo za- sti z ozirom na povečano šte- skrbeti za čim kvalitetnejša mujenega. Veliko število red- vilo obiskovalcev verjetno pre- predavanja. Vse je lepo zamišljeno, samo zelo počasi napreduje. Pohiteti bi bilo treba z vsem delom tu- Vinko Greigorc v vlogi župni- ljarstvom in kovaštva, oz. f ka, Mara Rotova v vlogi žirarstva. Francke in Silvo Balantič v Za osrednjo zbirko si je Mu-vlogi Maksa. Novo sceno je o- zejsko društvo že zagotovilo poslopje. To bi bila bivša Glanzmannova vila, ki jo sedaj upravlja tržiška predilnic^ in tkalnica in ki je. — v lepem smrekovem gozdičku — že kar V Kamni gorici, ki je od namenjena takemu smotru. Do-nokdaj teisno povezana z žele- sežen je že načelni pristanek, skrb da Fatrka Kratnerjeva. S pesmi/o v Kamni gorici slovi. Za to pa ne bi bile po- o^sti je že porazgubljenega. Če Tako ja Ljudska mlvwza 12. trobne niti kake por-;ebne invej- ™ prebivalstvo vidis.l0 ze kake riovembra (zaradi tchničnih o- sticije- konkretne rezultate, bi bilo tu- vir precej pozno) imela svoje Pu ureditvi tehniškega mu- di bolj pripravljeno sodelovati prvo predavanje. Predaval je žeja bi tržiška podjetja lahko v zbiranju muzaalij. novinar Jelko Žagar (Potova- K. Dopisujte >f«las Gorenjske" m-r a Visokem, kjub temu, da to ni velika vas, obstoja tudi kulturno umetniško društvo. Na ustavnov- zarsko industrijo, oziroma o- da sa muzej vseli v to pasi op- n'elm občnem zboru smo mu ,'iz-Drtjk), Bo ustanovili z letošnjim je, kakor hitro bodo urejena Drali ime domačina Tincta Koso] ski m letom zavod za defek- stanovanja za njegove sedanj* kalja, zaslužnega borca, ki je mu, da smo po treh mesecih tno deoo za vso rcpuliliko Slo- stanovalce. To seveda ne bo daroval svoje življenje za svo- trdega dela zaključili z mon-venijo. Želeč oskrbovancem do- tako kmalu, vendar pa se bo- bodo. Bil je vnet prosvetni da- tažo reflektorja in zaves, ma nuditi |niui«Mcn užitek, je do že letos lahko izpraznili ne- iavec. Let<» 9Q » K, uprava zavoda povabila pevski kateri prostori in postopoma Fo leUh je to društvo še „„ ' ma!"ca- ^ bi Ispr- va premiera na domačem odru-S tem je bil led prebit. Pričela so sc gostovanja, dobra in sla- Kako pa kaj kulturno življenje na Visokem je to društvo iše ZbOT jeseniškia »'Svoibode» na bo vsa stavba na razpolago mlado. Ustanovljeno jo bilo 1948. leta. iZačetni koraki na- mrtvilla s tem še ne bo rešeno. Tu je še nekaj drugega, ki odločn0 vpliva na delavnost našega društva- To važno dejstvo je prezaposelnost nekaterih odbornikov in predsedni-Tukaj nekje se je zataknilo, sa samega. Poleg teh pa so Sklepi s0 ostali neizvršeni, 30. važni tudi drugi faktorji kot junij se je razširil do danes, so politični in kulturni nivo od-ko nam še vedno ni jasno, koli- bornikov, čut odgovornosti, po-ko Članov ima društvo, ko ša selbno pri odbornikih, katerih vedno nimamo društvenega naloga je izpolniti sklepe, kl pravilnika, delovodnika, žiga so jih sprejeli v preteklosti. XJ ii za prostore tehniškega šega društva pa sQ bili pove- ba SoSS^^pri^sStS ^gitimacij, niti ne plačujemo Pristopiti pa bomo morah v.ja s<> Storili določene ko- zan. z vebk.m, težavami in za- t6r r^J^^^^taf^ članarine in kar je glavr B> tovanje v Kamno gorico, muzeju Pevci so se odzval', vabilu mi nulo nedeljo. -Najprej so se mwja «i swmr aoiooeine ko- z. vellK.m. težavami m za- t6r .reševal ^spodarsk- in fi- članarine in kar je glavno: no- tudi k pobijanju vseh tistih po- zglasill v zavodu za defektno rake. Muzej fužinarstva bi bilo prekaimi. Imel. nismo svojega ZfctaS° Zaradi tako va sezona nas je ujela - kljub javov, ki imajo svoje korenina «laco. Tu o ođpeli pevci nekaj najpnmcrnejSe poslopje najsta- prostora kjer bi se (shajali, vlsokih (zd^ov ,kot jih ^ah. lastnemu odru - brez progra- v lokalnem patriotizmu. Ta se pesmi, na kratko pozdravili rejse trž.ško fužine, germovke, tudi ne lastne dvorane in odra M3va cpire odl,a smo mi ma Vse ta dejstva pač niso je ža kar trdno usidral med mlade pionirje In pionirke, ki ki jo nameravajo preurediti v Ako smo hotel, naštudirati ka- prisilieini zapros;ti za podporo Pozitivna in ne mečejo lepe luči posameznimi vasmi i,n se raz- v zavodu usposablja-o za .star«, stanje in vanjo postaviti k„ dramsko delo, smo morali X;)' ()-na Sl, , velikc-nišno n;i naše kulturno umetniško vil do takih meja da nikakor redmeta in orodje iz te hoditi na vaje v sosednjo vas. odzvala u tovarne »Ti- dmš se bodoče življenje. Po kratkem vse prednui tvo. Kje je treba iskati ne moremo mimo njega; ven-vzroke? Morda je tu vmes Isti dar bi o tem kazalo kaj ob-pojav, kot ga opažamo že dol- širneja govoriti na kakem druga lata v Šenčurju, ko se dve gem mestu. Pogoji za uspešen stranki, če tQ lahko imenujem raizvoj našsga kulturno-umet-»stranki«, gledata kot pes in niškega društva pa so v ne mačka; ali pa v Predosljah, ko majhni meri odvisni tudi od programu za d t ktn«> deco, so ro naštudirani dramski deli P0"3-1"1151 ^P0 vsoto, za ka- eelovečorni koncert petja u- Tržiču, bi bil lahko v zanimivi na oder. tero ^ $ toPlQ zahvaljujemo metnih in narodnih pesmi, etarinski hiši »zgornji kajži«. Tako životarjenje se je vla- Bili smo na najboljši poti, ki Koncertu so poleg o^obja iz Tam so še ohranjene stare tek- klo nekaj sezon. Dejstvo, da je vodila k tuspešnemu razvo- Vzgojnega zavoda piisostvova- stilne naprave, zlasti tista za v visoškem zadružnem domu ju našega društva Prišel pa je se v zadnjem času" vedno "bolj sodelovanja"^ n£ li tudi številni prebivalci Knu l^arvarstvo- gradijo novo dvorano in oder, junij in z njim sestanek z opaža tak škodljiv pojav, ki so včlanjeni v naše društvo ne gorice in OfooMce I/a.t janje Tebniški muzej je Tržiču po- nas je vzpodbujalo k delu. Z okrajnim referentom za kultu- prav gotovo nima — o tem da ne bodo nekateri izmed njih jeseniškega moik :;i zbora so Ireb. n, saj je to važno Indu- velikimi napori, največ pa pa r0 in presveto tovarišem Du- sem prepričan — pozitivne vse- mislili, da je naša društvo navzoč i sprejeli z izrednim za- rtrljsko m obrtno središče na zaslugi Kmetijske zadruge in šanom Bavdkom. Ta nam je bine i podjetje ki producira kar sku- dovoljstvom m se jim je po Gorenjskem, razen tega pa še tedanjega vodje tovariša Ivana tedaj razložil, kako je treba Ce se opaža ta udar mlade- šajo dokazati v besedah, češ, zaključku predsednik ljudske kraj, kjer so so obrti razvijale Resmana, sta bila dvorana in ravnati, da bo društvo čimbolj ga, naprednega sveta s starim to je naše to pa vaše- Društvo prosvote Kamna gorica tudi že zelo zgodaj, če upoštevamo, oder na Silvestrovo 1952 izro- organizirano in da bomo imeli tudi na Visokem, ne vem za je pravzaprav tisto ki nese- prirnemo zahvalil. Konieirtu je da teče skozjl Tržič važna nu d- čena svojemu namenu. Pričeai kar najboljši pregled nad kva- gotovo — gotovo pa je, ida bično skrbi za kulturno izo- sledil kratek sestanek v Zavo- narodna cesta, bi muzej Trži- smo študirati pravljično igro — Uteto dela in delom samim; pasivnost in plitke besedne brazbo in užitek ljudstva t^er du za defektno deoo, na ka- ču mnogo pomenil tudi v tuj- Zlatorog. To ni bilo lahko, saj obenem pa nam je točno raz- borbe med posameznimi člani njihovega razvedrila v boju za terem so se pogovorili o na- skoprometn.-m o/.iru, saj bi .,!, smo poleg študija morali prije- ložil politični in kulturni po- in odiborniki v različnih kombi- socializem daljnjih obiskih, tako v zavodu, lepih prospektih in sireršnji ti še krepko za (kdo, da smo men društva. Sklenili smo, da nacijah niso pogoj za uspešno Ta članek naj bo v spodbu- kakor v Kamni gorici sploh- reklami privabil marsikater ga oirremili oder s kulisami in bomo uredili administracijo, kulturno poslanstvo društva, do vsem kulturno^umetniškim Jesinlškl železa rji s„ mod dru- tujca, da .si ogleda krajevne svetlobnim parkom. Pri tem finance, kronike ter društveni Pri nas moram0 za sedaj iska- društvom, ki se borijo z enaki- gim tudi obljubili, da bodo ob znanu nit ost rt. (od nedavno I zk o- ima največ zaslug tovariš pravilnik. Celo datum, do ka- ti vzroke drugod. Če imamo mi aH podobnimi problemi, da prihodnjem gostovanju oskrbo- parne plošče, ki opozarja, da je- Franc Pavlic, ki je s svojo terega naj bi bilo vse to goto- sabeiga predsednika, ga bo pač svoje probleme in težave na vn.nce zavoda obdarili z orod- »na tem mestu« prenočeval ce- Iznajdljivostjo in razumeva- vo, smo si določili. To naj bi treba zamenjati in stvar bo svojih sejah analizirajo ter jih jem za šolsko delavnico. sar Karel VI., ko jo prisostvo- njem veliko pripomogel k te- bil 30. junij rešena. Vendar pa vprašanje v okviru možnosti odstranijo. SaU • Zdesna uzgoja • Spoti Novo moderno drsališče na Jesenicah Korotan s Ž^K Liub- ljana 0:0 Jesenice, ki dobivajo iz leta šče so uredili na športnem igri- n „ v leto vse bolj turističen izraz, šču pod Mežakljo in bo eno Ud 2!SSJ! na S ?' t' J' bodo dobile s praznikom Usta- najmodernejših v Jugoslaviji m- Predeno nogomerLno tek- novitve nove Jugoslavije mo- Poleg drsališča grade tudi le- ■*> med ŽN* »Ljubljana« m demo drsališče, na katerem u- darno, ki bo gospodarske vaz- domačim »Korotanom«. so rejajo še zadnja dela. Drsali- nosti za podjetja, ki se bavijo PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Krope Kranjčani težko pričakovali, saj so si od nje obetali dve —- . . ZT pokvarljivega blaga. d ceni tocki ^ bi jih lahko Gorenjski derby Jeseniški športniki bodo na ta tudf d č u d . ^ način z denarjem, pridobljenim ^-.^„^pi V nedeljo je bila v Tržiču ^ prodani led, vzdrževali u- K°^s-Uie^e- odigrana prvenstvena nogo- metno drsaiišče in ostale na- M Ta^° s° Paxc moral1 za" metna tekma med kranjskim prave Brez tujih strokovnja- dovolJlti 3 polovičnim izkupič- Projektorjem in domačim Lju- koy m brez dra^h deviz dQ kom. Z eno pridobljeno točko beljem. Zmagovalca je bilo te- Jeseničani ledajrno sami. Kon- * J« Korotan samo še bolj žko napovedovati, ker sta obe struktorj Drago Cerar m usidral na predzadnjem me- moštvi precej izenačeni, ven- či QovQ stu, s katerega se bo, zgleda, dar so imeli Tržičani prednost dograjiS(no drsališce in ^ le. težko premaknil — vsaj uo ^"e^N?7o™°—Tprvem pojasu so imeU in okolice, še bolj pa hokejisti 6est0 nevarno ogrožali vrata LJUBELJ : PROJEKTOR širom po domovini in ni čudno, gostov. Toda napad ni znal iz- 0:2(0:1) da so se za otvoritev že pri- koristiti lepih priložnosti za Obe moštvi sta se zagrizli javile hokey ekipe iz Ljublja- gol, ker je preveč kombiniral V borbo in napadi so se hitro ne in Celja, moštva iz Hrvat- pred kazenskim prostorom, menjali. Kmalu je pobudo na ske, državni prvak »Partizan« T1*11 kota, ki so Ju Kranjčani igrišču prevzel Projektor, ven- in KAC iz Celovca Vsi ti bo- v tem polčasu izsilili, sta o-dar napadalci dolgo niso za- do nastopih za otvoritev drsa- stala neizkoriščena. tresli mreže, šele v 20. minuti lišča na Dan republike, za ka- v drugem polčasu so preje desno krilo gostov doseglo t6ro so v teku velike priprave, vzeli iniciativo gostje. Dobra prvi gol. Takoj za tem je za- Novo dograjeno drsališče bo v obramba gostov je zadržala radi prekrška v kazenskem Jeseničanom in našim igrače »Korotana« daleč pred r^M, T ?r3a,.SOdDflC športnikom že danes prihaja- kazenskim prostorom. Toda J^karevTf za^la? * * ^tako iz kakor iz tUdi med ******** nl Mo V drugem delu so domačini ItaliJ'e ProšnJe posameznih mo- strelca Ob koncu polčasa so pričeli resno ogrožati vrata stev> ki žeie trenirati na novo Kranjčani vendarle prišli ne-gostov, vendar je Projektor za- dograjenem jeseniškem drsali- kajkrat pred vrata gostov. Ceradi nepazljivosti obrambe do- šču. senj je zastredjal idealno žogo. segel drugi gol in končni re- __ zultat, vendar so bili vsi napo- .. ... ri zaman. Namizni tenis Sodil je Radonjič iz škofje Loke z napakami. SPORED za 29. XI. 53 Spored prvenstvenih tekem Gorenjske za nedeljo, 29. XI. 1953 V Kranju, igrišče Korotana: Ob 9.30, Projektor : Prešeren, službujoči Gantar čas bo naknaono javljen, Gumar : Jesenice P>, službujoči iSmole. Na Hrušici: Ob 14.45 Hrušica : Ločan, službujočega določi Hrušica Na Bledu: Ob 14.30 Bled : Ljubelj, službujoči Canjkov. V Železnikih: Ob 14.30 Železniki : Korotan B, službujočega določi Železniki. Na Lipnici so že začeli zidati temelje za novo osemletno šolo. To bo moderna stavba, Ki b0 zadoščala potrebam osnovne šole Srednja Dobrava m višjih razredov osemletk Krope, Kamne gorice, Ovsiš, Srednje Dobravo in Otoč. Iz Poljan Trije pokali in vse ostalo v Kranj Šah DUBOKOVIČ PRVAK TVD »PARTIZANA« MEDVODE ZA LETO 1953 V dneh od 18. oktobra do 2. novembra 1953 je bil v Medvodah šahovski turnir za prvenstvo TVD Partizana«. Sodelovalo je 13 šahistov. Zmagal je prepričljivo Dubokovič Vojko, ki je pokazal najkvalitetnejši šah na turnirju Zanimivo Je> da se je od 144 partij samo 10 partij končalo z remijem- Vsi udeleženci so igrali na zmago, kar je razvidno tudi iz malega števila neodločenih partij. Organiziral in vodil je turnir Leopold Jesih, ki zasluži za svoj trud vse priznanje. Prvih pet predstavlja obenem moštvo TVD »Partizana«, ki bo imelo v kratkem dvoboj z enim gorenjskim moštvom, ki še ni določeno. Udeleženci so se razvrstili v naslednjem redu: vi. Dubokovič MVi točk, 2. Ti-čar 110 točlk, 3. Jesih 9, 4. Bezek 8V2, 5. šušteršič 71/2, 6. čuček 7, 7. in Zupan in Dobnikar 6V2, 9. Frelih J. 41/2, 10. Knific 3, 11. in 12. Bašelj in Frelih P. IV2, 13. Bohince 1. Modrijan zmagal pri moških Preteklo soboto in v nedeljo so se v Kočevju zbrali vsi slovenski igralci namiznega tenisa. Delavna sekcija TVD Partizana je priredila drugi tradicionahii turnir »Hrvatov cup«. Kranjčani so poslali na to tekmovanje 14 igralcev. Izmed desetih disciplin, kolikor jih je bilo na sporedu, so osvojili prva mesta kar v devetih, samo pri mladinkah posamezno je čast vseh ostalih rešila Preša iz Ljubljane, s tem da je bila prva. V petih ekipnih disciplinah so se igralci našega ^^sta morali resno boriti le pri moških v finalu proti Jesenicam, ki so jih odpravili s 5 : 2, ženske v finalu proti Slaviji, ki so je premagale s 3 : 2 in mladinci v finalu tudi proti Slaviji, ki so jo premagali s 5 : 3. Mladinke so z lahkoto premagale Kočevje 3 : 0, pionirji pa Jesenice 5 : 1. Kranjčani so torej zopet potrdili, da so kot ekipa še vedno najmočnejši v Sloveniji. V tekmovanju posameznikov je bilo veliko presenečenj, tako da skoraj ne vemo, katero bi smatrali za največje- Pri moških je vseh pet Kranjčanov prišlo v četrtfina-le, kjer pa so štirje izpadli, samo Modrijan se ja plasiral naprej. Pa tudi to je bilo dovolj za to, da je Kranjčan prvi- Modrijan je namreč zaigral zelo dobro in pregazil v polfi-nalu Štrumbla s 3 : 0. v finalu pa po precej izenačeni igri premagal Kocjana s 3 : 2. Prvo plasirani igralci so dobili lepe praktične nagrade; moška, ženska in mladinska ekipa Projektorja krasne prehodne pokale, vseh pet kranjskih ekip pa še spominske plakete. Organizacija turnirja, na katerem je nastopilo 47 moških, 17 žensk, 33 mladincev, dO mladink in 12 pionirjev, ja bila zelo dobra V nedeljo je bilo v Brdih doma pravo veselje. Brda, ki spadajo pod občino Poljane v Poljanski dolini, so zadnja gorska vas, kjer do zdaj šs niso imeli električne luči. Zdaj so dobili to, kar so si že zdavnaj zeleh- Ljudska oblast jim je šla na roko in tudi sami so k stvari mnogo prispevali tako z delom kot z materialom. Elektriko so speljali na Brda iz elektrovoda v Hotavljah, ki so v občini Gorenja vas. Vaščani Brd so dan, ko je zasvetila prvič luč v njihovi vasi, slovesno proslavili. Iz Tržiča V tržiški tusna^rni t»Runo> se vse bolj zanimajo za razvoj našega novega gospodarskega sistema. Nov sistem in sprostitev gospodarstva sta postavila pred kolektiv vrsto problemov, o katerih morajo delavci slej ko prej razpravljati. V tovarni »Runo« v Tržiču tudi letos dobro izpolnjujejo svoje naloge. Tričetrletni obračun je pokazal, da je kolektiv izpolnil vse obveznosti!, toda skrbi jih, kako bo v bodoče. V skladiščih sa kopiči zaloga usnja, na tržiščih pa je vsak dan večja konkurenca. Kolektiv se trudi, da bo z zboljšanjem kvalitete prodiral še nadalje na tržišče. • Trenutno gradijo v Tržiču okoli 70 družinskih stanovanj, ki (bodo delno že v tej zimi ublažila tamkajšnjo stanovanjsko stisko. Občina gradi 6 stanovanjskih blokov ■— četrvor-čkov, od katerih bo že to jesen nekaj popolnoma dograjenih. Poleg tega je občina s preureditvijo mladinskega doma pridobila šest stanovanj, adaptirali |pa bodo še nekatere druge stavbe. 16 stanovanj gradi tržiška predilnica. Privatniki pa gradijo 15 stanovanjskih hiš. ■* Z mesecem decembrom bodo v Tržiču decentralizirali tudi trgovsko in gostinsko nvrežo. Po dosedanjih predlogih in razpravah s podjetji in zbori volivcev predvidevajo, da bodo ustanovili 15 samostojnih trgovin. Sedaj so imeli 2 trgov- ski podjetji, »Prehrano« in »Preskrbo« iz !2ll poslovalnicami, kar vsekakor ne more biti več v skladu z današnjim družbenim razvojem, ker ga ga centralizirani način upravljanja zavira. Zato bodo v bodoče reorganizairali tudi mestno mesarsko podjetje v dve podjetji, preuredili pa bodo tudi gostinsko službo. 'Smatrajo, da bodo s tem načinom znatno sprostili samoiniciativnost po-edinih trgovin, pri čemer bo prišla do posebnega izraza tudi socialistična konkurenca. Iz Bohinj«! Za pospeševanje kmetijstva in izobrazbo kmečke mladine se pripravlja v Bohinjski Bistrici in v Bohinjski Srednji vasi u-ustanovitev krnečko-gospodar-skih šol. Po zadnjih vesteh so temu zgledu sledile tudi Lesce in Podnart. Iz Ractavliice V petek je bila v Radovljici otvor jena nova kino dvorana. Graditi so jo pričeli že lani-Graditelj in investitor je bil Ljudski odbor mestne občina. Sedaj je delo že končano in Radovljica je dobila eno najlepših dvoran te vrste v Sloveniji. Dvorana je v podaljšku radovljiškega Mestnega doma, s katerim jia zvezana s kratkima hodnikoma Skozi prostrano in okusno vežo vodijo štiri široka vrata v dvorano, v kateri je 550 sedežev. Vsa tla so parketirana, stene zastirajo težke žametne zavese. Zlasti ugaja strop, na katerem preprosto gradivo doseza močan lepotni učinek. V kabini sta dva nova kinoprojektorja, izdelek tovarn« »Iskra«. V prvem nadstropju je še majhen salonček — prostor za čitalnico, ob kateri bodo imele svoje prostore vse družbene organizacije v Radovljici. Z novo dvorano je Radovljica dobila novo udobno in okusno opremljeno mesto za kulturno izživljanje, razvedrilo in družbeno udejstvovanje. * V radovljiški okolici so kakor že lani tudi letos pričeli z delom številni tečaji za kmečke gospodinje. Posebno mnogo obetalo £e sedni gospodinjsko-kuharski tečaji v okviru žen- skih organizacij in mladine. Vodi jih učiteljstvo, zlasti strokovno. Udeležba na tečajih je večja, kot je bila običajno doslej. Presenetil je visok obisk v Breznici in na Lancovem. S Črnivca V soboto, 13- novembra se je na Spodnjem Otoku pripetha težja prometna nesreča. Tovorni avtomobil, last kamnoloma Kokra, ki ga je vozil šofer Stane Kalan s Primskovega, je na ovinku z levim parom koles zavezi 1 v jarek ob cesti in taKa vozil z veliko brzino še kakih 43 metrov, nakar se je zaletel v nasip, ki je speljan z dvorišča hiše štev. 22 preko jarka na cesto. Sunek je bil tako močan, da je avtomobil zletel v oporni zid bližnjega poslopja. Ta 1 meter debel zid je od udarca počil. Razen šoferja sta bila v kabini še dva potnika, na karoseriji pa še trije ljudje, med njimi tudi Franc Gogala, cestar s Pivke pri Naklem Ob udarcu ga je vrglo s karoserije, kar mu je priz^i-dejalo težje telesne poškodbe-Nemuduma je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. Točna škoda še ni ugotovljena, ker šofer ni čakal, da bi na mesto nesreče prišla komisija in ugotovila materialno škodo na avtomobilu in poslopju. Iz Krania Toliko je v Kranju tovarn in podjetij, da jih človek, ki ni dobro znan tu, komaj najde. Med temi je tudi tovarna mila, Iki ima svoje prostore za hotelom Evropa. TQ je majhen kolektiv 14 ljudi, ki mesečno proizvajajo okoli 40 ton mila. »Oven« milo je znano po svoji kvaliteti, toda kljub temu ima kolektiv velike težave na tržišču. Borba s konkurenco jun dela največje preglavice. V kolektivu so mnenja, da bi se dala stvar urediti z znižanjem cen, kajti potrošnja mila je pri nas še minimalna Temu so vzrok tudi razmeroma visoke cene. Po podatkih je pri nas povprečna letna potrošnja mila na osebo še vedno kilogram in pol, medtem ko nekatere evropske države porabijo letno na osebo ođ «.5-do il2.o kg mila Vse kolektive, ustanove in množične organizacije vabimo, da si ogledajo aktualno politično dramo »ODLOČITEV« v Prešernovem gledališču v Kranju, po možnosti v zaključenih skupinah. V času, ko se odloča usoda naših bratov in sestra v Trstu in coni A, manifestirajte svojo narodno zavest ter s svojim obiskom dokažite, da smo v teh zgodovinskih trenutkih enotni in trdno odločeni brvmi ti to, kar je naše. Vilko Mlakar, Kranj Jezerska cesta 6 (vila Adamič) Izdeluje kvalitetne žične, posteljne mreže vseh dimenzij -tudi otroške Po želji jih ojača s posteljnimi vzmetmi. Sprejema tudi privatna naročila. Iskreno čestita vsem naročnikom k velikemu prazniku — 29- NOVEMBRU! OBJAVE * SPOREDI * OGLASI Delikatesi! POLEG DOSEDANJIH KVALITETNIH JEDIL — PIJAČ VAM NUDIMO ODSLEJ NAPREJ VSAK ČETRTEK, SOBOTO IN NEDELJO OD 17. URE DALJE PRISTNE ĆEVAPČIĆE. VSAK DAN PA VAS NAS BIFE POSTREŽE S SVEŽIM GOLAŽEM IN VAMPI. — OBIŠČITE NAS! DEŽURNA SLUŽBA Dežurna zdravniška služba v območju ljud. odbora mestne občino Jesenice od 20. do 27. novembra: dr. Avguštin Tari-car. — Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 13. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Petek, 20. nov. ob 20. uri — Zemljan: »Odločitev« Premiera- Izven. Sobota, !21. nov. ob 20. uri — Zemljan: »Odločitev« — Izven Nedelja, 22- nov. ob 16. uri — Zemljan: »Odločitev« — Izven Toreik, 24. nov. ob 16. uri — Zemljan: »Odločitev« — Red Torek bi izven Č-etrtek, 26. nov. ob 16. uri — Gehri: »šesto nadstropje«. Red Popoldanski in izven. V petek, dne 20- novembra bo v »Prešernovem gledališču« premiera aktualne politične drame v dveh delih o tržaškem vprašanju: »Odločitev«, ki jo je napisal Jože Zemljan. Mostno mladinsko gledališče Kranj Sobota, 21. nov- ob 17. urt: Maruško, »Dežela Lenuharija«; Za srednješolsko mladino. Nedelja, 22. nov- ob 17.30 uri: Maruško, »Dežela Lenuharija«; izven in za podeželje. Ponedelj., 23. nov. ob 17. uri: Maruško, »Dežela Lenuharija ; za vajensko šolo Kranj. KINO Mestni kino Domžale: 25 in 26. novembra francoski film »Volponei«. Od 27. do 29. nov. francoski ffl.m »Frizer za dame«. — Predstave v sredo in soboto ob 18. in 20. uri, v četrtek *n petek ob 20- uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Mestni kino Kamnik: Od 20 do 24. novembra francoski film .»Frizer za dame«. Od 25. do 29. nov. nemški film »Niki«. Kino Radio Jesenice: Od 21. do 24. nov ital. film »Ljubezen in strup«. Od 25. do 27-novembra ameriški film »Rapsodija otožnosti«. — Predstave cb 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16-, 18. in 20. uri, dopoldne ob 10. uri matkuTja. Kino Plav*, Jesenice: Od 21, do 24. novembra ameriški tilm »Podvodna četa«. Od 25. do 27. novembra amer. film »Smrt trgovskega potnika«. — Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, dopoldne ob 10. uri matineja. Kino Storžič, Kranj: do 20. novembra amer. barvni risani film »Ostržek«. 21. in 23. novembra ameriški film »Afera ha Trlnidadu«. V soboto, 21. nov- ob 20. url dvojni program »Ostržek« ln »Afera na Trlnidadu«. Matineji v nedeljo, 22. novembra ob 8.30 uri »Ostržek«, ob 10. uri »Afera na Trlnidadu«. Od 24. d0 25. novembra ameriški film »Festival Charlieja Chaplina«. 'Predstava ob delavnikih ob 16., 18- in 20. uri, ob nedeljah ob 15-, 17-, 19. in 21. url. Kino Svoboda) Stra/.išee — Kranj: do 20. novembra amer. film »Afera na Trinldadu«. • Predstave ob 20. uri. 21. in 22-novembra amer barvni risani film »Ostržek«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v m -del jo ob 16., 18. in 20- uri. V soboto, 21. novembra ob 20- url dvojni program »Afera na Tri-nidadiu« in »Ostržek«. Mat'neja v nedeljo ob 10. uri »Ostržek«. 23. novembra ob 18. in 20. urt ameriški film »Festival Charlieja Chaplina«. MALI OGLASI Podpisana Frančiška Grašič, Tatine 3, p. Kranj, prt: klim je 111 in obžalujem vse žaljivke, izrečene proti Mariji Stare iz Tatinca in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe- Iščemo opremljeno sobo z eno aJi dvema posteljama v Kranju za dva fotografa. — Plačamo dobro. Fotolik, Kranj. Prodam 1000 kosov stropnikov ali zamenjam za zidno opeko. Naslov v upravi li3ta- Prodam dobro ohranjeno o-troško posteljo z zimnico na vzmeti. Naslov V upravi lista Preklimjrm neresnične izjave proti Juliju Plrcu, Novi trg, Kamnik. — Kregar Jozc. Kupim majhno, enoslano-vanjsko hišico 500 do 1000 m-vrta, okolica Kranja. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Glasu Gorenjske pod »okolica Kranja«. Preklicujeni blok številka 19642 in 1963 izdan v Komisijski trgovini v Kranju na bno Vomberger Janko. Prodam decimalno tehtnico 300 kg, peč Zophir visoko 1 meter, samotno, malo rabljeno. Naslov v upravi lista- I/,gubljen;i ročna ura, n;. novembra, od Dupelj do Križev-Pošteni najditelj naj jo vrne proti nagradi na naslov »Alka«, Duplje. j^JJuAS GORENJSKE