Mir.' Fr. Omerza. Kako lahko se potegne meč, a kako težko najde zopet pot v nožnico, je čutila tudi Grčija, ko je divjala po rodovitnih deželah od leta 431, do 421, pelopo-neška vojska. Nas zanima tukaj le prvi del vojske. Spartanski kralj Arhidamas je pripeljal 60,000 mož v Atiko, ki so uničili nasade oljk in smokev, posekali vinske trte, razbili sode po kleteh- »Ta dan bo začetek velike nesreče za Grke!« je zaklical spartanski poslanec Atencem, ki so odklonili vsako pogajanje. Kako bridko so se uresničile te besede! Atenci so se držali za zidovjem, kjer je bila zbrana skoro vsa država. Kar izbruhne strašna kuga, ki je morila po mestu tri leta (430—427), Zgodovinar Tukidides pravi, da je padlo 300 vitezov, 4400 pravih državljanov in 10,000 prostih in sužnjev. Grozne žrtve posestrime boja! Atenci so ponudili mir, a Sparta ga je odklonila. Novo klanje med helenskimi rodovi! Leta 426, so se pričeli Spartanci pogajati o miru, a odklonilo ga je atensko ljudstvo pod vplivom kričača usnjarja Kleona, želje Nikija in kmetov so se razblinile. Ko je Demostenes leta 425, zasedel Pilos v Meseniji in odrezal spartanske hoplite na otoku Sfakteriji od celine, so se Spartanci zopet začeli pogajati, toda zopet je zmagal Kleon, Sovražnik se mora uničiti! Vreden sodrug Kleona je bil pri Spar-tancih Brasidas, ki je tudi vedno govoril za vojsko. Toda kazen pride tudi na vojne hujskače. Slavni grški tragik Ajshilos pravi v Agamemnonu: Nevarno je, če ljudstvo z jezo govori, ker narodovo smrt maščuje s kaznijo. Teži me skrb, da zvedel bom, kar krije zdaj še temna noč, ker bistro zro bogovi nanj, kdor mnogih smrt na vesti ima. In maščevalni duh teme v nestalnem toku naših dni udari sčasoma hudo, kdor po krivici srečen je (v. 456—465). Tudi za Kleona in Brasida je prišel dan plačila. V bitki pri Amfipoli leta 422. sta padla oba bata, kot pravi Aristofanes, glavni oviri miru. Prvi je zbežal Kleon, ki je bil na begu ubit. Dosti zla so mi storili, ki doma so kakor levi, , v boju pa lisjaki vsi (v. 1188—1190). Sparta je izgubila prvega poveljnika, Atene svojo armado. In zdaj se je zazdelo obema državama, ki sta bili do kraja izmučeni, da bi bilo koristno skleniti mir. 1 Za podlago sem vzel izdajo: T. Bergk, Aristophanis comoediae; vol. I, Lipsiae 19032. Dobro mi je služila tudi nemška prestava J. Minckvvitza (Langenscheidtsche Biblio-thek, 5. B,, Berlin). Pripomniti moram še, da sem bil prisiljen zaradi nemoralnosti izpustiti sledeče verze: 879—880, 886—904, 907—908, 963—967, a nimajo za razvoj dejanja ni-kakega pomena. — Mimogrede vprašam: Ni li Aristofanov polet na Olimp vzorec za Levstikovo Ježo na Parnas? Mir — kako zaželena beseda v sedanjih časih! Nič drugače ni bilo takrat na Grškem, ko je vojska trajala že deseto leto. Kako je morala vzplamteti ta želja po miru — pri vojnih dobičkarjih seveda jeza in obup —, ko je malo pred sklepom miru spomladi leta 421. poslal Aristofanes v komediji »Ejrene« v imenu trpečega ljudstva kmeta na Olimp prosit miru, iskat boginjo Ejseno, Miroslavo! Kmet Gornik kot zastopnik miroljubnih poljedelcev odjaha na hrošču-govnaču za blagor Grčije proti nebu, da bi zvedel od Zevsa, kaj je z boginjo miru. Toda najvišjega boga ni doma, skril se je, da ne vidi klanja na zemlji- i n ne sliši prošnjih klicev. Lačnega Herma potolaži s kosom gnjati in zlato čašo, da mu pokaže Miroslavo. Ko jo potegnejo iz prepada kmetje sami, se prikažeta hkrati z njo tudi njeni zvesti spremljevalki Dobroslava (Opora, boginja sadežev in zlasti vinske trte) in Svetoslava (Teoria, boginja slavnostnega veselja), S temi se spusti na zemljo, da bi praznoval v obilici in veselju praznik miru. Sam se poroči z Dobro-slavo, Svetoslavo pa izroči zbornici, Kako navdušeno je moral peti zbor: O radost, o radost! Sira sem, čebule prost, rešen šlema težkega, kajti vojska všeč mi ni (v. 1127—1130). In nič manj vneto bi ne zapeli naši trpini, ko bi se vrnili: Molčite zvesto! Nevesto naj kdo K nam semkaj iz hiše pripelje! Naj baklje gore in ljudstvo naj vse veselo zavriska, zapoje! Orodje sedaj na polje nazaj spet moramo kmalu prinesti, poprej pa na ples in pijmo ga vmes, Hiperbola vun pa spodimo! K bogovom dvignimo v molitvi roke, na rod naj helenski bogastvo rose, naj kašče z ječmenom se polnijo nam in vina pri vsakem naj polna bo klet in smokev dovolj, krog žen naj pa skače kopica otrok! Naj vrne se zopet k nam ves blagoslov, ki prej smo uživali v srečnih ga dneh, in meč naj bleščeči počiva! (V. 1316—1328.) Aristofanes, ki je spisal to komedijo, je živel približno 450—385 pred Kr. V politiki je držal s stranko miru in aristokrati; zato je prizanašal Nikiju, Teramenu, Kritiju, toliko bolj je pa bičal kričače Kleona, Hiperbola in Kleonima. Ta svoboda govora, kot jo vidimo tukaj, 96 se je razvila zlasti pod Periklejem. Pesnik ni bil vezan na razne paragrafe in policijo, smel je javno ožigosati vsako osebo, naj bo še tako visoka. On je bil cenzor javnega mnenja, ker dnevnikov in političnih listov ni bilo. Zato dobimo ravno iz komedij jasno sliko tedanjih razmer. Toda kljub vsej resnosti političnega razmotri-vanja je skušal pesnik zbuditi smeh pri poslušalcih; dovtipi so bili včasih precej robati in surovi. Naše moderne živce to seveda odbija, kot n. pr. prizor z govna-čem; toda vedeti moramo, da je to komedija, ki hoče podati resno snov v smešni obliki: ridendo dicere verum, Osebe. Oklepar. Trobentar. Čeladar. Kopjar. Lončar. Lamahov sin. Kleoninov sin. Ejrene, Miroslava, | molčeče Opora, Dobroslava,) „„ t t> . c * i osebe. 1 eona, bvetosiava,J Gornik iz Atmonije, atiški kmet, Dva njegova hlapca. Hčerke Gornikove. Hermes. Zbor: atiški kmetje. Hierokles, prerok. Boj. Hrum. Srp ar, Perjaničar. Kraj: Dvorišče Gornikovo, nato Olimp, slednjič zopet dvorišče. Čas uprizoritve: 1. 421 pred Kr. (Dvorišče kmeta Gornika s hlevom, v katerem je zaprt velik hrošč-govnač. Dva hlapca krmita žival: eden mesi v kadunjah blato, drugi pa meče hrošču izgotovljene kolače. Več drugih hlapcev jima prinaša raznega blata.) Hlapec A. Daj, hitro daj kolač, da hrošču ga bom dal! Hlapec B (vzame kos iz kadunj). Na, tu je. Daj mu ga! Da crknila bi zver! (Vrže kolač hrošču.) Sladkejšega kolača nikdar naj ne je! Hlapec A. Daj drugega mi brž, ta naj od osla bo! Hlapec B. 5 Na, tu ga imaš. (Hrošč ga takoj pogoltne.) Pa kje je zdaj kolač? Ne mara jesti več? Hlapec A. Kaj? Zgrabil ga je koj, ga z nogama valil in — zginil je cel v prepad. Zatorej peci brž, napeci jih dovolj! Hlapec B, Pomagajte, blatarji dragi, vas rotim, 10 če nočete, da delo to me zaduši. Hlapec A. Brž drugega mi daj od dečka hotnega! Kaj boljšega želi si, pravi, mu srce, Hlapec B. Na, tu je, — Ene sem, možje, pač krivde prost: nihče ne bo dejal, da jedel sem mesec,1 Hlapec A. 15 Še enega mi daj, nato pa še in še in peci dalje še! Hlapec B. Pri bogu, jaz ne več! Prenašati ne morem tega več smradu. Hlapec A. Ves smrad bom torej vzel in nesel mu ga v hlev. (Odnese kadunje v hlev.) Hlapec B. Odnesi k vragu ga in sam ti pojdi z njim! 20 Če znano je komii, naj vendar mi pove, kje kupiti bi mogel nos brez nosnice. Bolj težkega opravka celi nima svet kot hrošča hraniti, mesiti, peči mu. Saj svinja ali pes se vrže kot na plen, 25 če neseš kaj za plot; poglej pa ta napuh! Kar jezno mrda se in jedel ti ne bo, če mu ne dam, kar mesil prej sem celi dan kot žena, ki pripravlja sladke redkvice.2 Pogledal bom, če že kosilo je končal, 30 pri pol zaprtih vratih, da me ne zazre, (Gleda skozi odprtino in govori hrošču.) Tako, le hrabro dalje, nehati ne smeš, da trebuh počil bo, ko znal ne boš, kedaj. Kak nagnjen je naprej, ko žre prokleti vamp, kot rokoborec kak, in giblje s kočniki, 35 pri tem vrti pa glavo in roke tako kot delajo vrvarji, kadar pletejo za ladij o tovorno kak debel konop. Smrdljiva in požrešna, grda je ta stvar. Kdo šibe te gospod3 je od bogov, ne vem, 40 Da Afrodita ni, to menda reči smem. Hlapec A. In Gracije nikdar. Hlapec B. Čigava pa tedaj? Hlapec A. Gromovnika bo Zevsa zver gotovo ta. Hlapec B. Ne reče li tedaj gledalcev lahko kdo, mladenič domišljav; »Kaj pa pomeni to? 45 Čemu ti hrošč naj bo?« In neki mož nato iz Jonije mu de, ki prav pri njem sedi: 1 Kadar so mesili sužnji testo, so jim dali okrog vratu lesen obroč, da niso mogli z roko do ust, 2 Pecivo v obliki redkvic, 3 Vsakemu bogu so pripisovali neko žival, ki mu je bila najbolj ljuba. Hlapec odloči to šibo Zevsu, ki pošilja strašne bliske, »Na Kleona1 to cika, kot se meni zdi, ker oni brez sramu človeško blato je.« Zdaj moram iti v hlev, da hrošču piti dam. (Odide.) Hlapec A. 50 Jaz deci ti novico čem povedati in tudi tem možičkom kakor vam, možje, in tudi vam, možaki, isto bom odkril in isto tudi vam, možakarji, povem: moj gospodar nori na čisto nov način, 55 na takšen ne kot vi, na čisto nov, vami dem. Ves božji namreč dan ozira se v nebo, široko gori zija, nad Zevsom krega se ter govori: »O Zevs, kaj storil neki boš? Daj, deni metlo stran, ne pometaj Grčije!« Gornik (v hiši). 60 O jo j, ojoj! Hlapec A. Molčite! Zdi se mi, da slišim nekak glas. Gornik. O Zevs, kaj storil boš še z ljudstvom našim kdaj? Uničil vsa boš mesta, znal ne boš kedaj. Hlapec A. To zlo je ono, to, kot prej sem pravil vam; 65 norosti namreč zgled zdaj slišite sami. Kaj najprej je dejal, ko žolč ga je prijel, poslušajte. Sam zase rekel je tako: »Kako bi neki mogel najti k Zevsu pot!« Nato si je naredil drobne lestvice 70 in kvišku proti nebu plezal je po njih, dokler ni zdrknil doli in glave si razbil. A včeraj je odhitel — kam, jaz sam ne vem — ter z velikim ajtnajskim2 hroščem je prišel. V oskrbo ga izročil meni je nato, 75 ga gladil kot žrebička sam je in dejal: »Krilatec plemeniti, dragi Pegasus, naravnost k Zevsu zleti, prosim; te, z menoj!« Pokukal bom, da vidim, kaj sedaj počne. (Pogleda skozi špranjo na vratih.) Gorje mi, revež jaz! Sosedje, hitro sem! 80 V višine se je zračne dvignil moj gospod, na hrošču kot na konju jezdec se drži. (Gornik se prikaže v zraku na okomatanem velikem hrošču. Potegne ga za vajeti, da se ustavi.) Gornik, Le mirno, le mirno, počasi, moj hrošč! Ne dirjaj, ne skakaj ošabno preveč takoj zdaj v začetku ponosen na moč, 85 še preden potiš se in udje zgube neukročeno silo v poletu ti kril! 1 Z ozirom na smrad in nesnago sta si usnjar Kleon in hrošč podobna. To pravi neki Jonijec, ker so zavezniki iz Jonije zelo mnogo trpeli v vojski, na katero je ščuval Kleon. 2 Konji s Sicilije so bili znani kot izvrstni dirkači. Gornik ravna s hroščem kot s konjem, In tudi ne dihaj mi, prosim, smradu! Če delal boš v trmi še dalje tako, tu v hiši ostani raj' naši doma. Hlapec A. 90 O knez, moj gospod, kako ti noriš! Gornik. Ti molči, kar molči! Hlapec A. Kam hočeš odplavati vendar od nas? Gornik, Za blagor vseh Grkov od tukaj hitim: izmislil sem nov si in drzen načrt. Hlapec A, 95 Čemu pa letiš in brez vzroka noriš? Gornik, Govori le dobro in ne blebetaj, ne črhni več take, radosti je čas! Sporoči in reci ljudem, naj molče, kloake, povej, in kanale da vse 100 naj s svežo opeko na novo zgrade in zadnjice s ključem; zaprejo. Hlapec A, Molčati ni mi moči, Če mi ne poveš, kam misliš odleteti. Gornik. Kam drugam naj grem kot proti nebu k Zevsu? Hlapec A, Kak namen imaš? Gornik, 105 Povprašal bi ga rad za Grke, kar jih je, kaj vendar misli z njimi, kak njegov je sklep. Hlapec A. In če ti rekel nič ne bo? Gornik. , Ga tožil bom, da Medijcem želi izdati Grčijo. Hlapec A. Tega ne boš izpeljal, dokler jaz živim. Gornik. 110 To trden moj je sklep. (Se dvigne više.) Hlapec A, Ojoj, ojoj, ojoj! Otroci, oče vaš zapustil vas je tu sirote ter skrivaj odhaja sam v nebo. Prosite ga očeta, o nesrečnika! (Otroci Gornikovi prihite iz hiše, a jih gledalci ne vidiJ°<) (Dalje.) 98 Mir. Fr. Omerza. Hčerka. Oče, o oče, je glas li resničen, i 15 ki smo ga slišale v hišici naši, češ da boš pustil nas, sam pa med ptiči dvignil se h krokarjem s pišem boš vetra? Kaj je resnice na tem? Povej mi, če ljubiš me, „ ., oče! Gornik. Hčerke, saj vidite same! A vzrok je, ker vsekdar boli me, 120 kadar me prosite kruha in kličete »Oče predragi,« ni pa drobtine nikjer, še vinarja najti ni v hiši. Ako z uspehom se vrnem domov, še v istem trenutku štruco veliko bom dal in polno vam pest kot prigrizek. Hčerka, In kasen vodil most te bo čez tako pot? 125 Po poti namreč ti te ladja ne pelja, Gornik. Kaj ladja! Saj krilato nosi me žrebe. Hčerka. Kako ti, očka moj, na misel je prišlo, da hrošča vpregel si, da z njim k bogovom Gornik. ^r Ajsopos je povedal v svojih bajkah nam, 130 da prišel je k bogovom med krilatci sam. Hčerka. Kar praviš, oče mioj, je neverjetno mi, da prišla je k bogovom ta smrdljiva stvar. Gornik. Kot orlov je sovražnik prišel tja nekoč ter mu iz maščevanja jajca je pobral.1 Hčerka. 135 Ti moral bi upreči rajši Pegasa, da tragičen2 vsaj zdel bogovom bi se bolj. Gornik. Potem bi bilo treba dvakrat več jedi! Sedaj pa, kar jaz sam pojedel sem poprej, nakrmil z isto hrano tega bom lahko. Hčerka. 140 Kako pa, če v globoko pade ti morje? Bo mogel iz valov se rešiti kot ptič? 1 Ker je pometal hrošč iz maščevanja iz gnezda jajca orlu, ker mu je požrl mladiče, se je obrnil orel do Zevsa, ki mu je dovolil, da je položil nova jajca v njegovo nedrje. Hrošč, še vedno jezen, prileti k Zevsu, ki skoči za njim, da bi ga ujel, pri tem je pa vrgel jajca na tla. 2 V Evripidovi tragediji je jahal Belerofon na Pegasu v nebo ter padel v morje. Gornik. Imam krmilo dobro, tega rabil bom; kot naksijski1 mi čoln prišel prav bo hrošč. Hčerka. In kakšen te pristan, če padeš, bo sprejel? Gornik. 145 Saj Hroščev2 je pristan v Pireju, mar ne veš? Hčerka. Če zdrsneš morda doli, toliko vsaj glej, da hrom Evripidu3 ne boš podal snovi in v žaloigri ti uloge dal ne bo. Gornik. To meni bo na skrbi. Torej zbogom zdaj! (Plava vedno više.) 150 Vi drugi, za katere grem to težko pot, smrdljivih se potreb vzdržite vsaj tri dni! Če v zraku namreč smrad zaduhal moj bo konj, bo vrgel mene vznak in duh užival bo. (Dvigne se še više. Pozorišče se polagoma izpre- meni. Med potjo se pogovarja s hroščem.) Predragi moj Pegasos, leti vesel, 155 z ušesi radostnimi slušaj žvenket, ki sliši od zlatih se vajetov ust. (Kratek odmor.) Kaj delaš, kaj delaš? Kam nozdrvi zdaj obračaš k smrdljivim kloakam navzdol? Poženi se krepko, pogumno od tal, 160 široko razprostri med letom perut ter k Zevsu naravnost pohiti na dvor. Obračaj svoj nos od nesnažnih stranišč in pusti dišave vsakdanjih jedi! (Kratek odmor. Pogleda na zemljo.) Kaj delaš, človeče, za plotom ti tam 165 v pirejskem pristanu, kjer dom je vlačug? To smrt je za mene! Izgrebi takoj tam jamo in zemlje nanosi gor kup ter maternih dušic nasadi na njem in z oljem poli}! Če zvrnem se vznak 170 in meni pri tem bo zgodilo se kaj, vsled zadnjice tvoje za mojo bo smrt tvoj Hios4 pet plačal talentov. (Odmor. Dvigne se više.) 1 Na Naksu so delali čolne, ki so jih imenovali zaradi podobnosti hrošče. 2 Tako se je imenovalo eno od treh pristanišč v Pireju pri Atenah. 3 Evripides je rad uprizarjal pohabljence, kot n. pr. Belerofonta, ki je bil zaradi padca hrom. 4 Hijci so bili znani kot dandanes Judje po umazano-sti. Vrhtega biča pesnik tudi Atence; kar so namreč sami zakrivili, vse to so morali plačati zavezniki. 157 Gorje mi, kak bojim se! Ni več šala to. O pazi vendar, strojnik1, pazi na mene! 175 Že čutim, da krog popka nekaj se vrti. Le glej na me, da jesti hrošču dal ne bom! (Pred njim se prikaže Olimp in stanovanja bogov.) Zdaj blizu že bogov sem, kot se meni zdi; saj Zevsovo že hišo tu pred sabo zrem. (Stopi s hrošča, gre k palači in trka na vrata.) Kdo Zevsov je vratar? Odprite! Slišite? Hermes (stopi iz hiše in gleda okrog sebe). 180 Odkod sem čul človeški glas? (Zagleda čudeč se hrošča.) Knez Herakles! In kakšno vidim tu pošast? Gornik. To konj je hrošč. (Hermes zagleda šele zdaj Gornika.) Hermes. Predrznež in nesramnež, o smrdljivec ti, hudoba, cvet hudob, hudob največja ti, kako si prišel sem, hudoba vseh hudob? 185 Povej, kak zoveš se? Gornik. Hudoba vseh hudob. Hermes. Kak rod je tvoj? Odkrij! Gornik. Hudoba vseh hudob, Hermes. Kdo oče tvoj je? Gornik. Moj? Hudoba vseh hudob. Hermes. Prisežem ti, da čaka smrt gotovo te, če pravega imena meni ne poveš! Gornik. 190 Jaz Gornik sem iz Atmonije, učen kletar, nikakšen sikofant, in ne trgujem rad. Hermes. Kaj iščeš tu? Gornik. Ta kos mesa prinašam ti. Hermes. Kak, mevža, si prišel? Gornik. O gladež, vidiš zdaj, da več se ti ne zdim hudoba vseh hudob? 195 Zdaj pojdi in pokliči Zevsa mi! Hermes. Hm, hm! Bogovom pred oči pa prišel ti ne boš, ker vsi se izselili včeraj so od tu. Kam neki? Gornik. Hermes. Nekam. 1 To je mož, ki je stal pri stroju, ki je dvigal Gornika v zrak. Gornik. Toda kam? Hermes. Prav daleč proč, tja gori, kjer neba najvišji je obok. Gornik, 200 Kako pa, da ostal ti sam si torej tu? Hermes. Da lončke, krožničke in vrčke varujem, ostalo drobnarijo blaženih bogov. Gornik. Zakaj pa izselili so bogovi se? Hermes. Iz jeze nad Helenci. Kjer sami so prej 205 bogovi bivali, nastanil se je Boj, da sme storiti z vami, kar se zljubi mu. Sami pa so izbrali si najviše dom, da zrli več ne bodo klanja vašega in slišali več vzdihov, prošenj od zemlje. Gornik. 210 Zakaj so nam storili vendar to? Povej! Hermes. Ponujali so mir pogosto' vam, a vi izbrali ste si boj; če majhen le uspeh Lakonček je imel, ponosno je dejal: »Pri bogu, zdaj Atenček kazen plačal bo!« 215 Če dobro pa Atenčku šlo je morda kje in prišel je iz Sparte sel glede miru, ste rekli vi takoj: »Zvoditi nas žele, pri Zevsu, pri Ateni! Ne odnehajmo! Saj pridejo nazaj, če Pilos bode naš.« Gornik. 220 To slika je besed, ki slišiš jih pri nas. Hermes. Zato ne vem, če boste Miroslavo kdaj še videli na zemlji. Gornik. Kam je zdaj odšla? Hermes. V zelo globok prepad zaprl jo je Boj, Gornik. V katerega? 158 Hermes. Tam doli. Hkrati še poglej, 225 kak velik kup kamenja znosil je na njo, da ne dobite je nikdar, Gornik, Razloži mi, kaj vendar hoče z nami, kaj naredil bo! Hermes. Jaz eno vem samo, da včeraj je zvečer strašansko velik možnar sem prinesel si, Gornik. 230 Pa kaj počel bo vendar z možnarjem le-tem? Hermes. Tu notri namerava mesta stolči v prah, Jaz grem, ker zdi se mi, da kmalu pride vun, tak grozno v hiši ropota, (Odide, Sliši se hrum.) Gornik, O revež jaz! Brž beži in se skrij! Zazdelo se mi je, 235 da možnarja sem zvon zaslišal bojnega, (Se skrije. Boj stopi z velikanskim možnarjem iz hiše,) Boj, Gorje, ljudje, ljudje, nesrečni vi ljudje, kak bodo klopotali boli vam zobje! Gornik. Apolon, kakšno žrelo možnar ta ima! Kak grozen je že Boj, če vidiš ga samo! 240 Je to H ono zlo, ki straši nas, mori, zaščiteno in strašno, urnogibčnih nog? Boj. O trikrat, petkrat joj, desetkrat, stokrat joj ti, mesto Prasija, kak danes te zdrobim! (Vrže česna1 v možnar, da ga stolče.) Gornik, To nas ne briga nič, kaj Prasija nam mar! 245 Lakonce namreč zlo zadelo to je zdaj. Boj. O mesto Megara,2 kak stolkel bom te ko j, da zmlinčeno in drobno vse kot kaša bo! (Vrže čebule v možnar,) Gornik. Oje, oje, oje! Kak težko, grenko bol je vrgel v možnar zdaj! Gorje ti, Megara! Boj. 250 In ti, Sicilija,3 kak čaka te pogin! (Vrže v možnar sira,) Želiš? 1 Prasija namreč pomeni česen. 2 Megarci so držali z Lacedemonci, Trgovali so zlasti s čebulo in česnom, 3 Del otoka je bil na strani Spartancev, Pridelovali so največ sira. Gornik, Oh, kakšno zdaj državo bedno bo zdrobil! Boj. Iz Atike1 medu bom malo še prilik (Zlije medu v možnar.) Gornik. Drugačen rabi med in z atiškim varčuj, ker obole ta stane štiri! Slišiš li? Boj. 255 Služabnik, kje si, Hrum? Hrum. Boj. Le čakaj me! Kaj leno tu stojiš? Tu imaš zaušnico, Gornik. Ta peče, Hrum. O gorje, jaz revež! O gospod! Gornik. Je mar li v težko pest še česna kaj dodal? Boj. Prinesi brž mi bat! Boš tekel? Hrum. Saj ga ni, 260 predragi moj gospod! Prišli smo včeraj sem. Boj. K Atencem torej skoči in prinesi ga! Hrum. Takoj, takoj, že grem; če ne, bom jokal spet. (Odhiti.) Gornik, Kaj naj storimo mi, črvički zemeljski? Poglejte, kak grozi nevarnost strašna nam! 265 Če prišel namreč bo, prinesel s sabo bat, bo mesta z njim sede razdrobil v solnčni prah. Pogine naj, o Bakhus, prazen vrne se! (Hrum se vrne.) Boj. Kako je? Hrum. Kaj želiš? Boj. Ga neseš? Hrum. Tisto stvar — da, bat — zgubili so Atenci, ni ga več, 270 usnjarja,2 ki jermene je rezal z Grčije. 1 Zdaj pride na vrsto tudi Atika in Atene. Himetski med je bil povsod znan kot najboljši. Gornik pravi, da stane 4 obole, t. j, okoli 70 vinarjev. 2 T. j. Kleon. 159 Gornik. Atena častna ti, kak storil ta je prav, da ravno v pravem času ni ga v mestu več, še preden kašo zlil je česnovo na nas! Boj. Po drugega brž hiti v Sparto! Da dobiš! Hram. 275 Gotovo, moj gospod! (Odhiti.) Boj. Pa pridi brž nazaj! Gornik. Kaj z nami bo, možje? Za veliko gre stvar. Če v samotraške tajne kdo je posvečen, zdaj prišel zanj je čas, da molil bi gorko, da prej noge si zvine, preden bat dobi. (Hrum se vrne.) Hram. 280 Gorje mi, revež jaz, gorje mi, da, gorje! Boj, Kako je, brž povej! Prinesel nisi nič? Hrum. Spartanci izgubili tudi svoj so bat.1 Boj. Kako, hudobnež grdi? Hram. V deželo Trakijcev poslali so ga drugim, tam se zgubil je. Gornik, 285 O Dioskura, prav storila, prav sta to! Izboljša se morda; o smrtniki, pogum! Boj. Odnesi to orodje zopet proč od tu, jaz noter grem in sam naredil bom si kij. (Odideta v palačo.) Gornik. Kot Datis2 poželjivi pojem lahko zdaj, 290 ki pel je sredi dneva pesem to nekoč: »Vesel sem, vriskam se, radujem se na glas!< Zdaj prav je, se mi zdi, možje iz Grčije, ko prosti smo skrbi in hruma bojnega, da drago Miroslavo iz brezdna izvlečemo, 295 da zopet drug kak bat oviral nas ne bo. (Vpije glasno.) Umetniki, trgovci, kmetje, delavci, priseljenci in tujci ter z otokov vi, tecite hitro sem, naj pride ljudstvo vse! (Nadaljuje napol pojoč.) Krampe brž vzemite v roko ter vzdigače in vrvi! 300 Prilika za nas je lepa, da za srečo zgrabimo'. Zbor (prihaja in z njim mnogo ljudstva). Vsak naj sem vesel koraka, tukaj je rešitve pot! Panhelenci, pomagajmo, ako smo že kdaj komu; kajti tu ni bojne vrste, ni prelivanja krvi, ampak to je dan radosti, dan sovražen Lamahu,1 305 Če je kaj storiti treba, daj povej kot mojster nam; kajti danes ti odrekel svoje pomoči ne bom, dokler s stroji in vzdigači ne potegnemo na dan boginje od vseh največje, ljubice prijetnih trt. Gornik. Tiho, tiho, le ne vpijte v preveliki radosti, 310 da mi Boja ne zbudite in zažgete nov požar! Zbor. Če je to povelje tvoje, slišim ga z veseljem rad, ker ne pravi: »Vsak prinesi s sabo kruha za tri dni!«2 Gornik. Čuvajte pred njim se torej, Kerberjem3 peklenskih vrat, da ne bo nas kot v življenju z vpitjemi in renčanjem spet 315 tu oviral, da boginje ne bi potegnili vun. Zbor. Ako meni pride v roke, ni človeka, pravim vam, ki bi vzeti mi jo mogel. Nikdar ne. Juhu, juhu! Gornik. Uničili, možje, me boste, ako dalje vpijete; vun prihrul bo ter z nogami to nam vse pohodil bo, Zbor. 320 Vse pohodi, vse naf zmede, vse potolče naj z nogo; 1 Poveljnika Brasida v bitki pri Amfipoli leta 422, 2 Datis je bil poveljnik Darejev v boju pri Maratonu. Pesnik ga slika kot mehkužneža, ki ni znal grškega jezika; pravi namreč »vriskam se« namesto »vriskam« fxaipo[iai namesto xa^Pw)- 1 Lamahos je bil bojevit poveljnik Atencev in proti miru. 2 K vojakom poklicani državljani so morali prinesti s seboj hrane za tri dni. p 3 T. j. Kleon. 160 dan veselja to je zame, nehal vriskati ne bom. (Začnejo plesati.) Gornik. Kaj počnete, kaj norite? Pri bogovih, prosim vas, ne uničite mi s plesom dela lepega, možje! Zbor, Jaz plesati vendar nočem, jaz ne gibljemi svojih nog, taka jih navdaja radost, da se same dvigajo. Gornik. No, sedaj dovolj naj bode, nehaj, nehaj plesati! Zbor. Al ne vidiš, da sem nehal? Gornik. Praviš, a ne nehaš še. Zbor. Enkrat naj samo še skočim, pusti me, potem ne več! Gornik. Naj bo torej, samo enkrat, a potem ne pleši več! Zbor (ne neha še plesati), Saj gotovo ne bi plesal, ko bi ti koristil s tem. Gornik. No, poglej, še vedno plešeš! Zbor. Daj dovoli vendar mi, da se z desno zavrtim še, koj ustavim se potem. Gornik. Naj bo, to vam še dovolim, a ne žalite me več! Zbor. Toda tudi leve noge zanemariti ne smem, 335 od veselja in radosti skačem, plešem, se smejim, Sem li starost s sebe vrgel? Ne, z ramen sem vrgel ščit. Gornik. Ne veseli se sedaj že, ker gotovo ni še nič! Ko pa mir dosegli bomo, takrat veselite se: vriskaj radostno in smej se! 340 Vse sedaj storiti moreš: ladjaj, ljubi, spi, ostani, k slavnostnim predstavam hodi, gosti se in pij za stavo ter zapravljaj, 345 kriči juh, juhu, juhu! Zbor. O ko to bi se zgodilo, da bi videl oni dan! Nosil bi lahko bol, trdno spal tudi na tleh kot nekoč Formion.1 In nikoli kot sodnik več strog ne bil bi in surov 350 in nikoli ne bi videl trdega me kakor prej, krotek bolj, bolj bi mil, mnogo bolj mlad bi bil, ko bi boja prost postal. Saj dovolj dolgo že 355 nas more, čutimo pest, ko preteči nam je pot iz Likeja2 spet v Likejon, v desni kopje, v levi ščit. Zdaj povej, kaj bi rad, da ti storim, kar želiš, ker ti sam si gospod, 360 kakor dan srečni ta nam veli. 1 Formion, atenski poveljnik na morju. 2 Telovadnica v Atenah. Mir. Fr. Omerza. Gornik (gre h kupu kamenja, ki skriva boginjo miru). Poglejmo, kam da kamen ta zvalili bi! Hermes (pride zopet iz palače). Grd oba ti predrzna, kaj storiti češ? Gornik. Slabega nikar ne misli! Kar je storil Kilikon.1 Hermes. Zgubljen si, o nesrečnež! Gornik. Da, Če reče žreb;2 365 a ti kot Hermes boš že skril moj žreb, to vem. Hermes. Zgubljen si, da, zgubljen! Gornik. Kateri dan bo to? Hermes. Sedaj takoj! Gornik. Ko nisem še nakupil nič, ne kruha niti sira, ako moram v smrt?3 Hermes. Zdaj mrtev že na tleh ležiš. Gornik. Kako pa to, 370 da kdaj dobroto to prejel sem, nič ne vem? Hermes. Li veš, da Zevs je smrt zagrozil onemu, ki boginjo miru skopati hotel bi? Gornik. Umreti torej moram zdaj? Hermes. Gotovo, da. 1 Kilikon iz Mileta je izdal domovino Prienijcem. Preden je izvršil sklep, so ga vprašali prijatelji, kaj namerava. Vsaki-krat je odgovoril: »Samo dobro«. 2 Ako je bilo v Atenah več hudodelcev obenem na smrt obsojenih, niso vseh hkrati usmrtili, ampak po enega na dan. Vrsto je določal žreb. Da bo Hermes pri tem Gorniku pomagal, upa kmet, ker je podkupil boga z gnjatjo. 3 Gornik se dela, kot da more umreti samo v vojski. V boj pa ne more takoj odriniti, ker nima še »kruha za tri dni, (gl. v. 312). Gornik. Za pujske1 mi tedaj posodi drahme tri! 375 Član tajne moram biti, preden mrtev bom, Hermes. O ti gromovnik Zevs! Gornik. Nikar me ne izdaj, te prosim, pri bogovih, dragi moj gospod! Hermes. Molčati ni mi moči. Gornik. Saj moč ima meso, ki prej sem ti ga dal, ko semkaj sem prišel! Hermes. 380 A vedi, dragi moj, da Zevs uniči me, če tega ne povem, če to zamolčal bi. Gornik. O dragi Hermes moj, te prosim, ne povej! (K zboru.) Kaj pa vi, možje, počnete? Ste li mrtvi ali kaj? Kaj molčite, ve hudobe? Vse raztrobil bo na glas. 385 Zbor. O nikar, gospod naš Hermes, o nikar, nikar, nikar! Ako veš, kak je bil pujsek moj, ki si ga snel kakor dar mojih rok, ne pozabi tega zdaj-le, ko v potrebi mene zreš! Gornik. Al ne slišiš, kak sladko te prosijo, gospod moj, knez? Zbor, 390 Oh, ne glej ne odbij da miru ampak mil ki ti rod jezno nas, prošenj teh, ne vidimo, bodi nam, ljub je zemlje, 395 najbolj dobrotljivi bog, če Pejsandrov2 se ti studi morda čop in obrvi! Svetih bom ti dari 1 Kdor je bil sprejet v skrivnosti (misterije), je užival — tako so verovali — na onem svetu večjo blaženost; posvečevali so se pa s tem, da so darovali prašiče-mladiče. 2 Pejsandros je bil bojazljivec, a kazal se je v opravi strašnega junaka. 216 vedno dajal in sprevod moj te bo lep častil, da vesel boš, gospod, zrl nas. Gornik. 400 Usmili se jih, prosim, sliši njihov glas, ko vendar te častijo mnogo bolj kot prej! Hermes. Ne, kradejo, ti pravim, mnogo bolj kot prej.1 Gornik. Povedal bom ti nekaj, strašno, grozno vest, da nekdo se zarotil2 proti vam je vsem. Hermes. 405 Povej tedaj! Morda me pregovoril boš. Gornik. Glej, Luna in pa Solnce,3 ta nesramni bog, ki dolgo časa že na vse vas prežata, barbarcem hočeta izdati Grčijo. Hermes. Zakaj to delata? Gornik. Pri Zevsu, vzrok je to, 410 ker naši se oltarji vam na čast kade, barbarski pa le njima. Ne delata li prav, če hočeta, da mi poginili bi vsi, da vse dari bogov prejela bi sama? Hermes. Da grešnika sta, vem; zdaj skrijeta nam dan, 415 zdaj zopet njun obod oglodan vidimo.4 Gornik. Zato, predragi Hermes, prosim te, rotim, pomagaj nam izvleči boginjo na dan! In tvoj Atenin praznik, tvoj bo odsihmal in tudi prazniki od drugih vseh bogov, 420 Demetre, Persefase, Zevsa, Adonida; pa tudi v drugih mestih, rešenih nesreč, Rešitelju le Hermu pela se bo čast. In koliko dobrot še drugih boš prejel! Tu prvi moj je dar, da zlival boš dari. (Mu da zlato čašo.) Hermes. 425 Kak zlata časa gane vedno mi srce! (Migne zboru.) Zdaj, možje, dovolim delo. Kar vzemite krampe brž, pojdite in odvalite kamenje z boginje proč! 1 Vojska jih je pokvarila, da so še slabši; celo boginjo hočejo ukrasti. 2 Nekaj navadnega je bilo, da se je zatoženec skušal rešiti z grozno besedo: zarota! 3 Perzijci so častili zlasti solnce in luno. 4 Pesnik misli na solnčne in lunine mrke. 430 Zbor. Hočemo, le to te prosim, najmodrejši od bogov, da poveš nam to kot mojster, kak naj delo se vrši, Drugo bomo mi storili, leni nismo, videl boš. Gornik. Povzdigni čašo brž, da delo to začne iz čase pitni dar, k bogovom molimo. Hermes. Daritev, daritev! Molčite vsi, molčite vsi! Gornik. 435 In pri daritvi ti molimo, naj ta dan začetek sreče bo za ljubo Grško vso. In kdor veselo zdaj to vrv bo prijel, ta ščita več ne prime nikdar naj poslej! Zbor. In v miru naj življenje teče mu naprej 440 in peč domačo* kuri naj ženica mu! Gornik. A kdor si boja rajši kot miru želi, nikoli naj ne neha, Dionisos knez, si puliti iz laktov bronastih puščic! Zbor. Kdor rad postal bi stotnik ter ne mara te, 445 da prišla bi na dan, častita boginja, godi se naj mu v boju kot Kleonimu!1 Gornik. In če kak ščitotržec ali kak kopjar, da draže bi prodajal, vojske si želi, od roparjev okraden je naj ovsenjak! Zbor, 450 Če vleči noče, kdor bi rad poveljnik2 bil, al suženj,3 ki na tem je, da utekel bi, privezi na kolo in bičaj ga na njem! A nam naj sreča sije, Lokcstrelec!4 Juh! Gornik. Izpusti lok in strelo, reci samo: juh! Zbor. 455 Juh, juh tedaj, juh, juh! Saj rečem samo: juhi Gornik. (Ko imenuje božanstva, vsakemu posebe daruje pitni dar.) To Hermu, Afroditi, Horam, Gracijam! 1 Kleonimos je vrgel v boju ščit v grm in zbežal sramotno (gl. v. 1295 si.). 2 Kakor Alkibiades. 3 Sužnji so večkrat porabili vojsko za to, da so ubežali gospodarju; vojska jim je bila torej ljubša kakor mir. Ako so jih pa zopet ujeli, jih je zadela kazen, o kateri govori v. 452. * T. j. Apolon. 217 Zbor. Nič Areju?1 Gornik. Prav nič. Zbor. Enialiju? Gornik. Prav nič. Zdaj sile vsak napni in v leči s to vrvjo! (Zbor in nekateri iz množice primejo za vrv, katero so spustili v prepad. Med tem pa pojejo.) Hermes. 0 eja! Zbor. 460 Eja, no! Hermes. Oeja! Zbor. Le še, no! Hermes. 0 eja, o eja! Gornik. Kako, da enako ne vlečete vsi? (Bojotcem, ki stoje na strani.) 465 Ne boste prijeli? Kak gleda napuh! Še jokali boste, Bojotci!2 Hermes. Eja, zdaj! Gornik. Eja, o! Zbor. Pomagajta, vlecita tudi vidva! Gornik. 470 Že vlečem, glej, jo že držim, upiram se, da znoj kaplja, Zbor, Kako, da naprej ne gre delo? Gornik. Ti, Lamahos,3 si kriv, napoti nam sediš! Ni treba nam strašila, človeče, tvojega, Hermes. 475 Argejci4 tudi dolgo nič ne vlečejo, smeje se rajši drugim, ki se mučijo, ko vendar od obeh prejemajo svoj kruh. Gornik. Lakonci pa, predragi, moško vlečejo, 1 Ares in Enialios sta bojna bogova. 2 Bojotci so bili najmanj za mir. 3 Lamahos, gl. v. 304 in op. Na ščitu je imel strašno pošast Gorgo, 4 Argejci so držali zdaj z Atenci, zdaj z Lakonci, kjer jim je več neslo. Hermes. A vneti so le oni, vedi, izmed njih, 480 ki prečnica drži jih, a kovač ne da.1 Gornik. Možje iz Megare2 tudi nič ne delajo; tak vlečejo kot psički glodajoči kost, ker glad jih je, pri Zevsu, že tako izžel. Zbor. Kaj delamo, možje? Še enkrat dajmo vsi 485 zagrabiti za vrv, kar nas zbranih je! Hermes. O eja! Gornik. Eja, no! Hermes. O eja! Gornik. Eja, pri Zevsu! Zbor, 490 Prav malo se giblje, Gornik. Ni grozno li to, o nerodneži vi, da eden potegne, a drugi spusti? Bo palica pela, Argejci! Hermes. Eja, zdaj! Gornik. 495 Eja, o! Zbor. Kak zlobni med nami so eni ljudje! Gornik. Tedaj pa vlecite vi moško naprej, ki sla vam po miru počitka ne da, Zbor. A nekaj jih delo zavira. Hermes, 500 Možje vi iz Megare,' kdaj k vragu pojdete? Sovraži vas boginja, ona ve, zakaj: saj prvi ste jo s česnom vi namazali. In tudi vam, Atenci, pravim, nehajte! Kjer zdaj držite vrv, ne vlecite več! 505 Saj pravdate se vedno, drugega pa nič. Če hočete pa resno spraviti jo vun, približajte se malo k morju spet nazaj!4 1 Pesnik pravi, da oni Lacedemonci, ki so bili ujeti na Sfakteriji in Pilu (1. 425), pridno vlečejo in si žele miru, ker so zaprti v Atenah pribiti k prečnici; radi bi se rešili, toda kovač jih je trdno privezal. 2 Megarci so si želeli miru, ker so jim Atenci zaprli dovoz in so stradali. 3 Megarci so bili povod te vojske. Trgovali so zlasti s čebulo in česnom (gl. v. 246). 4 Atenci so nad vse ljubili pravdanje (gl. v. 349 si.). Pesnik jim pravi, naj rajši gledajo, da dobe moč na morju kakor njihovi predniki. 218 Zbor. Poprimimo mi sami, kar nas tu je poljedelcev! (Zbor sam prime za vrv.) Hermes. Pozna se, mnogo bolje vam od rok, možje, gre delo! Zbor. 510 Pozna se, bolje, pravi; vsak naj mož pogumno prime! Gornik. Pustimo kmete same, drug je ne potegne nihče. Zbor. Torej zdaj, torej vsi! (Vlečejo vsi.) Jo vidite boginjo? Spustiti nihče zdaj ne sme, 515 vsak moško naj poprime bolj! — Poglejte jo pred nami! (Miroslava stopi iz prepada.) O eja zdaj, o eja vsi! O eja, eja, eja, eja, eja, eja! O eja, eja, eja, eja, eja vsi! (Zdaj se prikaže tudi Dobroslava in Svetoslava.) Gornik. 520 Darilka grozdja ti, kak naj pozdravim te? Kje vzamem naj izraz, ki v r č e v sto drži, da z njim pozdravim te? Saj nimam ga doma. Pozdravljena med nami, Dobroslava ti! In Svetoslava ti, kak lep imaš obraz! 525 Kako prijetno dihaš, sladko do srca, prijazno kakor mira, kakor vojske sklep. Hermes. Tako li kot vojakov morda telečjak?1 Gornik. Fuj, pusti vražjo cunjo vražjega moža! Kot riga se po česnu, kisu, on smrdi, 530 a ta diši kot klasje, Bakhov ples, gosti, kot drozgi, žaloigre, Sofoklejev spev, kot glas piščali, droben stih Evripidov — Hermes. Ti, tepen boš od nje, Če boš tako lagal; sodnijsko zavijanje ni ji všeč pri njem. Gornik, 535 kot mreže vinske duh, bršljan, meket ovac, kot cvet, ki si pripne na prsi ga dekle, al sužnjica pijana, preobrnjen vrč in drugo dobro vse. 1 V teleejaku je nosil vojak »hrano za tri dni«, namreč sir, kruh, česen, čebulo, sol i. dr. Hermes. Ah, pusti, raj' poglej, kako sedaj po spravi mesta med seboj 540 prijazno govore, se radostno smejo, čeprav prejelo je neznanskih vsako bunk in vsako izmed njih boleči nosi rog. Sedaj pa še obraze po gledišču glej! Spoznal boš njih obrt. Gornik. Nesrečnež, kaj pa to7 545 Li vidiš reveža, kak tam perjaničar si puli sam lase? Motikar ravnokar pa onemu mečarju duhati je dal. In kak se veseli, ne vidiš li, srpar, kako srdito dregnil je kopjarja v nos? Hermes. 550 Sedaj pa kmetom reci, naj gredo domov! Gornik. Poslušaj zdaj me, ljudstvo! Kmetje, vi domov! vrH.te se z orodjem kmetskim na polje! (Na pol pojoč.) Ni vam treba nič več kopja, meča ne in sulic nič; saj že polno vse je tukaj tega gnilega miru. 555 Vsak naj torej gre na delo, poje hvalo naj bogii! Zbor, O ti dolgo zaželeni krmetom in pravičnim dan, ves vesel, da tebe vidim, trtice pozdravil bom! Smokve drage, ki sadil jih jaz sem kot mladenič še, rad po tolikem bi času zopet radostno objel. Gornik. 560 Zdaj najprvo zahvalimo vsi boginji se, možje, ki nas ščitov je grozotnih in rešila je čelad! In potem hiteli bomo vsi domov na prostor svoj, prej pa gnjati nasoljene kupi vsak si za polje. (Zbor se postavi v vrste.) Hermes. Kak slovesno, o Posejdon, ta njih vrsta vidi se, 565 vse je polno in živahno kot gosti in beli kruh, Gornik. Da, pri Zevsu, kak sekira sveti se osnažena, vile pa trizobe v žarkih solnca kak odsevajo! Gledalo oko jih moje 16' 219 570 575 580 585 590 595 600 605 z radostjo bi sredi trt. Tudi jaz želim že srčno, da na polje bi prišel in po dolgem času kopal njivico z motiko bi Torej spomnite, možje, se prejšnje one dobe zlate, ki jo ta nekoč je dala, onih sladkih suhih jabolk, onih smokev, mirt dišečih, mošta sladkega in grozdja ter vijolic ob potočku, nežne sence oljk košatih — kdaj vas vidim? Poj tedaj boginji hvalo, da ti dala vse je spet! Zbor. Zdrava, zdrava, o predraga! Prišla si, kak sem vesel! Saj srce za teboj dan za dnem jokalo je, ker le vun na polje vlekla me je neka sila, klicalo me je srce. Boginja ti zaželena, vsem zaklad največji si! Saj le ti daš nam vse, ti samo ljubiš nas, kar nas kmetski plug redi, Radosti, sladke dni prej nekoč dala si mi, živel sem brez vse skrbi. Kmetom si rešitev bila in pšenične kaše slast. Vinskih trt popek mlad, smokve nov sladek sad, kar brsti, zeleni, naj smeji radostno (Se obrne k Hermu.) Toda kje toliko časa bila vendar je od nas, daj nam to povej, te prosim, o najboljši od bogov! Hermes. O predragi kmetje moji, poslušajte me tedaj, ako zvedeli bi radi, kak je ta izginila! Fejdias1 začel je prvi, ki plačilo je dobil; ker pa iste se usode 1 Ko je naredil Fejdias kip boginje Atene, je bil zatožen, da je poneverii zlato in slonovo kost. Ko je bil oproščen te krivde, so mu očitali, da je narisal na ščitu boginje sebe in Perikleja; zato je moral v pregnanstvo. Tudi Perikleja so tožili, da je poneverii denar, a je bil oproščen. Tedaj so pa prišli lacedemonski poslanci s sramotnimi pogoji v Atene. Perikles je kazal ljudstvu lastno moč in slabost sovražnikov in — vojska je bila sklenjena. Aristofanes je pa stvar drugače zasukal, da bi zbudil pri ljudeh večji gnus do vojske. Perikles nato je bal, vašo misel s strahom gledal in nravi grizoči zob, ogenj je zapalil v mestu, preden sam bi kaj trpel. Ko za žgal je majhno iskro — oni sklep o Megari1 — 610 tako je zanetil vojsko, da od dima je oko bilo vsem Helencem solzno, tukaj tem in onim tam. Toda ko zaprasketala prva trta je nekoč in je sod razbila jeza, da udaril je ob sod, bila pot je prosta dalje — in boginja je odšla. Gornik. 615 Tega vendar, o Apolon, pravil mi še nihče ni, slišal nisem, kak v sorodu Fejdias je z boginjo. Zbor, Tudi jaz do zdaj še nikdar. Lep je torej njen obraz, ker sorodnica je njemu. Mnogo skritega je nam. Hermes. In ko videla so mesta, ki ste vladali jih vi, 620 kak zdivjali ste med sabo in kak škripljete z zobmi, so boječ se novih davkov proti vam spletkarili ter z denarjem pridobili moč Lakoncev so zase. ti pozdrav! Ker sramoten jim dobiček več je kot prijateljstvo, vrgli drzno so boginjo in zagrabili za boj. 625 Toda grdi njih dobiček kmetom je prinesel zlo! Kajti ladje ste poslali, naj bi maščevale se, ljudstvu so pa snedli smokve, ki ni nič zakrivilo. Gornik, To je res, saj meni tudi smokvo so posekali, ki jaz sam sem jo zasadil in vzgojil jo z vso skrbjo. Zbor. 630 Čisto res, pri Zevsu, dragi, kajti tudi meni so 1 Ker so odpadli Megarci od Atencev, so jim prepovedali trgovati z Atiko. Lacedemonci so zahtevali, naj pre-kličejo ta sklep, toda zastonj. Perikles je opustošil megarsko polje, kar se je ponavljalo vsako leto, dokler niso v osmem letu Megarci izgubili pristanišča Nisaje. 220 sod šestvederski razbili s kamenjem suroveži. Hermes, Ko tedaj se zbralo s polja ljudstvo delavsko je tu,1 ni umelo, da kupčija dela se enako z njim. Ker ni smokev, grozdja bilo, gledalo z zaupanjem 635 je govornike2 na trgu, ker pa vedeli so ti, da moči ubožec nima in da kruha manjka mu, so z dvoumnim, divjim vpitjem boginjo izganjali, ki obraz svoj zaželeni kazala je cesto vam, in zaveznike bogate spravljali so s tem pod ključ, 640 da so vpili, jih dolžili, češ da z Brasidom drže. Vsi nato ste kakor psički reveža raztrgali; ker je mesto bilo v strahu in bledo, upadeno, sladka jed to zanj je bila, češ da zlo mu hoče kdo. Ko pa videli nad sabo bič so ta zavezniki, 645 z zlatom so mašili usta tem krivičnim roparjem, da postali so bogati, Grčija pa prazna vsa, toda kdaj, ni vedel nihče. Tak je neki bil usnjar. Gornik. Nehaj, nehaj, ne govori, Hermes, dragi naš gospod! Naj bo tam, kjer mož počiva^ pusti ga v kraljestvu senc; 650 kajti naš nikakor ni več, ampak tvoj je oni mož.3 Kar tedaj o njem govoriš, da je bil falot v življenju, sikofant, velika goflja, gobezdulja, ropotulja: 1 Na Periklejev predlog so pripeljali kmetje žene, otroke in pohištvo v Atene, živino pa na Evbojo in sosedne otoke. Ločiti so se morali od doma in v mestu so prebivali v svetiščih. 2 Govorniki, ki so vodili ljudstvo, so napadali bogate zaveznike, češ da držijo z Lacedemonci in njihovim poveljnikom Brasidom. To so delali pod pretvezo, da hočejo dati revežem kruha, pa so večinoma vse zase pridržali, ljudstvu so pa metali kakor psom samo kosti. Razen tega so dobivali govorniki tudi denar od takih bogatinov, ki so se bali za svoje imetje. Kot taki vojni dobičkarji so bili seveda zoper mir. 3 Hermes spremlja mrtve v Hades. Ker je tudi Kleon že umrl, naj torej ne govori o njem. De mortuis nil nisi bene! 655 ves ta cvet priimkov lepih tvoj podanik nosi zdaj. (Obrne se k Miroslavi.) Zakaj pa ti molčiš, prečastna? Daj povej! (Nič ne odgovori.) Hermes. Pred temi-le gledalci rekla ne bo nič; da to soi ji storili, jezna je strašno. Gornik. 660 Naj eno le besedo reče tebi vsaj! Hermes (Miroslavi). Povej, predraga, meni, kaj se o njih ti zdi! (Bliža se ji.) Govori, ki od žen sovražiš najbolj ščit! (Miroslava mu zašepeta nekaj besed na uho. Hermes se dela, kot da vse natančno razume.) Že slišim, prav. — Zato si jezna? — Dobro, da. (Se obrne od nje k drugim.) Poslušajte tedaj, zakaj se tak srdi! 665 »Ko Pilos pal je,« pravi, »prišla sem nazaj in poln kovčeg mestu sem prinesla zvez, a vendar sem propadla trikrat1 v zbornici.« Gornik. Grešili, vidim, smo — odpusti, boginja! — ker v usnju je tičal takrat ves naš razum. Hermes. 670 Poslušaj, kaj vprašala me je ravnokar: »Kdo tukaj je sovražnik bil najhujši moj in kdo prijatelj moj, ki boja ni želel?« Gornik, Kleonimos seve jo ljubil je najbolj,2 Hermes. In kak se kot vojak Kleonimos ti zdi? Gornik, 675 Gotovo dobra duša, toda tak ni bil kot oni, ki po krivem pravi oče mu. Če namreč kot vojak odšel kedaj je v boj, je brez orožja stal, ker vrgel ga je v stran. Hermes. Poslušaj, kaj vprašala me je zopet zdaj: »Kdo glavno zdaj besedo v zbornici ima?« Gornik. Hiperbolos3 do tega zdaj se je povzpel, (K Miroslavi.) Kaj delaš? Kam glavo obračaš proč od nas? 680 1 Pri enem zborovanju je glasovalo ljudstvo na prigovarjanje Kleonovo trikrat, da naj se vojska nadaljuje. 2 Kleonimos je bil za mir, toda iz bojazljivosti (gl.v.446). 3 Vojni hujskač kakor Kleon (gl. v. 1319). 221 Hermes. Od ljudstva gleda proč užaljena zato, ker variha izbralo si je takega. Gornik, 685 Saj dolgo več ne bo; zdaj narod ga je vzel, ker drugega ni bilo, da bi ščitil ga, in s tem se je prepasal, da bi nagec skril. Hermes. Bo mestu to, me vpraša, kaj koristilo? Gornik, Posvetovali bomo bolje se. Hermes, Zakaj? Gornik. 690 Svetilničar je namreč. Saj v temi se poprej o važnih je vprašanjih godil naš posvet, zdaj bo se pa pri luči vse razpravljalo. (Med temi besedami je govoril Hermes z Miro-slavo.) Hermes, O, o! Kaj vse mi je dejala, naj te prašam! Gornik, Kaj? Hermes, To stare so reči, ki jih pustila je. 695 Kaj Sofokles počne, me vpraša najpoprej. Gornik. Prav dobro se ima, a čuden je. Hermo3. Zakaj? Gornik. Ker prejšnji Sofokles je zdaj Simonides.1 Hermes. Simonides? Kako? Gornik. Ker star in skoro gnil na slamici celo bi plaval za denar. Hermes. 700 Kratinos2 modri še živi? Gornik, ko vpadli so Lakonci. Umrl je, Hermes. Pa na čem? 1 Lirični pesnik s Keja. 2 Izvrsten komik, ki je ljubil kozarec; zato ga smeši Aristofanes. Gornik. Na čem? Zadela ga je kap; prenesti mogel ni, ko vina poln sod zagledal je razbit, (Se obrne k Miroslavi.) Kaj drugega zgodilo se je v mestu še! 705 Zato te ne pustimo nikdar več, gospa. Hermes, Ker to si zdaj obljubil, Dobroslavo si odpelji kot soprogo, vzemi jo domov in grozdje naj rodi na polju ti sladko. Gornik. O pridi, draga moja, naj poljubim te! 710 Ni prav li, če se šalim z Dobroslavo spet po teku toli let, o Hermes, moj gospod? Hermes, Ne, ako pil boš ječmen z meto in vodo. — Na, Svetoslavo vzemi! Hitro, kar se da, v državni zbor jo pelji, kjer je prej bila. Gornik, 715 O srečna zbornica, ko Svetoslavo imaš! Kak dobro juho boš zdaj srebala tri dni/ kak kuhane boš vampe jedla in meso! — Tedaj, predragi Hermes, zbogom! Hermes. Tudi ti veselo hodi, človek, spomni se na me! (Gornik išče hrošča, ki se mu je med tem zgubil) Gornik. 720 O kje si, kje si, hrošč? Zdaj pojdeva domov! Hermes. Predragi, ni ga tu. Gornik. Kam neki je odšel? Hermes. Pri vozu Zevsovem prenaša bliske zdaj. Gornik, A kje dobil bo revež hrane zase tam? Hermes. Ambrozijo2 bo jedel Ganimedovo. Gornik. 725 Kako bom prišel doli? 1 Teoria so imenovali slavnostno poslanstvo, katero je šlo v mirnih časih vsako leto na ladji Teoris na otok Delos. Pred odhodom so ladjo okrasili, darovali bogovom in se gostili tri dni. 2 Seveda prebavljeno ambrozijo Ganimeda, ki je Zev-sov dvorni točaj. Hcrmes. Ne boj se, prav lepo. Boginje te se drži! (Gornik se prime Miroslave in pokliče Dobro-slavo in Svetoslavo.) Gornik, Semkaj, deklice, brž pojdite z menoj, ker cela truma spod mladeničev vas čaka, srčno vas želi! (Gornik se spusti z boginjami na zemljo. Na po-zorišču ostane zbor in sam zborovodja govori naslednjo parabazo.) Zborovodja. Le hodi vesel! — Za orodje med tem mi moramo to poskrbeti. 730 Tu spremstvu ga dajmo, da varuje ga, ker vem, kaj se rado dogaja, da skriva krog odra se mnogo tatov, ki v zlobnosti delajo škodo. (Kmetje zbora oddajo sekire in vile ljudstvu, ki stoji okoli njih.) Pogumno nam ščitite torej vse to! Jaz hočem pa tukaj gledalcem povedati, kaj mi na srcu leži, da duška dam svojim občutkom. Udariti moral bi stražnik sicer, če drznil kedaj bi se komik, 735 da hvalil bi vpričo gledalcev se sam ter pel v anapestih si slavo. Če torej spodobi se, Zevsova hči,1 da pesnika javno častimo, ki sploh je najboljši od komikov vseh in slavo dobil je največjo, pohvalo veliko zaslužil je on, tak pravi naš pesnik-učitelj. On prvi je namreč med vsemi ljudmi nasprotnikom usta zamašil, 740 ki šale so zbijali vedno iz cunj in vedno z ušmi se borili; on prvi je storil, da šel iz gledišč je Herakles vedno meseci, in gladežev trume je znane spodil in sužnje uboge je rešil, ki varali so in bežali vsekdar, pobirali bunke čez mero ter prišli na oder s solzami v očeh, a to le iz tega namena, 745 da batinam bi se njegovim smejal ter vprašal nato ga tovariš: »O revež nesrečni, te koža boli? Te morda nažvižgal je z bičem, in vojska prihrula je divja na te ter kruto razrezala hrbet?« Odpravil kvantanje je prazno tedaj, neumnosti, šale neslane, ustvaril je nam pa umetnost zato, zgradil veličastno poslopje, 750 ko misli mogočne in polh izraz brez šal je pouličnih rabil, ker ni na navadne črviče zemlje in žene namerjal sršenov, kot Herakles stopil srdito je v boj ter mlatil po glavah najvišjih, korakal čez usnje1 smrdljivo naprej ter grožnje po blatu dišeče. Jaz prvi od vseh sem se spustil z njim v boj, s to ostrozobato pošastjo: 755 iz divjih kot Kine vlačuge oči so švigali bliski pregrozni in glavo mu lizalo v krogu je sto podrepnikov, palice vrednih, in glas je kot kak hudournik imel, ki vsako oviro raztrga, od Lamije moda, umita nikdar, smrad tulnja in prdo kamele. Ko tako zagledal sem torej pošast, se nisem ustrašil in zbežal, 760 pogumno sem vztrajal in z njo se boril za vas in za naše otoke. Pokažite torej hvaležne se zdaj, nikar ne pozabite name! Saj nisem ni prej, če sem zmago dobil, pohajal okoli gledišča ter dečkov iskal, odšel sem domov, ko culo sem svojo povezal; le malo bolesti, veselja dovolj, vse storil sem, kar je potrebno, 765 Zatorej vas mož je in dečkov dolžnost, da meni ste zvesti, držite z menoj! Pa tudi vas plešce ob enem; bodrim, da vsak se potrudi, da zmagal bom jaz, Če zmaga bo moja, bo rekel vsakdo, 770 ko polna je miza, kozarci zvene: »To plešcu2 tam nesi, to plešcu tam daj, ko miza šibi se prijetnih slaščic! Ne krati veselja mu, hraber je mož in pesnik med vsemi najboljši!« Zbor. 775 Musa, pozabi na boje, spusti se z mano na ples, ko srčno te ljubim! Svatbe opevaj bogov mi, mož gostije, 780 srečo nebeške družine! To je nalog prastar tvoj. Ako pa pride Karkinos3 vabit na ples te s sinovi, dasi prosi, 785 glej, da ne boš v pomoč jim, proč se od njih obrni! Misli, da kletko vidiš, v nji pa sede prepelice; to je pritlikavcev rod, 1 T. j, Atena. 1 Misli na usnjarja Kleona. Samega sebe primerja pesnik s Heraklejem, ki je šel v podzemlje in premagal Kerberja. 2 Aristofanes je imel nad visokim čelom plešo. 3 Karkinos in njegovi sinovi so delali slabe komedije. Ker so preveč rabili stroje (deus ex machina), jih imenuje mašiniste. Del te družine je služil kot zbor pri dramah; ker so bili vsi majhni, jih imenuje prepelice, skakače, kozjake. 223 790 z dolgimi vrati skakači, kozjak zdrobljen, mašinisti. Oče povedal je sam, da mu mačka 795 dramo1 zvečer je prekrasno, [požrla dete trdih žuljev. Tak lepolasih se Gracij slišati mora napev, če je moder pesnik, 800 lastovka vmes pa radostno spev pomladni drobno golči čez poljane, a ne sme Melantios2 z Morsimom plesa voditi; 805 slišal sem; petje njegovo, glas neznosen, ko je nastopil javno v tragični drami z bratom ter sta pojoč plesala, 810 dva sladkosnedeža grozna, strašna, in lačna kačig, zlobi, smrdljivca kot kozel, babjaka, kugi za ribe. 815 Daj ju, boginja, opljuj in preziraj, z mano pa, Musa, igraj se ter povzdigni slavnost! (Odmor. Pozorišče se izpremeni, kakor je bilo v začetku. Gornik prileti s spremljevalkami na dvorišče.) Gornik, Kak težka res je pot naravnost do bogov! 820 Oh, koliko trpele moje so noge! Prav majčkeni ste bili, ko sem gledal vas. Precejšnji lopovi se mi zdeli ste z neba, a lopovi še večji zdite se mi zdaj, Hlapec (pride iz hiše). Si vrnil se, gospod? Gornik. Tak nekdo je dejal. Hlapec. 825 Kako ti kaj je šlo? Gornik. Bolijo me noge, ker dolgo sem naredil pot. Hlapec. Povej mi — Gornik. Kaj? Hlapec. je blodil še kdo drug po zraku kakor ti? 1 Karkinos je namreč s težavo skoval igro z imenom Miš. Ko je pritekla na oder, jo je požrla mačka, t. j. izžviž-gaii so jo. 2 Melantios in Morsimos, sinova Filoklejeva, sorodnika Ajshilova, sta delala slabe tragedije. Pesnik ju slika kot razkošna sladkosnedeža. Gornik. Nikogar nisem videl kot duše dve al tri, ki nas uče modrosti, kak je ditiramb. Hlapec. 830 In kaj so delale? Gornik. Uvode so leteč hlaistale, kot: pozrakuplavajočimož.1 Hlapec. Ni torej res, da v zvezdo vsak se izpremeni, kot pravi se navadno, kadar kdo umre? Gornik. Seveda, res je to. Hlapec. In kakšna zvezda zdaj 835 je Hi je c Jon?2 Gornik. Ta? Opeval je nekoč danico tu na zemlji; ko gori je prišel, je zvezda mu danica človek vsak dejal. Hlapec. In kdo so one zvezde, ki križema lete3 in švigajo s plamenom? Gornik. To pa gostje so, 840 ki vračajo domov se od bogatih zvezd, v rokah drže svetilko, v svetilkah je pa luč. (Kaže na Dobroslavo.) Na, vzemi hitro to in pelji v moj jo dom, pomij, obriši kopel in vode segrej ter mizo svatovsko pogrni za oba! 845 In ko boš s tem gotov, spet pridi sem nazaj. (Pokaže na Svetoslavo.) Jaz to-le tu med tem pa zbornici bom dal. Hlapec. Pa kje dobil si to? Gornik. V nebesih, kje drugje! Hlapec. Ni obala ne bom več za bogove dal, če tudi tam imajo vlačuge kakor mi. Gornik. 850 Res, nekaj jih živi od tega tudi tam. Hlapec. Zdaj pojdiva! Povej, naj jesti kaj ji dam? 1 Iz pesnikov ditirambov se norčuje Aristofanes, ker se opisovali v bombastičnih izrazih čudovite prizore in koval čudno zložene besede. 2 Izvrsten pesnik tragedij, komedij i. dr. V nekem diti-rambu je slavil zvezdo danico. 3 Zvezdni utrinki. 224 Gornik. Nikakor, tega ne; saj jedila nič ne bo, ne kruha, ne kolačev, ker lizala vsekdar tam gori pri bogovih je ambrozijo. Hlapec. 855 Pripraviti ji moram kaj sladkega i tu. (Odide z Dobroslavo.) Zbor. Kakor sodil bi kdo po tem, kar pred mano se tu godi, zdajle srečen je starček. Gornik. In kaj potem, ko tukaj stal pred vami bom kot ženin? Zbor. 860 Vsak zavidal ti, starček, bo, ko se zopet pomladil boš ter boš dišal po miri. Gornik. In kaj potem, ko k prsim jo pritisnil bom ljubeče? Zbor. Srečnejši kot Karkinovi skakači boš gotovo. Gornik. 865 Mar vreden nisem tega jaz? Zajahal hroščev sem hrbet in rešil Grčijo sem vso, da sredi njiv se vsi brezskrbno srčkajo in lahko tudi spijo. Hlapec (se vrne). Zdaj koža nje je čista, umito je dekle, kolači se kadijo, sezam dela se, 870 gotovo vse je drugo, tebe manjka še. Gornik, Sedaj pa Svetoslavo, to-le boginjo, oddajmo zbornici! Hlapec. Kako? Kaj praviš mi? To Svetoslava je, katero smo nekoč v Bravronu1 ljubkovali, pijani na vso moč? Gornik. 875 Gotovo, in težko sem jo dobil. Hlapec. Gospod, kako je lep njen stas, kako je krasna vsa! Gornik (obrnjen h gledalcem). Kdo neki, kdo med vami je pravičen mož? Kdo vzame jo in shrani za našo zbornico? (Kratek odmor.) Se nihče ne oglasi, da jo hranil bo? (Svetoslavi.) Sem pojdi! Sredi vseh zastavil te bom sam. Hlapec. Tam miga nekdo. Gornik. Kdo? Hlapec. Arifrades želi, 1 Bravron je bilo mestece pri Maratonu, kjer so obhajali vsakih pet let praznik na čast Bakhu. Da tudi Venere ni manjkalo, se razume. da k njemu jo pel jas. Gornik. Kaj misliš, dragi moj? 885 Na juho bi se njeno vrgel kakor volk. 905 Sprejmite Svetoslavo, o pritani, vi! (Eden izmed svetovalcev pride in jo vzame.) Poglejte, kak prijazno jo je ta sprejel! Zbor (slavi Gornika). Kak koristen je takšen mož 910 mestu vsemu, meščanom vsem, ki podoben je temu! Gornik. Ko prišel bo trgatve dan, me boste bolj spoznali. Zbor. Saj te vidi sedaj že vsak; kajti ti si odrešili svet, 915 blagor ljudstvu naklonil. Gornik. To rekel boš, ko novega boš vina pil kozarček. Zbor. Ti prvi v naših boš časteh, izvzeti so bogovi. Gornik. Da hvališ me, sem vreden res, jaz Gornik iz Atmonije, 920 ki strašnih boli rešil sem meščane vse in ljudstvo pridno naših polj, Hiperbola uničil. Zbor. In kaj nam je storiti zdaj? 225 Gornik, Sočivja1 prinesimo v dar ji aH ne? Zbor. Sočivja, kot da je zloglasni Hermček? Gornik, 925 Kaj torej se vam; zdi? Je všeč vam debel vol? Zbor. Kaj, vol? Nikakor ne, da v boj ne pojdemo! Gornik. Debelo, krepko svinjo? Zbor, Ne. Gornik, Zakaj pa ne? Zbor, Ker svinjarije nas Teagena je strah, Gornik. Kaj torej se ti zdi? Zbor. Primeren oven bo. Gornik, 930 Kaj, oven? Zbor, Da, pri Zevsu! Gornik, To čudna je žival. Zbor, Potrebna pa zelo. Če v zbornici morda bo rekel kdo, da vojska mora biti kje: »O ven, o ven!« zavpili zbrani bodo vsi. Gornik. To dobro si povedal. Zbor. Bodimo krotki sploh! 935 Kot jagnjeta živimo složno med seboj, milejši tudi mnogo do zaveznikov! Gornik (hlapcu). Odidi in prinesi ovna torej brž! Jaz sam pa za daritev prinesel bom oltar. (Gornik in hlapec odideta v hišo.) Zbor. Kak dobro se razvije vse, 940 po sreči gre, kar hoče bog! Kot človek želi si, izpolni se vse in sreča zašije za srečo, Gornik (ki je slišal zadnje besede, se vrne z oltarjem). To jasno je, brezdvomno res; saj zunaj že stoji oltar, 1 Sočivje so darovali samo manjšim bogovom. 945 950 955 Zbor. Hitite sedaj, ko bojni vihar, ki vrne se rad, je nehal divjati po volji bogov! Med njimi nekdo vse zopet na dobro obrača. Gornik, Tu ječmen je v košarici, tu venec, nož morilni, tu ogenj tudi že gori, le ovna nam še manjka. Zbor, Kaj čakate, stojite tu? Če Hajris1 vas videl bo, s piščaljo bo tu takoj; ker pihal bo, mučil se, mu boste že navrgli kaj, o tem nič ne dvomim. (Hlapec prinese ovna.) Gornik. Košarico tu vzemi in skledico z vodo ter krog oltarja teci brž na desno stran! Hlapec. Poglej, sem že okrog! Zahtevaš zdaj še kaj? Gornik. Jaz bakljo to bom vzel in vtaknil jo v vodo. (Hlapcu.) 960 Na, hitro vihti jo! (Zborovodji.) Ti ječmen stresi vun! (Hlapcu.) A ti daj bakljo meni in sam poškropi se ter na gledalce meči zrnca! Si storil? Hlapec, Gornik, Hlapec, Storil vse. Tako. Gornik. Darujmo torej zdaj! Kedo je tu? Kje mnogo poštenjakov je? Hlapec. Glej, ti možje! Tu mnogo poštenjakov je.2 (Poškropi zbor z vodo, da so mokri tudi gledalci.) Gornik. 970 Kako, ti misliš mar, da so pošteni ti? 1 Zbor se boji, da ne bi prišel ta piščalkar kakor pozneje Hierokles. 2 Pri daritvah je vprašal klican »Kdo je tu?« Da bi se izognili slabemu znamenju, se je glasil vedno odgovor: »Mnogo poštenjakov«. 226 Hlapec. Mar ne, če na prostoru istem še stoje, če prav na nje sem vode toliko izlil? Gornik. Molimo torej brž! Zbor. Molimo torej zdaj! Gornik. O častna boginja, kraljica miru, 975 o slavna gospa, ki vodiš na svatbo, nas vodiš na ples, daritev to milostno sprejmi od nas! Hlapec. Da, sprejmi od nas, Miroslava, ta dar in z nami, pri Zevsu, tako ne ravnaj, 980 kot grda navada prešuštnic je žen. Ta namreč pri vratih na skrivnem stoji, odpre jih, se skloni in kuka tak vun; če misli pa, da jo zapazil je kdo, brž smukne nazaj; 985 če mimo odide, pa kuka spet vun. Ti z nami ne delaj nikar več tako! Gornik. Pri Zevsu, pokaži v veličju se vsem, pokaži se vso nam, ki ljubimo te, ko naše srce za teboj koprni 990 zdaj let že trinajst!1 Odpravi nam vojsko in bojni vihar, naj kličem Resnico te ljudstva! Izgine naj sumnja krivična od nas, ta jezik sladak, 995 ki ščuva skrivaj nas na bratovski boj! Daj zberi nas zopet helenski ves rod, kot nekdaj si že, naj druži ga trdna prijateljska vez, naj rajši odpušča milejše srce! Dodeli, da poln naš trg bo blaga, 1000 da česna bo našlo potrebno srce in jabolk granatnih in kumar, melon in suknjiče majhne za sužnje doma! Bojotci prodajat pa nosijo naj golobov in prodnikov, rac in gosi! 1005 Kopajci naj pošljejo v koših jegulj, krog njih se pa v množicah gnetemo mi, ko pridemo s torbo na trg kupovat, med Morihom, Telejem, Glavketom tam in kar sladkosnedežev takih je sploh. 1010 Melantios pridi prepozno na trg: prodano je vse! Naj stoka na glas ter naj iz Medeje kriči samospev: »Gorje mi, gorje mi! Sirota sem jaz! Med peso ni najti več mojih — jegulj!«2 1 Pravilno bi bilo: deset let. 2 Iz Melantijeve drame Medea se norčuje, ko mu podtakne besedo »jegulj«, namesto »otrok«. 1015 Ljudje se mu naj pa smejijo! (Kratek odmor.) To, boginja častita, prosimo, nam daj! Hlapec. Morilni vzemi nož, da ovna boš zaklal, če kuhar si učen, Gornik. Ne smem, Hlapec. Zakaj pa ne? Gornik. Ker klanja Miroslava rada pač ne zre, 1020 oltar ni njen krvav, Odnesi noter ga, zakolji ga in bedra sem prinesi spet, Tako i zborovodju oven reši se,1 (Hlapec odnese ovna.) Zbor. Ti pojdi torej, starček, vun in sem prinesi par polen, da hitro zložiš jih lepo na oltar, 1025 vse drugo potrebno opraviš. (Gornik gre vun, prinese drva in jih položi na oltar.) Gornik, Ne znam H kakor svečenik, kak dračje prav postavi se? Zbor. Kdo dvomi o tem? Saj moder si mož in ne manjka ti nič, Kaj neki neznano bi tebi bilo, 1030 ki upaš si vse in glava ti bistra je dana? Gornik. Kak dračje krasno tu gori, še Stilbides2 bo jezen! Še mizo bom prinesel sem, kaj čakal naj bi hlapca! (Odide v hišo.) Zbor. Kdo slave ne bi možu pel, kdo ne bi ga hvalil zdaj, 1035 ki mnogo je zla prestal ter rešil je sveti dom? Zato ga vsak bo blagroval, častil ga brez konca. (Gornik se vrne z mizo in hlapec s kosi mesa.) Hlapec, Zdaj deni bedri gori, pripravljeno je vse; 1040 jaz grem pa še po drob in po darilni dar. (Odide.) 1 Bedra brez mesa, zavita v mast in mrežico, so sežgali, drugo so pa snedli tisti, ki so darovali, tukaj pa zbor. 2 Slaven vedež, ki je znal dračje prav zložiti in prerokovati iz plamena. 227 Gornik, Jaz bom oskrbel to. Ne mudi se preveč! Hlapec (se takoj vrne). Poglej, sem že nazaj! Se uren ti ne zdim? (Da darove Gorniku.) Gornik. Zdaj pojdi sem in peci! (Hierokles prihaja.) Kdo je neki to, ki z lavoriko glavo si okrasil je 1045 ter k nam prihaja, vidim? Tak je kot slepar; Hlapec. kak prerok najbrž bo. Gornik. Hierokles je sam, vsem znani slavni vedež iz Oreja doma. Kaj neki bo povedal? Hlapec. Gotovo je prišel, da temu ugovarja, da je sklenjen mir. Gornik. 1050 Prijetni duh samo privabil ga je sem. Hlapec. Kot videla ga ne bi, se delajva! Gornik. Že prav. Hierokles. Čemu so te dari in komu od bogov? Gornik. Kar tiho dalje peci! Ne liži mastnih krač! Hierokles, Komu darujete? Gornik. Izvrstno cvre se rep. Hlapec. 1055 Izvrstno, Miroslava, častna boginja! Hierokles. Zdaj bedro pa načni in drugim daj okrog! Gornik, Naj speče prej se dobro! Gornik (Hierokleju). Predrznež, kdor si že! (Hlapcu.) 1060 Razrezi! Kje je miza? Brž prinesi dar! Hierokles. Odreži jezik zase!1 Gornik, To vemo tudi mi. Veš, kak nasvet ti dam? Hierokles, No, kakšen? Gornik. Pusti nas, ker Miroslavi dar darujemo le-ta! Hierokles (se dela začudenega. Nato prične slovesno kot prerok)., Smrtniki bedni, neumni — Gornik (ga prekine). Na glavo naj pade to tvojo! Hierokles. vi, ki v slepoti duha ne umete božjih naklepov 1065 ter kot ljudje podpisali pogodbo ste z opico- bistro — Gornik. Hahaha! Hierokles. Kaj se smejiš? Gornik, Ugaja mi »opica bistra«. Hierokles, ter kot boječi golob je zaupate zvitim lisičkam, ki jim pretkana je duša, pretkano srce — Gornik, Kak z veseljem gledal bi, da, potepuh, tak pekla bi tvoja se pljuča! Hierokles. 1070 Da, če Bakida3 niso prevarale Vile božanske, Bakis pa zopet ljudi in Bakida Vile nanovo — Gornik. Vrag te naj vzame takoj, če bakati nehal ne bodeš! saj je pečeno ze Hierokles. 7 p! Kaj boš to dejal, 1 Jezik so odrezavali posebe in ga darovali po večerji Herrnu, bogu govorništva. 2 Opice in lisičke (v. 1067) so Lacedemonci. 3 Bakis je bil bojotski vedež, katerega so navdihovale Vile. Kot drugi Bakis napoveduje slovesno, da bi morala biti vedno vojska. 228 Hierokles. ni še dopolnil se čas, da prosta živi Miroslava, ampak to mora se prej — Gornik, Meso nasoliti seveda. Hierokles. 1075 Blaženim namreč bogovom sedaj ni še ljubo to v srcu, prej da prenehal bi boj, kot vzameta volk se in oven. Gornik. Kak, o prokleti slepar, naj vzameta volk se in oven? Hierokles. Dokler neznosen se smrad bo širil za urnim dihurjem, lišček pa dokler rodil žvrgoleči bo slepe mladiče, dotlej skleniti miru ne smeli bi nikdar meščani. Gornik. 1080 Kaj naj storimo tedaj? Naj vedno se bijemo dalje, skušamo s kocko v rokah, kdo bolj bo za ranami jokal, dasi je lahko koj mir in vladamo skupno nad Grki? Hierokles. Raka naučil ne boš, da ravno naprej bi korakal. Gornik. Nikdar v prihodnje ne boš več kosil zastonj v pritaneju, 1085 nič izpremenil na tem, kar zdaj se je že izvršilo, Hierokles. Suknjiče gladke nikdar bodičasti jež ne obleče. Gornik. Bodeš li nehal kedaj zabavljati tak čez Atence? Hierokles. Kaj da zažgali ste bedra? Je božji izrek to ukazal? Gornik. Da, še najlepši izrek, ki sam ga zapel je Homeros: 1090 »Ko se razpršil oblak sovražne je vojske nad njimi, koj Miroslavo izbral in v tempelj posadil jo narodi Ko pa pojedli so dr ob in bedra na ognju sežgali, zlivali dar so iz čaš in jaz sem jih vodil po poti; toda preroku nihče podaril ni svetlega vrčka.« Hierokles. 1095 Mene ne briga to nič, ker tega ni rekla Sinila. Gornik. Toda primerno dejal, pri Zevsu, je modri Homeros: »Rod mu ni mar in ne dom, kaj zakon veleva, ne ume, komur borenje je všeč in klanje krvavo med brati.« Hierokles. Glej, da ti kanja ne bo pretkana prevarala 1100 ter ti odnesla kako— [duše Gornik. Ti, hlapec, na to pa le pazi, ker ta preroški izrek nevaren je našemu drofou! Pitno darilo zlij v vrč in sem mi prinesi kos droba! (Hlapec prinese in tudi Hierokles se usede za mizo.) Hieroklesi, Ako do voliš mi to, i jaz si bom malo postregel. Gornik. Daritev, daritev! Hierokles. 1105 Daj še meni nalij in kos mi od droba ponudi! Gornik. Blaženim vendar bogovom sedaj ni še ljubo to v srcu, ampak to moramo prej — izpiti, ti moraš pa — iti. (Proseče.) Vedno ostani pri nas, častita gospa Miroslava! Hierokles. Jezik prinesi mi vsaj! Gornik. Da svojega kmalu odneseš! Hierokles. 1110 Daritev! (Toda tudi ta poskus nima uspeha. Gornik se dela, kot da ne sliši.) Gornik. Na, hlapec, daruj, potem pa mesa si še vzemi! Hierokles. Nihče ne bo mi od droba nič dal? Gornik. Saj ni nam mogoče, da bi ti dali kaj prej, kot vzameta volk se in oven, Hierokles. Prosim te, glej me, kleče! 229 Gornik. Vse prošnje zastonj so, prijatelj; suknjiče gladke nikdar bodičasti jež ne obleče. (Se obrne h gledalcem.) 1115 Gledalci, k nama sem, pomagajte jesti drob! Hierokles. Kako to? Kaj pa jaz? Gornik. Ti pa Sibilo jej! Hierokles. Sama ne bosta jedla vidva tega tu, si bom pa s silo vzel; saj to je skupna last! Gornik (mu brani). Udari Bakida! Hierokles (h gledalcem). Za pričo ste mi vi! Gornik. 1120 I jaz, da potepuh in siadkosnedež si! (Hlapcu.) Udari potepuha s tem-le krcljem tu! Hlapec. To lahko ti storiš, jaz slekel pa med tem ga bom iz teh-le kož, ki vzel jih je, goljuf.1 (Hierokleju.) Boš vrgel kože doli, daritveni slepar? 1125 Si slišal, črni vran, iz Oreja doma? Ne boš odletel brž nazaj v Elimnion? (Hierokles zbeži, Gornik in hlapec drevita za njim.) Zbor, O radost, o radost! Sira sem,, čebule prost, rešen šlema težkega, 1130 kajti vojska všeč mi ni. Gorka peč bolj diši, sredi mož dragih mi ljubljenih poln vrč. Velik panj vržem v peč, ki ga soj letni je 1135 vroči žgal, da je suh, In ko kuham čičeriko ter žari v plamenu bukev, lepo Tračanko poljubim, ko se žena kopat gre. Zborovodja. 1140 Nič ni lepšega na svetu, kot če setev si končal in ti bog namaka polje, 1145 1150 1155 1160 1165 1170 1175 sosed pa tako ti de: »Daj povej, Seljak mi dragi, kaj počneva naj sedaj? Meni všeč bi bil kozarček, ko nam bog poslal je dež. Spraži, žena, nam fižola, spraži, žena, sklede tri, deni vmes pšenične moke, tudi smokev vzemi kaj, Sira1 naj med tem pa klicat Mana s polja gre domov! Kdo bo danes trte rezal, saj mogoče vendar ni, kdo v vinogradu bo kopal, ker je mokro vse tako! In iz hiše na) prinese drozga kdo in ščinkavca; tudi mlezev tam je bila in pa štirje zajčeki, ako mačka ni odnesla mi zvečer katerega; kajti nekaj ropotalo in razgrajalo je tam. Tri prinesi meni, deček, enega očetu daj in Ajshinada poprosi, naj ti mirt da s sadežem!2 Hkrati naj mi kdo pokliče — daleč ni — Harinada, da bo z nami pil kozarček, ker nam daja in napaja dobrohotno setev bog.« Zbor. Kadar spev svoj sladak čriček poje in ščrli, grem pogledat ves vesel poleg hramčka trtice, je-li grozd že mehak, ker brsti rano cvet; radosten smokev zrem, ki zori, sok redi; in ko sad zrel je njen, trgam ga, slastno jem, zraven kličem: »Drage Hore!«" Maternih dušic4 si zmešam: in tako se zdebelim, dokler sije letni čas. Zborovodja. Bolj sem debel, kot bi videl stotnika prokletega, ki na šlemu tri ima čope, plašč rdeč pa, da kriči, ki umetna ga je roka v Sardah, pravi, barvala; če pa mož v rdečem plašču 1 Pri drugih daritvah so mu postregli in podarili tudi kože darovanih živali, katere nosi sedaj s seboj. 1 Sira je sužnja, Manes pa suženj. 2 Gostje so se venčali z mirtami; ako so imele tudi sad, je pomenilo to posebno slovesnost. 3 Hore, letni časi. 4 Materine dušice so rabili kot odvajalno sredstvo, pa tudi želodec krepe. 230 biti bi se moral kdaj, takrat ga pa sam pobarva z barvo, ki ni lepa kaj, in nato kot prvi steče; kot rumen petelin-konj1 maha s čopom na čeladi, jaz ob mreži pa stojim. Ako pa domov dospejo, kaj ti vse počenjajo! 1180 Zdaj sposoben si za vojsko,2 danes spet te zbrišejo; piše, briše dvakrat, trikrat, »Jutri dan je za odhod«: toda hrane nisi kupil, vedel nisi, da boš šel. Ko pa stopiš tja do stebra, ki ga je Pandion dal, vidiš sebe in v zadregi letaš jezen semtertja. 1185 Tak ravnajo z nami kmeti, a z meščani ne tako, od bogov in mož prekleti, ki so vrgli ščit za plot! A če hoče bog, dajali bodo mi račun še kdaj. Dosti zla so mi storili, ki doma so kakor levi, 1190 v boju pa lisjaki vsi. Gornik (se vrne in zagleda na mizi čelado). O fej, o fej! Kaj prišlo je na mizo k svatom na gosti? Ti dečko, slišiš? Na, obriši mizo s tem! To sploh ni več za rabo, za nobeno ne. 1195 Nato nam pa prinesi drozgov in potic, kolač ev tudi belih, zajcev — pa dovolj! (Hlapec odide. Ljudje prihajajo, med njimi tudi srpar in lončar.) Srpar. Oh, kje je, kje je Gornik? Gornik. Drozge pečem tu. Srpar. Predragi moj ti Gornik, o preljubi mož, kako si prav ravnal, da storil si nam mir! 1200 Prej srpa še za vinar kupil ni nihče, zdaj lahko pa prodam za petdeset ga kron, lončarju pa za vrč tri krone dal je kmet. Predragi Gornik moj, na, vzemi srpov si, kolikor češ, zastonj in ta ti piskrov da. 1205 Od tega, kar prodala za dobiček sva, prinašava ti vdano kot poročni dar. 1 Čudna žival na perzijskih preprogah, ki je bila konj s škrlatnim petelinjim perjem, zavitim kljunom in rdečim grebenom. 2 Kdor je bil njihov prijatelj, ni bil potrjen ali so ga pa črtali, če jih je podkupil kdo. Imena potrjenih so zapisovali na stebre, katerih je bilo v Atenah dvanajst. Gornik. Že dobro že, že dobro. Denita to-le tja ter k mizi brž stopita! Glejta namreč zdaj, kak žalosten prihaja k nam perjaničar! (Gresta v hišo. Ljudje z orožjem prihajajo.) Perjaničar, 1210 Uničil si me, Gornik, uničil, o gorje! Gornik. Pa kaj ti je? Noriš? Želiš perjanice? Perjaničar. Uničil si umetnost, uničil moj si kruh, in tukaj temu tudi, kopjarju tudi tam. Gornik. No, koliko ti dam za ti perjanici? Perjaničar. 1215 Koliko daš mi sam? Gornik. Koliko? Sram me je. Ker vem, da si se trudil s cevko to dovolj, bi vendar ti ponudil smokev sklede tri, da mizo bi si brisal s čudno to stvarjo. Perjaničar. Pa pojdi in prinesi smokev mi tedaj! 1220 Če nekaj vsaj dobim, je bolje kakor nič. (Gornik je poskusil med tem, kako se briše miza s perjanico.) Gornik. Odnesi k vragu jih od hiše moje proč! Saj dlaka jim izpada, vredne niso nič. Za eno niti smokev kupil jih ne bom. (Perjaničar žalosten odide.) Oklepar. Kaj s kožo to oklepa revež naj počnem, 1225 ki tisoč kron je vreden ter lepo stoji? Gornik (ogleduje oklep). Na tem nikake škode pač ne boš imel. Za kupno torej ceno meni ga prodaj! Za nočno bi posodo kot ustvarjen bil. Oklepar. Ti, z mene in blaga ne boš se norčeval! Gornik. 1230 Ugodno se sedi, tri kamenčke1 mi daj! Oklepar. Kako se boš pa brisal, o neumnež ti? Gornik. Čez luknjo to in to porinil bom roko. (Porine roki skozi odprtini na ramah.) 1 Namesto papirja so namreč rabili kamenčke. 231 Oklepar. Mar na obeh straneh? Gornik. Pri Zevsu, kajpada, pri veslih nočem luknjic državi skrivati.1 Oklepar. 1235 Ti torej za nočnik bi plačal tisoč kron? Gornik. Pri Zevsu, da, jaz dam. Mar misliš li, bedak, da prdo bi prodal morda za tisoč kron? Oklepar. Prinesi mi denar! Gornik (stopi z oklepa). Nikakor, dragi moj! Tišči preveč, poberi se! Ne kupim nič. Trobentar. 1240 Povej, kaj naj počnem s trobento vendar to, ki kupil sem nekoč za šestdeset jo kron? Gornik (jo vzame v roko), Razstopi svinca in ga vlij v votlino to, tu zgoraj pa bolj dolgo vtakni palico: poglej, kak krasen vrč! Obesiš ga lahko! Trobentar. 1245 Gorje mi, kaj se šališ? Gornik. Dam ti drug nasvet. Razstopi, kot sem rekel, svinca in ga vlij, tu gori pa obesi prečko in z vrvjo privezi jo trdno: poglej, sedaj imaš, da smokve boš družini tehtal s tem lahko, Čeladar. 1250 O trdosrčni bog, uničen sem do tal! Za te čelade plačal kron sem sto nekoč; in kaj naj zdaj počnem? Bo kupil jih li kdo? Gornik. Veš, kaj? V Egipet pojdi ter jih tam prodaj, da merili čistilni prašek bodo v njih!2 Kopjar. 1255 O dragi moj čeladar, kak se nam godi! Gornik. No, temu ni krivice. 1 Poveljnik je moral preskrbeti za ladje toliko vesel, kolikor je bilo lukenj, denar za veslače so dobivali pa od države. Kak skop poveljnik je pa zatajil nekaj veslačev in zamašil odprtine, da ga niso dobili, 2 Herodot pravi, da so si čistili Egipčani vsak mesec tri dni zaporedoma želodec z raznimi sredstvi, ker so mislili, da prihajajo vse bolezni od hrane. Čeladar. Povej mi torej vsaj, so li za kako rabo te čelade še? Gornik (ga prime za ušesa), Če take-le ročaje1 naredil boš na njih, prodajal boš izvrstno, mnogo bolj kot zdaj. Čeladar. 1260 Kar pojdiva, kopjar! Gornik. Nikakor ne še zdaj, jaz kopje bom odkupil to-le mu še prej. Kopjar. No, koliko pa daš? Gornik. Prežagaj jih na pol, za kolje bi jih rabil, po vinarju komad. Kopjar. Norčuje se samo, kar, dragi, pojdiva! (Odideta.) Gornik, 1265 Poglejte, tam že sinčki gostov vun gredo, ker sili jih potreba, kot se meni zdi, al skusili bi radi, bo-li petje šlo, (Prvemu dečku.) Sem k meni stopi, deček, ter poskusi prej, kar notri hočeš peti, tu pred mano zdaj! Lamahov sin. 1270 »Hrabre najprvo može, ki v blesku orožja« — Gornik. Boš tiho! Kaj o orožju boš pel, in zdaj, o ti trikrat nesrečni, ko je zavladal nam mir! Prokleti ti butasti poba! Lamahov sin. »Ko pa nasproti gredoč do istega kraja dospejo, tarče zadenejo skup in ščiti z žeblji okovani,« Gornik. 1275 Ščiti? Boš molčal že kdaj? Nikar ne spominjaj me ščitov! Lamahov sin. »Vriskali hkrati so tu, tam jokali zopet junaki.« 1 Ako naredi na vsako stran po eno uho, bo imel vrč, ki ga bo lahko prodal. 232 Gornik. Jokali da so možje? Da, jokal boš, pri Dionisu, ako o joku boš pel in tistih žebljih okovanih! Lamahov sin. Kaj pa naj pojem potem? Povej mi, kaj všeč bi ti bilo? Gornik. 1280 »Z mesom tako se goste govejskim« — al temu podobno — »zajtrk nato prineso in sladke prigrizke na mizo.« Lamahov sin. »Z mesom tako se goste govejskim in konjem uprego snamejo s potnih vratov, ker siti so bili že boja.« Gornik. Že siti boja jedli so, tako je prav. 1285 Tako, tako mi poj, da jedli siti so! Lamahov sin. »Vzeli orožje nato po jedi so« — Gornik. Vina seveda. Lamahov sin. »Drli pri vratih so vun, neznansko nastalo je vpitje.« Gornik. Pogini, smrkavec, ti s svojo vojsko vred! Samo o bojih peti znaš, Čegav pa si? Lamahov sin. 1290 Jaz? Gornik. Ti se ve, kdo drug! Lamahov sin. Jaz Lamahov sem sin. Gornik. Aha! Res čudil bi se jaz, da nisi sin moža, ki bojni hoče jok in bojni hoče stok. Poberi se in strup svoj kopjenikom poj! {Lamahov sin odide. Gornik se obrne k drugim dečkom.) Gornik. 1295 Kje neki je pa sin Kleonimov? Je tu? (Ta stopi predenj.) Zapoj kaj, preden noter greš! O tebi vem, da bojev pel ne boš, tvoj oče je pošten. Kleonimov sin. »Sajec kak nosi sedaj moj ščit, ki sem v grm ga vrgel, dasi sem pustil nerad kras, ki zakrivil ni nič.«1 J Epigram Arhiloha, ki je v boju v Sajci v Trakiji vrgel ščit. Gornik. 1300 Daj mi povej, otroče, li poješ o svojem očetu? Kleonimov sin. »Vendar življenje sem rešil« — Gornik. In staršem naredil sramoto! — Pojdimo rajši noter! Saj to dobro vem, da tega, kar sedaj o ščitu si mi pel, pozabil pač ne boš kot sin Kleonimov. (Dečki se vrnejo v hišo, Gornik in zbor gresta za njimi pojoč.) Gornik. 1305 A vaš opravek je sedaj, ki tukaj ste ostali, da vse pod streho spravite, ne žvečite mi sline. Le hrabro dalje, smel naskok, čeljusti gibljite obe! O reve ve neumne, 1310 čemu vam bodo pa zobje, če grizli nič ne bodo? Zbor. To naša bo gotovo skrb, zahvalim za vabilo. Gornik. Na zajce navalite zdaj, ki lačni prej ste bili! Saj vsak se dan to ne zgodi, da slastno ti pečenko da, ki tava sam po polju, 1315 Požirajte, drugače žal vam kmalu bode, pravim. (Zbor stopi v vrste, da odide.) Zborovodja, Molčite zvesto! Nevesto naj kdo k nam semkaj iz hiše pripelje! Naj baklje gore in ljudstvo naj vse veselo zavriska, zapoje! Orodje sedaj na polje nazaj spet moramo kmalu prinesti, poprej pa na ples in pijmo ga vmes, Hiperbola vun pa spodimo! 1320 K bogovom dvignimo v molitvi roke, na rod naj helenski bogastvo rose, naj kašče z ječmenom se polnijo nam in vina pri vsakem naj polna bo klet in smokev dovolj, 1325 naj skače krog žen nam kopica otrok! Naj vrne se zopet k nam ves blagoslov, 17 233 ki prej smo uživali v srečnih ga dneh, in meč naj bleščeči počiva! (Svatje z bakljami pripeljejo Dobroslavo iz hiše. Gornik hiti nevesti naproti in poje.) Gornik, Pojdi, žena, kjer mak cvete, 1330 tam počila se boš z menoj v varstvu dragega, draga! (Jo prime za roko.) Himen,1 o Himenajos! 1. pol zbora. Trikrat srečni, sedaj imaš, kar zaslužil si davno že. 2. pol zbora. Himen, o Himenajos! 1335 Himen, o Himenajos! 1. pol zbora. Kaj pač dal boš nevesti? Kaj pač dal boš nevesti? 2. pol zbora. Cvetke bral boš nevesti. Cvetke bral boš nevesti. 1. pol zbora. 1340 Mi, ki vodimo sprevod ta, 1 Himen ali Himenajos je bil bog svatbe. dvignimo in nesimo ga v hišo ženina, dragi! 2. pol zbora. Himen, o Himenajos! Himen, o Himenajos! (Dvignejo Gornika na rame.) Gornik. Zdaj boš živel brez vse skrbi, 1345 vojske žalostne več ne bo ter obiral boš smokve. 2. pol zbora. Himen, o Himenajos! Himen, o Himenajos! 1. pol zbora. Kak debela je smokev ta, 1350 kak prijetna je ona! Gornik. Reci tak, ko se boš gostil, čašo rujnega vinca pil! 2. pol zbora. Himen, o Himenajos! Himen, o Himenajos! Gornik. 1355 Pojte, pojte glasno, možje, vsi za mano v veselja dom, jedli boste kolače! Pri podružnici svetega Lenarta.1 Oblaki lete, vrhovi šume poldanski nad tvojo tihoto, iz šum splašen klic, blesk daljnih goric pozdravlja te v senčno samoto, a ti si ves siv, ves tih, sveti Lenart. A zemlja ječi. Iz davnih grobov stoletnih rodov, ki križev nad njimi več ni, ječi v prebolestni muki: — Kje ste vi, kje ste vi, naši vnuki? — In veter šumi: - Jih ni, jih ni. Jih ni, da kot davni njihovi očetje bi rešeni groz iz suženjskih voz prinesli ti lance v domače zavetje. Na daljnih bojiščih v širokih grobiščih spi utrnjeni cvet njih mladih let. In ti si daleč, ves tih, ves siv, sveti Lenart. Alojzij Remec. 1 Sv. Lenart se upodablja z verigami ; ujetniki v turških časih so ga častili kot zavetnika. Op. uredn. 234