Strau 284.
Kmetijstvo.
Grozdni sukač.
Mokrotno in deževno vreme preteklih dni je olajšalo marsikateremu tihotapcu iz živalstva boj za življenje. Po vinogradih se je mestoma grozno namnožil grozdni sukač, kateremu tudi sukač in kiseljak pravijo. To vam je neznaten metuljček v rujavkasti suknjiči, od katerega bi pač ne pričakovali kako zlo, zakaj taka majhna stva-rica se nam zdi skoro brez vsakega pomena. Po velikosti zločincev vender ne smemo soditi, dobro vedoč, da se prikažejo ravno taki pntlikovci dostikrat v neizmerni množini in nadomestijo s svojim številom, kar jim na drugi strani primanjkuje.
Grozdnega sukača prištevamo najhujšim sovražnikom vinske trte. Že meseca velikega travna ga moremo opazovati v vinogradu. Po dnevu ga vidimo le redko kedaj, kajti otvore se skriva med trtnim listjem, kjer ga ni lahko ugledati, ker položi svoja krilca strehasto po tankem telescu. Zvečer pa nekako oživi in leta do ranega jutra, da se spari. Zdaj se spravijo samice na svoje malovredno delo in odlože svojih 30—40 jajčic posamezno na mlada razcvetja (grozdiče). Ko se jim je to posrečilo, nimajo na svetu nobenega pomena več, zato poginejo.
Kmalu pa se izležejo iz jajčic drobne goseničice, ki gredo takoj na delo. Da so nekoliko bolj varne, pre-prežejo razcvetje s tanko prejo, oglodajo jih potem in onemogočijo s tem nastavljanje vinskih jagod. Ob ugodnem vremenu trta hitro ocvete in škoda ni posebno velika. Ako pa nastopi hladno vreme, da se cvetje ne more naglo razvijati, tedaj je pa škoda tem večja, čim dalje traja neugodno vreme. Popolnoma razvita gosenica je približno 1 cm dolga, rudečkasta in nosi črno glavo.  Tej
gosenici pravimo „seneni črv", ker se o seneni košnji najbolj razširja. Dasiravno je neznatna, vender je ni težko opaziti. Zaprede se na od reč po največ med raz-cvetjem, kjer si napravi nekak tulec, okoli katerega je vse polno rujavih, poškodovanih cvetnih delov. Ako za-predek previdno snameš, kmalu se ti prikaže „črnoglav", ki tiči v njem. Našel sem po Halo7ah trsov, kjer je bilo med razcvetji vse polno te škodljive zalege. Ljudje navadno mislijo, da škoda, ki jo napravi ta „črvič", ni velika in se ne zmenijo zanj. Časih se zapredejo gosenice tudi na trtnem listju in se zabubijo v teh zapredkih. Meseca malega srpana pridejo iz bub zopet metulji, ki so pomladanskim popolnoma podobni in tudi jednaki živijo. Razločujejo pa se od njih v tem, da polagajo svoja jajčica na jagode, v katere se zavrtejo blizu reclja meseca velikega srpana goseničice, ki se hranijo z njihovo vsebino. Mesto, kjer se je goseničica zavrtala, je sivkasto ali rujavkasto. Senenci škodujejo s tem, da pohrustajo cvetje, drugi zarod pa s tem, da se napadene jagode posušijo in odpadejo, zlasti vrste s trdo lupino in ob suhem vremenu. Po največ pa začnejo poškodovane jagode gniti in okužijo tudi druge, ki so bile sicer zdrave. Napadene jagode ne dozorijo nikdar popolnoma, temveč ostanejo kisle in izpridijo pridelek, ako jih nismo odbrali. Zato pravimo gosenici druge zalege „kiseljak**. Ko je dosegla svojo naravno velikost, spusti se ob niti navzdol, stisne se pod luske in v špranje na skorji, ali se skrije v strženu starega lesa, v razpokah vinograd-skega kolja, v slamnatih vezeh itd. V teh skrivališčih se zaprede in zabubi ter čaka do prihodnjega velikega travna, ko se izmota iz bube zopet metulj.
Grozdnega sukača treba zatirati, kolikor najbolj mogoče. Kjer se je prav silno razmnožil, opravijo posamezniki malo, ker prehajajo metulji iz zanemarjenih vinogradov in skrbe za zarod. V takih slučajih se morajo združiti vsi vinogradniki in z vso silo seči po škodljivcu. Pokončevati je treba metulje, gosenice in bube. Metulje najlažje polovimo s posebnimi pahljačami, t. j. s tankimi deščicami približno 30 cm^^ ki jih namažemo po obeh straneh s kakim dobrim lepivom in pritrdimo na primerno palčico. Za lov so najboljši otroci, ki gredo meseca velikega travna in malega srpana — ob tem času namreč letajo metulji — po dnevu v napadene vinograde. Ker so metulji skriti, treba trto malo stresti, da odlete. Ker so počasni, jih je lahko doseči z omenjeno napravo in uničiti.
Vseh metuljev vender nikdar ne pokončamo in zato moramo paziti tudi na gosenice, od katerih zatiramo spomladansko zalego s tem, da poškropimo pred cvetjem napadene grozdiče s tekočino, katero si napravimo, ako raztopimo na 100 ? vode Vb kg mrčesjega praška in 3 kg mazljivega mila. Ker mora biti curek tanek in močen, da raztrga niti, treba posebnega razpršilnika, kateremu pravijo „Canulla Libella" in ki ga prodaja administracija časopisa „Weinlaube« v Klosterneuburgu po 6 kron. Ta razpršilnik se natakne na navadno vinogradsko škropilnico.
Stran 285
Uspehi takega škropljenja vender niso popolni, zlasti ako so gosenice že precej dorasle in se pomaknile v za-predek, kejti tega škropilnica navadno ne predere in škodljivci se razvijajo dalje. Zato je in ostane najzanesljivejši in najizdatnejši način zatiranja sukačevih gosenic in sicer istotako semencev kakor kiseljakov ta, da zaporedoma preiščemo trto za trto, s prsti ali s klinčkom izvlečemo kvarljivca iz razcvetja in jagod ter takoj zma-stimo. To delo gre sicer počasi od rok, a vender se mora najnujneje priporočati. Od kiseljaka napadene jagode, tako tudi one, katere so začele gniti, moramo previdno izre-zati in uničiti.
Ker se iz bub razvijejo metulji, moramo paziti tudi na nje. Spomladi za rezi treba odrgniti ves stari les in kolje z jeklenimi ščetmi ali z rokavicami od žice. Nadalje treba sožgati vse vezi, olupe, stare čepe in odrezano rožje, ako ga ne potrebujemo za cepljenje. Tudi v strže-novih ceveh na starem lesu se nahajajo časih bube; te je treba pretisniti.
Velika množina vinogradnikov misli, da škropljenje z bakreno galico pokonča tudi grozdnega sukača. A to je napačno, kajti omenjena tekočina ne pride do senencev, še manj pa do kiseljakov. Zato ne smemo rok križem držati, ampak na delo, da si obvarujemo žlahtno vinsko kapljico!                                                     M. Cilenšek.