Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. Iti m koristi delavskega ..odstira. DtUni m opra-«»¿»ni do vsega, kar producirá jo. This p«por U devoted to the inUrnli of (K« work* i»e claas. Worker« ar« • nI i t led to all what they producá. Entered M second-class matur. Dm. t. 1991, at tli« post office •t Chican o. III.. *a4er tka Act at Convress of March Srd. 1ST S. Office: 4008 W. 31. St., ClicafO, lit. Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE na številko v oklapaju, ki sa naboja polag vaiaga naslova, prilepijo-naf a spodaj ali na ovitku. Ako jo (559) številka ........ * ' tadaj vam s prihodnjo i to* vilko nalaga i is ta potoio naročnina. Prosimo, ponovita jo takoj. * 5TEV. (NO.) 558. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 21. MAJA (MAY 21it) 1918. LETO (VOL.) XIII. Avstrija In Nemčija. Med Avstrijo in Nemčijo vlada zopet najintimnejše prijateljstvo. Tako nam pripovedujejo telegrami z Dunaja in iz Berlina, ki poročajo o sestanku kajzerja Viljema z avstrijskim Karlom v nemškem glavnem stanu. Sestanek je bil aranžiran zadnjo nedeljo in razume se, da je moral gospod Kari priti h gospodu Viljemu, ker se pač ne more pričakovati, da bi hoKenzollernsko božanstvo v teh važnih časih zapustilo svoj prostor za fronto — ali. kakor ofi-eielna poročila rajše pravijo — na fronti. Saj ve vsaka vdana podložniška bučica, da izvojujejo vsak rt zmago v prvi vrsti veličanstva in viaočan-stva. potem šele llindenburgi in Ludendorffl, o "gmajnarjih," ki *e dajo postreljati, pa sploh m vredno govoriti. Kdo ve kakšna nesreča bi se mogla zgoditi, če bi mogočni zaveznik Boga zapustil glavni stan in pustil nebeškega vladarja samega na fronti! Kajpada, gospod Kari von Habsburg-Lotrin-gen bi imel nazadnje tudi sam lahko kaj opraviti na kakšni fronti, na primer na italijanski. In ker je on že nekolikokrat obiskal hohenzollern-skega glavarja, bi se menda vjemalo z "etiketo," če bi enkrat Nemčija priSla k Avstriji. Da se to ni zgodilo, mora torej že prihajati iz drugih vzrokov kakor iz nujne navzočnosti Viljemove za fronto. Pustimo oficielno olepša vanje na stran, pa lahko spoznamo, da je gospod Kari pravzaprav prišel h gospodu Viljemu "na raport." Avstrijsko veličanstvo se je v Berlinu hudo zamerilo; to je zelo znana reč. Mladi mož še ni dolgo cesar, tudi ni bil od otroških nog vzgojen za to, ker ni mogel nihče prerokovati, da bo Rudolf ubit pri večerji s šampanjcem in Prane Ferdinand na doslej še mlsteriozen načn ustreljen v »Sarajevu; zato je gospod cesar še nekoliko neroden in v svoji nerodnosti je ustrelil nekoliko kozlov, med katerimi je bilo pismo bourbonskemu sorodniku najbolj nerodno. V Berlinu je bila zaradi tega velika zamera in nem&ka cenzura je dovolila, ds ao berlinski in drugi listi javno napadali Viljeino-vega avstrijskega tovariša. Karlovo potovanje v nemški glavni stan je bilo torej pravzaprav pot v Canosso. Kdor ve, da ne spada Vilče med ljudi, ki bi znali držati jezik za zobmi, si lahko izračuna na prste, da je moral habsburški Kari slišati nekoliko gorkih. V tem oziru se tudi veličanstvom vča-si lahko zgodi, kar doleti navadnega lakaja. NI pa izključeno, da je bila nemškim gospodom Karlova nerodnost mrvtoeiadnje všeč. Spravilo ga je namreč v tak položaj, da mu ni kazalo nič druzega, kakor energično se ločiti od Nemčije, ali pa t»e brezpogojno vdati Viljemovim zalit e-vom. Za prvi korak nima Kari dovolj k o raj že. In menda bi bilo sedaj tudi prepozno. Avstrija ima ie od nekdaj navado, da zamudi vsako priliko. Zamudila je tudi tisto, ki jo je imela, da bi k» bila rešila nemškega vrhovnega varuštva. Ta zamuda ne gre morda popolnoma na Karlov račun. Greh je bil večinoma že dopolnjen, ko je bil Še Prane Jožef živ, četudi ni bila vlada več v njegovih .rokah. Dasi je bil iredentistični duh že ob začetku vojne v Avstriji živ, vendar ni bil takrat še tako močan, kakor je sedaj. Če bi bila dunajska vlada našla in izrabila pravi trenotek, da bi bila podelila narodom resnično avtonomijo, bi bila najbrže lahko dosegla kompromis z njimi in s tem rešila obstanek Avstrije. V prvih mesecih vojne so bile zahteve usadov še skromne. Nihče ni vedel, kako dolgo bo trajal konflikt; nihče ni vedel, kdo zmaga; nihče tudi ni vedel, kakšno neznansko trpljenje naloži narodom. Federalizacija Avstrije, ki bi bila popolnoma izpremenila njen značaj in omogočila vsaj gotovo stopnjo demokracije, bi ji hila tudi omogočila, da se napravi neodvisno od Ntafije. Ali bogovi *<> že davno udarili avstrijski vladni sistem s .slepoto. Namesto da bi se bila oprla na moč svojih narodov, se je rajša poslužila nemške pomoči zoper svoje narode in tako se je dala namški vrhov- ni komandi popolnoma v roke. In zdaj se ne more rešiti teh klešč. Oospod Kari ni mogel stopiti jvred Viljetna kot junak, ampak je moral igrati vlogo ponižnega sluge, ki je z veličanstvom in zavezništvom le slabo ogrnjena. Rezultat njegovega obiska je ta, da je položil Avstrijo na milost in nemilost Viljemu pred noge. Oficielno poročilo o takozvani konferenci o-beh cesarjev pravi, da se je "posvetovanje zaključilo s popolnim sporazumom in s poglobitvijo zveze med Nemčijo in Avstrijo." Da je stvar Se nekolik o jasne jša,, dodaja poročilo, da so na sestanku razpravljali o "vseh finidamentalnih političnih, goapodarkih in vojaških vprašanjih, tičočih se sedanjega položaja in bodočega razmerja med obema monarhijama. Vodilne poteze vzajemnega sporazuma so načeloma že določene." To je povedano v diplomatičnem jeziku. Če prevedemo to maškerado v jezik navadnih ljudi, dobimo sledeči rezultat*: Oospod Kari je dosegel odvezo za svoje grehe. "Konferenca se je končala s popolnim sporazumom." . Ker je ubogo habsburško veličanstvo prišlo delat pokoro, je umevno, da ne more biti ta "popolni sporazum" nič. druzega, kakor popolna kapitulacija oficielne Avstrije. "Med Nemčijo in Avstrijo se je zveza razširila in poglobila." Bog vsegavedni ve, da je bila ta zveza že precej "globoka." Nemčija je komandirala, Avstrija je ubogala — tako je izgledala ta zveza. Na sestanku obeh cesarjev so po pa vendar Še "poglobili." To ne more pomeniti nič druzega, kakor da bo Nemčija še bolj komandirala, Avstrija pa še bolj ubogala. Oospod Kari ne bo pisal sorodnikom svoje žene nobenih pisem več, vsaj takih s politično vsebino ne. Viljem bo zato tako milosti ji v, da mu pusti-krono. Ampak "izdelane so vodilne poteze vzajemnega sporazuma, tičoče ne vseh fundamental-nih vprašanj političnega, gospodarskega in vojaškega značaja." Sporazum f To je lepa beseda. Ni si pa težko predstavljati, kaj pomeni ta izraz, če ima eden palico v roki, drugi pa ima nag hrbet. Tre4>a je le še citati, da so se konference udeležili z nemške strani iiindenburg, Ludendorff, Hertling in poslanik VVedell, z avstrijske pa Burian, maršal Arz in poslanik knez Hohenlohe. Že liudendoi-ffovo iine bi popolnoma zadostovalo. Mož ni le vodja militaristične stranke v Nemčiji, ampak povrh tudi šovinističen vseneraec. Sporazum po njegovem receptu ne more biti nič druzega, kakor absolutna nemška nadvlada. Hin-denburg je v teh vprašanjih njegov učenec. Hertling je jezuit, napram militaristični gospodi popolnoma popustljiv, kar je najbolje dokazal v Brest Litovsku, grof WYdell je bil pa le zaradi lepšega navzoč. Kaj pa naj se pravi o avstrijskih delegatih! Burian je diplomat po areu grofa Tisze, ki je vse svoje poglede upiral v Berlin. Maršal von Arz je čisto neznana veličina, knez Hohenlohe je pa na sestanku figuriral, ker je slučajno poslanik v Berlinu. Od teh mož ni bilo nikdar pričakovati toli-ko poguma, da bi sc uprli Viljemov! volji. Besede nemškega oficielnega poročila torej izražajo, da je zanaprej Avstrija še bolj kakor doslej pod nem-šk o kontrolo v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru. Zadnji sledovi avstrijske neodvisnosti so s tem splavali po vodi. Razkadilo se je pa tudi zadnje upanje, da bi mogla Avstrija še rešiti svojo eksistenco. (Vso se avstrijski narodi branili dunajske vlade, .se bodo berlinske še bolj. Kajpada, če bi Nemčija zmagala, bi se hob en zol lern skd vlada utrdila in nenemški narodi v Avstriji bi prišli v enak položaj kakor Poljaki na Pruskem. Nasprotno pa bo poraz Nemčije za Avstrijo pogin. S svojim klečeplazenjem pred hohenzollernstvom se je sama obstdila na smrt. Čas je v časi počasen eksekutor, ali njegova eksekucija pride neizogibno. ^aC^IPfr-^^-at^rK.'. .¿euro»-? ..........m i -■apjm> ^ »t - rTafjn Ju, - ,rZ7~. pa pravi Debs? Tu in tam se nahajajo socialisti, ali bolje rečeno ljudje, ki smatrajo sami sebe po krivem za socialiste in mislijo, da je socialistično jahati konjička . (Ne so storili napako, mislijo, da zahteva "doslednost", da vztrajajo v njej, medtem ko bi zahtevala pamet, da jo popravijo. Po našem globokem prepričanju je bila resolucija večine na konvenciji v St. Louisu velika napaka. Tisti, ki so jo izdelali, niso vpoštevali mednarodne situacije, kar bi bila neizogibna naloga vsake socialistične stranke, ako stoji res na mednarodnem -stališču. Toda v tistem času se je še moglo verjeti, da prihaja omenjena resolucija iz poštenega prepričanja, le da je to pošteno prepričanje imelo pretesno obzorje. Človeku se ni moglo takrat zameriti, če je verjel, da je mogoče z Nemčijo skleniti pošten mir. Sami nismo tega verjeli, odkar se je pokazalo, da nima delavsko ljudstvo v Nemčiji nobenega vpliva; in dokler ne pride do vpliva, odločujeta kajzerizem in militarizem, od katerih pa ni pričakovati drugačnih kakor imperialističnih namenov. Kdor je bil v teh rečeh večji optimist, ga zaradi tega nwmo smatrali za hudodelca. Ampak od tistega časa, kar je bila sklenjena st. louiška resolucija, «o se vrstili dogodki največjega zgodovinskega pomena, in sicer dogodki takega značaja, da ne more ostati mednarodna situacija nikomur več nejasna, ako ne zatiska namenoma oči. Tako vstaja sedaj tudi sodrug Eu-gene Debs in zahteva, da naj ameriški socialisti izprenrene svoje stališče glede na vojno. Debsov ugled v ameriški stranki je nena- vadno velik. Zato so tudi pacifisti triumiirali, ko je dozdevno stal na njihovi strani, odobravajoč st .louiško resolucijo. Ali Debs je od tistega časa opazoval, kar se je godilo po svetu in je prišel do prepričanja, da je tisto stališče, ki ga izraža omenjena resolucija, nevzdržljivo. Debsu gotovo ne bo mogel nihče očitati, da je izgubil pogum aH pa da je postal oportunist. O poštenosti njegovih nazorov se ni moglo ni -kdar dvomiti in napram njemu ne bo mogoče rabiti puhlih fraz o "socialpatriotizmu" in "pu-škarstvu". Dejstvo pa je, da govori Debs danes ravno tako, kakor smo govorili mi že takrat, ko so nas obsipavali s takimi epiteti. a V zadnji številki "Social Builder" je Debs objavil članek ,v katerem zahteva, da naj stranka revidira svoje stališče. V tem članku pravi: Vojna situacija, kolikor se dotika Sociali -stične stranke, je sedaj popolnoma različna od one pred enim letom. Ruska revolucija je izpremenila lice Evrope, in njene možnosti, ki so sedaj na tehtnici, izzivajo socialistično gibanje, da pokaže svoje zaupanje in svojo lojalnost napram načelom mednarodne demokracije. Nemški vojni lordi, njih junkerski tovariši in vojaške tolpe, ki izvršujejo njih povelja, niso več pod krinko glede na boljševiks. Pokazali so svetu z vso jasnostjo, da je njih namen uničenje socialne demokracije na Ruskem in ponižanje tega velikega naroda na stopnjo vazalov. To je njih goli, nesramni namen, nasproten njih lastni pogodbi, pri čemer je protest nemškega ljudstva skrajno slaboten. Ruski proletariat z Leninom in Trockim jc zaupno pričakoval od nemških socialistov, da bodo sledili njegovemu zgledu in strmoglavili kajzerja, kakor je on strmoglavil carja . Toda — glejmo! — namesto da bi se bili dvignili v svoji sili zoper peklensko hohenzollernstvo, so trpeli, ds so jih Hohenzollerni izrabljali za napad na Rusijo in z uničevanjem ruske svobode onemogočili njih lastno svobodo. Potrpežljivo smo čakali in s hrepenenjem smo upali, da pride kaj iz Nemčije. Navedeni smo bili v mišljenje, da veliko socialno demokratično gibanje te dežele le čaka na priliko, da se dvigne za stobodo. Toda nič ni prišlo iti nič%ne kažej da kaj pride po poti revolucije od nemške socialne demokracije. Ponovno se nam je pokazalo, da jc nemško gibanje navezano na nacionalizem in pripravljeno prelivati sVojo kri vsak čas in za vsak namen ,ki bi ga kajzer določil za slavo "fater-landa". Najprej kajzer in potem socializem — to izraža njihovo zadržavanje, če ne v besedah, pa v dejanju. Tako popolnoma so vpognjeni in terorizirani pod pruskim militarizmom, ds se ne upajo postaviti na revolucionarno stališče v nobeni zadevi sedanje vojne. Če se množice drznejo stopiti v stavko, da paralizirajo industrijo kot začetek socialne revolucije, jih njih ustrašeni in npla-šeni voditelji hitro komandirajo nazaj v tovarne,' boječi ne, da jih njih lastni socialistični sodrugi, militari.vtieni najemniki brutalnega kajzerjsv 110 postreljajo kakor pse. In vse to za fetiša nacionalizma in za glorijo kajzerja in "fatcrlanda". Naj se potepta ruska revolucija, naj se premaga neoboroženi proletarijat, iz plemenitih kmetov in delavcev naj se napravijo vazali; boljše- viki naj se strmoglavijo in porajajoča se demokracija naj leži i/dihajoča v svoji krvi in v razvalinah; pokrajina za pokrajino naj se iztrga podjarmljenemu in brezmočnemu ljudstvu; Poljska naj bo osleparjena, Finska zasedena, Češka peisekut ¡rana; Liebknecht in Rosa Luxembourg naj bosta vržena v ječo; vsaka socialistična aspi-racija naj bo zadavljena in vsaka s krvjo plačana demokracija naj se potepta pod kajzeijevo železno peto — nemško ljudstvo ne protestira toliko, tla bi ga f»il o slišati. Toliko slavijeno so -cialno demokratične gibanje v Kaiserlandu je tako brezmočivo, kakor tla šteje toliko otročičev, kolikor je članov. Žalostno je, ali vpričo take situacije jc videti, da se ne more nič pričakovati odznotraj. Nemško ljudstvo, vštevši socialiste z le malimi izjemami, ni le nepripravljeno na vstajo, ni le nesposobno, da l>i se dvignilo zoper svoje srednjeveške vladarje in njih barharični militarizem; ne le da se samo noče rešiti jarma, ampak še eejo dovoljuje, da ga zlorabljajo za utrditev jarma nad njegovimi revolucionarnimi sosedi, ki so ga odvrgli. Taka jc situacija z ozirom na večino nemške socialne demokracije v sedanji krizi. Zaman bi jo še nadalje pofckusali opravičevati ali izgovarjati. Naj bo vzrok kakršenkoli — to je dejstvo in zaman in slabše kakor zaman je poskušati, da bi ga zakrili. Nemški vojaški upori. V Moskvo so prišla porotiila o puntu v nemških polkih v Wesenbergu na Estonskem. Pun-tarji so pobili več častnikov. Kmalu so pa prišle v VVesemberg lojalne čete in prijele 200 puntar-jev; deset mož je bilo ustreljenih. Drugi slučaj upora se je primeril Dvinsku in upornim Nemcem so pomagali vjetniki, ki so se vrnili iz Rusije. To ni prvo poročilo o upornosti v nemški armadi .Nemška vlada sicer zelo skrbi, da bi se vsaka taka vest zatrla, ampak tudi pruska cenzura ni vsemogočna. Ko je priišel upor v nemški mornarici v raj h sta g, se je enostavno moralo govoriti o njem in takrat je svet prvič izvedel, da tudi pri kajzerjevi militarističmi mašineriji ne teče vse tako gladko, kakor pripovedujejo Vil je mora oficiozna trobila. O posameznih slučajih upora je bilo od tiste-ga časa večkrat kaj slišati. Ker prihajajo vse take V.sii po ovinkih, ni seveda mogoče dobiti na-tančnih podatkov. Vendar je pa iz njih razvidno, da ni revolucionarni duh v Nemčiji popolnoma inrtev. Če bi bil, tedaj bi bilo to skoraj obupno. Zdi se nam pa, da so take posamezne revolte le simptomi; po katerih je mogoče naslutiti, kar jo doslej še skrito. Splošne revolucije ni v Nemčiji. Ali tudi posamezni rebelični izbruhi se ne bi tolikokrat ponavljali in se ne bi prikazovali zdaj na tem, zdaj. na onem kraju, če 11 c bi bilo več nezadovoljnosti in revolucionarnega duha, nego ga .je videti od zunaj. Da jc tak duh v Nemčiji, je pokazala februarska stavka, četudi je bila ponesrečena. Klic na štrajk je takoj našel odziv na vseh koncih 111 krajih. To se pa ne bi bilo moglo zgoditi — v tako kratkem času, če ne bi bilo velikega razpoloženja za to. Seveda je ostala tista stavka brez uspeha; no)»enega drugega učinka ni imela, kakor tla je bilo več sto delavcev in delavk postavljenih pred sod išče in obsojenih. Mase delavstva so se vrnile na delo, čim so jih voditelji pozvali na to. Iz tega je torej sklepati, tla je bilo uporno razpoloženje meti ljudstvom, ampak tía je posluš-11 os t tega ljudstva vendar še mnogo večja. Mase se mentía sploh ne zavedajo upornega duha, ki živi v njih. I11 to je največja ovira revolucije v Nemčiji. Da se je tisti štrajk ponesrečil, je še iz drugega razloga razumljivo. Vlada jc izročila vso oblast v tej zadevi vojaškim poveljništvom in te so takoj zagrozila 7. najbolj drastičnimi militari-stičnimi ukrepi. Stavka bi bila mogla torej le tedaj uspeti, če bi se bilo moglo delavstvo zanašati na vojaštvo. Voditelji se oči vidno niso zanašali. Če so v tem imeli prav ali ne, se mora pač na Nemškem bolje vedeti, kakor tukaj. Najbrže so res imeli prav. In najbrže je na Nemškem slepa pokorščina res nekakšna nacionalna česlnost, kateri ima kajzer zahvaliti, dr* je mogel sestaviti svojo vojnško mašino, ki tlela res vtisk, kakor tla je stroj brez duše. Pri tem se pa voditeljem nemške socialne demokracije ne more prihraniti očitek. Tisto ljudstvo, ki jc kdaj sledilo geslu socializma, ne bi moglo biti sedaj tako pasje ubogljivo, da ni bilo tako vzgojeno, Sedaj se kaže, da jc imela beseda "disciplina" v nemški socialni demokraciji veliko pretesen pomen; štela jc menda skoraj tako kakor disciplina v armadi. Razume se, tla je v vsaki organizirani stranki di scipliua potrebna, ker nastane brez nje enostavno anarhija. Ttsla disciplina, ki se opira na brez-l>ogojno poslušnost, izpremeni ljudi v stroje; če so se navadili slepo ulsigati svoje voditelje v organizaciji, so potem enako slepo ubogljivi v armadi. (V st) kdaj sami hrepeneli po revoluciji, jo pomagajo sami zatirati, kadar se jim tako ukaže. Nemško ljudstvo, stlačeno v uniforme, je ns ta način pomagalo zatirali revolucijo na Poljskem, > I krajini, Litvi, na Estonskem, na Hiironsl.em, na Finskem, in pomagalo jo je tudi zatirati doma. (Konec na 8. atrani.) Slovensko repi|^nsk^ združenj f SEDEŽ V CHICAGI, ILL LZVRAEVALNI ODBOR: Frank Boatič, Filip Godit:a, Martin V. Konda, Etbia Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovee, Joie Zavertnik. NADZORNI ODBOR, liatt. Petroviči), Ludvik Henedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. John Ermene, Joaeph Fritz, Joseph Ivanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. II. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovič, Chariie Vesel, Andrew Vidrich, Štefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se do«lej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Čim ae pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli 8. H. Z. — Naslov za pisma in deuame pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, P. O. B. No. 1 ,Cieeeo, JU.) SLOVENCEM V AMERIKI 1 O stari domovini prihajajo poročila, ki nam jasno potrjujejo, da bo se Slovenci in sploh Jugoslovani enako kakor ostali zatirani narodi v Avstriji naveličali hinavske politike, pa so pričeli brezobziren boj za svojo osvoboditev. Kakorkoli je vsaka stranka ostala na svojem prtneipielnem stališču, so vendar vse od Jugoslovanske socialne demokracije do Slovenske ljudske stranke popolnoma složne v tem, da morajo Slovenci z ostalimi Jugoslovani dobiti svojo narodno neodvisnost. Kolikor pride vesti čez ocean, kažejo tudi, da zahtevajo vse slovenske stranke, ki kaj Štejejo demokratično uredbo svojega bodočega življenja. V Avstriji ni majhna reč izrekati take zahteve. Rabelj je tam vedno pripravljen za svoj strašni posel in na tiaoče Jugoslovanov, med njimi tudi dosti Slovencev, je s svojo glavo plačalo željo po •vojiodi. KrvnJška vrv iti krogle Iz puške je pokončala marsikatero življenje i* mnogo manjfih vzrokov. Kljub temu ni moglo najokrutnejše barbarstvo zatrefi poguma. Čimbolj je habsburško tiran-stvo divjalo, tem odločnejša je postajala volja ljudstva, da se ga reši. Če se postavlja narod v takih strašnih razmerah v bran in dviga brez strahu zastavo svoje svo-bode, dasi vidi nočiudan biriče, ki preže na svoje žrtve, mora vsak Slovenec, kateremu je mogoče bolj svobodno dihati, zlasti torej vsak Slovenec v Ameriki, spoznati svojo dolžnost, da pomaga narodu v stari domovini po svojih najboljših močeh. Slovenci v naših starih deželah pričakujejo to pomoč in pričakujejo jo po pravici. Vesti iz do-tiajskega državnega zbora, iz starokrajskih časo-pisov, iz strankarskih in ljudskih zborovanj, pismo vojnih vjetnikov, med njimi neštetih rojakov, ki so dezertirali izpod črno rumene zastave, za katero niso hoteli prelivati sVoje krvi, nam po-tr ju je jo to, ^ j .f Vsi zatirani narodi pričakujejo s prepričanjem, da ne bo več Avstrije po sedanji vojni, ampak da utopijo na njeno mesto svobodni narodi. Za tisti čas se pripravljajo, kolikor jim dopuščajo moči. Ni dvoma, da bi bila v halisburški monar- • hiji že izbruhnila revolucija, če je ne bi onemogočal brutalni utilitaristični sistem, ki je že poostren, odkar ima kajzerska Nemčija vrhovno komando tudi nad avstrijsko armado. Rojaki! Kako bomo v teh usodepolnili časih mi izpolnjevali svojo dolžnost, da nas ne bodo bratje v stari domovini preklinjali! V Zedinjenih državah se je ustanovilo Slovensko Republičansko Združenje, čigar program se najbolj strinja s hrepenenjem Slovencev po jugoslovanskem zedinenju, po neodvisnosti in demokraciji. Cilj Slovenskega Republjcanskega Združenja je Jugoslovanska Federativna Republika, osnovana na najmodernejši in najbolj .demokratični podlagi, v kateri bo vsakemu delu zagotovljena avtonomija za vse njegove posebne potrebe, v kateri pa bodo vsi Jugoslovani zedinjeni za skupno delo v vseh skupnih zadevah. Taka republika postane ne le sposobna organizacija za širšo bnUtaimko republičansko federacijo, ampak tudi xa zvezo dem okra tidniii narodov vsega sveta. Slovensko Republikansko Združeuje pa more doaeČl svoje eilje le ■ sodelovanjem vsega ljudstva, (ki svojega postanka stoj! na edino zdravi demokratični podlagi; 8. R. Z. ni zgrajeno od.zgoraj dol, ampak od spodej navzgor. Ljudstvo je njegov temelj in le na tem temelju more imeti dovolj moči za izpolnjevanje svojih nalog, ki so le sedaj velike, a se bodo množile in povečavale od dne do dne. S. R. Z. je organizacija slovenskega ljudstva v Zedinjenih državah; zato je potrebno, da se združi vse demokratično misleče ljudstvo našega jezika in UMtvari a tem najmočnejši temelj organizacije. V Zapadni Pennsylvaniji je padlo S. R. Z. na rodovitna tla. Ne vemo, če se je le kje v Ameriki slovensko ljudstvo tako trdno oklenilo te ideje kakor pri nas. y okrajih Allegheny in Washington je vsak Slovenec, ako ni popoln političen mrtvec, pristaš S. R. Z. po svojih najboljših močeh iu ga je pripravljeno zanaprej Še bolj podpirati. Na-, ša okrajna organizacija dela tudi sama za idejo S. R. Z., kjerkoli ji je mogoče. Enako delo je pa potrebno povsod, kjer živi rfovensko ljudstvo v tej deželi. Okrajna organizacija S. R» Z. v Allegheny in Washington County se pbrača torej do Vas, a-meri&kih Slovencev vobče, z gorečo prošnjo, da se vsi do zadnjega pridružite S. R. Z. in pomagate njegovim idejam do zmage. • Kar hočemo, ni nič več kot svoboda zedinjenih Jugoslovanov. Rešeni nacionalnega zatiranja se bodo Jugoslovani in Slovenci z njimi lahko razvijali politično in gospodarsko, kulturno in socialno, svobodnim narodom sveta pa.pokažejo tedaj, da jim je le habruška avtokracija in dunajska vladna nadudost odrekala zrelost in sposobnost za napredno delo. Na noge, Slovenci I Krasen je cilj, za katerega ae bojujemo. Kdor ne pomaga nam pri našem delu, pomaga našim sovražnikom, zatiralcem demokracije po vsem svetu. Zdramite se tisti, ki še dremljetel Odprite oči in uzrli boste nov svet, ki se poraja na razvalinah starega. Opazili boste demokracijo, ki se na vseh koncili in krajih upira laračnja&ki nvtokraciji in reakciji in tirja svoje pravice. Tedaj vam bo jasna VAša dolžnost in vedeli boste, da je u S. R. Z. vaš prostor. Vatauite, pridružite ae naši organizaciji in pomagajte svobodi do zmage I Slovenska naselbina v Zedinjenih državah, ki nima svoje lokalne ali okrajne organizacije S. R. Z., je žalostna prikazen med nami. Poskrbite, da se izbrišejo vtte take pege in zažari v vsaki naselbini baklja svobode. S. R. Z. je organizacija naroda za narod. S. R. Z. ne dela za nobeno krono in za nobeno žezlo; ne peha se za interese kapitalistov in agrarnih magnatoV, ampak vodi boj za ljudstvo. Zato Črpa tudi vso svojo moč iz ljudstva. In zato apeliramo na vse slovensko ljudstvo, naj napravi delo rodovitno. Na izvrševalni odlior S. R. Z. apeliramo, naj nadaljuje svoje delo neustrašno in neumorno. Poplačali ga ne moremo z bogastvom; toda ljudje, ki jim je naše ljudutvo izreklo zaupanje in jih postavilo na njih odgovorna mesta, naj Črpajo potrebno moč in zavesti, da opravljajo v zgodovinskih časih najsvetejšo nalogo za svoj narod. Kar je v naših močeh, bomo storili, da pospešimo in olajšamo njih delo, ki je naše delo. Pripravljeni smo na žrtve v ta namen, kajti brez boja in žrtev nI bilo nikdar zmage. Prepričani smo pa tudi, da bodo demokratično misleči Slovenci širom Amerike spoznali vnž no»st in ogromni.pomen tega dela in se vat d tega, kjer ae »e ni zgodilo, trumoma pridružili našemu S. R. Z. Na noge, rojaki! Kliče nas čast Ne zamudimo ure, di odločuje o zmagi in porazu I V vrste vsi — in demokraciji bo zmaga gotova! Združeni zaupniki okrajne organizacije S. R. Z. v Zapadni Pennsylvaniji. TAJNIKOM ORGANIZACIJ 8. R. Z. Tajnike krajevnih organizacij S. R. Z. prosim, da mi pošljejo svoje natančne naslove. Nekaterih sploh nimam, drugi so pomanjkljivi. Radi točnega poslovanja so natančni naslovi absolutno potrebni. Iz Rima poročajo, da je prebivalstvo mesta Trst poslalo prošnjo avstrijski vladi, v kateri pravi, da j* mesto brez živil. Prebivalci izjavljajo, da ne marajo umreti gladu in zahtevajo, da pošlje vlada takoj potrebno hrano. Veliko število ljudi je bolnih vsled stradanja in smrtni slučaji so strašno množe. Delavci so seveda najbolj prizadeti. * * Ta vest se seveda ne sme jemati tako, kakor da ima vlada prav posebno piko na Trst. Z opor -tunistiČnega stališča bi morala še zlasti gledati, da ohrani Tržačane pri dobri volji, kajti čimbolj mačehovsko bo z njimi ravnala, tem manj želje bodo imeli, da ostanejo po|l njenim '.'okriljem". Toda avstrijska vlada ni knela nikjer in nikdiar toliko politične previdnosti. Saj je hotela tudi Jugoslovanom vtepati ljubezen do Habsburža-nov s palico. Ali če ne dobe Tržačani dovolj hrane, lahko stavimo, da je prebivalci mnogih dru -gib mest tudi ne dobe. Očitno vlada v Avstriji strašna živežna beda, kateri uidejo pač le bogatini Čuditi se je pravzaprav le tistim, ki pričakujejo, da se bo ljudstvo še v teh razmerah navduševalo za Avstrijo. Kakor poročajo iz Londona, sta se konference Karla in Viljema udeležila tudi bavarski in t saksonski kralj, dasi nista bila povabljena. V "Muenchener Neueste Nachrichten" je citati sledeči odstavek: "Čas je resen in Bavarska ne inore dovoliti, da bo Prusija edini razsodnik za usodo vse Nemčije. Kralj Ludovik je torej sklenil pouetiti glavni vojni stan, kjer se je vršila konferenca, in. iz ravno tega razloga je šel tja tudi saksonski kralj, dasiravno berlinski krogi niso želeli njune prisotnosti." Če ni v tem poročilu kakšne pomote, tedaj je zelo pomembno. Tekom sedemfnstiridesetih let, odkar obstaja novo nemško cesarstvo, je nekdanji separatizem posameznih držav precej izginil ; Nemčija se je privadila pruski nadvladi, četudi so med ljudstvom še nadalje obstajala gotova nasprotja ,ki se pa niso res.no jemala. Vladarji posameznih držav in državic so se sprijaznili z dejstvom, da so jim ostali kraljevski, vetikovoj-vodski in podobni naslovi in dohodki. Zdi se pa, da jim to vendar ni segalo prav do dna duše; če ne bi bila ljubosumnost napram Prnsiji ostala v kakšetn kotičku živa, ne bi mogla'zdaj prihajati • na dan. Kakor je videti, pa vendar prihaja. Po nazorih veličanstev in po dvorski etiketi je narav • nost. nezaslišano, da pride kdo kam nepovabljen Tu pa Čitamo, da sta šla dva kralja na konferen- co, na katero ni-;ta bila povabljena. Taka "ne-uljudnost" in "predrznost" se ne more razlagati drugače, kakor da gredo nasprotja med posameznimi nemškimi državami oziroma njih dinastijami zopet v klasje. Bavarskemu in saksonskemu kralju ni več všeč, da^ta zapostavljena za pruskim iu — kakor pravi monakovski list — ne marata gledati, da bi Prusija sama odločevala o bodoči usodi Nemčije. Besede teh kraljev seveda niso brez hinav -¿čine Zelo nerazumno bi bilo misliti, da govorita s stališča Bavarske in Saksonske; pri srcu so jim veliko bolj interesi njiju dinastij. Ampak da se upalp tako protiprusko oziroma protihohen -zollernsko aastopati, se lahko smatra za znamfc -n^p, da se Prusiji ne godi prav posebno dobro. S tega stališča je vest zanimiva; sicer pa seveda ne pripisujemo izredne važnosti revolti veličanstev, s katerimi je nemški narod tako obilno požegnan, kakor nOben drugi ne. * Italijansko poslaništvo v Washingtonu je dobilo depešo iz Rima, da so se jugoslovanski socialisti v starem kraju pridružili jugoslovanskemu gibanju. Slovenski socialisti v Ljubljani in hrvaški v Zagrebu so sprejeli rcsolucije, v kate -rili se izrekajo za jugoslovanski program. Socialisti so obenem sprejeli protestno resolucijo proti vladni volilni reformi na Ogrskem. Očividno je v tem poročilu nekaj pomote. Jugoslovanski socialisti v starem kraju se niuo šele pred kratkim pridružili jugoslovanskemu gibanju, temveč so že davno v njem. Shoda v Ljubljani in v Zagrebu, o katerih govori rimska de -peša, nista začetek kakšne nove taktike, ampak le potrdilo njih dosedanjega dela. Zedinjenje Jugoslovanov je stara program na točka jugoslovanskih socialistov, ne le zato, ker se vjema z narodno pravičnostjo, ampak tudi zato, ker je potrebno za uspešen razvoj socializma. Sicer je pa rimska depeša zanimiva zaradi zadnjega stavka. Socialisti — pravi — so protestirali proti vladni volilni reformi. Iz brzojava ni posneti, kje je bil izrečen ta protest. Po stiliza-ciji depeše bi človek mislil, da je bilo tudi to v Ljtfbljani in v Zagrebu. Bolj verjetno je seveda, da so protestirali ogrski socialisti, kajti ogrska volilna pravica ne velja za Hrvaško, Se manj pa za Ljubljano. Zadnjič, ko smo pisali o ogrski volilni reformi, smo dejali, da je tukaj ni mogoče zanesljivo presojati, dokler se ne vč, če ni v njej toliko izjemnih določb, da postanejo vsled njih vsa lepa pravila brez cene. Zdaj se zdi, da bo res tako. Zakaj če bi bila volilna reforma res tako sijajno demokratična, kakor so pravili prvi telegrami, ne bi socialisti imeli razloga za protest. Ogrska demokracija je torej še vedno stari humbug. Iz Pariza poročajo: Štirideset socialističnih poslancev v francoskem parlamentu je podpisalo brzojavno čestitko lljalmarju Brantingu, voditelju socialistične stranke na Švedskem in uredniku lista "Social Demokraten" v Stockholmu, ker je ožigosal vladno politiko večinskih socialistov v Nemčiji. Čestitka se glasi: "Solidarnost stare socialdemokratične stranke v Nemčiji s cesarsko vlado se je nekaj časa skrivala pod navidezno demokratičninii formulami, kot je bila na primer ruska mirovna formula "brez aneksij in odškodnin in pravica narodov, da sami odločajo o svoji usodi." To formulo so pomagali socialisti sprejeti z velikimi ceremonijami v nemškem rajhstagu, toda danes so vrgli krinko proč. Protestirali so proti pogodbi v Brest-Litovsku in obenem so jo sprejeli. Njihova stranka se zdaj zaveda, da pomaga pri načrtu za vsenemško gospodstvo. Francoski socialisti z veseljem in ponosom odobravajo obsodbo nemških večinskih socialistov, katero je izrekel sodrug Bran\ing." Iz Londona poročajo: Perry Robinson, dopisnik lista "Daily News", je poročal zadnjo nedeljo: "Neprenehoma dobivamo dokaze o sovraštvu med infanterijo m artilerijo v nemški armadi. Nemški pešci se pritožujejo, da njihovi topničarji streljajo na njih, namesto na sovražnika. To nas spominja na dogodek iz bitke ob reki Soijime, ko so morali Angleži ločiti vjete nemške pešce od topničarjev, ker so se hoteli po-klati med seboj. V dnevniku vjetega infanterij-»kega častnika se nahajajo značilne beležke, ki pripovedujejo, da je dne 23. aprila dvaindvajseti artilerijski polk bombardiral petinpetdesetl nemški pešpolk s plinskimi granatami. Častnik je tudi opisal vojake mornariške divizije, ki so okradli tovariše pri 55. polku za vse, kar so zadnji imeti v telečnjakih. V Albertu je bilo mnogo pomorščakov pred vojnim sodiščem vsled tatvine in 11 • 1 ropa. O novi avstrijsko-nemški pogodbi, ki sta jo sklenila veleblagorodna gospoda Viljem in Kari, pri čemer je prvi diktiral, drugi pa ubogal, pravijo poročila iz Švice: Berlinski Časopisi se ba • vijo z osnovo aliance, ki je bila sklenjena na zadnji konferenci nemftkega in avstrijskega cesarja. Zvezna pogodba velja za 25 let in nalaga obema državama vzajemne vojaške obveznosti ter ure -ju je gospodarske razmere v tem znrislu, da se uresniči načrt Srednje Evrope. Ista depeša pravi ,da je prišla z n»««ija vest, da ni podpisana nobena formalna pogodba, češ, da sedanji trenotek ni pVimeren za to, vendar pa da je smer in podlaga nove pogodbe definitivno določena iu je treba urediti le še nekoliko odstavkov. --- Petindvajset let za novo alianco — če verujeta gospoda cesarja v to, kar sta sklenila, tedaj moramo priznati, da sta v resnici velika optimista. V sedanjem času, ko se- je pod najkrutejši-mi udarci vbc kulturne zgodovine začela drtimiti demokracija na vseh koncih in krajih sveta, v času, ko čutijo vsi troni nevaren potres, verjeti, da bedo llohenzollerni in llabshuržani še petindvajset let odločevali o usodi narodov, se pravi verjeti toliko, kolikor da bo kamen, ki ga vrže otrok, letel do lune in da bo zemeljski vodomet gasil plamen na solncu. Avstrija sklepa pogodbo za petindvajset let, kakor da bi stoleten starec, ki leži na smrtni postelji, delal načrte za prihodnje desetletje. Oo-sp'd Kari kaže velikansko upanje, da bo Avstrija prebolela smrtno krizo, v kateri je sedaj, in vcndfr je videti, da ga kljub mogočnemu zaupanju, ki ga na zunaj kaže^ obliva kurja polt. Jasno nara to dokazuje razlika v pisavi berlinskih in dunajskih listov. Prvi govore o pogodbi le kot o gotovem faktu; drugi pa hite z naglašanjem, da ni pogodba,še formalno podpisana. Zakaj pa ni T Zakaj ni sedanji trenutek primeren za to T , Če bi gospod Kari in njegovi svetovalci bili prepričani, da pozdravljajo avstrijski narodi novo alianco, bi »jo kaj hitro podpisali. Toda prva vest o pogodbi je povzročila v vseh kotih Avstrije ve^kansko razburjenje in strastne proteste. Naglašanje, da ni i)ič podpisano, zveni kakor poizkus tolažbe. Pri tem pa mora ubogi Kari plesati po jajcih, kajti zameriti se ne sme svojemu gospoda t ju Viljemu, zameriti se ne sme nemški buriva/.!ji, rad se pa tudi narodom ne bi zameril. Nasititi volka in ohraniti kozo živo je vrfzja na-logji in gospod Kari ni tisti čarodejnik, ki bi jo mogel izvršiti. Če se ne bi zdelo kronanim glavicam nemogoče, da bi opravljali kakšno drugo, za človeštvo bolj koristno delo, se ne b{ bilo nič čuditi, če. bi se ubogi Kari paveličal, pa treščil vse cesarjevanje v kot. Ampak taki ljudje mislijo, da propi.de svet, če zlezejo sami s svojega prestola. Zakladniški tajnik McAdoo je odobril $2(X),000,000 posojila Veliki Britaniji, $10,000,000 Franciji in $100,000,000 Italiji. Zavezni -kom je doslej posojenih $5,775,-850,000. Pmlsednrk Wilson je izdal pro-klainncijo, s katero pooblašča živilsko upravo, da razširi lieenzi -ranje za nadzorovanje živilske produkcije. Po novi proklamacijl, ki postane pravomočna 1. junija, si morajo preskrbeti oblastveno dovoljenje vsi izdelovalci polovičnega piva in drugih pijač iz žita, ki vsebujejo manj kot pol odstotka alkohola. Prizadeti so tudi tovarnarji. lil na sumu zveze s pravoslavno Rusijo. Trumoma jc Avstrija vabila srbsko izseljence izpod turškega jarma, obetajoča jim svobodo vere in samoupravo v Banatu. Raška, ribelj srbske kraljevine, jedro srbske narodne moči,se je izselila na poziv in ufliljube Habs-InirŽHiiov*!. 1690. pod ječanskim patrijarhom Ar-zenijem preko Save in Douave na južno Ogrsko. V 17. in 18. veku so Habsburžani bili mogočni cesarji nemški in veliki pomen Avstrije je bil veaan na nemško cesarstvo: črte razvoja in smeri moči so držale od Frankobroda do Dunaja. Z nastopom Napoleona se je prvič pretrgala vez habsburške monarhije z nemškim cesarstvom, ko je 1. 180C. Franc bil kronali za cesarja Avstrije. Vprvič m je pretrgala črta Frankobrod-Dunaj. Dunajski kongres je leta 1815. povrnil staro nemško krono avstrijskim Habsburžanom, a Avstrija je stopila istočasno z Dalmacijo za vedno na Balkan, ter ž njo segla globoko doli ob Adrijanski obali. Z istim kongresom je Avstrija postala tu-di gospodar Milanskega in Beneškega. Krška Dalmacija je stala daleč v ozadju za bogatimi sever-no-italijanskimi provincijami, bila je le privesek nekdanje beneške republike, ter je Avstrija formalno in dejansko stopila na Adrijo le kot dedinja benečanskih dožev. Balkanski interesi so stali v ozadju. Ob vstaji moravskih Srbov od leta 1804. naprej pod Karagjorgjem proti Turkom je varoval knez Metternich legitimni princip Turčije ter obsojal revolucijo proti turški državi in oblasti. Avstrija se jc sicer smatrala za naravno naslednico turške države po nje razpadu, zato pa ni dovolila, da bi sc ljudstvo samo z orožjem osvobodilo. Radi tega se je imela kneževina Srbska zahvaliti za svojo samoupravo ruski intervenciji. Polusvo-bodna balkanska država je bila dar ruskega, pravoslavnega, absolutnega vladarja. V zaščito pra-voslavja in proti volji kneza Metternicha ao prišle ruske čete srbskim četašem na pomoč, prott njegovi volji je Srbska postala prva kneževina na Balkanu. V zaščito pravoslavja je Rusija z bukareškim mirom osvobodila 1. 1812 Rumuns^o, z odrinskim 1. 1829. Grško, ter tako izpodrinila vpliv Avstrije na Balkanu. Ta jo zavistno gledala rastočo moč Rusije, ni pa videla jasno svoje lastne misije na jugu. Zato je ob krimski vojni sicer stala ob strani, a vendar zaprla pot ruski vojski preko Vlaške. Avstrija ni spoznala svoje misije na jugu niti takrat, ko se je po bitvi pri Kraljevem gradeu 1. .1866. končno in za vedno pretrgafa zveza Franko-brod-Dunaj. S tem porazom je Avstrija prenehala biti nemška država ; morala bi se bila naslonit! na moč lastnih narodov, obrniti Suner politike in ekonomije na jug in Balkan. Habsburžani niso hoteli kreniti na to pot, Avstrija je hotela formalno ostati nemška država. Ustvaril se je dualizem kot kompromis nemškega in madjartkega klina, ki naj deli severne in južne Slovane v svrho nadvlasti, izkoriščanja in ohranitve nemško-madjarskega značaja na dvoje. Avstrija je bila odsekana od srednje nemške Evrope z nemškim pruskim mečem, a nje državniki so bili nesposobni, da bi biH spoznali novo zgodovinsko misijo. « Po sv. Stefanskem miru, ko je bila Rusija na tem, da iztisne Turke iz Evrope in na berlinskem kongresu je Avstrija sledila precej nezavedna vplivu nemškega kanclerja Bismarka, ki je v interesu velike Nemške misleč Avstrijo odvrniti docela iz srednje Evrope, zasedla Bosno in Hercegovino in s tem storila odločen korak v smeri Du-naj-8olun. Vsa velika bodočnost Avstrije se je s tem obrnila proti Adriji in Balkanu. Z nevoljo so 1. 1878.—1880. gledali jugoslovanski šovinisti poraz bosenskih vstažev ob avstrijski okupaciji. Žc takrat trdil sem ob splošnem nasprotju, da je okupacija Bosne in Hercegovine v interesu Slovencev in avstrijskih Slovanov, da je z okupacijo Bosne in Hercegovine zapisano v zgodovini, da mora Avstrija postati slovanska država ali pa poginiti. Bil sem docela «nerazumljen, zaničcvajc so politični modrijani slovenski gleda* li na nedoletnega učitelja. In'vendar nam najnovejši balkanski dogodki potrjujejo, da je temu tako. Kakor se je velika zgodovinska črta Franko-brod Dunaj po bitki pri Kraljevem gradcu pretrgala, tako gre z okupacijo Bosne razvoj'Avstrije z nujno silo kot slovanske države na jug. Danes mora Avstrija stremi t i za vez Dunaj-Solun, danes mora stremiti za posest ob Adriji, ali pa rfe mora odpovedati samostalnemu velikemu državnemu Življenju. Po Kraljevem gradcu in okupaciji Bowie bi bil moral torej nastopiti preporod avstrijske dr^ Šave, preporod nje narodov. A veliki zgodovinskW dogodki na Balkanu 1912.—1913. so našli avstrijske državnike nepripravljene. Živeli so še vedno kot zastopniki stare absolutistične, fevdalne, nemške avstrijske države, v pretenzijah na Balkan je bil cesar in kralj avstroogrski še vedno predestri-ran kralj srbski in bolgarski. Avstrijski državniki niso mogli umeti, da se je na Balkanu tekom 19. stoletja izvršil preporod narodov grških, srbskih hi bolgarskih na lastni kulturni in demokratični podlagi. Na eni strani še vedno fevdalna država, kateri vsled pomanjkanja narodne volje in ljudske moči še vedno odloča vladar, na drug? strani sveži, demokratični narodi Srbov in Bolgarov. Na eni strani formalno netnško-ogrska Avstrija, ki z vsemi sredstvi zadržuje narodno moč Cehov, Poljakov, Rusinov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, po drugi strani enotni narodi Srbov in Bolgarov, polni razmaha in bujne rasti. Vez Dunaj-Solun je s tem ogvožena! Stopili sta si naspro- ti dve kulturi, dve organizaciji 1 Na poti Avutri-ji proti egejskemu morju proti Avstriji stoje mlade krepke države, arbeka, bolgarska in grška. Črta Belgrad-Skoplje-Solun je postali živ-ljenska Žila Srbije, črta Donava-Sofija-Skopljs Solun je življenska žila Bolgarske, Solun kot trgov išče in izhodišče Evrope na Egejsko morje je srčna žila Grške. Italija je po Kraljevem gradcu z Beneško prevzela staro dedno pravico na Adrijo a črto Brin-disi-Valona bi ji postala izljučni gospodar. Po zasedanju Bosne in Hercegovine bi bil naraven cijj Avstrije stvoriti veliko hrvaško srbsko skupino na Balkanu. Avstrija ne le, da je morala računati z zmago Srbske nad Turško, morala je tudi ustvariti predpogoje, da Srbska prejme vse plodove svoje zmage. V velikem interesu avstrijske vezi Dunaj-Solun Adrija bi morala Srbska segati kolikor mogoče daleč proti Solunu in deloma do Arije. Avstrija sama bi bila morala delati na to, da z zasedanjem Albanije po Srbih in Orkih izpodrine Italijo za vedno od Adrije. Faktični tekmec na zapadni Balkan niso bili Srbi in Grki, ampak Italija. Nevarna za Avstrijo je le zveza Brindisi-Valona in ne Srbija-Adrija. S skupino slovcnsko-hrvatsko-srbfcko 12 miljonov ljudi na skupnem geografičnem teritoriju bi dobila Avstrija končno veljavo na Balkanu, z odkaza-njem Soluna Bolgarski pa pristop do Egejskega morja . Da bi Avstrija razumela svojo pot, sledila prirodnemu razvoju, bi morala postati demokratična, pretežna slovanska država. To bi bil preporod Avstrije, to bi btt preporod Balkana. Avstrijsko-slovanska Adrija in Balkan, to je oni veliki' stvor, ki bi pomenil ne le preporod Jugoslovanov ki preporod Avstrije, ampak tudi preporod kulturne Evrope, to je zmago nacionalne, demokratične ideje m končni propad fevdalizma in absolutizma. Tako pa je veliki konservativno-reakcionarni zgodovinski tok ki ga v Evropi še vedno predstavlja Avstrija, obvelja! tudi ob velikih, zgodovinskih dogodkih na Balkanu 1. 1912—1913, Nastopanje avstrijske diplomacije je bilo zastopanje ogrskih fevdalnih interesov, zastopanje absolutizma. Vse to mlado krepko, narodno življenje, ki se je razvilo ob tr-hlobi fevdalne turške države, je ostalo neopaženo visokim avstroogrskim krogom, če in kolikor je bilo opaženo, je vzbujalo odpor, je pomenilo obenem propad fevdalno-nemško-ogrskega, centralističnega sistema. Balkan se je preporodil, balkanski narodi so začutili moč mlade krvi, avstrijski fetdalni in absolutistični krogi niso bili sposobni, da bi se odtrgali od trhlobe okoli sebe. Odtod vsa negotovost in brezbrižnost avstrijske diplomacije. Sveža prerojena Avstrija bi hrepenela po osvobojenem Balkanu, stara, trhla Avstrija ne^more prenesti duha svobode in demokracije. Ali se je Čuditi malemu slovenskemu narodu, ki je zagvozden med Italijo, Nemčijo in Ogrsko in se dotika z najširšim delom svojega telesa ob hrvatsko-srbsko ozemlje, da je začutil sveži dih od balkanskih narodov t Ali se je čuditi, da je v slovenski mladini vzplamtela želja po svobodi, ki je vir življenja in hotenja T Koroško gorovje, Planini celo modern hotel in zdravišče. Ukovča-ni prebivajo črez poletje na planini, kjer imajo celo male njive in vrte, kjer pripravljajo za zimo sir, maslo, za živino pa krmo. Tudi za mladino je preskrbljeno glede šolskega pouka, kajti poleti je šola na planini. Med Gorjansko Planino in Zahomskim Breznikom je mala kotlina, pradobno bajeslovno jezero, po kateri teče Bistriški hudournik v potok Bartolo in ta mimo Žabnic in Trbiža v Žilico. KARAVANKE. T Naravni podaljšek Karnijskih Alp so Karavanke in se razprostirajo severno od Belega Potoka", Rateške Razvoduice in Dolinke. V dolžini 98 km ločijo Korotan od Kranjnke, v dolžini 30 km s Savinjskimi Alpami pa Korotan in Štajersko ter delajo raztečje med Dravo in Savo. Na zahadu jih loči od Karoiijskih Alp Žilica, na vzhodu in jugu Savinjskih Alp ja sedlo Fevča, sedlo Jezerski Vrh,'Pavličevo Sedlo, Solčava in Bistra ter sežejo do Mislinje, kakor tudi severno od njih z njimi vzporedni ostanki nekdaj mogočnega gorovja. Karavanke nimajo enotne goropisne oblike, ampak imajo v različnih višinah različne oblike. Celo pogorje ima značilne posebnosti Apneniških Alp; na severnem pobočju se odlikuje po izrazovi-ti obliki glavnega grebena, višini prehodov in strmini sten. Proti Posavju padajo Karavanke položno, proti Podravju le v začetku položno, p^-tem pa strmo. Do Jcpc so Karavanke nizke, z gozdovi porast le in ozke, proti vzhodu se pa potem vzdigujejo do znatnih višin ter tvorijo mogočne gmote s strmimi stenami. Med temi drvijo hudourniki v globokih strugah k Dravi ter prinašajo s seboj mnogo gramoza in peska. Srednja višina gorskega grebena je začetkom komaj 1200 m, torej le 600—700 m nad dolino, dosega pa v nadaljnjem glavnem grebenu blizu 1900 m ter pojema šele bliže Kokrskc Poprcčnice. Ljubelj deli glavni greben v zahodne in vzhodne Karavanke. Prvi imajo, precej enotno go-ropisno obliko in mnogo prelazov ter tudi najvišji vrh v aKravankah sploh, Stol (2239 m). Vzhodne Karavanke pa imajo v različnih višinah jako različne oblike in Bela jih deli v dve glavni pogorji. Tudi med posameznimi vrhunci je slično razmerje. Do Korenskega Sedla (1071 m) imajo ffolm (1144 m), Sibinj (1275 m), Peč 1511 m), Ratišče (1026 m), Petelinek (1547 m) te ros obrastli z zelenimi gozdi, košenicami in palininskimi pašniki. Med Pctelinkom in Kamenom jc Korensko Sedlo, črez katero vodi strma cesta iz Rikarje Vasi (586 m) na Kranjsko v Podkoren. Po zgradbi železnice Beljak-Trbiž-Ljubljana izgubila je svoj prejšnji pomen ta cesta. Tovorna pot je držala črez Koren že pred mnogimi stoletji; za Karla VI. pa so zgradili državno cesto. Leta 1813. so rešili Avstrijci vozove in strelivo preko Korena v Ljubljano pred Francozi, ki so prodirali po Kanalski Dolini proti Beljaku. Sedaj ima prehod samo pomen v strategičnem oziru in je državna cesta druge vrste. Od Korena proti vzhodu se vzdigujejo Karavanke v glavnem grebenu vedno bolj, kajti Ri-karsčica je že 600 m višja nego prelaz, Kamen tudi 600 m, Črni vrh pa 500 m, dočim se znižujejo stranski grebeni ob Korpiškem Jarku proti Žili kakor Radenščiea (1428/m), Ktfrpiščiea (1233 m) i. dr. Južno in vzhodno od Brnice se ponaša jo v glavnem grebenu: Voščica (1739 m), Veliko-va (1759 m), Predel (1325 m), Gradščica (1932 m), Trupcjevo Opoldne (1700 ni), Mumovec (1817 m), Malosko Opoldne (1801 m), Črni Vrh (1841 m), Belca (1441 m) ki Jepca (1607 m). Vsi ti vrhunci ao lahko pristopni zato, ker se razprostira pred njimi nižja panoga, v kateri najdeš tudi znana in jako dobra razgledišča po Žili in RoŽu, kakor Čcrnikcljevo Skalo (74$ m), Trupejevo Skalo (860 m), Stari Grad (860 m), Ovčevo (892 m), Bačico (1380 m) in dr. Sedlo Belca vodi od Baškega Jezera mimo Loč skozi Koprivniško Dolino na Dovje. Prva mogočna gora v Karavankah je Jepa ali Kepa (1243 m), ki razveseli vsakikrat človeško oko po svoji stožčasti obliki, če pogledaš s severne strani proti jugu. Do Kepe ne pokrivajo gozdovi samo pobočij Karavank, ampak tudi vrhove do poprečne višine 1600—1800 m. Pri Kepi se pa že razprostira pas alpskih trat in iznad njih se dviga kakor marmor bela prisekana piramida Kepa, ki ima. za spojne člene le malo nižjih od-raslekov, S Kepe je krasen razgled po večjem delu Korotana im je*jako poučen ne samo za koroške vrhunce, ampak tudi za Julijske Alpe in za Karavanke sploh. Na vznožju vidiš svetlomo-dro Baško Ji^ro, Dobravo, Beljak, ne daleč stran Vrbsko Jezero, Vrhnji Rož in Žilo v najbujnej-ših barvah. Čaroben je pogled v dolino v nasprot-stvu z mogočnim obgorjem. Kepo obdajajo: Turška Glava (1571 m), Gradčenica (1362 m), Siva Stena (1054 m), Resmanica (1735 m), Kurjek (1974 m), Mlinci (1582 m.) i. dr. Črez Mlinško Sedlo je prehod iz Podrožčice ali Fužin po Gra-diškem Jarku na Dovje. (Dalje prihodnjič.) Iran Cankar: V tistem hipu pa se je spomnil, kako je ubil Martin mladega psa. Tam zunaj ga je ubil, ob potoku, s kolom je bil po njem. Mlad pes je bil, lepe velike oči je imel in črno pego na čelu. Mar t in ga je ubil in ga je vrgel v potok, in ker je bil nes brez gospodarja, niso storili Martinu luč zlega samo črez poldan je bil zaprt ... Ali Tone je vidri, ko je zamahoval Martin s kolom in je kričal od silne groze in je bežal ... Mahoma se je vzpel v postelji in velik strah ga jc izpreletel. — Kako sem bil nepreviden, za božjo voljo! Tam sem jo pustil, čisto očitno, sredi podstrešja leži. In kcft>r pride, jo ugleda takoj, Še iskati mu ne bo treba < . . Za to,io! in na tfurih ie Še vse krvavo, vse podstrešje je *e kr-vavo! Tudi deska še leži tam in duri so odprte — kdor pojde mimo, se ozre noter in vse bo videl! — Vzdignil se je, da bi se oblekel in šel. Ob oknu je bila senca. "Kam, Tone?" "Nikamor, mati; spati ne morem!" Legel *jc spet in se jc odcl, ker ga jc vročina minila in sc jc tresel. — Saj je vse izgubljeno, čeniu bi sc zdaj mučil? Tudi na hlačah, na suknjiču je pač še vse krvavo; brizgalo je naokoli in morda se pozna celo na srajci, na rokah, na obrazu. — In silen stud se mu je vzdignil v životu. Prijel je odejo in tiho, da bi ne slišala mati, si je brisal obraz in roke, drgnil je, da ga je bolelo, in nato jA vrgel odejo daleč stran na znožje. — Lepo sem napravil «daj, z odejo sem se brisal! In jutri zjutraj bo vse krvavo! Da bi jo kam skril, zakopal t — Vzdignil ae Je i Životom, all omahttil je nazaj. — Zdaj je vse izgubljeno! — Ležal jc mirno, toda kmalu se je zdrznil, o-prl se jc s komolcem ob odejo in je poslušal. Zastokalo jc bilo, zaječalo od daleč — in stokalo je še zmerom, ječalo; bilo mu je, da se bliža, da hiti k njemu. "Mati!" Ood okna je stopila senca. "Zakaj ne spiš, Tone?" Sklonila se je k njemu in ga je pobožala po obrazu, "Ves mrrel si in poten." "Strah me jc." "Moli, Tone, in zaspi!" Prekrižala ga jc in je vstala. Tresel sc je in slišal je sam, kako so šklepetali zobje. — Zadremal sem bil že, sanje so bile ... O Bog! - Obrnil se je na postelji in je satisnil oči. AH komaj je zatlsnil oči, se je izvil is daljave, iz teme stokajoč, proseč glas. Tenak je bil od začetka in trepetajoč, ali bližal se je zmerom bolj in zmerom razločnejši je bil . . . Strah ga je bilo, ali v atrahu je bila že »udi zloba — odpirale so se durce tam — globoko v arcu in na pragu je čepela čudna Žival in je me-Žikala z zelenimi očmi. (Dalje sledi.) Berlinska "Vossische Zeitung" naznanja, da je Nemčija "morala" napovedati vojno ruskim holjševikom v Jekaterinoslavu, Odesi in Pol-tavi. V vseh teh okoliših je opaziti močno giba-nje sovražne rdeče armade. V okrožju donskih kazakov je tudi večja ruaka armada. Konrad Hausmann je izjavil v virtember-Škem deielnem sboru, da bo vojna trajala še prihodnjo zimo, kar je neizogibno. Amsterdamski "Telegraaf" poroča, da bedo ▼ Nemčiji pozvani k vojaškemu naboru Šestnajstletni dečki 1. oktobra t. L PROLETAREC TUJE UST ZA INTERIMS DELAVSKEGA LJUDSTVA. NARODNOSTI RIKl. V AME IZHAJA VSAKI TOREK. Laatnik in Udsjatvfj: - V Ousu take velike krize, ka-koranu je vojna, ostati trezen in Jugoslovanska delavska tiskov u razsoden, je maisikouiu zelo tež-druiba v ( hieage, Illinois. ko, marsikomu pa sploh neuiogo- Mfcro*>l»a: Za Ameriko $2 00 sa oolo|T*ki ^rmalui veliki dogod-lato, $1.00 xa pol leta. Za Evropo ki imajo vodno tudi velike pslho-$2.60 za celo leto, $1.25 za pol lota. i )ojfi**iitj posledice. Večinoma s* Oglasi po dogovoru. Pri spremembi fcivalitta je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. OlulU »)«vMik« «r g «P» ncl>tt>tu— IVtM i j« JmimL Ameriki. — Vm pritožbe glede nerednega pofcilja-aja usta in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Racia« Ave., Ckkago, lil. PROLETARIAN OwmS mm4 publi»b*d «vary TuaaSay by Sooth Slavic Workmen's Pub. le., ___Chicago, IIHboK. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half jraar. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for naif year. -u Advertising rates oa agreement. NASLOV (ADDRESS): ••PROLETAREC- «OOS W. at. STREET, CHICAGO. ILLINOIS MOBILIZACIJ A AMERIKE. V Washingtonu imajo namen postaviti na fronto tako armado, da bo lahko igrala odločilno vlogo v boju s centralnimi silami. Ne gre torej za to, da bi Ameriku sodelovala v vojni kakor pri kakšni kupčiji, ampak poseči hoče va- javijajo duševni učinki podobnih Kriz kar ua debelo. Tako je bil u;< primer težko razumljivi uagli ob* ,rat nemškega ljudskega mišljenja ,po izbruhu vojne velika psiholo-gičua reakcija za nas. Tako je rus-Ka revolucija z vso svojo zmatfovi-tostjo in z vsemi svojimi zmota-,uii v veliki meri psihologičeu učinek vojne. Takih učinkov, ki so pogosto-uia zelo podobni nalezljivi psihozi, ali histeriji, pa najdemo pov-son dovolj. Tudi v Ameriki jili lahko opazujemo. Čuditi se pa temu ui. zakaj ljudje so povsod ljudje; razlike uied posameznimi narodi, ki se zde opazovalcu včasi ogromne, so y bivstvu vendar mnogo manjše od tistega, kar je enako vsemu človeštvu. Ljudje govore različne jezike, ampak par palcev bajoneta mod rebra vpli v a na vse enako; od uarodnosti, dežele, podnebja itd. pa niso le učinki artilerijskih ¿rupnelo.v, temveč tudi psihologičuih karteč in bomb neodvisni. Kakor povsod je vojna torej tu di v Zedinjeuih državah povzro čila mnogo abnormalnega v mišljenju. Zgodilo se ni to le v eni njo z vso svojo močjo v zmislu snieri, anipsl^ prikazen je mno-Wilsonovih besed: Sila, sila,I gostranska. Tako je tisti fanati- skrajna sila, dokler ne bo svet re sen avtokraeje in zavarovan narodom mir. zeui, ki prav nič ne vpošteva raz mer in jih now v poste vati, le reakcija slepega fanatizma proti Vojni department je sklenil, da strahotam vojne, katerih nihče nc bo pred koncem leta 1,500.000 taji. diametralno drugo stran •bojevnikov, vsega skupaj pa 2,-j0 pa obrnjena histerija hiperpa-000.000 mož v Franciji. triotizuia, ki je na svoj način ena- Kakšen zuiisel pa bi nadalje tudi imelo prepovedati izdajanje nemškega ali madjarakega lista, Ui je v boju z nemško ali ogrsko vlado T Drug pojav v tej siueri je nemara še bolj značilen. Koncem u-prila so imeli guvernerji vseh dr- rev, ne lahko pravi, da se jih zelo velik del nauči angleško govoriti, vsaj toliko, kolikor jim je potrebno za vsakdanje življenje. Kljub temu bo veliki večini še vedno ložje čitati slovenski časopis, kakor pa angleškega. Naj poizkusijo izobraženci, ki imajo illinoiškega guvernerja Lowdeua je zastopal gospod Levy Mayer iz Chicage in ta moi je predložli sledečo resolucijo: "V Zedinjeuih državah je 100 ^plemen in uarodnosti. Triintrideset miljonov našega prebivalstva je tujega porebla. Pet miljonov jih ne zna angleško čitati in pisati ali pa ne govoriti. Tri miljo-ne tujcev v vojaški starosti ni na-}uyiliziranih. V Zedinjeuih državah izhaja 1600 listov v tujih jezikih in imajo 11 miljonov odjemalcev. Ta presenetljiva dejstva zahtevajo takojšno primerno uravna vo, da se more kljulbovati vojni krizi. Šole dajejo popravljalno sredstvo, ampak to bi zahtevalo mnogoletno podrejeno in tehnično delo. legislature se ne snidejo v bližnji bodočnosti. Nekatere ne bodo niti po enem letu ali pa se dalje zborovale. Pomoč potrebi* žav konferenco v Washingtons a več prilike za študij tujih jezikov, kakor delavci; Če niso baš jezikoslovci, jim bo čitauje tujih del vendar večinoma delalo gotove težave, katerih nimajo s svojim jezikom nikdar. Množine Slovencev ne bo noben list tako dosegel, kakor slovenski; in z drugimi jeziki jc e-nako. Zatiranje takih listov ne bi pospešilo amerikaniziranja, ampak bi oviralo izobrazbo in s tem tudi amerikanizacijo. Skrbeti bi bilo treba za nekaj povsem druzega, namreč za take prilike, ki bi priseljencem olajšale študij angleškega jezika. Kar se tiče državljanstva, ima pa Lene gotovo tudi prav. Med Slovenci se je vedno živahno agi-tiralo za to, da skuša vsak pridobiti državljanstvo, čim mu je mogoče. Ali včasi je to teže, nego si želi človek sam. Če mora delavec vsak hip v drugi državi iskati dela, minejo lahko dolga leta, preden se mu izpolnijo pogoji, ki jik jemo nemudoma, m to pomoč nam zakon določa za pridobitev držav Po programu bodo mobilizirali 1,500,000 moč od drugega poziva med majem in decembrom. Poleg tega pa pokličejo v armado še može, da nadomestijo vojake, ki so odšli v Francijo. Po ofieijelni izjavi vojnega tajnika je bilo v Franciji dne 1. maja nad 500,000 mož. Skupni program za vse leto je pa sledeči: 1. maja v Franciji nad 500,000 po cenitvi do 1. junija 800,000 Po cenitvi do 1. julija 1,000,000 (iblizo) Cilj do konca leta '2,000,000 Pred prvim majem je bilo manj kot 500,000 mož v Franciji. Vojni tajnik Baker je podal izjavo, da jih je nad pol mtljona onkraj morja, iz vojaških ozirov jc seveda zamolčal natančno število, da ne služi sovražniku za informacijo. Čete so torej odslc v tolikem številu v Francijo, da bo tam po konservativni cenitvi prvega junija 800.000, do prvega julija pa okoli enega miljona mož. Če bi vsak mesec po 1. juliju odšlo v Francijo 150,000 mož, tedaj bi jih bilo tam do konca leta 900.000. Vojni department je pa prepričan, da jih vsak mesce lahko pošlje mnogo več preko o-ceana, in zato velja za cilj 2,000,-000 mož. Končni načrt za drugi poziv ni definitivno izdelan, toda po načrtu, po katerem so se zaceli ravnati s prvim majem, bi se vršila mobilizacija tako: Meseca maja pozvanih 400.000 Vsak daljši mesec 150.000 Od maja do decembra bi bilo na ta način mobiliziranih 1,450,-000 mož. Vojni tajnik je naprosil kongres, naj mu dovoli pozvati pod zastavo toliko mož, kolikor jih potrebuje in naj se glede mobilizacije ne napravijo omejitve, o mogla biti kajzerjeva annada poražena. Na podlagi te zahteve lahko vsakdo dela račune, koliko mož pošljejo v Francijo po prvem maju. Seveda so to ugibanja in natančne, številke izvemo morda še le po vojni, ko ne bodo več mogle služiti sovražniku za informacije. Po vojnem programu, ki ga je izdelal vojni department, imamo lahko do konca leta 4,000,000 mož pod orožjem. Iz Ed\vardsvillc, III., poročajo: Sodnfrk Bemreuter je vzel šerifu •lenkinsu moč, ds pozove porot ni-ške kandidate. iz katerih izberejo poroto, ki bo sodila linčsrje radi linčanja nemškega podanika Ro-bert Paul Pragerja, Državni prav-dnik Streubcr jc predlagal, da ue šerifu vzame ta moč, ker je naklonjen obtožencem. Sodnik je ugo- ,Po|jskoin itd. izdajanje njihovih dil predlogu. llistovt ko slep in enako nerazsoden. V vsaki deželi je dofoiti ljudi, ki sovražijo v manjši ali večji meri vse, kar je tujega. Večinoma izvira to iz premajhnega znanja. Čim manj ve kdo o drugih ljudeh, narodih in deželah, tem rajši' jih prezira in zaničuje. V navadnih časih se ni treba preveč o-zirati na iabruhe takega sovru-štva, ker ne morejo imeti velikih posledic. Odkar imamo vojno, postaja pa ta stvar veliko resnejša. Nezaupnost napram tujcem in sovraštvo do njih postaja v gotovih krogih prava manija in nekateri časopisi, ki se kaj radi ba-hajo s svojo vplivnostjo, še podžigajo take strasti z največjo vnemo. Mednje spada na primer znana "Tribune** v Chicagi, priznano glasilo vclckapitalizma, ki zna sicer prav nepatriotičuo ovirati delo Wilsonove vlade, kriči pa kakor žerjav o patriotizmu, kadar misli, da more s to besedo maski-rati profitarske interese veleizko-riščevalccv. Tudi njeno sovraštvo do tujcev nima narodne podlage amtpak računa s tem, da so tujci po ogromni večini delavci. V nekaterih drugih krogih ima nastopanje proti tujcem sicer poštene vire in p<«tene namene, toda fanatično je, šovinistično, in zato strelja neprenehoma preko cilja in njegovi sklepi so krivični. V zveznem senatu je tfnator Hoke Smith dejal: "Vsi državljani in prebivalci Zedinjenih držav bi morali biti prisiljeni, da govore angleško in izdajanje vseh časopisov razun angleških 'bi moralo biti prepovedano." Senator King je šel še dalje i» je vložil -sledečo resolucijo: "Na dan 1, julija in po tem dnevu ne bi smela pošta Zedinjenih držav do kouca vojne ekspe-dirati noibcnih časopisov, mesečnikov, poročil, reakcionalnih in drugih tiskanih, mimeograHranili ali drugače razmnoženih reči v jeziku nobene dežele, spojene z narodi, s katerimi so Zedinjenc države v vojni." . Četudi ne verjamemo, da bo ta ,ali kakšna podobna resolucija i-inela praktičen uspeh, je vendar zelo značilna zs duha, ki prevladuje v gotovih krogih in za zrno te, ki jih poraja nemisleči nacionalizem. Slovenci so tehnično del Avstrije. Če bi obveljala Kingova rcsolucija, bi se prepovedali vsi slovenski časopisi. Toda faktično *o Slovenci v revolucionarnem stanju napram Avstriji in vsled tejra zavezniki Amerike. Kakšen zmisel naj ibi imelo prepovedati njim, Hrvatom, Čehom, Slovakom, uiore dati le kongres. Iz tega vzroka naj se sklene, da se zahteva od kongresa: 1. Vsak nenaturalizirani tujec, ki je star 21 let ali več in je opravičen do državljanstva, bodi pred 1. julijem 11)18. prisiljen prositi za prvi državljanski list; obenem naj se zahteva od njega, da posveti devet mesecev najmanje po dve uri na teden učenju angleškega jezika. Za tiste, ki ne pbogajo, naj se določijo primerne kazni. 2. Vsi listi v tujih jezikih naj bodo prisiljeni objavljati v angleškem in svojem jeziku take član« ke, ki jim jih od časa do časa pošlje vlsdni ursd za izobrazbo; u-vede naj se primerna cenzura. 3. Ti zakoni naj veljajo za dobo >sedanje vojne in po njej tako dolgo, kolikor spozna kongres, da je potrebno za izvodlbo predidočega načrta. 4. Od predsednika naj se ustanovi odibor desetih članov s pravico, da se pomnoži, ki naj »vrši te resolucije" Malo je manjkalo, da bi bila ta resolucija sprejeta. Toda na konferenci je bil navzoč tajnik za notranje zadeve Lane, ki jc odločno nastopil proti podobnim zahtevam, vsled česar se je gospodu Mayerju zdelo primemo, da jc umaknil .svojo resolucijo. Tajnik Lane je med drugim de-jai: "To konferenco jc sklical moj oddelek; njen nanten pa ni bil ta, da bi določala načela za kongres. Pri srcu nam je kampanja za izobrazbo, ne pa kampanja za ra/. burjenje. Pomagati hočemo tistim, ki so nesrečni, da ne more jo razumeti, za čem gre Aineri ka. Nimamo namena, da bi tuje-jezičnemu časopisju, ki ga kontroji ra vladni oddelek, določali smer. I Al i mi hočete reči, da je v tej deželi enajst miljonov ljudi, na polnjenih z izdajstvom in s sovraštvom do Zedinjenih držav: Nc verjamem tega. Le majhen del naroda, in sicer ne izključno nemški, boleha na nelojalnosti. Ljud stvo čita nemške liste, ker ne zna angleški čitati. Tiskopisi v nem škem jeziku naj bi se cenzuriraii in mislim, da se cenzura vsiljuje. Z nasilstvom nc morete napra viti Američanov. Če ne moremo tujcu pokazati, da je zanj in za njegovega fanta več upanja v A-meriki, če ga ne moremo prepriča ti tako, da si satu zaželi državljanstva, tedaj ga ne bi niti vabil, da naj postane državljan." Tajnik Lane je s temi .beseda /mi zadel v črno. Pustimo vprašanje pravičnosti na stran; ampak že s praktičnrga stališča se spe ■zna, Ha bi zatiranje tujejezičnih listov le škodovalo interesom Zedinjenih držav, ne pa da bi jim koristilo. Seveda jc želeti, da bi se vsalc prisiljene«* naučil jezika dežele. v kateri živi. Za nikogar ne more biti to tako važno, kakor za njega samega. Toda od želje do u-resničenjn je včasi zelo dolga pot Prilike za tak študij niso povsod enake in niso za vse enake. V vsaki kempi ni večernih šol in večerne ure niso proste za vse delavce. Povrh tega se delavci ne morejo naseljevati tako kakor premožni ljudje, temveč morajo s trebuhom za kruhom. Toda vzemimo le ugodnejše slučaje v poštev. Kar se tiče Sloven- Ijanstva. Ampak ne glede na to je gotova resnica, da bo tisti državljan mala vreden, ki je le po «ili pri dobil državljanstvo. Prepričati ga je tre. Vager aH pa če noče pomagati tlačaiioui, da hi to dosegli, jih vsaj ne bi smel ovirati v tem. .Nepristranost v delavskih bojih je .pač najmanje, kar se more priča-jtovati od javnega uradniku. Če ui Vager sposoben za to, tedaj sploh ui sposoben za governerja in (¡oni-pers ima prav, da nasvetu je nje» gov odpoklic. Na Porto Miku jc treba moža, ki je dorasel situaciji in ki si zna pridobiti zaupanje prebivalstva. ZA POfiTNE USLUŽBENCE. S PORTO RIKA. Samuel Gomrpers je poslal spomenico predsedniku, v kateri priporoča, da naj odslovi Arthur Vagra, governerja na Porto Ri- ku. Oompers obtožuje Yagra, da ni zmožen reševati delavskih v-prašanj in ni kos delavskemu položaju na otoku. Predsednik "Ameriške delavske federacije' pravi da se gover-ner Vager ni potrudil, da sbolša položaj, delavcev na otoku. Vager pripada demokratični stranki in je Kentuckičan. Za governerja je bil imenovan v letu 1D14 za štiri leta, toda kongres jc skic nil, da ostane governer, dokler ne bo kdo drugi imenovan na nje govo mesto. Ni dvoma, da je Vager res nesposoben mož, če se namreč vza me v poštev, kakšen mora biti go verner v resnici. Morda bi bil sposoben superintendent kakšne .kapitalistične družbe; pr6fitarji l>i bili z njim najbržc zadovoljni. Toda na Porto Riko ni bil poslan kot zaščitnik izkoriščevalskih interesov, temveč kot governer vsega ondotnega frefoivalstva. Da jc položaj delavstva na Por-ito Riko izpod kritike, je že davno znano. Življenje ondotnega plantažnega proletariata se komaj razlikuje od suženjskega. Vsled tega so hiji tam že številni delavski boji. Masa tega ljudstva je dolgo živela takorekoč izven civilizacije. Vsakdo ve, da so delavci na taki Senat je sprejel spremembni predlog k poštnemu proračunu, ki povišuje plačo poštnim uslužbencem.Povišanje je precej podobno povišanju plače v Maddenovem predlogu, ki je bil v kongresni abornici sprejet kot samostojen predlog. Senatni predlog določa povišanje le za to leto, medtem, ko Mad-denov predlog stalno povišuje plačo. Razlika med predlogoma izravna kongresni konferenčni od -bor. Senatni predlog povišuje plačo za $200 in za eno leto poštnim u-radnikmn na pošlali prvega in drugega razreda, pismoiiošem v ine.stu, poštnim uradnikom na železnicah od 1. do 10. razreda, Ravnotakega povišanja so deležni poštni uslužbenci in uradniki, ki prejemajo nad $1,500 na leto. Uslužbenci, ki prejemajo $*00 na leto, dolie 20-odstotno povišanje. Uslužbenci, ki prejemajo od $800 do $1,500 na leto, dobe 15 -odstotno povišanje na leto. Pismonoše na deželi, ki dostavljajo pismo z vozem, 20-odstotno povišanje. Pismonoše na deželi, ki dostavljajo . pošto z motornimi vozmi, 20-odstotno povišanje. Začasno nastavljeni alf pomožni uradniki ali pismonoše na poštah prvega in drugega razreda prej -mejo 40 centov na uro. primitivni atopnii akrajno potr set '' prominentnih " oseb in sodi-' pežljivi ljudje. Če stopi tak pro- šče jih je dalo aretirati. Prvi jc bil aretiran Grant II. Dowell, posvetovalni inženir Phelps-Dodge korporacije v Bis -bee. Zaporno odredbo mu je pre-čital zvezni maršal Dillon . Naporna odredba obtožuje a rotira nce, da so na zarotniški na čin (.plenili ameriške državljane njih pravic in kršili 19 sekcijo •'.veznega kazenskega zakonika. Ker ni bil zvezni »komisar J. D. Taylor navzoč, so aretirane osebe postavili pred mirovnega sodnika M. C. Iligha, ki zastopa komisarja. High je določil zs vsakega kVOOO poroštva in da pride dn« 2S. naja v Tuscon, Ariz. Zvezni sodnik Stelle, ki je predsedoval veleporoti, je inštruiral letariat v stavko, je vsakdo lahko prepričan, da so ga morale na to nagnati neznosne razmere. Kar se je o teh razmerah poročalo, jc pa tako, da bi jih ameriški delavci označili še za hujše «kakor za neznosne. Oompers pravi v svoji spomenici, da ni Mr. Vager ničesar storil za Zboljšanje delavskega položaja. Zdi se nam, da jc to še vse prcblago povedano. Skoraj vsako poročilo zadnjih let je pravilo, da jc stal v vsakem boju na stra.ii podjetnikov in jim pomagal potlačiti vsako grbanje. Z otoka so prihajali obupni klici v Ameriko, a menda so večinoma ostajali glaso» vi vpijočih v puščavi. Tak governer je nesposoben v Italijanskemu fiziologu Paladi-nu se je posrečilo s poizkusi pojasniti glavobol, ki je stalno posledica gladu. Eksperimenti so pokazali, da se pritisk na možgane poveča, ako telo ne sprejme vase dovolj hrane. Snovi, iz katerih so sestavljene možganske stanice, :*e prav močno razlikujejo od snovi, iz katerih je sestavljeno ostalo telo. Paladinovi poizkusi so dognali, da izgube možgani vsled stradanja precejšnjo količino etra, dočini vsebujejo več vode kot sicer. Ker je eter'mnogo lažji od vode, postanejo možgani ob lakoti težji. Italijanski znanstvenik bo s svojimi poizkusi nadaljeval. Dr. Femvick je v nekem poročilu na higijeniškem zavodu v Londonu izjavil sledeče: Vsi že-ci niso enaki; dobe se taki žclod-lodci, ki tako prebavljajo, da morejo komaj oklržati človeka pri življenju; so pa tudi taki, ki delujejo dva do trikrat toliko, kakor normalni želodec. Normalni želodec more v 30 letih prekuhati 25,-000 kg hrane, so pa tudi taki, predelajo dva do trikrat več. Take želodce imajo ljudje, katerih po-žrešnost ni mogoče nikdar nasititi. Prav nedavno se je culo o nekem dekletu, ki ima želodec izredne delavnosti — brezmejne po-ž remi ost i. Dekle je pojedlo v 24 urah 33 kg mesa. Vsako zdravilo proti taki požrešnosti je bilo brezuspešno. In sedaj pomislite, da dobi tako dekle z mlinom v želodcu za ženo kak siromašni delavec! veleporoto, da ne izreče le obtožbe,'normalnih časih; sedaj pa spada >a vprašanja eno šablono in hočejo po njej reševati vue probleme. Če pride do tega, da se ne da ves svet stlačiti v njih šablono, ne marajo preiskovati, če ni bilo njih znanje ali mišljenje kje pomanjkljivo, ampak bi najrajši storili to, kar je delal Prokrutes s potniki, ki so prenočevali v njegovi posteji: komur je bila postelja predolga, gu je raztegnil, komur je bila-prekratka, mu jc odsekal noge. Na drugi «trani so ljudje, ki imajo sami v sebi toliko svobode, da znajo popraviti svoje mnenje, če spoznajo, da so se motili. Med zadnje spada anani pisatelj sociolog dr. William Robinson. Socialistični "New Appeal" piše o njem: Ed<*n izmed najbolj znanih bojevnik pacifistov je mogočno nastopil za vojno proti pruskemu militarizmu. To je dr. William Robinson, znani pisatelj oociologičnlh iu zdravniških člankov. Dr. Robinson, čigar dont je New York, je po vsej deželi znan kot neustrašen bojevnik :.u svoje prepričanje. Kol urednik "Critic and Gui- de" in drugih publikacij je storil jako mnogo za povzdigo zdravniškega poklica v tej deželi z o-žirom ua kričeča družabna 4n industrijalna zla našega časa. Prištevati ga je prvim zdrava i k oni v tej deželi iu za nekatere bolezni je priznana avft>riteta.P6gnetoma je s svojimi spisi prispeval za socialistične časopise. Od časa, kar smo udeleženi v vojni, je dr. Robinson silovito pisal proti politiki vlade, zlasti v svojem pacifističnem magaziuu "A Voice of the Wilderness". Dne 27. februarja tega leta je svojim odjemalcem razposlal tiskano okrožnico, s katero naznanja, da > pušča svoje pacifistično stališče iu izreka prepričanje, da zahtevajo interesi demokracije, zlasti revolucionarne Rusije, podporo zavezniške stvari. Ironija usode je, da jc dobil le nekoliko dni pozneje od vlade obvestilo, da jc njegova publikacija ustavljena. Očividno ni bila vladi znana izprememba njegovega stališča. Naslednja je njegova zadnja izjava, kateri so — kar jc čudno slišali — kapitalistični in socialistični listi odrekli obclodanjenje. Njegova izjava se glasi: "Pravijo, da je znamenje velikosti, če se radovOljno prizna napaka. Jaz nisem velikan, vendar sem pa vedno pripravljali priznati zmoto, če jo storim. Zdi sc, da je naš predsednik imel prav, ko je pravil, da se Hohenzollernom ne more verjeti, in da smo se motili mi, 'ki smo mislili, da ni velike razlike med militarizmom raznih dežel. To, kar dela sedaj kajzer s svojo «oldatesko, jc nekaj tako neverjetnega, tako groznega, tako izdajalskega, tako brez p rimer ne ga, da se ob teiu u»ta\lja razum in zmrzuje kri v žilah. V vsej zgodovini ne poznam podobnega primera. Tudi divjaki sprejmejo mir, če je eno pleme priznalo svoj poraz, prosilo za mir iu sprejelo vse cd sovražnika predložene pogoje. Tukaj prosi Rusija v resnici za mir, sprejema vse ponižujoče pogoje, zahtevane od zmagovitih in brutalnih nemških junkerjev, sprejema hujše pogoje, nego jih je Nemčija predlagala v Brest Litovskem — in človek bi mislil, da je to dovolj. No. Junkerji, ki so odvrgli krinko in pokazali vsemu svetu, da hrepene po pod-jarmljeuju, so res sklenili uničiti Rusijo, razdeliti jo, izKcsati zadnjo kapljo njene krvi. Ob takem zločinskem postopanju obstane človek v grozi. Do pred kratkim sem obžaloval, da je Amerika kot narod vstopila v svetovno vojno. Nikdar nisem nasprotoVal posamez-uikoni, če so vstopili v vojno, misleči, da je to njih dolžnost. Nasprotno sem vedno izražal svoje priznanje tistim, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za to o čemer so verjeli, da jc pravično, in povedal sem to v septembrski številki. "A Voice in the Wilderness". Srce se mi je krčilo od groze nad tem, da prispevamo kot narod za uničevanje življenja in sreče na delalo, kar prinaša vojna vse sama s seboj. Prve dni našega sodelovanja v vojni sem stal- no Čutil, kakor je čutil predsednik Wihion nekoliko mesecev prej, da more Amerika demokraciji najbolje puslužiti na drugačen način kakor z oboroženim nastopom. Toda po gnusnem vpadu Nemčije v Rusijo, ki se ui upirala, sem prišel do spoznanja, da so nu svetu tipi organiziranega zlega, ki se ne morejo in ne smejo pasivno trpeti, katerim se je treba upreti, če naj se ohrani svet kot celota krute nadvlade sil, ki bi uničile demokracijo povsod in ki se rogajo vsemu, kar dela za pravičnost iu incdnaroduoiie stike. Sedaj ini je jasno, da zahtevajo interesi demokracije, dokler ne bo mogoče organizirati lige narodov, da nadaljuje Amerika s podpiranjem zavezniške stvari in da se bojuje na ukaz demokracije z vso silo. Sedaj sem pripravljen sprejeli vodstvo pre-zidenta Wilsoua, ker sem prepričan, da pozna položaj najbolje in jc najbolj sposoben, da jo modro vodi. _ Iz Kodanja poročajo: Na Finskem razsaja strašna ¿¿ikota, ker ui prišlo prav nič živeža iz Nemčije v deželo. V Hclsingforsu in v Viborgu umira mnogo ljudi po ulicah od lakote. To je dobrota, ki jo ima švedsko-finski fevdalizem od Nemčije, na katero se je zanašal. Ple-iM oni ta gospoda bi bila to pač lahko ugenila, preden je šla prodajat deželo kajzerju. Nemška sol« dateska, ki je prišla "ščitit belo vlado", hoče pač jesti in sicer se hoče do sitega najesti. Kako naj bi torej ljudstvo ne stradalo?" Avstro-nemška vojna. V Nemčiji ne bi bila nobena vojna tako popularna, kakor vojna z Avstrijo — tako je dejal neki Holandee, ki je prebil nekaj časa v Nemčiji, in se je zdaj vrnil v svojo domovino/ Človek bi dejal, da so to zelo čudne besede iu bi smatral pripovedovalca za velikega lažnivca ali pa vsaj za velikega fantasta. Toda mož utemeljuje svoje mnenje iu vredno ga je slišati. Nekemu časnikarju je na podlagi svojih izkušenj v Nemčiji dejal: "Ako vprašate, če je vojna v Nemčiji po. pulama, moram odgovoriti, da ni. Toda če ine vprašate, proti kateri državi bi vojna najbolj popularna v Nemčiji, moram reči, da proti Avstriji. Sovraštv o do Avstrije jc najznačilnejši pojav v javnem mnenju Nemčije. Koder sem hodil kjer sem bil, povsod sem opazil to sovraštvo. V prvih mesecih vojne so bili Nemci zelo j< ni, ker ni mogla Avstrija sama ustaviti Rusov, in če so jih hoteli pravočasno ustaviti, je bilo treba nemških čet in — kar je glavno -- nemških generalov. Bilo je tedaj nekaj navadnega, če jc Avstrijec srečal Nemca in g;a pozdravil 2 običajnim: "Imam čast" — da mu jc Nemce naglo odgovoril: "Da, to je vse, kar imaš." Mržnjo proti Avstriji so pa povečali zadnji dogodki, posebno znano pismo cesarja Karla. V Nemčiji prevladuje mnenje, da l>o Avstrija kriva, čc zgubi Nemčija vojno. Mnenje in sodba Nemcev o Avstriji jc ob kratkem sledeča: Nemčija je morala braniti in rešiti Avstrijo, kadarkoli je zad nji grozila nevarnost bodisi od Rusije, Srbije, Runiunije in Italije. Ko je bil z Rusijo sklenjen mir, je dobila Avstrija večje ugodnosti na račun Rumunske in okupirala je ko« Italije, do česar so ji pomogli Nemci. Nemčija zdaj zahteva, da naj Avstrija pošlje svoje čete na zapadno fronto in ji pomaga pri ofenzivi. Ko so se vršila progajanja v ta namen med Berlinom in Dunajem, je avstrijska vlada odgovorila, da se ne upa poslati čet, ker sc boji revolucije doma. Ljudstvo v Avstriji smatra, da je vojna za Avstrijo končana na vseli frontah izvzemši italijansko. Nemčija jc dobila le avstrijsko artilerijo na pomoč, kar pa ne zadostuje; vsled tega jc Avstrija izdajalka, ki bo Človek, ki ima dobro razvit socialni čut, pojmi bivstvo in namen politike, kateremu ni vseeno monarhija ali republika, liberalizem «Ii socializem, dogme ali znanost, anarhija ali kolektivizem, nacionalizem (= narodni egoizem) ali internaeio-nalizem (= narodni altruizem) itd., bo skušal zavzeti v vseh podobnih vprašanjih odločno stališča; iz teh bo izvajal konsckvcncc za svoje življenje in bo čutil mogoče tudi potrebo in dolžnost. da deluje k uresničenju idealov, ki slede iz onih stališč. Že pred več kol 50. leti je napisal Havliček, češki prvoboritclj demokratične ideje, sledeče besede: "V pravi konslitucionalni državi mora spadati vsak občan h kaki stranki in kdor pravi, da je nestrankarski (t. j. da ne drži z nobeno stranko), je, ali brezbrižen človek, ki se za nič ne briga, ki prenaša potrpežljivo kakor ovca vse, kar mu dodeli osoda ne da bi premišljal, kako bi si sam pomagal, ali pa je zvita lisica, ki čaka pri boju -stranke, kam potegne veter, da .se poda k oni stranki, ki dobi zmago." Ako se izogiba neizobražen človek politike, ako kaže neumevanje in napačno pojmovanje politike in se da kupiti in prodati, je to čisto nnilji-vo. Žalostno pa je, da se to pojavlja tudi pri ta-kozv. inteligenci, ki jc absolvirala srednjo šolo in katero je treba razločevati, kakor uči skušnja od resnične inteligence, ki je neodvisna od ofieielne izobrazbe. Med diplomirano inteligenco je mno-go ljudi, ki ne kažejo nikakega razumevanja politike. Zabavljajo navadno čez vse mogoče javne zadeve in vprašanja; zabavljajo čez «tränke, cez vlade, čez posamezne osebe, volitve, čez draginjo, čez stavke, krivične družabne razmere itd. Da bi nekoliko premišljevali, kje tiči vzrdk onih poja- morala plačati svojo nehvaležnost ob prvi priliki" Ne bomo jemali teh besed za sveto pismo Toda precejšnje jedro resnice je gotovo v njih Treba je le dati liolandčauovo izjavo primeru« na rešeto. 1 Kar se tiče popularnosti vojne, v splošnem, je lahko verjeti, da take popularnosti ni. Februarski štrajk. kakorkoli je bil ponesrečen, je vendar zelo zgovorno dokazoval, da so delavske mase site vojne. In v deželi, ki je tako industrijaliio razvita kakor Nemčija, se ne more nobena ideja imenovati popularna, čc nima simpatije delavstva. Opazovalec, ki ne jemlje tega v pošte v, pride prav lahko v zmoto. Povsod se dobe elementi, ki se znajo "navduševati" za karkoli; nič posebnega ni, da sc navdušujejo danes za to, kar so včeraj preklinjali iu narobe. Taki elementi, ki se zbirajo zlasti v velikih mestih, nastopajo včasi tudi v velikem • atcvUu, in površen opazovalec jemlje tedaj njihove klice lahko za izraz splošnega mnenja, pa re zmoti. » Naš Holandee pa pravi, da vojna V Nemčiji sploh ni popularna; torej se ne navdušujejo zanjo niti taki zakotni elementi. Nedvomno je tudi njihovo trpljenje že preveliko, da bi neprenehoma tulili "Waeht am Rliein" in "Deutscli- i laud, Deusehtland ueber Allés." Pravi pa, da bi bila popularna vojna z Avstrijo. Tega ne bi meni nič tebi nič podpisali. Kar sc tiče zavednega delavstva, bi mislili, da se jc naveličalo vsake vojne. Znamenj za to je dovolj. Uazuu omenjenega štrajka je bilo v mnogih krajih dežele že vse polno resnih izgredov zaradi pomanjkanja živeža in drugih muk, ki jih prinaša vojna s seboj. Tudi razni dogodki v nemškem parlamentu so v tem oziru poučni. Manjšin iki socialisti morajo imeti precej pristašev med ljudstvom in njih kandidatje zmagujejo vča- ' si, v okrajih, v katerih bi bilo to težko pričakovati. , . Zlasti važno senatu zdi, da so zavednejsi cle-nicnli protestirali ravno proti temu, kar vpisujejo militarksti Avstriji posebno v greh, namreč proti počonjanju nemškega militarizma v Rusiji, kjer je Avstrija ostala nekoliko brHj v-ozadju. Inteligenca vov, ki vzbuje nezadovoljstvo, kako bi se odstranilo te pojave in da bi delovali v okvirju kake politične stranke za zboljšanje razmer itd., to takim ljudem ne pride na uni. Ogrevajo se navad no za "nadstrankarstvo," .skrivajo se za "neodvisne" liste in govore zaničljivo o slrakarstvu. To so navadno večni malkontcnti, politični analfa-beti z omejeno politično izobrazbo, brez umeva-nja političnega življenja in vzročne zveze družabnih pojavov, in zato tudi ne morejo priti do tii-kakih jasnih političnih stališč, nazorov in idej. Ko je stopil znani prof. Liszt dan po svoji izvolitvi za poslanca nemške napredne ljudske stranke (pri zadnjih dreavnozborskih volitvah) zopet v predavateljsko dvorano na berlinski univerzi in ko MO mu priredili njegovi slušatelji ova-cijc je odgovoril: "Zahvaljujem se vam, gosj>od-je, najprisrčnejsc za vaš prijazni pozdrav. Dovolite, da spregovorim ob enem nekoliko besed o političnem življeju. Že od davna sem prepričan, posebno pa od dobe, odkar delujem kot učitelj na berlinski univerzi, da je velika napaka v političnem življenju" vsakega naroda, ako se možje, ki se tako radi nazivajo intelektualne, oddaljujejo političnemu življenju. Politično delo v stranki ne vpliva vedno s čiito radostjo, to vse vsak, ki sc je udeleževal političnega življenje. Ampak izobražen človek se vender ne sme odtegniti temu delovanju, ako hoče popolnoma in verno spolnjevati dolžnosti, katere ima kot državljan. Za me je bila vedno merodajna misel, da morajo starejši pred mladino z dobrini vzgledom naprej, da ne bi se naučili akademiki samo govoriti, temveč tudi delovati kot delavni sodelavci. Le navrdeuio j Iz tega je sklepati, da ne bi bila pri delavstvu niti vojna z Avstrijo popularna. Drugačna je pa stvar gotovo med nacionalistično buržvazijo in vojaško stranko. Če raste tam sovraštvo do Avstrije od dne do dne, se temu ni Čuditi, in razlogi, ki jih našteva Holandee, pojasnjujejo to sovraštvo precej izdatno. Pri tem ic jc treba ozirati na dejstvo, da so ljudem v Nemčiji avstrijske razmere slabo znane. O narodnostnih težavah v Avstriji imajo Nemci le blodc pojme. SplcÄno smatrajo Avstrijo za drugo nemško državo, v kateri sicer druge nartxlno«ti v norma* lih ciydh nekoliko rogovilijo, dočim bi morala 44ljubezen do cesarja in države" v vojnem času izravnati vsa nasprotja*. Avstrija se je v vojni res pokazala skrajno slabo. Ne enega resničnega vojaškega uspeha ni dosegla. Mestoma je bila kar sramotno tepena, na primer v Srbiji in parkrat v Oaliciji in Bukovini. tn skoraj povsod^ kjer jc naposled "zmagala" — ee se sme vpričo neenakosti sfi ta izraz sploh rabiti, se je to zgodilo z nemško pomočjo in pod nemško komando. V Berlinu, v Lipskem, v Hamburgu ne razumejo, da ui moglo vsled notranjih avstrijskih razmer biti drugače. Kadar čitajo o kakšni rc-volti na Češkem, o kakšni demonstraciji v Ljubljani ali o podobnem dogodku, preklinjajo tisti trenutek Čehe, Slovenec i. t. d., ampak potem obrnejo takoj svojo jezo proti Avstriji sploh, že zato, ker ne zna svojih narodnosti ugnati v kozji rog. In vendar je Prusija krivična. Tudi če niso šli slovanski rezervisti z navdušenjem na bojišču, so vendar šli po sili in čc ne bi Rilo njih na tisoče in tisoče popadalo v prvih vrstah, ne bi bilo danes toliko nemških rezerv, kolikor jih je. Sploh se je avstrijska vlada dovolj trudila, da 1>i bila potlačila vsako gibanje nenemških narodov; na Dunaju pa nrso krivi, da imajo ti narodi preveč odporne moči in jih ni mogoče ne kratkonialo ger-manizirati ne enostavno uničiti. »leza ne pozna razsodnosti. Avstrija ni dala Nemčiji tista podpore, ki jo je zadnja pričakovala. Nemški imperialisti in militaristi vidijo to dejstvo in ne uvažujejo nič. To razmerje se tekom trt politika. gre tu za delovanje za gotovo politično stranko. V resnici je to delovanje za domovino." Da večina še vedno nima pravega .smisla /a politično življenje, je kriVo v prvi vrsti pomanj-kanje politične izobrazbe. Ker pa sc od poprečnega državljana ne more zahtevati, da bi se sam politično izobrazil, pade krivda v drugi vr^ti na naše» šolst vo, ki čisto nič ne skrbi za politično izobrazbo svojih učencev. Knaka volilna pravica, samouprava in druge demokratične uredbe ne fungirajo dobro, ako se državljani o teh stvareh že v šoli ne informirajo. Večjim pravicam odgovarjajo večje dolžnosti napram celoti (narodu, državi) in nobena sila nima toliko zmožnosti, napel ja vati državljane k spolu jeva n ju državljanskih dolžnosti, kakor je ravno jssno razumevanje bivstva in namen politi-tike. 44 Politična izobrazba je. takorekoč duševni most od državljana do države." (Dr. II. Rauch-nerg.) Ce pa pogledamo naše šolstvo, vidimo, da se z rastočo demokratizacijo ni ¡»oskrbelo prav nič Za porilitčno izobrazbo državljanov. Naše šolstvo je ostalo v bistvu tako, kakoršno je bilo pred pol stoletjem. Izobrazba, ki se tu podaja, posc!>no pa, kar se • iče človeka in človeške družbe, j> strašno revna. Mnogo od tega, kar se prodaje za čisto resnico, spada že davrio v muzej med zarjavelo šaro, marsikaj, kar sc vtepa mladini v glavo, ppada na strokovne šole in marsikaj je brezpomembno in nepotrebno. V naših šolah straši Ae vedno "verouk" in pretirano spoštovanje mrtvih jezikov. Namesto kulturne zgodovine se poučuje sama zunanjost, vojne ni »bol jšalo hi sc ni moglo zboljsati. Vsled tega -sc jc nemška jeza izprcmenila v sovraštvo. Junkerji in Ludendorffovci menijo, da mora Nemčija sama vzeti vajeti Avstrije v roke. V vojaškem oziru se jc io že davno zgodilo; -tukaj se zdi, da ni Nemčija niti mnogo vpraševala. V drugih ozirih je storila odločHni korak, ko je bil Kari zadnjič pri Viljemu in je sklenil novo, baje za 25 let veljavno zvezo, ki ne pomeni v bivstvu nič druzega, kakor da anektira Nemčija Avstrijo. Sovraštvo do Avstrije je v omenjenih nemških krogih gotovo tako veliko, da se ne bi ustrašilo niti vojne, tem manj ker so nemški komandami i sami spoznali slabost Avstrije. Toda čemu je treba vojne, če pada Kari sam pred Viljemom na kolena in mu prinaša Avstrijo takorekoč na krožniku Drugo lice utegne vsa stvar dobrti le tedaj, če vprašamo, kaj poreko avstrijski narodi. Že prihajajo poročila, da vabuja nova pogodba z Nemčijo veliko nezadovoljnost med Čehi, Jugoslovani in Poljaki. Druzega seveda ni bilo nič pričakovati, zakaj jc naposled tudi zavarovanje Ilabsburžanov proti revoluciji v Avstriji. Očitno je notranji položaj v dvojni monarhiji že skrajno kritičen in gospod Kari sc za vsak slučaj ozira po nemških regimentih. Faktieno je Nemčija postala žandar Evrope. Svoj protirevolucionami poklic jc začela izvrševati v Rusiji, Tkrajini, na Finskem, na Poljskem, Estonskem, Livonskem i. t. d., sedaj je pa Avstrija prišla na vrsto. Kari je nedvomno moral žrtvovati mnogo svoje neodvisnosti Viljemu, ali rajši je storil to, kakor da bi eventualno sploh izgubil krono. Sedaj upa, da ostane Avstrija s pomočjo nemških bajonetov skupaj, Četudi le kot vazalna država Prusije. Ali z revolucijo je tako, da postaja včasi tem odločnejša, čim bolj se ji žuga. To bi se tudi v Avstriji lahko zgodilo. Zveza z Nemčijo uničuje celo sk ronine upe na narodno avtonomijo v mejah Avstrije. V takem položaju pa navadno oživi geslo: Vse ali pa nič! Svoboda ali pa pogin! Škandalozna pogod«ba z Nemčijo bo najbrže le kurivo za revolucijo v Avstriji. .etniee, kralji, cesarji, vojske itd. Namesto da bi se v pri rod oslov ju, ki je podlaga vseh ved, povedal o kaj o novejših znanstvenih pridobitvah na polju kozmologije, biologije*in antropologije, se morajo učenci učiti, koliko zob ima hijena, kako se imenujejo posamezni deli kakega okostja, koliko prašni kov ima kak cvet, kakšno obliko ima kak kristal, iz česa obstoji kaka rudnina in polno drugih enakih iu podobnih podrobnosti, ki ne o-stanejo dolgo v glavi. O modernem življenju, človeški družbi, o novodobnih stremljenjih naša šola molči, ker je to baje mladini škodljivo. Ko stopi mladenič po dovršeni srednji šoli iz suhoparnih zidov z nabasano vrečo letnic, pravil, formul, sistemov itd. in s lakozv. zrelostnim spričevalom v roki, je navadno nezrel za samostojno praktično življenje. Dolga je še njegova pot do resnične iaobrazbe, ako jo sploh najde. Zorf> časa pregloda tisto prenapolnjeno vrečo, drobiž se p«>-lagoma porazgubi iu nazadnje jc lc raztrgani vreča brez vsebine. Marsikateri si skuša poleg svoje stroke, ki si jo je izbral na visoki šoli, spopolniti srednješolsko izobrazbo. Ker pa tudi visoke šole, izvzemši par fakultet, vse preveč na enkrat zahtevajo, zato je tudi tu samoizobrazba zelo otežkočena sli pa trpi pri tem strokovni študij. (Dalje prihodnjič.) Iz Samare, Rusija, jsvljsjo, ds ne bo letos niti polovica polja obdelanega v Veliki Rusiji. Vzrok temu je splošen nemir, nerešens zemljiška vprašanja in veliko pomanjkanje semenja, konj, volov in orodja na kmetih. il P K O L K T A JR ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgusta 1908. PODPORNA ZVEZA Inkorportrana 22. aprila 1900 v državi renn. Sedež: Johnstown, Pa. O LAVNI URADNIKI: F trdimi ui k: IVAN PROSTOR. 1008 Norwood R'd.. Cleveland. Ohio, podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. P. D. 2, Box 11S. Went Newport, pa. Olavnl talnik: BLAt NOVAK. 631 Main Str , Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOV6I6, 634 Main Str., Johnatown. Pa. 2. Pom. UJ.; ANDREJ V1DR1CU. 170 Main St.. Fraiiklln. Oonemau^h, Pa Blagajnik: JOSIP ŽRLE. 6602 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio. Pom. Blagajnik: ANTON H06BVAR, R. T. D. 2, Box 27, Bridgeport O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor. odbora: JOSIP PETF.RNEL. Box OA. Wlllock. Pa. 1 nadsornlk: NIKOLAJ POVSE. 1 Orab St., Numrey II111. N. 8. Pitta-burgh. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROSBU. 886 E. 137th St., Cleveland. Ohio. FOROTNIODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER1AN, Box 72, Baat Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPCIO, R. F. D. 3. Bok 116. Fort Smith. Ark. 'f porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. I4th St., Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 813 E. Ohio St., Pittsburgh. Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa. URADNO GLA8ILO: «''GAS NARODA.'* 82 Cortlandt Street, New York City. * Cenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proneni pošiljati vso doprne naravuoftt na glavnega tajnik» in nikogar drugega. Denar naj ae poiljo edino potom Poitnih, Kzpreanih, ali Bančnih denaraih naka/nic. nikakor pa ne (»otom privatnih čekov. Nakaznice naj ne na--nlovljajo: Blaž Novak, Title Truat and Ouarautee Co. in tako aaslovljene poMl.jajo z mesečnim poročllofct na natdov gl. tajnika. V alučaju, da opazijo (trufttvent tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomaujkljivozti, naj to nemud«>uia naznanijo uradu glavaega tajnika, da ae v prihodnjo popravi. VARČEVALNE ZNAMKE. Dopisi. V Proletarcu", in tako je bilo natisnjeno tudi na majskem listu. Ca bi bila to angleška revijs, se , Virden, 111. P* M *>rset centov je neka-V sedanjih Gasili je vojna za ves| vadila eeti* za angleške re-avet največje iu najglasnejše vpra, imcl oljso priliko za to. Kadar ima 16 znamk po 25 centov, ki jih nalepi na takozvani Thrift Curd, jih lahko izmenja z majhnim doplačilom za vojnovarče-valno znamko (War Savings Stamp),'katera bo 1. januarja 1923 vred-, na 5 dolarjev. Toliko izplača takrat zanjo vlada Zcdinjcnih držav. Če se hočejo Thrift Stamps izmenjati za War Savings Stamp, ki nosi obresti, jc treba na 16 znamk dt^plačati meseca maja 16, junija 17, julija 18, avgusta 19, septembra 20, oktobra 21, novembra 22, decembra centov. To se pravi, da velja en War Savings Stamp mesecu maja i dol. 16 centov ,meseca decembra pa 4 dol. 23 centov. Ka/.uiue se, da se za enako ceno lahko kupi ti*di cel War Saving« Stamp naenkrat. . Medtem ko omogočajo te znamke nakupovaloif varčevanje v malih zneskih, dajejo vladi Zedinjenih držav, posojilo za vojne potrebščine. Na gre torej le za varč vanje, ampak tudi za podporo Zcdi-_ njenih držav v vojni. To podporo je tem lože priznati Zedinjenim državam, ker je baš vojna te dežele na eni strani požrtvovalna, na drugi pa nesebična. Vojni cilji Amerike so zadostno znani iz predsednikovih izjav, izreče-t.ih vpričo vsega sveta. Amerika noče ničesar osvajati ,ninia nobenih imperialističnih namenov in ne gre za teui, da^bi koga podjarmila. Vojni cilji predsclnika Wilsona se popolnoma strinjajo, če ne dobesedno, vendar pa zmkslu, z vojnimi cilji, ki so jih označili medzavez-niški socialisti na svoji konferenci v Londonu. > . Temeljni značaj sedanje vojne, kakor se jc razvila v skoraj štirih letih, je ta:, . . % Na eni strani stoji Nemčija s svojimi zaveznicami po imenu, v resnici pa s svojimi vazalkcmi. Z besedami ni hotela nemška vlada nikdar povedati, kakine namene ima s to vojno. Privatno j^Bethmann Holhvcg pač svojčas govoril — n. pr. v pogovoru z ameriškim poslanikom Gerardoni — da jc pripravljena vrniti Belgijo ... toda z garancijami ln na vprašanje, kakšne bi morale biti tc garancije, je naštel celo vrsto trdnjav iu pristanišč, ki bi jrh zasedla Nemčija, ki bi obenem morala imeti gospodarsko kontrolo nad deželo; pravil je, da ne b\ imela Belgija vzdržavati nobene armade, dočim bi "Nemčija morala imeti veliko vojsko. O francoski meji jc dejal, da bi se morala "regulirati", z drugimi besedami, da lii Nemčija anektirala kos Francije. Srbijo in Črno Goro bi prepustili Avstriji, da stori z njimi, kar hoče; pri tem bi neka "zelo majhna Srbija" po kajzerjevi milosti lahko še nadalje obstajala. Da bi Nemčija, če bi zmagala, res tako postopala, nam dokazuje njeno tolovajsko početje na Finskem, na Ruskem, v Ukrajini, v Romuniji in v deželah, ki jih jc uropala Rusiji. Njena politika na vzhodu Ham knže, da ne gre le za aneksijaini, ampak — kar je še hujše — za popolnim potlačehjem vsake demokracije. Nikakor torej ni bajka, da imamo opraviti z okrutno avtokracii jo, ki ugroisva demokracijo vsega sveta. Brest-litovsko pogajanje in njega posledice kakor tudi rumuiHki mir dokazujejo jasno nad vsak dvom, da je utopija pričakovati od ne-premnganc Nemčije s samim pogajanjem količkaj pravičen mir. Tudi če ne bi anektirala na zapadu niti ped i zemlje, bi 'bil položaj, ki ga je ustvarila na vzhodu, nevaren demokraciji vse Kvrope; Ugrožaval bi nadalje Azijo in nič manj nc Amerike. Že danes, ko ima na zaipadu kolikor toliko vezane roke, se pripravlja Nemčija na novo vojaško invazijo Rusije, tako da razpravljajo Rusi že o novi premestitvi glavnega mesta. Če bi imela na Zapadu mir, tedaj 'bi hitro našla pretvezo, da napade Rusijo z vso svojo vojaško silo in jo, oslabljeno, za uspešen odpor nesposobno, popolnoma podjarmi. Le komur so oči s sanjami tako zalepljene, da nc vidi, kar se godi, more dvomiti o tem. Zoper to avtokracijo se bojuje Amerika, da prepreči njeno svetovno nrdvlado. Naj so bili začetki tc vojne kakršnikoli, danes je očitno, da stoji na eni strani avtokracija, na drugi demokracija. Vsaka kal političnega in socialnega napredka ho pogažena, če zmaga Nemčija ali pa če se sklene z njo kisel niir, dokler stoje njene armade v Belgiji in Franciji, dokler je Srbija in Črna flora okupirana od Avstrije, dokler gospoduje na Poljskem, v baltiških deželah, v ('krajini iu na Finskem nemška soVdateska in dokler se Rusija ne more geniti, medtem ko hi ostaia knjzerjeva moč neoinajana. Zmaga Nemčije, naj bo pridobljena 9 samim orožjem ali p.t s pogodbo, bi izročila ves svet utilitarističnemu molohu in desetletja ne hi imeli narodi na vseh kontinentih nobene dnrge skrbi, kakor priprave /.a obupno vojno, ki bi morala postati stokrat strašnejša od aedanje. 4) socialnem razvoju ne bi bilo tedaj ni» i govora; socialistična, agitacija ne bi našla niti ušes, ki bi jo poslušala. To izkušnjo ima vsak, kdor ae je kdaj bsvil a propagando med zatiranim narodom. Poraz ksjzerske svtokrscije je neizogM)cn predpogoj vsakega prihaja v prvo Ameriki potiskajo vojne priprave vsak drug pojav večalimanj v ozadje. Oatalo življenje pač ni prenehalo, toda vpričo velikih vojnih problemov ae njegovi i/razi ne opažajo tako kakor v mirnih čaaih. Naš klub *t. 50 J. S. Z je priredil dne 1. maja domačo zabavo za proslavo delavskega svetovne ga praznika. Iz navedenih razlogov je morala tudi ta prireditev, ki je navezana na omejen krog, nekoliko zatemneti. Ali kljub temu je imela popolnoma zadovoljiv uapeli. Sodrugi iz okolice so qc obilno udeležili uaše zabave, posebno ao ae pa a avojo udeležbo odlikovali springfieldaki sodrugi, zakar jim priznavamo čast in izrekamo zahvalo. Že naprej je bilo sklenjeno, da pojde slučajni prebitek v podporo "Brdletarcu", Slovenskemu Re-publičanskemu Združenju in klu-bovi blagajni. "Proletarčcv" delež, to je tretjina čistega dobička, znaša 12 dol. 30 centov. Na svoji redni seji dne 12. maja je naš klub soglasno adoptiral načela Slovenskega Repuhličanskc-ga Združenja in sklenil pod vzet i iniciativo za ustanovitev lokalne organizacije za južni Illinois. V tem delu države imamo le manjše slovenske naselbine, tako da pravzaprav nobeni ni mogoča kakšna večja akcija. I^ahko bi se pa marsikaj storilo, če bi se vse naselbine recimo od Springifclda do St. Louisa ali pa še dalje spojile v eno lokalno organi/učijo S. R. Z. Da se to doseže, naj bi šc priglasila vsaka slovenska ali sploh jugoslovanska organizacija, bodi? si socialističen klub, ali podporno društvo ali kakršnakoli kulturna organizacija. V tem oziru je politično ali versko mišljenje poet ran-ko; Slovensko Republičansko Združenje ae ne vtika v to, ker je njegov cilj le osvoboditev Jngo slovanov izpod vsake tuje nad vlade in njih zedinjenje v federativni republiki. Jugoslovansko vprašanje ni prišlo šele sedaj na dnevni red, ampak sedaj se tako naglo približuje svoji rešitvi, da ne more nihče indiferentem ostati ob strani ,ne da bi aktivno posegel vmes. Priliko za ugodno rešitev jugoslovanskega vprašanja je dana sedaj, ker stoje Zedinjene države na naši strani in ker prihaju ves demokratični svet boljinbolj do spoznanja, da je pravilna rešitev tega vprašanja potrebna v interesu demokracije in svetovnega miru. Ako se to vprašanje ugodno rc ši, naj nam vest ne očita, da se je to zgodilo brez našega sodelovanja. Ako se stvar ne bi mogla rc siti, kakor jc treba, naj nam pa tudi vest ne očita, da je bila tega kriva naša rndiferontnost. Rojaki, poslušajmo torej svojo vest in storimo svojo dolžnost; Če ne bomo stali Via straži sami, bodo drugi delali, kar se bo njim zdelo prav, in če se tedaj kaj zgodi, kar ne bo v interesu ljudstva, pade odgovornost na nas. Ker je naš klub vzel iniciativo za ustanovitev Slov. Rep. ZdruŽe nja za južni Illinois in ima v ta namen ža 12 dol. 30c. v blagajni, priporočamo vsem okolišnim dni-štvam in klubom, naj vsak na svoji prvi seji temeljito razpravlja o tej . zadevi in sporoči zaključek našemu tajniku na naslov: Frank fttempihar, R. F. D. 41 Box, W. Virden, 111. Upamo, da se odzovejo temu vabilu čimprej vse organizacije v južnem Illinois, da dosežemo čim večji uspeh. Simon Kavčič. Oleveland, 0. Cenjeni sodrug urednik! Ko sem dobil letošnjo majsko izdajo v roko in sem jo pregledal, sem izprva mislil, da je nekje pomota. Kupil sem jo za 10 centov, kakor je bilo že prej povedano v ša majnikova izdaja; pri tem nič ne govorim o literarni vrednosti, ker je to pogostoiua le stvar okusa. Gotovo lahko pravim, da jih je tudi v angleškem jeziku dovolj, ki niso toliko vredne, kolikor naša slovenska izdaja. Pa pomislimo. Revije iu podobne publikacije v angleškem jezi-ziku se tiskajo v stotiaočerih izvodih; por tisoč iztisov je pa za vsako slovensko publikacijo na -ravno omejena množina, Drugi lahko verjamejo baharijnm, koli -kor jih je volja, jaz nc spadam med lahkoverne in vem, kako težko je spečati kaj literarnega med Slovenci. Bil sem že zastopnik nekaterih listov in imaui izkušnje v tem. Ne vem, koliko ste tiskali majske izdaje; prepričan sem pa, da naklada gotovo ne presega deset-tisoč. Tako sodim po tem, kar mi jc znano o prodaji literarnih proizvodov med Slovenci v naj -boljših slučajih. aem razumel, ds ne prihaja raz redni boj odtod, ker ao na eni strani okrutni ljudje, na drugi pa blagodušni trpini. Značaj kapitalistične družbe mi je postal jasen, kakor še nikdar poprej ne. Tiati štrajk srno izgubili. Prej bi me bilo to vrglo v obup. Zdaj mi je bilojasno, da ga nismo mogli dobiti, ker smo bili socialno tac premalo podjtovatii. Nič se nisem togotil, ampak v meni je vatalo mogočno spoznanje, da mi jc treba veliko bolj natančno razumeti sestavo družabnega sistema. Članki, o katerjh se mi je nekdaj zdelo, da so vse preveč učeni za delavca, ao mi postali tako potrebni kakor vsakdanji kruh. Čim bolj sem čital, te in bolj se me je polaščala želja, da bi dobil vic več gradiva. Nova vprašanja so prihajala sama predme, jaz sem pa čakal, če mi prinese "Zarja*' ali "Proletarec" ali "Naši Zapiski" odfcovor, oziroma če mi potrdijo tiste odgovore, ki seiu si jih sani dajal. Prišel sem do zaključka, da imamo Slovenci premalo socialistične literature. Seveda, maj -hen narod smo.- Zdi se uri, da so zaradi tega duševni delavci pravzaprav največji reveži fned nami. Revščina ne diši nikomur, kar priznajmo to. Zato postajajo tisti, Če pa tako računam, se mi I ki "so mogli kaj -it udirati , rajši zdi skoraj uganka, kako more Ju- uradniki, advokati, sodniki, sploh dogodke z odprtimi očmi, mora razumeti, da ae bližajo dnevi, ko se uresniči socializem. Če prih i-ja ¿o Charlie Schwab do tega spoznanja in če govori Lloyd George na podoben način, ne more zaveden delavec dvomiti o teui. Seveda je vprašanje, ve ae more pobožua želja uresničiti. Ali bi bi-lo izdajanje take revije praktično mogoče ? Rad bi ališal mnenje drugih so-drugov in Tiskovne družbe. Dobro razumem, da bi morala biti revjji zagotovljena velika nakla • da. Mislim pa, da bi to šlo. Čeprav izraba upravnik dvome, bi vendar skoraj gotovo lahko trdil, da se majniška izdaja vsem dopa-de. Za naše slovenske razmere jc pač lepa in bogata obenem. Zakaj torej ne bi želeli, da bi dobili vsak mesec kaj takega? Vendar pa naj bi se o tem izrazili tudi dru(Ti so • drugI. v Kar se tiče možnosti izda julija, bi pa seveda morali slišati mnenje izdaja t cljstva — in da ne poza -him — tudi mnenje uredništva. Da morajo biti stroški veliki, mi . je popolnoma jasno. Jugosl. Del. Tisk. Družba bo pa najbolje vedela, kako so se stroški pokrili pri majniški izdaji in bo iz tega lahko sklepala, kako bi se pokrivali pri mesečni reviji. Če bi se to vprašanje dalo rešili, bi gotovo nešteti. sodrugi z največjim vese- ffoslovsnska Delavska Tiskovna j,gredo kam, kjer jim je za gotov - j Ijem pozdravili tako izdajo. Družba izdati slovenski spis, ki |je,ia kaj boljša eksistenca, ka - Sodrug Zajce v La Salle je bi ga po pravici lahko imenovali revijo, za ceno, po kateri se prodajajo angleški magazini, posebno če vzamem še v pošte v, da so ne more ta izdaja razpošiljati kot Sccond class mat ter. Toda če jc bilo to vendar mogoče, prihajam do drugega vprašanja in mislim, da se je enako vprašanje že marsikateremu drugemu sodrugu ^porodilo v glavi. Namreč to: Ali ne bi bilo mogoče, da bi se izdajala enaka revija vsak meneč T V Ameriki se izdaja v sloven -skem jeziku mnogo tiskanega; to je gotovo res. Toda nič manj ni res, da je med vsemi izdajami prav malo tistih, ki bi prenesle nekoliko strožje kritike, in o mnogih se lahko naravnost pravi, da so nepot robne. To je, da ao nepotrebne za ljudstvo; potrebne so le tistim, M jih izdajajo. Nekateri kor da bi se ubijali z duševnim delom v interesu delavstva in naroda. Ampak, če hočemo, da bo naše sprožil misel, da bi se "Proletarec" in "Glas Svobode" združila. Ce bi se to zgodilo, bi moj predlog nemara lahko odpadel. Ampak da delavsko ljudstvo kos s>^>ji nalo- povem po pravici; V to ne morem prav verjeti. "jka jc imela svojo intendan-co (Intendance de la Carniolc).— Kmalu pa se čita namesto predolgega naziva "Provinces lllyrien-nes tudi sanio kratko: 44Illyrie"; na pr. "Armee d'il lyric". "Marine d'Illyric", i. t. d. Čudno je, da Napoleon, ki je ze lo taktno postopal s svojimi "pod jarmijcninii narodi", ni bil izdal tega zgodovinsko važnega ukaza tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. Morebiti pa vendar le le/.i slovensko-hrvaški tekst v kake t drugem arhivu?... In kako, d» ni francoskega teksta! demokratičnega napredka; kompromis s kajzerizmom je nemogoč. Poraz svtokrscije pa predpostavlja zmago Amerike. Kakršnakoli so domuča nasprotja med strankami, ki jih tudi vojna ne more izravnati, je vendar zmaga Amerike v intresu vsega, kari je demokratično, tudi vsega, kar je v centralnih državah demokratično, potrebna. Vojno varčevalne jn hranilne znamke služijo potrebam te zmage. Dne služijo interesom demokratičnega miru. One služijo koncu militarizma. One služijo osvoboditvi podjarmljenih narodov. 7 — Živilski upravitelj llcrbert Hoo-ver je izdal izjavo, da ne smejo velemesarji prodajati prašičjega mesa mesarjem, ki sekajo na drobno ,po višji ceni kot pred 1. m« -jem 1918; ta proklamaeijn je hn do popa rila velemesarje. Cena z» nekatere vrste prašičjega mesa jc takoj padla po tej izjavi. One služijo ustanovitvi novega sveta, kjer bo mogel na mesto barba-rične vojne stopiti kulturen *>oj za napredek in razvoj. Ta teden se nabirajo podpisi, a katerimi se posameznik zavezu je zs gotovo množino znamk, ki jih misli nakupiti tekom leta. Z dnigi-m\ besedami: Koliko misli, da si more tekom leta prihraniti. Kar je zsnj prihranek, je Zedinjens države, posojilo, za demokracijo v*o-gs sveta pa obrsmbna podpora. STRANKA. ČLAKOM JUOOSL. SOCIALIST ZVEZS HA ENANJB. Nadzorni odbor J. 8. Z. j« dne 11. inaja t. I. pregledal glaaovnlee o re fereudumu *t. 8, lglg, ti*o#e» .<■ zadeve, da «e postavi J. S. Z. ua «talile avtonomnih «ekrij. Odbor je koaštatiral, ds je bilo oddanih glsaov ia predloge, kakor aledii PBKDLOOI. A. L Jugoslovanska aocialiatiina «veza aeatoji ls trel» aekcij: Blovriteke, hrvatske in srbske; vsaka je v svoji upravi in notranjem poelovanju AVTONOMNA i............................ . 2. Vse tri aekeije imajo skupuega «vestnega tajuika, ki kodi ua aeje upravaih odborov teh sekcij in iuu le posvetovaleu glas . . . ............................, 3. Hekcijs obstoji, ako se zanjo prijavi najioanje 150 članov. 4. 1 metek «veze se rasdeli UPRAVNIM odborom sekcij pro porelonaluo po številu članov, ki «e pripravijo na glasovnici B., predlog štev. 9, ca aekeijo...»...'..............i.............. 5. Hekeija f takoj konstituira in postane pravomočna, Čiui objavi nadzorni odbor J. fi. Z. rezultat glasovaaja......... 0. Upravni odbor vsake «ekclje sestoji is petih članov, ki ee izvolijo provizorično izmed chieaških organizacij J. H. Z. V smislu predlogov štev. 2, 5 iu » te glasovuice........,........ 7. Vsaka sekcija ai Izvoli po dva člana v nadzorni odbor. Ta odbor se sestane za pregled zveznih knjig in tvori v tem slučaju ZVKZNI nadzorni odbor................................. 8. Od članarine ae obračuna vsak ineseo po 3e sekcijam in po 2e oatanta v «vezni blagajni............................ B. 9. Da je mogoče konstituirati sekcije, na podlagi katerih se deli iinetek «ve»e, j« potrebno, da člani glasujejo in se Ujavijo, kateri sekelji hočejo pripadati................................. Želim pripadati v J. H. Z. v: F>a 672 671 646 624 643 631 638 623 Ne 415 414 418 418 446 435 389 Hlovenako I* Hrvatsko Rrbako aekeijo aekeijo . 1 aekeijo 567 4 94 411 411 411 401 C. 10. K slovenski sekciji «padajoči se smatrajo v bodoče klubi, ki poalujejo v alovenakem jeziktK......................... 619 11. K hrvatski aekeiji »padajoči ae smatrajo klubi, ki poslujejo v hrvatskem jeziku........................................ 646 ) 411 12. K arbaki aekeiji spadajoči ae amatrajo v bodoče klubi, ki ae izjavijo «a arbako aekeijo..................................| 618 13. Poaamezni člani lahko pripadajo h kateri aekeiji iele in za katero ae aami pozneje izjavijo.............................. 647 14. 4 »Dime" banke In njih vaebina apadajo aekeiji tiate narodnosti, v katere aekeijo apada klub......*.................... 637 15. Za pripravo načrta in pravil/ ki naj odgovarjajo AVTO NOMNIM sekcijam v smislu gornjih predlogov, naj se izmed gl. ~odbora J. 8. Z. takoj po objavi rezultata glaaovanja izvolijo na aeji gl. odbora trye člani, da pripravijo načrt pravil, kateri naj sc predloži članatvn J. 8. Z. v pretres. Za ta pretres ae določi, 60 dni čaaa, tako da člaai lahko dodajo ali pa izmenjajo po odboru prirejene točke. Po preteku 60 dni pa naj gre stvar na aplošao glasovanje, kakor vaak drug predlog. Vae izmene iu dodatki morajo biti v soglasju z načeli, ki so zapopadena v teh predlogih.................................................... 044 D. 16. Da se preloži kongrea J. 8. Z. in sicer za najmanj 1 (en) mesec dni po rednem kongresu (Socialist Party) aociali«ti<'nc atranke v Ameriki.............................................j 612 j 464 Na podlagi aprejetih predlogov, in z ozirom na to, da ae izognemo nadttj-nemu zavlačevanju v izvršitvi «klepov V «led očitne in slučajno mogoče nadaljne obatrukelje od etrani članov, ki nočejo glaaovatl o konatituirauju aekeij, je gl. odbor J. 8. Z. v smialu predloga it. 6 glasovnice, in faktlčnih razmer z ozirom na članatvo v J. 8. Z. kouAtatiral, da ae prianajo vse tri aekeije za konštituirane. V smislu tega sklepa je gl. odbor J. 8. Z. naloiil vaem trem aekcijatn, da izvolijo v smislu predloga it. 6 glasovnice, svoje provizorične sekcija« o odbore, v Chicagu. Delitev Zveznega premoženja ae i«vrši dne 1. julija t. 1., in aicer tako, da dobi alovenaka sekcija 40%, hrvatska aekcija 43% ia arbska aekcija 15',*. Dalje dobi srbalca aekeija 15% od premoienja bivše Radničke Btraie in Radničke knjižare, in sicer na podlagi račaaa od čaaa, ko se je Narodni Glas apojil z Ra.lničko 8traio. Dalje je gl. odbor izvolil v smislu predloga it. 15 glasovnice, tri člane, da izdelajo načrt pravil, ki naj odgovarjajo organizmu avtonomnih sekcij.'Ta načrt dobe klubi v kratkem, da o njem razpravljajo, dodajo nove točke ali briiejo one, predloiene po tem odboru. Za ta rgzpravo je 60 dni časa od tedaj, ko dobe taj niki načrt pravil. Po preteku 60 dni pa pojde načrt na splo&no glasovanje. Na vodila o razpravi in glasovanju dobe klubi s načrtom in pozneje s glasovnicami. Navodila tajnikom, kako naj poslujejo z ozirom ua delitev prispevkov v smislu avtonomnih aekeij pri izpiaavanju meaečnih poroči), bodo na drugi strani formule za mesečna poročila, ki izidejo v kratkem. Tajništvo J. S. Z. VABILO. West Frankfort, IU. Vse člane klubov &tev. 188, 1W2 in 200 uljudno pozivam, naj se polnoštevilno udeleže konference, ki bo dne 26. maja ob 8. dopoldne v West Frankfortu, 111. — Pridite zanesljivo vai, ker imamo na tej konferenci zelo važne reči na dnevnem redu. Torej na svidenje dne 2(1. maja! S soe. pozdravom ■ F. Pergar, konferenčni tajni!:. Cleveland, 0. Clevelandski rojaki «e opozarjajo, da bodo v kratkem tukaj sledeči «hodi: Dne 30. maja v£ollinwoodu; dne 1. junija «hod hrvaških so drogov v Clevelandu; dne 2. junija ahod za Slovensko Republikansko Združenje v Clevelandu ; dne 4. junija predavanje o predmetu "Svetovni položaj in delavstvo." Na vseh teh shodih govori sodro« Etbin Kristan iz Chicnge. Vabimo rojake, da se jih v obilnem Številu udeleže m da agiti rajo zanje. Natančnejša pojasnil« slede. .Joseph Skok, . tajnik S. R. Z Vabim sodruge, naj se bolj redno udeležujejo sej in pripeljejo nanje tudi nove člane. • S soe. pozdravom Fr. Bezjak, tajnik. Cleveland, 0. Članom Slovenskega socialističnega kluba štev. 27, ki niso bili prisotni na zadnji seji, naznanjam, da se v naprej vršijo klubo-ve seje vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldan ,ter vsak četrti četrtek ob 7.30 zvečer ¡dolžnost vseh je, da se redno udeležujemo sej. A. Uogatay, tajnik. Springfield, 111. Vsem članom J. S. K. št. 67 se daje na znanje, da je bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da bodi zanaprej kluhove seje vsako če • krt o nedeljo v meseeu ob 9. dopoldne v navadnem prostoru ft* IV Str. pri liOuisu Pekolu v salonu. SODRUOOM V CRAWFORD COUNTY, KANSAS! Gross, Kans. N,unanjam sodrugom in sooaameznike, da ae te naše alavnosti udeleie in pripomorejo do boljšega uapeha. LOU18 H T MAR, tajuik. VABILO — NA — Slavnost Desetletnice druitva iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SLOVENSKI DOM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii iimiiiiimiiiiimtiiriiiiiiiiiii Št. 86, Si Ni Pi Ji liiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiimiiiii ki*ae vrši LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Ji. Oross, Kans.: Zdravil, o katerih Sam pišete, ne poznamo. Ampak večinoma so nam medicine, za katere se dela taka reklama, sumljive. Pri takih rečeh, o kskrfi. nih govori doposlana knjižica, je navadno tako, da pač ne škodujejo, ampak tje pomagajo tudi ne. Preveč je tam naštetih bolezni, ki se ozdravijo vse z enim zdravilom. 0t j« Človak res bolan, je pač naj* dne 26. maja 1918 ob dveh popoldne v dvorani "Sokol Karol Jonas", 5510-14 W. 25th St., Cicero, 111. ' SPORED: . 1. Himna "Btar Spangled Banner", igra aloveiiBka godba. 2. Pozdrav društvenega predsednika. 3. Himna "Hej Hlovani", igra slovenska godba. 4. "Hoci"; poje pev. dfciAtvo "Hlovan", Pullman, III. T». "Pomlad"; poje pev. drnätvo 44 Lira" — menan zbor. ."lastovki v slovo"; poje pevsko druitve "Lira", mo*ki zbor. 7. "Slovo"; po jo pevsko društvo "Hava". • Spored se prične točno ob petih popoldne. Po teh točkah m nadaljuje prosta sabava ln plaa. ' i VSTOPNINA 25c ZA OSEBO. DruitTa, ki s« udeleie korporatlmo, so vstopnine prosta. OPOMBA: Vzemite na Ogden Ave. karo 2r»th—Larnmle in ae peljlte do konca, potem/|m hodite Ao dva bloka zapadno pe*. WWftWWWW^^^^^^WWWWWVWWVW V ziliji Jiiitlomski Pilatih Titfciut Dnžl> |t l/tli U\\l\u 44V noH)o deželo" ki Jo je spisal Elbin Kristan. Kdorkoli se ranima za pogoje socializma ln za njegov razvoj, naj al naroči ta poučni apia. Naroči »e pri uprav« nMtvu "Proletarea", 400* W. Stat 8t., Chicago, III. Poanme«ni iz tla ataše 30c. Roe. klubi In poaamezni aodrugl, ki jih naroče, in neveda tudi raaf>rodajo večje Mevllo, dobe popnst. Kdor jih naroči od h do .10 iMt«ov Jih dofcl jk» 25c.; od 50 in več, pa po 20e komad. Knjige "SvetoTna vojna In odgorornont »oclsllslll«•, ni potreba naročevati, dokler v liatu ne naxnaiiiino, da je izAla. V zatogl je ie nekaj " Majniikih Revij" za leto 1918. Poaaraemt i/tia ataae 10 eetov. . 44 ft je edins slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinuke nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mno^o mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike. List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave. Dobro sredstvo z« vtretl ee sai* manjkati prt noSmaei dobro unjieaas «lomu. Dr. RlckUrtev PAIN-EXPELLER Imate nad 90 tat valite prttfienjamad SlevMMt na aaUiu mit. Jedla« pravi • varstveno znamka sidra. Me. la «te. v lakamah ia naravno«t od t. A D. RtCHTER A CO. 74-SO Waahlnftea Slraat. New Vorh. N. V. PRIPOROČILO. Sodrug Louii Kveder je potovalni zostapnik 'Proletarea" za vse države. Pravico ima, da nag zastopa v vseh rečeh, kar ce tico naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mn pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo. Upravnišlvo. Vabilo Na Piknik katerega priredi Vabilo Slovenski Socialistični Klub, ste v. 175 V MOON RUN, PA. Piknik se vrši dne 8. junija V prijazni dolini na V. Gaspa-retovem posestvu. Začetek ob 6 zvečer. Apelira se na vse sodruge kluba, da se sigurno vdeleže. Člani kluua be dajo skupno slikati. Prijazno vabimo vse Slovence iz Moon Runa in okolice, da se te prireditve polnoštevilno vdeleže. Pripeljite s seboj soproge, dekleta in prijatelje.- » Za dobro postrežbo po skrbel odbor. Petar Petrovčič, tajnik. rrm Ii MI im jfri w Izvrstno zdravilo za želodec. Za ielodČn« bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vafte prebavne organe. Ae posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate sapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite Sev|erov Zelodečni grenčec (Severa's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vafta slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil. Poaebao ae priparaia atariaa in slabotnim ljudem ia bolnikom kot sa lahko odvajalno zdravilno sredstvo. Tudi sdravi ljudje bi morali od ¿asa do čaaa imeti po malo tega zdravila. Jemlje naj ao vedno prod jedjo. Na predaj •• dobi v lekarnah. Cena Je 76 centov ia 11.50. Ako pa slučajno va« lekarnar nima teea sdravila. mu recite,«naj ga narodi aa vaa. Ake pe on »oče teea iavrMtl. tedaj po vaaa sa ni polijemo aa emenjeno vsoto. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. RazSlrlte avoje znanjel Poučite «e o aoeializmu! Razvedrite «i duhal "Proletaree" ima v svoji književni zalogi sledeče kajige ia bi->iure. Podlji te naroČilo ie dane«: Makslm Oorkl: Mati, mehka vesba ...............................fi oo Up toa Sinclair (posloT. Jos. Eavertnlk la Zv. Kak ar): Dftaagel. Povest is cklcaAklh klavnic ...........................................75 Garlee Ferrl: Sociallaem la modama veda ................. ....... M PreletsHat.................................................... .10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 SoclaUsem......................................................... Socialistična knjižnica, 2 «reška in "NUa boga tet va" ............10 KapltaU«tl¿ni razred ............................................ .10 Prof. Wahrmnnd (postor. A. Kristan): Katoliško svetome aaalraaje is «rebodna znanost.........................................jjfl O konaumnlh družtrlh .............................................. Zadružna prodajalna ali konsnm ...................................05 Katoliika cerkev in sodallaem .....................................jo Spoved papeža Aleksandra ........................................... Vsi te knjige la brošure pošljemo poštnina prosto. PROLETAREO. 400s W. Slst St. CHIOAOO, II.LtTfOtH. Ell——IBE3E1E JlrJ Ns|več|a slovenska zlatarska trgovloa frank cerne «033 St. Clair Ave., s Cleveland, Ohio 0 Ura, verižice, prstane, broška, caprstnfce, medaljonžke, itd. Popravljamo ure po niskl ceni. Podružnica Columbia Gramofonov In gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na maaeéna odplačila. PUite po cenik, kateri «o Vam pošlje breaplaiao. Najboljše blago. Najnižja eeae, 3 EDI-1 r=ni-imr=nr ^•iiiiittiiiifiiiiaiiitiiiiiiaiitiitfiišifiiššiiiiiiitiiiiiiiffissisiiitfišfiiiiciiifiiiiittiittiiuiiM« MODERNO URFJENA NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA Domača kuhinja, svnkovrstni kolači dobre pijačo, turfika kava, sladoled in smodke. Oprto po dnevu in po noči. Tel: Canan220. = = = I i 2. RADNOVIC, I lastnik. i 1149 W. 18th. Str. Chicago, 111. lllllllliaHtCllllftlMlltltliaafaBaMlllllftlllfllllliaaillgttlfitlgaiflaga!!,!»!!«,!!!!!!!,!!!!!!!!!^!^ . j'¡i* Í2.1 ... ^ > Nemški vojaški upori. (Konec a 1. strani.) Toda preklic vsakega štrujka, odsvetovanje od vsakega resnega protesta, plašno izogibanje vsakega upora se nemški socialni demokraciji vendar ne bi moglo odpustiti. Za revolucijo ni danes — čc odštejemo Avstrijo — nikjer toliko povoda, kolikor ga je v Nemčiji. In če bi bila nemška socialna demokracija revolucionarua, kakor je vedno trdila, bi bila že nekolikokrat tekom te vojne našla najrevnejše razloge za to. Seveda je v vsaki revoluciji riziko. Tisto uro, ko se je ruska duma uprla carjevemu povelju, da se razide, tudi ni mogel nihče v tavrijski palači vedeti, kakšen bo končni rezultat. Vsak poslanec, vsak delavec na ulici, vKak rebelični častnik in vojak je vedel, da je v Sibiriji še mnogo prostora, vsak se je zavedal, da se igra s svojo glavo. Toda če ne bi biti tvegali, ne bi bila revolucija nikdar zmagala. Očividno nimajo na Nemškem poguma, da bi kaj riskirali. To spada med njih največje grehe. Prilika za tveganje se jo pokazala ponovno, zlasti pa dvakrat. En slučaj je bil baš z omenjeno stavko. Takrat je bilo vprašanje, če bi nemški vojaki, med katerimi je na tisoče organiziranih delavcev, na tisoče socialnih demokratov, streljali na nemško stavkajoče delavce, ko bi bilo vodstvo nemške stranke revolucionarno, bi bilo moralo napraviti ta poizkus. Kajti če je kdaj kaj upanja, tla odreče vojaštvo pokorščino svojim predpostavljenim, je tedaj, kadar se mu ukazuje, da naj strelja na svoje brate. In le s poizkuse m se more do-zuati, kaj se zgodi v takem slučaju. Vodstvo nemške socialne demokracije ni dopustilo tega poizkusa. Ni se obrnilo do vojakov pozivom, da naj ne streljajo na svoje civilne tovariše, pač pa je civilne delavce pozvalo, naj se vrnejo na delo. Ali je vodstvu stranke samemu manjkalo poguma, ali je bilo preveč prepričano, da bo vojaštvo streljalo — to je vprašanje. Dejstvo pa je, da ni prišlo do poizkusa. Druga prilika jo bjla, ko je Nemčija napadala razoroženo Rusijo in so šli nemški regimenti naravnost zoper socializem v boj. Če bi se bilo vodstvo stranke takrat količkaj zanašalo na to, da so prodrla socialistična načela med delavske mase, takrat vojaško mobilizirane, bi bilo moralo izdati apel, da odrečejo tako prot¡revolucionarno policijsko službo. Večjega zločina zoper Intenia-ciotialo si ni misliti, kakor če se dajo socialisti, bodis; tudi vojaško oblečeni, zlorabljati za zatiranje zmagujočega socializma. Nemška socialna demokracija bi bila takrat za vsako ceno morala apelirati na socialistično čuvstvo nemških socialistov v armadi. Ali tudi tega rizika ni prevzela, temveč je skoraj ravnodušno gledala, kako zatira nemško vojaštvo s svojim velikim procentom socialistov socialno revo-• učijo na vzhodu. .; . . Txsa tega je popolnoma jasno, da ni pričako- vati poziva na revolucijo od nemške socialne demokracije, vsaj tako dolgo ne, dokler l*o kajzeri-zem tako močan, kakor je še doslej. In vendar je nemška revolucija svetovna potreba. Predvuem je potrelma za nemški Proletariat. Reakcija ,ki je sedaj v Nemčiji ua vrhuncu, bi se naravno polastila vseli postojank, če bi se z zmago Prusije utrdila moč avtokracije. Kajzeri-zetu, ki tepta socializem na Ruskem, mu ne bi nič bolj prizanašal doma. ko hoče nemška Socialna demokracija kdaj izvesti svoj program, mora iz-1 giniti avtokracija in z njo kajzerizem sam. Nikdar pa ne bi bila za to prilika tako ugodna, kakor v sedanji vojni, če bi imela socialna demokracija dovolj poguma za to. Vkleti je pa, da ga nima. Revolucija v Nemčiji zaradi tega vendar ni izključena.Ampak priti mora po drugih potih. Kje bi se mogla poroditi, kažejo vesti o vojaških uporih. Skoraj sočasno s poročilom o uporih na E-stonskem prihajajo vesti o puntih na zapadui fronti. Ne mislimo, da gre tam za revolto v velikem slogu; kaj takega bi se moralo jasneje pokazati vsaj pri vojaških operacijah. Ali tudi manjše neposlušnosti so znamenja. Od začetka je bilo jaano, da je revolucija na Nemškem uens>goča brez armade. Zdaj se pa zdi vse boljinbolj, da ni armada le sredstvo, katerega bi se revolucija morala poslužiti, ampak da se bo uajbrže mogla tudi le v njej izleči. Danes ali jutri pač ni pričakovati tega. Nemški militarizem je za to še premočan. Nemška vojaška maši na še preveč imponira ljudstvu — civilnemu in uniformiranemu. Triumfalna, kakor je doslej, napolnjuje ljudstvo s fetiškim občudovanjem in mu naganja strah v kosti. V mislih nemškega ljudstva žive zmage na opijskem, v Srbiji, v Italiji, v Belgiji, na Francoskem, predvsem pa poraz Rusije. Kaj naj bi se kdo upal zoper silo, ki je izvedla vse to? Kaj bi mogli biti llinden-bürg, Ludendorff, Falkenhayn, Mackensen i. t. d. drugega, kakor polbogovi? Toda vojni položaj naj se {¿premeni. Naj pride dan, ko se začne nemška armada umikati in ko se kljub vsem naporom ne more več ustaviti. Naj doživi strategija kajzerjevih generalov polom. Tedaj izgine njih božanstvo, z njim pa tudi občudovanje in strah. In tedaj pride psihologični moment, ko se^izpremeni mišljenje nemškega ljudostva do temelja. Tedaj postane nemška revolucija mogoča Tisti, ki se bojujejo zoper kajzerjevo mili-taristično silo, se bojujejo s tem hote ali nehote tudi za nemško revolucijo. V tem boju pripada Ameriki od dne do dne večja večja vloga. Zmaga Zediitienih držav bo sicer poraz nemškega kajzerizma, ampak obenem bo zmaga revolucionarnega ljudstva na Nemškem. In čim popolnejša bo zmaga Amerike, tem popolnejša bo tudi nemška revolucija. ■ ——— UTRINKI. Iz Ženeve poročajo: Avstrijski plemenltaši, ki so organizirali posebno "stranko" cesarju Kar-lnu zaradi znanega pisma, so pred nekaj dnevi dali kneginji Mariji Antoineti, materi cesarice Zi-te, štiriindvajset ur časa, da zapusti Dunaj in se vrne v neki klošter v Švici, kjer ima ostati toliko časa, dokler ne bo konec vojne. Cesarjeva tašča, katero dolže, da je ona s hčerjo vred diktirala Karlovo pismo svojemu sinu, knezu Burbonskemu, je takoj zapustila Dunaj. Kakor je iz tega videti, ima torej tudi mo-narhični poklic in dinastično življenje svoje križe in težava. Zakaj so torej nekateri ljudje tako neusmiljeni, da hočejo po sili postavljati nove trone in pehati ljudi v nesrečno kraljevsko življenje? Iz Amsterdama poročajo: Skrbno cenzurirana poročila v nemških listih mečejo nekoliko luči na važno debato v nemškem državnem zboru, ki se je vršila pred nekaj dnevi. Poslanci so namreč debatirali o izgubah nemške armade na zapadni fronti. Filip Scheidemann, vodja socialističn eve-čine, je kritiziral vojno ministrstvo, očitajoč mu, da daje javnosti zelo zverižena in hudo pomanjkljiva poročila o izgubah. Dejal je tudi, da je bilo nemško poročilo o angleškem napadu na pristanišče Zeebrugge v Belgiji "velika napada". Da'je je vprašal, zakaj vojaški poveljniki v Ukrajini zavračajo pritožile ondotnih prebivalcev, ki so naslovljene na nemško vlado zaradi brutalnega ravnanja nemške soldateske. Drugi poslanec Oothein je tudi kritiziral vlado zaradi akcije v Ukrajini. Vodja klerikalcev Matija Erzl>erger je dejal, da je nemška miHtari-stična procedura v Ukrajini naravnost "nezaslišana". General Wrisberg je odgovoril, da je u-krajinska vlada Se preslaba, da bi sama "vzdrževala mir in red" in da mora Nemčija dobiti zahtevano žito, če ne zlepa, pa z grda. Socialistični poslanec Daniel Stuecken je dejal v debati, da je poveljništvo pobralo znane socialiste iz mnogih polkov na fronti in jih pognalo v posebnih skupinah na najbolj nevarna mesta na zapadni fronti. Na to očitanje je odgovoril general Wrisberg, da je poveljništvo armade prisiljeno izvrševati drastično akcijo proti sumljivim elementom, kajti v armadi je že preveč upornikov. Major Salzmann, nemški militaristični kritik," se huduje v berlinski "Vossische Zeitung", da je neki državnozhorski poslanec "begal" ljudstvo v nekem mestu severne Nemčije s pripovedovanjem o ogromnih izgubah Nemcev v sedanji ofenzivi na zapadu. Pravil je, da je dejal «am nemški vojni minister, da sta padli dve tretjini poveljnikov kompanij, da so ninogi polki popolnoma izginili in da so izgube sploh tako velike, da bo treba nehati z ofenzivo. Kapitalistični razred se poslužuje v boju zoper dela vat vo, v boju *a ohranitev sedanjega dru- žabnega reda, v boju za svojo trajno nadvlado vsakega sredstva ,katero more doseči in od kate-reag si obljubuje uspeh. To je popolnoma naravno in logično. Nič na m ne pomaga, če se jezimo zaradi tega. Ampak vpoštevati moramo to dejstvo, ker je dejstvo in ker moramo poznati nasprotnika in njegovo moč, ako hočemo zmagati. Iz Rotterdama v llolandiji poročajo: Neki nemški častnik se je spri s hišilo gospodinjo v tem mestu in pri tem ji je zagrozil s stisnjeno pestjo: "Mi bomo Nizozemce že naučili pokorščine 1. avgusta". Pozneje je pojasnil, da misli Nemčija 1. avgusta t .1. uvesti militaristično kontrolo nad Holandijo. Iz Haaga poročajo, da je holandska vlada pristala na zahteve Nemčije, kar sc tiče prevažanja peska po holandskih železnicah v Belgijo. Holandska pa zahteva, da sc prevoz omeji na gotovo količino in da Nemčija ne bo rabila tega materija-la v militaristične svrhe na fronti. Poročilo doda-je, da je s tem kriza končana kljub temu, da je položaj Se vedno negotov in je Holandija prišla še v večje sitnosti. Iz Ženeve poročajo: Po najnovejših vesteh je izbruhnila v Ukrajini velika vstaja proti Nemcem in med Avstro-Nemei ter vstaši se vrše krvavi boji. Vstaše vodijo bivši častniki stare ruske armade. "Voasiche Zeitung" v Berlinu poroča, da obstoji v vsej Ukrajini vojno stanje. Preki sod je razglašen v Kijevu in Odesi To vojno stanje je seveda razglasila Nemčija, oziroma njene vojaške oblasti. Ne bi se pa smelo po-zaibiti, da je Nemčija priznala neodvisnost U-krajine. Naiven človek bi lahko vprašal, kako prihi.ja Nemčija do tega, da raaglaša v tuji deželi vojno stanje. Toda taka naivnost bi morala ' biti dandanašnji že izključena. Kadar "priznava" kajzerjeva Nemčija "neodvisnost" kakšne dežele, ne pomeni to nič druzega, kakor da hoče sama gospodovati v njej. Kdor tega še ne razume, je političen slepec in ta slepost je nevarna. Ljudje, ki še vedno priporočajo pogajanje z Nemčijo, da se na tak način doseže mir, bi prav tako lahko priporočali volku, naj se odvadi klati ovce. Dokler gospodje na Nemškem kajzerska avtokracija f. svojo neodkritosrčnostjo in hudobnostjo, velja le en racept: Naklestiti jo je treba. Dokler ne bo tako tepena, da se nlikdar več ne dvigne, ne bo svet imel miru. Le duševna revščina more misliti, da ne morejo narodi izhajati brez kraljev. Prt t! socialist na am« biti reier viit, ampak mora biti vedno akti ven vojak svoj« stranke. Kdoi nosi svoje prepričanje le sam v sebi, oe koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora Usta, Id še niso prepričani. Pravi socialist hode poznati te lave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Na tej poti ga spremlja Prolate rte. '"' " ■ ' II X'WfOV /dr .t /dr .« v i e .IV lit* v/rli / ujrj v družinah. » _ ■ VaSe zdravje zahteva rav snainost in natanšno »pri vMh zdravniških ln naavstih. Da vam bo mogoč« odstraniti mar sik ako bole&no, ki praži od vseh strani na vat kot hud sovražnik, bodita ▼slad tsga vsdno pripravljeni, lmsjts vsdno pri rokah s evera's AntUepeoL1 To j« izvrstno higijsnično in antiseptično sredstvo. ki naj bi sa rabilo slshsrni dan pri izpiranju ust, pH grgljanju. pri izpiranju uftas, nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran in otjskov. To zdravilo vam hladi in la& bolastns dsls in srbsts izpahka. Navodila so označena na zavitku. Cana »5c. Na prodaj v vseh lekarnah. PAZITE IN HRANITE Narodni isrsk pravi: "Pszits na vaš boli denar za črne dat» v*.M To pt»menol.r » ■i narodni izrek ki ptu*!; "Zrno do srna IM j»» vedno imeti na puuictu -------- ------ - , C poguba: • kamen ua kameu palače Najtežje le počitek «11 I »re* četka si nikdar ničesar. Zatorej pripnite vlagmi tuš .»mur š< __ asa, ampak pazite, ds gs nalagate v gotovo in varao bnsku. Z vlogo enega dolarja dobits vsfto bsučno knjižieo. Mi sprejemamo denar na kranilno vlogo in pJačurnu po A% obresti od njega. Pošiljamo denar v Italijo, Busijo is Frnne.mko Prodsjemo prve posojilne mortgsge (msrkeče) In dajemo v n« jem varne brsnilns predale. Hprejemo upise za psrobrodso potovanje v staro domovino po vojni. BANK 1000 Bine Island Aveoue, Ohicago. IU. Kapital, vloge ia prebitek znala nad $<1,000,000. CARL STROVER Attorney at Law t Zastopa na vseh lodiUih. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo Specialist za tožbe v odškodnina- naročila tudi izven mesta. kih zadevah. St. sobe 1009. 133 Wi Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 8989. Imamo moderne stroje. Nizka cena • in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island A ve., (Adv.) Chicago, III. VV. F. CEDAR SEVLHA RAPIOS. CO. IOWA Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. Dr. Vi. C. Ohlfidtrl, M. D. Zdravnik sa notranja bolezni in ranocelnik. Zdravniška preiskava brezplačna — pla «•nt i je le zdravila. 1924 Bine Island A ve., Chicago. U redu je od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga ¿iveli bolniki naj pišejo slovensko. Se nikdar ni bilo veličanstvo tako osmeteno, kakor v naših dneh. predsednik. AMT. RI H KB DBiAVKB BAKU Blue lslsnd Ava, vogal Loomis la 18. eesta Ali veste za letovišče Martin Potekarjat Se.eda. To je "VIL-LAOE INN" s prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z studenčno vodo . na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave., blizo eesfne železniške postaje, Lyons, JU. Telefonska številka 224 M. LOUIS RABSEL. SHAJALIŠČE SLOVENCEV. Iš 410 MAH AVE.. KIOSKA, VIS. Telefon 1109. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JED NOTI. Naročite si devnik "Prosve ta". List stane za celo leto $3.0Q pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, m. ZANIMIV ČLANEK O NADZO&OVA NJTJ BANKE ZVANB "OLE A BIN O HOUSE". Kaj to pomeni sa ljudstvo. Ca Je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa". Vse banke, ki imajo sveso s Chicago CUariag House, so podvržene strogemu nadzorovanja od uradnikov tega savo da. Pregledovaaje računov in imetja «e mora vrftiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjigo in račune. Če najdejo izvedenci kske slabe ali dvomljive vrednostns listine, se te ne itejejo več kot imovina banka Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vreil-no*t v svojih knjigah. Če banka drzno ipekulira in se ji pride na sled, morn to tukoj opustiti. Vse, ksr je slabo, ri-skirnno, se mora tskoj odstraniti in na-domestiti z boljšim. Če vsega tega bsnkn hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in prsviee, ki jih vživajo banke, kstere so združene v Clearing House. Kadsr se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te svese, Že to dovolj jasen dokaz, dn ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno. Nnčrt za nadzorovanje bnnk potom Clenring Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa na prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila / zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na sli drugi bnnki slabo vsled panike ali vojske, so ji tskoj pri skočile na pomoč druge Clenring House bnnke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normnlne rszmere. Tn Clearing House nndzorovalnl načrt se je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt. American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te bsnke, kntari poda vsako leto pot popolnih računov. American State Bsnkn pa je tudi pod državnim nsdsorstvom in odda vsako leto pet detajliraaih računov o stanju Bnnklng Departmenta drŽave Illinoia Napravite NAftO banko sa VA&0 bsnko in Val deaar bo varen in gs lahko dvignete, kedsr ga želita Vprašajte sa seznam nalih First Oold hipotek.' Kakor tudi seznam $100.00 ln 1500.00 zlatih hipotečnih bondov. Naiveči» cinvanska tiskarna v Ameriki je —Narodna Tiskarna= lalaa« A Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaikem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jezika. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska ▼ naši tiskarni .................................. k , ( : -s ! L£ADAR potrebujete društvene po-trebičine kot zastave, kape, re-falije, uniforme, pečate ia vse drago obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., S7I1 Sooth Millard Avene, CHICAGO, ILL. ! Cenike prejmete zastonj. * Vse delo garantiramo. Edini slovenski pogrebnlk MARTIN BARET1NČIČ SM BI0AD STREET TH. 1475 . JOHNSTOWN, PA. Zaupno zdravilo dola čudeže Bkoro že 30 let so Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluzi popolno znupanje in Čislsnje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedsnja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov, branilo smo se dolgo zoper draginjo ns vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in moraii smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, iu tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče drsginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla Čajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, ds bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdrsvilno Grenko Vini očisti želodec in odstrsni ia notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delo-vsnje drobovja Trinerjevi leki so prosti vankovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krnsno šareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervosnosti, navadne slnboče, kakor tudi v šelodčnih nepriliknh, ki rade nndlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delnvce, ko delaje ia vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v nj»>m nepreeen Ijivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV UNIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zsto pa je slasti v slučsju protinn, nli revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti glešnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v sadevah odrgnin in oteklin itd., tudi sa drgnenje živcev In sa mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lek srnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je Izvrstno in prav prijetno zdravilo sa navadno rabo znotraj. Tosebno za izpiranje grla in ost; istotsko za čiščenje rsn, ispuščsjev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Nsjnovajfte nagrade so dobila Trlnerjers sdrsvtls na mednarodnih razstavah: Oold Medel—Ban Francisco 1916, Grand Priz-Panama 191«. JOSEPH TRINER MANUFACTURING CHEMIST 1333-1343 South Ashland Ave. Chicago, III.