Učiteljski Tovariš Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Pred glavno skupščino UJU v Zagrebu. (FnecÎ izvolitvijo nove glavne upraive UJU.) »Spričo resolucije beograjske« ga poverjeništva in ¡ponovnih ne* skladnosti ma'ziranj Izvršnega od« bora in poedinih poverjeništev, kar st. je opazilo tudi na sejah glavnega odboja, smatramo, da leži zlo vsega v ustroju vrhovne uprave naše organizacije, katere« mu vzrok so tozadevne točke v sedanjih pravilih. Da se odpravi to (zlo, smatramo za nujno potreb« no, naj bi se pravila izpremenila samo v oni točki, ki zadeva vr« hovno upravo UJU. Vrhovno upravo UJU naj bi tvoril odlbor iz predsedstva in ta j« mištva centrale UJU ter vseh po« verjenikov, ki naj bi se sestajal redino vsak mesec na seje in od« ločal o vseh aktualnih stanovsko» političnih vprašanjih Izvršni od» bor naj bi se reduciral samo na funkcionarje, t. j. na predsednika, . podpredsednika, tajnika, blagaj« nika in urednike organizačnih 11« sto v ter naj 'bi bil samo ekseku« tiva iln iz vršilec tekočih adrnini» stiativnih poslov in sklepov, ki bi jih napravi jal gori navedeni od« boir. Praktičnost te zahteve se Je pokazala že iz dosedanjih sej po» verj, nikov ter ima tudi svojo upravičenost v tem, da se priteg» nejo k soodločevariju v vseh vpra« šanjih tudi .^poverjeništva, ki se p« sedanji sestavi glavnega odbora ne morejo pogosto sestajati na seje — predvsem pa, da se odpra» vijo gori navedena nesoglasja iz organizacije. Poudarjamo, da nima ta pred« log prav mikake osebne tendence j bodisi napram članom Izvršnega odbora, ali kateremukoli delu or« ganiziranega učiteljstva. temveč! nam je pred očmi zgolj interes organizacije in dobrobit učitelj« stva. Dokler se to s spremembo pra« vil ne izvede, naj se Izvršni odbor in ostali čilaini glavnega odbora (15) izvolijo na skupščini po pro« porou. Delegacija naj izvoli ččlanski odbor, sestoji tč iz delegatov glav« ne skupščilne, ki mu s tem dajemo polnomočje za sestavo proporca in liste. Od novega odbora zahtevamo, da izvede v teku poslovnega leta 1929./30. centralna pravila.« Sklep pokrajinske skupščine Pov. UJU Ljubljana i\ dne 20. in 21. julija 1929. Že več let se pojavlja na naših glavnih Skupščinah grupa, ki vrže zdaj eno potem drugo sporno vprašanje med delegacijo in ti« ra svojo zahtevo do skrajnega ekstrema ter se poslužuje vseh sredstev,, tako dia onemio» g oči celo stvarno in dostojno delo skupščine. Najžakstinejši vzgled take skupščine je bilo Skoplje. Če pomislimo, da je bilo na tej skupščini navzočih okrog 70 delegatov našega poverje» ništva, nam okrogli račun izkaže, da je bilo okrog 70.000 Din s strani naše delegacije vrženih proč — zaradi teroristične akcije male skupine, od katere je le en del pripadal delegatom, drugi del pa so bili nedelegati, ki so onemogočili delo skupščine. Jasno je, da tako ne sme iti dalje in da nobena skupina Ini upravičena se tako igrati z delegati in ne z denarjem, ki ga delegacija potroši za skupščino. Dobila pa je ta grupa tekom zadnjih let vpliv v beograjskem po» ver j eni štvu, kar vse ni ostalo (brez odmeva glede raizmerja med beograjsko sekcijo in centralno upravo- UJU. Uporabljajoč vsak moment ji gre v glavnem za to, da vzbuja nejevoljo in dobi centralno upravo UJU v svoje roke- ¡ali vsaj znaten vpliv na njo potom osebnosti, ki tudi aspirirajo v enaki smeri. Momentov ni malo ki pomagajo tem namenom. Saj celo oni, ki vsaj nekaj več po» znajo razmere, često ine morejo točno raz« brati prave namere »opozicije« in vseh mo,« tivov onih skupin, ki se ji pridružuje iz ene» ga in drugega Vzroka, k skupni nameri — proti centralni upravi. Iz tega razloga je treba letos posvetiti vso pozornost temu, da ne dobe v roke cen« traîne uprave UJU poedine ekstremne gru« pe, temveč d» bo centralna uprava UJU iz» brana tako, da bodo imela lahko zaupanje do nje vsa pover jelništva in bo iona last vseh poverjeništev. Edino na tej bazi je mogoč miren razvoj in uspešno delo centralno uprave in Udruženja. Letos se vrše volitve tudi v Glavni od» bor, zato se čuti že sedaj več ali manj ner« vo'znosti. Saj pridejo pri volitvah vedno v večjem ali manjšem obsegu tudi osebne am» bicije po.edlinc.vV v poštev, ki bi radi prišli na površje, odmosno poedinih skupin, ki bi rade dobile organizacijo v roke i'© jo usmerile po svoji orientaciji. Za nas pride ob tem momentu predvsem sledeče v poštev. 2e dolgo je epažati, da so diferir ala naziranja članov izvršnega odbora z zastopniki poverjeništev v temeljnih orga» nilzačnih vprašanjih. Zastopniki poverjeni» štev so si bili domala vedno edini, a proti injihovemu naziranjiu je stalo često načelno naziranje izvršnega odbora. Tak slučaj se je dogodil pri razpravi o predlogu za odpravo poverjeništev, kjer so si člani glavnega od» bora stali nasproti v razmerju ll : 12, a tudi pri večih drugih načelnih točkah glede pra« vil ni ibilo' mnogo bolje. Iz tega razloga je-moralo priti često do prisiljenih kompromi« sov in posledica temu je bila nezadovoljstvo s projekti pravil in pravila so se morala od« lašvti od leta do »leta. ker se jih uprava nI upala staviti na dnevni red. oziroma jih dati v obravnavo. V takih (slučajih lahko rečemo, da so edino p overjen i št va' imela učiteljstvo za se» boj. ¿¿vršni odbor je predstavljal često ie mnenje dvanajstorice in ne mnogo več. Enako je bilo često pri drugih važnih vprašanjih. Izvršni odbor ni mogel Vedno sklicevati glavnega odbora na seje, Zato je ibil primoran sam reševati važna vprašanja, ki bi bila morda' drugače rešena, če bi se pn» teignilo poverjeništva k soodločevanju Da pnidtei do pravega izraza faktično mišljenje učiteljstva to da bodo imeli sklepi močno ozadje, t. j. da bodo predstavljali res mi<5« ijenje učiteljstva in imeli tudi vse učiteljstvo za seboj, je nujno potrebna reorganizacija uprave1 v tem pogledu. Edino to je dalo povod letošnji Ijubljan« ski resoluciji, ki j'o priobčujemo na čelu članka. Izvesti se da to na dva načina. V prvem slučaju bi bilo potreba izpremeniti centralna pravila v tem zmislu, da bi vrhovno upravo UJU tvoril odbor sestoječ iz predsedstva centrale in poverjeništev UJU, ki bi odločal o vseh važnih vprašanjih organizacije in sta» novske politike. Taki «sklepi bi res predstav« Ijali mi.Mjenje učiteljstva in bi biii močn.:, ker bi potom poverjenikov imeli vse učitelj« •stvo za seboj. Ker je pa nadeva zelo akutna ita nujna ter je izpreirinjanje pravil težavno, je edini izhod ta1, da dobe poverjeništva mo« čen vpliv pri izvolitvi članov Izvršnega od« ■bora. tako da bo sestava izvršnega odbora odgovarjala iritenoijam ¡poverjeništev ter fo'0 ista v resnici imel izvršni odbor tudi za se« boj. To bi bila druga solucija! Beograjsko poverjeništvo je sprejelo to» zadevno resolucijo, ki stremi za tem, da se člani širjega glavnega odbora izberejo po-proporcu in sicer na ta' način d*a poverjeni« stva svobodno kandidirajo gotovfo število člamov ¡v širji glavni odbor. Sklep beograjskega poverjeništva se gla« si .sledeče: Da sodeluje beograjska poverjen ništvo na glavni skupščini v Zagrebu» stavi sledeče pogoje: 1. da s-a 15 članov širjega odbora UJU izbere sorazmerno po Številu članov vsake sekcije; 2. da delegati sekcije imenujejo Svoje predstavnike samostojno In da nobena sekcij'a ne vsili drugim, sekdijam svojih osebnosti, tako da bi novoizbrana uprava 'bila pravi i'z.ra'z večine članov UJU. '— V nasprotnem slučaju1, ako se tega ne sprejme, grozi beograjfeka sekcija z •— ekso« dusom S stiranii beograjske sekcije se je torej stavil ultimat, ne gledo na t)ot, če se z nazira» njem beograjske sekcije »strinjajo ostala po« verje-ništva. To pomeni — če bi stavila visa poverjeništva enake ultimate — da gremo lahko prvi dan na skupščini naraften, kar ibfi imelo za posledico — razpad Udruženja. Nastane vprašanje: Zakaj in v koliki meri se je ljubljansko pjovelrjeništvo priciru» 'žilo beograjskemu sklepu? Vzrok je v tem. da1 si želi ljubljansko poverjenlišltvo izpremembe v vrhovni upravi, ne samo osebne, temveč tudi načelne v or« ganizacijii vrhovne uprave, kar jasno' uteme« ljuje zgoraj citirana (resolucija ljubljanskega' poverjeništva. Vprašanje pa je, ali jei umest» no, da ljubljanska sekcija' v polnem obsegu koncedira zaradi tega stremljenje, sedaj odločilne skupine v beograjskem poverjeni« štvu. Poelipisa-ni sem sam sodeloval v od'seku i'n pri redakciji gornje reisiolucije. piriznati pa moram, da smo spričo obilice dela lin naglice prezrli bistvene razlike in premalo preraču« nali posledice in pravi rezultat gorenjjega dalekosežnega sklepa1. Iz teiga 'raizloga sma« tram za svo'j'o dolžnost, da piodam naknadno pričujoče informativno objalsnilo, ker si mo» ra biti naša delegacija na jasnem za kaj gre? Bistvena razlika med resolucijo beograj» skega poverjeništva iln ljubljanskega je v sledečem: Beograjsko poverjeništvo se izre« ka, ita j bi sle samo' 15 članov izven izvršnega odbora volilo po proporcu z ozirom na so« razmerje članov, ki jih imajo poedine sek« eije; težnja ljubljanskega poverjeništva pa je sla za,tem, d:a bi od teh 15 članov imelo vsako poverjeništvo po 3 člane — kakor do« sedaj — v izvršni odbor, ki šteje 12 čla« nov, pa naj bi se volilo po proporcu z ozi» rom na številčno jakost poedinih poverjeni» jštev, ki bi1 nominirala izmt-d 'beograjskega učiteljstva one, do katerih ima zaupanji--. Končna stilizacija resolucije glede proporca s strani ljubljanskega' poverjeništva je kom» promisna in zahteva proporc za izvršni oti« bor (12) in ostalih 15 članov šiirjega glavnega odbora. Številke naj govor. j;asno: Sedaj obsto ja izvršni odbor iz 10 članov izbranih iz beograjskega učiteljstva ter po enega zastopnika zagrebškega in Ijubljan» skega poverjeništva ki sta jih ti poverjeni« štvi kandidirali v' izvršni odbor, ke r siučajno bivata v Beogradu, t. j. tov. Tintorja in Fle« reta, - kot zastopnika zagrebškega in ljub» Ijanskega poverjeništva. Ostalih 15 Voljenih (in 10 po položaju) članov širjega glavnega, odbora, pa je bilo tovarišiko porazdeljenih po- 3 + 2 na vsako poverjeništvo, t. j1, na beograjsko 3 + 2, zagrebško 3 + 2. IjuNjam« sko 3+2, sarajevsko 3 + 2 in splitsko 3 + 2, od kateirih prideta v širji glavni odbor "po 2 že po položaju (t. ji poverjenik in tajnik) po 3 pa «o1 izvoljf-ni. Defacto je tbrej bilo sedaj v širj-.m glavnem odboru 15 članov, ki se prištevajo> beograjski sekciji, 6 članov zagrebški, 6 člapOv ljubljanski, 5 sarajevski in 5 ¡splitski. Razmerje med člani beograjske sekcije in ostalih 'sekcij je torej 'biHo 15 : 22. Nal podlagi sklepa beograjski. se.za 15 mandatov bi bil 853. Matematično vzeto -bi torej dobil Split (iz ostankov) 1 mandat. Sarajevo 1, Zagreb Ljubljana 3 B.ograd 8. Če* prištejemo temu <šei po 2 mandata odi vsakega jpoverjleništva, ker prideta pov. in tajnik po položaju v širji glavni odbor je razmerje sledeče: Split 3 (— 2), Sarajevo 3 (— 2), Zagreb 4 (— 1), Ljubljana 5 (enako), Beograd 10 (+ 5). Čel prištejemo1 še člalr.e 'izvršnega odbora, bi bilo razmerje med člani prištevaj očimi se beograjski j selkeljii in ostalim sekcijam 20 : 17, sedaj pa je 15 :22. Na 'podlagi'sklepa ljubljanske sekcije bi se tlo> .razmer^, tabbolutno V ničemer ne iz» premeniilio, kvečjemu v teto slučaju, če bi bili od sekcij predlagani člani izvršnega odboja Vedno vezani na »stališče Sekcije, k'i jih je delegirala' vi izvršni oidbor. Količnik za izvršni odbor bi bil v tem slučaju 1066 in ¡bi det tla 'sekcija Beograd na podlagi tega 6 mandatov v izvršnem odboru, (Ljubljana 2. Zagreb 2. na podlagi' ostankov pa tudi Sarajevo 1 Split 1. 1 Celotno, razmerje širjega glavnega od» bora — če bi bili' mandati v izvršnem odboru vezami na stall/šče sekcij, ki so člane delegt» rale —bi bilo sledeči: beograjska sekcija bi imela J6 mandiaitov, Ivse ostale 4 setkcije pa 16 mandatov. Z 'oizirom na vse gori' podano gre za' ■sledeče: 1. Da 'se, Udtruženje ceuva pred vsekakim nezdravim sistemom imajoTizaoije; 2. da ne dobli Udlruženja v roke, oziroma odločilni vpliv v njem grupa, ki po svojih dosedanjih niastopjh ne daje garancij 'za mirno in ulspešno1 stvarno delo v Udruženju in vodstvo Udruženja v strogo nestrankaj* •sikern stanovskem pravcu; i 3. nujno potrebno' je, da 'se prenese vr» hovno vodstvo oirganiizaeije na cdbbr sesto« ječ iz predsedstva J:n tajništva centrale ter iz Vlseh poverjenikov, če1 se hoče izogniti goirnjemu zlu, ki grozi organizaciji in mir» nielmu solidarnemu pozitivnemu sodelolvanju vsega učiteljstva v držav? v edino dobrobit celokupnega učiteljskega stanu in šolfetva. Ivata Dihinitk. IDEALISTI, NA PLAN! (K III. samoi7obraževalnem tečaju v Ljub« ljani od 22. do 27. avgusta 1929.) 2e tretjič Vas kliče organizacija na sa« moizobraževalno delo! Letošnja pokrajinska skupščina se je ponovno jasno izrekla za, samoizobraževalno akcijo v smislu smernic, pokrajinske skupščine v Kranju leta 1927.: poglobljena splošna in strokovna izobrazba, ki odgovarja današnjim potrebam. Prva dva tečaja sta pomenila šele zače» tek te prve sistematične izobraževalne akcije slovenskega učiteljstva. Osrednji izobraže» valni odbor (Oio) se je resno trudil, da si učiteljstvo potom smotreno organizirane sa» moizobrazbe pridobi enotno učiteljsko ide» ologijo, ki bi dvignila stan na višino, ki mu po svoji kulturni misiji pripada. Zato je bila akcija usmerjena predvsem na izvenšolsko delo in to s temeljitim spoznavanjem .druž« boslovia. Idealno zamišljena akcija ni uspela tako, kot bi bilo želeti. Povsod po Sloveniji bi naj med učiteljstvom začelo utripati fltovo življenje. Sicer se je marsikdo oprijel resne« ga študija, da si — po navodilih Oio — pri« bori družboslovno spoznanje in si s tem lz« popolni svojo splošno izobrazbo, ta ali oni se je celo za 2 leti izključno vrgel na te pro« bleme. a končno ni vedel, kam z mrtvo teo> rijo. Svojih študij ni mogel spraviti v sklad s klicem, da se naj vsak učitelj stavi odločno v službo vzgojnih problemov. In res se v Sloveniji v teku zadnjih dveh let ni pokazala v masi učiteljstva ona živa in močna ener« Sija. ki bi odgovarjala trudapolnemu prlza» devanju iniciatorjev in bi bila v stanu pre« magati vse konservativne sile našega vzgoj« stva, čigar oblikovalci smo v prvi vrsti. Usta« novi j eni učiteljski krožki so životarili, se mučili in omagovali. malokje — zmagovali. Akciji so se stavile na pot nepredvidene težkoče in ovire ... Delo je skoraj popol« noma zastalo ... In vendar vabi organizacija na III. sa« moizobraževalni tečaj. Da. vabi, ker ne more verjeti, da je slovensko učiteljstvo zapadlo letargiji, da je izgubilo svojo samozavest in voljo na nadaljnjo izobrazbo, da je zatajilo svoj idealizem ... Marsikoga smo pogrešali na prvih dveh tečajih. Imeli bi povedati mnogo, predlagati in nasvetovati koristno, pozneje si pa niso mogli prihraniti očitka, da so zanemarili to neobhodno potrebno delo, namenjeno stanu in šoli. Niti vsi okraji niso bili vedno zasto« pani! Seveda se niso mogli pozneje ogreti za akcijo in zastavit pluga... Mnogi — sicer agilni — tovariši se že a priori niso mogli otresti skepse radi akcije, ki naj učiteljstvo umsko dvigne in — ostali so doma. Propa« gatorji »pompoznik akcij« se niso pokazali, da bi na licu mesta izrazili svoje pomisleke in »petrefakti« so raje »diškutirali« v go« stilni pri cvičku ... K sreči so to le posamez» niki. kar še ne pomeni, da je slovensko uči«-, teljstvo zašlo v kulturno krizo. Ogromna večina slovenskega učiteljstva še zna pokazati idealizem svojega stanu in letošnji tečaj naj to dokaže! Tam se naj raz« čisti problem učiteljske samoizobrazbe za bodočnost. Ako se zavedamo še sploh kakih dolžnosti, se moramo zavedati pač najgrav« ne j še: dvigniti našega človeka potom vzgoje k boljšemu in srečnejšemu položaju. Današ» nja doba zahteva v šoli novega duha, med narodom pa prizadevanje za kulturno in go» spodarsko izboljšanje razmer. Učiteljstvo stoji pred težkimi nalogami, ki se jih ne more nikdar izogniti. Zato je potrebno, da se znajdejo na III. samoizobraževalnem tečaju vsi oni tovariši in vse tovarišice, ki še količkaj streme po iz« popolnitvi. Referati in debate naj pripomo« rejo k razčiščenju za bodoče delo. Izkustva, iznešena na tečaju, naj izkažejo kako mora slovensko učitljstvo oblikovati samo sebe, da bo naš stan, naša šola in naš narod dvignjen v vrsto ostalih kulturnih držav, ki so znale temeljito izrabiti povojno razvojno dobo. Eventualne napake se še dajo popraviti! Kooperacija novega osrednjega izobraže» valnega odbora in Pedagoške centrale v Ma» riboru bo brezdvomno tvorila mogočen im» pulz za naš napredek. Zato: vsi idealisti, na plan! —c. SPORED IN NAVODILA ZA III. SAMO« IZOBRAŽEVALNI TEČAJ. poverjeništva UJU, Ljubljana od 22. do 27. avgusta t. 1. A. Vsled sklepa letošnje delegacije se vrši HI. samoizobraževalni tečaj v Ljubljani v času od 22.—27. avgusta t. 1. Predavanja: v četrtek 22. avgusta (po otvoritvi tečaja): tov. Gustav Šilih: Moderna psihologija in vzgoja; v petek 23. avgusta tov. Ernest Vrane: Strnjen pouk v teoriji in praksi; v soboto 24. avgusta tov. dr. Fran Zgeč: Ali naj študira učitelj psihologijo ali so» ciologijo in kako; v ponedeljek 26. avgusta tov. Janko Fur« lan: Kmetijstvo in učitelj; v torek 27. avgusta tov. Rado Grum: Učitelj kot prosvetni delavec in zadruž» ništvo. Predavanja pričnejo vsako jutro ob 9. uri. Po predavanju je diskusija. B. S tem tečajem je združen praktično» zadružni knjigovodski tečaj, ki ga vodi tov. Rado Grum. Ta tečaj se vrši od 21. do 27^ avgusta vsakokrat od 3.—7. ure popoldne; je pa namenjen le onim, ki so se že praktično pečali z zadružništvom ali imajo resno voljo pečati se ž njim. V zadružniški tečaj se sprejme največ 50 pfiglašencev. Predava se: 1. o historijatu zadružništva in o ustanavljanju zadrug; 2. zadružno knjigovodstvo kreditnih In gospodarskih ustanov; 3. najvažnejša korespondenca. Predavanja se vrše v fizikalni dvorani moškega učiteljišča v Ljubljani. Potrebne ti» skovine bodo na razpolago brezplačno. Urnik tečaja se poda 21. avgusta ob 3. uri popoldne. Zato točno — vsi!! C. Udeležencem III. samoizobraževalne-ga tečaja, kakor tudi vsem, ki bi se udeležili zadružnega knjigovodstvenega tečaja, se po» vrnejo vozni stroški ter se jim oskrbi brez« plačno prenočišče. (Vozni stroški se povrnejo takoj ob prihodu na tečaj). Informacije glede prenočišča, hrane in dr. dobe udeleženci v sredo 21. avgusta od 17. do 19. ure v prostorih poverjeništva (Uči» teljska tiskarna, I. nadstr.), oziroma 22. av» gusta pred tečajem. Hrana: dobi se pod ugodnimi pogoji v uradniški menzi. treba je "pa javiti poverje» ništvu (Pripravljalni odbor za tečaj), ako kdo reffektira na hrano v menzi. D. Pozivamo učiteljstvo, da se pravo» časno — do 20. t. m. — priglasi k tečaju. Po» sebe naj se omeni, če bi kdo hotel obiskovati tudi popoldanski zadružni tečaj. Kdor računa s tem, da se mu oskrbi pre» nočišče ter hrana v menzi, naj to omeni na priglasilu (zadošča navadna dopisnica). Ker se je od raznih strani iz društev cula želja, naj bi se tečaj priredil in ker se Je skušalo s sporedom tečaja ustreči posebno še zahtevi, naj bi se poleg pedagoških vpra» šanj obravnavale tudi gospodarske stvari,. predvsem zadružniške, upamo, da učiteljstvo ne zamudi prilike ter se v velikem številu udeleži tečaja. UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 5. avgusta 1929. Andrej Skulj 1. r., Josip Kobal 1. r., poverjenik. tajnik Sklepi in zahteve učiteljstva s pokrajinske skupščine pov. UJU Ljubljana, dne 20. in 21. julija 1929. SKLEPI Z OZIROM NA PREDLOGE ŠOL» SKOUPRAVNEGA ODSEKA IN STA» NOVSKOPOLITIČNEGA TISKA. I. a) S sodelovanjem našega poverjeništva, ki je vneslo vse mogoče spremembe v prid učiteljstvu in ¡šoli pri izdelavi osnutka »Za» kona o narodnih šolah«, so predlagane spre» membe posameznih društev brezpredmetne. Želimo pa, da se projekt zakona o narodnih šolah nujno uizakoni. b) Izvršni odbor v Beogradu pozivamo, naj pri ustvarjanju šolskega zakona ukrene vse potrebno, da ne bo učiteljstvo v primeri z drugimi stanovi (sodniki, profesorji...) v plačah iin specialnih dokladah zapostavljeno in naj bo svojemu zvanju primerno uvrščeno. Rešitev materijalnega vprašanja učitelj» stva bodi UJU prva skrb v bodočem letu, ker na tem temelji vsa energija in možnost učiteljstva za prosvetno in kulturno delo. Do končne rešitve prejemkov državnih nameščencev naj se priznajo tudi učiteljstvu posebne doklade (analog. sodnikom 'in uprav» nim uradnikom), ker čuti učiiteljstvo po» manjkljivost prejemkov tembolj, ko je vsako izvelnšolsko delovanjje med narodom zdru» ženo navadno s stroški. c) V nov. m šolskem (zakonu naj se tudi uredi funkcijska doklada upraviteljem osnov» nih šo'l; tnaj se jih nagradi eza tpisarnjškp delo in jim vrne ono, kar so že nekdaj imeli. Zato naj se, do uzakonitve državnega šolskega zakona, na temelju pokrajinskih de» želnih šolskih zakonov, priznajo in izplaču» jejo šolskim upraviteljem, šolskim nadzorni» kom in učiteljstvu na težavnih enorazredni» cah primerne upraviiteljske, nadzorniške in krajevni? doklade. Pov. UJU naj ob nedostatku gornjih predlogoV (posreduje pri izvršnem odboru v Beogradu pri ministrstvu prosvete, da izda uredbo glede doklad šolskih upraviteljev, dokler ne izide šolski zakoni. č) Prav tako naj se potom uredbe učnlei ure preko obveznosti honorirajo sedanjim razmeram primerno. d) Uradni zdravniki naj bi ob pregledu učiteljstva v službenih izadevah zastonj vršili svojo službo. e) Število razredov, ki je merodajino za oprostitev razrednega iplouka po upravitelju, ise naj zniža od nameravanih 15 na 10; upra» viteljstvo otroških vrtcev naj se všteje. Upravitelji naj dobe primerno dokilado za vodstvo! f) Spremenjeni politični položaj nudi ugodno priliko, da ponovimo večletno za® hfie.vo po ločitvi šolske uprave od politične, kar edino more izasigurati miren razvoj šol» stva. g) Iz časopisnih poročil je Tazvidno, da delajo duhovniki z vsemi silami, da bi dobili zopet vpliv na šolstvo, kakor so ga imeli v prejšnjih časih. — Naloga vodstva naše or» ganizacijie v Beogradu je, da v teh kritičnih dneh, ko se snuje osnovnošolski zakon, za bogve koliko let, budno čuva in poveča pre» stiž učiteljstva, ki smo si ga pridobili v proš» lih petdesetih letih. Veroučitelji in kateheti se imajo povsem ravnati po veljavnih šolskih predpisih, kakor vsi drugi učitelji. -it a) Stremeti je, da pri reviziji uradniškega zakona ne izgubimo že pridobljenih dobrin, pač pa iste še izboljšamo. b) Ker smatramo nabavljalne izadruge za privatne ustanove ifn prisilno včlanjenje kot skrajno škodljivo, pozivamo centralo UJU, da ponovno zastavi vso svojo moč, da se uredba raizvbljavi in povrnejo odtegnjeni zneski. Učiteljstvo od nabavljačkega saveza ni» ma nikakršnih koristi. c) Organizacija naj stori potrebne ko» rake za vrnitev odtegljajev za poplavljene©. Njena glavna skrb naj velja izboljšanju na» šega gmotnega položaja. UJU naj deluje v zvezi s Činovrtiškim savelzom, da sit državnim uslužbencem uki» Inejo sedanji odtegljaji in se dosedanji od» tegljaji državnim usluižbenoem vrnejo. III. ;a) Če: oSt/ameijo draginjske doklade, naj se podeželske izenačijo z mestnimi, saj so živ» ljy_nske raizmere na deželi težje kot v mestih. b) Draginjske doklade naj se dovolijo tudi za starše, ki so brez sredstev in žive z uradnikom v skupnem gospodinjstvu. c) Z učitelji poročenim učiteljicam naj se izposluje polno draginjsko doklado. IV. Poverjeništvo UJU naj napravi korake, da se izplačajo učiteljstvu na deželi tudi raz» like v stanarini za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V. Pov. UJU inaj deluje z vso silo na to, da oblastni šolski odbor mariborske oblasti v Mariboru iizenači svoje tolmačenje glede na» grade tajnikom krajnih šolskih odborov na lenorazrednicah s tolmačenjem, kakor je v ljubljanski oblasti. (Vidi elaborat, objavljen v »Učit. Tov.« štev. 41, z dne 23. maja 1929, stran 2. pod naslovom »Nagrada (zapisnikar» jem krajnih šolskih odborov na enorazredni» cah v mariborski oblasti«). VI. a) Že ponovno je »Učiteljski Tovariš« objasnjeval vštetje « kadrskega roka i!n ven» dar si nismo še na jasnem, ker .j|e nekaterim tovarišem kžfdrsko kito všteto, drugim zopet ne. Poverjeništvo UJU — Ljubljana naj nam preko Državnega sveta preskrbi tozadevno avtentično rešitev, da ne bo nihče od učiteljev prikrajšan na tem, kar mu pripada. b) Učiteljstvo želi, da se uredi postopek glede prejemkov učiteljev rezervnih oficir» jev, odnosno državnih nameščencev, kadar so poklicani k orožnim vajam. Dočim dobe privatni uradniki rezervni oficirji izplačan ves znesek mesečne plače, dobi državni na» meščenec rezervni oficir le diferenco. Naj» težji je v tem oziru položaj poročenih dr» žavnih nameščencev, ki imajo družino. Pla» ča mu komaj zadošča, dočim žena in otroci ne dobe nič. Poverjeništvo UJU deluj na to, da se pri vojnem ministrstvu došeže po», pravo te ureditve. . VII. a) UJU n,aj ukrene potrebno' pri ministr» stvu prosvete, da se bodo učiteljske službe zopet redno raizpisale, četudi je stalnost uči» teljistva na mestu ukinjena. b) Pri razvrščanju učiteljstva se naj ozira na vse šole enakomerno, in sicer tako, da sei namesti učiteljstvo v prvi vrsti tam, kjer Je najbolj potrebno. Opaža se, da so učiteljska mesta po mestih in njih okolici polnoštevilno zasedena, drugod pa so bila mesta nezasede» na. (Kolikor je znano, so sedaj vsa mesta za= sedena. Op. ur.) c) Glavni odbor UJU v Beogradu naj dosieže od merodajnih činiteljev, da smejo sreski šolski referenti nameščati in preme» ščati začasne učne moči, da sie ne bodo do» gajali slučaji, da je na nekaterih šolah treba suplirati, medtem, ko so !na drugi šoli učne osebe na razpoloženju, ker traja rešitev več mesecev. č) Oblast se naj opozori, da pospeši do» stavljanje dekretov novo i mi. nova ni m in pre» meščenim učiteljem, ter se naj novo na» stavljenim tudi takoj nakaže plača. d) Učiteljstvo kranjskega okraja poziva poverjeništvo UJU Ljubljana, da (zastavi vse sile da prepreči nameščanje učiteljstva po predhodnem zasliševanju krajevnih šolskih činiteljev. e) V izadlnjem času se je dogodila, da je zasedel začasni učitelj mesto stalne učiteljice, ki ga jie dobila z razpisom. Pozivamo poverjeništvo, da zastavi vse sile, da as mesta dobljena z razpisom ne bodo brez disciplinarne preiskave jemala, pač pa oddajala vsa mesta z razpisom. f) Učiteljsko društvo za brežiško»sevniški sreiz1 poziva poverjeništvo UJU v Ljubljani, da strogo izvaja oba sprejeta sklepa v 1. seji ožjega sosveta 22. in 23. septembra 1928. ter V vseh slučajih in pri vseh učiteljskih ime» novanjih zasleduje njih zakonito, opraviče» nost in skladnost z zakoni. VIII. a) DJeg!acij!a želi, da se vrši disciplinsko postopanji, analogno kot pri sodiščih, t. j. da se stranke branijo po svojih odvetnikih in da se priče zaslišavajo tudi s prisego b) Poverjeništvo UJU — Ljubljana se naproša, da posreduje pri šolski oblasti v slučaju premeščanj učiteljstva v disciplinar» nih zadevah, da šolska oblast upošteva pri ukrepanju vse dotedanje delovanje in zasluge učitelja v dotičnem službenem kraju ter 'za» vrača neutemeljene pritožbe posameznih lo» kalnih faktorjev, ki so večinoma osebnega značaja. IX. Udruženje meščansko,šolskega učitelj» stva je na svoji skupščini v Paročevi pod toč» ko 3. sprejelo predlog naj se oblasta» šolski nadzorniki in referenti postavljajo «golj iz vrst kvalificiranih učiteljev meščanskih šol. S..tem se jemlje osnovnošolskemu uči« teljstvu enakopravnost in odločevanje v za» devah osnovnega šolstva ter iz tega razloga odločno protestiramo proti tej resoluciji in zahtevamo, da si pri nameščanju oblastnih šolskih nadzornikov in referentov za osnovno šolstvo upošteva vedno le osnovnošolsko učiteljstvo, ki pezina in ima trajen stik z osnovno šolo; oblastne šolske nadzornike pa naj se jemlje samo le iz vrst sreskih šolskih nadzornikov. X. a) Na zadnjem sestanku sreskih šolskih nadzornikov mariborske oblasti se je sklenilo naprositi poverjeništvo UJU, da izposluje na merodajnem mestu odločbo, po kateri bi podali cceno učiteljstvu. prideljeno pisarnam sreskih šolskih nadzornikov, nadzorniki sami, katerim so imenovani učitelji neposredno podrejeni ter ga tudi najbolje morejo oceniti, ne pa kakor doslej, sreski poglavarji, kater; nimajo ž njimi nobenega neposrednega stika. S tem bi pridobil1 tudi ugled in veljavo šolski nadzornik. b) Danes rešuje prošnje za sodelovanje dece pri prireditvah raznih društev velisi župan. Da se administracija poenostavi, naj se da kompetenco 'za reševanje takih pro» šenj sreskemu šolskemu nadzorniku ker je on tudi po čl. 79. šolskega in učnega reda v to kompetenten. XI. a) Hiperprodukcija učitdjskega narašča» ja se pozna posebno v ljubljanski in mar!» borski oblasti, kjer čakajo abiturijenti že pb več let na službe in so v breme svojim staršem, ki so jih s težavo iizišolali. Poleg tega čakajo tudi družinski očetje s številno deco, ki je sposobna za pohajanje v srednje in visoke šole, da pridejo v obližje ¡mest. Zato z vso upravičenostjo apeliramo na to» variše in tovarišice, ki so dopolnili 35 sluz» benih let, da dajo svoja mestla tem 'na raz» polago >in se ne branijo iti v pokoj. To je tembolj upravičeno zahtevati: organizirano učiteljstvo, ker se bori organizacija za 32Iet» no službeno dobo in je postopanje posamez» nikov, ki niti s 35 službenimi leti nečejo iti v pokoj, v veliko škodo in na kvar prizadeva» nju organiziranega učiteljstva in vsega uči» teljskega stanu. b) Za Slovenijo zadostujejo štiri uči» teljišča, ki dajo a 30 maturantov. Sprejmejo se maj najprej otroci učiteljev, petem urad» nikov in nato šele ostali. c) Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj ukrene, da se ukine -ministrski odlok, ki za» hteva zia sprejetje v učiteljišče 'zla ¡absolventie meščanskih šol vsaj prav dober uspeh, dočim iz gimnazije ali realke, oziroma realne gimnazij© zadostuje dober ali celo zadosten uspeh. č) Izposluje. naj se naredba, po kateri naj se vrše usposobljenostni izpiti učiteljstva v državi po enotnih iprinciipih. Zdaj polaga učiteljstvo v Srbiji izpit le iz 4 predmetov, na Hrvatskem iz 8 predme» tov, v Sloveniji iz 14. Tukajšnja komisija za polaganje teh iz» pitov je bila imenovana le za eno leto. Zato ji je doba že potekla. XII. a) Omejijo naj se po možnosti admini» strativni posli, ker preveč obremenjujejo šolske upravitelje na škodo šolstva. b) Poverjeništvo UJU naj naprosi veli» kega župana, da izda seznam sedaj veljavnih periodičnih poročil šblskih upraviteljev m krajevnih šolskih odborov. c) Napredovanja učiteljstva naj bodo avtomatična, brez vseh prošenj. č) izposluje naj se pomaknitev v polo» žajie. po istem načinu kakor poprej. d) Plačilni listi naj se odpravijo in naj se uvede ista praksa kot popr.ij. XIII. a) Odpravijo maj se zasilne šole, zlasti one, ki so tako obsežne, da bi se lahko pre» psnovale v dvorazrednice. b) Pouk na podeželskih šolah bo moral upoštevati kmetijske, razmere in se jim pri» lagoditi. Zg uspešen pouk iz kmetijstva je neobhodno potrebno primerno zemljišče, kjer naj bi.se preizkušal učinek umetnih gno» lil, razna sredstva za pokončavanje škodljiv» cev, moderno kmetijsko orodje itd. Naredba iz 1. 1921. siceir zahteva, da mo> ra imeti vsaka šola 20:nrov. Dvomljivo pia je, če so se v 8 letih povsod šolska zemljišča povečala, kakor predpisuje naredba. Kjer je na razpolago zemlja, ki je pod agrarno refor» mo, bi prišla šola najkrajšim potom do po» trebnega zemljišča, če.bi se med agrarne upra» vicence stavile v prvi vrsti šole in kmetijske ter sadjarske podružnice, ker bi prišla na ta način zemlja do splošne koristi. V drugih krajih pa naj se zemljo, potrebno za poiz» kusna zemljišča, oziroma šolske vrtove, raz» lasti. XIV. a) UJU — poverjeništvo Ljubljana naj intervenira pri ministru prosvete, d'a dovoli prosvetnima oddelkoma v Ljubljani iiri Marii boru izdelati učne načrte za vse kategorije šol teh dveh oblasti, ki bi bili prikladni na» šim razmeram. b) Poverjeništvo UJU pozivamo, da stori potrebne korake potom izvrštoega odlbora UJU, da se razveljavi odlok ministrstva pro» svete v Beogradu O. N. br. 26.608, od 1. apri» la 1929, ki prepoveduje uporabo lucbenikoT razen bukvara, oziroma čitanke v 1. in 2. šolskem letu. Šolske oblasti so v letu 1927./28. pripo» ročale uvedbo upr. Černejeve računice — na predlog sklepov učiteljskih društev. XV. a) Kamniško učiteljsko društvo predlaga, da prosvetni oddelek pri velikem županu v Ljubljani reši zadevo poslovanja »Matičnih listov stekel slavJjenec v dobi svojega učiteljevanja pri Mali Nedelji, V Cezanjevcih in v Ljlutomeru. Poleg šol» skiega dela se je slavljtenec plosebno odliko» vail na glasbenem poljlu. In da je Ljutomer d.ameis glede petj.a in glasbe na tako visoki stopinji, je to zasluga tov. Zacherla, Še. da» taeš je duša tukajšnjega! Glasbenega cSru» štva in /ka.pelnik Imestne godlbe. Z vso vnemo p,a še dleLuje v mestnem občinskem odboru kot svetovalec, pri Čitalnici Ikot 'vest:in krojiž» fničar, piri Vrtnarski in sadjarski podružnici kot lagikn predsednik in v raznih drugih k orp o r acij ah. Slovesnosti so prisostvovali 'zastopniki (Občinskega odbora, učiteljstva, teilkVe in raznih društev. Čestitam» tovarišu Zaoherllu z željo, da bi še mnogo, mnogo k t nosil odlikovanje in delovlal za kulturni raz» 'voj našega mesta ¡¿\ isto 'vnelmo kakor doslej. — šolski upravitelj v Št. Janžu na Vinski gori naznanjam, da je v »Staležiu šolstva in učiteljsitva v Sloveniji« napačno navedeno: Št. Janž mia Vinteki gori (p. Mie®a ob Dr,avi,-tž. p. Dravograd»Meža); pravilno je: Št. J!anž na) Vinski gork p. Metenje, ž. p. Velenje (Sitalež, .str. 138.), kar naj tovariši upravitelji v Staležu popnavijio. — Knjigifl »N&ša meščanska šola*, ki jo je oblastni šolski odbor naročili kupiti vsem šolam, se naroča pii ravnateljstvu L. državne deške m'.ščaoske šole v Ljiublijani. 1 — Poročil se jt 24. t. m. v Ljubljani tov. Kenič Andrej, šolski upravitelj «la Uncu iz, gdč. Gorup ivo, poštno uradnico na Rakeku. Čestitamo! — Naša meščanska šoJa. Uredili: Pečjak, Korene, Sel škar. Izdalo D aštvo nis» ščanskiošollskiega učiteljstva v Ljublj/ani — '1929. — Nartoča se pri ravnateljstvu I. dleške meščanske šol-: v Ljubljani. — Ob proslavi desetletnice ustanovitve .meščanskih šol je bila izdana ta knjiga, ki nam nudi jasno sliko razvoja meščanskih šol, po preobratu v Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji. Ne samo td, maiveč v knjigi najdemo tudi p reče) člankov o tVzgoji in pouku na mefečfenskih šo^ lah, statistiko -absolventov v ljubljanski ob»i lasti in tudi navodilia, katai lahko gredo ab» „Mi se mnogo izprehajamo," pravi mlada gospa Mica. „Časa imamo dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam a r f RADION 1 pere sam ! Varuje perilo! L solventi meščan,sikih šol. Knjiga, po vsefoini zelo -bogata in dobra ne sme manjkati v. nobeni šiollski knjižnici', zatio .jo je tudi ob»-'lastni šolski odbor naročil kupiti vsem šo^ 'lam. — Nov ročni zemljevid Jugoslavije. V založbi Učit. doma v Mariboru je izšel nov ročni zemljevid naše države. Izdelal ga je znani kartograf tov. Slavoj Dimnik po po» datkih prof. Baša, ki jih je zbral po najno» vejših strokovnjaško ugotovljenih rezultatih o naši kraljevini. To je toliko več vredno pri pouku, ker so vsi dosedanji ročni zemljevidi bili izdelani precej površno ter so imeli vse polno napak. Sicer pa že ime prof. Baša, ki je znan kot marljiv in temeljit strokovnjak v zemljepisju jamči dovolj, da je zemljevid prvovrsten. Dobiti ga je pri vseh knjigarnah in seveda tudi pri Uč. domu v Mariboru. Cena mu je 6 Din. — Cena vsem ročnim zemljevidom zni» žana od 8 na 6 Din. Znano založništvo' roč^ nih zemljevidov, Učit. dom v Mariboru, je znižalo z novim šol. letom cene za 25% tako, da stanejo v podrobni prodaji mesto 8 le 6 Din. S tem je omogočilo nabavo tudi rev» nejšim učencem in vsled tega olajšalo pouk v tem predmetu. Zakaj brez ročnih zemlje» vidov kulturnih skupin je uspešen zemlje» pisni pouk prav tako nemogoč, kakor pouk v čitanju brez čitanke. Do sedaj so izšli v imenovanem založništvu sledeči ročni zem> ljevidi: Pohorje=Kozjak, Slov. gorice»Ptujsko polje, Prekmurje»Medjimurje, Celjska kotli» na»Posavje, Slovenija, Jugoslavija. Ravno tam se pa tudi lahko naroči ročni zemljevid Kam» niške planine, katerega je izdal UD v Ljub» ljani. Seveda se vsi ti zemljevidi lahko na= roče potom novoustanovljene Učit. gosp. po» slovalnice. Žitnih kav je več vrst, 2IKA je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti z» zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »2IKA«. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Kar se tiče Učiteljske gospodarske poslovalnice naslovite vse dopise na U.G.P. v Mariboru in ne na poverjeništvo! LISTEK. Mladinski list* Poleg rednih publikacij bi hotela letos Mladinska Matica doseči ni:kaj, česar našai mladinska knjižna produkcija doslej ni zmo» gla. To je mladinski list, ki bi šel v slednjo slovensko vas, takorekoč v slednjo našo hišo. Rekli boste: saj smo imeli in imamo mladinskih listov, čemu je treba novih? Da imamo jih, a kako daleč sega njih moč? Osnovne šole same imajo v Sloveniji nad 130.000 šol o dolžnih otrok. Kaj pomeni mla» dinski list, kakor n. pr. »Zvona, k« z azirom na to število, če je izhajal v 2500 izvodih? Morda ugovarjate, češ, ako ni več na» ročnikov za tak list, je to znamenje, da ne obstoji zanj nikaka potreba. Dejstvo pa Je, da imamo krizo knjige. Knjiga je postala tako draga po vojni, sredstva iza preživljanje tako tesna, da se je število kupovalcev knjig silno skrčilo. S tem so se na široko odprla vrata analfabetizmu v široke plasti naroda s trm se uničila možnost vzgojnega vpliva» nja potom plemenitega čtiva med mladino, * To poročilo se je imelo podati pri le» tošnji delegaciji, a je odpadlo radi časa. s tem se je pieprečila najlepša zabava, ki jo daje knjiga človeku. Z drugo ibesedo: oško» dovala se je ljudska kultura v širokih masah, na katero smo bili Slovenci vedno najbolj in upravičeno ponosni. Odbor Mladinske Matice je imel vse to pred očmi iz prvega začetka, ko je pričel svoje pionirsko delo za mladino. Dvoje ga je vodilo pri zasnovi Mladinske Matice: naj bi se nabavila mladini res dobra knjiga in na j bi bila poceni. Dobro knjigo je mogoče dobiti, če se plača delavcu književniku vsaj toliko, koli» kor j^ treba, da ima v svojem dnevnem boju za obstanek prostega časa za zamišljenju in izvršitev umetniškega dela. Kdor je pred Mladinsko Matico odločal o usodi mladin» ske književnosti pri nas, ni ime! smisla v.a to. Ceneno knjigo pa je mogoče doseči s tako» zvano industrializacijo, če se torej čim bolj znižajo proizvodni troški. To je izvedljivo s tiskanjem velikega števila izvodov. iRešit. v tega poslednjega vprašanja je ležala za publikacije Mladinsko Matice v ro» k ah oi ganiziranega učiteljstva. Če bo to raz» umelo krizo slovenske mladinske knjige, čc bo razumJo vso škodo te krize zalijudsko kul» turo — tako je sklepal odbor Mladinske Ma» tice — bo mogoče odpomoči velikemu zlu. Lahko rečem, da je (bila večina učitelj» stva ž; ob rojstvu Mladinske Matice popol» noma v svesti si iza kaj gre. Učiteljstvo je šlo na delo, doseglo velike uspehe in položilo temelj važni kulturni ustanovi. Veličina .uspeha se je pokazala posebno v drugem letu, ko je odbor mogel začeti resno razmiš» Ijati o n.dnem izdajanju mladinskega lista, lista, ki bi šel vsak mesec v 20 000 do 25.000 izvodih med slovensko mladino. Moč učitelj.» skega podrobnega dela je dala odboru Mla» dinske Matice pogum, da se je lotil novega, važnega vprašanja. Naša stanovska organizacija je izdajala »Zvonček«. Dasi jie bil list po izboljšanem gospodarstvu v organizaciji aktiven, vendar je bil njegov efekt malenkosten, če pomisli» mo na njegovo nizko nakllado. Z nizko na» klado tudi ni imel sredstev iza svoje pove» čanje in izboljšanje. Lanska delegacija v Celju je nadaljno usodo »Zvončka« pripustila Mladinski Ma» tiči. Odbor je kmalu prišel do zaključka, da 'ž njim ni mogoče dalje. Sklenil je, da od» kffioni vsakršno njegoVo saniranje Pač pa je bil odbor pripravljen izdajati neodvisno od »Zvončka1« nov mladinski list, ki 'bi bil tako vsebinsko kot gmotno postavljen na nove temelje. Vodilni načeli sta isti kot pri publi» kacijah Mladinske Matice: ceneno in dobro, zdravo čtivo. Najbolje bi bilo, če hi izdajali list tako, da' bi prišla vsaka številka po 1 Din. Za en dinar bi mogli nuditi mladini tiskovne pole gradiva — isto kot doslej »Zvonček« — ako bi dosegli 25 tisoč naročnikov. Ce pomislimo, da je stala »Zvončkova« mesečna številka trikrat toliko, vidimo ogromno ugodnost visoka naklade. Vsekakor je 25 ti» soč naročnikov številka, ki je dosegljiva le s požrtvovalnim trudom učiteljstva in z do» bro kvaliteto lista. Rezultati dela za Mladinsko Matico da» jejo upanje, da je mogoče «z.brati tako visoko število naročnikov, kakor je potrebno za ustanovitev mladinskega lista. S ceno me» sečne številke en dinar Ibi napravili list pristopen tudi najsiromašnejšim, ki si dane» niti časnika ne mor. jo kupiti za 1 Din. Ako pomislimo, da bi se ta dinar pobiral vsak mesec sproti, je jasno, da bi bilo izbiranje uspešneje kot za publikacije Mladinske Ma» tiče poleg tega bi pa izključevali s pravo» časno ugotovitvijo mesečne naklade vsakršni večji riziko. Kot prav poseben uspeh je tre» ba navajati tekom dveletnega obstoja Mla» dinske Matice, da je bil denar za letne pu» iblikacije 'zbran skloro popolnoma že pred pričetkom tiskanja knjig. To pomenja solid» nost. realnost ustanove. Gotovo je,, da ustanovitev, realizacija in razvoj mladinskega lista mogoča le. pod pogojem, da je cena najnižja. S ceno enega dinarja je še najverjetneje, da se doseže po» trebno število naročnikov. Ce pa dosež>. mo to, bo mogoče že* v doglednem času list 5e dvigniti in razviti. Pri Mladinski Matici se je takoj pokaizalo, da so mogoče lepe raz» vojne možnosti ako je ustanova le fundira» na, ako se ji le zagotovi obstoj. Kmetsko nadaljevalno Šolstvo. UVODNI IN METODIČNI TEČAJ ZA UČITELJICE IN UČITELJE GOSPODINJ« (SKOs IN KMETSKOsNADALJEVALNIH ŠOL MARIBORSKE OBLASTI. Oblastna samouprava mariborske oblasti .priredi za učiteljice in učitelj., gospodinjsko« in kmetsko«nadaljevalnih šol dvotedenski uvodni in metodični tečaj. Za učiteljice se jbo uvodni 'tečaj vršil od 26. avgusta do 6. septembra 1929. v zavodu šolskih sester v ¡Mariboru, za učitelje pa od 2. septembra do 13. septembra 1929. na oblastni vinarski tn sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj ima namen razgrniti ves problem slovenskega kmetskega vprašanja, ludefe« iženke(ce) imsti v miselnost in življenj» slo« venskega kmeta, v način občevanja s kmet« iskim ljudstvom, v organizacijo gospodinj« sko« (kmetsko) nadaljevalnega šolstva ter metodično obdelati vso snov za imenovane išole. -i. V tečaj Se. bodo sprejemali^) v prvi vrsti oni gg. učitelji(ce), ki so že poučevali(e) na kmetsko« (gospodinjski) nadaljevalni šoli, pa še nimajo^uvodnega tečaja, nadalje uči« telji(ce), ki imajo že strokovni tečaj, oziroma, se ga udeležujejo in končno uČitelji(ce) ki imajo ljubezen do kmetskega stanu ter za« nimanje in veselje do vzgoje odrasle kmet« ske mladine in ki so službovali(e) najmanj pet Iv t na podeželskih šolah. Prošnje, tolklo vane. s kolkom za 5 Din, se vpošljejo pOtcm šolskega upraviteljstva neposredno komisarju oblastne samouprave mariborske oblasti najkasneje do 17. avgusta 1929. Prošnjam s».' priloži službena razpredel« nica ter se v prošnji navede, ali prosilec(ka) .potrebuje dopust in ali reflektira na sta.no« vanje in hrano v omenjenih zavodih. Popolna óskrífe iría vinarski Ticli bo stala 300 Din, v zavodu šolskih sester pa 330 Din; dve tretjini te. vsote bo plačala oblastna Sa» mouprava. V smislu § 6 1 pravilnika za nadalje« valne šole mora imeti., vsak voditelj(ica) uvodni in strokovni tečaj. Komisiar oblastne samouprave mla|ritíorske obíasti: Dr. Josip Lelskoviar 1. r. FOTO APARATE kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg 9. Naša gospodarska organizacija. —g ^Članom UčitV Siamopomoči. V za d» njih dineh meseca julija ,t. 1. ste prejeli po? iožniae1 Za nakazilo članskega prisipevkia za 192. 'smrtni slučaj:. Avgust Živko, učitelj v pok. V Slivnici pri Mariboru. Člianski pri« speviek (s poštnino) /znaša, za samce 6 Din, za zakonske pare 11 Din. Onim Članom., ki imajo zaostanke še od prejšnjih m.secev, sem prištel te h gornjemu znesku. Društvena Apriavia prosi, da tekoij nakažete te male 'z.ne» ske. Na položnice vpišite svoj službeni ki\aj, ne počitniškega naslova! — VI. 1929. je bilo 11 smrtnih slučajev. — Učit. Samopomoč ima dane's 2350 člattov, posmrtnina znaša 11.750 Din. —g Učiteljski dom v Ljubljani. Učitelj stvo osnovne šole na Jesenicah 95 Din; kran* sko učit. društvo 1000 Din; Kabaj Ljudevit in Olga Spitalič 50 Din; Ivan Kocijančič -Ljubljana v spomin pok. Mihaela Kosa, učitelja 'na Mirni 500 Din; Scheiri Štefan — Je zero 20 Din; učitelj stvo deške in dekliške osnovne šole — Trbovlje II s% spomin pok. Mihaela Kramerja 70 Din, isto Trbovlje Vode 92-50 Din; učiteljstvo Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah 60 Din; Josip Siegmund — Stari breg 50 Din; učiteljstvo na Viču 120 Din; Alojzij Šežun, Jama pri Stražiščrj 100 Din; skupaj 2.157'50 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Josip Kohal, blagajnik. Stanovska organizacija UJU Iz poverjeništva UJU. —pov. Ožji sosvet UJU -r- poverjeni« štvo Ljubljana sc je konstituiral na svoji 1. seji nastopno: Poverjenik: Skulj Andrej, oblastni nadzornik za šolske vrtove v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11. Pov. nam.: Hren Anton, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru. Tajnik: Kobal Josip, str. učitelj v Ljub« ljani, Potočnikova ulica 8. Blagajnik: Grum Rado, vadniški učitelj v Ljubljani, Domobranska cesta 1. Urednik Učit. Tovariša: Dimnik Ivan, upravitelj pomožne šole v Ljubljani, Komen« skega ulica 14/1. Člani: Gobec Regina, strok, učiteljica v Slovenjgradcu. Gosak Josip, šol. upravitelj na Teharjih pri Celju. Hočevar Ciril, šol. upravitelj v Krogu pri Murski Soboti. La« pajne Josip, šol. upravitelj v Cerkljah pri Kranju. Mervič Anton, ravnatelj mešč. šole v Ribnici. Musek Ljudevit, šol. upravitelj v Št. Vidu pri Ptuju. Plavšak Robert, šol. upra« vitelj v Trbovljah II. Ribičič Josip, šol. upra« vitelj na Rakeku. Šijanec Ljudevit, šol. upra« vitelj v Razvanju pri Mariboru. Namestniki: Grčar Viktor, učitelj v Ma« riboru. Polak Janko, šol. upravitelj v Ljub« ljani. Požar Vladimir, šol. upravitelj v Ra« dečah pri Zidanem mostu. Nadzorni odbor: Ivanjšič Ljudevit, šol. upravitelj v Št. Jurju ob Ščavnici. Ivanuš Robert, šol. upravitelj na Zdolah pri Breži« eah. Lušin Lojze, šol. upravitelj v Braslovčah. —pov. Prejeli smo nastopni dopis: Ljub« ljana, dne 31. julija 1929. Udruženje jugo« slovenskega učiteljstva, poverjeništvo (v ro« ke poverjenika g. Skulja Andreja) v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Njegovemu Veličan« stvu kralju Aleksandru je poslalo slovensko učiteljstvo, zbrano na občnem zboru Udru ženja jugoslovenskega učiteljstva, poverjeni; štva v Ljubljani, ki se je vršil 20. julija t. 1. v Ljubljani, izraze vdanosti in državljanske zvestobe... Po Najvišjem nalogu Njegovega Veličanstva kralja, sporočenem mi po kabi« netu gospoda ministra za notranje posle, iz» ražam učiteljstvu za izjave vdanosti in zve« stobe srčno zahvalo. Velikega župana ea* stopa: Dr. Andrejka. Odmevi s pokrajinske skupščine. IZJAVA. Pri pokrajinski skupščini UJU — pu» verjeništvo Ljubljana je prebral tov. Šuligoj neko izjavo, s katera je kritikoval delovanje poverjeništva, kar je naredilo na navzoče vtisi, da govori tov. Šuligoj v imenu Učitelj« ■skega društva za Isrez Laško. Izjavljamo, da tov. Šiuligoj ni bil poob\ laščen od društva v to, ter tudi ni stopil to» zadevno v stik z nami delegati. Delegati za »Učit. društvo iza laški srez«: Lojze Hofbauer s. r., Fr. Lebar s. r., Rob. Plavšak s. r. POST FESTUM. Mislil sem, da jie «a.dev a kritike tajni« iVkega fti «celil a likvidirana pred delegacijo.. Poročilo v »Učit. Tovarišu« o(d dne 25. ju H j a pa vsebuje o stvari tendonciozne in 'žaljiv.' navedbe, h katerim kot organiziran čla'n ne morem molčati. Delegacija je letos pokazala, da odklanja Učiteljstvlo v s ako^t eperisti črt o — tudi po liti oho — sredstvo in Osebne žalitve. Tisti ki so se jih posluževali, niso imeli ž njimi srečte, kar je raav ese 1 j i v o ¡d e jistvo in obenem diokaz, da je stan dozorel do stainclv skega dostojanstva vzlic razmeram, ki so desr. t* let ja vladala v organizaciji. Ta nauk je tako dragocen, da ne bo več imogoče mi mo njega. Poročevalec o poteku skupščine v stanov skem iglasil'u se 'žal ni mogel dvigniti do v?« šine, ki je inujrto potrebna v medsebojni.m občevanj« učiteljstva, posebno organizira,^ nega. Ponočevaleč V. M. pi<še med drugim: »Zelo stvarno kritiko o postopalnju je p'croči'lo na (celjski' delegaciji ne le n!.1 prišlo v zapisnik, ampiak da je tudi izginil .rokopis. Ko sem tov. strbkovnega tajnika prosil, maj mi Iv m. rokopis, ga ni' mfc|gel najti, ■dasi jie priznal, da ga je še pred kratkijp vi« del. Kcuci je z rok^ptacfm? Če bi delegacija te sfvrfrl? vedela, ne bi bik» nikake '.senzacije z motjto kritiko tajni« škelgti poročila iin bi mi morda marsikateri tovaješ delegat ne kratil besede, kakor mi jio je, ko sem hotel pojasniti v'so zadeva. Kri* .tika je potrebna v organ iiz ac i jI k'i gostpodaii >3 !sto in stotisoči učiteljskega denarja. Kako nujno je potrebna, dokazujejo razmere, ki ¿'o vladale med uČLtelj&tv^om 'do leta 1925. Kdor pa djela ,v organizaciji» nalj se zia.vvda., da nosi odgovornost — 'urb1, et orbi — v. ;.ta;nu in izven njega. , Konična naj cmenim, da je vselej in povsod navada, desigoinati nekoga', ki ipicve v emenu raZJičinih c't. lega,to v njih mnenje nie'd javnim forumom. Značilno je, da se je pri m s umatno napravila alfena in da se še pO di: legat i i sik r skupščini v stanov.skfcm listu ©oviefri c/ m.oji krivdi, k'i n*) krivda v nikakem' slučaju, tudi če »bi bil ime'l k^ot delegat po^ Varujmo naš podmladek! Naši dijaki morajo v par letih obvladati veliko in težko delo, da. zamorejo pridobiti znanje in zmožnosti, ki so jim v življenju potrebne. Dvakrat dnevno 2—3 žlice v skodelici toplega mleka, ohrani našo mla« dino zdravo in močno in ji olajšuje učenje. Ovomaltine ji prinaša koristi zia. vse življenje. Ko bo pozneje prisiljena začeti z življensko borbo, se bo spomnila tega starega, preizku« šenega sredstva, ki ji bo pomagalo, dra, zopet pridobi svojo izgubljeno energijo. Ovomaltine se dobiva povsod, zavoj za 18 50 Din. Zahtevajte brezplačno vzorce, sklicujoč se na ta list od Dr. A. WANDER d. d. ZAGREB. polnoma ziajiamčeno svobodo, besede. Da sem baš ijaz sestavil kritiko tajniškega poročila,' j;, povsem log'.čnio: sestavil sem (bil tu'di de-< lovni programi, ki ga je pred dvema letoma spirejeiia delegacija v Kranju. Kakor je bil» progmm sestavil jie n popolnoma ,v smislu de«-klaracije, tako je tudi kritika skozi in skozi ,v duhu te' o'snfrtve/T'rdim lahko» da je moja >i!1tf:k'a( častnejiša kot se je postopalo ¿z mano. Lju'bl jama, l avgusta 1929. ! * J. Pahor. { MOJ ODGOVOR. Ker je bil gornji »Post festum« izročen meni z naročilom, naj ga oddam uredniku »Učit. Tovariša«, sem istočasno z gornjim rokopisom predal tudi svoj odgovor. Predvsem moram kon'statV.nat'", da senj sestavil ipCročilo 'o pokrajinski skupščin* točno po zapiskih, ki sem jih napravil na isku'pscin'î. Poročilo v »Učit. Tovarišu« sc povsiem ujemia z zapisnikom in ni v njem navedenega ničesar, o čemer se ni na skupi 'ščini ftlov'ori!o in zato- sem prepričan, da Jo lmio'fj.1 v njeim najti ed^n.o .tov. Pajhor tendenc ic'iqzne iin žaljive ¡navedbe, 'ker so mu. pač potrebne, da se pred javnostjo napade neljuba oseba. Glede očividno'najetih kritikov, 'bi opc-> zoril toy. Pafhorja le na njegioVo lobširno, a povsem nepodprto kritiko tajniškega poročila, kii jo je preči tal na skupščini tov. Tavčar, in bil tudi radi tega desavuiran od Is-traini .društvenega1 predsednika. Tov. Pa=> hor je .ta,krat mioičaliin priznal, da je napisal to kritiiko on, šele diugi dan, k'o je pred.) isedistv'o skupščine imelo že .prvi ,'dan v rov ikiah njegov rokopis, ki ga je dolbilo na po-' tur,"ven poziv, od' tov. Tavčarja, Trdiitev, da ,ni dobil besede, ine drži, kajti vsakfcto je do'> ibil ibese'do, ki ,se j., priiviočasno javil,, a stvarne' konstatacije so se dovoljtemic 'tudi potem, ko je bil že ¿projet predlog .za ko« ne'e debate1. 'Pravi namen »Rcis.t festuma« pa je v, tem, iznesti iriterno d i tliš t ve no vzadevo *p;r'e d javni forum. — S tem pa je ptekt za 1 tovariš Pcihor »da se žal on ni mogel dvigniti tdo v':šine, ki je nujno potrebna v im^dsebojtnem @ Naročilnl listi U.G.P. so razposlani na šole. Priloženo je navodilo za poslovanje. „Pomagajte samemu sebi"! @ Po poskusu z Mladinsko Matico je mo* goče misliti na ustanovitev mladinskega 1'.« sta, ki gre v desi. ttisoče. Pribiti pa je treba da je učit.lj.stvo danes edino, ki zmore kaj takega. In ker zimore, je tudi dolžno storiti v korist svojega naroda vse, da se list pokli« če v življenje. Mladinski list;, kulturna usta« nova vse mladine našega naroda, tudi najsi« romašnejših plast., je v rokah organiziranega |slovens,kega ' učiteljstva. Če naj tak list vznikne, če naj mladini omogoči nekoliko v.č deleža na pridobitvah kulture, gmotne in ,srčne če naj gre -— ker dober in poceni --r-v vsako slovensko hišo, mora iz pregovoriti učite ljstvo svojo besedo tako kakor jo je izpregovoii.lo, ko je realiziralo Mladinsko Matico, Mladinski list se ne realizira v delega« cij-i, če bi bil sklep še tako enodušen, da sc mora ustanoviti. Ne. Besede so prazne, čc ni dejanj učiteljstva. Mladinski list bo vstal, če boste šli na delo po društvih in po vaseh /. vsem ognjem in z vso voljo. Vse organizi« rano članstvo se mora prepričati, kako nujno je naša mladina potrebna lista, ki hoče biti obenem ljudski list. Pri pivem društvenim zborovanju novega poslovnega leta se je treba zavzeti za ustanovitev lista, pri vseh naslednjih pa nadaljevati kampanjo z žila« vostjo, dokler ne prepričata slednjega izmed organiziranega članstva kaj je njegova dol2* nost. Če p'ojdc volja učiteljstva skozi vise kraje, kij.t delujete morete doseči ■ zmago tudi \ tem vprašanju, morete doseči ono število naročnikov, ki je potrebno, da se ustvari list po določenem projektu. Ni dvo--.ma, da bo odločila vaša vera v dobro stvar, vera, k'i vam daje moč za dosego novega uspeha v delu za mladino našega ljudstva. Odbor Mladinske Matice bo v bližnji prihodnjosti storil vse, kar je poti kaže da smo uspeli. Istotako spregovori v eni prvih številk staroovskaga glasila podrob= iieje tudi o programni, oziroma vsebini lista. J. P. t Miha Kramar. V soboto 6. julija je pri kopanju v Savi pri Trbovljah utonil 22letni kolega Miha Kra« mar nameščen v Toplicah pri Zagorju. Sic erat in fatis! Nekoč je vsejal vrtnar drobno, pleme» nito semenje, veter pa je' odnesel eno zrno in je padlo v gosto grmičevje vrtne meje. Tam je vzkalilo, ni ga uničila bohotna rast plevela, vsebolj kakor njegovi tovariši, ki so rastli v dobri zemlji, se je razvijalo. Vrtnar pa je žaloval ob negovani gredi nad setvijo, ki se je razbohotila in ni dala sadu, temveč je vsa pomehkužena ostala jalova. Zato ni bilo veselja v njegovem srcu. Ker je mislil, da je vzrok gosta meja, ki ne propušča za* dosti solnca, jo je hotel odstraniti. Prvo de« belce, ki ga je spodsekal s kopačo, je bilo 6no mlado, rodno dr.vesce. In je spoznal starec zmoto. V globoki, neutolažljivi žalosti s> je posul glavo s pepelom, sedel je in /a* strmel tja, kjer je nekoč stalo mlado drevo liki uteha in veselje njegovih dni. Zastrmei je tja in čakal — nikoli dočakal, kajti tako je bilo 12 a pisar», da bo zaman s strahom v srcu upal. Tako, Miha, je nam! Desetkrat, milijon» krat smo zaklicali, da, nečloveško zatulili v tisti pošastni Nič: Miha, čakamo Te, zakaj odlašaš, vini se v naše naročje, ne skrivaj se nam, saj vemo da si — Miha! — Mihec!! Vidimo Te, kako se vračaš, oddaleč ma» haš z roko, veter Ti mrši kostanjeve grive, prešerno zavriskaš, široko se razustiš in nam Z na pol veselim, pol vprašuj oči m smehort k. ne more verjeti v ljubezen ki ga obdaja, stiskaš desnice. Tiste prijateljske desnice, ki bi vfse pretvorile, v ljubavi do Tebe v ml« šičnate stroje, da te otmejo oni trenotek, ko o volitvah id'elle,ga'tov in za,tio na'j član» sivo š'airic odTcčla rn se .odborOva .lista tia. zfboilovaiiiju1 s*ploh ne b'o predlagala. Nisem »¡svetoval nekemu tovarišu' 'naj on sestavi' fetto delegatov in namestnik o v«. K'e'r je pa bila lista za zborovanje res pripravljena, ni» sem za to odgovoren jaz, kot predsednik, marveč dotični, ki je listo sestavljal. Insinuacije tov. Pahorja glede vplivanja s predsedstva na sklepe članstva, so pa ka» tegorično zavrnili že člani društvenega od» bora na zadnjem zborovanju. Volitve ¡so se vršile po listkih in če je dobil tov. Pahor le 19 glasov proti 70, od» nosno 68, 67, 64 in 62, ni iza to odgovoren predsednik, marveč članstvo, ki je samo od» ločalo, in se bo tov. Pahorju prav lepo za» hvalilo za trditev, da sklepa pod vplivom predsedstva, ker s tem mu tov. Pahor od» reka zmožnost lastne razsodnosti. Članstvo je bilo z njegovim »primernim odgovorom« na zborovanju 'zadostno infor». mirano in če mu kljub temu ni izreklo za=> upanja s tem. da ga ni izvolilo za delegata* naj išče Vzrokov drugje in ne v obdolžitvi predsednika. Kako bi pa on zastopal društveno mne» nje na skupščini, je pokazal S svojo kritiko, ki se v ničemer ne strinja z druStvenim sta» liščem. Konstatirati moram še to, da v mojem poročilu ni tendencioznih in žaljivih navedb,, pač pa jih je mnogo v »Post festumu« tov., Pahorja. V. Mlekuž. štvo napram Učiteljski tiskarni izvedlo vse sklepe delegacije. Zapisnikarji niso niti vpra» šali ter niso dobili nikakih navodil s strani poverjeništva glede vnašanja njegovega go= vora v zapisnik, enako tudi ne overovatelji zapisnika. »Skrivnostno« namigavanje nai rokopis je spričo gornjih dejstev popolnoma, umetno in tudi brezpredmetno, ker ni bilo, kakršnegakoli namena in ne vzroka proti ro» kopisu niti proti osebi tov. Pahorja s strani, poverjeništva. Dvomimo, da bi delegacija iz^ premenila svoje stališče, četudi bi se na dolgo in široko pred njo razpravljala ta umetno dvignjena »afera« z rokopisom. Ponavljanja in namigavanja glede kri» tike »v organizaciji, ki gospodari s stotisoči učiteljskega denarja«, ki jih je tov. Pahou iznesel že na zadnjem zborovanju ljubijam skega učit. društva, ponovno na delegaciji ter jih sedaj iznaša že tretjič, so skrajno nizka, ker hote ali nehote vzbujajo med član» stvom sum, kakor bi zopet nekaj ne bilo v redu ali bi poverjeništvo ne bilo vredno po* vsem zaupanja v tem oziru. Take insinuacije in ponavljanja dogodkov iz prejšnjih časov moramo smatrati kot prosto demagogijo, Izjavljamo z vsem poudarkom, da so blagajs niške knjige poverjeništva vedno odprte res vizorjem in tudi od društev pooblaščenim članom potom revizorjev, ki so s predsed» stvom organizacije soodgovorni članstvu. Ob tej priliki tudi poudarjamo, da se je ravno po prizadevanju starih članov ožj. sosveta razčistilo vprašanje revizije starega poslova» nja in je po njihovem prizadevanju prišlo do razkritja in sanacije tega vprašanja. Kdor ima kaj govoriti v tem oziru, naj govori jasno in odkrito, ker smatramo vsako namigavanje v tem pogledu po vseh korakih, ki jih je sto» rilo poverjeništvo, za skrajno nizkotno. , Gotovo se bo delegacija začudeno vpra» šala, s čim je zaslužila očitek, da ni častno postopala s tov. Pahorjem in je tudi njena stvar, ako smatra za častno, da se izroča kri=t tika o delu poverjeništva drugim. To vse, ne glede na to, da kritika ni bila dovolj pod», prta z dokazi ter je bila povsem enostrana,, ker je skratka negirala vsako pozitivno delo poverjeništva ter ni našel kritik do mala niti ene dobre poteze na vsem delu po», verjeništva. Če ni taka kritika tendenciozna, in žaljiva za vse one, ki so pošteno delali, potem je najmilejše, kar moremo reči — ne=j objektivna. Andrej Skulj 1. r. Josip Kobal 1 r. Ivan Dimnik 1. r. Rado Grum 1. r. IZJAVA. Opozorjen po tov. »Mlekužu, da pogreša tov. Pahor v poročilu o zborovanju ljubljan» skega učiteljskega društva z dne 6. junija t. 1. pripombe glede njegove kritike o sestavlja» nju volilne liste delegatov za pokrajinsko in državno skupščino, poudarjam, da sem poro» čilo sestavil jaz, in sicer v smislu okrožnice poverjeništva štev. 287 od 10. sept. 1927, ki je bila sestavljena na podlagi referata tov« Pahorja. Natisnjeno je bilo neizpremenjeno. Potek debate je razviden iz zapisnika. Josip Mihelič, t. č. tajnik. , IZJAVA. Z ozirom na kritiko ¡proračuna, pred» vsem glede tiska »Popotnika«, iznešeno po tov. Šmajdeku na pokrajinski skupščini Ljubljani in vsled tega z ozirom na nastale notice v nekaterih dnevnikih, izjavlja pod» pisano poverjeništvo, da so posamezne po» stavke o tisku stanovskih listov v proračunu popolnoma pravilne in se ujemajo s pogodbo, ki veže poverjeništvo in Učiteljsko tiskarno. O tem se je prepričal naknadno tov. Šmajdek v navzočnosti zastopnika Učiteljske tiskarne in «glavnega blagajnika UJU. L j u b 1 j a n a; 9. avgusta 1929. Poverjeništvo UJU: Andrej Skulj, poverjenik. Rado Grum, blagajnik. Josip Kobal, tajnik. Ure, zlatnine in srebrnine na obroke brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. Pletene spomladanske kostume, Iumberje, jumperje, telovnike, nogavice i. t. d. izdeluje najceneje tvrdka FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7. Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci. Pevski zbor UJU učiteljstva. PEVSKI TEČAJ. (12,—20. julija 19291.) Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kran'c moj mu osle' kaže. Pevcu vedno sreča laže — on živi umrje brez d'narja. Brez hrupa' ¡se je priredil počitniški pev» ski tečaj (od 12. do 20. julija), tako brez hruipa, da nekateri še> zanj niso vedeli, vsaj ne' Ea njegov začetek. Zato je bila udeležba prvi da« komaj 30 članov, kar je povzročilo novo .mobilizacijsko povelje, izvršeno z vso naglico. To povelje je hitra zaleglo,- udeležba je bila že v ponedeljek polnoštevilna. Statistika pravi: 15. julija zjutraj sopran 11, alt 16, tenor 10, bals 15 = 52, popoldne sopran 12, alt 15, tenor 10 bas 15 — 52. 16. julija zjutraj sopran 13, alt 15, tetoor 9, bas 17 — 54, popoldne sopran 9, alt 14, tenor 9, 'bas 14 = 46. 17. julija zjutraj «sopran 11, alt 18, tenor (8, bas 15 = 52. (popoldne odpadla vajai radi koncerta za radio). 18. julija zjutraj sopran 11, alt 15, tenor 6, .bas 19 = 51, popoldne sopran 9, alt 12, te» mor 11, bas 13 = 45. 19. julija zjutraj sopratai 14, alt 11, tenor 10, bas 17 ~ 52, (popoldne odmor). 20. julija (gener.) (sopran 12, alt 15, te» nor 9, bas 17 = 54. Poprečno je bilo tekom tedna navzočih pri: vajah 'po 51 člaruov, kar dokabuje lepo disciplino, saj je največja udeležba 54. Ta številka se je dosegla tudi pri generalni ¡skus» ,nji, torej obenem pri nastopu. Prešernovi verzi ne držijo popolnoma', zbor je zanesljiv, četudi sta se pritoževala nad njim tako predi isednik kiot njegov nameistnik. Tudi študij zbora je bil uspešen. Nastu» dirai Ise je nov iprogram, in sicer narodne pesmi s Tolminskega, črnomaljsko in poljan» sko kolo (Adamič), turopoljske in bosanske (Dugan), lo-bunem na zagorske oziroma srb» ske mlotive, prirejene skladbe Grgoiševiča m Mokranjca. Zbor je s tem tečajem Iskušal za» dovoljiti vse, ki ¡so želeli preproste, razum» ljive glasbe poleg težke modem. , kakor se je gojila v zboru doslej. Naštudirani spored je pomenjal vzlic svoji sorazmerni lahkoti mnogo zatajevanja, toliko celo, da so (poedini pevci demonstra» tivrio vstajali pri vajah. Dirigent Isam se Je čudil, ker mu včasih šest ur petja na dan absolutno ni biLo dovolj in je skušal z do« brim vzgledom prepričati o tem vsaj najzve* stejse. Če bi se- mu posrečilo prepričati vse, ,'bi .bil končni koncert še vse drugače izpadel, kakor je. , , ... i Naj omenim, da je pri delu dirigenta izdatno ipomagal tekom tečaja — kakor si» ,cer tobičajno — tovariš Jovan, za kar mu gre hvala . . Čisto tiho je šla tekom tečaja mala kri» žica mimo zbora, tako tiho, da je teploh ni zapazil, Iigubil je — glavo. Predsednik je v težkem času sprejel vodstvo izlbora m ¡storil vse da se je čim bolj konsolidiral. Z nastopi V Mariboru), Ptujiu in Trbovljah so pe-vci po» kaza'li svojo voljo, naj zbor živi in napre» duje. Delo za konsolidacijo ni bilo lahko, a se- je pclsrečilo. ladja je z razburkanih valov spet (prispela v varen pristan. Ko je pred» sednik dosegel svoj ¡namen, je z ozirom na svojo bolehnost odložil čast, združeno (zi od» govornosfjo. Obdržal pa si je radevolje vâe delo ki ga je v zboru vedno dovolj. Tako Ise bo mor a l'a članstvo' «pet ozreti okrog, da dobi novega kapitana. Pevski tečaj s-? je Kiakljucil 20. julija s koncertom na čast delegatov pokrajinske skupščine v Ljubljani. Dvorana »Delavske zbornice« je bila polna občinstva, večinoma učiteljstva. Nastop zPora je ¡bil dober, dasi se je posebno spočetka jasno pokazala utru» jenost glasov. ZVest Prešernovemu mottu, (ni hotel zbor od gostov ničesar razen pri» jazne' potrpežljivosti pri izvajanju koncerta v trop.ičnem olzrtačju. Tako »con fuoco« men=» da še ni, nastopil, odkar živi — ¡dvajseti juli> je bil p'rav dobesedno vroč. Pa je šlo srečno. Z-bor je vajen .vročini mrazu, gladu, prav ,zgodaj se je privadil posebno še finančnim Stilsfeam, takto, da je danes utrjen proti vse» mu Kdor pa je skromen, lahko živi. Letos se je celo. izkopal iz doîigoV, četudi ne bo se1 tako hitro kupičil kapitalov, ki si jih najbolj optimistično obeta, kadar ga najbolj tlači ne» ¡dostajanje kredita. Slep je pač, kdor se s petjem ù'kvarja! , v , Zbor je tako trden kot morda se ni bil nikdar jprej. Mali dinar, ki ga mesečno pla* euje- učite!jstvo zanj, je dobro naložen v prospeh Trase glasbene umetnolsti in v čast kulturnemu stremljenju našega stanu. Ne» utrudlno 'zibcrbvo delO je povzročilo za pomoč in zaupanje, ki mu ga daje organizirano uči» teljstvo Prav letos se je zbor spet pomnožil z novimi silami, ki bodo — upamo — prav tako .zveste, 'kakor so uiptorabne. Posebno smo véseli mladih tovariši« in tovarišev, ki so poživili naše pevske vrst:. Da bi vztrajali na svojih mestih in pridobili še novih moči za širje in samcizavestnejše delo! P. ČLANOM PEVSKEGA ZBORA! Spored tečaja, oziroma 'nastopa v Za» grebu o priliki državne učiteljske skupščine je sledeči: v sredo 14. lavgusta pevska Vaja od 9. do 12. ure, — popoldne od 4. do 6. ure; v čitrtek 15. avgusta pevska vaja od «. do 11. ure'; v petek) 16. avgusta pevska vaja -„od 9. do 12. ure; tečaj se vrši v Ljubljani v pro» štorih Glasbene Matice. V petek 16. avgusta ob 17. uri 50 min. odhod v Zagreb. V soboto 17. avgusta ob ,20 urî 30 min. konetrt v Zagrebu v dvorani Zagrebškega Zbora. (Koncert se bo najbrže prenašal po» tom zagrebškega radija, zato odpade poseben nastop, olziroma predvajanje za gramofonske plošče). Prenočišče v Zagrebu za pevke in pevce je določeno v gluhonemnici, Ilica štev. 63. (Morda bo potrebno, da vzame vsak s seboj brisačo). Hrana v Zagrebu bo skupna (zajtrek, obed in večerja) tudi na Ilici štev. 100 — v bližini gluhonemnice : Gostlona kod starog broja 100. Za prehrano dobi vsak listke (v vlaku od tov. Zupančiča). V Zagrebu je generalna skušnja v kon» certni dvorani, in sicer v soboto ob 9. url. Odhod iz Zagreba v nedeljo 18. avgusta v dogovorjenem času. Program zagrebškega koncerta. 1. Uvodna beseda. (Prof. B. Adamič). 2. Dugan mL: Dvije narodne iz Bosne. 3. Dugan ml.: Jurjievske pjesme. 4. Papandopulo: Svatovske. 5. Adamič: a) Ljubezen brez upa. b) Stoji gora. c) Kaj pa delajo ptički. 6. Slavenski: Romarska. 7. Lajovic: Žabe. 8. Adamič: Kata. (Odmor.) 9. Grgoševič: »Okolo žujačkog venca«. 10. Mokranjac: Kožar. Dirigent /zbora: Srečko Kumar). Učit. gospodarska poslovalnica. —ug Učit. gosp. poslovalnica ne posre» duje samo pri naročilih pisarniških in šol. potrebščin za šole, ampak tudi pri vseh na» ročilih papirne in knjižne stroke onim kor» poracijam, pri katerih sodeluje njeno član» stvo. Samoobsebi je umevno, da se članstvo obrača tudi pri vseh drugih osebnih naroči» lih iz omenjenih strok le na UGP! Naročil» niče je dobiti na vsaki šoli pri upraviteljstvu. —ug Naročilnice Učit. gosp. poslovalnice smo razposlali na vse osnovne in mešč. šole v Sloveniji. Ako jih katera šola ni prejela pomotoma, naj urgira z dopisnico na naslov: Učit. gospodarska poslovalnica v Mariboru. Občni zbor Učit. samopomoči. Učit. Samicipcmfoč fje imela dne 21. julija 1929 oib K8. uri (oziroma 8. uri) svoj redni občni zbor v dvorani Mestnega doma v Ljub» Ijani. Občn.ga zbora se je udeležilo veliko število članov iz vseh delov Slovenije. Predsednik toV. Iv. Kocijančič je pozdra» vil navzoče Iziborovalee, omenil, da ¡praznuje U. S. letos 301etnico svojega podpornega dela, pozdravil zaslužne člane društvene ustanovitelje in funkcionarje in se spomnil Vseh živih in mrtvih članov U. S. Po ugoto» vjtvi sklepčnosti in zlborovalnem dovoljenju policijskega ravnateljstva v Ljubljani je otvoril redni občni zbor. \ Načelnikovo perdčilo tov. Kocijančiča je priobčil »Učit. Tovariš« v 1. številki od 10. julija 1929. To številko »Učit. Tovariša« je razposlala društvena uprava v približno 600 izvodih 'onim članom, za katere se je mt» slilo, da niso naročniki »Učit. Tovariša«. Po» ročilo se na željo izborovalcev na občnem zboru ni prečitalo. Tov. Kocijančič je poro» čilu dodal še nekaj podatkov za 'zadnje me» sece 1. 1929. Na predlog tov. Ant. Hrena iz -Studencev je bilo poročilo z dodatkom spre» jeto z 'odobravanjem brez debate. Poročilo o računskem zaključku za zad» njo dobo »je podal podpredsednik prof. A. Sič. Predlagal je društvenemu upravniku ab» solutorij. Zborovalci so predlog soglasno sprejeli. Volitev načelnika 'in odbornikov se je vršila z listki, namestnikov odbornikov tn računskih pregledovalcev pa iz vzklikom. Za načelnika je bil z\ vsemi oddanimi listki iz» voljen dosedanji načelnik tov. Iv. Kocijan» čič za odbornike pa z veliko večino nasled» nji tovariši: A. Sič, J. 'Režeh, E. Gangl in Iv. Dimnik. 'Z vzklikom so bili izvoljeni kot na» mestniki tovariši: J. Kobal, R. Dostal, V. Gregonič, za računske pregledovalce pa tova» riši Fr. Pristovšek, V. Sadar in Al. Kecelj.. Izvolitev so vsi navzoči sprejeli. Daljša debata se je razvila glede izjem» nega sprejema v U. S. onih priglašeneev, ki' so nad 45 let stari. Večina je bila iz!a to, aa se. nikogar od teh priglašeneev ne sprejme v društvo, ker -bi se sicer morala kršiti dru» Štvena pravila. V 1. 1924. je o-bčni zbor spre» menil 'pravila Iza eno leto (sprejem v poljub» ni starosti), dbčnii zbor v 1. 1926. pa za e-no leto nazaj podaljšal spremenjena pravila. Zato je bilo takrat mogoče sprejemati pfi« 'glašence nad 45 let stare. Od leta 1926. ima dnuštvo v § 7. ¡b) predpisano starost do 45 let, zato mora odklanjati vsak sprejem nad predpisano dolbo dokler kak občni zbor ne spremeni tega paragrafa. O predlogih A Hrena, celjskega učitelj» skega društva, članov A. Sič a in L. Perka se je večina zborovalcev po daljši delbati zedinila za nredlcg in .sklep, »da se o pred» logSh, ki iahteVajo Spremembo pratvil, iie raaprravlja i.n ne glasuje, ker sprememba pra» vil ni na dnevnem redu.« Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se ti nihče oglasil k besedi, se je tovariš predsednik zahvalil za lepo udeležbo, živahne debate in ob % 10. uri zaključil redni -občni 'zbor. I. K. Listnica uredništva. i Albert Žerjav: Publikacije IMladinske Matice, je stavljeno, a pride zaradi prostora v prih. številko. mmmmmmmm^^m^^mmommm—mm Blago za divane in otomane v veliki izbiri priporoča A. & E. Skabernè Ljubljana POJASNILO POVERJENIŠTVA. Na »Post festum« tov. Pahorja podaja» mo s strani poverjeništva sledeče ugotovitve: Namigavanje na »teroristična — tudi politična — sredstva« mora poverjeništvo od» klanjati kot povsem neopravičeno, ker se jih poverjeništvo ne poslužuje, zato jih vrača; na naslov pisca samega. Glede resnosti kritikov ugotavljamo, da so isti faktično iznašali zadeve, ki niso izšle iz njih, kar je razvidno že iz tega, ker jih niso znali podpreti in zagovarjati, ko je bilo to potrebno. Vse prej kot resno se mora, smatrati, če delegat»kritik prvi dan protestira proti temu, da bi se soglasni predlogi odsekov odobrili od delegacije po prečitanju brez debate, drugi dan pa sam predlaga, naj, bi se taki predlogi odobrili celo brez preči», tanja. Niti ni posebno resen nastop kritika^ ako ga mora društveni predsednik desavui» rati kot delegata»kritika lastnega društva, da isti nastopa samovoljno, v neskladu z društvenim mnenjem in pooblastilom. Ta». ko je bilo pri.-večini opozicionalnih kritikov,, da si niso bili edini niti z ostalimi delegati svojega društva — ki so obsojali njih ponc» srečene nastope — še manj pa, da bi bilo njih mišljenje izraz društvenega mnenja. Kako bodo društva odobrila njih nastope, je zadeva prihodnjih zborovanj. Na zborovanju ljubljanskega učiteljske» ga društva, ki ga omenja tov. Pahor, je bil strokovni tajnik navzoč kot član tega dru=i štva in ne kot funkcionar poverjeništva^ Zato je povsem neupravičena zahteva tov< Pahorja, naj bi nastopal isti na društvenem, zborovanju kot nekak policist nad društvom, in se vmešaval ex offo v interno zadevo drus -štva. Tov. Pahor naj bi se obrnil na predse» dujočo podpredsednico društva, če se je ču» til prikrajšanega, kar pa ni storil. (Društve»-no poročilo o tem zborovanju je bilo.objav» ljeno popolnoma neizpremenjeno, kakor ga je prejelo poverjeništvo, odnosno uredništvo stanovskega glasila.) Torej se tudi v tem oziru tov. Pahor obrača na napačno adreso.i Oelločno zavračamo, da bi tov. Pahor iz kakega namena ne dobil besede prvi dan na delegaciji, če je prosil zanjo. Delegacija j* priča, da se s strani predsedstva ni nikomur» kršila beseda. V vseh slučajih, ki so bili pri» javljeni predsedstvu — kar pa pri slučaju, ki ga navaja tov. Pahor, ni bilo — je glede besede končno odločala vedno delegacija. Ugotavljamo, da pri rokopisu tov. Pa» horja s celjske skupščine, ki ga omenja, s, strani poverjeništva ni obstojal noben na^ men in je vsa »afera«, ki jo dela iz tega tov< Pahor, popolnoma umetna, ker je poverjeni» Tovarna pohištva MM/u/ktf U/ U/ U/U/U/U/U/ U/ U/U/ U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/ U/U/U/U/ U/i: 1.1.Naglas,Turjaški trg 6 I Najboljše kupite! priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Mestni trg 26 ^ Stritarjeva ulica 3 3 a s a a a 3 a a a ^ a Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo Josip Peteline, Ljubljana t s £ € g £ £ £ al blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. ^ 3 c Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI AOLER. — Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Styria. Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska c.2. Brezplačno Vam pošljemo na ogled družinsko revijo Domači prijatelj z mladinsko prilogo „Naš obzor" Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja l pisalnih potrebščin priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer: Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I—IX, v platno vez. Din 720 Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, L-V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I.—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I —X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vez. (subskrip.) Din 200, L Hotel .TRATNIK' Ljubljana, Sv. Fetra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Staedtlerjevi šolski in risalni svinčniki zvišajo uspehe! Noriš it. 52/CI v 4 trdotah so kot ceni in dobri šolski svinčniki povsod poznani. Mars št. 1225 v 17 trdotah 6B-9H so zlasti radi enakomerne črnine in najboljše kakovosti priporočljivi posebno za visoke šole. Tvorniška znamka. Poskus se izplača! Staedtlerjevi svinčniki so upeljani že od 1.1662. J.S.Staedtler, tvornica Mars-svinčnikov*Niirnberg Razlika! 15. V Vašo korist do 30% če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll-tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti. Priporočamo tvrdke, hi inserirajo v našeiD glasilu! Kdor oglašuje ta napreduje! L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282. Tovariši in tovarišice! Kdor še ni pristopil k Učiteljski gospodarski poslovalnici, naj stori to takoj. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruga z ne o m. za v. Brzojav: „Kmetski dom". / Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 ♦ Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, pri trimesečni odpovedi po 7 V» 7®. brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000 000 Din. ===== JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost \log. == Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kiedite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12'/2 in od 3—472. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—1'/2. Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist »Učiteljskega doma- v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani