ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1707 LET STAR NAPIS IZ EMONE JARO ŠAŠEL Na pobudo Tajništva za kulturo OLO' Ljubljana je Mestni muzej v poletnih mese- ! cih 1959 izkopaval ostanke Emone na pod- j ročju Gradišča in sicer — glede na tločrt: Emone — zahodno polovico insula UK I —■ DD ter pas na vzhodnem robu insule UK II i — DD. Ta največja povojna arheološka iz-; kopavanja v Ljubljani, ki se bodo še na-; daljevala, so med nekaj presenečenji in; novimi prispevki za spoznavanje urbani- \ stične zasnove mesta prinesla tudi zanimiv j napisni odlomek. Najden je bil v hipokavst- \ nem prostoru emonskega poslopja, ob antič- j nem forumu in sicer na vzhodni strani ceste, j ki vodi pod »Piramido« skozi mestno obzidje ] na Mirju, ter severno od ulice, ki je v rimskih j mestih imenovana decumanus maximus (del-; no Rimska cesta). Cemu je poslopje služilo,: ni mogoče podrobneje določiti, ker izkopa-; vanja še niso zaključena. Hipokavst spada ^ v III. stoletje po n. št. Ko pa so na končuj III. ali na začetku IV. stoletja ta stavbni I kompleks prezidavali, so hipokavstni prostor i zatrpali in čezenj položili nov pod. Med ma- i terialom, s katerim so ga Emončani zasuli,' je bil tudi omenjeni napisni odlomek. Odlomek je iz belega marmorja, debelega i 18 cm in ohranjenega v velikosti 27 X 45 cm; 1 višina črke znaša 6,5 cm. Na prvi pogled je | iz bornih ostankov napisa — saj je ohranje- ; nih samo nekaj črk od dveh vrstic — težko j kaj dognati. Vendar teh nekaj črk ravno še J omogoča ne do pike točno, po smislu pa ne-; dvomno pravilno doumeti celoten tekst. Besedilo na odlomku kaže, da gre za po- i častilni napis, kakršne so postavljale mestne \ uprave vladarju kot izraz vdanosti in tež- ^ nje, pridobiti si njegovo naklonjenost, na-: vadno ob ustoličenju. Napis je bil vklesan j pod kipom, ki so ga postavili na forumu, j Balkan v rimskem obdobju 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nekaj podobnih je bilo najdenih v Celeji (Celju). Kako so bili v mestnem središču postavljeni, so nazorno pokazala izkopava- nja v nuniidijski trdnjavi z antičnim ime- nom Lambaesis (T.anibese), dobro pa sta na- men in mesto takih spomenikov vidna tudi v tako imenovani Caserma dei vigili v stari Ostiji. Prvi dve po črki točno dopolnjeni vrstici na priloženi risbi:' [Imperatorji Caesa[ri] \ [P. Licino] Valer [iano] I, ki jn lahko hipotetično nadaljujemo, pri čemer se od nekdanjega originala gotovo nismo preveč oddaljili: piofelici invicto Aug(uslo), poiiiifici maxi- mo, co(n)s(iili) II, proc(onsiili), irib(unitiae) pot(esiatis) II, patri patriae, reatitiitori pu- hlicae saecuritalis ac libertatis conservatori. Ordo Emoii(iensiiim) dicatia(simus) numini maiestatiq(ue) eius — Imperatorju Cezarju P. Liciniju Valerijanu, blagemu, srečnemu in nezmagljivemu Avgustu, najvišjemu duhov- nu, drugič konzulu, prokonzulu, drugič s tri- bunicijsko močjo, očetu domovine, ki vzpo- stavlja javno varnost in ohranja svobodo. Svet Emone, vdan njegovi vzvišeni visokosti. Napis spada prejkone v leto 254 po n. št.,^ v epoho težke politične, ekonomske in kul- turne krize v rimskem imperiju, ki so jo morali prenašati prebivalci na Balkanu in posebej tudi v Enioni,^ ter postaja uniljiv šele, če si predočimo nekaj zgodovinskih do- godkov iz tega obdobja. Junija 249 po n. št. je odšel bivši cesarski namestnik v Meziji in Paiioiiiji, dux Moesiae et Pannoniae, tedaj od balkanskih legij na novo postavljeni, v Sirmiju rojeni cesar C. Messius Quintus Traianus Decius (249— —251), z izbranimi obmejnimi enotami proti cesarju Filipu, imenovanem Arabcu, skozi Emono in čez Kras v Italijo.S tem je občutno oslabil trdnjave na meji, kar so Goti — ved- no na preži — naslednje leto zgodaj spo- mladi taktično izrabili. Decij je pri \ eroni prepričevalno zmagal in zavladal: Goti pa so pod vodstvom kralja Knive na čelu številnih plemen napadli trdnjavo Nooae (Stklen pri Svištovu), ki jo je novi komandant niezijskih edinic — dux Mocstae — C. Vibiiis Trebonia- nus Gallus čez nekaj časa uspel rešiti. Ntito so napadalci razdelili vojne skupine na dva korpusa, od katerih je eden prodiral ob Donavi navzgor, drugi pa vdrl ob vzhodni strani Balkanskega gorstva v Trakijo. Prvi v moči 70.000 mož je pod poveljstvom Knive prodrl do mesta Nicopolis ad Istrum (Nik- jup), kamor se je zateklo z imovino bližnje podeželsko ljudstvo, in ga pričel oblegati; drugi do mesta Philippopoli» (Plovdiv), po- samične jezdne enote pa celo v Makedonijo in Grčijo. Philippopolis je z vsemi trakijski- mi lokalnimi in varnostnimi organi branil komandant Priscus. Decius je dal nagloma na novo utrditi vsa ogrožena mesta, zaradi gotskega prodora do Makedonije tudi Thessalonike (Solun). Med- tem je namreč konsolidiral svojo oblast na zahodu, se napotil v vzhodni Balkan, raz- bremenil pritisk Karpov na Dakijo, odrešil Nicopolis ad Istrum in prizadel Knivi težak poraz. Ta se je nemudoma poskusil zdru- žiti z enotami, ki so oblegale Philippopolis, in se drzno umaknil čez prelaze Heina (Bal- kanskega gorstva). Decius ga je zasledoval. Ko so tudi gotske edinice okrog Pliilippo- polisa prejele prve porazne vesti o usodi kor- pusa ob Donavi, so težile, čimprej združiti se s kraljem Knivo, da bi ga še ojačile. V predgorju Heraa pri mestu Beroea (Stara Zagora) jim je — združenim — uspelo prese- netiti od pospešenega visokogorskega marša zbite legije in kohorte cesarja Decija ter jih razbiti. Nato so ponovno planili nad Philip- popolis, ki je po izdaji, že v zimi, padel. Decijev štab jim je poskusil spomladi z obnovljenimi silami preprečiti vrnitev čez Donavo v domača selišča. Do boja je prišlo junija 251 pri vasi Abrittus (Abtat v Do- brudži), kjer je druga ne povsem pojasnjena izdaja prizadela Rimljanom tak poraz, da je obležal — prvič v rimski zgodovini — celo cesar na bojišču. Komando in vladarsko žezlo je naglo prevzel Treboniatius Gallus, sklenil z Goti mirovni dogovor, jim pustil plen, še posebej tudi ujetnike. Da bi si za- gotovil prestol, se je obvezal celo na plače- vanje mirovnega tributa, predal vojaško po- veljstvo v Meziji namestniku M. Emiliju Emilijanu in odhitel skozi Emono v Rim, kjer je prevzel vajeti centralne uprave razpada- jočega imperija. Dve leti kasneje je cesarski namestnik M. Aemilius Aemiliamis na lastno pest ukinil Gotom plačevanje za rimsko armado sramot- nega davka. Ti so vdrli na rimsko ozemlje; Aemilianus pa jih je premagal, zasledoval in ponovno porazil tako udarno in prepriče- valno, da so ga vojaki — sovražniki paci- fistične politike — polni navdušenja pri priči ogrnili s škrlatom. Aemilianus je po- skrbel za varnost na meji (a že naslednje leto so pričeli Goti masovni udar na imperij iz Ukrajine in Romunije) in pohitel z ne- 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA katerimi legijami, kot prej Gallus, preko Emone in Krasa v Italijo, da bi si legaliziral oblast. Vladar Gallus je nujno pozval komandan- ta porenskih enot, P. Licinija Valerijana, naj s svojimi edinicami zastavi pot Emilijanu. Bodisi da ga je le-ta prehitel, bodisi da se je Valerijan namenoma obotavljal — združene enote s porenskih in obdonavskih trdnjav so namreč v splošnem kaosu v Švici iz oportu- nističnih razlogov tudi njega kot svojega komandanta izklicale za vladarja in mu ob- ljubile zvestobo. Emilijanu je uspelo, da je regularne Galove enote maja 255 pri Ter- niju porazil; nekaj tednov kasneje, ko se mu je približal Valerijan s svojo armado, pa so ga lastni vojaki v južni Italiji ubili. Potomec rimskih aristokratov P. Licinius Valerianus je ostal brez tekmeca. V tako negotovih političnih in ekonom- skih razmerah je razumljivo, da je največje breme prenašalo prebivalstvo, živeče ob me- jah in vzdolž glavnih cest, po katerih so korakale vojaške enote, boreče se vsaka za svojega pretendenta skoraj vsako leto, brez perspektive in ob glavnem vodilu, čim bolje živeti. Bolj ali manj avtonomna mestna sre- dišča so si sama pomagala, kakor so mogla, iskala so neposredne zaščite glavnega po- veljnika in njegove naklonjenosti. Podežel- ska kmečka posest pa je bila brez zaščite, prepuščena soldateski, ki je gospodarila po svoje ob zavesti, da se prejkone več ne po- vrne. Ljvidem je kot edina rešitev preosta- jalo umikanje v gozdove in hribe, reševat življenje in živino. V vmesnih mirnejših letih, ko se je skušala razmajana državna in mestna uprava vzdolž magistral na Balkanu v vsej naglici konsoli- dirati, ko je bilo potrebno urediti zaostale davke, izvajati rekrutacijo, obnoviti poštno in carinsko službo, trgovino, vzdrževati ob- mejne boje, tedaj so tudi meščani boleče za- čutili uničenje na podeželju, čeprav so po svoje celo prispevali k njemu. Odrejene da- jatve, ki so bile kot stoletna konstanta pred- \ pisane od centralne uprave provincialnim in i mestnim upravam, so le-te na sejah delile na ; posestnike in glave, ne da bi vselej mogle i upoštevati posamezne, sčasoma preštevilne \ obupne primere. Kdor je zmogel, je preživel, kdor ne, je bil prodan, kolikor se ni rešil v kolonat ali k napadalcem. i V takih razmerah je živela tudi Emona, ki i ji je izvrstna lega na pragu Italije ob magi- j strali na Orient postajala čedalje bolj usod-j na. Tudi njeni prebivalci so bili odvisni od naklonjenosti in privilegijev vladarja in via- i dajočega sloja. Razumljivo, da so se v kri- I tičnem položaju trudili javno izpričevati svojo lojalnost, čeprav niso vselej zatrdno vedeli, koliko časa bo novemu vladarju od- merjena oblast. Tako so postavili tudi cesar- ju P. Liciniju Valerijanu (253—260) počastil- ni napis na forumu gotovo z najboljšimi, delno tudi upravičenimi upi. Temu, ki je takoj privzel na prestol — kot sovladarja — sina Galijena (253—268), je bila usoda le delno naklonjena. Uspešno je za- snoval obrambo Galije, prepustil sinu konso- lidacijo balkanskih provinc, sam pa se po- svetil kritičnemu položaju v Orientu. Pet let pozneje je tragično končal v perzijskem ujetništvu, kjer je, orientalsko ponižan, slu- žil kralju Šapurju I. za podnožek, na ka- terega je — kakor na ves rimski imperij, ki ga je želel zrušiti — stopal, kadar je za- jahal. Toda Valerijanov sin — tudi njega je emonski svet nedvomno počastil na forumu — je z železno energijo in veliko spretnostjo pričel urejevati kaos, ki so ga vojaški cesarji in napadalci povzročili v imperiju: delo, ki ga je zaključil šele 50 let pozneje iz črno- gorskega sveta izvirajoči Diokletijan. Vendar je bilo vmes še mnogo težkih deset- letij tudi za Emono in v enem od teh je bil prejkone porušen in razbit Valerijanov kip, fragment pripadajočega napisa pa je obležal ob prezidavah in obnovitvenih delih v nek- danjem hipokavstu ob emonskem forumu. Napis iz Emoue (ohranjeni in rekonstruirani del) , 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE 1. Širina vrstice je določena na osnovi ne- dvomno ugotovljivega prostora med besedama Cae&ari in Valeriana. — 2. Kot teoretično možna prihajajo v pošteiv leta 253—2^. Dvomim, da bi bilo omenjeno tudi Galijenovo ime, kajti napis so vezali prejkone ob prejemu pr^ah vesti o no- vem vladarju, saj so ga izklicale tudi enote iz Ix>donavskih trdnjav, ki so se kmalu vračale preko Emone; tedaj pa sin še ni bil pritegnjen k vladi. Za kasnejšo časovno opredelitev pa tudi ni pravega razloga niü verjetnosti, ker je Vale- rijan stalno živel v štabu na vzhodni fronti med Sirijo in Mezopotamijo, medtem ko je Galijen upravljal Balkan in zahodne province. — 3. Nekaj osnovne literature za ta obdobja: G. Barbieri, L' albo senatorio da Sei;timio Severo a Carino, Roma 1952, pod ustreznimi imeni. M. Besnier, L'empire romain de I'Avenement des Severes au Concile de Nicee, Paris 1957. The Cambridge ancient History XII 1939 (i'95i6) pass. B. GeroD, Novi danni za imperator Decij Trajan, Godišnik na Narodnija arheoloigičeski muzei, Plovdiv, II, 1950, 93 ss. L. Homo, Les privileges administra- tifs du Senat romain sous 1' Empire et leur dis- parition graduelle au cours du Ill-e siecle, Re- vue historique 137, 1921. 162 ss.; 138, 1921, -1 ss. E. Manni, L' impero di Gallieno, Roma 1949, pass. Real — Enzyklopädie des klassischen Alter- tums, jx>d ustreznimi imeni. M. Rostoozeo, Storia economica e sociale dell'impero Romano, Firenze 1953. A. Stein, Römische Reichsbeamte der Pro- vinz Thracia, Sarajevo' i920 pass. A. Stein, Die Legaten von Moesien, Budapest 1940 pass.