Sfev. 5.	V Ljubljani, dne 1. februarja 1917.	Leto XIX.
Iz 1>шг vsak četrtek, ('ona mu 10 3 K nn leto fca Nemčijo 4 K. «a Ameriko t n druiro tujo državo G K. — PoB»mo?no Ptovilk« so r-Tor'n aio ————— po in v'nnriov ..........
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zolvo.
Spisi in dopisi so poäiliaio: Uredništvu homolinlm" l.iubliana. Kopnnr cvn ulica. Naročnin» rclilnmaiiio m in-sornti rn Uprnvnifttvii .IKunoluibn . _Ljubljano..'Kopitariova ulicn --
Mleka manjka, V našem listu smo o "tem že pisali in pojasnili tudi, zakaj. Vendar pa moramo reči, da bi se dalo v naši deželi urediti mlekarstvo tako, da bi vsj, ki mleka nujno potrebujejo, tudi dobili, kar rabijo. Sem štejemo matere, ki imajo majhne otroke, bolnike in otroke same. Vse je res: močnih krmil — otrobi in preš — ni dovolj; pičle zaloge sena in slame silijo kmete, da prodajajo živino, svinjske masti je malo in zato se tembolj rabi mleko, toda kljub temu bi šlo. Ne pozabimo, da smo pred vojsko preskrbeli vso domačo potrebo, zraven pa še zalagali Trst, Opatijo in deloma tudi Reko samo z mlekom in surovim maslom kranjske dežele. Štajerska in Koroška sta v mlekarstvu zaostal: deželi in od tam ni na jug prišlo toliko, da b' bilo vredno besede. Zdaj so seveda slabši časi. Doma v deželi imamo poleg prejšnjih odjemalcev še lepo vrsto vojaških bolnic, ki potrebujejo mleka, saj verne, da je več bolezni, ki zan;e zdravnik predpisuje pred* vsem mlečno hrano. Revežem, ki za nas tvegajo življenje, moramo pomagati. Kar jim damo, izdaleč ne obsega tiste množine, ki smo jo svoj čas pošiljali iz dežele.
V ožjem vojnem ozemlju, kamor spada tel d i kranjska dežela, imamo mnogo vojaštva. Povejmo v tem oziru odkrito besedo; Pred voisko so naši poslinci večkrat poudarjali, naj se vojakom daje tudi mleko. Ta reč je pa imela silno mnogo težav. Tupatam se je nekoliko poizkus'lo; na Češkem so nekateri oddelki kupovali ne-aimtne množine mleka — sempatja tudi suhega, v velikem je bil pa vojak navezan »a črno kavo brez mleka. Zdaj, ko je lrle-ka splošno mnogo manj, in ko ga manjka
celo za otroke, se nam zdi, da se mleko zdravim vojakom sploh ne more oddajati, in veseli nas, ko čujemo, da je vojaška oblast v tem oziru že posegla vmes.
Če pa hočemo urediti preskrbo mleka, moramo poskrbeti, da bodo živinorejci radi in lahko oddajali vse mleko, katerega doma ne potrebujejo. Pri tej reči gre gotovo v prvi vrsti za primemo ceno. S silo določevati maksimalne cene za mleko, in sicer take, da se živinorejcu mnogo bolj izplača mleko na drug način porabiti, nego da ga svežega prodaja, ne vodi do cilja. Pretirane cene so seveda tudi pri mleku grde in krivične. Krivične in splošno škodljive so pa tudi premajhne cene, ker potem ni blaga na trg.
Prenizke cene imajo to slabo stran, da bogatejši odjemalci na razne načine te ce ne visoko prekoračujejo, reveži, ki so tembolj navezani na mleko, ker jim primanjkuje mesa, ter ne morejo kupiti zabele, so pa brez njega. Nemogoče je, da bi se ta prepotrebna reč uredi'a brez monopola. Živinorejcu mora biti pač dovoljeno, da prodaja mleko naravnost tistemu, ki ga rabi, toda prekupci bi morali biti brez izjeme izključeni in samo enemu bi se morala dati pravica, da bi po celi deželi organiziral oddajo mleka od živinorejcev pod nadzorstvom javne oblasti. Najboljše in najpravičnejše bi bilo, da bi imel nad njim v rokah nadzorstvo poseben odbor, ki bi bili v njem zastopniki vlade, vojaštva, živinorejcev in tistih, kateri potrebujejo mleko, pa ga sami ne proizvajajo. Dotičnik, kateremu bi se dala izključna pravica kupovati mleko po celi deželi, bi moral skrbeti, da se po posameznih krajih organizirajo nabiralnice svežega mleka. V ta namen so najboljše že obstoječe mlekarne. Žolibog jih je med vojsko mnogo prenehalo z delom; te bi bilo treba obnoviti ali vsaj njihovo orodje uporabiti drugod. Težava je tudi z dovažanjem; v tem oziru bi morala na vso moč pomagati vojaška oblast
s tem, da bi dala, kjer je le mogoče, vozove in vprežno živino v ta namen.
Nadziralni odbor, o katerem smo že govorili, bi moral imeti v svoji oblasti razdeljevanje mleka. Povsod, kjer prebivalstvu manjka mleka, bi se morale ustanoviti občinske preskrbovolnice za mleko, katere bi dognale, koliko oseb potrebuje mleko v dotični občini, in koliko mleka mora obč:na vsak dan dobiti, da zadosti nujnim potrebam. Nujne potrebe se tičejo, kakor smo že rekli, bolnikov, mater z majhnimi otroki in majhnih otrok samih. Šele potem, ko bi se tem potrebam povsod zadostilo, bi se smelo misliti na drugo prebivalstvo. Tisti, kateri bi imel nakup v rokah, bi dobil'naroČilo, da rnoi'ä gotovo" množino mleka postaviti po posameznih občinah. Preskrbovalnica bi po razmerah določila, kako naj se to mleko oddaja, ali po nji sami, ali po trgovcih. Najvišja cena; za nadrobno prodajo bi morala biti določena.
Vlada zahteva sedaj od vsake dežele tudi surovega masla, oziroma kuhanega masla. To reč si mislimo tako, da bi živinorejci tisto množino masla, ki se bo v) naši deželi predpisala, spravili skupaj samo v tistih krajih, kjer zaradi težavnega prometa ni mogoče dobivati svežega mleka, Povsod imamo take osebe, zlasti ženske, ki so v mirnih časih kupovale po hišah maslo in ga potem v mesta in obrtne; kraje prodajale. Tisti, kateri bi imel monopol z mlekom, naj bi tudi imel izključno pravico, prejemati maslo in ga seveda po ob'astvenih naročilih oddajati, kakor je treba. Dotičnik bi poveril nakupovalke tako, da bi nihče drugi masla kupiti ne smel razven poverjene osebe.
S to rečjo se mudi. Vsak dan, ki mine brez te ureditve, so tisočeri na škodi. Vo* jaška oblast bi pač morala oprostiti od vojaške službe vse osebe, ki so za tako delo potrebne. Tu misMmo predvsem na izuče-ne mlekarje. Organizacija bi morala delt
lati namreč tudi ob času, ko se vsled večje gorkote mleko tudi lahko spridi. Monopol bi pa morala — hvala Bogu, da imamo tako organizacijo — prevzeti Mlekarska zveza. V imenu otročičev, ki slabe, ker nimajo potrebnega mleka, v imenu z bremeni vseh vrst obteženih mater, v imenu trpečih ranjencev in bolnikov se obračamo na vlado z nujno prošnjo, naj omogoči v naših vrsticah opisano prepotreb-no delo.
Wilson o miru.
Predsednik ameriških Združenih držav Wilson, je sedaj povedal, kako bi po njegovem mnenju prišli do miru.
Splošno je povedal maisikaj pametnega, kar bi bilo dobro, da bi si države zapomnile, to in ono pa ne bo za rabo.
Dobro je povedal, da bi morale države že sedaj končati to blazno prelivanje krvi in se med seboj sporazumeti. Osrednje države so nezm a gane in lahko rečemo, tudi nepremagljive. Zato je nadaljnja vojska neumna. Če bi sc sovražnim državam tudi posrečilo, da bi nas gospodarsko pritisnile na tla — a nas ne bodo —, bi jim vendarle ta zmaga nič ne pomagala. Kaj če talca zmaga? pravi Wilson. Tisti, ki je bil zmagan, se bo zopet opomogel чп dvignil in vojska se bo začela z novimi silami le na novo. Zato naj se sklene mir, dokler nobena država ni popolnoma premagana. Kako je, vidijo in vedo vse. Sovražne države morajo opustiti misel, da bi Avstrijo delile, in priznati, da ima Avstrija prav tako pravico do bitja, prostosti in svobodnega napredka, kakor le katera izmed njih. Če so nasprotja, naj se z mirnim sporazumom in dogovorom poravnajo. To misel Je že izpočetka vojske povedal sveti oče. Narodi, ,e dejal takrat sveti oče, nc umi jejo. Zmagani, z mračnim srdom nosijo jarem in samo čakajo priložnosti, da se dvignejo zoper nasilnika in si pribore staro pravdo. Zato vojska ne more dati pravega miru. Trajen mir more ustanoviti le medsebojni sporazum.
Sporazum pa nora imeti za osnovo prav;čnost. Tudi to Wilson dobro poudarja. Ne sme več biti, kakor je bilo doslej, da je bila prva svetovavka državam moč in sila. Zato so sc države tako hitele obo-roževati, da bi jih katera ne prehitela in bi nekega dne zadosti oborožena kar samovoljno ne izzvala in povzročila vojske. Zato so iskale zvez, a ie zveze so druge spet dražile, da so se le še bolj oborože-vale. Tako je bilo življenje držav največ priprava na vojsko, Koliko moči, sil, ljudskega premoženja se je porabilo samo za to, da je sedanja vojska tako strašna, kar bi se bilo sicer laliko porabilo za povzdi-go občnega blagostanja) Tako nc sme več biti! Človeštvo ne sme več živeti za vojsko, vodilna misel držav mora biti 1 j u d-s k a blaginja, zato pa blažen mir na podlagi medsebojnega sporazuma in pravičnosti.
Vsake vojske preprečiti najbrž ne bo nikoli mogoče, a take vojske naj bi ne bilo n:kdar več! Kakor je po vesoljnem potopu božja mavrica oznanjala božji mir, tako 91
naj bi se po tej strašni vojski od dežele do dežele, od države do države, od naroda do naroda razpela prelepa mavrica pravičnosti in ljubezni! Wilson misli, naj bi se narodi med seboj zavezali, da ne bodo trpeli nikogar, ki bi motil mir. Sedaj vemo, da narodi svoji volji tudi brez vojske lahko pridobe veljavo in moč. Noben narod brez drugih ne more živeti. Če pravijo narodi: mir! pa bo mir. Najlepše bi se ta misel dosegla, če bi se zbrali narodi okrog sv, očeta. Sv. oče je oo svojem poslanstvu oče na-lodov, on bi jih najsrečneje vodil po potih miru.
Kaj pa zahteva Wilson za mir?
Posebno dvoje.
Najprej' svobodo morja. To se pravij na morju na) bo za vse prosta pot! Cesta po morjih ni treba nič popravljati, nihče nima z njimi nobenih stroškov, zato naj vsaka država in vsak narod prosto vozi po njih. Brez proste poti po morju velike države ne morejo nikamor. Države morajo dobivati premnogo reči od zunaj, nekatere žita in olja za prehrano, druge kovin in si-rovin za obrt; mnego reči pa morajo zopet spraviti na svetovne trge. Vsega tega ne morejo, če nimajo proste poti do morja in po morjih Nemčija brez morja ne more ne uvažati živil, ki jih ima doma premalo, ne izvažati obrtnih izdelkov, ki jih ima doma preveč. Pravtako je n. pr, za Rusijo prosta pot na morju in po morju pogoj življenja. Zato pravi Wilson: prosta pot za vse! Angleška nai se odpove gospostvu nad morji, da bo imela tudi Nemčija prosto pot, in pravtako na; Turčija odpre Dardanele, da bo imela prosto pot Rusija. Čut pravičnosti terja to in ono in po medsebojnem sporazumu je mogoče eno, kakor drugo. Tako Nemčija ne bo več v nasprotju z Anglijo, Rusija ne s Turčijo in poglavitnega vzroka svetovne vojske ne bo več!
Drugo, kar zahteva Wilson, je pa prostost vseh narodov. Wilson misli, naj bi se dalo vsakemu narodu naorosto, ali hoče imeti sam svojo državo ali živi rajši z drugimi narodi v skupni državi in če to, naj si sam prosto voli državo. Tu Wilson preveč zahteva. Tega ni mogoče, izvesti. Nekateri narodi so tako majhni, da bi jim svoja država nikdar ne bJla na prid. Saj vemo, kakšne težave je imela na primer Črna gora! Sama ni mogla niti živeti, in knez je moral beračiti za podporo sedaj pri našem cesarju, drugič pri ruskem carju. Potem je pa tudi zgodovina že davno združila nekatere narode v skupne države, in če bi Wilsonova misel obveljala, ne bi bilo prepira in boja ne konca ne kraja. Države bi morali trgati in trgati in nikdar se ne bi vedelo, kaj in kako. Mislimo na Ameriko! Koliko narodov je že tam pomešanih. Kdo naj jih loči in kako, da bo imel vsak svojo državo? Pač pa Wilson prav pravi, naj bi imel vsak narod prostost! Notone države naj bi ne bilo na svetu, ki bi narode tlačila in jim odrekala naravne pravice. Vsak narod imej pravico, da se svobodno razvija. Če se to doseže, zlasti manjši narodi ne bodo imeli prav nobenega raaloga, da bi si želeli drugam ali hrepeneli po svoji državi. Žal, da tega še mnogokje ni, ne pri Amerikancih, ne pri Angležih, ne pri Rusih, a spovedati se moramo, če hočemo biti
na vse strani pravični, da tudi v osrednjih' državah ne vedno in povsod. Ogrski minister Tisa je sicer z velikim veseljem pozdravil to Wilsonovo misel in dejal, da je na Ogrskem v tem oziru že vse kar najlepše urejeno, a taka srečna deveta dežela v resnici tudi Ogrska še ni. Bodimo resnični in pravični tudi sami, da bomo mogli to res zahtevati tudi od drugih!
Wilsonove misli niso prazne. Kar je dobrega v njih, seveda ni nič drugega kakor stare, a vedno nove krščanske resnico o pravičnosti. Prav je pa, da jih je povedal tudi mož z onstran morja. Naj bi narodi spoznali, kako bi bilo lahko vse drugače, če bi bili poslušali sv. očeta, ki jih je vedno tega učil, kar jim je moral zdaj po svoje ne tako lasno in ne tako dobro, povedati Amerikanec Wilson!
Lačen sem bi! in ste mi dali festi c. „
V Lincu je bilo veliko pomanjkanje živil, kakor povsod po mestih, zlasti med revnim prebivalstvom. Linški škof dr. Gfölhier se je obrnil s prošnjo do svojih škofljanov, naj bi darovali za Božič nekoliko živil. Uspeh je bil zelo povoljen, Z veliko vnemo so vodili duhovniki zbiranja živil po celi deželi. Fare so se skušale med seboj, katera bo dala več.
Poslali so skupno svojemu nadpasiirju v razdelitev: 77.157 kg zelja, 3722 kg mesa, 12.934 kg jabolk, 9030 kg repe, 15.272 kg krompirja, 996 kg kruha, i36 kg fižola, i 12 kg suhega sadja. 93 kg kave, 496 kg masla, 49 kg orehov, 18i 7 kg surovega masla. 618 kg moke, vsega skupaj v skupni teži 12 V j vagonov. Poleg tega 94.724 jajec. S temi živili se je obdarilo 10,000 oseb. S kolikim veseljem so reveži ta darila sprejeli! Škof j« prejel 700 zahvalnih pisem. Neka vdova je pisala, da ni celo noč spala od veselja; neka žena, da že šest mesecev ni okusila jajca; neki cestni pometač je pos'al škofu1 lastnoročno narejen šopek; neki kovporal je pisal škofu z goriške fronte, da se iskreno zahvali, ker je bila obdarovana doma njegova žefta; neka žena, ki ni znala čedno pisati, je poslala škofu z okorno roko začrtani syoj podpis; neka deklica se je prišla škofu zahvalit v vezani besedi itd. Koliko veselja so obrodila ta plemenita dejanja krščanske ljubezni! Lepo so ravnali, škofijam, da so tako ubogali svojega škofa; pa lepo tudi obdarovanci, da niso pozabili na hvaležnost. Naše slovenske škofije niso' tako premožne kakor zgornieavstrijska, vendar je tudi naša domovina donesln po raznih zbirkah tekom vojne že velike žrtve. Za posameznika je najboljše pravilo: naj ne ve levica, kaj je dala desnica. Za skupen naš narod je pa prav, če moremo reči, da je storil veliko- saj to je najzanesljivejše znamenje, da ima verno, pobožno srce. »Čista, neomadeževana pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih nadlogi.
Za taka plemenita dela j c zdaj čas in potreba.
Pregled po svetu.
Parlamentarne stvari. Pravijo, da bo avstrijski državni zbor v sedanji sestavi posloval do 1. 1919. Takrat se bodo pa izvršile nove volitve na podlagi proporčne-ga volilnega načina, ker smatra ministrski predsednik v tem najboljše varstvo za narodne manjšine.
Do zadn'ega. Ruski car Nikolaj je poslal novem ministrskemu predsedniku Ga-licinu pismo, v katerem mu našteva najvažnejše naloge, ki naj bi jih izvršil. Med drugim pravi: »Popolnoma v soglasju z našimi zvestimi zavezniki, ne dopustite, da bi se mislilo na mir pred končno zmago. Naravni pomožni viri naše domovine — take trdi car — so neizčrpni. Skrbeti se mora za preskrbo hrabre armade in prebivalstva ...«
Nekaj ni prav. Na Ruskem so nedavno uaskrivnem in zavratno umorili čuda'.?a-meriiha Rasput'na, ki je imel velik političen vpliv in veliavo tudi na carskem dvoru, Ker se je potezal za mir, je kar naenkrat izginil in sedai je uradno dognano, da je bil umorjen. S tem skrivnostnim umorom je baie v zvezi celo veliki knez in povel nik Nikolai Nikolajevič. — Od tega časa poročajo tudi o samoumoru generala Brusilova, ki se je pred kratkim vrnil iz glavnega stana in se ustrelil. Brusilovo ime ie znano že iz rusko-japonske vojne. — Sedaj je y klavni ruski stan zopet pozvan general Kuro-patkbi. — S^re^embe na vasnih političnih mestih so v Rušili sedaj na dnevnem redu, zna^nenje, da imajo težave ...
i'
Svetovna vofska.
Pred važnimi lioii na italijai skem bojišču. — Nemška uspešna ofenziva pri Kini. — Bojna črta v Romuniji se j«* ustalila. — l'rrd otVnzi> o v Mace<loi<iji. — Uspešen nemški sunek pri Jio/.i. — Morska bitka v Severnem morju.
VOJSKA Z ITALIJO.
Pred viharjem. Na italijanskem bojišču nekaj pripravlja. Švicarski in drugi nevtralni listi poročajo, da se Italijani pripravljajo skupno s Francozi na velikansko bitko na italijanski fronti. Tu se utegnejo kmalu razviti odločilni boji. Francozi zbirajo ba;e ob švicarski meji in jugovzhodni Franciji čete za italijansko bojišče. Samo-obsebi je umevno, da tudi naše volno vodstvo ne drži križem rok. — Nn Krasu se razvijajo vedno hujši topovski boji.
VOJSKA Z RUSI IN ROMUNI.
Nemški uspeh pri Rigi. Zadnjič smo poročali, da so se bili Nemci morali pri Rigi ob reki Aa nekoliko umakniti. S svojo ofenzivo v začetku januarja pri Dvin-skem in Rigi so hoteli Rusi nsjbrž streti levo krilo velikanske bojne fronte, ki sega od Črnega do Vzhodnega morja. Le pri reki Aa so bili dosegli nekaj uspehov, Pre-
tečem teden so pa Nemci udarili pri Rigi s protiofenzivo, Po kratki pripravi s topovi so 23. januarja napadli na 10 km široki bojni črti, V začetku se je napad le polagoma razvijal; ko so pa naskočili rusko središče in štrli ruski odpor, je bi'a bitka dobljena. Nenjške čete so morale premagati velike težkoče; v hudem mrazu so morale ponekod gaziti do kolen po močvirju. Neko rusko postojanko so Nemci obkolili, Temu ruskemu oddelku je bilo zapovedano, naj se umakne. Toda ruski poveljnik je izjavil, da hoče postojanko držati za vsako ceno. Ko so Rusi videli, da so obkoljeni, so ustrelili svojega poveljnika in se vdali. Na širini 10 km so se morali Rusi umakniti in prepustiti Nemcem večji del onega ozemÜa, ki so ga bili osvojili v začetku januarja.
Ruski ujetniki pripovedujejo, da so ruske izgube velike. Pri mnogih polkih, močnih 3000 mož, se je vrnilo komaj 500 mož iz boja. Ostali so bili ubiti, ranjeni rli ujeti. V bojih pri reki Aa je bilo uietih 14 častnikov, 1700 mož in zaplenjenih 13 ruskih strojnih pušk.

BOJI V MACEBONIJI. Pred novo oienzivo v Macedoniji. Sovražni in nevtralni časopisi pišejo, da bolgarski vojaški krogi v Sofiji že odkrito govore o bližnji veliki ofenzivi, ki jo bodo začeli Bolgari, da iznova izfrgaio sovražnikom Bitolj.
Na vsej macedonski črti so se na posameznih krajih bili manjši boji. Bolj živahno ie bilo pri Ohridskem jezeru, kjer so bolgarske in avstrijske čete odbile par francoskih sunkov.
FRANCOSKO BOJIŠČE, Ob Soriimi boji med poizvedovalnimi oddelki, le severno te reke je prišlo 28, januarja do hujšega boja. Po močnem streljanju se je posrečilo angleški pehoti udreti v mal del sprednejših nemških jarkov, Usn-ећ Nemcev na zahodnem bregu I Moze. 26. januarja poroča nemško urac!no poročilo, da so westfalski in deli bn.den-skih polkov, uspešno podpirani po tonni-čarjih, pionirjih in metalcih min, vzeli z naskokom francosko višino 304 v širini 1600 metrov. Prišlo je do rečnega meteža,
Francoska oklopna baterija za obstreljevanje letalcev.
Ruski napa-Ч ob Zlati Bistrici in pri Valeputni so priselili naše vodstvo, da je umaknilo čete iz najspredneiših oostoiank, Sovražn;k je trajno pritiskal zadnje dn! z veliko premočjo, zato se mu je posrečilo, da je udri v naše najsprednejše jarke.
Boji v dolinah Cas'nu in Putne se nadaljujejo, toda ne več s tako silo. Bojevanje je zelo ovirano vsled velikega snega.
Ob Seretu in Donavi so se pehotni boji ustavili. Ie topovi pojo svojo smrtno pesem, posebno oh Dnnavi in pri trdnjavi Galac, Galac hočejo Rusi braniti zi vsako ceno, čenrav je že v plamenu in razva-1'nah; privedli so tia več novih divizij. Bolgarske čete so bile že prekoračile donavski rokav sv. Jueija, ker so pa Rusi privedli oiačenja, so se zopet vrnili na desni breg Donave.
Zavezniške armade so se ustal'le proti Rusom in Romunom na najkrajši bojni črti, ki znaša okrog 1700 km. Če bi prišel na vsnk meter en voipk, bi bilo treba na tej fronti en milijon 700 tisoč vojakov.
■ v katerem so imeli Francozi težke izgube.' I Nemci so zaplenili 500 ujetnikov in 10 strojnih pušk. Francozi so ponoči skušali z napadom iztrgati izgubljeno postojanko, kar se jim ni posrečilo, dasi so žrtvovali mnogo svojih vojakov.
NA MORJU.
Morrka hit'-a v Severnem morju. Dne
23. t. m. je odolul odde'ek nemških toroe-dovk na prosto morje, kjer je zadel na lahke angleške bojne sile. Razvil se je boi. Takoj v začetku boja, ki se je vršil v temi, blizu nizozemske oba'e, ie bila zadeta nemška vodilna ladi'a »V 69« na poveljniškem mostu. Krogla je ub;la poveljnika, dva častnika in nekaj mož. Ker je bilo pokvarjeno tudi krmilo, se je morala umakniti iz boin in ie zavoz'la v nizozemsko pristanišče Ymuiden. Neki nemški čoln se je potem med bojem zaletel v angleškega rušilca, ki se je potopil; drugi čoln je v temi zadel na večjo skupino sovražnih tor-pedovk, v naglici sestrelil torpedo na sovražnega rušilca in ga potonil, potem pa se umaknil v nemško pristanišče,
Mirovno gibanje.
Wilson zopet govoril. Predsednik Združenih držav je povedal senatu svoje mieli o miru. Med drugim pravi: Predvsem je treba, da se konča sedanja vojska s takim mirom, ki je vreden, da zastavimo zanj vse svoje moči in delo; zanj mora delati tudi Amerika .,, Naglasa pa, da naj se sklene mir brez zmage, Ako bi se mir sklenil z zmago, tedaj st mir premaganemu narekuje, jc zanj poniževalen in nikakor ne bi bil trajen . . . Narodi si morajo biti enaki v svojem obstoju in pravicah, enaki v varnosti življenja, enaki v vseh odnošajih .,. Prostost morja je predpogoj za mir, za enakost in skupno delo. Nekateri sklepajo in sodijo, da je Wilso-aovo pospeševanje mirovnega gibanja posledica napetosti med Japonsko in Združenimi državami, ter da se v sedanji svetovni vojski očividno pripravlja bodoča itmeriško-japonska vojska. — Italijanski iisti večinoma pohvalno pišejo o Wilsono-vem govoru, češ, da pomenijo Wilsonovi predlogi za Avstrijo obsodbo, za Nemčijo poraz. Angleži pa pričakujejo, da bo Wilson pregovoril Nemčijo, naj naznani svoje mirovne pogoje. — Francozi deloma odobravajo Wilsonova razmišljanja, deloma pa ugovarjajo, zlast' glede one točke, da se mora mir skleniti brez zmage.
V ogrskem državnem zboru je grof Tisza z ozirom na Wilsonovo izjavo poudarjal, da je ententa navajala take mirovne pogoje, ki pomenijo razdelitev naše monarhije; dokler ima ententa take vojne cilje, sili s tem osrednje velevlasti do skrajnega odpora. — Poudaril je pa tudi, da je Avstroogrska pripravljena nadaljevati z Ameriko razgovor o miru.
Ji n t e n t. a — je vsled Wilsonove poslanice jako vznemirjena; zlasti jo moti, da je Wilson nastopil za prostost morja. Nasprotno temu se pa čuti neki radosten odmev iz vsega francoskega vladnega časopisja, kar se smatra za dobro znamenje. — Angleški zagovorniki miru so sprejeli besede Wilsonove »brez zmagovalcev, brez zmagancev« za svoje geslo v boju proti nadaljevanju vojske,
315 milijonov Indijcev pozdravlja Wilsonov nastop. Izvršilni odbor indijske narodne stranke je Wilsonu v imenu 315 milijonov zatiranih prebivalcev Indije brzojavil, da hvaležno pozdravlja v Wilsonovi noti izražena načela popolne svobode vseh narodov in protestira proti izkoriščanju Indije potom Anglije.
Tedenske novice.
Z nami ne bodo pometali,.. Deželni glavar kranjski dr. Iv. Šusteršič je kot načelnik S, L. S., kakor tudi v imenu vseh Slovencev kranjske dežele poslal avstrijskemu miuistru za vnanje zadeve, grofu Černinu, pismo, v katerem pravi med drugim: V odgovoru, ki ga je poslal »sporazum« ameriškemu predsedniku Wilsonu, se navaja kot vojni cilj naših sovražnikov tudi osvoboditev avstrijskih Jtigoslo-41
vanov od »tujega gospodstva«. To mi daje povod, da naprosim Vašo prevzvišenost, naj blagovoli predsedniku Wilsonu sledeče sporočiti:
Slovenski narod z vso odločnostjo protestira, da ga »sporazum« v svoji noti skupno z drugimi izrablja kot povod za nadaljevanje te ostudne vojne. Slovenski narod ne živi pod tujim gospodstvom, temveč pod dednim gospodstvom habsburške dinastije, kateri je vdan z neusahljivo ljubeznijo in neomajno zvestobo, kar se ie pokazalo tudi v tej vojni na vseh bojiščih. Pač pa hoče »sporazum« hrvaško-sloven-skemu narodu tuje gospodstvo usiliti, ker hoče veliko hrvaško-slovenskega ozemüa pridruž'ti deloma Srbiji, deloma Italiji. Hr-vaško-slovenski narod zasleduje svoje interese in ideale edinole v okviru habsburške monarhije in je vnet z neomajnim zaupanjem za to staroslavno državo in njenega prevzvišenega vladnrja, pod katerega žezlom samo hoče živeti.
Zastopstvo deželo kranjske pri cesarju. Dne 31. januarja ob treh ponoldne je cesnr Karel sprejel v posebni avdienci odposlanstvo krariiske dežele. V deputaciji so bile zastopane poleg deželnega odbora tudi druge važnejše korporacije.
Časf.nj kanonik konrskega kapitlja ie postal naš rojak č. g. Matej Škerbec, dekan v Krkavcih flstra).
Duhovske zadeve, V Dolu pri Ljubljani ie nastavljen kot duhovni pomočnik č. P. Benvenul Winkler z Brezij.
Na prisilni dražbi je bil prodan pre-mogokop šentjanške premogokopne družbe; kupil ßa je kot najvišii ponudnik Filip Kusch, tovarnar usnja v Celovcu. Družba je imela bremen in dolga nad 2 milijona kron.
Spomin Savlovega iziareobrnjenja dne
25. januarja je spojen z različnimi vremenskimi pregovori, ki vselej več ali manj zadenejo, ker govore le o mrazu in snegu. Letos se je poprej mokro, mevž?sto vreme ta dan izprevrglo v suh mraz, ki nam je obenem nasul suhega snega, tJa ga bo že za silo. Od vseh plati dobivnmo poročila, da je zdrknila temperatura zelo nizko; do-čim imajo na Ruskem čez 20 stooinj mraza, 0a ie v Evropi povprečno do 10 stooinj.
—	V Primorju divja huda burja; v Istri je tako pritiskala, da ni bilo varno na cesto.
—	Vsa zgornia in srednia Italiia je zasnežena. Že 16 let ne pomnijo take zime. — V Romuniji zaradi mraza mirujejo vojna podjetja.
»Cesarski strelci«. Vsled cesarjevega ukaza se bodo imenovali dosedanji deželni strelci — v bodoče »cesarski strelci«.
Do izredne veljave so prišli res naši dobri in zanesljivi fantje in možje — kot vrli vojaki. Ko je cesar Karel 17. jan. ob iskal pešpoik »Cesarjevič«, se je prav ljubeznivo pogovarjal s posameznimi vojaki ter naglašal, da ni polka, ki bi bil prestal toliko težkih dni in se tako hrabro odlikoval kot pešpoik »Cesarjevič«. Ko se je poslovil, je rekel presvitli vladar: »Kranj-
ski fantje, kakor ste bili do danes zvesti domovini, tako ostanite še zanaprej!«
Pet metrov snega imajo naši slovenski vojaki tam v asiaških hribih, kakov pripoveduje neki g. kurat, ki je došel na dopust. Vojaki so si napravili predore pod debelim snegom. Doline so deloma kar zasute. V predorih je seveda temno, a toplo, dasi zunaj brije mrzla burja. Apro^i-zacija v takih razmerah seveda ni lahka.
V tolažbo onim, ki še pogrešajo svoje draga vojake, naznanja družina Blatnik (Radohovavas 23), da se je oglasil Jožef Skufca, ki je bil 23. mesecev pogrešan,' iz ruskega ujetništva. Dopisnica je bila oddana 20. avgusta 1916.
Ali pri nas ni nič takih? Beremo, da je v sodnem okraju Šlanders na Tirolskem že pet očetov prejelo cesarski dar po 500 kron in še druge spominske darove, ker imajo veliko sinov v vojski. Te dni je bila na ta način odlikovana vdova Ana Riede.r iz istega okraja, ker je poslala na bojišče sedem sinov. — Brez dvoma so tudi pri nas enake družine, ki se na ta način žrtvujejo za domovino. Treba je, da se taka stvar spravi potom oblastva do cesarskega prestola.
Pozdravi Iz daljnega romunskega mesta Odobesti je poslal uredništvu podd, Janko Jemec (pri oddelku strojnih pu$k) lepo razglednico, ki predočuje romunsko železniško postajo Gara. Pristavil je: Slovenci , . . pp. pošiljamo srčne pozdrave vsem tovarišem, ki so pri domačih pešpo!-kih. - Tisoč pozdravov pošiljamo slov, fantje iz zasneženih tirolskih hribov '-—• vsem domačim in znancem: Anton Ma-rolt, Josip Potrebin, Jože Pajer, J, Zela-nik. - Srčne pozdrave vsem bralcem in bralkam od slov. vojakov v sneženih Ti-rolah: Korp. Fr. Fister iz Maribora; Hočevar Al. iz Ribnice; Vinko Simončič iz Tiv žišča na Dol.: Fr. Japel, Fr. Osredkar, Fr, Prevodnik, Ant. Košir — vsi od strojnih pušk, sedaj na zaželjenem oddihu. — Iz Tirol pozdravljajo osobito svoje domače ljudi: Tone Petkovšek; St. Vrhnika; Tone Žitko, Mala Ligojna; Nace Nagode, Fr. Ja-nežič, Štefan Kotnik, Tone Mrvar, Jakob Perkaj. — Srčne pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz grada Wayer (Frohnle(ten na Štajerskem) vsem slovenskim fantom in dekletom, kakor tudi vsem bralcem in bralkam >.Domoljuba.<: Kovačič Jožef, Log pri Mokronogu; Goltes Franc iz Prekope pri Kostanjevici: Muser Ferdinand iz Rudne vasi; Kocjan Franc iz Šmarjete; Košak Franc, Virštanj (Štaj.); podd. Mavrič Jurij, Sv. Miklavž pri Orrtiožu; Pričko Franc iz Železne kaplje; Goloiej Primož, Vokle pri Kranju; desetn. Basei Peter iz Cerkelj pri Kranju; Taroš Leopold, Medana; Videka-njič Milan iz Bosne; Černoša Franc in Fid-, ler Jurij od Sv. Križa (Štaj.); četovodja Lokavšek Blaž, Sv. Rupert (Štaj.); Ciril Podreberšek, Virštanj (Štaj.); Gojznikar Štefan, Žalec; Martin Pohar iz Rudne vasi; Železnikar Janez, Brunška gora; Kovačič Janez in Pucelj Jožef iz Loga pri Mokronogu; poddes. Čepok Jožef iz Volč; Ter-pin Matevž, Kobarid; podd. Jarc Emil in Okroglič Henrik iz Podgore pri Gorici; Sulič Andrej iz Privačine; Cugelj Ignacij in Čalinar Vincencij iz Št. Ruperta na Dolenjskem; Hlebec Alojzij <z Ostrožnika;
črček Iv, iz Pugleda; Marn Franc iz Dula prr Trebnjem; Zupančič Alojzij iz Ponikev prt Trebnjem.
Vojaški domovi. Prve vojaške domove bo jela graditi dunajska mestna občina. V Aspernu bodo položili temeljni kamen za te stavbe dne 1. febr. Stroški bodo znašali 300.000 K.
Za 32 procentov je padla vrednost italijanskih bankovcev, ko so razpisali 4, italijansko vojno posojilo, Javnost je ostala ob razpisu hladna.
30.000 romunskih beguncev je umrlo vsled mraza, pomanjkanja in kužnih bolezni.
Polkovnik pod snegom. Plaz je podsul italijanskega polkovnika Valentinija z njegovimi vojaki vred. Rešil se ni nihče. Valentinija so prištevali med najboljše častnike laškega generalnega štaba.
Ob švicarski meji. Francozi nadaljujejo vojaške priprave in utrdbe v prostoru proti Švici, in sicer ob meji višine Prunt-rut in dalje proti jugu čez Besancon.
Gora Atos zasedena. Tudi dežele samotnih pravoslavnih redovnikov, gore Atos — so se polastili Francozi in Angleži: zasedli so 21 samostanov.
Zadnji kredit. V finančnem odseku francoske zbornice je bil predlagan nov vojni kredit v znesku osem milijard. Finančni minister je izrekel mnenje, da je to zadmi kredit v tej vojski.
Tri milijone podov žita, ki je bilo sicer last Angležev, so ruske oblasti požgale v Galacu; enako so uničile tudi ve-lik«szalogc drv; požar se je raztegnil vsled hudega vetra na skladišča in hiše ob bre-
ki so pokončane.
Novo nasilje. Angleži so razširili blokade tudi na nizozemska in danska mesta.
Razne тже.
Potres. Dne 18. jan. je bil ob 11. ponoči po rekaterih krajih na Tirolskem močan potres. — V Ljubljani se je precej močno potreslo 29. jan. malo pred deseto uro dopoldne.
Podjunsko čebelarsko društvo v Pli-berku ima občni zbor 11. svečana ob 10. uri dopoldne v gostilni Narodnega doma. Vab''o se čebelarji in voini invalidi.
Ni pivcev in ne pi'ace. V političnem okraju Maribor je doslej ustavilo svoj «brat čez 140 gostilničarjev.
Kaj naredi strast. V Sarajevem je umrla nedavno 72 letna milijonarka Ana Dngonič. Iz samega skopuštva si ni privoščila toliko, da bi si kupila najpotrebneišo hrano; umrla je vsled lakote, kakor so dognali zdravniki. Imela ni ne postrežnice ne nobenega posla. Edino dobro je, da bo vse. premoženje dobila njena domovinska občina Mostar, ker nima sorodnikov.
Čehi imajo. Pri vseh petih vojnih posojilih so se udeležili Čehi z 8. milijardami, Plzenca pa zaenkrat le ne bodo več pili, kajti s 1. februarjem bodo ustavile delo vse rlzenske pivovarne.
V Odeso se bo preselila romunska vlada, pa tudi kraljeva rodbina, Iti ji je od-hazana palača Voronjov,
350.000 ton žita zahtevajo Angleži v Rusiji. Ruski prometni minister se pa odločno protivi, ker Rusi sami nimajo nič na preostajanje,
Brezvestnost agentov. Policija v Po-žunu je dognala, da je bilo tekom 1. 1916, vtihotapljenega z Ogrskega najmanj 300 vagonov žita, ki so ga prepeljali čez mejo v Italijo. Na dobavnicah je bil vpisan cement in divji kostanj. Doslej so zaprli čez 50 trgovcev in posredovalcev. Aretiranih je tudi več podkupljenih uradnikov,
• Važno podjetje med vojsko. Tekom svetovne vojske je pravkar dograjena znamenita železniška zveza med Carigradom in Damaskom. (Od Damaska proti jugu je stekla železnica že lani.) Pred kratkim je bil prebit zadnji večji predor v tavriškem gorovju Male Azije, tako da bo železniški tir med Carigradom in mestom Aleppo v kratkem položen. V Aleppo se zveže nova proga z glavno progo Aleppo—Damask —/ledina, ki je že precej časa v prometu. Od te proge se odcepijo zopet stranske proge do obrežja Palestine, in sicer 66 km dolga proga Rayak—Beirut in 289 km obsežna proga Damask—Haiffa. Dolžina železnice z Dunaja do Carigrada znaša 2015 kilometrov; iz Carigrada v Aleppo 1413 kilometrov; iz Aleppo v Damask 410 km. V bodoče se bo došlo v Palestino po balkanski in turški železnici v štirih dneh. Iz Damaska v Nazaret, Sihem i. dr. bo možno pravtako priti po železnici.
Razdor med soc. demokrati. Lani je precejšen del socialnih demokratov v Nemčiji ustanovil lastno združenje. Te dni je odbor celotne stranke z 29. proti 10. glasovom sklenil, da se ta stranska organizacija ne more več smatrati kot del velike soc. demokratične stranke, da je torej izključena. Demokratie v Nemčiji imajo torej dve stranki.
Voda odnesla celo čredo. Na donavskem otoku pri Novem Sadu je presenetila velika voda čredo 700 goved, ker je Donava nenadoma narastla. Rešiti so mogli le 36 glav, vse drugo je povodenj odplavila.
Velika katastrom v Londonu. Dne 20. jan. je šla v z'-ak velika tovarna za muni-cijo na vzhodnem delu Londona. Potres vsled ogromne eksplozije se je čutil ne lc po vsem Londonu, marveč še daleč okrog. Ob vnetju je švignil proti nebu velikansk ognjeni steber; naokrog leteči žareči predmeti so povzročili še v okolišču mnogo požarov. O velikanski sili, ki je razpršila težke kovinaste predmete daleč naokrog, si napravimo približno sodbo, če izvemo, da je neki do 4000 kg težak kos nekega kotla 400 jardov (1 jard je 3 čevlje) daleč vrglo. Po eksploziji se je nudil strašen pogled: tekoče železo je sililo iz vseh odprtin; več vrst hiš je razrušenih, 100 ljudi mrtvili, čez 400 ranjenih.
Slap Niagare v Ameriki so vpregli deloma v službo električnih strojev. Tok, ki ga izrabljena voda proizvaja, je močan okrog 50 milijonov sveč. Po pravici so Američani ponosni na to velikansko podjetje.
Nesreča v Rudniku. V -Oyami na Japonskem je nastala 23. jan. strašna eksplozija, ki je ugonobila okrog 1000 premogo-kopov.
Japonski smodnik iz kosti roških vojakov. Japonci so za izdelavo neke razstrelilne snovi potrebovali večjo množino kosti. Ker jim je blaga zmanjkalo, so se obrnili do Kinezov s prošnjo, naj bi jim oskrbeli kosti v Mandžuriji pokopanih ruskih vojakov", kar se je tudi zgodilo ... Tako rabijo sedaj Rusi strelivo, ki je deloma sestavljeno iz kosti onih vojakov, ki so dali življenje za cara v boju proti Japoncem.
Oklic.
Od beguncev s Primorja, katere ie vojska tako hudo zadela, se jih je naselilo nekaj v mestih in večjih krajih na kmetih, posebno v Trstu in sosednji Kranjski in Koroški pri svojih sorodnikih in prijateljih. Tam so navezani na vojrško preživnino in na pičle zaslužke, težko tedaj žive in trpe veliko pomanjkanje.
Vsled mrzlega letnega časa se je poslabšal izdatno položaj teh revežev, ker nimajo potrebnih sredstev, da bi si mogli nakupiti potrebne gorke obleke in obutve. Že zaradi svoje vsode vsega obžalovanja vredni begunci občutijo vsled s^ibega vremena tembolj svojo bridko usodo.
Naša človeška in patrijotična dolžnost je, da tukaj po svoji moči pomagamo, stisko pridnih sodržavljanov kolikor mogoče olajšamo in iim dejansko pokažemo svoie srčne simpatije in svoje gorko sočutje do njih.
Podpisani se obračajo tedaj v gotovi zavesti na javnost, da nühov oklic ne ostane neuspešen proseč obleke vsake vrste, perilo, obatev za revne betfun^e. Z m^imi žrtvami se napravi v tem primeru dobro delo prave ljubezni do bližnjega.
Trst, dne 5. januarja 1917,
Dr, baron Frias-Skene, m. p. c, kr. namestnik v Trstu in na Primorskem.
Dr. FakVHi m. p. deželni glavar goriški in gradiščanski.
Dvorni svetnik Lasciac m, p. predsednik deželne upravne komisije za Istro.
Predstoječa prošnja se toplo priporoča.
Darove spreiema v Ljnbljan' »Posredovalnica га goriške begunce«, Dunajska cesta 38. .1, izven F 'ubljme pa Posredovalnica v Kranjo in Novem mestu, ako kdo teh darov ne pošilja rajše v Ljubljano.
Ljubljana, dne 19. januarja 1917.
Henrik grol Attems m. p. c. kr deželni predsednik na Kranjskem,
Dopisi.
Ljubljana. Umrl je v Zeleni jami 1. januarja vpokojeni nadgozdar grofa I.nnt.horiia gosp. Matija Wtithauaer, star 80 let. Roien je b!l v Gorifanah pri Preski. Služil ie nad pol stoletja pri grofu Lantliieriju v Vinavi in v Črnem Vrhu nad Idrijo. Pokojnik je bil ves Ca* zvest naročnik »Domoljuba«. Bil je tudi odl'kovnn s kolajno za zvesto službovanje. N. p. v m.!
Ii PrevoJ. Dne 6. januarja jc umrla v Prcvo-(uti pri Brdu po dolgi in mučni bolezni, previdena B sv, zakramenti, Jedcrt Lukman, rojena Gerčar, stara 79 let. Pokojna mati zapušča tri žalujoče »inove; starejši služi pri vojakih kot črnovojnik. tog ji daj nebeški raji
Najden mrtvec. Dne 25. januarja so pripeljali v mrtvašnico na Bohinjski Beli truplo gozdnega delavca Marka Koblar. doma iz župnije Zalilog, katerega so našli 22. januarja v gozdni koči na Botnvci nad Sotesko. Na delo je prišel sem 8. januarja; pripravljal je drva za lesnega trgovca Kemperle. S seboj je imel dovoli ž.vil in precej denarja. Mrtvega so našli ob postelji, zadela ga je kap. Bil je neoženjeri, star okoli 40 let. Preje jc bil v vojaški službi na fronti. — Pokopan je nu Boh. licli.
Koprivnik v Bohinju. Pri zadnjem naboru so potrdili zopet šest fantov k vojakom. Od začetka vojne do sedaj jc bilo iz naše nekaj čez 600 ljudi broječe župnije poklicanih v vojno službo 123 mož in mladeničev, in sicer 60 iz Koprivnika, 63 iz Gorjuš. Doslej jih je sedem jadlo na bojnem polju, oziroma umrlo v bolnišnici, 5 se jih pogreša, kak h 12 se jih pa liahaja v ujetništvu. — Vojska se pozna tudi doma pri živežu. Ker imamo sama enkraten pridelek in ker ne raste ne ajda, ne proso in ne koruza, pšenice pa zelo malo, je poleg krompirja, rži in ječmena oves glavni pridelek. Ker je b.la rekvirirana večja množina rži za vojnožitni urad, kmetje l'a niso pridelali prav nič koruze, jedo povečini povsod samo ovsen kruh, ali liier toga ni, krompir. V dolini pa nikjer ne dobiš koruze niti za drag denar. Snega je padlo zadnji teden čez poldrugi meter, pa še vedno naletava.
Ženske tudi znamo. Na Brezjah je bilo 23. januarja treba pokopati malega cigančka. Bil je zadnji čas, da se zanese v cerkev. Domačinke so skrbele, kdo ga bo nosil ko ni nič moških? Brž se odreže mlada ciganka: »Nosila ga bom pa jaz!« ln ga je res. Pa še podalo so ji je. In na potu jo lepo glasno molila. Pri zasipanju sta ji pomagali dve učenki iz ponav-ljavne šole. Dobro so neredile. Domačinke so rekle: »Saj smo me tudi v M o šil iah namesto odbornikov svetile: prihodnjič bomo pa še nebo morale nositi, ker je vedno manj moških doma.«
V Osredkih pri sv. Heleni je umrl po večletnem hiranju dne 26. januarja 1917 v 72. letu starosti vrl katoliški mož Jernej Kovič, podo-mačo Janežev oče. Spravila ga je nanuha. Bil je vzor moža-poštenjaka. skrbnega gospodarja In kremenitega narodnjaka. Svetila mu večna luč! Ostala žalujoča družina ga priporoča vsem tnancem in prijateljem, zlasti gg. duhovnikom v prijazen memento in molitev.
Poleni.ivns pri Ribnici. Zadnji dve nc-lelji je priredila Marijina družba v društveni dvorani predstavo (igro. petje, deklamacije), ki je kar najbolje uspela. Udeležba je bila zelo številna. Čisti dohodek 100 K se jo podaril za oslepele vojake in za goriške izseljence. — Lončarska zadruga vrlo posluje. Zdaj je zopet neka i »robe« v zalogi; oglase sprejema zadruga. — Škoda, da delavcev manjka, ker so na vojski.
EeS an'. Oni posvečeni prid'gar, ki jc. imel najmočnejši glas l'o vsi fari — llrš veliki zvon — nas jc 8. januarja zapustil. Z žalostjo smo gledali, kako so ga snemali in ga vrgli iz zvonika, da se je globoko zanič.i v zemljo. Za slovo smo ga vsega z venci ohsuli. Naj gre, kakor noši vojaki, cd svojega mirnega dela na boino delo. če ja že tako božja velja. — V nedeljo dne 14. janvarja je biia šolska predstava z igro »Srečna Bozilai« in petjem. Nastopil je prvikrat iauio naš novi tomburaški zbor, ki se je ljudstvu takoj prikupil. — O svečn bo pa minilo eno leto, odkar biva pri nas joko visoka begunka, namreč velik kip Matere božje. ki so ga domači vojaki poslali sem od liojne fronte. Našli so ga v neki kleti skritega prav v bojni črti. Pri nes je nnšla torci ta podoba varno zavetje in ljudstvo jo zelo čnsli. Vedno gore svečice pred nio v cerkvi, kier ie postav-Ijena, in tnm zelo radi molijo, tla bi se vrnil mir in z nitrn vojaki, pa tudi ona (ja, odkoder jc morala božati.
Gospodarske stvari.
Gospodarski in tržni pregled.
Kakor pred več kot 100 leti. Zanimivo poroča A. Simič o ljudski prehrani v »Wiener Landw. Zeitung« št, 6. t. 1.: Žalostno je, da zgodovino beremo, pa se iz nje ničesar ne naučimo, ali bolj resnično naučiti nočemo. Saj bi bilo nemogoče, da bi se pri nas I ako napačno ravnalo z ljudsko prehrano, kakor se je na Francoskem za časa vel'ke prekucije. Dvorni svetnik Štefan Fodor je v »Loydu« popisal takratne razmere:
L. 1793 je na Francoskem izbruhnila silna revolucija. Vlada je imela dolgoletne krvave vojske s sosednimi državami. Nastala je velika draginja, vlada je morala kaj ukren;ti. Začeli so kakor pri nas z žitom. 4. maja 1793 je izdal konvent (takratna vladal odlok, da mora vsak kmet priznati, koliko ima žita. Žito se sme prodati le na trgu m sicer za ceno, ki io določi občina po povprečni ceni zadnjih petih mesecev. Tako so se vpeljale najvišje cene. Vsak je smel kupiti le toliko žita, kolikor ga je rabi! zase za 1 mesec. Kdor je čez določene cene prodajal, svoje zaloge skrival ali napačno priznal, se je kaznoval z globo 300—500 fr. Noirane ministrstvo je napravilo seznam vseh zalog živil v državi.
V Parizu so vpeljali (1793) karte za kruli. Pri pekarijah je bil tak naval ljudi, da so morali s policijo red napraviti. Na vratih pekarije so pritrdili dolgo vrv, za katero so se morali držati po vrsti vsi, kakor so prišli, če so hoteli kru'i dobiti. Ravno tako so vpeljali red za druga živila. Posebno hudo je bilo pri mesarjih. Kdor je hotel opoldne košček mesa dobiti, je moral biti že ob 3. zjutraj pri vrvi.
Vse kar ni imelo najvišjih cen, se je neizmerno podražilo. Vlada je izdala postavo, da ;e čezmerno nabiranje zalog potrebnih živil zločin, ki se bo kfznoval s smrtjo. Kot potrebne reči so določili žito, moko, kruh, meso vseh vrs!:,' zeleniava, sadje, vino, druge pijače, sol, maslo, loj, premoč, usnje, predivo, volna bombaž in vse, kar služi za izdelavo obleke — razen svile. Vsak trgovec je moral pr'znati, koliko ima blaga. Vse se je nadziralo. Za vsak prestooek je bila napovedana smrtna kazen. Vladni komisarji so morali pri trgovcih račune pregledati in na tej podlagi so določili cene.
Pozneje so poskušali vse zaseči in pravično razdeliti med vse. Pri tem se je pa začela na tihem kunč ja, ki ie šla čez naivišje cene. Ljudie niso verjeli državni modrosti in so nakupili, kar so mogli dobiti, naj stane kar hoče, ker se je vsak bal, da bo nazadnie zmanjkalo. Tudi bolj revni so ponuiali zelo visoke cene, da bi le blago dob;!i. Da bi to preprečili, so napravili karte. Premožni so vendar lahko dobili vse. kar so hoteli.
Da bi napravili red, so vodilni mo;;.je začeli mis'iti, da bi za vse vpeljali enako kuhinjo. Država bi imela sama to kuhinjo, vsak državlian nai bi isto užival. V Parizu so začeli. Dali so za vse enak kruh neči, ki ie bil iz ržene in iečmenove moke. Toda ni šlo: vs! so se proti temu dvignili.
Kmalu nato je konvent določil nove
cene. Poizvedel! so, kakšne cene so biJ-^ za vse potrebne reči pred tremi leti, torej 1. 1790. K temu so pridejali eno tretjino zavoljo izrednih razmer, 3% doklade za velikega in 10% za malega trgovca. To so bile nove najvišje cene (»maksimum«). Napravili so nov urad: komisijo za vdrževa-nje in aprovizacijo, ki je imela 3 člane e častjo ministrov. Ti so morali vse nadzore-vali, vse pregledati, urediti, pa tudi določiti, kam bo šlo blago in koliko ga bo stoj prav tako so skrbeli za vse armadne re-kvizicije. Župani so pa morali vedno pe-ročati, koliko imajo blaga,, — Toda prer prečiti niso mogli, da ne bi vse blago te trga izginilo in po skrivnih potih prišlo slednjič do onih, ki so plačali vsako cena. Trgovina ni imela več posla, zato so pa vel od visokega uradnika do javne vlačuge tihotapili.
Najvišje cene torej niso mogle draginje ustaviti. Začeli so splošno proti njun zabavljati, češ: »Najvišje cene so nespametne, ker niso za vse reči vpeljane. Za kmefa je boljše, da svoje žito da perutnini, kakor ga proda po nizki najvišji ceni. Najvišje cene niso imele nikdar splošne veljave. Vsak, kdor je blago res hotel, je rad plačal višje cene. Kdor je dražje piačal, je blago debil, kdor ni plačal, ga ni dobil. Začeti se mora zopet prosta trgovina. — L, 1795 so »maksimum« opus ili. Cene živilom so zelo poskočile. Javna oblest je morala kruh in druga po'rebna živila zaseči in razdeliti med reveže. — Boljše je šele postalo, ko so premagali vnanie sovražnike in dobili v Nnoleonu krepko vlado. Zaupanje se je vrn lo, pridelovanje pomnožilo; nastale so ;:opet redne raz mere. —
Člankar pravi, da so pri цаз najboljši državniki spoznali, da najviije cene, ki so jih nrložili rajpred kmetijskim pridelkom, niso prir?sle pričakovanega, sadu. V ogrskem poljedelskem svetu, kjer so zahtevali najvišje cene tudi za obrtne izdelke, ie rekel poljedelski irnn'ster, da je razširjenje rajviJjih cen zelo težavno, ker blago precej izgine, ko se določijo пт-vižje cene. Dosedanji uspehi žitnoprometnega zavoda niso nobenega zadovoljili. Žalostne izkušnje s tem zavodom so vzrok, da so z-1aj osnovali urad za prehrano, ko so na Nemškem že spoznali, da ni posebno umesten. Tudi pri nas bi bil že čas v prehrani ljudstva nastopiti drugo pot. Najboljše bi bilo, da bi konsumenti naravnost pri kmetu kupovali. — Tako Simič-Hohenblum.
Odclaj'a masti in masla. O vlidni na-redbi glede oddaje masti in masla bomo prihodnjič bolj natančno govorili. Določeno je, da se mora dati od krave na dan po 20 g masla. Če ima кгле! tri krave, bo moral dati na mesec 1.8 kg masla, skoro 2 kg. Ko bi bilo le 40.000 krav v deželi, bi dobili po odredbi na mesec 24,000 kg, če* 2 vagona masla.
Cena živini na Koroškem, Od 20, jan. imajo na Koioškem nove cene za govöjo živino. Zdai pbčuieio tam: voli: Ia. 3.40—1 3.50, IIa. 3.10—3,30, lila. 2.80—3.10 K; btks in telice: Ia. 3.10—3.30, IIa. 2.90—3.10, lila. 2.60—2.90 K; krave: Ia. 2.90—3.10, IIa. 2.60—2.90 Ша. 2.40—2.60 K; teleta: 2.80, zaklane 4 K; ovce žive 2—2.20 K za
1 kg. Prešiče za meso zaklane 5.20—6, žive 50—70 kg težke 4.50, 70—100 kg 4.80, zaklane debele prešiče 6.60—7.20, žive do 150 kg 5.20, čez 150 kg 5.50 K za 1 kg.
Plemene voli 3.40, brez krave in te-lice 2.60—3 40, molzne krave 2.60—3.50, prešičke 12—25 kg 4.80—5.50, prešiče za rejo čez 25 kg 4.30—4.80 K za 1 kg, zajce za komad 4.50, srna 1 kg 3.50. Kakor se sliši, se tudi pri nas kmalu cene goveje živine dvignejo.
Pesa »Primus«. Naslov pese »Primus«, ki se je lani pri nas dobro sponesla, je: Jos. Batih, Nestreb, Kraloup, Češka.
»Kranjsko deželno mesto za dobavo «lavne živine v Ljubljani« naznanja, da je njegova blagajna strankam odprta le vsako dopoldne od 8. do 1. ure, ker ima blagajniško osobje vsled ogromnega dela popoldne druge nujne opravke.
Prigoni (sejmi) za plemensko živino,
»Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani« priredi prigone za mlado živino, in sicer: dne 5. svečana t. 1. v Novem mestu, dne 7. svečana t. 1. v Št. Jerneju na Dolenjskem, dne 14. svečana t. 1. v Črnomlju, dne 15. svečana t. 1, v Kandiji pri Novem mestu, dne 17. svečana t. 1. v Št. Vidu pri Zatičini, dne 21. svečana t. 1. v Ribnici. Ti prigoni se prično vselej točno ob 9. uri dopoldne. Prignalo se bo iz cele okolice teb krajev mnogo lepe, plemenske živine, zlasti voličev, ki sa deloma lahko uporabljajo že sedaj za vožnje, deloma bodo na spomlad dorastli za delo. Na razpolago bodo tudi lepe plemenske telice. Živina v teh krajih je sive pasme in je posebno dobra za vprego, zato se opozarjajo kmetovalci cele dežele na to nakupno priliko. Pravico nakupa ima vsak kranjski kmetovalec, ki prinese potrdilo svojega županstva, da rabi živino za pleme, oziroma vožnje. Prigoni se bodo vršili pod nadzorstvom posebne komisije »Kranjskega deželnega mesta« in se živina ne bo smela prodajati preko določenih cen. K prigonom se sme prignati le živina v starosti do dveh let. Mešetarji in prekupci bodo na teh prigonih izključeni.
Spomin m brata.
Brata imel sem — srce edino, ki mi sorodno je bilo po krvi; davno so že mi razjedli ga črvi: padel za ljubljeno ie domovino, padel je zate, salnčna Gorica. Kai se mi vtrinjašj žgoča solzica? Zadnji ni bil, pa tudi ne prvi.
Temno nebo mi ga je kropilo, težka granata kopala gomilo. Zadnjo so pesem mu peli topovi, Soča šumela mu »Miserere««, Polje oslavsko ga je pokrilo, pa ne le njega, oh, tisočere! Tujec tepta njegovo gomilo ...
Vide,
Slike in črtice z bojišč
Pismo iz Galicije.
(Piše poročnik Jože Barle.)
Bojišče, 15. 1. 1917.
Danes smo bili zopet malo zaplesali!
Sedeli smo pri nadporočniku v kritju ob steklenici kislega »fasanega« vina in igrali tarok. — Zunaj najlepše vreme; soln-ce je sijalo kakor o sv. Jakobu. Na naši in na ruski strani mir, samo semintja kak strel iz puške, ali kak plesniv šrapnel, da se ne pozabi na svetovno vojsko. — Mi pa smo bili čisto zamišljeni v igro in en »kontra« nam je šel v trenotku bolj k srcu kakor vsa svetovna godlja!
Hipoma je zagrmelo, zažvižgalo in udarilo, da se je vse potreslo, in da so se prevrnili kozarci na mizi.
»Hm, zgodaj začenjajo — šele poldne je<« pravi poročnik, ki je tako razvajen, da ne more zvečer zaspati, ako ne pokajo mine. »Zvečer bo pa gotovo mir, da človek še zaspati ne more! — Narobe svet! — Tovariš, mešaš!«
Zopet ie počilo, da smo sköro popadali s stolov.
»Mir. otroci!« je komandiral nadpo-ročnik, »če ne bom vzel brezovko! — Ultimo!«
»Salva težkih!« je vstopil ordonanc.
»Kontra!« je zakričal poročnik.
V sobo je planil službujoči podčastnik.
»Alarm! Bobneči ogenj!«
Pometali smo karte v kot ш planili ven — vsak k svojemu oddelku, — »Re-kontra« je še med potjo vpil nadporočnik!
Alarmirano moštvo je med tem v največji naglici zapuščalo kritja in drlo v 5 do 6 metrov globoke takozvane »lisičje luknje«. Tam je človek varen kakor v Abrahamovem naročju.
Po zraku je žvižgalo, pelo, zavijalo, tulilo, rjovelo. Pred nami, za nami, ob desni, ob levi je udarjalo in treskalo; zemlja г>е je tresla, da sem se koinai obdržal na nogah. — Stal sem za širokim, varnim hrbtom, skoro 4 m visoke, z žico opletene traverze in — čakal. Okrog mene je vse žvižgalo in brnelo od granatnih drobcev; celi kosi železa so se okrog mene zasajali v tla in lr.i metali v obraz cele plasti zemlie.
Čakal sem in čakal, kdaj bo temu konec? A godba ie ostala ista. Nič se ni ločil strel od strela — vse skupaj en strašen, grozen grom!
Trajalo je nad pol ure! — Hipoma, kakor bi odrezal — popolen mir! Aha, sedaj pride napad pehote, smo mislili vsi.
»Alarm — napad — na prsobrane!« so volle alarmne straže.
Iz »lisičjih lukenj« so se jeli vsipati vojaki, bledi kakor smrt, s široko odprtimi očmi. Marsikdo se je tresel kakor šiba, Tuintam je kdo napravil dovtip, ki mu je sledil rezek smeh!
Puške na prsobranu, za pasom ročne granate — smo čakali; poleg sebe je imel vsak še cel kup municije in ročnih granat. — Tresli smo se od napetosti in pričakovanja. — Rusov ni bilo!
Tedaj je pričela naša artiljerra, Ona-zoval sem učinek skozi škarjasti daljno-
gled. Bilo je isto, kakor preje pri nas, sa> mo še veliko groznejše.----
Čez dobro uro smo zopet sedeli prj taroku!
In sedaj sedim v svojem kritju in pi« », šem dragim v domovino!
Cesar Karel pri polku »Cesarjevič«.
Desetnik Bernik Janez iz Št. Lenart« ske župnije, ki jc na bojišču izpočetka sedanje vojske, bil dvakrat ran'en, zdaj je pa že zopet 16 mesecev neprestano na fronti, op'suje veselje naših 17-tih, ko jih je 17, januarja obiskal presvetli cesar.
Sedai se nabp;'amo v prijazni vasici in se imamo zdai zaenkrat še nekaj dobro. Je vendar prišla tudi za nas Janeze ura, da se malo odpočijemo, saj smo Lili 8 mesecev neprenehoma v postojankah in sicer v hudih hribih, kjer nas ie neprestano sneg zametaval, da smo se ga komaj sproti reševali.
Posebna čast nas je doletela 17. jan. 1917, ko nas je prišel obiskat sam presvetli cesar Karel. Samo naš želazni polk je bil deležen tega odlikovanja. Pri obisku smo se-mi 171» prav dobro postavili. Nj. Veličanstvo, presvetli cesar je vse, ki imamo odlikovanja, vprašal, kje je kdo zaslužii svetinjo in zaka)? Kakor srno se postavili vselej, kadar smo bili v ognju, tako srno tudi na cesarjeva vprašanja točno odgovarjali in pokazali, da smo Janezi ne samo dobri za boj, marveč se postavimo tudi pri paradi. To je vredno povedati, ker za parado in zunanji nastop vsi niso tako izvež-bani, kot srno b'li včasih; kljub temu hočemo ostati vselej in povsod .železni polk'.
Pozdrav vsem skupaj, zlasti še mojim rojakom.
Upan'e na boljšs čase.
Vojak pri poljski artiljeriji Jakob Buh iz Št. Jošta pri Vrhniki piše svoji sestri Miciki:
Prišlo je 1. 1917. Kdo bi si bil mislil, da bomo tudi v tem letu še na bojišču! Tarnati ne pomaga nič; samo da je človek zdrav, pa se prebije. Poizveduješ, kako se nam godi. O Božiču smo se — kakor tukaj na fronti — še dosti dobro imeli. Na sveti večer smo se štirje spravili skupaj; kupili smo par kil moke, nekaj masti in krompirja. Napravili smo, kar smo znali. Celo neko pšenično jed smo imeli; seveda pri nas doma ni take navade. Za praznike smo dobili vsak pol litra ruma in nekaj cigaret; bilo jih je pač premalo. Tako smo se veselili do dveh ponoči ter si pripovedovali, kako je bilo nekdaj doma na ta večer. Nehote s'lijo ob takih spominih solze v oči.
Ka; pa drugi dan? Kam idem k sveti maši? Eden reče: Jaz moram na opazova-lišče; drugi je določen za službo pri topu, ostala dva sva imela opravka na straži. Tako smo se drugi dan razkropili na vse strani, kamor nas je klicala dolžnost.
Vreme ie prav slabo; vsak dan dežuje, in sneži. Blata je toliko, da komaj noge po nlem prestavljamo
Končam to slabo pisanje ter te prav lepo pozdravim, zraven pa tudi očeta, mater, Joška in žel'm vsem srečo v novem letu. Ostanite zdravi!
Divja Barbka.
(Božena Nčmcova. — Posl. A. Z.)
(Dalje.)
Šlo je že proti večeru. Oskrbnik se je odpravljal in poslavljal. Zaradi varnosti je naprosil cerkovnika Volčiča, naj bi ga spremljal, če bi se le zopet pojavilo neznano strašilo. Seveda bi oskrbniku bilo bolj všeč, če bi bil že doma na varnem. Volčiču se ni nič mudilo, kajti ta dan je dobil tudi on svoj delež. Vino mu je izredno teknilo, saj je prišel itak le na svete čase do njega. Da bi imel tovarišijo nazaj grede, je pregovoril tudi hlapca, da se je odloči! za spremstvo.
Nenavadna družba kajpada oskrbniku ni bila posebno po volji" osobito, ker sta bila spremljevalca' karmoč židanega razpoloženja, oskrbnik pa nekoliko v Zadregi zaradi strahu? če bi ga' nenadoma presenetil, nekoliko pa razdražen, ker se mu načrt ni obnesel. Tako se je veselil tega dne, vse je imel tako lepo preračunano, a vse mu je spodletelo.
Noč ni bila temna. Ko se družba bliža gozdu, stopi prednje velika bela postava. Oskrbnik prebledi, zakriči in se zgrudi onemogel na tla. Cerkovnik, ki je bil mahoma popolnoma trezen, pobere pete.
Le hlapec je s!al kakor okamenel. Ko je pa postava z belo roko odkrila ogrinjalo in mu pokazala mrtvaški obraz, ko je zarežala nanj z zobmi, so se mu naježili od groze lasje; obšel ga je nedopovedljiv strah in kar nehote se je zgrudil poleg oskrbnika na kolena. Ali postava zanj ni marala; z močno roko je povzdignila le oskrbnika za ovratnik in mu zavpila z votlim glasom v ušesa; »Ako se še enkrat prikažeš tu sem, bo po tebi I« Ko to izgovori, koraka z dolgimi, resnobnimi stopinjami proti vasi.
Med tem je Volčič ves zasopljen pritekel v vas; naletel je najprej na nočnega čuvaja. Takoj sta zdramila pol vasi. Po-gumnejši možie so se drznili vun, vzeli s seboj ocepke in razno orodje, kar je komu padlo v roke, cerkovnik je pa šel po blagoslovljeno vodo. Vzeli so ga v sredo in se počasi bližali gozdu. Takoj za vasjo so zagledali polagoma stopajočo belo postavo, ki se je obrnila proti pokopališču. Za trenutek so vsi osupnili; kmalu so si pa po-gumnejši delali pogum z vriskom in korakali tesno sklenjeni za belo postavo, ki je požurila korake, ko jih je zagledala. Ali naenkrat se je spustila v tek proti vodi, na mostiču jim je pa izginila izpred oči. Šli so že bolj pogumno zanjo k mostiču, kjer so se ustavili.
»Tu leži nekaj belega!« zavpijejo. Cerkovnik napravi križ z blagoslovljeno vodo nad most;čem in zakliče: »Vsak dober duh hvali Gospoda!«... Vse tiho. NeVdo izmed kmetov stooi bliže in vidi, da leži tam za grmom neka ob'eka. Gre blizu in nabodc zavoj na kolec. S tem plenom gre-
do vsi na vas. Spotoma so vzeli s seboj pol-mrtvega oskrbnika, ki ga je moral hlapec skoro nesti. Šli so najprej v župnišče. Gospod župnik še ni spal. Ko se vrata od-pro, stopi cela oborožena četa predenj. Trenutno ni vedel, kaj vse to? — A hitro je bil na jasnem. Pregledali so, kar so našli, Bili sta dve beli rjuhi in rjavo volneno krilo z rdečim obrobkom. Krilo so vsi poznali.
»To je krilo črednikove Barbke!« so zavpili, —
»Presneto!« so rohneli nekateri, »to je pravi zlodej, ta Barbka!« Najhuje sta pa besnela oskrbnik in cerkovnik. Edini hlapec se je smejal, češ: »Prej bi bil pričakoval smrt, kakor pa to, da v tem strašilu tiči Barbka, presneto dekle!«
V tem je prihitela med pozne goste tudi kuharica Pepca. Prišla je s svetilko v eni roki in z zvežnjem ključev v drugi. »Za božjo voljo, ljudje, kaj se je pa zgodilo?« je zaklicala vsa preplašena. Iz ust vseh obenertt je čula najnovejšo dogodbo, »Oj, pretkano,'nehvaležno dekle!« se je razhu-
■Wiü
tili malo osramočene. »Plašile so se pač le ženske.« — »Moja žena, revica, bo to bržkone plačala z življenjem! To je predrznost, ki ne zasluži odpuščenja!« se je hudoval Volčič.
»Čemu bi tajili!« pravi hlapec. »Jaz sem se prav res bal, čeravno se drugače ne ustrašim vsake stvari. Prav vsi smo trepetali,«	(Dalje.)
Tedenska pratika.
Četrtek, 1. februarja: Sv. Ignacij, muč. (f 107.) — Sv. Brigida, zaščitni-ca Irske, (f 523.) Petek, 2. februarja: Svečnica, — Praznuje se tudi god sv. Mavra, opata, (f 584) in stotnika Kornelija. Sobota, 3. februarja: Sv. Blaž, škof in muč. (t 316.) — Sv. Ansgar, škof. (f 865.) Nedelja, 4. februarja. 1. predpepelnična: Evang. o delavcih v vinogradu .— Sv,
1
уј^да»™»!!)»'>«м(!)Ч»'к Ч''1
Фтт, - - -V- ■ Шп
sr


.— ' I
/.-o-	,

yL— -f
IBIMiill ШЏ
S»
———

Keko se letalec izogne šraonclskim strelom.
dila polna nevolje Pepca. »No, le čakaj; ti jih še skupiš od mene! Kje jo pa imate?«
»Kdo pa ve, kje je? Sredi mostiča nam je izginila kakor kafra.« — »Morda je skočila v vodo,« je pristavila Pepca.
»Ni bilo čuti, da bi b lo kaj štrbunk-nilo; niti v vodi nismo nikogar videli. Ali tak divji otrok se zna naoraviti tudi nevidnega; takemu je v vodi prav tako kakor v ognju, v zraku kakor na zemlji — povsod enako!« je modrijanil stari Vencelj.
»Ne verjemite takim čenčam, ljudje!« jih zavrne župnik. »Barbka je pač drzno dekle in ima svoje muhe, da se je lotila take nevarne igre. To je vse in zato ji kazen ne bo odšla. Jutri mora priti k meni!«
»Stroga kazen, gospod župniki« je menil oskrbnik, tresoč se jeze in strahu. »Stroga! To je res predrznost, da bega celo občino.« —
■■-Tako hudo pač ni bilo, gospod oskrbnik,« so ugovarjali kmetje, kakor bi se ču-
Ivana (Valois). (f 1505.) — Sv. Andrej Kors. (f 1373.) Ponedeljek, 5. februarja: Sveta
Agata, dev. in muč, (f 251.) Torek, 6. februarja: Sv, Dorotea,
dev. in muč, (t 304.) — Sv. Tit. Sreda, 7. februarja: Sv. Romuald,
opat. (f 1027.)
* * *
Solncc vzhaja ob 7. u. .33 m., zahaja pa ob 4. u. 56 m.
Luna: Ščip 7. februarja ob 4. u. 21 m, zjutraj.
* * *
Sv. Blazij. (t 316.)
Blazij (Blaž) je imel zelo odlične starše; rojen je bil v kraju Sebaste v Armeniji, Vzgoien je bil z vso skrbljivostjo; napredoval jc v prščanskih čednostih, pa tudi v
znanosti. Posvetil se je izpočetka zdravniški vedi; pri izvrševanju svojega poklica je spoznaval človeško revo in slabo tnost, zato se je v mislih rad zatopil v premišljevanje večnega življenja, Vsled splošne zahteve svojih rojakov je bil izbran za škofa svojega rojstnega mesta; v tej službi je Blazij kazal izredno skrb in ljubezen za svoje ovčice.
Ko se je pa začasa cesarja Ličarja začelo preganjanje kristjanov, se je Blazij umaknil v samoto, kjer so divje živali poleg njega izgubile vso divjosr in so se mu krotke približale. V neki duplini obdanega od levov in tigrov ga je našel poganski namestnik Agrikola, ko je prišel slučajno tja na lov; dal ga je takoj nazaj v mesto prepeljati. Jezus je Blažu že naprej razodel, naj se pripravi za trpljenje. Prvo kar je trpel, je bilo, da so ga na steber privezali in z ostrim železjem zbadali. Sedmero pobožnih žensk je hotelo prestreči nekoliko mučeniške krvi, ki je tekla iz ran; takoj so bile kaznovane. Vklenili so jih v že-leznat oklep, kt so ga potem razpalili. Toda ogenj ni imel moči, nato so bile svete device obglavljene. Ista usoda je zadela tudi sv. Blazija.
Med mnogimi čudeži, ki so se zgodili na priprošnjo tega svetnika, je znan posebno naslednji: Nekoč pride k njemu mati z otrokom, ki mu je bila ribja kost obtičala v grlu. Svetnik moli nad otrokom: »O Bog usmiljenja in tolažbe, daj, da le gane molitev tvojega služabnika ter dodeli temu otroku zopet zdravje, da vsakdo spozna, da si ti gospod življenja in smrti in da si dobrotbiv do vseh, ki zaupno kličejo tvoje sveto ime na pomoč,« Komaj je Blazij to izgovoril, je že bil otrok zdrav. Vsled želie svetnikove je mati darovala dve sveči Bogu na čast.
Da bi bili verniki na priprošnjo svetega Blaža obvarovani vratnih bolezni, jim deli sv. Cerkev še dandanes na njegov praznik poseben blagoslov, ki se imenuje blagoslov sv. Blaža.
Kakor do »Blaževega žegna« tako imejmo spoštovanje do vsakega cerkvenega blagoslovila; kajti blagoslov nas odtegne vplivu hudobnega duha, ter nam nakloni varstvo božje za dušo in telo.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jiit obrestuje po '4,/4°/o brez kakega odbitka.
Ш ure si 8. ziufral £o i.
Glej Inserat!
Mojim rinovoinl
Sinov jaz pet imam; dorasiv
trt,
ki srčno uilani so meni prav vsi; razumni in zdrav i, — Res sreči m sem bila, iln tako sinove, sem si uzgojila.
Pa prišla .jo voj.-ka in ž njo v-v gorje! Oll, kaj vse prestalo jo mojo srci1, ko v boj tudi tuoji so- klicani bili; od meno po svetu so se razkropili;
Nn.jstnrši jo Ivan, preljubi mi sin, ki nanj se mi vzbuja zdaj žalni spomin. Po stanu nčitel.i, sanitoti prkljan, bil v vojski jo s Srbi v jetništvo peljali.
Iz Srbije gnali v Albanske gc.re čoz Laško so revčke■ brezsrčni ljudje. Jo mraza in lakole mnogo prestal; ros čudež, da končno jo živ še ostal.
V Sardiniji dolgo ni bilo ostati, so kmalu jo moral nä morje podati; v francoski državi zdaj tužno živi, po dragem le domu srčno hrepeni.
Sin drugi je F r a n c e 1 j, fant miren, vesel'; za dom bil llanien.ion, za dom jo skrbel. Poklican začetkoma v Pulj jo prišel, tam novo življenje vojaško pričel.
Ta ni bil še v vojski; pač .srečo ima, da vojne grozote še prav 110 pozna. Na Štajerskem ono žo leto živi. tam sebe in druge novince uči.
In Josip, sin tretji, jc sklonil še mlad, da hoče kol s ( r e 1 e e 011 puško držat'. Osemnajstega lota. še ni bil končal, ko revež žo dosti jo skusil, prestal.
O11 drugo žo leto na fronti živi, pa vedno šo zdrav in udano trpi. Nedolžen in dober je v svet se podal; dal Bog in Marija, da tak bi ostal!
Dozdaj so vsi živi. zahvalim Boga in vdano Ga prosim, naj včakat mi da: da vojska končana in mir bi prišel, da sin vsak na dom bi vesel spet dospel.
Jožefa Vadn.jal, Zagorje na Krasu.
Zložno in brez strahu. Prvi tirolski strelski polk je korakal proti ruski meji. Tren je nekoliko zaostajal. Med prvimi, ki so gnali ■živino, jo bil prebrisan, a skromen in neplaš-ljiv Tirolec. Imel je sani v oskrbi-pot glav ži-vinice; poganjal jo to čredo zmerno-hitro, zraven pa prostodušno vlekel i/, svoje priljubljeno pipice. Kar naenkrat so pridrvi iz gozda tolpa kozakov, ki b! se bili radi polastili rojene živi-liice. Ne bodi len pograbi Tiroluc za puško, sproži enkrat, dvakrat, iti dva kozaka sta se zvalila na tla. diugi so pa urno pobegnili. Tudi med tem razburljivim prizorom naš možakar ni vzel pipo iz ust —
Kozakom so so pa le sline cedile po dobri meseni južini. Prišli so zopet, a to pot o.jačoni. Tiroloc strelja, dokler mu ni zmanjkalo nabojev, ne da bi vzel pipo iz ust. Tudi kozaki. ki so imeli tri mrtve, so streljali, a nič zadeli.
Vsled streljanja se jo približala neka avstrijska. dragoiiska patrulja, ki. .jo videla, lm-. ko se Tirolec sam brani proti celi kopici kozakov. Spravili so v rod živino ter pomagali odpoditi nasilno kozake. Tirolec so zahvali dragonskomu častniku, da mu jo pomagal, odklonil jo pa nadaljno pomoč, češ, zdaj sem. pa že dober. Mirno je gnal sedaj živinčeta naprej; le žal nm je bilo, da mu jo mod tem tobak pošel. Petero govedi je srečno prignal do vojnega proskrbovališča ter --i za plačilo izvolil »a. saflig's Stückerl!« masten porci-jon. /a njegovo junaštvo jo izvedel tudi divizi.jonar ki ga jo takoj povišnJ za desetnika.
som naročil zrezek, no pa vzorec, brez vrednosti!«
Bnnajskf. izvošček pelje elegantnega gospoda, ki pa ni bil zadovoljen, da kočijaž nič ne.požene, Zakliče mu torej: »Vi, kočijaž! čas jo" zlato; vozile vendar hitreje!« — »Sej "sem to '/A davno vodol, gospod; zato pa vozim počasi!«
Težko ustreči. Cevljfir modruje'sani š seboj: j Tem ljudem 110 moreš nikoli ustreči, ("'.o narediš čevlje po nogi, jipi niso. po volji; če so jim po volji, jim* niso po nogi.«
Kaj bi rad? »No, Tonček, povej, kaj boš ti, ko boš velik? Ali boš doktor, trgovec, duhovnik, ali učitelj?« •— Tonček: »Najraje bi bil v trgovini kakega slaščičarja.«
Čudna pozabljivost. Preiskovali i sodnik: »Vi imate dragoceno zlato uro. Koliko velja?« — Potepuh: »Oprostite, gospod sodnik, sem pozabil vprašati!*
Potres, Središče tresenja — Brežice
ш Krškavas, V ponedeljek, 29. januarja, se je' stresla zemlja osobito močno pri Brežicah in Krškivasi. Potres, ki se je čutil daleč naokrog osobito po Kranjskem, Štajerskem in v Primorju, je napravil v Brežicah in Krški vasi veliko škode. Skoraj vse hiše so več ali manj trpele, 28 jih je močno poškodovanih, nekaj se jih je celo podrlo. Prebivalstvo je bežalo na pros.to, v lesene hiše in koče. Dva mladeniča sta bila zasuta; posrečilo se je, da so ju hitro rešili izpod razvalin. Vojaštvo je poslalo v Krškovas vojne kuhinje, šotore in odeje. Tudi v Brežicah je potres hudo gospodaril. Več stavb je močno poškodovanih; trpelo je posebno poslopje okrajnega glavarstva, ceikveni zvonik, frančiškanski samostan i. dr. Eno žensko je zid podsul, da ji niso mogli rešiti življenja. Veliko rodbin biva začasno v železniških vozovih. — Na kraj nesreče se je podal takoj deželni predsednik grof Attems.
Za razvedrilo.
V gostilni. Gost. ki so nur.je zdel naročeni zrezek silno majhen, pokliče natakarja ter zarohni nad njim: »Čujte vi natakar, jaz
! J. P. — Slan: Naznanite, katerih listov naslove bi radi imeli.
i Ш, Sk, — Hau. en v Nemčiji: O veliki zapuščini v korist vdovam in sirotam jo bilo pač govorjeno, a preden oporoka ne bo obla- ■ s-tvono izvršena, ni upati prispevka od te strani. Ko bo čas, bo gotovo razglašeno po čisopisili.
J, K, — Bučka: Vaš zvon je bil zgodovinsko važen, ako je bil naročen in vlit v spomin 50 letnice rajnega cesarja Franca Jožefa. V toni slučaju bi ga bito moč morda ohraniti. Tako se je zgodilo tudi v Poljanah nad Škof-jo Loko.
Čutimo bolečine le potom živcev, nositeljev vseli občutkov. Čim slabeji so živci, tem občut-neiša je bolečina. Ljudje s krepkimi živci bolečin češče niti ne čutijo ali pa le v prav nczpalni meri Z vribavanjem Fellerjevega bol lajšajočega rastlinskega esenčnega Hulda 7, zn »Elsa-iluid;: se živci oklepe in postanejo mani občutni proti bo-, lečinam, Istodobno se pa z »Elsa-fluidom- odstrani tudi bolečina sama. Predvo'nc cene: 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje franko za samo 6 kron lekarnar K. V. Feiler. Stubica, Elsatrg 16 (Hrvatsko). Nad stolisoč zahvalnic.	(es)
Ljudska knužirca: »Znamenje štirih«, londonska povest Conana Doyle. Vrlo zanimivo nam opisuje pisatelj, kako premeteno je razkril svelovnoznanl policist Sherlock Holmes več sila tajnostnih zadev in izsledil krivce; kar ne moremo se naču-
42
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci. Kdo naj jemlje Sir o lin ?
t. Vsnk.ki »rpi na frajnem ka.šlju	3. Vadušljivi .katerim Sirolin mafno
lažje je obvarovat'se bolesni.nego jo «Jrevifi.	oleHča naduho
i Osebe 5 kroničnim ka'arom bronhijev,	Skro'uini o' ^oci.pn katerih učinkuje Stölln
ki s Sirolinom oidrave	t ugodnim vspehomnasgiosni počulek.
cer cPriporočamo
dolinsko kavino primes v korist c 6me j rt im Slovencem !
l/.uolovan.e m littj-veöin zaloga
Hilnlfi pnsov
(bruh-bandov)
TreüuSm nas od H 5, /, l> do 2o; klin uh&ov o. II4,5, Ii in ti; pssovi 11 oliesliani D&tfvoient pasovi za otroke oa к i-Gt, do 4. — iaiooa i lapa u pumlia DubicB n bo -niču, rumnm i:o a«ici in Dasine. Unt«tn» nog., poke iiü. U cosp. /travniku taio a vshMvrsmu llisiruireniov. 1'ov ieK m is ceneznaSa 2(1—30%.
Za oüilaa naгпбПл sn |Пр01'(н"л
K. PIOTROWSKI, Ljubljana
33 Sv. Petra cesla št. 33.
Po konkureii' niti reiibh. Vprn?nnVm "O poŠti ca1 sc prMoži
beliti njegovi bistroumnosti. Cena 70 vin. s poštnino vred.
V isti knjižnici je izšla povest češkega pisatelja Alojzija Dostala: »Darovana.« Ve-lelepa povest sega v dobo naših apostolov sv. Cirila in Metoda in nam kaže žrtevpol-no ljubezen hčere kristjane do očeta pogana. Plemenita Cvetana žrtvuje vse, da reši očeta poganstva. Nad vse ginljivo in pretresljivo je opisal pisatelj prizor snidenja škofa Metoda z oslepelim moravskim knezom Rastislavom. Cena 70 vin. s poštnino vred. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 24. januarja: 24, 76, 8, 85, 37. Dunaj, 27. januarja: 32, 39, 10, 4, 52.
■OB	W| ■
Zamaski.
Zamašiti od Sami anjskih steklenic, s'ari rabljeni, vemlar ne zdrobljeni, komad po 25 vin. rablj., celi subi zamaöki volilcib stoklonio in sodov po K 4-50 kg, novi zamaski po Ji 13-— kg. Kupi jih takoj v poljubni množini: Jan Wi-schin, Bärn-Andorsdorf 27, Sev. Morava. (2<;1. pošt. ob avstr državni žolozn. prog» Olomuo-lvrnov.) l'o.slje so lahko po pošti ali po žolczn po povzotju. Vprašati ni potreba, p a (j pa so mora po dopisnici naprej naznaniti vsaka pov-zetna pošiljatov.
Žgana
voina kava
prnv dobra in izdatna zelo okusna in aroma-tična Hot dobra zrnata kava 5 kg 20 K po povzetju pošilja praznrna za kavo v Soln ci, Češ.
Küiiujiß v Katoliški Bukvami!
Naročajte
Slovenca"!
Razširjate „BOGOLJUBA"!
odstrani o zaprtje.
Predvojne cene: 0 škntliic poätnino proeto 4 K 40 v. I.e'nrnni' E V. Keller. Stuhlen, Elsa trg št. 10 (Hrvatska.) Če/. 100.000 zahvalnih
p SIM1I.
Irlandsiii
Caraghee - mah
Se dob t v rieft lekarnah rt.o.-
Fcllerjeve tek vzbujajoče, lagodno odvajajoče rabarbara krogi ilco z. zn.
služi za pripravo nadomestka jedilnemu olju; ta nadomestek no vsebuje oljno maščobe, po okusu pa pa nadomešča in jo zdravju popolnoma prikladen.
Zav'feii malin za ripravo 11 lefa iiafcmastiia ve[a R r -
ali v bo № »vesli.......K11
њш n i litra nalnnsüia boljS! HaHcvoiti. S m
j Dobi so pri M. Sponko v Ljubljani, f K' pitarjeva ulica, kakor tudi že pri-J pravljen tekoč nadomestek olja za takojšno uporabo I liter K 2' — (Tekoč nadomestek olja so po pošti no pošilja.) Poštna naročila in de-> name pošiljatvo naj se pošiljajo na j IVAN DEŽMAN, LJUBLJ. Kopitarjeva ul. 6
„FLSi-peeuiCE
Malo zdaj je pivo, tu se Se dobiva. Dva že znana gosta pila zdaj ga bosta. Tam na vrhu praga z vrči mama čaka: Kje sta pivca draga. H61al Janez, Jaka!
SKRIVALNICA.
Hlkakega straha več za podplate
ni treba imeti, ker Vam jamčim, da istih podplatov ne morete obrabiti, ako si jih nakujete z našim najnovejšim in najboljšim sredstvom «imenom „Zuflucht", To je pripravno za vsako obuvalo, se lahko nosi in si je vsak sam lahko pritrdi na obuvalo. Za trpežnost jamčim 1 leto. Za pet parov (manj se ne pošilja) stane K 5-50 po povzetju ali če se denar pošlje naprej. — Se priporoča J. KRHLANKO, Hodoše — PTUJ.
p. a- Ш. živi'. In renne, шо. in lamsl. mm\m
sprejema zavarovanja na doživetje in smri, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na divirtenriali pri živlienski zavarov. že po prvem letu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838 — Marije trar. tondov koncem 1914 K 48,732.C22"70 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendali čistega dobička . . . . K 432.232-61 Kdor namerava skleniti Slvllensko zavarovanje veljavno bkrali za vojno zavarovan le. naj Je v lastno korist olirnc do pri Imenovana podružnice, Prospekti zaston.l In poštnine prosto. Sposobni zas opnik se sprejmejo po najugodnejšim, pogoji.
Marije Terezije cesta 12. I ~J

Deteljno seme,
snhe gobe, kumno, janež, repno, korenjovo, razna travna in druga domača semena, kakor tudi prazne vreče kupuje Sever & Urbanič,
Liubljana, Wolfova ulica 12. 3045
Srbečico, fišaie
odstrani prav naglo „rujavo mazilo". Mali lonček K 1'60, veliki K 5'— por-cija za rodbino K 9*—. Z uporabnim navodilom se naroča pri:	158
Dr.E.flesGhs Kranen - Apotheke, Raab (БуОг). Ungarn
lOO litrov domače pijače
os v o/... slastno m ž o|o gnsoco si muko vsak sam napiavi v. maih. stroški, V Ku'.ogi so: ananas. jabolčnik,gronadincc.malinovcc. muškat ni hruHOVcc. poprovi moto ve«. po-marančoveo, prvotu-ovoc, višn ovoč. Neuspeh izid. Ta ctom. pijača.so lahko pijo poloti hlacina pozimi tudi vroča Hrust o ruma ali zganja. Sestavino z nat. nuvort. stanoio to K franko po povzotiu Za okonoinijo, tvornico, veöja gospocl., dolavnico ltrt., nopruoon. vrodn., kur to delavca sveži in no «pijani in njogova dolazm nič no trpi Jan. Groliclt, J<2ngol-Drogoric, Brno 64!, Moravsko
Avtomatična past
ИЖ«™. J. za podgano K5-80, za miši K 4 00, lnvi hrez nadzorstva do 40 ži-'vali v eni noči, ne za pusto ni-" " kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Hap.d" vjamo na tisoče ščurkov v eni noči, po K 3-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintner, C (Inaj Ш., Keulingy 26-L
v speciialm
špecijalni trgovini za milo v»
hf, fe|i?i & Mi
Istotain tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!

Dobro „IKO" uro
99
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
Bsiojsirsko del® urarske liiiEetnosti
Razpošilja seu zamenjam
T
l/elika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
11Ш uro zastonj!
Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
'üaho sodno vse stranke. 'Sisoč Шиђ pisem 'Vam Шђко pokažem.
Po teilt} še m popravna potrebna.
Mon znanci so zelo tznenaaem an ona ko-vinasta ша, katero sem on Vas kuDil K 4" 10. ie ni bila oooravliena m s>re vedno aobro. Pošljite mi scaaj ravno tako za ntoiega nečaka. Vsoto K 4'1C oošl/em istočasno po uoštni nakaznici na Vas
Vas nailcDše pozdravljam Skatičevo ort Kraoint. Franc Mlinaric, vos.
Vse ure so natančno preizkušene!
Lastita znamka „IKO" svelovttoznana.
Svetovna razpošiijalnica
Laslnii prolokolirana tovarna ur v Švici.
N'ol-епс podružnice.
samo o
Svetovnoznana radi razpošiljanju dobrih ur.
LJUBLJANI št
Nobene podružnice.
regisfrcoana zsnruga z iMomejeno zavsza
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
№oge u „L utteki f osojilaici" so r o-рвЕксша osriio KsEgiette, ћгг posojilnica tiisie eenar na ингка posesfua F.a deieli in o mestih.
H a e b r o n j yaStiadi z^aäajo okrog, o tron 80О.БвО'-. SSanie Р;гаи5пШ шод se Ешо кшгссил leta SSSS 23 тНГомоо kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proli vknjižbi z amortizacijo ali brez rije na osebni kiedit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.

pcio)W</>'
Kihakcga xofeo&oia
več. nobeni' no brez spanja. „Fides'* iflit.a bol pri v-.t ih zoleh lc:ilet.r tudi pri i a.j rdo\.iat. n \ ...flt./о!'П it bole-.'•'■ \v,r"< rijlfli 1 čn nI». : ei fo od rek a vsu sredstva. Pri: iT^^C-"^^: I' / j lensnelMi denar na/a ! l ena K 150;
i y l,,b ' K G u,b к 5'г,°- ~ л,ка'0 J* ' '• c prb me vpu Snežni» bele /obe .(•sejete 7 Х1ПТЧ 70I 110 vodo Tako'fnji učinek. Ceno J K У, 3 str I«K 5 РЕШ7. Knscbru i. n ..H.pr. 12-Z. 18 Otrrsk".
dobivsau na žejo mo glavni katalog s ca 4(10 g) 1 Kami ur, srebrn ne, zlatnine. podbenih in briv proum; Sol. in k- ncert. violine po K i?. 1.4. Ifi 18. 22 .10,4« in vis. Do«, re harmonike ii K 8 10 12 14. Hi. 22.30.40, 50111 vis. Zau.ona dovoij. ali denar na?aj. Pošiljat. ]"> povzet iu s 1 predplačilu I liazfošii al- 1 niča;
JAN F OflFAD, r.i.kr dvor. d b.WPS''Brfx)J'.17B\ Ce?ko.
Cami izvleček
vino, žganje, vetmu' dobavita
150	H. MORITZ, BELJAK
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni uretlnik Jo^el Uostincni, državni po.-dauoc.
Tiskula Katoliška tlsuarna.
Doma zaiieslna ura
v«-
očoa, brada-kože tekom y dni * korenino brez oolečin no odpravi RIA - EAI.S AM. Cena lonrliu z mmsive-nun t isniDin K 1*60. 3 ončki K 4- , (i lom -li o v K e- 60. Xomony lfaschau (KftBsa)T-f po»ini predal 1 |ч odrsko 100 C00 zalivainic. I
Karcča te sobotnega .Slovenca'
i i^r Ako še niste, I I pošljite naročnino! J
uutiiiu-nu rugul. in re-dpH Nikul ali jeklo K 12 — ia — 211 - z radij, «vetiln kazal K ift -20 24 - v Hieb o ur. K Ih 24.- 2к b rad. evet Km K 30 :m. — erubr вар uranaolast. K 3» — 38 40 - u k. zlata ziipustua ura na
c last K inO —, iS!» —.
14» — 8letno pismeno jamstvo. Posiiju po povzetju Nihati riziko' Zamona dovoljena ali denar пава.1
Prva tovarna ur JAN KONRAD
e. in kr dvorni založnik Hrtix &t I56ft töt'fko ) Na željo se vsakomur zastonj pošljo moj glavni cenik,
Ustanovljeno leta 1803.
Ustanovljeno leta 1883.
reg.strovana zadrutja z oiue en.in ramsivom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Retilni davek plačule Zunanjim vlagateljem
lz svofega. so za poŠt-
4' 1Л
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice postne ћгапНшое.
Zadruga flovolfue rorofila v odsekih na 7xh% 15 ali 22 v2 let, pa tudi izven odsekov proti poljibno clogovcnenim odplačilom. — Dovol|ujtfo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno Jastro rrrircžfnjr zria&a koncem 1.1015 K: 519.848*40. Deležnikov je bilo koncem !. 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezci tiv,e o jan stvene glavnice za 6,C89.850 K.
e e d n i i: ? ' tovarnai v Ljubljani
Nacelstvo
i'redscdnik- / r C i e j I". Blr.n, pieiat in stolni kanonik v l.iubhani I. pod p reci s edn i k	II podpre
E. Remec. c. kr. profesor v Liubliani.	Karo) Pollak
Člani IvanDo'enc. ki protosoi * i inbljani Ka'o Albin, c kr rac опецаЈ v Ljuniumi .Anion Kralj, tajnik Zadružne zvezo v Liubliani flr. Kerl ar A Xo_zij , vmin prolesor v l.jublmni flr. Jakob u oiiorlc, odvetniški kandidat v i.intimni Cr.Eian i ri ei-, иишпк \ i ml i<an< Jvan fcutnlk. ■»toiin iniinmii« v i innuani. Anton £u!nllt,<- l<r p prolesor v i ml haiu dr. Viljem toliweüzcr, «>ti »•» ntlt \ l.jubl nni. Лг Ales Ueenifcnlk, proi. bogOBiovin v i.jubliani Fran Vorbio, c kr uiinti i mi. \ i.iubliani Ignacij Zaplotnik, hateiiot vi.|uoi|ani.
Nadzorstvo:
Predsednik: /r.icn KižiC, c ki protes i in kni.omk v i iiii'iinni - ("lani: i? nt on Cnfež? kateliet v Liubliani K. Gruber, «■ kr lin rač ollenal v Liubliani Ivan Mlakar, protesor v Liublinm Avritsfin 7a o. o kr
rac revi'<eni in nmestnik > nblinni