-uborniska revija XLVIÍJ 70Ö5 450 51T 2 NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAI? KDO? 14. - 16. november Posvet Komisije za vzgojo in zts@rutka.net izobraževanje odraslih v ZTS www.rutka.net 6. - 7. december ZNOT (Rod skalnih taborov) saso.jenko@siol.net Domžale rst.rutka.net 13. - 14. december Luč miru iz Betlehema zts@rutka.net po Sloveniji www.rutka.net 2004 11.januar Glas Jelovice (Rod svobodnega Kamnitnika) Škofja Loka 30. - 31. januar Zimsko orientacijsko tekmovanje bojan.krizan1@guest.arnes.si (Rod XI. SNOUB) zot.rutka.net Maribor t-s Od 25. decembra - 4. januarja imajo učenci, dijaki in študentje zimske počitnice. Nekateri rodovi v tem času organizirajo zimovanja. Razmislite o organizaciji zimovanja ali drugih dejavnosti tudi vi. Juhuhu, novoletne počitnice so tu! Čepim v grmovju in razmišljam UVODNIK Končno! Končno, smo dočakali spremembe v vrhovih Zveze. Razburkano predvolilno obdobje je mimo in spet se lahko pogreznem v naslanjač in čakam. Čakam, na spremembe. In razmišljam dalje. Kakšne spremembe smo pravzaprav doživeli? Snovno gledano se ni spremenilo nič. Ljudi so zamenjali ljudje. Res da drugačnih oblik in izgleda, ki se gnetejo ob isti mizi in razmišljajo. Razmišljajo o spremembah. Vsak zase, vsi skupaj. Velika množica pa opazuje in čaka. Čaka na spremembe. Utrne se prva ideja, utrga se plaz idej. Ljudje so pripravili spremembe, programe, projekte, priročnike, ... , jih prinesli množici, ki nemo opazuje in čaka. Čaka na spremembe. In razmišljam dalje. V teoriji množic z neskončnim številom elementov, sprememba mest devetih elementov v množici, ne spremeni vrednosti množice. V čem je potem sploh smisel čakati na spremembe? In se domislim. Fizika! Tu mora ležati srž problema. Fizi- kalno gledano vsako telo stremi k temu, da je v mirovanju oz. porabi čim manj energije. Za vsako spremembo pa je potrebna energija. Dragi Newton, kaj si razmišljal, ko si pisal zakone fizike. Onemogočil si spremembe, ker za spremembe potrebujemo energijo. Se mi je zdelo, da za nespremenjeno stanje ni kriva pasivnost in apatičnost množice. Ko bi le lahko šel v zgodovino in te prepričal, da ta zakon ne velja za vse stvari. Ljudje potrebujemo spremembe. Vendar kako? Spet se pogreznem v naslanjač in čakam in razmišljam. Od silnega čakanja na spremembe sem postal utrujen in počasi se me loteva zaspanost. Nekje iz senc malih možganov prileti misel, ki me predrami: »Edina stvar v vesolju, ki jo lahko spremeniš, si sam.« Sam! Jaz, ti, on, ona, ... Če ne bomo naredili nič in še vedno čakali na spremembe drugih, bodo ljudi spet zamenjali ljudje, sam pa bom še vedno čepel v grmovju in čakal. Čakal na spremembe. Si se pripravljen spremeniti!? Tomaž Strajnar - Blondi VSEBINA [november 3 NAPOVEDNIK 2 UVODNIK 2 AKTUALNO TABOR NA OBISKU 4 INTERVJU 8 JAMBOREE ON THE AIR 16 IZ PRVE ROKE NABOJ 18 STAM CAGA 21 ORGANIZIRATI ROT 26 STROKOVNO KREATIVNO 31 FILATELIJA 32 ORIENTACIJA 34 ASTRONOMIJA 36 PREDSTAVITVE RODOV 38 KOSOBRIN 39 MEDNARODNE 40 RAZVEDRILO POPOTOVANJA 42 TRENUTKI 44 JEŽKOV KOTIČEK 45 Z ZNANJEM DO ODGOVORA 46 VOLK 46 KRIŽANKA 47 TABOR NA OBISKU, stran 4 En rod, tri različna ¡mena, tri različna obdobja ... JAMBOREE ON THE AIR, stran 16 Taborniki na radijskih valovih. Kramljali smo s kolegi z vsega sveta in slišali celo pesem iz Nigerije POPOTOVANJA, stran 42 Madagaskar, država tridesetkrat večja od Slovenije ima le 2000 km asfalta. Raj? Glavni urednik: I Odgovorna urednica: Meta Penca Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredništvo: I Gozdovnik), Jaka Bevk-Seki (Ilustracije), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež-Lrga, Tadej Pugelj-PuQy, Iris Skrt-Dina in Matic Stergar. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. WWW: http://www.zts.oro. Cena posameznega Izvoda je 450 SIT, letna naročnina ji naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za t ! vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana na p Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana ', za tujine pa letna 1 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: Bizi 4 ^ AKTUALNO TABOR NA OBISKU Rod Vidra Lendava En rod, tri različna imena, tri različna obdobja in danes nejasna perspektiva. Spoštljiva tradicija se preveša v šesto desetletje bolj in manj uspešnega delovanja. Lendava je mesto s skoraj 4000 prebivalci, prežeto z različnimi narodnostmi in veroizpovedmi na dvojezičnem območju. Vidre delujejo tudi v narodnostno slovenskih krajih Odranci ter Srednja Bistrica na prekmurskem Dolinskem. Za Pomurje je značilno tesno sodelovanje med rodovi in kakor so nekoč Lendavčani pomagali drugim, tako so danes sami te pomoči deležni, čeprav je še najprimernejši opis, da je pomoč med pomurskimi rodovi vzajemna. Zapisal: Aleš Cipot foto: AC skica: Tuna Nacelnica rodu Gordana Šovegeš "Rod sestavljajo tri enote, matična v Lendavi ter četi Dobri žerjavi v Bistrici in Zeleni gaj v Odrancih. V lendavski enoti se že nekaj časa spopadamo predvsem s pomanjkanjem vodnikov. Osip članov je prevelik ob končanju šolanja v osnovni, še bolj pa v srednji šoli. Računamo na zdajšnje GG-je, da bodo postali vodniki, s tem bi si v Lendavi precej izboljšali položaj. Opažamo, da so vo-dova srečanja dvakrat mesečno prered-ka. Večje akcije organiziramo na ravni območja ob sodelovanju soboškega in ljutomerskega rodu, zimovanja pa še vedno v lastni režiji." "Finance so naša večna težava," pravi nacelnica čete Dobri žerjavi Zlatka Jerebic. Ni vse v tehniki "Zaradi geografske odmaknjenosti od sedeža rodu lahko delujemo le kot četa v njegovi odvisnosti, vendar nam je pri tem dopuščena določena avtonomija, kar nam načeloma zelo ustreza. O samostojnem rodu lahko nekaj krepkih let le še sanjamo. Naša članska struktura je premlada in ne dovolj izkušena, da bi lahko prevzela ta izziv. Opažam, da kljub sorazmerno velikemu številu članov tudi pri nas prihaja do upada članstva. Zagotovo gre za posledico socialnega položaja družin naših članov. Edina težava je plačevanje previsoke članarine. Čeprav delovanje čete, od njenih prvih začetkov pa vse do danes ni bilo prekinjeno, se že nekaj let ponavljajo v vodstvu ena in ista imena. Prihodnost!? Pogled v zvezde še ne prinese odgovora, prinaša pa spremembe in te so vsekakor dobrodošle. "Če smo obrnjeni v pravo smer, je treba v tej smeri samo naprej", pravi neka misel in želim si le predvsem ugodnega vetra, ki bo zapihal po vsem Prekmurju in nas usmeril v smer sprejemanja novih izzivov.," pravi Zlatka. AKTUALNO (november 5 STRUKTURA MURNI MČ GG PP GR SKU. LENDAVA - 5 6 6 5 22 DOBRI ŽERJAVI BISTRICA 4 26 19 8 1 58 ZELENI GAJ ODRANCI - 15 3 3 1 22 SKUPAJ 4 46 28 17 7 102 Preprosto najbolj simpatične - Hitre mravlje. Rod uporablja dva različna našitka. Prvega uradnega, v obeh jezikih, v slovenskem in madžarskem, ker je sedež enote na dvojezičnem območju v Lendavi ter drugega v slovenskem jeziku, ki ga uporabljata četi v Odrancih in v Bistrici. Vidre so na zletu delile šotore s soboškimi taborniki 6 ^ AKTUALNO Csaba Szabo, največja avtoriteta med pomurskimi taborniki, je neizčrpen vir zanimivih informacij; član taborniške organizacije že od iztekajočih se 60. let prejšnjega stoletja. V preteklosti je opravljal različne funkcije ne le v lendavskem rodu, preteklosti. Nekateri ljudje so takrat enostavno odpadli, saj s poostrenimi kriteriji niso več želeli naprej delati. Prišlo je do generacijske zamenjave, hkrati se je pozabilo na kadre. Celotna generacija PP-jev je dvignila sidro in odšla, posledično je prišlo ne le do ene generacijske luknje, temveč celo do dveh ali več. S tem tudi izgubljamo stik z osnovno šolo, saj je letos še zadnji vodnik končal šolanje na OŠ, na njej ostajajo le še člani. Iščemo kontaktno osebo na šoli - mentorja med profesorji, vendar zaenkrat še brez uspeha." Lendava je stičišče različnih kultur in narodov. Ste med taborniki kdaj začutili nestrpnost na tej osnovi? "V preteklosti je lendavski rod tvorilo pisano članstvo glede narodnosti in veroizpovedi, še precej bolj kot danes, a to nikoli ni bil kamen spotike. Iz tega smo poskušali potegniti čimveč dobrega in biti čimbolj vsestranski. Če se je mogoče kdaj začutilo kakšno seme favoriziranja določene narodnosti ali veroizpovedi, smo to v dobrobit vseh nas takoj v kali zatrli. Res pa je, da se te zadeve začnejo potencirati z zaostrovanjem ekonomskih razmer." Nekoč ste pomagali drugim rodovom, danes je pomoč vzajemna. A ta v Pomurju nikoli ni bila vprašljiva ... "V Lendavi smo zadnja leta enostavno poskušali preživeti. Nekoč je bilo seveda drugače. Koncem 80. let smo Lendavčani vlekli taborniški voz v Po-murju, pozneje so to vlogo prevzeli so-boški taborniki, danes jo imajo Ljuto-merčani. V različnih obdobjih so se vloge spreminjale in približno tako bo tudi v prihodnosti. Moramo se zavedati, da takrat, ko si najmočnejši, pomagaš šibkejšim rodovom - močnejši ščiti šibkejšega. Tako lahko vedno drug drugega povleče iz kaše. V kolikor bo to kdo kdaj pozabil, bo sicer nekdo poleg njega prej propadel, vendar posledično pomeni to tudi lasten propad enkrat v prihodnosti." Kateri razlogi so vas privedli do ustanovitve Zveze tabornikov Pomurja (ZTP)? "Na ravni območja smo ustanovili ZTP kot pravno osebo, potrditi jo mora le še starešinstvo ZTS. S tem bi dobili status območne organizacije. V bistvu je to ena in ista zadeva, vendar je na ta način lažja prijava na različne projektne razpise, kakor tudi komunikacija, predvsem z državnimi institucijami. ZTP ni sama sebi namen, uspeh bo prišel le ob dobrem delu rodov in ti se morajo tega dobro zavedati." "MORAMO SE ZAVEDATI, DA TAKRAT, KO SI NAJMOČNEJŠI, POMAGAŠ ŠIBKEJŠIM RODOVOM -MOČNEJŠI ŠČITI ŠIBKEJŠEGA." danes je starešina pomurskega območja. Minili so zlati časi Belih rudarjev in Ljudske pravice. Zakaj je v Lendavi prišlo do takšnega upada? "Upad članstva je sovpadal z obnovo organizacije, ki je s sabo prinesla zaostrene kriterije, zaradi katerih ni mogel vsak početi vse, kakor je bilo v Madžarska imena in priimki običajnemu Slovencu povzročajo težave in pogosto se dogaja, da Csabo zaradi imena zamenjujejo z žensko. To se je pripetilo tudi povezovalcu predzadnje skupščine ZTS ob imenovanju kandidatov za člane častnega razsodišča. Toda Csaba je na to že navajen, zato mu take zamenjave privabljajo nasmeh na usta. Beli rudarji Lendava že od nekdaj živi v znamenju črpanja nafte. Delavcem na vrtinah pravimo beli rudarji, zato so si lendavski taborniki že 1953. nadeli to ime. Nekoč je podjetje Nafta podpiralo številne dejavnosti, ne le taborniš-tva. Lendavčani so izdali prvo slovensko-ma-džarsko, dvojezično glasilo v Sloveniji sploh -Taborniško bratstvo, kar ni mačji kašelj. Pomemben delež v pomurski taborniški zvezi, ki je bila ustanovljena kot ena prvih v Sloveniji, pripada ravno njim. AKTUALNO (november \l Ljudska pravica Leta 1968 so nekoliko opustili dejavnost, nabralo se je nekaj dolgov in po nekajletnem premoru so pričeli znova. Tokrat z imeno Ljudska pravica. Menda je bilo ime v teh krajih v 70. letih zelo popularno, saj so bili taborniki eni izmed mnogih s tem imenom. Saj še veste, Ljudsko pravico, predvojni časopis, so tiskali v Lendavi, urejal pa ga je stric, ki ni hotel postati župnik - Miško Kranjec. Poleg tega bi jim nekdanje ime povzročilo neželene posledice pravnega nasledstva. Zato novo ime. Vidra V 90-ih spremenijo ime v rod Vidra. Pridružili so se jim odranski in bistriški taborniki. Da bi bili fer do obeh ostalih enot, so izbrali novo ime, čeprav so nekateri namigovali, da bi zaradi izvora dotedanjega imena Ljudska pravica v tistih tranzicijskih časih utegnili imeti težave. Vidra je bila v preteklosti na lendavskem področju že razširjena in danes jo lovci spet opažajo, zanjo pa je značilno, da živi v čisti naravi. Taborniki običajno ob iskanju imena rodu iščemo povezavo z naravo in značilnostmi svoje pokrajine. Tako so izbrali Vidro. r1 1 8 ^ AKTUALNO INTERVJU Tina Bržan Živeti južno od Ekvatorja Miha Logar - Malus - Rwebandira RWEBANDIRA: Je nekdo, ki se ne ustavi pred ničemer. Devetindvajsetletni Rwebandira živi, ljubi in premaguje ovire v Ugandi, biseru Afrike. MALUS: Nekoč, še na naši celini, je bil starešina RSO Kranj in pisal strip z Jako Bevkom - Šekijem "Dosjeji RD - agenta Skali in Malder", raziskoval zgodovino taborništva v zaprašenih arhivih NUK-a in kot aktiven ustvarjalec Tabora ustanovil prilogi Medo in Gozdovnik. Na zletu v Velenju 1997 urejal časopis, v Tolminu 2002 skrbel za duhovnost ter se udeležil dveh jamboreejev: na Nizozemskem kot novinar Republike ter v Čilu kot četovodja. MIHA LOGAR: Pobudnik slovenske organizacije študentov novinarstva FEJS Slovenija. Po finski in belgijski avanturi se (z)našel v Ugandi. Leta 2000 s študijo primera iz Ugande diplomiral, vmes odslužil vojaščino kot novinar slovenske vojske, dve leti kasneje pa na Uganda Martyrs University (Nkozi) magi-striral s področja razvojnih ved. Danes je član ugandske skavtske zveze. Leta 1998 si imel z urednikom Skavtiča kratek stik zaradi objave članka v januarskem Taboru 1996 "Hvala bogu za katoliške skavte". Ko iz afriške distance ponovno gledaš na tiste polemike - smo si katoliški skavti in taborniki danes kaj bližje? Ha ha, tisto pa je bil absurden zaplet! V omenjenem uvodniku me ni zanimalo zbadanje ZSKSS, šlo je za oceno razvoja ZTS, na katerega je imelo katoliško skavtstvo brez dvoma pozitiven vpliv. S katoliškimi skavti sem se sicer odlic-no razumel in bil vedno tisti, ki je z njimi veselo sodeloval in jih navdušeno gostil (medtem ko so prenekateri vihali nosove). Mnogo bližje sem se čutil poduhovljenemu skavtu kot pa taborniškemu tehničarju ali nekomu, ki se je šel taborništvo le zato, da se je "imel fino". Nisem pa nikdar prenašal nestrpnih ljudi in osebkov, ki ne premorejo samokritične distance. Tisti, ki me niso dobro poznali, so moje ostro pisanje na to temo včasih narobe razumeli. Sicer mi je pa žal, kadar opazim, da zamirajo tisti redki projekti, pri katerih sta ZTS in ZSKSS nekoč sodelovali. V dr- Gradim s tem, kar je na voljo v okolju, ne tarnam za tem, cesar ne morem dobiti. Odlično se počutim, kadar je treba improvizirati. Miha na Uganda Martyrs University, kjer je magistriral Taborništvo ti je zlezlo pod kožo v kranjskem Rodu straž-nih ognjev. Bil si zelo aktiven v ZTS ter bil v samem centru urejanja Tabora. Kako na taborništvo gledaš danes? Taborništvo se mi zdi zaprto poglavje sicer lepe in zanimive knjige, ki pa sem jo odložil na polico in je verjetno ne bom nikdar več vzel v roke. Saj sem jo vendar že prebral, in drugih knjig je v izobilju. Me pa skavtstvo še vedno zelo zanima, tokrat kot metoda s precejšnjim potencialom za družbeni in gospodarski razvoj Afrike. Upam, da bomo s taborniškimi pristopi uspeli pozitivno vplivati na afriško mladino, ki predstavlja več kot polovico tukajšnjega prebivalstva. AKTUALNO (november 9 žavi, ki je tako boleče razrezana na klerikalce in liberalce, bi se morali obe skavtski organizaciji prizadevati za zbliževanje in končno združitev. Miha, med slovenskimi taborniki si znan kot Malus, v Ugandi si Rwebandira in mzungu (Evropejec). Ti je katero od teh imen še posebej ljubo? Od kod sploh izvirajo? Malus ima rahlo dolgočasen izvor - mojemu vodniku Juhi se je lepo slišalo Miha Malus, najbrž zaradi Mete Malus. Pravzaprav imam torej taborniški priimek, ne ime. Mzungu je zanimiv pojem, ki vključuje vse od belca prek mešanca do nadpovprečno uspešnega domačina. Rwebandira je daleč najboljše ime. Prvič zato, ker mi ga je dal izjemno ugleden domačin, ki velja za borca za lokalni jezik in kulturo. Drugič pa zato, ker presenetljivo dobro povzame mojo osebnost. Rwebandira je nekdo, ki se ne ustavi pred ničemer, nekdo ki izkrči pot skozi gozd, da bi dosegel cilj. S koncem leta bomo tako brez taborni{kih prostovoljcev in bi rabili nove junake, da prevzamejo skavtsko krmilo. Stanovali bodo v Srcu, mi jim bomo nudili vso podporo in tudi kak{no dodatno delo, toda glavna naloga bo razvijati bufu{ke tabornike v sklopu Edirisinih dejavnosti in za~eti skavtski center. Miha prestopa med ugandske skavte 10 ^ AKTUALNO Dečko z bunyonyijskih hribov, za njegovim hrbtom polotok Bufuka Priprava diplomskega dela na ljubljanski Fakulteti za družbene vede te je leta 1999 popeljala v Ugando. Nato si se ob jezeru Bunyonyi odločil ostati, ustanovil organizacijo Edirisa in se v osnovni šoli Bufuka začel ukvarjati s Srcem. Kaj pravzaprav sta Edirisa in Srce? Kako delujeta? Edirisa pomeni "okno". Smo informacijsko okno za Afriko, da vidi svet, in za svet, da vidi Afriko. Zamišljeno področje delovanja je tako široko, da je verjetno bolj pametno, da se V državi, ki je tako boleče razdeljena na klerikalce in liberalce, bi se morali obe skavtski organizaciji prizadevati za zbliževanje in končno združitev. posvetimo razlagi posamičnih projektov v okviru Edirise. Naštejmo jih samo nekaj: Srce je svetovni center Edirise in najpomembnejši izmed vseh projektov. To je informacijsko središče, v katerem nekaj zase najdejo tako turisti kot domačini - še zlasti otroci. Povedati in pokazati znamo veliko o našem domu, izjemno lepem in zanimivem jezeru Bunyonyi na jugozahodu države. Imamo knjižnico, sveže revije, satelitski radio s prek 40 digitalnimi kanali in prenosni računalnik, s katerega vrtimo filme. Srce je skupen projekt z osnovno šolo Bufuka, na katere zemlji smo. To šolo bi radi uporabili kot kanal, po katerem bo v tukajšnje kraje prišlo veliko praktičnih in za življenje uporabnih znanj. Edirisini Afriški Nasmehi so priložnost za tiste, ki bi radi podprli Srce in sponzorirali otroka z naše šole - za vsega AKTUALNO (november 11 Edirisini prostovoljci med izletom na jezeru tisoč tolarjev na mesec (zbere jih lahko tudi skupina). V zameno dobijo po elektronski pošti tedenske ali mesečne novice, polne afriške topline in lepih fotografij, pa še marsikaj drugega. Edirisa.org je spletna stran, ki prikazuje naš konec Afrike - skozi interaktivne zemljevide, krasne fotografije in zanimive zgodbe. Je naše digitalno okno, ki je v stalnem razvoju. Pred koncem leta bi moralo končno biti na voljo tudi v slovenščini. Edirisini Skavti je naš taborniški program na Bufuki, ki zaobsega tudi bodoči mednarodni skavtski center. Mimogrede, iščemo taborniške prostovoljce za prihodnje leto, najraje kar od januarja naprej! "Afrika skozi otroške oči" je projekt, pri katerem letos sodeluje kar 20 šol iz našega okrožja. S svojimi spisi in risbami predstavljajo domače kraje, njihovo zgodovino, nenavadne ljudi, legende, svoje vsakdanje življenje. Novembra bomo povabili uporabnike interneta, naj glasujejo za najboljše izdelke. "... v vašem žepu" bo serija poceni knjižic (100 SIT), namenjenih zlasti vzhodnoafriškemu trgu. Trenutno razvijamo eno o Bunyonyiju, ki bo ciljala zlasti na turiste, potem pa se bomo lotili interneta, mobilne telefonije, bedarij razvojnih organizacij, duhov, ., česarkoli, kar bi zanimalo naše domačine. Prodajali bomo te knjižice povsod, tudi na ulicah in v avtobusih. "Edirisina darila" zaobjemajo spominke in druge ročne izdelke, ki jih kanimo prodajati tudi v Evropi. Gre za tako imenovani "fair trade", pošteno trgovino, pri kateri največ zaslužijo izdelovalci, ne posredniki. Vsakemu izdelku je dodan listič s fotografijo in podatki o avtorju ter razlago tradicionalne uporabe. Potegniti črto in oditi pod ekvator. Je bila to nujnost ali splet naključij? Si z Evropo opravil? Kakor vzameš. Obstaja usoda ali so le naključja? Včasih je naključij preveč, da ne bi začel človek dopuščati možnosti, da obstaja neka sila, ki je izven našega dojemanja. Ali pa so za vse krive ženske in ljubezni? Ena, Finka, me je izkoreninila, me odtrgala od sveta pod Alpami. Druga, Bel-gijka, me je zvabila v Antwerpen, od koder je bilo silno blizu do Inštituta za nove tehnologije OZN v Maastrichtu, kjer so EDIRISA Informacijsko okno za Afriko, da vidi svet, in za svet, da vidi Afriko. Stalni prostovoljci v Edirisinem projektu Srce ob OŠ Bufuka so se Jaka Burger, Matjaž Švegelj - Jetka in Pamela Kanyunyuzi. Kratkotrajni prostovoljci prihajajo z različnih koncev sveta. Edirisa na spletu: www.edirisa.org ali www.edirisa.com Slovenska stran: www.edirisa.org/slovenija Elektronska posta: info@edirisa.org Informacije o sponzorskem programu Edirisini Afriški Nasmehi: nasmehi@edirisa.org 12 ^ AKTUALNO Kaj bo z mano storila tretja, Ugandcanka, pa še ne vem ... Recem lahko le to, da si težko predstavljam, da bi še kdaj živel v Sloveniji. mi povedali za ugandskega profesorja, ki sem ga potem šel poiskat - in našel samega sebe. Kaj bo z mano storila tretja, Ugandcanka, pa še ne vem ... Rečem lahko le to, da si težko predstavljam, da bi še kdaj živel v Sloveniji. V deželi na povprečni nadmorski višini 2000 metrov, večni jeseni, med bananovci in gorilami ti verjetno taborniško znanje prav pride. Kako je biti Slovenec v Ugandi? Boš zmeraj prišlek? Zmeraj bom prišlek. Tudi v Sloveniji sem bil "prišlek", čudak, oseba z nenavadnimi potrebami in cilji. Tak status je osvobajajoč, lahko si, kar si. Kar me najbolj opredeljuje, je močna potreba po tem, da ne bi imel. Manj kot imam, bolj preprosto ko je moje življenje, bolj srečen sem. Taborniško ozadje mi pride prav v mnogih pogledih. Gradim s tem, kar je na voljo v okolju, ne tarnam za tem, česar ne morem dobiti. Odlično se počutim, kadar je treba improvizirati. Organizacijske izkušnje, pridobljene v ZTS, so gotovo moja močna točka. In tako naprej. Če pa vprašanje cilja na vozle in kurjenje ognjev, potem moram opozoriti, da to ni neka neukročena divjina, ki se je še ni dotaknila "civilizacija". Približno sto let pred tvojim rojstvom se je angleški raziskovalec Stanley napotil k Viktorijinem jezeru in poslal v svet informacije o črni deželi gora in jezer. Nato se je zgodil britanski kolonializem Ugande in njena osvoboditev leta 1962. Danes je 52% otrok nad 15 let nepismenih, ob slabem gospodarskem razvoju in preživeti diktaturi pa so še vedno zaljubljeni v Stanleyev beli zahod in Pep-sicolo. Ali Srcu uspeva odpirati okna in vračati samozavest ljudstvu, ki so mu odvzeli način življenja in kulturo? Kaj nam bo uspelo s Srcem in Ediriso na področju kulture in samozavesti, bomo videli šele po desetletjih dela. To niso pieproste in hitro dosegljive reči. Drugače pa Ugandi ne gre tako slabo, kot bi se lahko sklepalo po določenih statistikah. Že skoraj dvajset let je bolj ali manj stabilna, gospodarstvo precej hitro raste, marsikaj pa je bilo tudi narejeno na področju izobraževanja. Starešinstvo ZTS je aprila 2003 sprejelo sklep o soglaša-nju z namero, da tudi ZTS v okviru svojega programa in finančnega načrta pristopi k projektom, ki bi jih lahko razvijala v deželah tretjega sveta. Kaj to pomeni za Srce? Za Srce verjetno niti ne toliko, ogromno pa bi utegnilo pomeniti za naše skavtske programe in za prihodnost bufuš-kih osnovnošolcev. Vrhovi ZTS so pokazali razumevanje za naše početje, to je odlično, zdaj pa moramo na obeh celinah pljuniti v roke. Na obzorju je nekaj, kar ne bo le približalo Zveze drugim zahodnim skavtskim organizacijam, ampak zna s svojo svežino privleči precej mednarodne pozornosti. Ni mi znano, da bi kjer drugje skušali skavtskim pristopom dati tako pomembno, skoraj osrednjo vlogo v prizadevanjih za razvoj Afrike. Sredi novembra v Ugando odhaja slovenska prostovoljka Dunja iz Kranja. Kako se lahko tudi slovenski tabornik vključi in pripomore k rasti Srca? Do svojega odhoda Dunja zbira prispevke za naše Nasmehe in zraven so kajpak lepo vabljeni tudi vodi ter posamezni taborniki in tabornice. No, bolj pomembno je, da Du-nja prihaja, da bi nadomestila Jetko, malo pozneje pa pride Irma namesto Jaka. S koncem leta bomo tako brez taborniških prostovoljcev in bi rabili nove junake, da prevzamejo skavtsko krmilo. Stanovali bodo v Srcu, mi jim bomo nudili vso podporo in tudi kakšno dodatno delo, toda glavna naloga bo razvijati bufuške tabornike v sklopu Edirisinih dejavnosti in začeti skavtski center. Naslednje poletje bi tam že radi gostili kako mednarodno skupino. M fc V naslednji številki bomo predstavili Matjaža Švegelj - Jetko , slovenskega prostovoljca v Srcu. AKTUALNO (november 13 WOSM Jacques Moreillon odhaja v skavtski pokoj Imenovan nov Generalni sekretar WOSM-a Dr. Eduardo Missoni bo novi Generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Novico je konec oktobra javnosti sporočila Dr. Marie-Louise Correa, predsednica Svetovnega skavtskega komiteja. "Verjamem v to, da Skavtstvo vpliva na mladega človeka in da lahko skavti pomagajo pri razvoju družbe. " Dr. Eduardo Missoni, 49 letni italijan, je pridobil največ zaupanja med 81 nacionalnimi skavtskimi organizacijami, ki so bile izbrane za sodelovanje pri izbiranju generalnega sekretarja. Svojo skavtsko prisego je dal leta 1965 v italijanski katoliški skavtski organizaciji (AGESCI), kasneje postal zdravnik za tropsko medicino in začel svojo kariero kot prostovoljni zdravnik v Nikaragvi. Sodeloval je v številnih vladnih programih za zagotavljanje zdravja po svetu, predvsem v Latinski Ameriki in Subsaharski Afriki, služboval v UNICEFu in Svetovni zdravstveni organizaciji. Danes je profesor na prestižni univerzi v Milanu, kjer poučuje razvojni management in globalne strategije za zdravje. "Verjamem v to, kako Skavtstvo vpliva na mladega človeka in kako lahko skavti pomagajo razvoju družbe. Imamo neizmeren potencial, da postanemo še učinkovitejši; ob tem sem vznemirjen, ker bom imel priložnost pomagati pri upravljanju organizacije, ki ji ni enake na svetu in ki ima dokazane sposobnosti, da ga napravi še boljšega," je po imenovanju dejal dr. Mis-soni. Dr. Jacques Moreillon tako po 15. letih 1. aprila 2004 odhaja z mesta generalnega sekretarja 28 milijonske svetovne skavtske bratovščine. 14 ^ AKTUALNO VODNIŠKI TEČAJ Pugy Kako podati znanje na drugačen način VODNIŠKI TEČAJ NA SKOMARJU Kje: Skomarje nad Zrečami Kdaj: Jesenske počitnice Kdo: 22 udeleženk in udeležencev iz cele Slovenije Zakaj: Vodniški tečaj Celjsko-zasavskega območja v organizaciji Rodu zelene Rogle, Zreče seš tudi na njih. Poleg tega se mi zdi, da smo taborniki bolj razgledani v smislu odnosa do narave, praktične spretnosti pa nam pomagajo, da odkrivamo tudi njene čare. Letos je v okviru usposabljanj vodnikov na osmih vodniških tečajih sodelovalo nekaj več kot 180 tečajnic in tečajnikov -od tega ena tretjina na tečajih za vodnike GG. Po podatkih iz preteklih let število usposobljenih vodnikov upada. Tina Paradiž, Rod severni kurir, Slovenj Gradec Zakaj si želiš postati vodnica? Rada delam z otroki, poleg tega pa sem tabornica že 11 let in imam znanje, ki bi ga rada prenesla na mlajše. Pomembno se mi zdi, da se to koristno znanje prenaša na naslednje generacije mladih. Kaj ti je dal vodniški tečaj? Pridobila sem veliko praktičnega znanja, spoznala osnovne načine dela z otroki, kako podati znanje na drugačen način kot v šoli, kako jih motivirati za delo in se z njimi zabavati. Kot edina predstavnica rodu iz Koroškega območja sem spoznala tudi veliko bodočih vodnikov iz drugih rodov, medsebojno razumevanje in sodelovanje pa je doprineslo k dobremu vzdušju na celem tečaju. Ali misliš, da vodništvo vpliva tudi na življenje pozneje, ko odrastemo? Verjetno ti znanje pride prav, ko imaš svoje otroke in drugače delaš z njimi, ker izkušnje z delom v vodu lahko prene- Tadeja Kapun, vodja vodniškega tečaja Kaj bi kot vodja tečaja rada sporočila bodočim vodnikom in drugim? Bodočim vodnikom, ki jih delo z otroki veseli, bi rada sporočila, da naj tudi za trenutek ne oklevajo in se udeležijo prvega naslednjega vodniškega tečaja, ki bo potekal v njihovi AKTUALNO (november 15 bližini. Tečaj je vsekakor priložnost za pridobivanje znanja in izkušenj, spoznavanje drugih s podobnimi željami in potrebami, graditev pravega prijateljstva, ki ga imajo vodnice in vodniki priložnost še utrjevati na vodniških srečanjih, mnogobojih, zletih in drugih akcijah po celi Sloveniji. Starejše, že izkušene vodnike, ki si želijo novih izzivov pa vabim, da se poizkusijo v sodelovanju pri organizaciji in izvedbi vodniškega tečaja. 16 ^ AKTUALNO JOTA Domen Uršic, RAJ CQ Jamboree on the air Jota, jed iz zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem. Čeprav je bila naša želja preživeti dva dneva ob prej omenjeni jedi, smo se raje odločili za bolj ekonomično hranjenje s testeninami na tisoč in en način. Dejansko le na en način. BKI m radioamaterska postaja ima svojo šifro - pozivni znak, ki je sestavljena iz oznake za državo in lokalnih znakov. Naša postaja je imela znak S50E/J, S5 je oznaka za Slovenijo, 0E lokalni znaki, J pa je oznaka za jamboree. S pomočjo teh oznak se radioamaterji medsebojno prepoznavajo in si izmenjujejo podatke, kot so vreme, kraj in nekaj splošnih informacij. Radioamaterski kodeks temelji na oliki in prepoveduje politične pogovore, česar se strogo držijo. Zaradi čudovitih jesenskih barv smo se morali na Sobota zjutraj, odprava na Črni vrh nad Cerknim v radioamatersko postajo, kjer je že potekala JOTA, kar je kratica za Jamboree on the air. Jamboree on the air pa ne pomeni, da se taborniki -skavti s celotnega sveta vkrcajo v letala in se srečajo v zraku nad Atlantikom ali Pacifikom, kjer si potem izmenjajo par besed, ampak gre za srečanje na radijskih valovih. Vse skupaj izgleda tako, da so v tretjem vikendu v oktobru določene frekvence rezervirane za tabornike, vsaka ᣠ. this is sugar five zero echo stroke jamboree ... passing the mic back to you. AKTUALNO (november 17 ljanje stika. V začetku z Evropejci, ki so bili tedaj edini budni. A kaj kmalu so se začeli prebujati na drugi strani Atlantika. Stiki so bili kratki, saj je bilo zaradi naše pozicije, ki je visoko nad morjem, veliko šumov, ker so antene lovile skoraj vse postaje, ki so v tistem trenutku oddajale. Kmalu smo vzpostavili daljši stik z Američani, ki so vse posneli in posnetki so dostopni na internetu, a žal ne vemo točnega naslova. Kmalu za njimi smo vzpostavili s še enimi Američani, ki pa niso imeli dovoljenja, da bi spregovorili z nami, skavti namreč, tako da smo si izmenjali le par besed z operaterjem za radioamatersko postajo. Dan se je počasi prevešal v noč, medtem smo postavili ogenj, na katerem smo pekli hrenovke, nakar smo se vrnili za radijski aparat, kjer nas je presenetil Ogoundu iz Nigerije. Zapel nam je pesem, ki je vsaj po našem mnenju imela naslov jamboree, saj je bila edina beseda, ki smo jo razumeli, in se je pojavila največkrat. Seveda nismo ostali dolžni. Stekel je naš najdaljši pogovor, ki se je končal s 73, kar pomeni srečno v jeziku radioamaterjev. Ura se je bližala polnoči, štirje še budni taborniki smo se odločili za pohod na Blegoš v temni noči brez lune in brez zemljevida. Seveda nismo prišli daleč, izgubili smo se, a na srečo nekako ugotovili, kje se nahajamo in se raje vrnili v postajo na zaslužen počitek. Zjutraj smo vzpostavili še nekaj stikov z Azijci in se peš ... radioamaterska postaja na Črnem vrhu nad Cerknim, ki se lahko pohvali s številnimi mednarodnimi uspehi radiokluba S50E. odpravili domov. Navadno traja pot s Črnega vrha v Cerkno uro in pol, a se je zaradi zelo sposobnega vodiča zavlekla na štiri ure. V Cerknem smo si v pozdrav zaklicali le še 73. ¡«S RAJ-evci pozorno poslušajo. Več informacij na: http://raj.rutka.net/akcije/jota03/ 18 ^ IZ PRVE ROKE Cez nekaj let Lrga Številka 32, leto 2014 Za vas smo pripravili posebno izdajo priponke za Tabor. Različne institucije, organizacije smo povprašali o njihovih izkušnjah, ki jih imajo pri sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenije v zadnjih petnajstih letih, torej od 1999 do 2014. Takšnale mnenja so si ustvarili o naši organizaciji m O nas so povedali Taborniki prevzeli funkcije v šolstvu V preteklih letih smo opazili izjemen napredek ZTS na področju izobraževanja mladih. Otroci se zelo radi učijo in pridobivajo nova znanja. Na podlagi metod dela v ZTS smo sklenili, da ZTS zaprosimo za prevzem funkcij v šolstvu. Spoznali smo, da naši kadri niso več to, kar so bili, taborniki pa predstavljajo vedno pomembnejšo vlogo v življenju mladih. Razlog je verjetno v tem, da je taborniška organizacija bolj fleksibilna; lahko se prilagaja potrebam mladih. Nanje politika nima vpliva. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Kam dolgoročno plove razmerje Zlata gos na vrhu Tudi ob sobotah smo zaprli naše trgovine in od takrat naprej se je začelo število članov v ZTS vzpenjati. Tabornik je postal naš najboljši sosed. Bili smo glavni sponzor Evropske konference 2007 in svetovnega zleta 2011. Mercator Taborniki utrjeni in odporni Na podlagi statističnih raziskav je prišlo na dan, da zaradi klimatskih sprememb v zadnjem desetletju študentje naše univerze vse težje prenašajo psihofizične napore. Svetla izjema so pripadniki taborniškega gibanja, ki jih je taborniški način življenja in taborniška vzgoja navadila na delo v težkih pogojih. Primorska univerza Varuhi naravnih lepot Ob tem posebnem jubileju za našo ustanovo želimo nameniti posebno zahvalo našim dobrim prijateljem - ZTS. V preteklih letih je naše sodelovanje doseglo vrhunec. S pozitivno komunikacijo smo dosegli stanje duha, ki je obrodilo sadove na področju meddisciplinarnega sodelovanja naših cenjenih organizacij. Zahvaljujoč posodobljeni zakonodaji nam je uspelo oplemenititi naravne lepote TNP s prisotnostjo narave najboljših prijateljev -slovenskih tabornikov. V zameno za taborni prostor v Bohinju so taborniki v znamenju vzajemnega sodelovanja bili nadvse učinkoviti varuhi naravnih lepot TNP. Uprava Triglavskega narodnega parka IZ PRVE ROKE (november 19 Zgodba, ki Izginja Kljub zagrizenemu delu članov Združenja prostovoljnih organizacij, ki je v preteklih 12-ih letih vložilo veliko naporov v sodelovanje in razvoj prostovoljnih organizacij opažamo, da sodelovanje z ZTS kljub obetavnim začetkom še vedno ni doseglo željene ravni! Še vedno se čuti odrezanost odročnih pokrajin in njihovih organov od velikih projektov ZTS. Predvsem je problem v komunikaciji o ažurnih podatkih in novostih. Menimo, da so ljudje v ZTS prostovoljci zgolj za lastne potrebe. To je stara zgodba, ki bo, če je ne bomo znova postavili na 1. stran, izginila, kar pa ni niti v našem, niti v interesu ZTS. Združenje prostovoljnih organizacij Bog je izbral mene Januarja 2013 je novi nadškof nastopil funkcijo. Bil je dolgoletni tabornik in zato spodbuja ZTS in ZSKSS, ki sta združeni v krovni organizaciji, ki jo RKC tudi finančno podpira. Zdajšnje stanje je veliko boljše kot je bilo leta 2003, saj so bila velika nesoglasja med taborniki in katoliškimi skavti. Slovenska rimokatoliska cerkev 20 ^ IZ PRVE ROKE Brez nasmeškov - Vedno bomo tu| Ob 63. obletnici delovanja ZTS smo se ozrli na dosedanje delo in prišli do zaključka, da moramo v bodoče delovati bolj samoiniciativno na vseh področjih. Kot največja mladinska organizacija bomo vedno tu! Izvržni odbor Zveze tabornikov Slovenije Vedno ve~ ZTS je uspelo povečati svoje članstvo na 35 000 članov. Uspelo jim je zapreti JE v Krškem, organizirali so uspešen svetovni jamboree, tradicionalna skupna taborjenja članov ZSKSS in ZTS so prerasla v velik dogodek - Zlet vseh tabornikov in katoliških skavtov v GŠ v Bohinju. V Zadrugi v pisarni ZTS je odslej mogoče vselej nabaviti rutice za pripadnike vseh starostnih kategorij, po predhodni najavi pa tudi oznake veščin. Z evropsko skavtsko pisarno dobro sodeluje in vsako leto izobrazi vedno več inštruktorjev. Evropska skavtska pisarna Cilj je jasen - Do 100 tlso~ Leta 2004 smo v Radovljici ustanovili svoj rod. Zelo smo ponosni na naše članstvo, ki je doseglo število 10 tisoč. Temu je pripomoglo združevanje rodov in širjenje EU -četa v Avstriji in Italiji in povečanje natalitete. Naš cilj pa je jasen - 100 tisoč članov! Rod iz Radovljice No, pa morda se zate, bralec, v rfiEftisldk zate, bralka, ki si se, ali pa tudi ne, udeležil/Da prvega NaBoja, posveta vodD stev rodov s pogledom naprej. Je prihodnost ZTS svetla, obetavna ali nam grozi propad? Kako bomo kot organizacija vplivali na vzgojo v naši državi? Zakaj si selimo krovno organizacijo, ki bo združevala ZTS in ZSKSS? Smo usmerjeni v varovanje narave ali postajamo organizacija, ki bo zdrusevala le elitne posameznike? Komu se bomo prilagajali? Kdo se bo prilagajal nam? No, pa prijeten polet v prihodnost! ... IZ PRVE ROKE (november 21 ŠTAM ČAGA L. Aleš Sosedov hrupna glasba letos ni motila Pred leti se je Volu porodila ideja, iz katere je nastala Štam čaga - zabava tabornikov, ki študirajo v Mariboru. Tokrat so se zbrali taborniki z različnih koncev SV Slovenije - Maribora, Velenja, Murske Sobote, Limbuša in Slovenske Bistrice, ki jih je taborniška glasbena skupina po uvodni spoznavni igri zabavala pozno v noč. V prihodnje bi bilo dobro dodati še nekaj igric, dati nekaj več poudarka spoznavanju in igram ter nadaljevati z glasbo v živo. Najbolj pomembno pa je, da so bili taborniki tudi z letošnjo Štam čago nadvse zadovoljni. Gre za "Kumbayah, my lord" ali "Ml pijemo ..."? Ne, ne , ni to kar mislite 22 ^ IZ PRVE ROKE KOSTANJEV PIKNIK Helena Murgelj Rod gorjanskih tabornikov Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je v soboto, 18. oktobra, organiziral tradicionalni kostanjev piknik. Tudi letos, kakor nekaj let zapored, smo ga izvedli v Portovalu. Zbrali smo se po četah. Skupaj smo se vsi dobili na Novem trgu in okoli 80 tabornikov se je peš odpravilo v Portoval. Ustavili smo se na jasi v bližini gozda. S seboj smo prinesli narezan kostanj. Bilo ga je polna samokolnica. Tabornik Bojan je tudi letos poskrbel za peko kostanja. Najprej smo izvedli taborniško igro, da smo se ogreli. Nato smo jih razdelili v skupine od najmlajših murnov, medvedkov in čebelic do starejših gozdovnic in gozdovnikov. Bilo je enajst skupin, ki so jih sestavljali murni, medvedki in čebelice ter tri skupine gozdovnikov in gozdovnic. Vsaka skupina si je izbrala tudi ime, ki smo ga zapisali na narisan kostanj ter nanj vpisovali točke za osvojene naloge. Po skupinah so izvedli več nalog. Najmlajši so se preizkusili v teku, v aranžiranju jesenskega šopka, metanju želoda v tarčo, v sestavi in petju pesmice ter štafeti. Gozdovniki in gozdovnice pa so izvedli naslednje naloge: ajanje, podajanje jabolka, maskota in štafeta. Izvedli so nekaj nalog in že jih je vabil prijeten vonj sveže pečenih kostanjev. Vsem je zelo teknil. Potem so opravili še preo- stale naloge. Na koncu so jim podelili veščine, ki so jih opravili na taboru. Po nekaj urah prijetnega druženja smo se utrujeni in zadovoljni ter polni novih doživetij odpravili proti domu. Kakor nekaj let zapored je tudi letos Bojan poskrbel za peko kostanja Skupina, imenovana Dolenjci, so sestavili jesenski šopek Kostanj je bil sladek in so se ga vsi prav pošteno najedli IZ PRVE ROKE (november 23 2004 i. pow-wow zts ilirska bistrica Premaguješ vrhove, raziskuješ daljne kraje, boriš se z vitezi in zmaji, da bi osvojil ... Vesolje, seveda. Ustaviš se na vesoljski postaji. Srečaš stare znance. Skupaj se odpravite naprej. Preživite proge preživetja, cirkuške vragolije niso več uganka in informacija ni več neznanka. Misliš, da je medpla-netarni golf le fantazija? In vesoljski orientacijski tek le sa-J Zlet GG - POW-WOW bo potekal od 30. 7. do 8. 8. 2004 v Ilirski Bistrici. Prvi rok prijav za udeležence, vodnike in osebje je do 15. 12. 2003. Več informacij lahko dobite na http://pow-wow.rutka.net. Pohiti in se vkrcaj na vesoljsko ladjo! POW-WOW v Ilirski Bistrici Idila. Misija. Pred tabo avantura, okoli tebe neznano. Cilj je jasen. Globoko vdihneš in se podaš dogodivščinam naproti. nje? Cirkus in gledališče še nikoli nista bila tako blizu ali tako daleč. Ko spoznaš čarobni svet interneta, ni nič več preveč oddaljeno. Ali še nikoli nisi razmišljal o potapljanju po galaksijah in fotografiranju oddaljenih planetov? Ko se približuješ cilju, začutiš vznemirjenje ob misli, kaj vse si doživel in izkusil. Kolesarjenje, kanu, plezanje in baseball so postali del tvojega vsakdanjega življenja. In meteorologija, astronomija in raketarstvo novosti, ki si jih spoznal na svoji poti. Jahaš po valovih, se podiš po gozdu, streljaš z lokom. Vse je mogoče, nič več te ne more ustaviti. Mlečna cesta te vodi med prijatelje in znance, in tržnica je prostor za izmenjavanje izkušenj. Na stotine prijateljev iz sosednih galaksij je razlog, da so dnevi kratki in noči še kraj- Ali imaš tudi ti podobne sanje? Pridruži se nam in sanje se bodo uresničile O TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto l RAZPIS ZA ZNOT 2003 Pred koncem leta se boste lahko letos še zadnjič preizkusili v znanju orientacije na ZNOT-u, ki ga za vas pripravlja Rod skalnih taborov iz Domžal. Tako se boste lahko spopadli s topotestom, preverili svoje fizične sposobnosti na pohodu in pri spretnostnem tekmovanju, dočakali presenečenje na eni izmed kontrolnih točk in poiskali in oskrbeli ranjenca, ki bo čakal samo na vašo pomoč. Morda pa vas na progi obišče tudi Miklavž. Letošnje tekmovanje bo v noči od 6. do 7. 12. 2003 z zborom ob 16.30 uri pred kulturnim domom Franc Kotar v Trzinu (poleg OŠ Trzin). Za vse tekmovalce, ki niso iz rodu Skalnih taborov, bo možna prenočitev v kulturnem domu, kar pa morajo ekipe izrecno navesti ob prijavi. Ekipe so petčlanske in tekmujejo v treh kategorijah: GG, PP in GRČE. Vsako dekle v ekipi prinese nekaj bonus točk. Ob prijavi mora vsaka ekipa navesti starostno kategorijo v kateri tekmuje, ime in priimek, naslov, e-mail naslov, telefonsko številko vodje ekipe in ali bo ekipa prespala ali ne! Rok prijav, ki veljajo s plačilom štartnine, je 29. 11. 2003. Prijave ekip zbiramo na e- poštnem naslovu erika@studentski-klub.com oziroma saso.jenko@siol.net. Štartnina znaša 4500 SIT na ekipo in se porabi za organizacijske stroške (nagrade, večerja, zajtrk, karte, prenočevanje, ... ). Poravnate jo lahko na transakcijski račun: 18300 -0012196070 odprt pri Banki Domžale, namen nakazila: ZNOT, prejemnik RST Domžale, P.P. 49, 1230 Domžale. Na dan tekmovanja znaša štartnina 6000 SIT. Več informacij o tekmovanju pa lahko dobite na domači strani RST (http://rst.rutka.net) oziroma na telefonu 041/ 332-297 (Erika) ali 040/396-286 (Sašo). m ZOT prihaja Kot vsako leto, vas tudi letos taborniki Rodu XI. SNOUB vabimo na zimsko orientacijsko tekmovanje, ki bo potekalo 30. in 31.1. 2004 v okolici Maribora. Z oblaki smo se že dogovorili za sneg, z vetrom, da bo mrzel, in s soncem, da bo sijalo omenjena dneva. ZOT prihaja, pridite še vi! RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO OSEBJE V GOZDNI ŠOLI V sezoni 2003/2004 želimo v Gozdni šoli v Bohinju zagotoviti podporo posameznim vodstvom pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, kolesarstvo, orientacija, življenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno zabavna animacija in igre. V ta namen vabimo člane prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike), ki: ■ imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in želijo razviti organizacijske sposobnosti, ■ se spoznajo in imajo znanja za vsaj dve od navedenih dejavnosti, ki jih bo treba organizirati za skupine do 15 otrok, ■ želijo prispevati k razvoju Gozdne šole kot tabornega centra, ■ so stari najmanj 18 let, ■ želijo preživeti vsaj 15 dni počitnic kot prostovoljno osebje Gozdne šole. Poleg tega vabimo aktivne tabornice in tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehničnega osebja. Naloge tehničnega osebja so: ■ opravljanje pisarniškega dela ■ urejanje hiše in tabornega prostora ■ priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa ■ obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah. ■ želijo preživeti vsaj 15 dni počitnic kot prostovoljno osebje Gozdne šole. Vsi zainteresirani dobijo lahko več informacij pri Franetu v pisarni ZTS Ljubljana - Parmova 33 ali po telefonu 01 300 08 23, GSM 041 490 888, oziroma na el. naslov Frane.Mere-la@guest.arnes.si. skavtska fundacija ustanova Zveze tabornikov Slovenije PONOVEN POZIV RODOVOM Skavtska fundacija je v letih svojega delovanja zbrala določena sredstva. Skladno z dolgoročno usmeritvijo in programom SF, ta sredstva namenjamo nakupu tabornih prostorov, ki bi jih bomo oddali v upravljanje zainteresiranim rodovom, zato vabimo vse rodove v Sloveniji, da nam posredujejo svoje predloge oziroma informacije za nakup, ureditev in upravljanje tabornega prostora na na{ naslov: Skavtska fundacija Parmova 33 1000 Ljubljana Pa še to! Morda je prav prostor na katerem taborite primeren, da ga skupaj z Vami uredimo v nov taborni center slovenskih tabornikov. V njem se boste z našo pomočjo lahko izkazali za dobrega gospodarja in upravitelja. Zato ne odlašajte! Preverite in odločite se za sodelovanje in skupno pot v zagotavljanju vsakoletnega taborjenja. 26 ^ IZ PRVE ROKE INTERVJU Pugy Ko rabiš nekaj resnega, nekaj velikega KLEMEN ČADEŽ - Štfek, organizacijski vodja ROT-a 2003 Kakšna organizacijska priprava je bila potrebna za izvedbo ROT-a? Pri celotnem projektu je v večji meri sodelovalo od 5-10 ljudi, zadnji teden pa tudi po petnajst, na tekmovanju (skupaj s kontrolorji) okoli 70. Tako sem jaz samo formalno predstavnik tega telesa, ki je vodilo ROT v smeri končnega rezultata. Koliko časa sem vložil v projekt? Kot vodja akcije sem s pripravami začel nekje lanskega oktobra (potem ko sem "zafural" šanso, da bi se infiltriral v staff predhodnega ROT-a). To so bili samo trije sestanki. Resneje se je začelo nekje v sredi marca, udarna je bila naša reklama na NOT-u konec marca. Potem se je vse zares začelo do konca aprila: stran na internetu, trasiranje, šola, ... Organizacijsko je je bilo vse pripravljeno tam do začetka junija (znani vsi odgovorni za posamezna področja -logistika, kontrolorji, karte in teren, nastanitev, propaganda, obdelava podatkov, ...), medtem ko sem šel 20. junija za 2 meseca na totalen dopust (vmes sem se dogovarjal - 4 maili - edi-nole glede kart). Potem od 18. avgusta dalje pa šus - 2 uri na dan (povprečno), zadnji teden pa okoli 5 do 6 ur na dan. Kaj je z vidika organizacije ROT-a teklo kot po maslu? Mislim da nikjer ni bilo resnejših ovir - nobenih problematičnih področij. Kot po maslu so dejansko tekla dela na tistih področjih, kjer so vodje sami delovali zelo resno in odgovorno; na-primer obdelava podatkov, logistika in prehrana. Pa tudi ostali so se odrezali odlično. Kar vidim kot problem "nema-slenosti" je bila moja želja po prevelikem nadzoru stvari - malo me je bilo strah, predvsem zaradi izkušenj z Jelovice. Kaj je bilo takega, kar bi kot nasvet svetoval prihodnjim organizatorjem (da bi bil ROT še boljši)? IZ PRVE ROKE (november 27 ■ ZTS je organizator samo formalno, na papirju! ■ Vojska je pripravljena sodelovati in lahko koristno pripomore k takemu projektu, sploh s količino dela (hrana, prevozi, ...). ■ Količina vloženega dela se odraža tako v kakovosti kot v obsegu in uspešni izvedbi tekmovanja. Kaj je bil tvoj osebni izziv (motiv), da si prevzel vodenje akcije? To, da je ROT pristal v rokah RSK, je verjetno res moja "krivda". Že dolgo nazaj (l. 2001) sem Radota nagovarjal naj prevzame organizacijo ROT-a. Sam sem namreč imel neizmerno željo po trasiranju proge take akcije. In na koncu je cela stvar pristala v mojih rokah. Izziv? Najprej 2 tekmovanji Glas Jelovice, potem pa ti organizacija tako priraste k srcu, da rabiš nekaj resnega, nekaj velikega. Pravi D test. Pri tabornikih se učimo skozi delo. Kaj si se tokrat naučil ti? Raje se sprašujem, česa se še nisem naučil. Vsak dan je bilo toliko novega. Najbolj všeč pa mi je delo z ljudmi - kot da bi ti vsak držal zrcalo tvojih lastnosti, ki jih imaš priložnost spreminjati in izboljševati iz dneva v dan. Zato hvala vsem, predvsem prizadevnim članicam in članom RSK. 28 ^ STROKOVNO LUČ Verstva in festival Diwali Jesenski čas, ko noči postajajo vse daljše, ponuja priložnost, da se taborniki posvetijo raziskovanju knjig in se skozi igro in zabavo poučijo o verah in prepričanjih. Za najmlajše lahko kot temo uporabimo luč. Podali bomo nekaj nasvetov o tem, kako najmlajšim predstavimo različna verovanja, ki jih mogoče še ne poznajo. Jesen je namreč čas, ko ima veliko verstev praznovanja. Različna verovanja Za predstavitev novih izrazov in dejstev ver in praznovanj lahko uporabite različne igre. Pomembno je, da na koncu igre vsi razumejo, kaj besede pomenijo. Raziščite pomene besed: ■ hinduizem ■ judaizem ■ budizem ■ islam ■ krščanstvo V skupini razpravljajte, kaj vam te besede povejo oz. kaj že veste o teh verstvih. Potem se lahko najmlajši lahko preizkusijo v znanju. Na stene obesite imena različnih verstev. Sprašujte in otroci naj se postavijo k odgovoru, ki se jim zdi pravilen. ■ V kateri religiji igra pomembno vlogo Buda? ■ Pri kateri veri molijo v sinagogi? ■ Katera religija praznuje Bodhijev dan? ■ Katera vera ima festival Diwali? ■ Katera vera ima obrede v cerkvi? ■ Katera vera uporablja molitev? RELIGIJA GLAVNI PRAZNIKI KRAJ ČAŠČENJA SIMBOLI hinduizem Diwali (novo leto) domači oltar, tempelj Om judaizem Hannuka sinagoga Davidova zvezda budizem dan Bodhi, Wesak tempelj, oltar podoba Bude krščanstvo velika noč, božič cerkev, katedrala, kapela križ islam ramadan moseja minaret STROKOVNO ( oktober 29 Čaščenje Raziščite različne aspekte čaščenja. Skoraj vsaka knjižnica ponuja dovolj materiala za zbiranje informacij o verah in praznovanjih. Lahko se osredotočite na: ■ oltarje, templje in druge kraje čaščenja ■ posebna obredna oblačila ■ predmete in simbole, ki jih povezujemo z verami (križ, podobe Bude, Davidova zvezda ...) ■ posebne besede, ki jih določene vere uporabljajo ■ hrana, ki jo povezujemo z religijami (npr. kruh in vino v krščanstvu) Če je kraj, ki je povezan s katero koli od teh religij v vaši bližini, ga obiščite. Prav tako lahko o verah drugih ljudstev povprašate člane vašega rodu, ki so bili na različnih taborih v tujini in tiste, ki veliko potujejo. Povabite predstavnike različnih verstev na vaša srečanja in jih prosite, da s sabo prinesejo predmete, ki so za njihovo vero značilni. Preizkusite se tudi v pripravi značilnih jedi. Praznovanja luči - Diwali Luči, sveče in svetilke igrajo veliko vlogo pri mnogih praznovanjih in religijah. Ali ste vedeli: Diwali je jesenski praznik, ki ga slavijo Hindujci in Sikhi. Praznujejo ga s prižiganjem svetilk, vzorci, ognjemeti, različnimi aktivnostmi in slaščicami. Diwali je znan kot praznik luči. 30 ^ STROKOVNO Verniki na okna postavijo in prižgejo glinene oljne svetilke, ki se imenujejo diwasi. To je tudi čas, ko si oblečejo nova oblačila. Praznovanje pozdravlja novo leto Hindujcev in Sikhov, ki se je letos začelo 4. novembra. Z vzorci imenovanimi rangoli okrasijo vhode domov. Diwali je čas, da si ljudje povejo, da so drug za drugemu pomembni. Naše praznovanje Zakaj si ne bi sami priredili praznika luči? Lahko naredite lampione in svetilke, oblikujete svoje vzorce, obleče-te nova oblačila in se spomnite ljudi, ki vam nekaj pomenijo. Za izdelavo svetilk iz gline uporabite glino, ki je ne potrebujete speči. Oblikujte posodico, ki bo dovolj velika za svečko, ter jo porišite in ji vtisnite vzorce. Pri steklenih svetilkah uporabite majhne kozarce za vlaganje in jih okrasite z barvami za steklo. Steklene svetilke lahko tudi polepite z majhnimi koščki prtičkov. Zatemnite okna in prižgite svetilke in uživajte v igri senc. Prav tako pa morajo vodje svoje tabornike opozoriti, da lahko svetilke prižigajo le, če je z njimi kdo od odraslih. Vzorci rangoli Drug pomemben element praznika Diwali je prav tako lahko zabaven. Ti vzorci so tradicionalno simetrični in barviti ter narejeni iz peska in riža. Pogosto jih razobesijo na vhod, da pozdravijo obiskovalce. Pobarvajte riž ali pesek v različne žive barve. Na karton izrišite velik simetričen vzorec, ki naj bo bolj enostaven. Črte ene barve premažite z lepilom. Po- tem po lepilu posipajte riž ali pesek in ostanek odpihnite stran. Potem se lotite druge barve. Nova oblačila Ker je festival Diwali tudi priložnost, da se oblečemo v nova oblačila dajmo vsaki skupini tabornikov katalog z oblačili. Naj si izberejo, kaj bi oblekli na festivalu, če bi imeli možnost obleči karkoli iz kataloga. Oblačila in barve morajo nekaj simbolizirati. Nari- šejo naj svoje ideje in jih izrežejo ter naredijo kolaž. Kasneje naj razložijo, zakaj določene barve in oblačila izbrali in kakšen pomen imajo za njih. povzeto po Scouting Magazine STROKOVNO ( oktober 31 KREATIVNO EKSPEDICIJA "EXPLORER BELT" NOV IZZIV ZA POPOTNIKE Ena izmed aktivnosti, ki bo popotnicam in popotnikom prava avantura, je ekspedicija, ki jo v tujini imenujejo "Explorer belt". Namen ekspedicije je predvsem spoznavanje dežel, kultur in ljudi zunaj naših meja in oblikovanje osebnostnih lastnosti in vrednot globalnega državljana. Na poti, ki si jo dvojica oblikuje sama so predvidene naloge, ki z nekaterim omejitvami in zahtevami predstavljajo pravi izziv in priložnost za krepitev samostojnosti, iznajdljivosti in odgovornosti. Eden izmed predlogov na akciji NaBoj 2003 je bil tudi, da bi ekspedicije nadomestile tradicionalne zlete popotnic in popotnikov. 32 ^ STROKOVNO FILATELIJA Taborniški klub zbiralcev Tone Simoncic Že dlje časa razmišljamo, da bi bilo dobro ustanoviti neodvisno taborniško društvo, katerega člani bi bili zbiralci taborniških predmetov s poudarkom na zbiranju filatelistič-nega gradiva (znamke, kuverte, dopisnice ...). Imeli smo ze več sestankov, vzpodbujali so nas avstrijski, angleški, nemški, francoski, avstralski, italijanski, brazilski in člani drugih društev zbiralcev, češ, naj se vendarle le odločimo in ustanovimo društvo. Vsi našteti in posamezni filatelisti iz Slovenije so nam ponujali pomoč, večina je pripravljena za začetek pokloniti iztrizke znamk s kuvert, kuverte prvega dne, literaturo, kataloge, filatelistične kartice ipd. Odločili smo se ustanoviti neodvisno društvo ali klub, ki bi vključeval člane, ki zbirajo taborniško tematiko. Želimo organizirati ljubitelje taborniš-tva oziroma taborniških predmetov, saj se pri zbiranju posameznih stvari pojavljajo številne težave. Pomembno pa je tudi to, da prav zbiralci prispevajo k ohranitvi zgodovinskih predmetov, odkrivajo številne zanimive podatke za organizacijo oziroma določeno dejavnost. Zanimiv je, denimo podatek, da prav filatelisti "pišejo" poštno zgodovino ali vsaj popravljajo ugotovitve strokovnjakov ... Slovenski taborniki pa niti nismo popolni začetniki kar zadeva organiziranega zbiranja taborniških predmetov, vključno z znamkami. 40 LET KLUBA ZBIRALCEV Letos mineva 40 let, odkar smo ustanovili taborniški klub zbiralcev v tedanjem odredu, danes rodu Rožnik v Spodnji Šiški. Člani kluba so bili iz različnih krajev Slovenije. Glasilo Galebi v LIUBLWNR je vsa leta izhajanja redno objavljalo številne zanimivosti in novosti predvsem s področja taborniških znamk, našitkov, razglednic, literature in taborniških kovancev, občasno tudi o čem drugem. Zanimivo je, da je ta klub prerasel v taborniško založniško hišo, ki po svojih zmožnostih še sedaj izdaja taborniške in druge publikacije. Tako je izšlo preko petdeset knjig, 26 v "založbi Galebi", ki nosi enak naslov kot glasilo rodu Rožnik. Izšlo je skoraj petsto številk glasila ŠTOR in GALEBI. Znana je izdaja 50 različnih taborniških razglednic, lani je izšlo devet razglednic s taborniškimi motivi. Že dvajset let izdaja klub spominske filatelistične kuverte, doti-skane dopisnice, organizira filatelistič-ne razstave po vsej Sloveniji, nekdaj tudi po Jugoslaviji. Klub je pred leti izdajal strokovne taborniške publikacije in vsaka odredo-va četa ali nova enota v Ljubljani je prejela brezplačen izvod vseh publikacij. Klub je tudi brezplačno delil svoje publikacije enotam, ki niso imele sredstev za nakup. Še lansko leto, ko je bila vseljubljanska akcija Zveze tabornikov mesta Vesela srečanja, je klub poklonil malčkom preko tisoč taborniških razglednic, da so se v filatelistični delavnici učili pisati razglednico, nalepiti znamko, žigosati s taborniškim žigom Klub je morda najbolj zaslovel po Jugoslaviji po tem, ko je natisnil prvo serijo 48 taborniških veščin na enem kosu, šele kasneje je tiskal posamezne veščine posebej. Od skromnih začetkov delovanja in zbiranja znamk se je dejavnost kluba tako razširila, da so člani kluba ustanovili taborniški muzej, kjer lahko danes vidimo preko štiri tisoč zvezkov taborniške literature, bogato zbirko slovenskih, jugoslovanskih in drugih taborniških značk, panoje z oznakami enot, akcij, številne taborniške plakate, več tisoč fotografij s taborniških akcij, od Avstralije, Pariza do srečanj Bratskega odreda Jugoslavija . STROKOVNO ( oktober 33 Prostor, namenjen muzeju, je postal premajhen in je sedaj že pravo skladišče, kjer se ob omenjenih predmetih skrivajo taborniške srajce, majice, rutke, zastavice, partizanski trakovi, razna ročna dela in druge taborniške stvari. Kolikor poznam podobne zbirke drugod, imamo v tem muzeju največ materiala, ki čaka na strokovno obdelavo. Številna literatura, našitki, taborniška oprema in drugi predmeti zahtevajo posebno obdelavo, ureditev, poseben način hranjenja in kasneje tudi razstavljanja za ogled obiskovalcem. Malce smo načrtovali, da se bo muzej že pred leti preselil v nov dom Zveze tabornikov Slovenije v Ljubljani za Bežigradom ... V prostorih muzeja so dlje časa potekala srečanja tabornikov, ki so prinesli taborniške predmete, da bi jih prodati ali zamenjati za kaj drugega. Tako so mlajši prišli za simbolično ceno do taborniških krojev, rutk, pasov, nožev, porcij . Klub je imel neposredne poslovne stike z Izvidjačkim do-mačinstvom v Somboru, Zagrebu, Sarajevu, organiziral je nakup taborniške opreme, od srajc do šotorov. Naj omenim, da so še ohranjeni reklamni materiali omenjenih in tudi drugih taborniških organizacij, ki so se ukvarjale s prodajo. Klub skrbno čuva taborniške diplome, priznanja, pohvale, odlikovanja, taborniška vabila, novoletne in druge čestitke. V vsakem primeru gre za izredno bogato gradivo, ki dokazuje pestrost in programsko širino organizacije. Da gre za resen pristop in zaupanje, dokazujejo številni posamezniki, ki so dali v muzej svoj arhivski material (taborniške izkaznice, pasove, kape, literaturo ...). Na zalogi imamo kar precej taborniških razglednic, kuvert in značk, ki smo jih odkupili ali zamenjali za svoje predmete. Izmenjavo taborniških predmetov nameravamo obnoviti, če bo za to dovolj zanimanja. Klub ima svoj našitek, ki bo kmalu star štirideset let . Znak kluba zbiralcev je izdelal Milan Subič, našitke pa je natisnil Milan Zorko iz Kranja, tudi nekdanji član kluba. S tem preletom štiridesetletnega delovanja želim le spomniti, da za formalno ustanovitev kluba, ki naj bi postal del evropskega združenja podobnih društev, sploh ni problem. Le odločiti se moramo. m polo - našitki 48 veščin TT - še nikoli ni bila objavljena barvno! TABORNIŠKI fci r "l ICLUB) "J i _ _J >1 rasimvj 25 jahre KT Inn PI X4M-'< KILI I i in irinniisi U l|Uf HllTtNM Spominska kuverta s žigom prvega dne 34 ^ STROKOVNO Pepl ORIENTACIJA Topografska baza TOPO 5 Najnovejša in s tem tudi najpodrobnej-ša topografska baza v Sloveniji je TOPO 5, katere vzpostavitev se je začela pred štirimi leti in sedaj pokriva ze dobro desetino Slovenije. V šestdesetih letih 20. stoletja si je slovenska geodezija zadala zelo obsežno nalogo prikaza celotnega ozemlja na karti v merilu 1 : 5000. V desetletju intenzivnega kartiranja na osnovi zračnih posnetkov je nastala karta, ki jo imenujemo Temeljni topografski načrt ali s kratico TTN. Sestavlja jo 2537 listov velikosti 2,25 x 3 km v merilu 1 : 5000, manj intenzivna območja (redkeje poseljena, gorata) pa so bila prikazana v merilu 1 : 0 000 (258 listov velikosti po 4,5 x 6 km). Redko katera takratna država ali regija Sloveniji primerljive velikosti je bila v tistih časih kartografsko tako dobro "pokrita". Zal je po zaključeni izdelavi obnova listov potekala v zelo omejenem obsegu, po letu 1997 pa je povsem zastala, ob tem, da nekateri listi od nastanka niso bili nikoli dopolnjeni. V teh letih je svoje naredila tudi tehnološka sprememba in uvajanje računalnikov, zato se je v letu 1998 začel pripravljati projekt vzpostavitve digitalne topografske baze TBVN, popularno poimenovan TOPO 5. Obstoječe liste TTN bo tako v prihodnosti nadomestila vektorska podat- kovna baza, ki pa vsebuje precej manj objektov, kot jih je prikazovala TTN. Bistvo TOPO 5 je povezovanje že obstoječih topografskih evidenc in nato zajem še manjkajoče potrebne vsebine. Med podatki, shranjenimi v TOPO 5 bomo tako našli naslednje objekte: stavbe, osi elektrovodov, visoke objekte (dimnike, vodne stolpe), ceste, železniške proge, žičnice, poraščenost (gozdovi, sadovnjaki, hmeljišča in vinogradi), nekatere posebne površine, kot so kamnolomi, parkirišča, tovarniška dvorišča ter vodne površine, vodotoke in vodne objekte. Vse tisto, česar ni mogoče pridobiti iz obstoječih evidenc geodeti zajamejo z letalskih posnetkov. TOPO 5 se bo uporabljala kot osnova vsem drugim na prostor oz. lego vezanim podatkom, kot osnova za različne kartografske prikaze v kombinaciji z drugimi vektorskimi (in rastrskimi) podatki Geodetske uprave, kot vir za izdelavo in obnovo raznih tematskih kart, kot podatkovna osnova za vodenje zbirnih podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture, prvi standardni izdelek pa so Geodetske podlage za pri- - '*■ t ' (MM, •i, -i; ■.......- r - T. ? "3..... f?--'........ ife tKTMl ( .... \ ) 1 :» £' 1 STROKOVNO ( oktober 35 kaz prostorskih planskih aktov. Do konca leta 2003 je zajeta vsebina za okoli 300 listov. Za prikaz celotne Slovenije bi bilo potrebno zajeti okoli 3500 listov, a zaenkrat je predvidena vzpostavitev TOPO 5 le za okoli 1000 listov in to predvsem na območjih večjih naselij. Kako pa lahko TOPO 5 koristno uporabimo za namene orientacije? Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da se za potrebe orientacije že listov TTN nismo posebej veliko uporabljali in tako nismo znali izkoristiti tega, da smo imeli že pol stoletja prikaz našega območja v tako velikem merilu. Razloga sta bila predvsem dva: da listi niso bili tiskani in smo se morali zadovoljiti z modrimi kopijami ter da je bila na za orientacijo zanimivih terenih izven naselij vsebina pogosto stara tudi 20 let in več. Z vzpostavitijo TOPO 5 oba razloga odpadeta. Vsebina topografske baze je časovno natančna in se bo tudi redno obnavljala, s tem težave zastarele vsebine ne bo. Pri obliki prikaza pa imamo v računalniškem okolju na razpolago veliko možnosti. TOPO 5 je namreč topografska baza v vektorski obliki in način prikaza posameznega objekta v bazi si lahko izberemo sami. Na sliki je prikaz primerjave med vsebino TTN 5 v treh barvah in prikazom istega območja TOPO 5 z barvno mnogo bolj bogatimi kartografskimi znaki. Dodatna možnost pri izdelavi karte kot upodobitve območja TOPO 5 pa je ta, da lahko na karto dodamo tudi svoje znake, objekte, tematiko in si karto povsem prilagodimo in priredimo za svoje potrebe. Takšna karta je lahko enostaven in hitro napravljen izdelek, ki nam služi za učenje orientacije, za obvestilo o legi določenega objekta ali kot prikaz poti do njega. 36 ^ STROKOVNO Primož ASTRONOMIJA OZRIMO SE V NEBO Zemlja se ustavlja Zemlja se vrti že od svojega nastanka pred 4,5 milijarde let. Vemo, da Newtonov zakon o ohranitvi gibalne količine pravi, da se bo telo gibalo z enako hitrostjo, če nanj ne bomo vplivali z nobeno silo - ali točneje, če bo vsota vseh sil na telo enaka nič. Sprva bi pomislili, da Zemljo nič ne ustavlja. Pa vendar obstajata vsaj dva dejavnika, ki zavirata Zemljino vrtenje. Prvi dejavnik je dejstvo, da je Zemlja ob polih sploščena. Ker je nagnjena na os vrtenja okoli Sonca za 23,5 stopinj, se njeno težišče rahlo vrti, kar ustvarja precesijo. To je tisto gibanje, ki zavrti Zemljino os med poloma v 26 tisoč letih. Drugi dejavnik je Lunino gibanje okoli Zemlje, kar povzroča plimovanje, le to pa spreminja položaj težišča Zemlje. To povzroča zaviranje Zemljinega vrtenja, Luna pa se od Zemlje zato tudi vedno bolj oddaljuje ... Geološka raziskovanja so dokazala, da je bil v prazgodovini dan mnogo krajši kot danes. Zanimiv dejavnik je tudi izgorevanje Sonca. V knjigi Nigela Henbesta "Vesolje v eksploziji" najdemo podatek, da se vsako sekundo na Soncu v energijsko sevanje spremeni 4 milijone ton mase, kar v enem letu znese 1014 ton. Sonce je težko 2 1 027 ton, kar pomeni, da bi se v milijonu let poznalo na osmi decimalki. Izračuni so pokazali, da bi pred milijardo let moralo biti leto krajše za približno en dan. Porodi se nam še zanimivo vprašanje. Kaj bi se zgodilo z vrtenjem Zemlje, če bi jo uporabili, kot velik generator električne energije, kot si je to že pred sto leti zamislil Nikola Tesla, danes pa se že pojavlja kot ideja za opcijski naravni vir. Ideja je v tem, da bi energijo vrtenja Zemlje okoli svoje osi spreminjali v druge oblike energije, predvsem v električno ... Zemlja se vrti okoli svoje osi, ki je nagnjena za 23,5 stopinje O ZEMLJA Tudi Luna in zaradi nje plimovanje je razlog za ustavljanje Zemlje LUNA STROKOVNO ( oktober 37 POPOLNI LUNIN MRK Dne 9- novembra bo iz naših krajev viden popolni Lunin mrk. Delni mrk se bo pričel ob 0h35m, ko bo Luno počasi začela prekrivati Zemljina senca. Popolni mrk se bo pričel ob 2h10m, ko bo celotna polna Luna potonila v Zemljino senco in bo trajal do 2h31m, ko jo bo Luna začela zapuščati. Sredina mrka bo ob 2h20m. Delni mrk se bo končal ob 4h05m, ko bo Luna popolnoma zapustila Zemljino senco. Kot zani- mivost naj povem, da Luna med popolnim mrkom sveti v rdeče rjavi barvi, saj jo osvetljuje žareča Zemljina atmosfera, v katero se ujamejo sončni žarki. V novembru bo še popolni Sončni mrk in sicer 23. novembra, vendar iz naših krajev ne bo viden. ZNANE IZJAVE Kdor bere knjige tako, kot prisluhne prijatelju, se mu bodo odprle in bodo postale njegove. Kar bere, bo ostalo pri njem in ga bo razveseljevalo in tolažilo, kot znajo samo prijatelji. (Herman Hesse) Ko Sonce zaide --- tudi na Zemlji sveti večerna zarja. To je svetloba sončnih žarkov, ki se ujamejo v Zemljini atmosferi. Iz istega razloga tudi Luna ob popolnem mrku sveti rjavo-rdeče, čeprav je popolnoma potopljena v Zemljino senco. LUNINE MENE Prvi krajec 01. 11. 2003 ob 05:27 Polna luna 09. 11. 2003 ob 02:15 Zadnji krajec 17. 11. 2003 ob 05:17 Mlaj 24. 11. 2003 ob 00:00 Prvi krajec 30. 11. 2003 ob 18:18 Polna luna 08. 12. 2003 ob 21:39 Zadnji krajec 16. 12. 2003 ob 18:44 VZHODI IN ZAHODI SONCA 1.11. Vzhod: 06:421. 12. Vzhod: 07:23 Zahod: 16:49 Zahod: 16:18 15. 11. Vzhod: 07:0215. 12. Vzhod: 07:37 Zahod: 16:31 Zahod: 16:17 Popolni Lunin mrk: 09. 11. 2003 ob 02:20 Popolni Sončni mrk: 23. 11. 2003 ob 23:48 PREDSTAVITEV RODOV Rod Srnjak Področje delovanja: območje občine Logatec, poleg Logatca smo aktivni še v naseljih Laze in Jakovica (ob Planinskem polju) Leto ustanovitve: 1993 Število aktivnih članov: trenutno približno 80 Struktura rodu: 5 vodov Mč, 2 voda GG, klub PP, klub grč Najbolj zagrizen PP v rodu: Matej Cer-pič, Petkovec 1a, 1372 Rovte pri Logatcu, GSM: 041/379-034, cerpo@email.si Spletni naslov: http://rs.rutka.net/ Simbolika rodovega ¡mer Ime rodu spominja na najvišji vrh občine Logatec (Srnjak 918 m), ki ga vsako leto tradicionalno obiščemo. Poleg tega je srnjak pogosta žival v gozdovih, kjer se taborniki veliko zadržujemo. Rodovo ime simbolično predstavlja življenje v naravi, kar je bistvo taborništva. STROKOVNO ( oktober 39 Crga KOSOBRIN Učinkovine: Provitamin A, C vitamin, vitamini B1, K in P, železo, kalcij, oksalna kislina, beljakovine, ogljikovi hidrati, dušične snovi. Uporabnost: Mladi listi in poganjki za juhe, pri-kuhe, kašo in krušno moko. Iz zeli je mogoče pridelovati rdeče barvilo, iz rastline pa lahko pripravimo zelo okusen in zdravilen čaj. Včasih je bil takšen čaj zelo v modi, znan tudi pod imenom jezuitski ali meniški čaj. METLIKINA JUHA Potrebujemo 6 dag masti, 1 čebulo, 2 krompirja, 2 skodelici grobo sesekljanih prevretih metlikinih listov, jušno zelenjavo, sol in 2 žlici kisle smetane. Priprava: Sesekljano čebulo in na kocke narezan krompir prepražimo na masti, dolijemo vodo in dušimo do mehkega, dodamo metlikine liste, zali jemo z vodo, v kateri smo pred tem skuhali ju-šno zelenjavo. Ko prevre, dodamo 2 žlici kisle smetano, dobro premešamo in solimo po okusu. OMLETA IZ METLIKE Potrebujemo 2 jajci, 1 dag olja, ščepec soli, žlico mleka in skodelico narezanih metlikinih listov. Priprava: Jajci ubijemo, dodamo žlico mleka, ščepec soli, stepemo in zlijemo v ogreto maščobo, povrh pa potresemo drobno narezane in prekuhane metlikine liste. BELA METLIKA (Chenopodium album L.) Je enoletna rastlina in zraste do 1,5 m višine. Listi so celoro-bi in nazobčani in zeleno modrikasti. Najdemo jo na neobdelanih površinah, vrtovih in njivah. Pri nas raste več vrst, ki jih zlahka zamenjamo s katero od vrst lobod. Še drugi vrsti, ki jih ravno tako lahko uporabljamo v prehrani sta Stajska metlika (Chenopodium bonus-henricus L.) in Mnogosemen-ska metlika (Chenopodium polyspermum L.). METLIKINA PRIKUHA Iz metlikinih listov lahko pripravimo prikuho na podoben način kot špi-načo. PALAČINKE Z METLIKINIM NADEVOM Potrebujemo mlade liste metlike, nekaj žlic skute, surovino za palačinke, žlico kisle smetane ter sol in poper po okusu. Priprava: Očiščene mlade liste metlike pre-vremo v slani vodi in jih grobo sesekljamo. Dodamo nekaj žlic sveže skute in žlico kisle smetane ter sol in poper po okusu. Iz mase spečemo paličinko. S pripravljenim nadevom namažemo palačinke. POLPETE IZ METLIKE Potrebujemo 3 žlice olja, V čebule, H kg kruha, malo vode, poper, sol, 2 vejici dobre misli, 4 skodelice dušenih sesekljanih listov metlike, 2 jajci, moko po potrebi, strok česna in olje za peko. Priprava: Na olju svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, primešamo namočen kruh, malo zalijemo z vodo in prekuhamo. Ohladimo, popopramo, začinimo s strtim česnom, sesekljano dobro mislijo in posolimo. Primešamo sesekljane metlikine liste in jajci. Po potrebi dodamo še moko. Oblikujemo polpete in spečemo v vročem olju. 40 STROKOVNO MEDNARODNE Matic Stergar Vedno več nas je Pozdravljeni! Čas leti, kot bi mu kdo podkuril pod nogami in že je mesec naokoli, tako da se vam spet oglašam z informacijami iz "krokodilje" komisije. Že se pozna naše počitniško delo in pozitivna energija, ki jo vejemo v svet, kar se odraza v povečanem zanimanju naših taborniških prijateljev, da bi se nam pridružili. Tako bodo tokratne mednarodne strani namenjene predstavitvi naše nove članice Petre, poleg tega pa vas nameravam opozoriti na dogodek leta 2005, ki ima vse možnosti, da konča kot dogodek desetletja in hkrati krona stoletnega skavtskega delovanja. Vas zanima? Le preberite ... Petra Peunik Stara sem 22 let in prihajam iz Rodu Pusti grad iz Šoštanja. Tabornica sem že 15 let in v tem času sem doživela že mnogo zanimivega na taborniškem področju. Dolgo sem vodnica, pa načelnica programa za MČ, zadnje leto pa sem delala v klubu PP-jev. Delo v rodu ni dolgočasno in ga nikoli ne zmanjka, vendar želim sodelovati pri nečem novem in predvsem zanimivem. Ker rada potujem in si s tem nabiram izkušnje in nepozabna doživetja, je delo v KMD kot nalašč zame. Bila sem tudi na 20. svetovnem jamboreeju na Tajskem, ki je zares nepozaben. Ravno zaradi tega želim, da bi se podobnih mednarodnih akcij udeleževalo čim več naših GG-jev in PP-jev. Potem, ko ste spoznali simpatično Petro, vam postavljam nekaj vprašanj, na katera si lahko odgovorite kar v mislih: si predstavljate avanturo življenja? Si predstavljate dvanajst akcijsko zapolnjenih dni, ko boste spoznavali številne nove prijatelje in se kosali z izzivi? Si predstavljate, da ste del evropskega skavtskega dogodka desetletja? No, zdaj gotovo že veste, da vam govorim o evropskem jamboreeju 2005, nemara pa si tudi mislite, da si organizatorji malo preveč laskajo. Avantura življenja, dogodek desetletja ... pa kaj še! Veste kaj, zna biti, da imajo čisto prav. V Hylands parku, v Veliki Britaniji, bo od 29. julija do 10. avgusta 2005 več kot 20.000 mladih iz cele Evrope, pa še kar nekaj iz ostalih delov sveta. To pa je že skoraj popolna garancija za uživancijo, morda celo življenja. Kdor je že kdaj bil na kakšnem jamboreeju ali kakšnem drugem velikem mednarodnem taborniškem dogodku, je bilo že tole opozorilo dovolj, da se je odločil, da bo tudi sam v Angliji poleti 2005. Kdor pa take lepe izkušnje še nima, mi lahko verjame na besedo, da mora vsak tabornik enkrat na tak dogodek. Ravno zato vas nanj opozarjam že zdaj, ko še v leto 2004 nismo zakoračili. Rekli boste, da je do takrat še več kot leto in pol in naj vas s tem ne morim že zdaj. Jaz pa vam povem, da leto in pol še prehitro mine in da kar začnite razmišljati o pripravah. Moje tokratno oglašanje je namenjeno predvsem temu, da se zaveste tega, da se bo leta 2005 dogajalo nekaj zelo zanimivega in da vam bo to počasi prišlo v podzavest. Če bomo STROKOVNO ( oktober 41 zaceli priprave pravočasno in dobro organizirano, nas gre lahko v Anglijo več kot 200. S podrobnimi informacijami o Eurojamu vas bom redno zalagal v naslednjih številkah, tisti pa, ki ste preveč neučakani lahko med tem malo pode-skate po internetu, in sicer na strani eu-rojam.org. Danes pa še nekaj osnovnih informacij; kot rečeno, termin je 29. 7. - 10. 8. 2005, udeleženci so stari od 11 do 18 let, ostali so v vodstvu; okvirna cena dogodka je okrog 90 tisočakov za udeležence in 81 tisočakov za osebje. Ta cena vključuje hrano in aktivnosti na taboru ter osnovno zdravstveno zavarovanje, ne vključuje pa stroškov odprave in prevoza. Pa še to: išče se vodstvo slovenske odprave na Eurojam. Pogoji so silno skopi: polnoletnost, plačana članarina in, po možnosti, udeležba na kakšnem večjem mednarodnem taborniškem dogodku. STE ŽE SLIŠALI, da namerava Zveza tabornikov Slovenije kandidirati za Svetovno skavtsko konferenco leta 2007? Malo o tem, pa se o čem, naslednjič. Do takrat pa uživajte dneve! NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK:. ROD:_ ULICA:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 42 RAZVEDRILO POPOTOVANJA Meti Buh, RaR Damijan Gašparič - Dumy, RTT MADAGASKAR - Rdeči otok Ko-kokoooo! Razburjene kokoške pod mojim sedežem me zbudijo iz kratkega spanca. Vlak je še za odtenek bolj poln, čeprav se je že prej zdelo neverjetno, da lahko v en sam vagon spraviš toliko ljudi, živali in banan. Dva bela tujca - Dumy in jaz - uživava v pestri družbi v drugem razredu. Edina belca sva in oči so nenehno uprte v naju. Kdor vpraša, odkod prihajava, ob besedi "Slovenija" ponavadi modro prikima. Najbrž se je spet kaj pokvarilo, saj stojimo že več kot dve uri. A čas na Madagaskarju teče počasi in to nikogar ne moti. Čeprav smo za 150 km potrebovali 12 ur, smo veseli, da smo še vedno tu in da lična parna lokomotiva našega vagona ni pozabila kje na poti, kot se včasih zgodi. ljenja na tem otoku, saj je naše ministrstvo za kmetijstvo postavilo kmetijski izobraževalni center v bližnji Matangi. Gobavska vas v Farafangani je zidana in lepo urejena. Malgaški kirurgi uspešno zdravijo to bakterijsko bolezen in jo počasi izkoreninjajo. Problem, ki ostaja, je izobraziti ljudi in najti tiste, ki trpijo za gobavostjo. Za mnoge družine je imeti gobavca še vedno sramotno in ga skrivajo doma, namesto da bi ga poslali na zdravljenje. Tem počasi razpadajo najprej hladnejši deli telesa (nos, prsti), kasneje pa se še razširi. K sreči je bolezen izredno težko nalezljiva in zahteva za razvoj zelo slabo higieno, tako da ni strahu, da bi "skočila" nate. Čevljar Geronim dela čevlje za ljudi, ki jim je gobavost vzela prste ali del podplata. Prijazno zašije tudi moje razpadle tevice in v francoščini zaželi srečno pot naprej. Pot je res še dolga in okvirni plan čisto preoptimistično postavljen za en mesec časa. Nekaj dni pri stricu na vzhodni obali, nato potapljanje na zahodni obali in za tem s kolesi proti severu ... A v resnici Madagaskar sploh ni tako majhen Ime "Rdeči otok" je Madagaskar dobil po barvi zemlje. Za nama je že obisk pri mojem starem stricu Frenku, ki kot misijonar že 35 let dela v gobavski vasi v Farafangani in se kljub starosti in številnim prebolelim malarijam dobro drži. V revni državi za mnoge bolnice in šole skrbi katoliška cerkev ob pomoči donatorjev iz Francije, Kanade in številnih drugih držav. Tudi Slovenci smo prispevali k izboljšanju živ- Riževa polja. RAZVEDRILO ( oktober 43 Mimogrede: kot na zemljevidu, še bolj pa k času za transport prispeva cestna infrastruktura. Tridesetkrat večja država od Slovenije ima 2000 km asfalta. Približno tako je torej, kot da bi bil edini slovenski asfalt od Ljubljane do Novega mesta. Lafu - drago; lafu, lafu - precej drago; lafu be - zelo drago Za dodatno pestrost potovanja je poskrbela zaostrena politična situacija v državi. Prve demonstracije so se začele dva dni pred najinim prihodom. Vzrok so bile volitve, na katerih je stari predsednik Ratsiraka ponaredil končni izzid. Ratsira-ka je kot tipičen predsednik tretjega sveta zadnjih trideset let pretakal denar iz mednarodne pomoči predvsem v svojo vilo. Ekonomsko stanje države je zato v 43 letih, odkar Madagaskar ni več kolonija Francije, vedno bolj pešalo in pahnilo državo med deset najbolj revnih na svetu. Novi predsedniški kandidat Ravalomanana je dal ljudem upanje, da se bo končno nekaj premaknilo in tako so po rezultatih volitev v vseh mestih začeli z množičnimi protesti. Na enem od njih sva v univerzitetnem mestu Fianarantsoa ves dan demonstrirala tudi midva z Dumyem. On je hodil z moškimi, jaz pa z ženskami. Skupaj smo žvižgali, kričali in peli za nov Madagaskar. Prava žurka. Fianarantsoa se nahaja na osrednjem platoju iz granita. Klima je prijetnejša, prav tako pa so ljudem prihranjeni cikloni, malarija in kolera, ki pestijo obalni svet. Prav v tem mestecu pa se je zgodilo še nekaj zanimivih stvari. Srečala sva prvega Malgaša, ki je vedel za Slovenijo. Bil je desetletni fantič, ki nama je hotel prodati nekaj čestitk, ki jih je sam narisal. Ko je slišal, od kje sva, je potegnil iz žepa bankovec za 100 slovenskih tolarjev in vprašal, če mu jih zamenjava v malgaške franke. Isti večer je Dumy prvič zahaluciniral zaradi Lariama in bilo je res zabavno. Mene pa je naslednji dan butnil glavobol za v Guinnessovo knjigo rekordov. Oboje sva našla v dvajsetih vrsticah opisanih stranskih učinkov Laria-ma - močnih tablet proti malariji, ki te spremljajo na vseh potovanjih v tropske kraje. Rašičani na čajanki zbiramo antibiotike, ki neporabljeni čakajo v domačih predalih. Skupaj z denarjem, ki ostane od Lučke miru, jih pošljemo na Madagaskar. Če želite, se lahko pridružite tej mali humanitarni akciji. (m) "Salu vazaha - pozdravljen tujec," rečejo in ti stisnejo roko. Se nadaljuje... 44 RAZVEDRILO Kako? Zakaj? Pa kdo sploh? Te poljublja od znotraj. Te boža ne samo od zunaj. Da te vonj njegove, njene kože ne vzdrami. In da te preplavi neskončna radost, neizmerno zadovoljstvo in da se predaš popolnosti. Ana je že našla odgovor. Le za pokušino spet tukaj, sicer pa še vedno toplo predlagam, a se enega teh krasnih jesenskih dni zapodiš na blazine s prijetno knjigo v roki - Gospod Bog, tukaj Ana. Nisem vam še povedal, na kakšen način je Ana reševala probleme, kajne? če se je Ana spopadala s položajem, ki ni bil lahko rešljiv, je preostalo samo eno - da si se slekel. In tako sva bila v postelji, cestna svetilka je osvetljevala sobo, Ana si je glavo podpirala z dlanmi, s komolci pa se je krepko naslanjala na moje si. čakal sem. Tako je blagovolila ostati kakšnih deset minut, da si je svoje razpra-vlja-nje pravilno razporedila, nato pa se je sprožilo. "Gospod Bog je naredil vse stvari, kajne?" Nobenega smisla ne bi imelo reči, da tega pravzaprav ne vem. Rekel sem "da". "Tudi nesnago in zvezde in živali in ljudi in drevesa in sploh vse, in pupke?" Pupki so bili tista majčkena bitja, ki sva jih opazovala pod mikroskopom. Rekel sem:"Da, vse to je naredil." Pritrdilno je prikimala:"Nas Gospod Bog v resnici ljubi?" "Prav gotovo," sem rekel. "Gospod Bog ljubi vsako stvar." "O," je rekla. "Že prav, zakaj pa potem pusti, da se stvari poškodujejo in umrejo?" Glas ji je zvenel, kakor da bi čutila, kako je izdala nekaj svetega in zaupnega, vendar je o tem vprašanju premišljala in ga je torej morala izreči. "Ne vem," sem odvrnil. "Zelo veliko stvari je, ki jih o Gospodu Bogu ne vemo." "Dobro torej," je nadaljevala, "če o Gospodu Bogu veliko stvari ne vemo, kako potem vemo, da nas ljubi?" Lahko sem videl, da bo do tega enkrat prišlo, vendar hvala bogu na svoje vprašanje ni pričakovala odgovora, v naglici je namreč nadaljevala: "Tiste pupke bi lahko imela tako rada, da bi me bilo konec, ampak bi nič vedeli, kaj? Jaz sem milijonkrat večja od njih, Gospod Bog pa je milijonkrat večji od mene, kako naj torej vem, kaj počenja Gospod Bog?" Za hip je pomolčala. Pozneje sem pomislil, da se je tisti trenutek zadnjikrat ozrla na otroštvo. Potem je nadaljevala: "Fynn, Gospod Bog nas ne ljubi." Obotavljala se je. "Ne ljubi nas zares, veš, samo ljudje lahko ljubijo. Jaz ljubim Skilca, ampak Skilec mene ne ljubi. Ljubim pupke, ampak oni mene ne ljubijo. Ljubim tebe, Fynn, ti pa me ljubiš, kajneda?" Tesneje sem jo objel. "Ljubiš me, ker si človek. Jaz v resnici ljubim Gospoda Boga ampak on mene ne ljubi." Zvenelo je kakor mrliški zvon. "O za vraga," sem pomislil. "Le zakaj se mora to dogajati ljudem? Zdaj je izgubila vse." Ali motil sem se. Z obema nogama je že trdno stala na naslednjem kamnu v plitvi vodi. "Ne," je nadaljevala, "ne, ne ljubi me, ne tako, kakor me ti, to je drugače, to je milijonkrat večje." (...) "Fynn, ti znaš ljubiti bolje kakor vsi ljudje na svetu, in jaz prav tako, kaj praviš? Ampak Gospod Bog je drugačen. Vidiš, Fynn, ljudje lahko ljubijo samo zunaj in lahko poljubljajo samo zunaj, Gospod Bog pa te lahko ljubi prav od znotraj, v tem je razlika. Gospod Bog ni tak kakor mi; mi smo Gospodu Bogu majčkeno podobni, ampak še ne kaj dosti." RAZVEDRILO ( oktober 45 JEŽKOV KOTIČEK Na strehi sveta Najpogosteje me najdejo knjige, ki v svojih nedrih skrivajo slikovite zapise o ljudeh, ki živijo še malce dlje od konca sveta, dihajo cisto drugačna življenja in verjamejo v bogove, ki z našimi niso niti v daljnem sorodu. Ko dodamo še ščepec doživetih vtisov narave -najraje kakšnih najvišjih gora - je zame knjiga za čas pred spanjem skoraj popolna. Ne trdim, da je knjiga, ki vam jo predstavljam v naslednjih vrsticah, najboljši, najmikavnejši in najbolj posrečen primerek v uvodu opisane vrste. Gotovo pa ustreza tem zahtevam in pritegne pozornost. Vsaj mojo je! Naj na začetku opozorim, da Sedem let v Tibetu ni zgodba napisana po nekem filmu, v katerem je igral ne-vem-kateri Brad Pitt, temveč resnična zgodba Heinricha Harrerja, ki je s svojim tovarišem preko najvišje ležečih gorskih prelazov zbežal v svobodo. Svoje prigode je natančno in obsežno popisal v pričujoči knjigi, bojda pa je nato res nastal še film. Heinrich Harrre je bil mlad, perspektiven plezalec, ki ga ob zori druge svetovne morije povabijo med udeležence nemške gorniške odprave na Nanga Parbat. Pred njihovim povratkom v Evropo izbruhne vojna, ki jim prekriža načrte srečne vrnitve in da povod avtorjevi epopeji. Njegov nemiren, a zdrav duh v zdravem telesu, prežet z uporno in vztrajno voljo, mu ne da, da bi pričakal konec vojne kot interniranec v indijskem taborišču. Z nekaj tovariši kani zbežati in začne se prava mala zimsko-gorska odisejada. Cilj? Svoboda. Če je narava na trnovi poti storila vse, da bi pobegla ujetnika odvrnila od njunih namer, bi česa takega ne pričakovali od ljudi. Toda - kakor pravi spremna beseda - Tibet ne mara tujcev. Oblasti in tudi večina ljudi, ki sta jih srečala, bi storila Jez svetuje, vi preberete: Heinrich Harrer, Sedem let v Tibetu vse, da bi ju čimprej vrnili bodisi čez mejo v Nepal bodisi nazaj v Indijo. Ko po epskih dogodivščinah dosežeta "prepovedano mesto" Lhaso, se stvari zasukajo drugače. Zgodba je berljiva, predvsem pa vseskozi dovolj napeta in poučna. Kot neučakanemu bralcu se mi je včasih zazdelo, da mestoma teče malenkost prepočasi, slog pa je malce.. .pied-vsem pa stvar okusa. Presodite sami, priporočam! Naslednjič pa k resnejšim temam. Še modrost - tibetanska seveda: "Treba se je naučiti biti potrpežljiv in si dati dosti časa, zakaj človek tako prej pride na cilj." 46 ^ RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO ODGOVORA STRIC VOLK I Zima se bliža. Prvi sneg me je prav pošteno presenetil in hladno vreme je opozorilo, da se bo treba počasi zavleči v brlog. Še dobro, da moji satelitski programi lovijo vse programe taborniške bratovščine, tako da sem na tekočem z informacijami. Zadnje čase jih je že preveč in v tej poplavi se človek težko odloči, katere so uporabne in bodo na njih temeljile naše odločitve. Ko smo že pri odločitvah; onega dne sem si privoščil neposredni prenos iz hrama kulture. Na pogled je program izgledal precej kaotično, vendar so peščenosrajčniki vseeno delovali zelo organizirano. Predvsem je bilo prijetno videti željo po izmenjavi mnenj in stališč; dobil sem občutek, da je energija preplavila njihove ideje kot kri prekrvavi moje žile, ko se spomladi skobacam iz brloga. Dobil sem občutek, kot da bi kdo obrnil ploščo - kot eksperiment, da vidimo če deluje tudi od spodaj navzgor. In očitno je bilo, da deluje. Še več, deluje še bolj na glas in še z večjo vnemo vseh, ki so skočili na vrtiljak. In tiste, ki so ta ples opazovali samo od strani je bilo toliko, da bi jih lahko preštel na kremplje ene tace. Vaš stric Volk t-! 6 8 Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. 1. Kaj pomeni Rwebandira? Z - tisti, ki gre naprej, P - tisti, ki se ne ustavi pred ničemer, I - tisti, ki premaguje ovire 2. Kaj za tabornike pomeni kratica JOTA? L - zbor tabornikov v zraku, U -taborniki se zberejo ob krožniku jote, E - dan ko se prek radijskih valov pogovarjajo taborniki s celega sveta 3. Zemlja je nastala pred ... Č - približno 4,5 milijardami let, S - 6 milijardami let, V - pred 2 milijardama let. 4. Koliko enot sestavlja rod Vidra iz Lendave? T - štiri, N - tri, Z - dve 5. Kaj je Lariam? U - tablete proti pikom komarjev, K - tablete proti malariji, T - sobna rastlina 6. Kje lahko najdemo belo metliko? O - na neobdelanih površinah, vrtovih in njivah, U - v Beli krajini, Z - v gozdovih in gozdnih jasah 7. Kateri študentje taborniki organizirajo Stam čago? P - ljubljanski, E -kranjski, S - mariborski 8. Kdo je v Ratsiraka? C - čevljar v vasi v Farafangani, T - predsednik Madagaskarja, J - misijonar, ki dela v gobavski vasi v Farafangani 9. Koliko je nagnjena Zemlja na os Sonca? R - leži pravokotno na sonce, H -za 35, 2 stopinje, A - za 23,5 stopinj 10. Koliko let je preteklo od ustanovitve rodu Srnjak? J - 10 let, G - 12 let, V -60 let REŠITEV IZ ŠTEVILKE 10: NOČ ČAROVNIC Rešitve so: Reševalec: RAZVEDRILO ( oktober 47 NAGRADNA KRIŽANKA L. Nagrajenci in nagradni razpis številka 11 Pravilno izpolnjen kupon št. 9 je poslalo 11 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: TITANIK, ZLATA PUŠČICA, ENOCEVKA, TORERO, NAČELEK. Nagrajenci so: DROGINO nagrado prejmeTimotej Pančur iz Zgornjih Gorij, KNJIGE pa dobijo Uroš Vončina iz Kranja, Aleš Simončič iz Ljubljane in Sandra Murgelj z Otočca. Čestitamo! Nagradne kupone št. 11 pošljite najpozneje do 25. novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.