o ZAKONU. IVANKA KLEMENCIC. Najprv'otnejÄa oblika člov^eške družnosti je zakon. Ta dru/nost je utemeljena v člo- veški naravi, v njegovi spolni različnosti, ki teži po spojenju v svrho ohranitve in množitve. Zakonska družnost je torej v človeštvu stalna, ni pa stalna in povsodi jednaka oblika te družncsti. Nočem navajati tu oblik zakona v raznili narodih in raznih dobah, saj je vsak izobraženec že več ali manj citai o tem, marveč hočem takoj zavzeti stališče, da je najpopolnejša in naj- vrednejša oblika zakona v katoliškem zmislu t. j. v zmislu enoženstva in e n o m o- štva in v zmislu nerazdružljivosti. Težko je razumeti, zakaj se dandanes v skoro vseh kulturnih narodih baš ta oblika zakona tako vstrajno napada in zametuje ter se mesto nje zahteva oziroma postavlja razdružljivi, takozvani civilni zakon, v kateri obliki se človek lahko trikrat in še večkrat oženi v svojem živ- ljenju, ne da bi bil le jedenkrat udovec ali udova. Od drugih strani — in to baš od tistih, ki jemljejo v zakup ves napredek in vso kuUuro — se pa celo zahteva od- stranitev vsake zakonske oblike; vladati ima svobodna ljubezen t. j. vsak naj si izbira in menja po mili volji (in svoji privlačnosti !) druga za spolno obče- vanje ; glede »ljubezni« je vsak popolnoma svoboden in ni za tozadevna svoja dejanja nikomur odgovoren. Človek pa bi mi.slil, da ker se že — sosebno civiliziran — človek v vseh svojih normalnih življenskih pojavih tako ugodno razločuje od živali, bi se moral še sosebno razločevati od nje glede javljanja tako važ- nega in mogočnega, spolnega nagona. Da, človek bi mislil, da kakor je vsemu nor- malnemu, človeškemu delovanju utisnjen pečat njegove plemenite duševnosti, ki se posebno kaže v njegovem teženju po stalno urejenih razmerah, tako mora ta ple- menita duševnost dejstvovati tudi v spol- nem življenju. Prava, človeškemu bistvu primerna, iz njega izvirajoča in ga ob enem polneča ljubezen je možna le med enim gotovim možem in eno gotovo ženo. Taka ljubezen more biti le čisto osebna, individualna in zato stalna ; ne trpi nikake menjave, ni- kakega kompromisa .. . Temeljem take lju- bezni — in le na tem temelju naj bi se sklepale zakonske zveze — sklenjen zakon je a priori stalen, nerazdružljiv. Ker je pa človek družno bitje in živi v družbi, od katere prejema razne ugodnosti in dobrote, od katere je. skoraj popolnoma odvisna njegova eksistenca in na katero g^a vežejo velike dolžnosti, zato je človek tej družbi tudi odgovoren za gotova svoja deja- nja, mej katerimi je jedno najvažnejših zasnutje lastne družine. Za ta dejanja iskati si mora človek formalne sankcije od družbe ter se mora podvreči dotičnim njenim naredbam. To velja v javnopravnem oziru. Ver- ski moment pa itak izključuje vsak dvom. Ako je dandanes na svetu toliko ne- srečnih v katoliški obliki sklenjenih zako- nov, temu nikakor ni kriva ta oblika, kakor dovolj bedasto trdijo gotovi svobod- njaki. Le poglejmo v Ameriko, kakšno veljavo ima zakonska zveza tam. Saj listi skoro vsak dan poročajo o kaki »ameri- kanski« poroki ali ločitvi zakona. Da, za- kon je v Ameriki degradiian v karikaturo! Moralna propalost in gnjiloga zakonskega življenja, ki vlada tudi v drugih deželah, kjer je uveden civilni zakon, nam istotako ne vzbuja ni najmanjše vere in ni naj- manjšega zaupanja v svobodnejše zakun- ske forme. O idealnem pojmovanju zakona ali katoliškem prepričanju naj niti ne go- vorim. Vzroka nesrečnim zakonom moramo že iskati globje, in sicer pred vsem v f r i- V o In ost i, s katero se zakoni sklepajo.. Že gori sem omenila, na katerem te- melju edino bi se imele sklepati zakonske zveze, namreč na temelju prave, istinite ljubezni. Fdino ta temelj je zanesljiv in vreden, da si na njem zasnujemo neraz- družljivo zakonsko družbo, edino s to lju- beznijo v srcu smeta mož in žena skleniti dosmrtno pogodbo mej sabo in Bogom. Kajti zakon je svet in vzvišen misterij in gorje mu, kdor ga z drzno nogo pog-azi v blato ! In vsak izmed nas ve iz lastnega opazovanja, na kako lahkomiseln ali tudi naravnost nemoralen način se često skle- pajo zakoni, toliko v takozvanih višjih in boljših krogih, kakor tudi v nižjih slojih. V prvih prečesto odločuje edino le špeku- lacija, bodisi glede premoženja, bodisi glede zvez za pospešenje službenega avancementa. Dostikrat tudi u vidita »skrbni papa in mama«, da se jima odrasli sin popolnoma pobarabi, ako se jima ne posreči nemu- doma ga oženiti — seveda s »primerno? nevesto. Dobrodušni ali pa tudi zviti »ha- lodri« se navadno uda ter gre in se v »gali« pokloni nevesti, ki sta mu jo izbrala skrbna stariša... To velja z ozirom na možki del ; kar se pa tiče žensk, so pa po »skrbni vzgoji« navadno tako globoko uverjene o neizogibnosti svojega »ženskega poklica«, da so takoj na uslugo, kadar papa in mama mislita, da bi to bila »pri- merna«, »ugodna« ali celo »izvrstna« par- tija. Da je v takih okoliščinah sklenjen zakon obema deloma pred vsem »težak jarem«, za katerega jezo se skušata za- konca vsak na svojo stran kolikor najbolje mogoče odškodovati, ali se tega jarma rešiti — nas učijo žalostne vsakdanje skuš- nje. Ali kdo bi si upal imeti drzno čelo, da bi radi propalosti ali lahkomiselnosti nekaternikov metal blato na vzvišeno insti- tucijo samo ter zahtevLl, da se v večjo komodnost teh ljudi poruši ! V nižjih slojih istotako manjka pra- vega pojma o zakonu in spoštovanja do njega. Možkim je tu navadno cilj, ki ga 2St hočejo doseči z zakonom, ta, da si pridobe v ženi zvesto oskrbnico, ki jim bo za maj- hen denar dajala dobro, zdravo hrano, jih prala in šivala ter jim sploh v vsem stregla. Mnogi poleg tega računajo tudi še na poseben ženin zaslužek. Važen moment pa seveda tvori tudi spolni egoizem...... Po drugi strani pa nižje ženstvo večinoma išče in pričakuje v zakonu preskrbitve ali vsaj prijetnejšega, svobodnejšega življenja, ne da bi le pomislilo na velike in teške dolžnosti in trpljenja, ki čakajo žensko v zakonu, sosebno v nižjih slojih. Priprosta dekleta komaj čakajo, da jih kak fant v nedeljo ali praznik povabi s sabo na ples ali sploh v gostilno ; in ko sta bila tako sku- paj drugič in tretjič — postalo je njuno razmerje intimno, ne da bi se bili zbližali tudi njuni duši, ki sta si še čisto tuji, ne- znani ... Taka dva mlada človeka često tudi v bodoče spaja edino le telesna strast, brez vsake globlje duševne simpatije, ako se še celo ne mrzita. Posledice spolnega občevanja navadno ne izostanejo in pod pritiskom javnega mnenja in časih vesti vzame možki v zakon žensko, katere ne ljubi, pač pa dostikrat zaničuje. Kaj čuda, ako se mej takimi zakonci že zgodaj po- javijo konflikti, kaj čuda da se tudi v nižjih slojih najde dovolj ljudi, ki jezno trgajo na zakonski verigi !... Pa še neka druga splošna okolnost js mnogokrat vzrok bolestnim konfliktom v zakonu, ako sploh ni grobokop zakonske sreče. Kdo izmed nas ne pozna nobenega slučaja, v katerem bi bila ženina n e i z o- braženost ako ne vzr-ok naravnost ne- srečnemu zakonu pa vsaj' vzrok ne — srečnemu zakonu, mučnim trenotkom in vedno se ponavljajočim sporom ! Da : dvig- nite ženstvo na višji kulturni nivo, /.bližite čim bolj žensko izobrazbo z možko in po- globite izobrazbo v obče — in prepričali se boste na lastne oči, kako kruto ste gre- šili nad človeško družbo, ko ste žensko izključili od resnične izobrazbe. i Ko naštevamo vzroke nesrečnih za- konov, pa ne smemo izpustiti enega čini- telja, ki v novejši čas kaKor strašna kužna bolezen razsaja mej človeštvom : A 1 k o- h o 1 i z e m. Kdo bi seStel solze in gorje nesrečnih žena pijancev ! In kdo znpopacle gorje onih rodbin, kjer je žena udana pijančevanju, ali kjer sta mož in žena pi- janca ! Pač čas je že, da se zdramimo ter resno pomerimo s tem velikim sovražnikom človeške sreče ! Ako bi se v človeštvu poglobil pojm o zakonu, ako bi vsak, ki stoji pred oltar- jem, da sklene sveto zakonsko zvezo, lahko položil roko na srce ter molil : Vsevedni 1 preiskal sem svoje srce, preskusil sem svoje nagnenje in našel sem, da je moja ljubezen tako istinita, močna in globoka, da bo prenesla tudi nesrečo in trpljenje, da bo trajala do smrti. V Tvoje roke po- lagam svojo zakonsko pogodbo ...; ako bi ženstvo mnoge lepe svoje lastnosti ople- menilo in poglobilo s temeljito izobrazbo duha, ako bi alkoholizem igubil svojo gro- zovlado nad človeštvom in ako bi v člo- veški družbi zavladala malo večja pravič- nost — ne izvzemši ženstva, potem bi vstala zakonska sreča v vsi svoji čudoviti, neminljivi lepoti ter bi človeštvu dala pozabiti vsaj polovico zemeljskih boli. Naj nam sveti ta ideal, da mu pri- pravimo pot ! 282