Slovansko slovstvo.
*   Kratek navod za poduk v petji za kteri koli glas. Zložil Anton Forster, pevovodja ljublj. čitalnice.
Jako dobro in lepo je dosegel izdatelj dvojni svoj namen: da zlajša in prikrajša učitelj u podučevanje, učencu pa daje pripomoček, da bi ponavljal doma, kar se je učil. Kar imamo tu pred seboj, je prvi kos tega ,,navoda" in obsega na kratko to-le: Po začetnem elementarnem oddelku pevskega umenja vrste se razne vaje, eno- in d v oglasne za kterikoli glas, za njimi slede triglasne, ktere so vredjene tako, da se razdele lahko na 2 tenorja in 1 bas ali pa na 1 tenor in 2 basa — pa so postavljene tudi tako, da se rabijo dvoglasno (brez basa, posebno za sopran in alt). — Nadaljevanje bo enako osnovano. — Z dobro vestjo priporočamo tedaj to delo, kteremu je tudi vnanja oblika primerna in pripravna. Vse je prav izvedeno in praktično^ sestav lj eno ; posebno všeč so nam slovanski izgledi. Čast in hvala marljivi delavnosti g. pevovodje! Obrodila je sad, kterega bo gotovo vesel, komur je namenjen — učitelj in učenec.
*   CdOBEHCKIf My3EyM. Mucah o noTpeBii Hay-Miiora cpejmma 3a CBaKo.niKa c.ioiicucKa n.ieneiia. Ilaimcao /fp. B. Boriiiiiufi. *waH mirne y*iemix #py-nrrana.
To je zlata vredna knjiga, ktera — popustivši vse politiške ozire — čisto le po poti znanstvenih preiskav dokazuje, da duševna vzajemnost slovanska ni misel od lani ali k večemu od 1848. leta, ampak da je misel starodavna v vseh časih , ko so se narodnjaki vseh plemen slovanskih zavedali, da ena mati je rodila več sinov, ki so imeli svoj jezik: staroslovenski jezik, v kterem sta sv. Ciril in Metod ž njimi govorila itd. Učeni dr. V. Bogišič, ud jugoslavenske akademije , je pisal te „misli" v „srbskem letopisu" leta 1866, iz kterega so v samostojno knjigo natisnjene v zalogi Matice slovenske v Novem Sadu prišle na svetlo. Vredna je ta knjiga, da si jo omisli vsak učenjak slovenski, in še to bi želeli, da bi tudi v nemškem jeziku zagledala beli dan; zamašila bi usta onim ljudem, ki ali iz nevednosti ali hudobije natolcujejo Slovane, da dandanašnji kujejo panslavizem in se sprehajajo v prekucijskih utopijah. Ko so Nemci si naredili en književni jezik, dobro in lepo je bilo to; ako Slovani razodevajo isto željo, greh je to in veliko izdajstvo! Ko so si Nemci snovali središče v narodnem norimberškem muzeji, spet je bilo lepo in dobro; al Bog obvaruj, da bi Slovani kaj tacega počeli!  In učeni
Bogišič v tej knjigi ravno to potrebo slovanskega središča v slovanskem muzeji izrekuje. Za Avstrijo, ktera zdaj na Dunaj i zida velikanske muzej na državne stroške, med kterimi je tudi denar 20 milijonov avstrijskih Slovanov, je dobrodošla ta knjiga. Kaj, ali bi se ne mogel v dunajskem muzeji napraviti oddelek, iz kterega bi se. osnoval slovanski narodni muzej?
-----------------------------                                                ^
403