Delavska Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
liha)* vsak četrtak pop.; ▼ (lučaju praznika	||	Potamezna Številka Din 1*—.	~ Cena: za 1 me«o	||	Oglati, reklamacij« in naročnina na upravo
4an popraj — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii-	II	Din 4‘—, za četrt leta Din 10’—, za	pol leta Din 20*—| za	II	Delavtka zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad
leva o. — Nefrankirana piima te ne (prejemajo	II	inozemttvo Din 7'— (mesečno) —	Oglati: po dogovoru	II	Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900
Tabor ob odkritju Krekove plošče
Kakor da hoče tudi nebo simbolizirati Krekovo življenje in delovanje, je bilo vreme v nedeljo, ko smo odkrili spominsko ploščo dr. J. E. Kreku pri Sv. Joštu nad Kranjem. Življenje dr. J. E. Kreka je bilo en sam vihar in piš v materialistično globoko zasidrani človeški družbi. Kapitalistična miselnost je že pred 50 leti razjedala srca ljudi in kalila božji mir in bratstvo medsebojnega sožitja. Vaški oderuhi so izrabljali bedo kmečkih in obrtniških ljudi v svoj prid s posojili na visoke obresti, industrijski kapitalizem pa je izrabljal delavstvo in že takrat ustvarjal dva bregova, breg bogatašev in breg nemaničev. Brezbožni socializem je stegal svoje roke po teh žrtvah in izgledalo je, da si hočeta osvojiti človeško družbo kapitalizem in brezverski socializem. Ker pa slonita oba na materialistični osnovi, svetovno nazorno na brezverski podlagi, je nastalo pač težko vprašanje za Kreka. Videl je razvoj modernega kapitalizma v bodočnosti, videl pa tudi bodočnost brezverske opredelitve delovnega ljudstva, ki ne sloni na idealizmu in poštenosti. Ce borba delovnega ljudstva ne izvira iz osnovnih načel krščanstva in ne vsebuje notranjih vrednot krščanstva, kateri je najvišji cilj dostojanstvo človeka v Bogu, je taka borba brezuspešna in že v bistvu ne podaja zadostnega jamstva za svoj uspeh. Prav radi tega je Krek iz ljubezni do delovnega- ljudstva krenil svojo pot. Pričel je z delom in hotel preobraziti in organizacijsko preusmeriti vse katoliško gibanje. Ustanavljal je stanovske organizacije, denarno in konsumno zadružništvo, ustvaril je prosvetno delo za delovno ljudstvo in na tej osnovi 7-asadil najmočnejšo politično organizacijo katol. Slovencev. Kratko rečeno: dr. Krek je bil prava plamenica-oznanjevalka novega socialnega življenja ne le pri Slovencih, ampak je njegovo udejstvovanje segalo celo na Hrvatsko in tudi na sever med Čehe.
Kakor je bil dr. Krek sprejet med delovnim ljudstvom, posebno med delavstvom z vso ljubeznijo in razumevanjem, prav tako je povzročil za vso človeško družbo silen vihar. V ozadju so se pričeli zbirati črni oblaki, ki so z daljnim in v po-četku komaj slišnim grmenjem napovedali bojni ples. Kapitalizem, zasidran v človeških srcih, se je pripravljal, da prične z rušenjem tega, kar je ustvarjal dr. Krek. Žalibog, da moramo ob tej priliki ugotoviti, da je v tem viharju junaško vzdržalo edino le krščansko socialno delavsko gibanje v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki se zvesto drži Krekovih načel in jih danes še bolj kot pred časom hoče uveljaviti v človeški družbi. Velko krivičnih besed je že padlo na to idejno še edino Krekovo naslednico, veliko so pretrpeli naši fantje in možje, toda v tem boju so se le še bolj notranje izčistili in postali pravi junaški borci, katerih pa ne bo podrl noben vihar več.
Prihod udeležencev
Čeprav je že sobotno vreme, posebno pa še v noči na nedeljo kazalo, da ne bo drugi dan nič boljše, se je kljub temu zbralo na Sv. Joštu nad 400 prijateljev in častilcev pok. dr. Kreka. Prišli so tovariši prav iz vseh krajev od Jesenic do Maribora, iz rudarskih revirjev, kamniške okolice in Savinjske doline. V svoji sredi smo imeli ta dan dr. Krekovo sestro Cilko in nečakinjo, ki so jo udeleženci še prav posebno pozdravili. Vsi premraženi in marsikateri tudi premočen so se
pozdravil vse udeležence, ki jih tudi skrajno slabo vreme ni zadržalo doma in so doprinesli veliko žrtev s tem, da so na današnji dan prihiteli na goro. Zahvalil se je tudi gorenjskim članom Jugoslovanske strokovne zveze, ki so oskrbeli spominsko ploščo in s tem dali priliko, da se Jugoslov. strokovna zveza trajno oddolži dr. Kreku za nje"-govo veliko delo.
Po uvodnih besedah predsednika je stopil na majhen govorniški oder tov. Jože Gostinčar, prisrčno pozdravljen od vseh navzočih in pričel s sledečimi besedami:
Spoštovani bratje in tovariši!
Dne 27. novembra lanskega leta je preteklo 70 let, odkar sc je rodil slovenskemu narodu in posebno slovenskemu delavstvu človek - genij, ki je vsadil pri nas drevo krščanskega socializma in s tem pokazal in zarisal pot k urejenemu socialnemu gospodarstvu in izobrazbi slovenskemu delovnemu ljudstvu. Ta mož, ta genij je dr. Janei Evangelist Krek.
Krek je dobro vedel, da gonita človeštvo dve veliki sili — delavstvo in inteligenca, fizična in duševna inoč. Toda ti dve sili sta razdvojeni in zato je Krek skušal, da jih čim tesneje združi. Delovnim stanovom, delavcem, kmetom in obrtnikom je govoril o potrebi strokovne in duhovne izobrazbe. Inteligenco, posebno mlade akademike in študente je pa navajal v družabni čut in stike z delovnim ljudstvom. S tem je hotel Krek delo preprostih ljudi in inteligence strniti v celoto s skupnim namenom, da preuredi človeško družbo v krščansko socialističnem smislu po navodilu papeža Leona XIII.
Vse Krekovo delo je šlo za tem, da dvigne slovenske delovne stanove duševno in' gospodarsko in s tem utrdi v ljudstvu krščanstvo samo. V krščanstvu je gledal vzor, ki naj osreči vse narode, ki krščanska načela ljubezni do Boga in do bližnjega dejansko vrše. Krek je gledal v izkoriščanju delovnega ljudstva kršitev zapovedi ljubezni do bližnjega in v tem brezverstvo in nevarnost za krščanstvo samo. Moderni kapitalizem ni nič drugega kot nekrščanski nosilec izkoriščanja delovnega ljudstva. Vsled tega je Krek dosledno zahteval, da se vsi krščanski delovni stanovi po svojih organizacijah zavzamejo za to, da se omeji vsemogočnost kapitalizma v korist delovnega ljudstva.
Krek je preroško gledal tudi grozote bodočih dni, ako se izkoriščanje delavstva v kapitalistične svrhe pravočasno ne umakne pravičnosti. Iz tega vidika je Krek osebno posegel v potrebno praktično delo. Ustanavljal je delavske in kmečke organizacije, zadruge in prosveto, da bi se tako ljudstvo osvobodilo raznih pijavk.
Za delavce jo v svoji dalekovidnosti predložil leta 1898 sledečo resolucijo: »V politiki si ohranja delavska strokovna organizacija svojo popolno nezavisnost, od kakršnegakoli lista, društva ali kake stranke, ker imajo v politiki svoj sam po sebi dani namen, namreč družbeno preosnovo po krščanskih načelih z vzajemnim sodelovanjem vseh krščanskih držav itd.«
S tem je zasnovana neodvisnost delavske krščanske socialne organizacije od kateregakoli vpliva meščanske in kapitalistične družbe.
Dr. Kreka smatramo tudi ca skoraj edinega resnega duhovnega stvaritelja naše sedanje Jugoslavije v Sloveniji. On je zamislil in sprožil niaj-
Krekova spominska plošča
zatekli v zaprte gostilniške in župnijske prostore in se prisrčno pozdravljali med seboj.
Sveta maša
Sveta maša se je radi nerednega prihoda udeležencev zakasnila za pol ure in se je vsled dežja morala vršiti v cerkvi. Daroval jo je ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem g. dr. Blatnik, ki je v svojem cerkvenem govoru prav lepo razložil pomen evangelija te nedelje, da moramo v teh težkih časih predvsem iskati kraljestvo božje in Njegovo pravico. Pri sveti maši je lepo prepeval moški zbor.
Med sveto mašo pa je nastal silen vihar, ki je grozil s svojo besnostjo, da bo napravil še kako posebno škodo, vmes pa je deževalo, kot bi teklo iz škata. Prav povsod so iskali udeleženci zatočišča in radi tega se je tudi spominska slovesnost precej zakasnila. Ko je dež malo pojenjal, so se vsi udeleženci zbrali pred zakrito spominsko ploščo, ki je bila ovenčana s slovensko trobojnico.
Odkritje plošče
Slovesno svečanost je otvoril predsednik JSZ tov. Z u m e r. V uvodnih besedah je najprsrčnejše
niško deklaracijo v dunajskem parlamentu. Deklaracija je vsled raznih mišljenj poslancev dobila konftto vsebino, kakršna je bila predložena parlamenta.
Lahko trdim, da je Krek umrl r borbi za sedanjo našo državo. Bolan in izmučen je odpotoval v Zagreb in Dalmacijo, kjer je vodil tozadevne razgovore. Smrtno bolan se je vrnil iz Dalmacije in šel k prijatelju župniku Bajcu v št. Janž na Dolenjskem, kjer je izročil dne 8. oktobra 1917 Bogn svojo veliko in plemenito dnšo.
Jugoslovanska strokovna zveza, organizacija slovenskega delavstva in nameščcnstva, si je štela v svojo dolžnost, da na tem mestn postavi svojemu očetu, učitelju in voditelju skromni spomenik v znak hvaležnosti in spoštovanja. Meni je pa organizacija poverila nezasluženo čast, da ob tej slovesnosti v navzočnosti yas, bratov in tovarišev, odkrijem spomenik.
Tu poglejte lik našega umrlega dr. Janeza Ev. Kreka. Bodimo vedno zvesto njegovi. Slava mu!
Pri teh besedah je predsednik JSZ tov. Žumer Srečko potegnil zaveso, ki je zakrivala ploščo in obesil na podstavek krasen trnjev venec Mladinske zveze JSZ s šopkom belih nageljev
Udeleženci so ob tem dogodku trikrat vzkliknili: Slava! Tov. Jože Gostinčar pa je, obrnjen proti plošči, nadaljeval:
Ti pa, naš oče, čuvaj iz nebeških višin svoje zveste sinove in hčere, da bomo hodili vedno po tvojih stopinjah in se zvesto držali tvojih naukov, dela in kažipotov.
Proslavil in blagoslavljal si delo in delavcem pripravljal blagoslovljene boljše čase s svojim vzvišenim naukom in nazori! Bog Ti bodi plačnik!
Obljubljamo	ti,	da Ti	ostanemo zvesti in trdni
kakor si bil Ti	in	kakor	trdno stoji naš Triglav,
ki ga ne premakne noben vihar.
Obetamo Ti	slovesno,	da bomo Tvoje nauke
in	navodila zvesto	držali	tudi tedaj, ako bi za-
blode in viharji časov odnesli vidne znake Tvojih del in Tvojega ustvarjanja. Naše duše so Tvoje duše, saj si jim Ti dal polet v sinje višave; resnice in krščanske pravičnosti, kakor tudi človeškega dostojanstva!«
Po tem slovesnem dogodku, ki je globoko segel v srca vseh navzočih, se je tov. Žumer ponovno zahvalil vsem za udeležbo, obžaloval, da vsled slabega vremena ni bila udeležba taka, kot bi jo mi vsi radi imeli ob tej priliki. Obljubil je, da bomo slovesnost obletnice odkritja te plošče praznovali sijajnejše, kar naj bo prava manifesta-
cija krščanskih socialistov za dr. Krekovo in našo skupno idejo. Po burnem odobravanju te misli s« se udeleženci razšli po zaprtih prostorih.
Tabor
Po kosilu so se pa zopet vsi ponovno zbrali v župnijskih prostorih, kjer se je vršil tabor. Zbranim je najprej govoril tov. Pestotnik iz Kranja, ki je prav lepo podal življenjepis in delo pok. dr. J. Ev. Kreka. Za njim je govoril dr. A. Gosar. V svojem govoru je dr. Gosar poudaril pravico in dolžnost krščansko soc. delavstva, da se prav živo spominja dr. Kreka in dela z vso silo, da se njegovo delo in hotenje uveljavi v praktičnem življenju. Nadalje je prav otipljivo pokazal načelno važne smernice človeške družbe, po katerih naj se tako posamezniki, posebno pa voditelji, zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti pred narodom, da bo ostala njegova katoliška ideja vodilna in da ne razpade v komunistično ali fašistično ureditev družbe. Njegov močan govor bomo prinesli v prihodnji številki. — Govorila sta kratko še tov. J u r a č iz Celja in Zagradiš-n i k iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. Jurač je poudaril velike dolžnosti katoličanov in posebno še krščansko soc. delavstva v današnjih težkih časih, drugi pa je lepo obdelal dr. Jan. Ev. Kreka kot duhovnika. S tem je bil program dneva končan.
Po taboru
Udeleženci so si posamezno še enkrat ogledali lepo ploščo, nato pa se vidno zadovoljni in srečni zopet poslavljali in odhajali po najrazličnejših potih proti domu. Ta spominska proslava dr. Kreka je bila nekaj edinstvenega. Tako lepa in prisrčna, kakor da bi imeli v svoji sredi živega dr. Kreka, ne pa le njegov lik. Ko smo stali pred ploščo, se nam je vsem skupaj zdelo, kot da smo s pokojnim Janezom eno samo telo in ena duša, ki hoče dela, borbe in — zmage pravice nad krivico.
Naša skupna želja
Naj bo spominska plošča vsakomur, ki bo pri Sv. Joštu iskal razvedrila, telesnega ali duševnega, lep spomin na velikega pokojnika, dokaz najožje duhovne povezanosti krščansko soc. delavstva s pokojnim dr. Krekom, prav tako pa tudi na Jugoslov. strokovno zvezo in kršč. soc. delavstvo, ki je v času največje gospodarske in duhovne krize ostala zvesta načelom dr. Kreka in se hoče v najtežjih časih dosledno in neustrašeno boriti za njegova načela v človeški družbi.
Celjsko okrožje
Vsem tovarišem. Talbor, kii bia v nedeljo, dne 13. septembra, je obvezen za vse članstvo v. našem okrožju, povabljene so pa tudi sosedne skupine, tako iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Pridite tovariši in tovarišice na ta naš delavski praznik, pripeljite s seboj še druge, da bo tako pričala tudi lepa udeležba o naši zavednosti in delu!
Celje. Nedeljski tabor kliče tudi nas k udeležbi! Vemo, da je hudo, toda za našo delavsko stvar je treba tudi žrtev, ki pa so prav majhne, saj stane vlak le 4 dinarje. Pridite torej vsi, oni od Westna, tekstilci, šivilje, nameščenci in prijatelji v nedeljo ob pol sedmih na kolodvor, da si tako še pravočasno preskrbimo karte. Na svidenje!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Tabor na Govcah
nad Laškim
ki bi se moral vršiti prejšnji mesee^ se bo vršil v nedeljo 13. septembra t istim dnevnim redom f
Rudarji
Zagorje. Na praznik, dne 8. septembra, 6mO imeli članski sestanek. Udeležili so se ga tudi tovariši iz apnenic. Razveseljivo dejstvo, da se je začelo delavstvo zanimati za lastne zadeve. Prav zaradi tega je bil sestanek dobro obiskan, dvorana Zadružnega doma je bila polna. Na sestanku smo obravnavali zadnjo kolektiv, pogodbo v apnenicah. Delavstvo se dobro zaveda, da je dala ini-cijativo za njo JSZ, ki vedno bolj pridobiva na ugledu.
Tudi rudarsko pogodbo smo obravnavali in ugotovili, da se hočejo ponekod napačno tolmačiti njena določila. O tem bomo še posebej obravnavali. Na sestanku smo opozorili tovariše tudi na delavski tabor na Govcah, ki bo prihodnjo nedeljo, dne 13. septembra. Sklenili smo, da se ga borno udeležili v čim večjem številu. Saj je to v veliki meri tudi naš rudarski tabor.
Na sestanku je poročal tudi tovariš Marinček, ki je med drugim poudaril tudi naloge, katere imamo napram delavstvu kot strokovna organizacija in kot krščanski socialisti.
Kdaj bo prihodnji sestanek, bomo pravočasno poročali. Ker so tudi sestanki silno važnega pomena, naj se zavedajo vsi člani, da ne sme nihče biti odsoten, razen če je zadržek opravičljiv.
Zdraviliški delavci
V	nedeljo 30. avgusta se je vršil zelo lepo obiskan sestanek skupine. Na tem sestanku je poročal tov. Rozman Peter iz Maribora. Razpravljalo se je o vseh najbolj perečih zadevah, tudi o znanem podpornem fondu, ki se je lani v našem podjetju ustanovil, pa še ni bil izkazan do danes noben pravi obračun. Delavci hočemo vedeti, kje je tisti denar, ki smo ga vplačali v ta fond v obliki rednih prispevkov, za znake in kako je 7. denarnim uspehom tiste veselice. Hočemo vedeti, zakaj sedaj tisti, ki so se toliko za ta fond vnemali in potegovali, tako molče in delujejo proti naši strokovni organizaciji. Zadevo bomo razčistili na vsak način. Vsi zavedni delavci pa pokažite raznim razdiračem, ki se pojavljajo med nami, da se ne vdamo zato ne, ker smo strokovno organizirani. Vsak naš zdraviliški delavec bodi organiziran!
To in ono
Slovenska Bistrica. V nedeljo 6. septembra je hil sestanek članov skupine. Na sestanku je poročal tov. Rozman iz Maribora. Dotakniti se je bilo treba raznih zadev, k se tičejo naših članov, zlasti težavnega položaja brezposelnih delavcev v banovinskem kamnolomu in v tovarni bučnega olja. Sestanek je dobro uspel in tovariši so si zapomnili vse potrebno za nadaljnje delo skupine.
Duplica- Dne 3. septembra si je težko ponesrečil na stroju levo roko naš tov. tajnik Ivan Bore, — 5. septembra si je pa ponesrečila tov. Lukane Ana desno roko. Želimo jima skorajšnjega okrevanja. Oba se nahajata v ljubljanski splošni bolnišnici.
Apneničarii v boju za svoje pravice
V	zadnji številki >Del. Pravice« smo poročali, da ie bila za 2. september napovedana razprava za sklenitev kolektivne pogodbe za apnenice in kamnolom TPD v Zagorju. Ta razprava ni rodila pozitivnega uspeha. Kajti pooblaščenec TPD gosp. ravnatelj Biskupski je izjavil, da zavzema TPD tole stališče: Iz konkurenčnih razlogov ne more Skleniti kolektivne pogodbe le za avoje podjetje, pač pa je za to, da se sklene kolektivna pogodba skupno za vsa tovrstna podjetja. Z ozirom na to stališče so bili nadaljnji razgovori odveč.
Delavstvo je pravilno tolmačilo to izjavo kot odklonitev njegove zahteve po kolektivni pogodbi, vsled česar je bilo primorano 3. septembra ustaviti delo. Z ozirom na novo nastali položaj so se
4.	septembra uvedle pri centrali TPD nova poga-anja. Na tej razpravi je zastopala TPD isto sta-išče kot 2. septembra, vendar je pa sprejela utemeljitev delavstva, zakaj želi, da se sklene posebna kolektivna pogodba, kot temelj za nadaljnja pogajanja in tudi pristala na posebno kolektivno pogodbo. V dopoldanskih in popoldanskih pogajanjih se je dosegel sporazum, tako da so mogli zastopniki delavstva zvečer delavstvu o tem poročati na kraju samem in mu obenem dati možnost, da samo odloča, ali naj se sporazum odobri ali ne. Po izčrpnem poročilu in pojasnilu je delavstvo sporazum odobrilo soglasno. Dasi še ni bila pogodba podpisana, so zastopniki delavstva izjavili, da so odpadli razlogi za stavko in da naj se takoj prične z delom, kar se je tudi zgodilo.
Kaj je doseglo delavstvo s to kolektivno pogodbo?
1.	Ureditev službenega razmerja enotno za vse delavstvo. Vsak, kdor je zaposlen pri apnenicah, ve že vnaprej, kakšne so njegove dolžnosti in pravice.
2. Plače so se za 7% zvišale, poleg tega se je določila natančna kategorizacija delavstva.
3. Sporazumno se je določila odškodnina delavstva radi zadržkov pri delu v primerih, katere navaja obrtni zakon v paragrafih 219., 220. in 221.
4. Oženjenim delavcem so zopet priznani deputati, in sicer brezplačno stanovanje ter tri tone premoga letno.
5. Uredilo se je praznovanje praznikov.
0.	Uredile so se delovne razmere v prilog delavstva: Delavci pri vlaganju'kamna v peči in pri nakladanju apna se v poletnih mesecih zaposle tako, kakor so želeli. Ugasnjene peči se morajo hladiti najmanj 24 ur. Delavstvo dobi ob slabem vremenu nepremočljive plašče, če pa teh ni, pa 50% prebitek na svojo kategorijsko plačo.
7. Ob ustavitvi dela se pri zopetni obnovitvi po možnosti upoštevajo v prvi vrsti tisti delavci, ki so že bili zaposleni v apnenicah. V zimskem času, kadar ni dovolj dela, se bo delavstvo zaposlilo menjaje. V kolikor bo mogoče zaposliti delavstvo v zimskem času pri rudniku, se bo to zgodilo.
8. Končno je podjetje priznalo do prihodnje sezone obratne zaupnike, ki jih je delavstvo izvolilo 5. septembra 1936,
To gibanje ne bi imelo takšnega uspeha, če ne bi bilo delavstvo tako složno. To zavest in disciplino mora ohraniti tudi v bodoče. Mogoča bo pa delavska zavest in disciplina le tedaj, če bo delavstvo organizirano. Zato se morajo organizirati v Jugoslov. strokovni *ve*i tudi še tisti tovariši, ki so dosedaj stali ob strani.
Ali si že naročnik Krekove knjižnice?
Tekstilnemu delavstvu v Sloveniji!
V svoji veliki borbi ste mogočno in solidarno manifestirali svojo zahtevo po čimprejšnji sklenitvi kolektivne pogodbe za vsehi 14.000' tekstilnih delavcev v Sloveniji. V tej borbi se morate zavedati, da je potrebna na eni strani odločnost in požrtvovalnost, na drugi strani pa brezpogojna disciplina in pa pravilna taktika. 10.000 stavku-jočih tekstilnih delavcev nain priča o tem, da vam odločnosti, in požrtvovalnosti ne manjka, čemur se imamo zahvaliti, da smo končno vendar prišli do resnih pogajanj za kolektivno pogodbo.
Pogajanja so v teku. Ne sme vas motiti, če ta pogajanja med zastopniki industrije in zastopniki delavskih strokovnih organizacij le počasi napredujejo. Zavedajte se tega, da ni lahka stvar najti soglasje s 57' tekstilnimi podjetji, ki so pri tem mezdnem gibanju udeležena in o katerih je treba morda računati s kakimi posebnimi razmerami, ki jih. centralni tarifni odbor za tekstilno delavstvo ni mogel dovolj predvideti in pregledati, ko je sestavljal svoj predlog za kolektivno pogodbo.
Delavstvo onih tekstilnih tovarn, ki se niso šle v stavko, pa naj v stavko, ne stopa, ker za enkrat za to ni ni,kakega povoda. Nobena nova stavka v tem trenutku ne bi mogla pogajanj pospešitL
Dragocene sile je treba čuvati, da se zastavijo v onih podjetjih, v katerih se še ne stavka itn ki ne bi hotela pristopiti h kolektivni pogodbi.
V tovarnah, kjer se stavka, pa je nujna dolžnost stavkujočih, da urede svojo taktiko tako, da se v podjetjih ne bo delala	škoda in, izzivalo nepotrebne spore z zastopniki podjetja.
Zato ponovno pozivamo vse krajevne tarifne odbore, stavkovne odbore, in funkcionarje strokovnih organizacij ter delavstvo sploh, da delajo na to:
1. Da se blago v tovarnah, ki je izpostavljeno kvaru, takoj, spravi na varno, oziroma, da se stori vse, da se odvrne škoda.
2. Da, prepuste vse obratne pisarne in telefonske naprave vodstvom podjetja in dovolijo vodstvu, in iiradništvu vstop v pisarno.
3. Da se v podjetjih, koder so v delu novi, tovarniški objekti (dozidava objektov, dimnikov itd.);, katera izvršujejo gradbena podjetja, ne preprečuje izvršitev istih.
Tisti, ki bi nadalje priporočali ukrepe, ki bi mogli spraviti stavkujoče delavstvo v nasprotje z oblastmi in zakonom, bi, prevzemali nase težko odgovornost. Zato vam. svetujemo, da, takim, pozivom ne sledite!
Zavedajte, se, da, je le disciplinirana in organizirana delavska armada zmagovita!
Ljubljana, dne 5. septembra 1936.
Centralni tarifni odbor za tekstilno delavstvo v Ljubljani. — Za splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije: Lovro J a k o m, i n, s. r. — Za Jugoslovansko strokovno zvezo: Peter Lombardo,, z. r. — Za Narodno strokovno zvezo: Vekoslav Bučar, s. r.
Uspeh delavstva na Pohorski cesti
Podjetje Svetina Ivan iz Ljubljane, ki gradi znano novo banovinsko cesto na Poharju, je v pogajanjih z delavskimi zaupniki in Jugoslovansko strokovno zvezo, katero je zastopal njen taj-nik v Mariboru tov. Rozman Peter, dne 31. avgusta pristalo na ponovno zvišanje delavskih mezd in sklenitev kolektivne pogodbe.
Vsem družinskim očetom in daljši čas zaposlenim delavcem pri podjetju, bo od dne 28. avgusta naprej plača po 3 Din na uro, vsem ostalim pa 2.85 Din. Akordno delo na izkopih sploh preneha in s tem tudi dosedanji sistem akordne plače, kar je bil med delavstvom vedno največji vzrok nezadovoljstva. Uvede se urno delo in urne plače. Podjetje se je zavezalo urediti tudi način izplačevanja. Odslej dobe delavci svojo plačo vsakih 14 dni izplačano. Podjetje priznava postavljene delavske obratne zaupnike. Ta povišana plača, kakor vsa določila kolektivne pogodbe, bodo v veljavi vse do konca izvršitve dela na tej cesti.
Delavstvo je s tem doseglo najlepši uspeh. To pa samo s tem, ker se je organiziralo v Jugoslovanski strokovni zvezi. Saj io se plače od prvotnih 1-80—2.20 Din še v kratkem času zvišale
celo preko tarife, ki jp bila sklenjena po znanem, ljubljanskem sporazumu stavbnih' in gradbenih delodajalcev in delavskih strokovnih organizacij 2.75 Din na uro, celo na 2,85 in 3 Din. Iz tega se jasno vidi, kaj vse zmore organiziranost delavstva, kakor tildi pametna in dostojna borba njegove organizacije za zboljšanje položaja. Delavci, ne pozabite strokovne organizacije JSZ, dokler ste delavci, in to kjerkoli. Ne pozabite na svoje dolžnosti glede članarine in agitacije povsod, kjer so delavci, da se organizirajo. Le v slogi je moč in uspehi!
Vevče. Združene papirnice so s 1. septembrom, odpovedale svojemu delavstvu 8 let trajajočo kolektivno pogodbo. Vzrok odpovedi je znižanje plač. Podjetje se izgovarja, da pogodbe ni že prej odpovedalo iz socialnih razlogov, ker je delavstvo pri krajšanju delovnega časa kljub primernim urnim mezdam manj zaslužilo. Sedaj pa trdi, da bo obrat predvidoma prišel v polni tek in zato ta socialni razlog odpade.
Lep izgovor!? Delavstvo naj pri polni zaposlitvi zasluži toliko, kot v najhujših letih krize. Podjetje si pač misli, če j,e takrat delavstvo pre-
Na mogočni proslavi jeseniškega katoliškega delovnega ljudstva je hotel govoriti tudi podpredsednik društva dr. Aleš Stanovnik. Ker to ni bilo ljubo nekateri«) faktorjem, je govor izostal. Prinašamo ga pa v celoti brez komentarja.
Prago slovensko tovarištvo.! Ko se sedaj ra-dujemo vrnjene svobode slovenski prosveti, naj v prvi vrsti izrazimo svoje veselje, da smo člapi tistega občestva, ki se je v črnih dneh nesvobode, političnega in kulturnega nasilja najodločneje ustavljalo pohodu reakcije. Mnogokrat' je bilo težko, Šesto je izgledalo, kot da se borimo samo zato, ker se kot pošteni možje moramo boriti za resnično, pravično, za sveto, — toda zmagovit konec, lavorjev venec pa da je prihranjen zvitej-šettiu in modrejšemu od nas. ee pa smo pomislili, v čem tiči; ta modrost in zvitost, smo uvideli, da v ničemer drugem kot v teni, da priznaš, da nisi Slovenec, temveč samo Jugosloven, da si v socialnem pogledu popoln reakcionarec, v političnem oziru pa pristaš nedemokratičnih teženj vseh nesposobnih jugoslovenskih politikov, ki bi. hoteli uganjati diktaturo. Presurova je bila grožnja,, da bi nas upognila in pregnusna nam je bila ta modrost, ta zvitost, ta taktičnost, da bi nas premamila, kaj šele, da bi jp hoteli tudi sami posnemati. Kako bi se danes iz srca ne veselili vsi tisti, ki so ostali premočrtni v narodnih in političnih vprašanjih in kako bi se ne veselili dvakrat iz vsega srca, da je ravno naše Krekovo občestvo tisto, ki je vse hude čase brez madeža in junaško prestalo.
Toda bridko in kruto se vara vsak, kdor misli, da sino vse hudo že prestali, da je pred nami vek zlate socialne enakopravnosti in politične svobode, Ati ni vstalo med nami samimi dosti krivih prerokov, ki bi hoteli lagodno uživati, kar smo si komaj priboriti in za kar ne vemo, kako dolgo bomo uživati smeli? Glej, spet se zdimo nespametni, nemodri, ko postavljamo zahteve: vztrajati na straži slovenstva, vztrajati na straži socialne pravice! Toda vprašam, vas, vas Krekovo občestvo: Ali bi ne pomenilo izdati vsa dosedanja načela, prodati samega sebe in izdati svoje bojne tovariše, ako bi iz komodnosti, iz taktike, ako bi iz te tako prepoceni posvetne modrosti zapustili položaje slovenstva in položaje socialnega napredka?
Vem, da mi vsi potrdite to vprašanje. Vendar jih je mnogo, ki zahtevajo drugačno ravnanje. Svetopisemski izrek pravi, da so otroci tega sveta modrejši od otrok božjih. Ob tem izreku se pomirimo, Če po merilu posvetne modrosti ne spadamo med otroke tega sveta. Dobro pa tudi vemo, da taktika še nikdar ni ustvarila trajnih • vrednot, temveč, da so le ideje po velikih žrtvah preobražale svet. To ve vsak dosledno pošten in čist človek. Zato se moramo boriti naprej za svobodo slovenskega naroda, za našo socialno svobodo. Za to svobodo moramo naprej in naprej doprinašati gmotne ih osebne žrtve. Vse drugo se imenuje taktika ali potuhnjenost. Vse drugo se pravi zbežati v odločilnem boju, zbežati in ne vztrajati v odločilnem trenutku.
živelo sebe in svoje družine, bo tudi sedaj. Račun podjetnika ni pravična plača, ampak kalkulacija. Izgovarjajo se tudi na padec cen papirja, na inozemsko konkurenco ter na plačo ostale papirne industrije. Ati niso neposredno s padcem cen izdelanega papirja padle tudi cene surovin, lesa, kaolina, galuna itd1.? Racionalizacija obratov je prinesla stalno zmanjševanje števila zaposlenega delavstva, večjo produkcijo celuloze, lesovine in, papirja, in s tem v zvezi manjše režijske stroške. Cene življenjskih potrebščin se pa niso znižale, temveč še zvišale, posebno cene industrijskih izdelkov, na katere je delavstvo v največji meri navezano. Plače ostale papirne industrije so res nekoliko manjše, toda le v novih podjetjih in tam, kjer delavstvo ni organizirano. S tem pa ni rečeno, da je to že zadosten razlog za znižanje plač v Združenih papirnicah. Tu je podjetje udarijo v slepo in naj se zaveda, da si, njegovo delavstvo-ne pusti vzeti niti pare, pač pa bo zahtevalo splošno zboljšanje delovnih in plačilnih pogojev.
Odpoved kolektivne pogodbe je pri dejstvu, da so zadnje investicije, ki so stale 11 milijonov dinarjev, že plačane iz prihrankov in je podjetje, imelo za leto 1935 1 milj. 600 tisoč dinarjev čistega dobička, prav neutemeljena
Mnogi mislijo, da za slovenski narod ne bijejo, nikdar odločilni trenutki. Toda v zavestni prevari se nahajajo taki glasniki. Odločilni trenutki so že-bili, le Slovencev ni bilo, ki bi jih čutiti. Ob svetovni vojni so krvaveti naši očetje in bratje za habsburško dinastijo. Slovenskih legij* ki bi nam rešile Koroško in Primorsko, pa Slovenci niso ustvarili.
Pred nami je temna in negotova bodočnost. Lahko se nam ponove dogodki, ki so biti usodne važnosti za slovenski narod, samo da bodo verjetno po svoji socialni strani uspdepolnejši. kot so bili oni v letu 1918. Zopet bomo vse prespali, zopet bomo stati kot slepci na svoji zemlji, če se delovni stanovi ne bodo zavedati, kaj terja zgodovina v tistem trenutku od slovenskega naroda. Ko pride ta čas, bo moralo veljati staro slovensko bojno geslo, geslo, ki ga je pokojni Krek tako rad ponavljal: le vkup, le vkup, uboga gmajna, — le vkup, le vkup slovenski delovni stanovi!
Vse reakcionarne sile bodo na delu, da uničijo to komaj dosegljivo skupnost. Toda zaupajmo v zrelost časa, v zrelost naših mož, v bojevitost, naše mladine, da bo končno po tisočerih, prevarah ostal na bojišču zmagovit slovenski delovni stan, čigar sinovi smo po svojem rojstvu in čigar zvesti bojevniki hočemo ostati, gradeč si svoj pravičen krščanski družabni red.
Ob 40 letnici katoliškega delavskega, sedaj Krekovega društva, ob 30 letnici slovenskih Orlov, ob 25letnici naše delavske godbe kličemo:
Le vkup, le vkup slovenski delovni stanovi! Živela slovenska narodna, politična in gospodarska svoboda!
Priznano dobro
zidno opeko
vseh vrst in prvovrstno
strešno opeko
„Bobrovec‘‘ kupujte pri
VAN ZABRET
tovarna opeke na Bobovku
pri Kranju — pisarna Kranj, poleg gimnazije
 	""	»j
K proslavam	iesenišh
Drobne vesti
Stalnost sodnikov je stopila v veljavo 3. septembra. Odslej ho mogel biti sodnik prestavljen samo na svojo željo in tudi upokojen le po doseženi starosti in odsluženi službeni dobi. Zato je izšel pred teni dnem velik ukaz o premestitvi in upokojitvi sodnikov.
Velika parada vojske je bila 6. septembra na dan rojstnega dne kralja Petra II., ki je dopolnil svoje 13. leto in bo čez pet let prevzel vladarske posle, na banjiškem polju pri Belgradu. Nastopile so vse vrste orožja in čet od kadetov in pehote do težke motorizirane artilerije, tankov in težkih bombnikov. — Izdan je bil obširen vojaški ukaz.
Ljubljanski tramvajaf ji so preteklo soboto nenadoma zastavkali. Izbrali so ugoden trenutek: velesejem in plohe. Šlo je za plačevanje nadur.
V	nedeljo so pa že vozili — po sklenjenem sporazumu.
Obešen je bil prejšnji teden v Belgradu delavec Jelabarec, ki je ob priliki znanih dogodkov v Zagrebu ustrelil stražnika Ratajca.
V	severni Španiji so uporniki z maroškimi četami in tujsko legijo zavzeli obmejno trdnjavo Irun po šesttedenskem srditem obleganju. S tem je prekinjena zveza severnega dela vladi zvestih pokrajin s Francijo. Mesto je kup razvalin in pogorišč. Pripravljajo se nove krvave borbe okoli trdnjave San Sebastiana. Na drugih bojiščih po objavljenih poročilih ni bilo večjih sprememb.
Novo špansko vlado je sestavil socialist Largo Caballero, nazivan »španski Lenin«. Doslej so imeli vso vlado v rokah meščanski levičarski republikanci. V novi vladi so razen dveh meščanskih republikancev in dveh komunistov sami socialisti. Vlada si je nadela program: obramba republike in čimprejšnja likvidacija upora, peralizem.
Oboroževanje in pripravljanje na vojno v vseh evropskih državah napreduje naravnost skokoma. Na nemški dveletni vojaški rok odgovarja Francija s pospešeno izpopolnitvijo celotne oborožitve in se bo ojačilo zlasti letalstvo, motorizirani oddelki s pridobitvami najmodernejše tehnike. V ta namen bo izdanih tri milijarde dinarjev.
Poljska bo dobila od Francije veliko posojilo — dve tretjini v orožju, zlasti letalih, — eno tretjino pa v gotovini — vse za okrepitev armade. Francoska narodna banka bo dala poljski narodni banki kredit in izplačana bo druga tranša posojila za dograditev železnice Šlezija—Gdinja — to so uspehi hitlerjevske gonje proti Poljakom v Gdansku in obiska Rydz Smiglyja v Parizu. Poročajo tudi, da se bo Poljska na francosko željo pomirila s Češkoslovaško.
V Palestini Angleži nikakor ne morejo ukrotiti upornih Arabcev. Zato bodo poslali tja novih 10.000 vojakov.
ŽENSKA POLICIJA
V	Njujorku je 140 žensk, ki delujejo kot uradnice poicije. Štirideset jih spada k kriminalni policiji, druge pa so pod vodstvom Mary Sullivanove. Največ je poročenih, kar je čudno za njih službo. Nekatere so visokošolke, mnoge pa so bile prej, preden so vstopile v policijsko službo, učiteljice, strežnice, tajnice, zaščitne sestre. Vse so morale izpolniti iste pogoje za policijsko službovanje ko njih moški tovariši in prejemajo tudi isto plačo.
POZOR: OLJNATA BARVA!
Ce laneno olje pomešamo j. raznimi barvanimi praški, dobimo uporabne barve. Vendar so te barve tudi zdravju škodljive. Nedavno je neka oseba celo umrla, ker se je zastrupila le tako, da je stopila v sobo, ki je bila na presno prepleskana z barvo v zmesi z lanenim oljem in m bila soba prezračena in osušena. Kakor so kasneje dognali, se tvorijo v prostorih', ki so prepleskani z olznatimi barvami strupeni ogljikovokisli plini, ki nastajajo tudi tedaj, če premog gori. — Laneno olje se namreč spoji s kisikom iz zraka in na ta način nastane vrh barve kožica, ki varuje barvo in se ji pravi linoksin. Ker pa laneno olje posrka kisik iz zraka v zaprtem prostoru, je ozračje brez kisika, ki seveda zastrupi človeka. Ce torej pleskamo stene z oljnatimi barvami, moramo dotični prostor temeljito prezračiti, da se prostor vedno iznova napolni s svežim kisikom.
Seja predsedstva kršč. rudarske internacionale v Bruslju
Bruselj, 5. septembra 1936.
V petek 5. t. m. se je v Bruslju (Belgija) vršila seja predsedstva kršč. rudarske internacionale. Seje so se udeležili zastopniki posameznih držav, in sicer iz Belgije, Francije, Holandije, Ogrske, ČSR, Poljske, Luxemburga in Jugoslavije.
Seja je razpravljala o položaju rudarskega delavstva. Ugotovljeno je bilo, da se delo za izboljšanje položaja rudarskega delavstva razvija preko in mimo Mednarodnega urada dela — to so pokazali zadnji dogodki v Belgiji in Franciji. Zato je poirebno, da rudarske strokovne organizacije svoje delo in nazore oslonijo na svojo mednarodno strokovno organizacijo. Sodelovanje posameznih zvez z mednarodno strokovno organizacijo rudarjev mora biti v bodoče bolj aktivno. Mednarodna zveza kršč. rudarjev mora poslati osrednja točka dela na izboljšanju skrajno neugodnih razmer rudarjev. Boj za uveljavljenje 40 urnega delavnika je na letošnjem zasedanju MUR zopet propadel. Vendar ne smemo z delom za uveljavljenje tega za rudarje tako važnega vprašanja odnehati. Vedno večje izpopolnjevanje (racionalizacija) rudniških naprav in s tem rastoča brezposelnost nas sili, da čimprej 40 urni delavnik v rudarski industriji uveljavimo.
Zastopniki posameznih držav so kratko orisali položaj rudarjev in njihovih organizacij. Iz vseh poročil se je zrcalila teža časa — brezposelnost. 40 urnik bi vsaj nekoliko ublažil to težko rano, katere žrtev so tisoči rudarjev.
V soboto, nedeljo in ponedeljek — 5., 6. in 7. septembra se je vršil kongres rudarske kršč. internacionale. Poročilo o njem pozneje. R. J.
Za enoten nastop vsega delavstva
Jeseniško delavstvo je znano kot izredno aktivno — delavno in borbeno. To marsikje napačno tolmačijo. V zadnjem času so obstoječe strokovne organizacije naredile med seboj dogovor, da se bodo, v kolikor bodo ogroženi interesi delavcev, branile enotno. Temu nastopu se od gotove strani hoče dati drugo obeležje, kot ga stvar po zamisli strokovničarjev ima. K temu moramo mi od naše strani pribiti sledeče: JSZ je že leta 1927 v Delavski zbornici predlagala, naj se za večja mezdna gibanja sestavi poseben tarifni odbor iz vseh obstoječih strokovnih organizacij. JSZ se je namreč dobro zavedala, da delavstvo zaradi svoje razbitosti ne predstavlja, kar bi v primeru mezdnih gibanj moralo. O tem smo veliko pisali v »Delavski Pravici«. Vendar stvar še ni dozorela, socialistične strokovne organizacije so to enotno delo odklanjale. Danes je v tem pogledu znatno boljše. Idealno seveda še ni, vendar smo velik korak naprej. Če je možen brez škode enoten nastop delodajalcev, brez ozira na njihovo prepričanje, v kolikor se tiče obrambe in očuvanja njihovih gospodarskih interesov, je to lahko dovoljeno tudi delavstvu. Gotovo pa je, da bo delavstvo, organizirano v JSZ, budno pazilo, da te skupnosti ne bo nihče izrabljal v kake druge namene. Za nas je to vprašanje velike važnosti, ker gledamo pri tem le dobrobit delavstva in bo naše sodelovanje vsepovsod šlo v tem pravcu. Kdor bi iskal kaj drugega, bo pa tudi dobil svoje zasluženo plačilo.
Nova skupina JSZ v Komendi
Jugoslovanska strokovna zveza, ki je 90 odstotkov delavstva kamniškega okraja zbrala v svojem okrilju, je tudi v Komendi postavila svojo postojanko. Organizirali so se gradbeni delavci, zaposleni pri podjetniku Belcijanu Boštjanu.
Pri tozadevnem razgovoru je tov. Grošelj članom te nove skupine razložil cilj in namen organiziranega delavstva. Tov. Bore je podrobneje orisal delo v strokovni organizaciji in podal smernice za uspešno delo v novo ustanovljeni skupini. Tov. Belcijan Alojz je pozival navzoče, da z nezmanjšanim navdušenjem gredo skozi vse boje, ki jih vodi strokovna organizacija. V pripravljalni odbor so bili določeni: predsednik Zabavnik Tone, tajnik Belcijan Alojz, blagajnik Žnidar Franc in odbornika Bigles Kristjan in Juhant Jože. Nova skupina je velika pridobitev za JSZ, ker je tov. Belcijan Alojz obljubil organizirati stavbince tudi drugod in bo z njegovim sodelovanjem borba JSZ za pravice stavbinskega delavstva silnejša in bolj uspešna.
Povišanje mezd delavcem v Polhovem gradcu
ZAPISNIK
sestavljen dne 7. septembra 1936 v pisarni gozdno-tehniČnega odseka za urejanje hudournikov kraljevske banske uprave v Ljubljani. — Predmet: Dogovor zaradi povišanja mezd delavcem v Polhovem gradcu. — Navzoči: Ing. Štrancar Alojzij, šef gozdnotehničnega odseka za urejanje hudournikov. Grošelj Jože, strokovni tajnik Jugoslov. strokovne zveze.
Pri današnjem razgovoru zaradi povišanja. mezd delavcem v Polhovem gradcu se je sklenil naslednji dogovor:
Mezde navadnih delavcev, starih nad 20 let, se povišajo s 1. avgustom na povprečno 26 Din dnevno za 10-urno delo, delavcem izpod 20 let po dogovoru. Povišale in izenačile se bodo tudi mezde kvalificiranim delavcem po njihovi kvalifikaciji in sposobnosti.
Ob deževnih dneh se prekinitve dela do največ 1 ure na dan ne bodo odbijale od delovnega časa.
Zaradi organiziranja delavstva in radi mezdnega gibanja se ne bodo izvajale nobene konsekvence.
Damast in platneni gradi za žimnice zelo ugodno in v veliki izbiri pri tvrdki
Robert Goli
Ljubljana, Šelenburgova 3
Priporoča se trgovina
POGAČAR v Preserjah.
Imamo dobro blago in nizke cene.
Prispevek za nezgodno zavarovanje povišan
Prispevek, ki služi po § 29. zakona o zavarovanju delavcev za osnovo odmerjanju prispevkov za nezgodno zavarovanje in ki je določena t naredbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 24. novembra 1932, St. št. 52.664, s 7 Din, se zvišuje od dne t. septembra 1936 na 8 Din za vsakih 100 Din zavarovane dnevne mezde in nevarnostni odstotek 100. Prispevke za nezgode se določa torej od dne 1. septembra 193(5 za vsakih 100 Din zavarovane dnevne mezde s tolikokrat po 8 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, s katerim je posel uvrščen.
Ta prispevek so v celoti obvezani plačati delodajalci.
Polhovgradec. Sestanek naše skupine se je vršil 30. avgusta t. 1. v Društvenem domu. Poročal je v imenu centrale tov. Bore Mavricij, ki nam je podal poročilo o uspešnem delu naše skupine in kakšni naj bodo medsebojni odnosi gradbene in lesne stroke, ki sta zastopani v naši skupini. Tozadevno bo treba za lesne delavce ponovnega sestanka, kjer se bomo pogovorili o gibanju delavstva v lesnih obratih.
Železničarski odsek. V prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru se je vršil 28. m. m. zvečer lepo obiskan sestanek železn. delavcev. Govorili so tov. Rozman Peter o splošnem pomenu strokovne organizacije za delavstvo, tov. Kores Martin pa specialno o potrebi železničarjev, da so organizirani v JSZ. V debato so posegli tov. Reberšek in drugi. Vsi navzoči so se izjavili za vstop v JSZ, sprejeli pristopnice in izvolili za železničarje organizacijsko zaupniški zbor. Naloga teh zaupnikov bo, da zberejo to delavstvo v vrste JSZ in izpeljejo borbo za obstoj organizacije JSZ med železničarskim delavstvom. S tem bo tudi ta delavec postal zopet človek in enakopraven državljan. To dosedaj ni bil, ker so mu svobodo prepričanja drugi nasilno jemali.
Kongresa za mir v Bruslju, ki so ga pri nas nekateri časopisi tako srdito napadali, se udeleži tudi tajnik kršč. strok, internacionale tov. P. J. S. Serrarens
Abesinsko vprašanje bodo, kakor poročajo, rešili na željo Italije pri Društvu narodov v Ženevi enostavno tako, da abesinske delegacije ne bodo več pustili k sejam.
Urejuje in za uredništvo adgorarjt: Peter Ixw
barda. -.Za Jugaslovanako tiskano: K. čet - Izdaja asa lwowircii »Delavake Pravice«: S. Zamer.