CELJSKI TEDNIK r F L J E 3. APRILA 1959 LETO X. ŠT. 13 C E N.A 15 DIN Mladina našega okraja ob 40-leiniclfSKOJ Po sledovih reiroluoionarne tradici e 2A PROSLAVO 40. OBLETNICE SKOJ BO MLADINA CELJSKEGA OKRAJA PRIREDILA VRSTO SPOMINSKIH ZBOROVANJ, AKADEMIJ, PRIREDITEV IN MN02ICNIH IZLETOV Ustanovitev Zveze komunistične mladi ne Jugoslavije — SKOJ — sovpada v le to ustanovitve Komunistične partije ii naprednih sindikatov. Tako ima mladin« še poseben razlog za čim širše proslavlja nje jubilejnega Teta. V tem, vsejugoslo vanskem prazničnem vzdušju bo tudi mla dina celjskega okraja doprinesla svoj de l«ž, zlasti že zato, ker je dedič bogate re volucionarne razgibanosti mladine v pred vojnem revolucionarnem gibanju in v re voluciji sami. Pri Okrajnem komiteju LMS je bil v začetku leta ustanovljen odbor za prosla- vo 40. obletnice SKOJ, katerega člani sc večidel stari, tudi predvojni skojevci in pa vt)dilni funkcionarji okrajnih in občinskih mladinskih forumov. Ta odbor je imel že več sej, na katerih se je izkristaliziral okvirni program proslavljanja jubilejnega leta. Razumljivo je, da bo mladina tudi pri proslavljanju 40-Ielnice Partije nosila ve- lik delež, vendar bo nekaj proslav orga- nizirala izrecno v počastitev 40-Ietnice SKOJ. Po eno tako proslavo bo imela sle- herna občina, nekatere tudi več, nekatere proslave pa bodo imele pokrajinski in celo republiški značaj. S tem poročilom smo nekoliko zakasnili, kajti v nekaterih krajih so že bile tovrst- ne proslave. Tako je mladina šoštanjske- občine priredila spominsko svečanost na kraju, kjer je padel Karel Destovnik-Ka- juh, mladina šentjurske občine pa je v spomin obletnice smrti Cvetke Jerinove organizirala srečanje predvojnih, medvoj- nih in povojnih mladinskih aktivistov v okviru proslav občinskega praznika. Ena največjih prireditev v bližnji pri- hodnosti je brez dvoma mladinsko zboro- vanje, združeno s proslavo, prireditvami in tekmovanji v Kozjem in na Veterniku. Tega zborovanja se bo udeležila predvsem mladina šmarske občine, Obsotelja, Celja, nadalje iz Zagreba, Varaždina in krapin- skega okraja. To zborovanje bo 13. in 14. junija. Najbližja bo verjetno (v aprilu) prosla- va mladine spodnjega dela laške občine, ki bo v Lokavcu pri Rimskih Toplicah obudila spomin na dogodke ob pohodu 14. divizije, ko je okupator uporabil šolske otroke kot nekak »živi zid« pri napadu na partizansko kolono. V maju in juniju bodo tudi zborovanja na Smohorju, Mrzlici in na Gori Oljki. Na teh postojankah je bilo pred vojno več okrajnih, pokrajinskih in krajevnih zboro- vanj SKOJ in napredne mladine. Podobno prireditev bo organizirala tudi mladina konjiške občine nad Zrečami, mladina iz Savinjske doline pa ima na iz- biro niz spominskih dogodkov iz predvoj- nega in medvojnega delovanja SKOJ. Tudi Zgornja Savinjska dolina- ima bo- gato tradicijo. Tu se bodo zbrali na spo- minskih proslavah v^Gornjem Gradu, kjer sta bili med vojno dve važni konferenci SKOJ, pokrajinska in okrožna. Soštanjska mladina bo poleg udeležbe na številnih proslavah in akademijah no- sila breme centralne proslave v celjskem okraju. V septembru bo v Pesjem pri Ve- lenju centralna proslava z udeležbo mla- dine vsega okraja. Organizirana bo v spo- min na veliko skojevsko zborovanje v letu 1940. Tu bo poleg kulturnih prireditev tu- di tekmovanje odbojkarskih ekip iz vsega okraja za pokal Okrajnega komiteja LMS. V Celju bo mladina težišče proslave pre- nesla na obletnice ustanovitve SKOJ in USOJ. Sem seveda niso vštete ostale pro- (Nadaljevanje na 2. strani) S PRVE SEJE OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Obsežen načrt za izvajanje važnih nalog Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni plenum Okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Za predsednika OSS so po- novno izvolili Jožeta Jošta, za podpred- sednika Ivana 2maherja in za tajnika Ivana Cokana. Na plenumu so prejeli tudi dodatni program dela za letošnje leto, ki sloni predvsem na zaključkih in napotilih VII. kon^esa ZKJ. Konkretne naloge, s katerimi se bodo sindikalne organiza- cije letos temeljito spoprijele, so zelo važne in odgovorne. V prvi vrsti se bodo morale sindi- kalne organizacije zalagati za izpolnje- vanje letnega družbenega plana v gos- podarskih organizacijah. To nalogo bo- do lispešno izpolnjevale le ob tesnem sodelovanju z občinskimi zbori proiz- vajalcev in z nenehnim analiziranjem proizvodnje v podjetjih ter s pravočas- nim ukrepanjem, kjerkoli bi prišlo do zastoja. V tem času bodo morale sin- dikalne organizacije nnditi tudi pomoč pri sestavljanju tarifnih pravilnikov, da bodo le-ti omogočili čim večje nagra- jevanje po učinku dela. - Nič manj važna ne bo tudi njihova naloga v skrbi za čim večjo strokovno in politično izobrazbo delavcev ter v utrjevanju delavskih svetov. Predvsem pa bo treba vzbujati večjo politično aktivnost med delavci in uslužbenci v podjetjih in kmetijskih zadrugah, kajti še najboljši strokovnjak ne pomeni dosti, če hkrati njegovo delo nima i>o- litičnega obeležja. Sindikalne podružnice bodo morale skrbeti tudi za čim boljše odnose med ljudmi v kolektivih in boljše delovne metode, saj je od tega v nemajhni meri odvisen tudi uspeh podjetja. Tudi skrb za družbeni standard naj se odraža v zalaganju takozvane akcije »dveh tret- jin«, vendar ne za vsako ceno, temveč le tam, kjer so možnosti. Kjer pa je iztrošenost strojnih naprav tako velika, da so rekonstrukcije nujno potrebne, je razumljivo, da se bodo morale sin- dikalne organizacije odločiti predvsem za obnovo dotrajalih in zastarelih na- prav. Predsednik OSS Jože Jošt je zlasti poudaril potrebo, da bi naj občinski sindikalni sveti te naloge sprovajali v življenje pri konkretnem delu v samih sindikalnih organizacijah, če hočemo da bodo uspehi čim večji. Predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Si- monič pa je članom plenuma dal nekaj konkretnih napotkov za uspešnejše delo in OE>ozoril na nekatere pomanjklji- vosti pri sestavljanju tarifnih pravil- nikov, ki jih bo treba odpraviti. -ma- Štafeta mladosti 20. aprila Na pot bo krenila iz Zagreba In bo okrog 21. aprila v Mariboru - Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti je sklenil, da bo krenila štafeta mladosti na pot 20. aprila, in sicer iz Zagreba, kjer je bil pred 40 leti ustanovni kongres SKOJ. Iz Zagreba bo šla štafeta prek Cakovca in Lendave, Murske Sobo- te in bo približno 21. aprila v Ma- riboru. Od tod pojde prek Velenja v Ljubljano, nato pa čez Kranjsko goro. Vršič, Tolmin, Novo Gorico do Kopra, Izole in Portoroža. Stafetno palico bodo nato ponesli ob jadranski obali do Splita, od tam v Sarajevo. 7. maja bo štafeta v Titogradu, od tam bo krenila prek Tetova v Makedonijo do Ohrida in Bitolja, 17. maja pa bo v Skoplju. Prek Srbije bodo nato štafetno palico prenesli v Vojvodino, kjer jo pričakujejo v Novem Sadu 24. maja. Štafeta mladosti bo naslednji dan krenila prek Stare in Nove Pazove, Batajnice, Zemuna in Novega Beo- grada v Beograd, kamor bo prispe- la 25. maja ob 15. uri. POLEG TRiiDICI] TUDI KONKRETNE NALOGE USTANOVLJEN JE OKRAJNI ODBOR SEKCIJE BIVSiH INTERNIRANCEV V torek dopoldne so se zbrali v Celju zastopniki bivših političnih zai)ornikov, internirancev in deportirancev iz celj- skega okraja. Iz svoje srede so izvolili 11-članski okrajni odbor sekcije bivših političnih zapornikov in internirancev, ki bo deloval pod okriljem Okrajnega odbora Zveze borcev. Po poročilu predsednika iniciativnega odbora tov. Franca Mavca se je razvila živahna razprava o bodočem delu te sekcije. Delegati iz občinskih odborov sekcij bivših političnih zapornikov, ki so bili že v vseh občinah ustanovljeni, so pozdravili ustanovitev teh sekcij pri okrajnem in občinskih odborih Zveze borcev. Na ustanovni skupščini sta se oglasila k besedi tudi sekretar Glavnega odbora Zveze borcev tov. Marijan Ber- toncelj in predsednik Okrajnega odbora ZB, narodni heroj Kovačlč-Efenka, ki sta zborovalcem nakazala smernice za bodoče delo sekcij. Ce na kratko strnemo naloge, ki jih bodo sekcije bivših političnih zaporni- kov in internirancev reševale, je treba v prvi vrsti poudariti, da bodo pod okriljem organizacij Zveze borcev zbra- le vse ljudi, ki so nekdaj preživljali težke dni v koncentracijskih taboriščih, ter da bodo patriotski duh interniran- cev prenašale na mlajše generacije in jih vzgajale. Razen tega se bodo člani teh sekcij aktivno borili za očuvanje mira, da se nikdar več ne bi ponovile vojne grozote, ki so jih na lastni koži pretrpeli v taboriščih. Poleg razvijanja tradicij iz narodno osvobodilne borbe, s katero so bili tudi politični intemi- ranci'tesno povezani, pa bo predvsem njihova naloga, da se bodo zavzemali pri konkretnem delu v vseh naših naporih, da bi naSim delovnim ljudem zagotovili boljše življenje. Bivši intemircmci naj bi bili v prvih vrstah pri konkretnem delu v naših podjetjih, kjer se bije bit- ka za dvig BtorUnosti, ter na naši vasi, kjer si utirajo pot naprednejši odnosi v kmetijski proizvodnji. Po ustanovni skupščini je izvoljeni odbor izvolil za predsednika okrajnega odbora sekcije bivših internirancev tov. Toneta Masla. CELJSKI OKRAJ NA PRVEM MESTU Pri sklepanju pogodb med zadrugo 1» zasebnimi kmetovalci so se doslej naj- bolj izkazale kmetijske zadruge celj- skega okraja, ki so za proizvodnjo so- delovanje v travništvu sklenile za 84 odstotkov pogodb, za koruzo C7, za krompir 52, za hmelj 96 in za lan M pogodb. -ma- ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA BO 13. APRILA ZOPET SPREJELA PO- SLANCE ZVEZNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV. NA TEM ZA- SEDANJU BO ZVEZNA LJUDSKA SKUPSCINA OBRAVNAVALA PET OSNUTKOV ZAKONOV S STANOVANJSKEGA PODROČJA. RAZEN TEGA NAJ BI PRIŠLO NA DNEVNI RED SE VEC ZAKONSKIH OSNUTKOV IN ZAKON O RAZGLASITVI 20. APRILA 1959 ZA DRŽAVNI PRAZNIK 7. april - SVETOVNI DAN ZDRAVJA Duševno zdravje in duševne bolezni v sodobnem svetu Ob letošnjem dnevu zdravja bo ves svet obravnaval vprašanje duševnih motenj in bolezni. Poglobil se bo v proučevanje vseh tistih činiteljev, ki pri- pomorejo k očuvanju duševnega zdravja. Nikakršno naključje ni, da je bilo izbrano to vprašanje, saj je znano, kako zelo so se razmahnile duševne motnje in bolezni predvsem v civiliziranih državah. Med vsemi temi pojavi, ki hro- mijo družbo v njeni ustvarjalnosti, zavzemajo psihonevroze in alkoholizem pomemben delež. Poleg njih je še dolga vrsta drugih duševnih bolezni proti katerim se je potrebno boriti. Z vsem tem se bavi psihiatrija oziroma mentalna higiena. Prizorišče njunega dela pa je še vedno neizorana ledina. Udejstvo- vanje psihiatra namreč še danes marsikomu predstavlja zgolj brezplodno ukvarjanje z duševnimi bolniki. V resnici pa so že dolgo tega taki pogledi zastareli in ne sodijo več v zakladnico pogledov in naziranj kulturne družbe. Danes že moremo doseči velike uspehe pri zdravljenju samih duševnih bo- lezni. Se veliko obširnejši uspehi pa so možni z mentalno-higtenskim delom. Uspehi bodo tem lepši, čim bolj si bomo svesti, da človek ni zgolj neko telesno bitje, marveč da tvori njegova osebnost dialektično enovitost tako te- lesnosti kot duševnosti in da je človek hkrati tudi družbeno bitje. Tedaj bomo razumeli, da morejo naša duševna razpoloženja vplivati tudi na potek teles- nih dogajanj in dovesti pri neugodnih pogojih celo do telesnih motenj in bo- lezni. In obratno. Duševno zdrav in urejen človek veliko laže premaga razna čisto telesna obolenja. Duševno zdravje posameznika je hkrati tudi odraz zdravih odnosov med ljudmi. Nanj vplivajo naši medsebojni odnosi pa najsi bo to v družini, na de- lovišču ali kje drugje. Posebno važno je skrbeti za zdravo duševno okolje na- ših otrok, saj je otroško obdobje tisto, v katerem se gradi osebnost poznej- šega moža ali žene. Tako kot more okolje kvarno vplivati na duševno zdravje posameznika, pa more tudi duševno neuravnovešen človek hudo prizadeti svoje okolje. Zadostuje na primer, da je v nekem obratu ta ali oni predpostavljeni nevrotična ali celo psihopatska osebnost, pa zmore zagreniti delo vsej sku- pini. Posledica tega ne bo le zmanjšana delovna storilnost ali nedisciplina vse skupine, ampak se lahko pripeti marsikatera obratna nesreča ravno kot rezul- tat slabih medsebojnih odnosov. Na tem mestu moremo omeniti tudi pogub- tiost raznih navad in razvad ter zakoreninjenih predsodkov. V mislih imamo alkohol. Menimo, da ni nikogar, ki bi resno oporekal pravico človeku, da se enkrat ali dvakrat letno razveseli pod vplivom žlahtne kapljice. Toda veliko bolj porazno se odraža tisti alkoholizem, ki gre nekako skrito mimo nas, to je pitje »iz potrebe*, kakor pravijo ljudje. Ta »potreba* je pri nekaterih od četrt do dveh litrov vina ali jabolčnika dnevno. V resnici sploh ne gre za po- trebo ampak le za slabo navado, nevredno socialističnega človeka in nevredno očeta ali matere naših otrok. Ravno ta »nedolžni« alkoholizem »iz potrebe* pomeni vir najhujšega zastrupljevanja našega človeka. Borba za izboljšanje medsebojnih odnosov kakor tudi borba proti alkoho- lizmu, razvadam in duševnim boleznim pa vsekakor ni naloga samo zdrav- stvenih delavcev. To je naloga vs^ družbe, saj gre za splošno družbeno pro- blematiko. V prizadevanju za očuvanje duševnega zdravja naj bi bil priteg- njen prav vsak posameznik, predvsem pa razni organi ljudske oblasti in mno- žičnih organizacij. Njihova dejavnost naj teži po tem, da se iz človeškega živ- ljenja po možnosti odstranijo vsi tisti neugodni vplivi in pogoji, ki povzročajo duševne motnje in bolezni. Na drugi strani pa velja poseben poudarek težnji, da lik našega človeka še bolj utrdimo, da bo zmogel najrazličnejše težave vsakdanjega življenja premagovati, saj vendar vemo, da vseh konfliktov v življenju ne moremo odstraniti. Uspeh našega dela ne bo zavisel samo od dobrohotne propagande ampak le od zainteresiranosti in aktivnega sodelova- nja vsakega državljana. Dr. Jurij Zalokar STRAN 2 3. APRILA 1959 — STEV. 13 S SEJE SVETA ZA BLAGOVNI PROMET PRI OBCINI CELJE Blagovna potrošnja vedno bolj raste Celje je industrijsko mesto, ki se vedno bolj razvija. Skladno s tem raz- vojem pa iz leta v leto raste tudi bla- govna potrošnja prebivalcev. Zato so naloge trgovine v Celju vedno bolj od- govorne lin težavne. Ni mala reč vsak dan preskrbeti za toliko ust najnujnejše prehranbene artikle, kamor sodi pred- vsem kruh, meso, mleko, povrtnina, sadje in zelenjava. Se večja odgovornost pri preskrbi celjskega prebivalstva kot jo imajo tr- govska podjetja pa brez dvoma pade na odkupna podjetja, kmetijske za- druge in kmetijska gospodarstva v celj- skem zaledju, ki so dolžna skrbeti za redno in dobro preskrbo ljudi v našem mestu. O teh problemih je razpravljal pred dnevi Svet za blagovni promet pri celj- dci občini in ugotovil, da je promet z osnovnimi prehranbemmi artikli v pr- vih treh mesecih letošnjega leta v pri- merjavi z istim obdobjem lani znatno porasel. Padec je bil zabeležen le pri prometu z jajci, cvetači in špinači. Po- trošnja ostalih povrtnin in zelenjave pa je precej narasla. Za preskrbo s poljskimi pridelki je v glavnem skrbelo podjetje Agropromet ter Kmetijsko go- spodarstvo Lava in Mestna vrtnarija. Kljub sorazmerno visoki marži pa je Agropromet imel pri sadju in zelenjavi lani izgubo nekaj čez 6 milijonov di- rjarjev, katero je kril z dobičkom pri gradbenem materialu. Cene kmetijskih pridelkov in zele- njave so bile letos približno na istem nivoju kot lani, poskočile so pri krom- pirju, zelju in čebuli in še nekaterih najvažnejših pridelkih, medtem ko so pri drugih bile nižje. Povprečno so- se cene dvignile v primerjavi z lanskim letom za 3 odstotke. Vzrok povišanja cen je iskati predvsem v manjših do- bavah iz oddaljenih pridelovalnih sre- dišč ter dokaj visokih prevoznih stroš- kih. Prevoz iz goriškega področja se sploh ne izplača, saj znaša celo do 70 din pri kg dobavljenega blaga. Od tod tudi izguba pri Agroprometu. Precej- šnje težave so bile tudi pri preskrbi s krompirjem, ker ga nekatera podjetja iz sosednjih republik plačujejo celo po 26 din. Kljub temu so krompir v Celju prodajali po 22 din. Plan prodaje krom- pirja je bil znatno prekoračen, kar kaže, da se je potrošnja občutno dvig- nila. Na celjskem trgu se uspešno uveljav- lja Kmetijsko gospodarstvo Lava, ki ima v mestu tudi svojo trgovino z zele- njaa^o. Tudi to gospodarstvo je v prvih treh mesecih prodalo na celjskem trgu veliko več pridelkov kot v istem raz- dobju lani, odnosno celo več kot je bilo v planu preskrbe določeno. Poleg zele- njave so dali letos na trg že nad 1000 kilogramov perutnine, v aprilu pa bodo zopet nudili Celjanom večjo količino pohancev. To je še posebej razveseljivo zaradi tega, ker v Celju zlasti zadnje čase primanjkuje mesa, predvsem pa govedine. Mestna vrtnarija tudi uspešno zalaga celjski trg s povrtninami, v aprilu pa bo odprla še trgovino z zelenjavo in sadjem na Mariborski cesti. Preskrba z mesom je bila v prvem tromesečju zadovoljiva, v marcu pa se je že občutilo pomanjkanje govejega mesa in je moralo pčxijetje Mesnine kriti izpad z rezervo 1.500 kg iz hla- dilnice v Mariboru. Telečjega in svinja skega mesa je dovolj, saj krijejo z njim povpraševanje. Občutno je pomanjkanje govejega mesa, kar je pravzaprav vsakoletni po- jav v tem času. Vzrok temu pa je tudi neizpolnjevanje pogodb kmetijskih za- drug. Kmetijske zadruge bi morale po pogodbi samo v enem tednu v marcu dobaviti 45 goved, dobavile pa so vsega 10 glav. Da je v tem času še večje po- manjkanje goveje živine kot običajno, je vzrok tudi v tem, ker je šlo za izvoz nekaj živine, ki je bila namenjena za potrebe domačega trga. Zaradi višje cene kmetovalci seveda raje prodajo živino za izvoz, čeprav ni bila v te svrhe namenjena. Do tega je prišlo predvsem zaradi nerealnih podatkov, ki jih dajejo poslovne zveze glede mož- nosti pitanja živine za izvoz pri kme- tijskih zadrugah. Ker take živine zaradi netočnih podatkov ni dovolj, izvozna podjetja so pa na to računala in so po- godbeno vezana, posegajo sedaj po od- kupu živine, ki bi sicer ostala za do- mači trg. Posledica tega stanja se se- veda mora občutiti tudi v celjskih mes- nicah. Odkup živine pa se ne bo dosti zboljšal vse dotlej, dokler ne bodo uki- nili živinjskih sejmov tudi v sosednjih okrajih in uvedli dogone in dokler kmetijske zadruge ne bodo bolj spošto- vale pogodbenih obveznosti. Vrzel pri meso bo v Celju delno zamašila tudi prodajalna morskih tn sladkovodnih rib, ki je bila pred dnevi odprta. Medtem ko je potrošnja govejega mesa v prvem četrtletju padla v pri- merjavi z istim obdobjem lani, se je skoraj še za enkrat toliko dvignila po- trošnja svinjine. Da je letos več svinj- skega mesa, je treba pripisati dejstvu, da so letos mnogi kmetovalci pitali svinje s krompirjem. Zelo dobra je letos preskrba z mle- kom in mlečnimi izdelki. Kljub temu, da je potrošnja mleka in mlečnih iz- delkov letos precej narasla, je mleka še vedno dovolj. Potrošnja enotnega kruha je letos znatno narasla, medtem ko je potrošnja belega kruha, žemelj in peciva manjša kot je bila lani. -ma- PRAZNIK MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD Prvi april praznujejo udeleženci vseh mladinskih delovnih akcij kot svoj praz- nik. Ta dan je praznik mladinskih delov- nih brigad v spomin na začetek organizi- ranih delovnih akcij mladih ljudi. V poča- stitev tega praznika je bila v večernih urah zadnji dan marca v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna proslava. Med mladimi udeleženci, ki so napolnili dvorano, sta bila tudi sekretar'Okrajnega komiteja Zveze komunistov Franc Simo- nič in predsednik Okrajnega mladinskega komiteja Franček Knafelc. Za uvod v lepo in prisrčno slovesnost je zapel mešani zbor celjskega učiteljišča dve pesmi »Naprej ponosno delovne bri- gade« in »Brigadirsko«, zatem pa je v imenu okrajnega štaba mladinskih delov- nih brigad pozdravil vse navzoče tova- riš Emil Roje. Za tem uvodom je pred mikrofon stopil tov. SImonič, ki je mla- dim brigadirjem najprej čestital k praz- niku, nato pa obudil spomin na velike ak- cije, ki jih je mladi rod uspešno zaključil. V nadaljevanju svojega govora je tov. Si- monič opozoril na govor maršala Tita na VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, kjer je poudaril zlasti vzgojni in politični pomen zveznih mladinskih delovnih akcij, kjer se hkrati kuje bratstvo jugoslovan- skih narodov. V svojem govoru pa' je tov. Simonič iz- rekel priznanje tudi mladini celjskega okraja, ki je vedno in povsod prispevala svoj pomembni delež pri gradnji velikih objektov. Pa ne samo to, mladina ni zane- marjala niti del doma in je tako razen na zveznih akcijah sodelovala tudi pri mnogih gradnjah lokalnega značaja. Kot primer požrtvovalnosti je tov. Simonič omenil mladino in prebivalce rudarskega mesta ob Paki, kjer z največjo prizadev- nostjo in zavestjo že nekaj let gradijo lepše mesto — Novo Velenje. V vrsto pri- zadevnih graditeljev pa so zadnji čas sto- pili tudi učenci Industrijske kovinarske šole v Celju. Na koncu svojega govora je pozval mladi rod naj se tudi letos v čim večjem številu prijavlja v mladinske de- lovne brigade. -mb V organizacijo Zveze komunistov so sprejeli 50 mladincev Pretekli teden je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju lepa in prisrčna slovesnost, pri kateri je organizacija Zve- ze komunistov sprejela v svoje vrste 50 mladih ljudi, dijakov celjskih srednjih šol, vajencev, pa tudi nekaj mladincev iz dru- gih poklicev. Slavnost je začel predsed- nik Okrajnega komiteja Ljudske mladine FRANCEK KNAFELC, ki je tudi sprejel nove mladince v organizacijo Zveze komu- nistov. Zatem pa je mladim komunistom čestital še sekretar Okrajnega komiteja ZKS FRANC SIMONIČ, ki se je z njimi dlje časa zadržal v prijetnem razgovoru. Iz zgodovine delavskega gibanja in KPJ 25. MARCA 1919 Tega dne je bila v Splitu konfe- renca Socialdemokratske stranke Dalmacije. Delegati so bili soglasno za združitev vseh socialističnih gi- banj v Jugoslaviji in za sodelova- nje s IIL Internacionalo. 25. MARCA 1941 Izdajalska vlada Cvetkovič-Maček je tega dne podpisala v dunajskem dvorcu »Belvedere« sramotni akt o pristopitvi Jugoslavije k zloglasne- mu trojnemu paktu Nemčija-ltali- ja-Japonska. Dva dni kasneje pa so delavci in napredni ljudje Jugosla- vije pod vodstvom KP rekli svoj odločni NE! 26. MARCA 1942 Na današnji dan pred 17 leti je v vasi Silovo pri Lebanju padel Ko- sta Stamenkovič, član CK KPJ, pio- nir v ustanavljanju partijskih orga- nizacij v južni Srbiji in eden naj- bolj znanih borcev delavskega raz- reda v teh krajih. 26. MARCA 1943 V znani bitki v Jelenovem žlebu na Dolenjskem je bil smrtno ranjen Ivan-Johan Omerza, 22-letni puško- mitraljezec in komandir, priljubljen v vsem Kočevju in na Dolenjskem. V borbi je pokazal izreden pogum in bo njegov lik ostal eden svetlih vzgledov naše narodnoosvobodilne borbe. 31. MARCA 1943 Na pomlad 1943, po prihodu to- variša Tempa v Makedonijo, je tam- kajšnje partijsko vodstvo storilo vrsto ukrepov za nadaljnji razmah narodnoosvobodilnega gibanja. Med 1. in 20. marcem so bila v Skoplju skoraj nepretrgoma posvetovanja vrhovnega vodstva, na katerih so obravnavali načrt za vodenje vsta- je v Makedoniji. Vse vodstvo KPJ Makedonije je odšlo na teren, da bi pripravilo vse potrebno za ustanovitev Narodno- osvobodilne fronte. Tovariš Tempo pa je potoval v Tetovo, kjer naj bi po napotkih Centralnega komiteja KPJ in tovariša Tita ustanovil Cen- tralni komite KP Makedonije. Med drugimi makedonskimi voditelji so izvolili v CK KP Makedonije tudi Lazarja Koliševskega, ki je bil ta- krat še v zaporih. Z ustanovitvijo Centralnega komiteja KP Makedo- nije so ovrgli še zadnje argumente reakcije, ki je trdila, da sta Komu- nistična partija Makedonije in na- rodnoosvobodilno gibanje v teh kra- jih nesamostojna. KAKŠNI LOKALI SO IZVZETI OD NACIONALIZACIJE? Na priporočilo Republiške komisi- je za nacionalizacijo je Okrajni LO Celje nedavno sklical sestanek vseh premoženjsko pravnih referentov pri občinskih ljudskih odborih, ki delajo na vprašanju nacionalizacije zemljišč in zgradb. Konference so se udeležili vsi zastopniki občinskih upravnih organov in zastopniki Okrajnega pravobranilstva. Načelnik premoženjsko pravnega oddelka državnega sekretariata LRS tov. Aleksander Korenini je zbra- nim uvodoma povedal nekaj besed glede formalne in vsebinske razlage zakona o nacionalizaciji. Ugotov- ljeno je bilo, da imajo skoraj vsi občinski ljudski odbori sestavljene sezname zgradb, ki pridejo v poštev pri novem zakonu o nacionalizaciji zgradb in poslovnih prostorov. Re- ferenti so se v razpravi zanimali za vsa nejasna vprašanja glede na- cionalizacije in stavili načelniku to- varišu Koreniniju vrsto vprašanj. Predvsem jih je zanimalo, ali so iz- vzeti kateri lokali od nacionalizaci- je in kakšni lokali so to. Odgovor se je glasil: vsi lokali — tudi manj- ši — se nacionalizirajo, razen tistih, ki jih uporablja lastnik sam za svo- jo dovoljeno dejavnost. V dvomlji- vih primerih pa bo seveda treba upoštevati potrebe občine. Nadalje so referenti obravnavali vprašanje gostilniških lokalov, kle- ti in kuhinj, ki se dajejo v najem — vprašanje žag veneciank. katere uporabljajo lastniki zase. ali pa sploh ne obratujejo, — o gospodar- skih poslopjih, ki so večja kot po- trebe gospodarstva itd. Stališča o teh vprašanjih so bila deljena in jih bo treba individualno obravnavati. Sproženo je bilo tudi vprašanje sob za tujce, ki jih zasebniki od- dajajo turistom in drugim gostom. Nacionalizirane bodo samo hiše, ki imajo nad 6 sob. Glede postopka samega je bilo objasnjeno, da se hiša. ki je večja od 3 stanovanj — ali v kateri je lokal — nacionalizira s posebno od- ločbo., medtem ko naknadno lastnik, odnosno upravičenec postavi zahte- vek za izločitev njemu pripadajoče- ga dela. O tem odloči komisija spet s posebno ^dlucbo. ^dlnk o nacionalizaciji zemljišč /w po Izvršnem svetu že odobren in bodo občinski upravni organi v kratkem izdali skupno odločbo o nacionalizaciji vseh zemljišč v ož- jem gradbenem okolišu, katera bo lastnikom naznanjena le z javnim razglasom. Verjetno pa bodo šele po izidu zakona o etažni lastnini (ki bo predvidoma v kratkem iz- dan) ta zemljišča tudi v zemljiški knjigi prepisana na splošno ljud- sko premoženje. O tem bodo zem- ljiško knjižni lastniki prav tako ob- veščeni le z javnim razglasom. Pripomniti - je. da bodo dosedanji lastniki svoja zemljišča naprej ne- moteno uživali, dokler le-ta ne bo- do potrebna naši skupnosti. ZNAČKE ZKJ Proti koncu prihodnjega tedna bo prišla v prodajo jubilejna značka ZKJ 1919—1959. Izdelala jo je Industrija in kovnica »Mar- ko Oreškovič« v Zagrebu na osnovi skice zagrebškega kiparja Eda Kovačeviča, in sicer v treh velikostih: 9X9, 11 X 11 in 14 X 14 milimetrov. Značka je okusno izdelana in je lahko trajne vrednosti kot znak pripadnosti ali simpatij do Zveze komunistov Jugoslavije. Prodajali jih bodo poverjeniki v organizacijah Zveza komunistov, SZDL, LMS in drugih večjih množičnih organizacijah, ki jih bodo določili občinski odbori za proslavo 40-letnice KPJ. Po do- govoru z občinskim odborom za proslavo jih bodo lahko prodaja- le tudi knjigarne. Po sledovih revolucionarne tradicije (Nadaljevanje s 1. strani) slave, kot proslave Dneva mladosti itd. Te proslave bodo tudi v ostalih občinah. Omeniti je treba, da bo v počastitev 40. obletnice SKOJ imenovana nova osem- letka na Hudinji po padli okrožni sekre- tarki SKOJ Cvetki Jerinovi. Poleg teh proslav, ki pa niso vse nave- dene, je v skrbi mladine tudi udeležba pri raznih republiških proslavah in pri prosla- vah v sosednjih okrajih. Kot bo pri naših proslavah sodelovala mladina iz revirjev in Slovenj Gradca, tako bo naša mladina sodelovala pri njih. Hrvaški mladini, ki bo sodelovala junija na Veterniku in v Kozjem, bo pa vrnila obisk mladina celjskega okraja na proslavi v Kumrovcu. Taborniki bodo sodelovali pri zboru v Ko- čevskem rogu in skupaj s planinci pri pro- slavi pod Stolom. Sodelovali bodo tudi pri raznih republiških proslavah, kot so Pohod ob žici okupirane Ljubljane, verjet- no pri akademiji revolucionarnih pesmi ter pri raznih športnih in drugih srečanjih. Okrajni odbor za proslavo 40-letnice SKOJ pripravlja tudi ciklus navodil za šolske izlete. Letos na^ bi šole organizi- rale šolske izlete v tiste kraje, ki poleg turističnih znamenitosti obilujejo tudi z re- volucionarno zgodovino. Zato bodo vse šo- le dobile ciklus kratkih opisov teh krajev, tako da bodo mladinska in šolska vodstva lahko izbrala kraj izleta in hkrati že pred- časno preštudirala z dijaki in mladino tu- di najvažnejša zgodovinska obeležja kra- ja iz časov predvojnega in medvojnega revolucionarnega gibanja. To je sicer samo opis okvirnega progra- ma, vendar je bil odbor v soglasju z OK LMS mnenja, da mladina ki že sodeluje z levjim deležem v letošnjem jubilejnem letu, ne bi mogla uspešno izpeljati preširo- kega programa še posebej. Vsekakor je bolje, da število proslav, zborovanj in pri- reditev ne gre v škodo kvalitetne vsebine. Proslavljanje naj bo na dostojni v®ni in naj bi zajelo čim širše množice mladih ljudi. Kr. POGLED PO SVETU Atomska podmornica na severnem teča- ju prebije led in izkrca svoje ljudi! Stron- cij 90. ki se sprošča pri atomskih eksplo- zijah in je visoko radioaktiven, pa je ne- kako v istih dneh dosegel nad ZDA tako množino, da je senator Anderson v kon- gresu udaril na plat zvona. Stroncij 90 vsrkavajo rastline in ga vdihavajo živa bitja. Boje se. da se bodo pomnožila ra- kasta obolenja, sklepni rak in levkemija. Pa to je najbrž samo obrobna zgodovina sveta, v kroniko planeta zapišimo druge stvari! Konec meseca bo v Washingtonu sesta- nek zunanjih ministrov ZDA. VB. Franci- je in Zahodne Nemčije. Nekateri pravijo, da bo od tega sestanka odvisno, ali bo prišlo do vrhunskega ali ne. Nemci bi radi sugerirali Zahodu še vedno togo nepopust- Ijivost. Zato zadnje čase še bolj plaše s komunistično nevarnostjo, pri čemer nava- jajo nekatere nepomembne volilne rezul- tate v Zah. Nemčiji. Gallia divisa est in partes tres (Nemčija je razdeljena na tri stranke), tako govore, češ podprite Ade- nauerja. ki garantira, da bo Nemčijo spra- vil na klerikalni skupni imenovalec, kajti to. kar je zdaj. je pot v boljševizacijo Nemčije. Poklicali so torej na pomoč cita- te Julija Cezarja izpred 2000 let. da bi za- hodne sile ne priznale Vzhodne Nemčije, da bi pristale na vojaško praznino sredi Evrope, na noben odmik s pozicij, ki jih zavzemajo od leta 1945. »Querelles alle- mandes^, nemške zdrahe, stoje torej v prvem planu svetovne diplomacije. Možno je. da bo jutranja sapa. ki jo čutimo že nekaj časa sem, prav zaradi nemškega vprašanja zamrla v težki sparini že obi- čajnih oblačnih dni na političnem obzorju sveta. Francozi imajo na vse te stvari svoj pogled. De Gaulle se strinja samo s tem. da do sestanka najvišjih mora priti, o ev- ropski varnosti in o nemški združitvi pa ima kot predstavnik Velike Francije kljub vsemu zbliževanju drugačne nazore kakor Adenauer. To je pokazal s svojo nedavno izjavo o poljskih mejah. Zahod naj bi jih priznal, zato pa naj bi Vzhod bil bolj po- pustljiv pri Berlinu. Vidi se. da je iz tu- jega žepa res laže odšteti denar, tudi iz prijateljevega, če je res kaj na stvari, da se po malem kuje os Rim—Pariz—Bonn. Si- cer pa je v De Gaullovem govoru ostala parola vseh francoskih politikov zadnjih let: Alžir je usodno neločljivo povezan s Francijo. To se sjiši že tako. kakor nekoč v starih časih tisti Catonov: Ceterum cen- seo. Chartaginem esse delendam. (Sicer pa menim, da je treba Kartagino porušiti.) Vprašanje je seveda, če v tem primeru ni Alžir tisti, ki ruši temelje te stare častit- ljive države na atlantski obali. Rast nem- ške vojske, ki kljub pogodbenim oviram hitro napreduje, pa Francozi gledajo s kis- lim obrazom. Francije latinska sestra Ita- lija bi rada v tem zgodovinskem vozlu nekaj pridobila na ugledu, zato ponuja svoje posredovalne usluge. Italija predla- ga stalne vrhunske sestanke, katerih bi se udeleževala tudi ona. To je. bi rekli, tipič- na poteza italijanske diplomacije, kajti ko- gar ni pri mizi. ga pri delitvi kruha lahko prezro. Velike stvari se spet gode v arabskem svetu, kjer sta se sešla na meji med Sirijo in Libanonom predstavnika Libanona in ZAR. Sehab in Naser. Spet se je zbudila Arabska liga. ki skuša rešiti najnovejše spore med Arabci tako. da bi tujci iz njih ne poželi preveč koristi. Sestanek med Še- habom in Naserjem je uspel, kako pa bo s sporom med ZAR in Irakom, tudi Arab- ska liga ne bi mogla reči ničesar. Irak je izstopil iz Bagdadskega pakta, vendar so posledice mosulskega upora takšne. d» med ZAR in Irakom trenutno ni videti no- benega mostu. Daleč tam na »strehi sveta«: so se uprla tibetanska plemena zoper kitajsko brezob- zirnost. Tibet sicer živi tako izolirano živ- ljenje. da se tak politični potres ne čuti po vsem svetu, preko Butana in Nepala pa je močno odjeknil v Indiji. To pa je za rav- novesje v Aziji že precej pomembno. Mo- rebiti ima prav Churchill, ki je nekje za- pisal, da ima zgodovina narodov včasih legende bolj resnične kakor pa dejstva sa- ma. Ce narod take legende ima, jih je tre- ba spoštovati, ne pa prezirati kot prazne peno. To velja za Tibet, velja za Ciper, velja za nas in povsod, kjer gre za občut- ljiva nacionalna vprašanja. Na Cipru so grško legendo zanemarili Angleži, pa so morali popustiti. Pri nas so naši sosedje Bolgari zadnje čase začeli s čudno kam- panjo. s katero bi radi spodbili naše državne mejnike. Podprl jih je seveda šef S Z in za njim ves vzhodni blok. Mi smo sicer tega že navajeni in se ne čudi nihče, kdor le pozna repertoar kominformske pro- pagande. Bolj čudno je to. kako je mogoče v isti sapi govoriti, da so naše sosedne vlade za politiko pomirjenja in miroljub- nih odnosov na Balkanu. T. O 3. APRIL 1959 — STEV. 13 3 STRAN ZBOR PROIZVAJALCEV SOŠTANJSKE OBČINE O NOV! TARIFNI POLITIKI NA PRAVI POTI ZA VSKLAJEVANJE NESORAZMERIJ ZNOTRAJ KOLEKTIVA IN MED PODJETJI ISTE GOSPODARSKE PANOGE V ponedeljek popoldne je bila razširjena seja zbora proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru v Šoštanju. Razen odbornikov so se seje ude- ležili tudi zastopniki delovnih kolektivov. V osrednji točki dnevnega reda je bila razprava o nekaterih problemih pred sestavljanjem novih tarifnih pravil- nikov; poleg tega pa so govorili o gibanju delovne sile, o ugotovitvah in- špekcije za delo in podobno. Poročilo o tem je podal predsednik sveta za de- lovne odnose tov. Blagotinšek. Poročilo in razprava sta bili v glav- nem osredotočeni na načela nove tarifne politike, oziroma na predloge ustreznega sveta, ki bi jih naj zbor proizvajalcev sprejel in hkrati priporočil delovnim ko- lektivom pred sestavljanjem novih tarifnih pravilnikov. Navzlic tej načelnosti, pa je vendarle prišlo do izraza nekaj konkretnih problemov, ki so za podjetja šoštanjske občine vsekakor značilni. Seveda so ti problemi dobili pozneje ustrezen odmev tudi v sprejetih sklepih. Med vsemi temi je na prvem mestu priporočilo sveta za delovne odnose in nazadnje tudi zbora proizvajalcev, da naj se tarifne postavke v glavnem ne spreminjajo. V kolikor pa bo treba narediti nekatere popravke, naj se le-ti nanašajo na vsklajevanje doseda- njih nesorazmerij znotraj kolektiva in končno tudi na odpravo nesorazmerij med kolektivi iste gospodarske panoge. Kot vse kaže. bodo v šoštanjski občini to priporo- čilo s pridom uporabili, zlasti pa še v Tovarni usnja ter v termoelektrarni v Šo- štanju. Zakaj? Iz razprave zastopnika To- varne usnja, tovariša Dovšaka, namreč po- vzemamo, da so nesorazmerja v plačni po- litiki usnjarske industrije precejšnja. Ta nesorazmerja se kažejo tudi v tem, da be- žijo visokokvalificirani strokovnjaki, zlasti pa inženirji, v druge republike. Zato je tudi razumljivo, da se zdaj zavzemajo za vskladitev teh nesorazmerij. Zbor proiz- vajalcev se je s to zahtevo strinjal in pod- prl stališče kolektiva, ki išče rešitev tega problema v tarifnem sporazumu. Poleg tega pa čaka pristojno komisijo delavske- ga sveta Tovarne usnja v Šoštanju še dru- ga težka in odgovorna naloga. Rešiti bo namreč morala nesorazmerja, ki že nekaj časa veljajo znotraj kolektiva, in so zlasti očitna med delavci v proizvodnji in oni- mi, ki so zaposleni v skupini za vzdrže- vanje strojev in ostalih naprav. Nesoraz- merja med tema dvema skupinama so na- stala pred približno dvema letoma, ko je bila usnjarska industrija uvrščena v višjo težavnostno stopnjo in ko je bila delav- cem te gospodarske panoge priznana povi- šica prejemkov za 15%. Namesto, da bi takrat v šoštanjski tovarni usnja to ugod- nost priznali vsem zaposlenim v tovarni, pa so jo ugodili samo tistim, ki so de- lali v neposredni predelavi usnja, torej samo usnjarskim delavcem, ne pa tudi ti- stim, ki nenehno skrbijo, da lahko zasta- reli stroji kolikortoliko nemoteno in brez zastojev delajo. Tako so bili delavci vzdr- ževalnih obratov prikrajšani in kot posle- dica tega je bil odhod ključavničarjev in podobnih kvalificiranih delavcev v druge panoge, kot v rudnik, elektrarno in dru- gam, kjer so dobili višje prejemke.. Po mnenju nekaterih diskutantov je bila ta delitev delavcev nepravilna, saj eni brez drugih ne morejo delati; vsi skupaj pa se- stavljajo enoten kolektiv! Spričo takega stanja je zbor proizvajalcev priporočil za- stopnikom kolektiva Tovarne usnja v Šo- štanju, da pri sestavljanju novega tarif- nega pravilnika odpravijo to nesorazmer- je v samem podjetju. Drug problem pa je v zvezi s termoelek- trarno v Šoštanju. Kot je znano, imamo v naši državi tri termoelektrarne, kot je šo- štanjska. Navzlic temu pa so tarifne po- stavke za nekatera delovna mesta visoko- kvalificiranih strokovnjakov v ostalih dveh dosti višje, kot pa v Šoštanju. Zahteva kolektiva termoelektrarne po izenačenju teh delovnih mest, oziroma njihovih tarif- nih postavk, je razumljiva. In kakor usnjarji, bodo tudi oni iskali odpravo ne- skladnosti v tarifnem sporazumu. Med nadaljnjimi sklepi, ki jih bo zbor proizvajalcev šoštanjske občine priporo- čil delovnim kolektivom pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov, je tudi pripo- ročilo po uvajanju nagrajevanja po učin- ku, nadalje po sestavi premijskih pravil- nikov in podobno. Mimo tega je zbor pro- izvajalcev priporočil, da naj norm in akor- dov ne spreminjajo samovoljno, kajti tudi pravilniki o akordih in normah so sestavni del tarifnih pravilnikov. Po izjavi nekate- rih udeležencev zasedanja so namreč po- nekod norme samovoljno spreminjali, kar je seveda negativno vplivalo na delovni učinek. Zato je treba v pravilniku točno napisati, kako dolgo veljajo norme in kdo ter na kakšen način jih lahko spreminja. Ko so razpravljali o gibanju delovne sile so ugotovili, da je bilo le-to v lan- skem letu dosti živahnejše kot leta 1957. V celoti je v podjetja šoštanjske občine lani na novo prišlo 889 delavcev, odšlo pa 739. V letu 1957 pa se je ta podatek gla- sil takole: prišlo 858, odšlo 681. V tem delu poročila in razprave pa so prišle na dan tudi druge ugotovitve. Najbolj raz- veseljiva med njimi je tista, da so delavci in uslužbenci v večji meri kot kdajkoli doslej izkoristili redni letni dopust. Za- skrbljujoče pa so tiste številke, ki govori- jo o bolezenskih izostankih do sedem in nad sedem dni, nadalje o neopravičenih izostankih in podobno. Veliko pozornost vzbuja tudi podatek, da so kolektivi lani izdali za zaščitna sredstva pri delu 45 mi- lijonov dinarjev; navzlic temu pa se šte- vilo delovnih nesreč ne manjša. Nasprot- no, naravnost porazne so številke, ki go- vorijo o nesrečah na poti z dela domov in obratno. Zdi se, da mnogi delavci, zlasti pa tisti, ki so bolj navezani na zemljo, kot pa na delo v tovarni, kamor prihajajo sa- mo zaradi socialnega zavarovanja, močno izkoriščajo ugodnosti zavarovanja, in ne- sreče, ki se jim pripetijo doma, prijavljajo za nesreče na poti domov ali v tovarno. Spričo teh in drugih ugotovitev je zbor proizvajalcev naročil ustreznemu svetu, da ' znova prouči te in druge probleme, ki se tičejo nesreč pri delu in gibanja delovne sile, ter da sprejme primerne sklepe za od- pravo določenih pomanjkljivosti in sla- bosti. V tej debati pa sta se izkristali- zirala še dva sklepa, kot priporočili delov- nim kolektivom pri sestavljanju tarifnih pravilnikov. Po prvem naj bi izostanki od dela vplivali na gibljivi del zaslužkov, po drugem pa naj bi bila leta zaposlitve v enem podjetju eno izmed meril pri dolo- čanju tarifne postavke. Ce na kratko povzamemo delo in za- ključke zbora proizvajalcev šoštanjske ob- čine na omenjeni seji, moramo reči, da je nakazal kolektivom pravo pot pri sestav- ljanju novih tarifnih pravilnikov. Prav go- tovo pa bi bilo njegovo delo še boljše, če bi v debati sodelovalo več odbornikov. Ne glede na to, pa se zdi, da bi nad enim priporočilom vendarle lahko postavili vprašaj. V mislih imamo priporočilo, po katerem naj kolektivi rešujejo notranja nesorazmerja in neskladnosti med podjetji iste panoge na osnovi tarifnih sporazu- mov. Čeravno so bili tarifni sporazumi sprejeti od vseh pristojnih forumov, pa je odprto pismo Centralnega sveta Zveze sin- dikatov vendarle pozneje opozorilo na na- pačno stališče, če bi se kolektivi dosledno držali tarifnih sporazumov in pri tem po- zabljali na svoje specifične možnosti in pogoje pri uveljavljanju nove tarifne poli- tike. -mb REKONSTRUKCIJA ŠOŠTANJSKE USNJARNE JE NUJNA Sredstva iz lastnih slcladov Kolektiv Tovarne usnja v Šoštanju je dedič ene najstarejših tovarn pri nas. Že 170 let proizvajajo v Šoštanju usnje in nič čudnega ni, če je ta kolektiv poleg dobrih stvari podedoval tudi slabe. Med dobre lahko štejemo usnjarsko tradicijo, zlasti kar se kadrov tiče, med slabe pa zastare- lost obratnih sredstev, kis o v povprečju izrabljena nad 70%- Vrsto let po osvobo- ditvi je kolektiv izvrševal neprecenljive usluge skupnosti, ko je kljub zastarelosti zalagal tržišče s proizvodi, ki jih pri nas nismo imeli dovolj. V tistih letih je bila njihova proizvodnja tudi konjunkturna, ker so njim sorodna industrijska podjetja bila še v izgradnji. Razumljivo je, da je v trenutku, ko so v državnem merilu ste- kle nove proizvodne kapacitete, to kolek- tiv tudi občutil, čeprav v resnejše proiz- vodne težave ni zašel in kljub temu ved- no izpolnjuje svoje blagovne in finančne plžne. Spričo teh okoliščin so nastajala v ko- lektivu mnenja, da je treba v prvi vrsti poskrbeti za postopno rekonstrukcijo pod- jetja. Kolektivu bi bilo seveda na moč ljubo, če bi rekonstrukcija bila možna v celoti. Za tako obnovo podjetja na celi črti in celo za razširitev proizvodnih zmogljivosti pa bi bili potrebni ogromni krediti in s tem nove težave. Zato so se odločili za zmernejšo pot, za obnovo po fa^ah in to po prioritetnem vrstnem redu. Iz deblokiranih amortizacijskih skladov bodo letos imeli na razpolago okoli 40 mi- lijonov dinarjev. S temi sredstvi bi letos obnovili tako imenovani kromov oddelek. Idejni načrt postopne rekonstrukcije je odobren, obnova najnujnejših obratnih ka- pacitet pa naj bi trajala dve leti. BLAGA ZIMA NI NAKLONJENA PRO- IZVAJALCEM USNJA — NITI MODA.. »Ni se rodil, ki bi vsem ugodil* — pravi pregovor. To vsekakor drži. Letošnjo zi- mo so se usnjarji znašli v isti črti z lju- bitelji zimskega športa in kmetijstvom. Blaga zima jim ni bila všeč, medtem ko ogromno večino ljudi to prav nič ne moti. Zakaj? To se jim kaže v planu finančne realizacije. Lani so proizvodni plan pre- segli za 1%. finančni plan a so realizi- rali le z 99%. To pa iz enostavnega raz- loga, ker lepo vreme to zimo ni zahtevalo običajne potrošnje usnja za težjo obutev, predvsem vodovzdržnega usnja. Po svoje jim nagaja tudi moda, ki polni blagajno drugim podjetjem, kajti vsestranska upo- raba »gumaric« slabi promet z usnjem. Vendar to niso edine težave, niti niso tako zelo odločilne. Trenutno imajo večje skrbi s tem, kako bi ob povišanju cen ko- žam obdržali cene izdelkom. Njihove oči pa niso uprte le v probleme znotraj tovar- ne. V času splošnih teženj po dviganju družbenega standarda tudi v tem kolekti- vu želijo doprinesti svoj delež. Tako bodo letos gradili stanovanja, zgradili bodo obratno menzo za topli obrok in ne da se oporekati, da tudi nakup novih instrumen- tov tovarniški godbi ne spada v družbeni standard. DELAVSKO UPRAVLJANJE IN , NAGRAJEVANJE..., Po trditvah predsednika delavskega sve- ta tov. Berločnika se je delavsko uprav- ljanje v podjetju okrepilo. Delavski svet globlje sodeluje v upravljanju proizvod- nje. Dobri dve tretjini članov delavskega sveta je iz vrst neposrednih proizvajalcev. Tudi izven podjetja sodelujejo člani ko- lektiva zelo uspešno. Dva njihova člana .sta v občinskem zboru proizvajalcev, šest članov kolektiva pa sodeluje v raznih sve- tih in komisijah. Delavski svet je imel v letošnjem letu 4 zasedanja, na katerih so razpravljali predvsem o proizvodnih nalo- gah in o rekonstrukciji. Delavski svet je tudi odločil o tem, kateri oddelki so naj- potrebnejši obnove. Zavest upravljalcev se kaže tudi, da kolektiv upošteva pred- vsem koristi podjetja, kar je spričo potre- be po obnovitvi seveda izredno važno. Razprava o novem tarifnem pravilni- ku, kot kaže, gre v tem kolektivu pravHno pot. Dosedanji razpon med plačami je 1:4,5, to se pravi, da je najnižja postav- ka 9600, najvišja pa 43.000 dinarjev. V tovarni ne bodo šli na linearno zviševanje tarifnih ^postavk, temveč bodo popravili prejemke na tistih delovnih mestih, ki so spričo težine in odgovornosti bila doslej nesorazmerno nagrajevana. Proizvodnjo bi radi izboljšali Med mnogimi manjšimi podjetji v šo- štanjski občini se uspešno razvija tudi To- varna pohištvenega okovja in gumbov iz plastične mase v Šoštanju. V tej tovarni, ki posluje od leta 1956, je zaposlenih že 95 ljudi. Lani so proizvodni plan, ki je znašal 71 milijonov din, presegli za 1 %. Produktivnost pa se je v razmerju z letom 1957 dvignila kar za 25 Letošnji plan predvideva z istimi stroji in z le 4 delavci več 91 milijonov din. Stanje v prvih treh mesecih letošnjega leta kaže, da bodo ta plan dosegli. Predmeti, ki jih ta mala tovarna izdfelu- je, so zelo iskani; vse vrste gumbov in res lepo in kvalitetno okovje za pohištvo, ki ne zaostaja za tujim! In problem? Zelo radi bi nabavili 4 av- tomatične stroje za izdelovanje gumbov. S tem bi se njihova letna proizvodnja tri- kratno povečala. Občina in podjetje pa za- enkrat nimata sredstev za to prepotrebno investicijo. Ofeoninci si bodo zgradili vodovod Okonina je mala in redka vasica v Sa- vinjski dolini, kjer prebivalci zelo »skupaj drže«. Zato pa se jim v tem sporazumeva- nju in složnem delu obnesejo domala vsi podvigi. Četudi vasica ne združuje pre- možnejših kmetov (po večini so srednji kmetje in bajtarji), se ne zanašajo mnogo na tujo materialno pomoč in občina z nji- mi še ni imela posebnih problemov. Tako so si pred leti omislili mrliški voz in so s tem dali zgled bogatejšim sosedom. V tej vasici si je mladina uredila v ga- silskem domu tudi primerno dvorano, da se lahko udejstvuje tudi na kulturno pro- svetnem polju. Kmečki fantje in dekleta pri preobilici svojega dela še vedno naj- dejo dovolj časa, da naštudirajo po nekaj iger letno in gredo z njimi tudi v goste. Izgledalo je, da bodo žilavi Okoninci v nekajletni borbi za vodovod že omagali — pa niso. Dolgo se niso mogli sporazumeti glede sredstev — kot rečeno, skromnega občinskega proračuna niso hoteli obreme- njevati — toda vodovod so hoteli zgraditi za vsako ceno. Po enem letu borbe pa so le uspeli. Stroške za vodovod so razbili na glavo živine pri kmetovalcu, »manjši« pa bodo prispevali svoj delež s prosto- voljnim delom. Sploh so v tem složnem delu zelo hitri in vse l^aže, da bo vodovod dograjen že v maju. Sami kopljejo, sami prevažajo material — letošnjo milo zimo so korist- no izrabili in zdaj je glavni vod že gotov, rezervoar prav tako — sedaj delajo le še na priključkih. Vodovod bo pomenil za Okonino veliko pridobitev in nič čudnega ni, da se doma- činom ob znojnih obrazih in žuljavih ro- kah smehljajo obrazi, ko bodo spet v krat- kem praznovali pomembno delovno zma- go, ki so jo sami izbojevali. OB 40-LETNICI KPJ Mali Janušik je s svojo hrabrostjo rešil ostale Bilo je julija 1942. leta. Topla poletna noč je dihala preko Savinjske doline in njenih vrhov. V trdem mraku sem se od- trgal od zelenih Dobrovelj in s puško v roki zakoračil v zeleno dolino. Usmeril sem se proti Gori Oljki z nalogo, ki mi jo je zadal komandir Savinjske čete Letonja Jože-Kmet, da poiščem zvezo z Mirkovo četo, ki se je zadrževala nekje na severni strani Gore Oljke. Srečno sem prebredel Savinjo in Pako ter se kmalu znašel pred savinjsko progo v bližini polzelskega kam- noloma. Tu nekje bi me moral čakati Mir- kov kurir, Servacij-Zajc Ferdo. Kmalu sva se na dogovorjen znak našla, si krepko stisnila roko in odšla v hrib. Med potjo mi pove,- da čaka Mirko z nekaj tovariši na »Vejci^. To je bila javka na Podvinu pri dobrem in poštenem tekstilnem delav- cu Kotniku. Med šepetanjem sva kmalu dospela do hiše. Z iskrenim partizanskim objemom in stiskom roke sva se najprej pozdravila z Mirkom, nato pa še z osta- limi tremi tovariši. Najbolj vesel sem bil najmlajših tovarišev iz čete, Petja-Cater Marijana in Janušika, ki sta bila stara ko- maj 16 let. Pri dobri družinici smo veselo pokramljali, pa tudi zaspali. Mali Saša in Ančka sta se držala le partizanov. Pozno v noč smo se poslovili. Nihče ni slutil, da teh dobrih ljudi ne bomo nikdar več videli. Po dobri uri smo se pritihotapili v ta- borišče čete, ki je bila v neki dolinici. S Petjem sva se stisnila pod odejo in za- spala. Zjutraj sem ugotovil, da smo na severni strani paških vrhov. Taborišče mi ni prav nič ugajalo. Obdajala me je zla slutnja. da je ta kotanja lahko za četo usodna, kajti umik je možen le v breg. Straže so sicer bile dobro postavljene, toda pri ne- nadnem napadu bi verjetno bili prepozni, da bi zavzeli položaj na prvem grebenu. Mirka sem opozoril na nevarnost, pa me je zavrnil s pripombo, da imajo dobro obveščevalno službo in stražarje na me- stu. Dan je mineval in v četi je vladalo ve- dro razpoloženje. Kosili smo šele pozno popoldne. Ko smo srebali govejo juho s kruhom, začujemo oster »pok« in kmalu potem nemško povelje: »Vorwartz«:. Tudi naša povelja so hitro padala: »Ivo, Serva- cij. Petja v predhodnico, smer umika po grebenu. Glavnina 50 metrov za njimi.«: Obkoljeni smo, mi je šinilo v glavo, vendar prebiti se bo treba. Urno smo kre- nili po bregu in se spustili proti kolovozni poti. Naš cilj je bil, da bi se prebili proti Gori Oljki. Previdno smo se spuščali na pot, vsak hip pripravljeni za strel. Preko- račimo kolovoz. Salva strelov zagrmi po nas. Ze smo na tleh v blatu, ranjen ni nihče, vžgemo v smer, od koder padajo streli. Naenkrat opazimo, kako nemški vo- jaki tečejo levo od nas. Dvignemo se in prebijamo na drugo stran jarkov. Zavija- mo desno v breg. Dobrih sto metrov višje si skušamo malo oddahniti -ter se razgle- dali po okolici. Nikjer nobenega Svaba. Takoj smo spoznali, da je bila to le ena stranskih zased. V dolini čujemo strelja- nje ter vpitje Svabov. Naenkrat se vna- me strahovit ogenj, med katerim se čujejo eksplozije granat. Sele zdaj smo si mogli dobro predstavljati, v kakšnem peklu so se znašli naši borci. Mirko se je prebijal s tovariši čez grapo in se skušal ob robu kmetije prebiti v nasprotni hrib. V katero koli smer je krenil, povsod Svabi in tako mu ni pre- ostalo drugega, kot da je jurišal čez manjšo čistino. Povsod režejo »šarci«. Z vzklikom »na juriš«: se poženemo proti nasprotnemu robu gozda. Mali Janušik je svojo brzostrelko uperil naravnost na mi- traljezca in ga s svojim ognjem prisilil k molku. Okvir za okvirjem se izpraznjuje. Požene se na juriš. Nekaj metrov pred mitraljezkim gnezdom pa mu brzostrelka utihne. Tovariši se že izgubljajo v gozdu. Ponovno pritisne, toda nič. Brzostrelka je prazna. Misel deluje hitro, toda takrat za- reglja mitraljez in Janušik se zgrudi s prestreljenimi prsi. Zlati mladenič je s svojo hrabrostjo rešil ostale. Po tem ra- falu zamirajo tudi drugi, le tu pa tam se čuje še posamezen strel. Naokoli gluha tišina. Bitka je trajala približno pol ure in pre- pričani smo bili, da polovico tovarišev ne bomo nikoli več videli. Kam so se prebili? Prav gotovo so padli. Krenili smo naprej v smeri javke »Vejcec ter se ji previdno približali. Z žvižgom smo priklicali gospo- dinjo, ki se nam vsa prestrašena približa. Na kratko nam pove, da so že dopoldne šli Svabi mimo, povsod proti Sv. Andra- žu so postavili zasede zato ni mogla priti v taborišče. Hotela nas je opozoriti s stre- ljanjem. Mož je nabasal dva možnarja in ustrelil. To sta bila strela, ki smo jih čuli dopoldne. Krenili smo nazaj v smeri taborišča, da bi poiskali tovariše. V gostem grmovju blizu taborišča jih najdemo štiri. Ubo je ranjen skozi pljuča, Katja v roko, zraven je bil tudi Buč-Farčnik, ki se je težko umi- kal, ker je bil nekaj dni prej ranjen. Za silo smo jih obvezali in šli iskat še'ostale. Bila je že tema, ko smo prispeli na rob nekega vinograda. Tu smo naleteli na Mirka s sedmimi tovariši. Odšli smo po ranjence in jih spravili na varno. Kljub veliki premoči smo se prebili iz obroča. Padla sta le dva borca, dva pa sta bila ranjena. Mali Janušik je s svojim juna- štvom rešil ostale borce. Bilo je že polnoč, ko sem se poslovil od tovarišev ter se napotil s Servacijem na- zaj proti Dobrovljam. Spremljal me je do Savinje, nato pa sem jo urno ubral med njivami ter se nekje med Braslovčami in Gomilskem izgubil v gozd. Ko je sonce pozlatilo dobroveljske vrhove, sem se ves zbit znašel v svoji četi. Poročal sem o pre- živelem dnevu in bitki na Gori Oljki. Vsem borcem je bilo izredno težko za padlimi, posebno pa za hrabrim Janušikom. Cez nekaj dni je Mirko četo zopet zbral in ure- dil. Borci pa so krenili v nove akcije, no- vim zmagam naproti. KULTURNI OBZORNIK Iz življenja za življenje (Misli o šolski reformi ob obisku na šoli v Podčetrtku) Osnovno pravilo reformirane šole je življenjskost. O tem je bilo že veliko po- vedanega in napisanega. Sola je capljala svojo pot in ponekod še danes ne hodi v korak z družbenim razvojem, gospodar- sko-tehničnim razvojem. Tehnična vzgoja, ki je dandanes bistvenega pomena, je v povojih. Zakon o reformirani šoli, novi učni načrti, eksperimentalno pedagoško delo z najnovejšimi izsledki korenito od- pravljajo togost in verbalnost iz učilnic in se delo v šoli razširja preko pragov starih učilnic v družbo, na polje, v go- zdove, v tovarne. Da, tako je zapisano in taki so načrti. Sčasoma bodo postali re- sničnost, čeprav so gmotna sredstva zelo tesno odmerjena. Zaradi tega pa še ni po- trebno zanemarjati šolsko reformo, vreči puško v koruzo in čakati, da bo samo z določeno finančno okrepitvijo te ali one šole lahko zaživela reformirana šola. Osnovna šola v Podčetrtku dela v zelo nepovoljnih pogojih, a je vendar v naporih za izvajanje sodobnega pouka dosegla za- vidljive uspehe. Čeprav je šolska zgradba stara, tesna, se v njej razvija široko in življenjsko delo, ki pa je odvisno od spo- sobnega učnega kadra, metodološkega dela in materialnih pogojev, ki so zelo pičli. Mukoma so .naprosili od podjetij in društev nekaj materiala, ostankov, a da- nes je že izkoriščen sleherni prostor v šoli, vsak kotiček, vsaka stena, vsako okno in vsaka vrata. 2e pri glavnem vhodu opozarja Miki- miška vsakogar: »Si olikan?« Takoj na desni je čeden poštni nabiralnik in pionir- poštarček redno raznaša pošto, ki je naj- de vsak dan na pretek. To so pismena opravičila, prvi samostojni izdelki, čestit- ke, obvestila, prošnje, časopisi. Na veliki tabli v hodniku'je zemljevid z zastavi- cami, ki označujejo potovanje predsedni- ka Tita. Dežurni pionir je vsak dan pre- stavljal zastavice in tako so bili pionirji vedno z mislimi pri Titu, se seznanjali z deželami, po katerih je potoval, spoznavali kraje, gospodarstvo in običaje istočasno tudi pri pouku zemljepisja ter spremljali obvestila v dnevnem tisku. Pripravili so si tudi pionirski radijski študio »Svrkec«, ki vsak dan oddaja vremenska poročila, čestita ob rojstnih dnevih sošolcem, ob- javlja važnejše vesti, a to vse spet vrše pionirji-spikerji. Pod vodstvom požrtvo- valnega upravitelja tovariša Jožeta Bri- leja so izdelali niz tehničnih izdelkov z najskromnejšimi sredstvi. Material, ki ga uporabljajo, je domač in preprost: slama, les, papir, žica, krpe, usnjeni odpadki in podobno. Izdelali so kup majhnih elektro motorčkov, ki poganjajo mline, žerjave, semaforje, Žagarja in kup podobnih pri- prav. Samostojno upravljajo tudi svojo banko, preko katere so v zadružno hra- nilnico vložili že 166.000 din, čeprav jih je le 107. Najvažnejše ob vsem, kar sem dojel, pa je to, da se učenci že na stopnji osnovne šole pripravljajo na poklic in se vzgajajo v samostojnosti. Začudilo me je, da so si v višji skupini skoraj vsi učenci že zdaj odločno izbrali poklice in v šolskem živ- ljenju že v drobnem opravljajo podobno defo, kot ga bo zahteval njihov poklic. Po- štarček namerava biti resnično poštar, skladiščnik bi bil rad trgovec, špikerja bi želela biti učitelja. Vsak najde v pestrem delu svojega konjička. Popolnoma pra- vilno je, da šola ni samo splošno izobra- ževalna ustanova, temveč tudi vzporedno prva usmerjevalnica v poklice. Presenetljivo lepo je razvito samouprav- ljanje. Ne samo skrb za snago, temveč celotno življenje v šoli, razen pouka, vo- dijo pionirji sami; učitelji so le usmerje- valci. Samostojno vodijo knjigovodstvo v mlečni kuhinji, upravljajo z banko in kme- tijsko pionirsko zadrugo. Pionirji imajo prost vstop v vse prostore, celo v pi- sarno, ne poznajo zaklenjenih vrat, velike vsote denarja so med časom, ko so pio: nirji v šoli, kar na prostem, a se še ni zgodilo, da bi zmanjkal en sam dinar. Visoko cenijo poštenost in tovarištvo. S tem se uveljavlja mlada učenčeva oseb- nost. Učenci se tako že rano privajajo na odgovornosti in dolžnosti, ki jih bo kasne- je zahtevalo življenje. Resno razmišljajo in delajo in ob tem pozabljajo na neum- nosti, pretepanje po cestah in slično. Svo- jo mladostno energijo sproščajo v sočnem in vedrem delu, ob zdravi igri in zabavi, saj se izživljajo v športu, tamburaškem orkestru, pevcem zboru in celi vrsti de- javnosti. Ce ob primeru osnovne šole v Podčetrt- ku trdim, da kljub finančnim pomanjklji- vostim lahko precej storimo v smislu šolske reforme, verjetno ne rečem preveč. Mora- mo pa se zavedati, da zato potrebujemo vsestransko usposobljen učni in vzgojni kader, socialistično pedagoško zrelost iii sodelovanje celotne družbe. Pa še nekaj? Koliko je pri raznih tovarnah in podjetjih odpadnega materiala, ki bi v šolam zelo dobro koristil. Oglejte si, kako znajo v Podčetrtku izkoristiti vsako cunjico, vsak kartonček, vsak košček žice, pa boste uvi- deli, kaj bi to pomenilo šolam, ki vseka- kor po svojih proračunih nimajo dovolj denarja, da bi si same lahko nabavile material. Morda bi lahko pedagogi-strokovnjaki pri vsem še marsičemu oporekali, toda splošni uspeh je potrebno priznati. Naši učitelji se trudijo po vseh šolah, toda za- radi iznajdljivosti in požrtvovalnosti šol- skega upravitelja v Podčetrtku, ki je znal organizirati najosnovnejše med prvimi, sc tam najprej uspeli. Te misli sem nanizal zgolj z namero, da bi bežno prikazal, ka- ko se lahko z manjšimi sredstvi pomaga v določenem smislu reformirati šolo. Sotelski Celjski mladinski festival v' letu 1959 Glasbeni sosvet Okrajnega sveta >Svo- bod in prosvetnih društev« je predložil pred dnevi okrajni skupščini sveta Svobod predlog letošnjega mladinskega festivala. Glasbeni sosvet je namreč prepričan, da bi moglo Celje postati z leti prizorišče re- vij najboljših zborov iz vse naše države, pa tudi iz ostalih evropskih držav. Skup- ščina je predlog osvojila. Tako bomo le- tos poslušali šest mladinskih koncertov. Otvoril bo mešani mladinski zbor »Svo- bode« in celjske gimnazije s samostojnim koncertom 20. aprila pod vodstvom Egona Kuneja. V soboto, 9. maja bo nastopil mladinski zbor »France Prešeren« pod vodstvom Jurčeta Vrežeta. Teden dni po- zneje, 16. maja, bo nastopil zbor Glas- bene šole iz Varaždina. Ta zbor je ofi- cielni državni prvak. Vodi ga direktor Marjan Zuber. Naslednjo soboto, 23. maja, bomo poslušali mladinski zbor »Svob*^- center« iz Trbovelj (zborovodja A. Wein- gerl). 25. maja bo revija najboljših občin- skih zborov našega okraja. Letošnji mla- dinski festival pa bo zaključen s koncer- tom mladinskega mešanega zbora MKUD »Jože Kerenčič« iz mariborskega učitelji- šča (zborovodja J. Ritonc). Toliko za letos. Drugo leto pa bo Celje že vabilo v goste najboljše mladinske zb«- re iz ostalih republik, nato pa še iz tujine. To veliko in lepo zamisel, spremeniti Celje v areno mednarodnega festivala mladin- skega petja, bo moč uresničiti le ob vse- stranskem razumevanju in podpori vse celjske javnosti in predstavnikov javnega in političnega življenja. Našemu mestu bo vsekakor prinesla mednarodni sloves, zato podprimo to veliko in lepo zamisel celj- skih glasbenikov! Dirigent mladinskega zbora iz Varaždina prof. Marjan Zuber Pred koncertom godalnega orkestra „lvan Cankar" v Celju Po dobrih treh letih se bo v ponedeljek, 6. aprila ob 20. uri znova predstavil na samostojnem koncertu v veliki dvorani Narodnega doma godalni orkester Pro- svetnega društva »Ivan Cankar« v Celju pod vodstvom svojega ustanovitelja in di- rigenta prof. Dušana Sancina. Razen 20 članskega domačega zbora (z dirigentom vred) bodo tokrat zbor izpopolnili tudi nekateri člani mariborske filharmonije. Celjski godalni orkester »Ivan Cankar« uživa doma in tudi povsod tam, kjer je v 14 letih svojega obstoja in plodnega dela gostoval, velike simpatije.in velik ugled. Čeravno gre za izključno amaterski orke- ster, pri svojih nastopih ni nikoli zatajil. Združuje ga ljubezen do glasbe, do umet- nosti; velika prizadevnost in požrtvoval- nost vseh njegovih članov, zlasti pa še ve- lik ugled in hkrati skromnost njegovega ustanovitelja in umetniškega vodje prof. Dušana Sancina. Visoko kvaliteto svoje dejavnosti je potrdil neštetokrat. Člani orkestra pa so najbolj ponosni na svoje nastope v Trstu, na prvo mesto na zvez- nem tekmovanju 1950. leta v Beogradu in podobno. Toda za svoje nastope niso iska- li samo mesta, šli so tudi na vas, v indu- strijska središča in tako vedno in povsod z največjim uspehom posredovali orke- stralno glasbo delavcu in kmetu. V se- znamu njihovih gostovanj je kar 37 kra- jev! To je lepa bilanca, ki zasluži največjo pozornost in priznanje tembolj, ker je bi- la dosežena na čisti amaterski osnovi. Pa še več — taka gostovanja so vedno zada- jala težke udarce v skromno blagajno. Kljub temu se jih niso odrekali. -mb V Šentjurski občini^uspehijizobraževanja Ljudsko izobraževanje v šentjurski ob- čini je letos zajelo precej širok krog pre- bivalstva. Tako deluje v tej občini 12 pro- svetnih društev. Med najbolj aktivnimi je prosvetno društvo St. Vid pri Planini in Dobje; obe imata po več sekcij, ki so za- jele predvsem kmečko mladino. Posebno aktivni so igralci, ki pripravljajo bogat spored uprizoritev. Značilno je, da so dramske sekcije v svoj spored uvrstile predvsem zahtevnejša kvalitetna dela. Ta- ko bodo v Šentjurju uprizorili Cankarje- vega »Kralja na Betajnovi«, v St. Vidu pri Planini Prežihovo dramo »Pernjakovi«, dočim so v Loki pri Zusmu že uspešno uprizorili Budjakov »Metež«. Uspešno de- lujejo tudi pevski zbori. Največji problem v delovanju prosvetnih društev je pomanj- kanje primernih prostorov, saj se v po- sameznih krajih vse društveno življenje odvija le v tesnih šolskih prostorih. Ta težkoča onemogoča, da bi v Šentjurju ustanovili nižjo glasbeno šolo, za katero je precej zanimanja, imajo potrebne iii- strumente in tudi finančna sredstva za njeno delovanje bi se našla. ODGOVOR NA CELJSKO KULTURNO PISMO (Večer, 28. marca 1959) »Brenclju je mesto pri govejih repih, cvetje je za čebele.« Glavni odbor za proslavo 75. obletnice vajenskega šolstva v celjskem okraju ob <0-letnici KPJ razpisuje natečaj za idejni osnutek lepaka in spominske značke ob preimenovanja Vajenske šole za razne stroke I., Celje, Ljubljanska cesta 17 v ŠOLO BORISA KIDRIČA Pravico do udeležbe imajo vajenci vseh strokovnih šol v celjskem okraju. Po- drobne informacije dobite v tajništvu Vajenske šole I. na Ljubljanski cesti 17 v Celju. Rok natečaja je do 15. aprila 1959. VABIMO vodstva sindikalnih organizacij, vseh vrst šol, internatov ter orga- nizacij SZDL, da postavijo v svojih organizacijah enega ali več pover- jenikov Prešernove družbe, obsto- ječim pa nudijo čim več pomoči. Na- slove novih poverjenikov pa javljaj- te svojim občinskim odborom Pre- šernove družbe ali pa upavi v Ljub- ljani, Erjavčeva 14a, telefon 21-048. NE 7 AMPAK 8 KNJIG zanin:ivega branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Prešernove družbe in plača 600 din članarine. DO 1. MAJA je še čas. da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vpis čim večjemu številu novih članov smo letošnji čas vpisovanja izjemoma po- daljšali za 1 mesec. MILIJON DINARJEV pa so vredni dobitki, ki bodo izžrebani med člani Prešernove družbe. ZATO POHITITE z vpisom v članstvo Prešernove družbe. Člane vpisujejo poverjeniki, ki so skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v šoli ali pa se vpišite v bližnji knji- garni ali pa pri upravi v Ljubljani, Erjavčeva c. 14a, telefon 21-048. Pomen izobrazbe pri izbipu poklica Od 15. aprila do 15. maja t. 1. je v LR Sloveniji mesec poklicnega usmerjanja mladine. V tem mesecu bomo tudi v našem listu objavili nekaj sestavkov s tega važnega področja. Danes objavljamo članek, ki ga je na- pisal upravnik celjske Poklicne svetovalnice, tovariš prof. Albin Podjavoršek. Služba poklicnega svetovanja se tudi v celjskem okraju lepo razvija in nudi že četrto leto staršem, šoli in mladini znatno pomoč pri izbiri poklica. Ta služba ima dvojni pomen: pomeni socialno pomoč po- sameznikom, da bi se za svojo življenjsko dejavnost, t. j. za svoj poklic, pravočasno pravilno usmerili, je pa tudi važna pomoč gospodarstvu, da bi dobilo najboljše ka- dre. Gre v bistvu za to, da postavimo pravega človeka na pravo delovno mesto. Pravilno izbran poklic pomeni srečo, za- dovoljstvo, veselje do življenja in dela, slabo izbran poklic pa nasprotno nezado- voljstvo, menjavanje delovnih mest, bega- nje in iskanje nečesa boljšega, mržnjo do dela, često pa konča še vse skupaj s pre- zgodnjo invalidnostjo. Naše življenje pa je kratko; v poklicu bomo morali vztraja- ti največ 30—40 let. Za to dobo se izpla- ča pravočasno premisliti vse možnosti in se potem pametno odločiti. Za vstop v poklic je treba izpolniti ne- katere pogoje; izmed najvažnejših so tile: zdravje mladega kandidata in za določeno dejavnost primerna telesna konstitucija; potem duševne lastnosti, od katerih so po- membni interesi, nagnjenosti in sposob- nosti mladega človeka; nadalje možnosti vključitve v poklic in po morebitni iz- učitvi možnosti zaposlitve v poklicu; ma- terialne možnosti in pomoč doma in konč- no šolska izobrazba. Vsak od teh pogojev je po svoji strani pomemben in utegne odigi^ti pri uresničitvi želja mladih ljudi odlo^^ilno vlogo: ali omogoči ali onemogo- či vstop v poklic. Zaradi tega bi želeli na nekatere od njih še posebej opozoriti! Zdravje in telesna konstitucija je osnov- ni pogoj za določeni poklic. No, o tem bo odločilna sodba šolskega zdravnika ali tu- di zdravnika specialista! Naloga in dolž- nost roditeljev in celotne družbe je, da skrbe za zdravje mladega človeka že od rojstva dalje; ugodnb zdravstveno stanje brez dvoma vpliva tudi na ugodno du- ševno zdravje in ob telesnem razvoju mla- dega bitja tudi na ugoden otrokov duševni razvoj. Važno je nadalje, da pazimo na otro- kov šolski napredek že od prvega razreda osnovne šole dalje. Ce je otrok duševno normalen oziroma duševno povprečen, mo- ra potekati njegovo šolsko življenje brez motenj in zastojev ter ni v nobenem pri- meru otrokova krivda, če bo v katerem razredu zaostal, moral morebiti razred po- navljati in tako. izgubil bogato šolsko le- to, ki mu bo v veliko škodo ravno takrat, ko bo v 15. ali 16. letu starosti izstopil iz obvezne osemletne šole z nepopolno do- vršeno osemletko ter se oziral za pokli- cem. Vstop v višjo srednjo šolo in vrsta zahtevnejših poklicev zahteva danes pri nas uspešno dovršeni osmi razred obvez- ne osemletne šole (ali dovršen IV. razred nižje gimnazije). Kdor tega pogoja ne iz- polni, se ne more vključiti v poklice, kakrš- ne zajema n. pr. talilniška stroka, kovin- ska stroka (precizni mehanik, avtomeha- nik, urar, monter, strojnik itd.), vsi poklici v elektromehanični stroki in tehnični stro- ki elektrozvez, v kinotehnični, ladjedel- niški, grafični, steklarski in kemični stro- ki, kakor tudi vsi poklici v kemično-far- marcevtsko-biološki stroki ter v gostin- stvu in trgovini. V poklicni svetovalnici doživljamo tra- gična srečanja, ko se mladinec, poln ve- likih želja in telesnih ter duševnih spo- sobnosti, ne more vključiti — recimo — v katerega izmed elektrotehničnih pokli- cev, ker nima dovršene osemletke ali nižje gimnazije. Tudi najgrenkejša solza ne more re- šiti situacije! Je vrsta poklicev, v katere se je še lahko vključiti tudi z dovršenim 7. ali celo 6. razredom osemletke, je pa treba vendarle računati z dejstvom, da imajo prednost tisti mladinci in mladinke, ki so uspešno dovršili obvezno osemlet- no šolo. Opozoriti bi morali v tej zvezi še na ne- katere druge važne momente. Ob dejstvu, da vsako leto zapušča obvezno šolo z uspešno dovršenim zadnjim razredom ogromno števil6 mladine, imajo pri vstopu v srednje šole ali v uk za poklic kvalifi- ciranega delavca brez dvoma prednost absolventi šol z boljšim učnim uspehom. Praksa zadnjih let to dejstvo potrjuje. Zaradi tega mora biti vsakemu od nas jasno, da se ne bomo smeli več zadovo- ljevati samo s tem, da bi naš otrok izde- lal razred s pozitivnim uspehom. To je za njegovo bodočnost premalo! Gre nam tudi za hvaliteto uspeha. Ne zahtevamo, da bi bili vsi naši učenci odličnjaki; toda za marljivega, požrtvovalnega mladega člo- veka, ki je povprečno nadarjen, ne sme biti težko doseči prav dober ali vsaj do- ber uspeh. Treba je le delati, učiti se, si- stematično in načrtno študirati in skrbeti za svojo izobrazbo. Za mladega človeka je prava sramota, da ima nezadostne oce- ne iz predmetov, kakor so n. pr. sloven- ščina, zgodovina, zemljepis, prirodopis itd. Končno bi lahko našteli kar vse predmete. Toda kdor se ne uči, ne more znati. Izbira poklica je odvisna v vse večji meri od predizobrazbe. Vsi ugotavljamo, da je znanje oziroma izobrazba naše mla- dine večkrat problematična, nezadovoljiva. Zaradi tega je nujno, da roditelji in uči- telji ukrenejo vse potrebno, da bi se to stanje izboljšalo in da bi se vsak naš mla- di človek v resnici in z zavestnim hote- njem ves^ predal študiju. Študija ne sme imeti nihče več za breme, temveč za pri- jetno dolžnost, ki ji je treba posvetiti vse sile! Misel na poklic naj spremlja starše ob otroku že v predšolski dobi, gotovo pa od 1. razreda osnovne šole dalje in potem skozi vso šolsko dobo, a ne šele zadnjega pol leta pred dovršitvijo šolanja. Dober šolski napredek in solidna izobrazba je po- membna pot do poklica. V dvomu, kam in kako, pa bo staršem, šoli in otroku ob pri- mernem času rada priskočila na pom»č služba poklicnega svetovanja. Kakor v prejšnjih šolskih letih, ko je stopila poklicna svetovalnica v Celju v ne- posreden stik z maturanti ter četrtošolc« in drugimi dijaki, ki so morebiti v kate- rem nižjem razredu dovršili svojo osera- letno šolsko obveznost ter zapuščali šol- ske klopi, bomo tudi v šolskem letu 195« in 1959 posvetili temu vprašanju potrebno skrb in pozornost. Med šolskim letom b*- do nudili informacije mladini po navodilih poklicne svetovalnice razredniki, meseca marca in aprila tega leta, to je v mesecu poklicnega usmerjanja pa bodo o proble- mu izbire poklica predavali v posameznih krajih po potrebi tudi posebni predavate- lji. Kadar se je težko odločiti za poklic, pa naj se oglasijo prizadeti kandidati v poklicni svetovalnici zaradi nasveta o po- klicu ali nadaljnjega šolanja. Pri tem b« delala poklicna svetovalnica v najožji po- vezavi s šolo in starši. 3. APRIL 1959 — STEV. 13 5 ITRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI RAZGIBANA KOMUNALNA DEJAVNOST V LJUBNEM v letošnjem letu se tržanom Ljubnega •b Savinji obeta precej novih in korist- nih pridobitev. Leto 1959 bo pomenilo za Ljubno leto gradenj in olepšav za pripra- ve na turistično sezono. Zelo važna pridobitev bo vsekakor nova hladilnica, ki so si jo tržani, predvsem pa še gostinska podjetja, že dolga leta že- lela. Za novo hladilnico, za katero so že uredili primerne prostore, je Občinski ljud- ski odbor Mozirje že odobril investicije v znesku 2 milijonov din. Vse izgleda, da bo nova hladilnica služila svojemu na- menu že v letošnji turistični sezoni. Istočasno s hladilnico so Ljubenci do- bili od občine še avto za prevoz mesa, ki je bil tudi več ko potreben. Ljubenska mesnica je zadnja leta prevažala meso v Luče, Solčavo in Logarsko dolino z avto- busi in je bilo med potniki na ta račun lirecej upravičenega negodovanja. Kultur- nejši prevoz mesa in novo hladilnico so zato Ljubenci navdušeno pozdravili. Glede na povečan odkup poljskih pri- delkov ter kooperacije je ljubenska kme- tijska zadruga zelo pogrešala primerna skladišča, saj je kmetijske pridelke vskla- fiiščala kar na več mestih, ki pa so bila vsa neprimerna. Zato se je KZ Ljubno odločila zgraditi v letošnjem letu strojno lopo s skladiščem. Sredstva so že odobre- na in domnevajo, da bodo skladišča do jeseni že dograjena. Spričo vedno bolj naraščajočega turiz- ma v Ljubnem so prilike tudi vedno res- neje zahtevale gradnjo kopališča, za ka- tero se je zlasti zavzemalo Turistično društvo. Tudi s temi deli so v Ljubnem že pričeli. Novo kopališče bo v Janezo- vem vrbju. Temelje so skopali že v jese- ni, zdaj pa bodo začeli planirati prostor. Na tem prostoru nameravajo urediti športno igrišče, mladina pa se zelo zavze- ma tudi za plesišče. Za kopališče je pri- spevala izdatna sredstva Turistična zveza. Na Ljubnem občuti stanovanjsko stisko predvsem učiteljstvo in zdravstveni de- lavci. Zato so se tržani že dolgo časa potegovali za gradnjo stanovanjskega blo- ka. Letos je občina Mozirje tudi za to nujo pokazala razumevanje in odobrila sredstva iz stanovanjskega sklada za gradnjo^ novega stanovanjskega bloka — devetorčka. Domače remontno podjetje bo stanovanjski blok začelo graditi že letos. Za vsestranski napredek prijaznega trga Ljubno bo skrbel nedavno ustanovljen ko- ordinacijski odbor, ki pod vodstvom SZDL združuje vsa društva na Ljubnem. Ta odbor namerava odpreti v Ljubnem pri- meren prostor, ki bi služil čakajočim pot- nikom in turistom kot čakalnica, čitalnica, pa tudi okrepčevalnica. Tu bi točili samo brezalkoholne pijače. V Ljubnem namreč čakajo potniki na avtobusno zvezo z Lo- garsko dolino in Ljubljano in se v tem času največ zadržujejo v gostilnah. Gospodinjski tečaj v Doliju pri Planini V Dobju pri Planini je bil v zimskih mesecih združen tečaj Rdečega križa, kuharski tečaj in tečaj ročnih del za kmečka dekleta. Tečaj je obiskovalo 21 tečajnic. Tečaj RK je trajal 6 tednov, nakar se je pričel dvomesečni gospo- dinjski tečaj. Minulo nedeljo so dekleta priredila zaključek s primerno raz- stavo svojih izdelkov. Tečaj sta finančno podprli občina Šentjur in tukajšnja kmetijska zadruga. Po končanem tečaju so dekleta priredila poučno ekskur- zijo na Zavod za napredek gospodinjstva v Celju ter si ogledala muzej in druge znamenitosti mesta. Živahna gradbena delavnost v Konjicah Za letošnje leto so izgledi, da bodo v Slovenskih Konjicah kar precej gradili, take v mestu kot v okolici. Med osrednji- mi nalogami v mestu bo ureditev Parti- zanske ceste, kjer so že lani pričeli z deli pri urejanju jarka, letos pa bo potrebno spraviti v red še cestišče. S tem bo tudi mestno središče dobilo drugačen videz. .Med tovarno usnja in nižjo gimnazijo nameravajo letošnje leto prestaviti strugo Dravinje tako, da bo igubila precej oster •vinek med mostom pri glavni cesti in ešnejšo proizvodnjo. Člani sveta so razpravljali tudi o združevanju sredstev industojskih pod- jetij za investicijsko izgradnjo. Raču- najo, da bo letos teh sredstev manj, vsega okoli 80 do 100 milijonov dinar- jev, medtem ko bo drugo leto stanje toljše. Ta sredstva, ki jih bodo podjet- ja posodila, bodo služila predvsem za rekonstrukcijo, tistih podjetij, ki so po- trebna obnove, pa nimajo dovolj last- nih sredstev v ta namen. Sredstva se bodo stekala v sklad pri okrajnem in- vesticijskem skladu, seveda ločeno od tega sklada, z njimi pa bo upravljal posebni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki gospodarskih organi^cij, ki so sredstva vložUa v sklad. Člani sveta so s tem v zvezi razpravljali tudi o prioritetnem redu za rekonstrukcij« industrijskih podjetij v celjskem okra- ju. Dela naj bi potdcala v treh etapah glede na nujnost obnove in dograditve. -ma- Šole potrebujejo več učil Nedavno je Svet za šolstvo pri občini Žalec napravil po vseh šolah občine anke- to o učilih. Ta je pokazala, da so neka- tere šole zelo slabo preskrbljene z učili. Mnoge nimajo niti najpreprostejših slik letnih časov, slik mesta, trga, vasi, pod- jetja, rokodelcev itd., ki jih potrebujejo v nižjih razredih osnovne šole pri predme- tu spoznavanje prirode in družbe. Osem- letnim šolam manjkajo predvsem fizikalna in kemična učila in sodobnejši učni pri- pomočki. Mnoga učila, ki so morebiti na naših šolah, ne ustrezajo več času, saj iz- virajo še izza prvih poskusov cestnega in zračnega prometa, medtem ko danes ob- letavajo našo zemljo že umetni sateliti. Tudi mnoge slike ne odgovarjajo več, saj nekatere ponazorujejo celo mistično vse- bino. Zaradi takega stanja je Svet za šol- stvo predvidel v letošnjem letu posebna sredstva za nabavo učil. Prednost pa bo- do imele tiste šole, ki bodo del sredstev zbrale izven proračuna. Pionirska šolska zadruga v Šentjurju Pred kratkim so na vojniški osemletni šoli ustanovili pionirsko šolsko zadrugo, v katero se je vključilo 108 mladih čla- nov. Patronat nad to mlado zadružno or- ganizacijo je prevzela vojniška KZ. V okvi- ru šolske zadruge deluje 5 odsekov: sad- jarski, čebelarski, cvetličarski, hmeljarski in hranilni odsek. Najmlajši vojniški za- družniki so na občnem zboru sprejeli pre- cej obširen delovni program. Aktiv mladih zadružnikov je odstopil 400 sadik hmelj- skega nasada hmeljarskemu odseku, sad- jarskemu pa 20 sadnih dreves. V šolskem vrtu ima ta odsek tudi že drevesnico s 100 sadikami. Mladi sadjarji bodo pod strokovnim vodstvom učitelja Prislana uredili tipizirano drevesnico. Prodaja pod- taknjencev bo jim vrgla nekaj denarnih sredstev. Zelenjadarski odsek bo pridno zalagal z zelenjavo šolsko kuhinjo. Na šolskem vrtu so si mladi zadružniki ure- dili še čebelnjak. Vsak odsek ima svojega vodjo — pio- nirja in mentorja iz vrst učiteljstva ter kmetijskih strokovnjakov, ki so vsi ob- ljubili pomoč. Zanimiva novost pri tej za- drugi je, da bodo ostali vsi kmečki otroci člani zadruge tudi po končani šolski ob- veznosti, dokler se ne vključijo v aktiv mladih zadružnikov. V Bočni bodo zoradili novo mlekarno Pred nekaj meseci smo pisali v našem časopisu, da je mozirska občina lani po- svetila izredno pozornost dvigu živinore- je, ker je poleg lesne industrije živinoreja za Savinjsko dolino ena izmed najbolj do- nosnih in važnih panog. Mozirje je posta- lo vzrejno središče mlade živine in so v tem pogledu dosegli že prav lepe uspehe. Pri razširjenju živinoreje pa so se med savinjskimi kmetovalci dostikrat slišale umestne kritike: kaj bom redil toliko ži- vine, če pa mleka ne morem vnovčiti. Kmetovalci so imeli dobre mlekarice, pa so mleko, v kolikor ga niso sami predelo- vali v maslo, krmili živini. Tako je bilo več kot nujno, da se je ta predel odločil za sodobno urejeno mlekarno, ki bo ob- enem tudi predelovala mJeko v mlečne iz- delke, sirotko pa bodo domačini lahko upo- rabili za vzrejo bekonov. Mlekarno bodo uredili v prostorih nek- danje KDZ, investitor bo mozirska poslov- na zveza in občinski ljudski odbor. Pred- videvajo, da stroški ne bodo prekoračili štirih milijonov dinarjev. S preurejevanjem bodo pričeli verjetno že v letošnji pomladi. Tekmovanje strojepisk TOVARNA EMAJLIRANE POSODE JE PRVO PODJETJE, KI JE PRIREDILO TEKMOVANJE STROJEPISK Pred kratkim je bilo v Tovarni emajli- rane posode prvo tekmovanje strojepisk, katerega se je udeležilo petnajst tekmo- valk. Uprava podjetja je čutila potrebo, da podobno, kot imajo ustanove že urejeno, klasificira vse strojepiske po kvaliteti. Zato se je že v novembru odločila in raz- pisala tekmovanje. Odziv je bil tako slab, da so morali v mesecu januarju razpis ponoviti. Tudi na ta razpis so se prijavile samo tri tekmovalke. Vendar se je pred tekmovanjem število tekmovalk znatno po- večalo, da je bilo mogoče tekmovanje iz- vesti. Zmagala je Marjana Grilova s 342 či- stimi udarci v minuti pred Vido Koželj (251) in Albino Milanez (237). Vse tri so bile nagrajene. Cilj, ki si ga je uprava podjetja zasta- vila, je bil dosežen. Spoznala je realne sposobnosti strojepisk v podjetju, ker bo pri ocenjevanju njihove delovne sposob- nosti upoštevala in jih ocenila višje, kot ostale. Pomladne novosti v Ljudskem magazinu Za letošnjo pomlad so naše tovarne konfekcije pripravile prijetno prese- nečenje v pomladanskih novostih — predvsem za ženski svet. V velebla- govnici Ljudski magazin mnogoštevilni kupci te dni že pridno segajo po balon- skih plaščih najnovejših krojev. Poleg teh najdemo v tem oddelku bogato izbiro ženskih oblek ter kril iz raznih gaberdenov pa tudi iz vzorčastega bla- ga. Predvsem pa so naše mamice pri bogati spomladanski izbiri vesele in zadovoljne, ker lahko zberejo za svoje otroke vso potrebno otroško konfekcijo, kar doslej v Celju ni bil slučaj. Z le- pimi otroškimi oblekcami po pristopnih cenah (od 1200 din naprej) so nas oskr- bele nekatere tovarne iz Kranja in dru- god, ki dajejo razne ostanke po zni- žanih cenah izključno zadružnim pod- jetjem-šivalnicam. Take šivalnice ni- majo visokih režijskih stroškov, zato lahko lepo, solidno in poceni šivajo otroško garderobo. Da so se naša tek- stilna podjetja odločila za prodajo ostankov zadružnim šivalnicam, je vsekakor za pozdraviti, saj nam je zna- no, da so nekatere tovarne do nedavna precej neracionalno gospodarila s temi ostanki. Oddelek konfekcije pri Ljudskem magazinu je zaenkrat najmočnejši od- delek, ker so cena, kroji in kvaliteta izdelkov pristopni vsakemu potrošniku. Ce se malo natančneje ozremo po od- delkih celjske veleblagovnice, lahko ugotovimo, da je najvidnejši napredek pri konfekciji vsekakor dosegla indu- strija perila. Izdelki — predvsem moš- ke srajce — se danes lahko že merijo z vsako inozemsko tovarno. S temi iz- delki zalagajo .celjsko trgovino največ tovarne »TOPKl«, »MURA« iz Murske Sobote ter »PIK« iz Maribora. Za spomladanske in letne obleke je »SVILA« iz Maribora prijetno prese- netila s tiskanim nylonom in perlonom v lepih vzorcih. To vrsto blaga smo do- slej uvažali, domače pa po kvaliteti in pestrosti vzorcev prav nič ne zaostaja za onim, ki je bilo vsaj za 70 % dražje. Tovarne bombažnih tkanin — Pre- bold, MTT Maribor, Inteks Kranj in druge so za letošnjo pomlad dale na trg lepe vzorce delenov, poldelenov in kretonov. Trgovina je sicer tudi le- tos dobila nekaj delenov iz uvoza, ven- dar naši strokovnjaki trdijo, da so de- leni domače proizvodnje kvalitetnejši in v vzorcih pestrejši. Jasno pa je, da je tudi cena precej nižja od uvoženih. Nadalje najdemo v Ljudskem ma- gazinu to pomlad tudi bogato izbiro volnenih tkanin za spomladanske pla- šče, kamgarne za obleke in kostume. Tudi kvaliteta temu blagu je iz leta v leto boljša tako, da naše trgovine vedno manj uvažajo tekstilno blago. Velik promet le dokazuje, da so naši potrošniki zadovoljni z domačim bla- gom. Pletenin je letos ta čas več, ko v prejšnjih letih, saj nudi ljubljanska »ANGORA« »RAŠICA«, TOVARNA PLETENIN iz Maribora in še nekatere dovolj kvalitetne in pestre izbire. S kvalitetnim ženskim perilom pa zalaga veleblagovnico NADA DIMiC iz Zagre- ba, ljubljanske »PLETENINE« in še nekaj tovarn z juga. Seveda pa je letošnja pomlad pri- nesla v Ljudski magazin tudi bogato pomladansko izbiro kožne galanterije. Prislanova mama je V boli onemela , Pred vojno je družina Pristan živela ti- ho in srečno življenje v Gornjem gradu. Imeli so trgovino in manjše posestvo in zavedna starša sta svoje otroke (8 jih je je bilo) vzgajala v naprednem duhu. Tu- di šolala sta jih in vsem preskrbela pri- merno izobrazbo. Mati, telesno šibka in krhka ženica, se je z vso močno ljubezni- jo oklenila svojih otrok, ko je razmeroma zgodaj ovdovela. Odslej je živela samo zanje. Po končani vojni pa je Prislanovo ma- mo bolečina domala zrušila, saj je izgu- bila kar 4 ljubljene otroke. V velikem, praznem, tihem domu se je stisnila v svoj kot in hčerki. Vida in Vera jo vidita le redko nasmehniti. Trpke poteze na pleme- nitem obrazu, katerega obžarja venec sre- brnih las, so onemeli materi začrtale iz- raz neminljive žalosti. Tujec, ki pogleda v njene skoraj mrtve oči, se s spoštovan njem umakne z besedo, ker čuti, da ne- srečna mati ne bo mogla spregovoriti. Tu- di domači nočejo nikoli drezati v njeno razbolelo, krvavo srce. Prislanova družina v Gornjem gradu je bila »zaznamovana* kar med prvimi, ko je okupator vdrl na naše ozemlje. Sin Jo- že, ki je bil učitelj, je bil organiziran že pred vojno in je posedoval precej komuni- stične literature. Pravzaprav so vsi Prisla- novi vedeli, kaj jim je storiti, ko je oku- pator zasedel deželo. Vendar so drug pred drugim skrivali, tako svoja nagnjenja, kot svoje prve manjše podvige. Hčerka Iva se je kaj kmalu pridružila gornjegrajskim ženam, ki so začele pripravljati pot upornemu gibanju. Tako je razumljivo, da »gibanje* v Prislanovi hiši ni ostalo skrito. Nemci so brata Jožeta in Franca aretirali med prvimi uporniki v Gor- njem gradu. Dne 15. avgusta sta bila oba v Celju ustreljena kot talca. Najmlajši brat Boris pa je padel v partizanih tik pred osvoboditvijo. Sestro, odnosno hčer- ko Ivo so aretirali Nemci v juniju leta 1942 in jo skupno z mnogimi Gornjegrajci odpeljali v celjske zapore. Nastopila je isto mučeniško pot, kot nešteto sloven- skih žena: stari pisker—Borl—Auschwitz. Prestajala je strahovita mučenja, saj je bila dodeljena v zloglasni židovski blok. Sotrpinke domnevajo, da so živo vrgli v krematorijsko peč. Tudi dobro Prislanovo mamco, ki je vzgojila tako zavedne in borbene otroke, je doletela ista usoda, kot neštete sloven- ske matere. Ločili so jo od njenih otrok, poslali v nemški lager Eisenthal — šibko telo in močna duša sta vzdržali vse napo- re, vsa mučenja, glad in malodušje. Saj bo še vse dobro, ko se bomo videli — se je krepila v silni veri, da jo bodo otroci čakali na pragu, ko se bo vrnila v domo- vino. Prišla je po osvoboditvi, vsa tiha in ve- rujoča — toda trije sinovi, njeni dragi fantje in hčerka Iva je niso objeli na do- mačem pragu. Dolgo, dolgo so ji hčerke skrivale resnico, toda ljubečega materi- nega srca niso mogle prevariti. V svoji ti- hi sobici si je napravila spominski koti- ček in postavila vanj 4 žrtve — njen krva- vi davek za svobodo. V. S. IZ CELJA IN ZALEDJA Tudi intBPniPonciJO doprinesli lep delež "USTANOVNrOBČNI ZBOR SEKCIJE INTERNIRANCEV PRI OBC. ODB. ZB CELJE V dvorani OZZ Celje je bil pred dnevi ustanovni občni zbor sekcije internirancev pri Občinskem odboru ZB NOV Celje. Po- ročilo o delu iniciativnega odbora je po- dal njegov predsednik Janez Trofenik. Ži- vahna razprava z vrsto koristnih predlo- gov, ki se je razvila po poročilu, je doka- zovala, da je sekcija internirancev bila nadvse nujna. Tovariš Milan Loštrk, pred- sednik Občinskega odbora ZB Celje je v razpravi izrazil upravičeno in umestno svoje ter javno mnenje, da smo interni- rance, deportirance in zapornike zanemar- jali in da sodelovanja teh ljudi v zaledju nikakor ne bi smeli ločiti od veličine osvo- bodilnega pokreta. Že samo dejstvo, da je zgodovina internirancev, zapornikov in vojnih invalidov pri nas najmanj obdela- na, kaže, da smo te predhodnike naše bor- be krivično postavili v ozadje. SEDEM KOMISIJ ZA USPESNEJSE DELO Na zadnjem plenumu Okrajnega sin- dikalnega sveta v Celju so izvolili se- dem strolfcvnih komisij, ki bodo v po- moč OSS, da bi naloge po sprejetem programu bile čim uspešne j eše. Komisijo za gospodarstvo in nagraje- vanje bo vodil tov. Melik, za delavsko in družbeno upravljanje tov. Seišek, komisijo za socialno zdravstvena vpra- šanja in delovna razmerja tov. Zmaher, za organizacijska in politična vprašanja tov Cokan, komisijo za politično in ideološko izobraževanje tov. Zorko, za' družbeno prehrano tov. Ambrož in ko- misijo za oddih in delavsko športne igre tov. Vitanc. -ma- OBISK IZ SISKA Medsebojni obiski predstavnikov občinskih ljudskih odborov v Sisku in Celju imajo že nekajletno tradicijo. Pri takih srečanjih so- najvišji predstavniki obeh občin koristno iz- menjali delovne izkušnje ter iskali najboljša pota za reševanje gospodarskih, komunalnih in drugih problemov. Temu namenu je služil tudi nedavni obisk predsednika Srečka Steinburga, podpredsednika Draga Vavra in tajnika ob- činskega ljudskega odbora v Sisku Zlatka Ko- stajnška v Celju. Tako so gostje obiskali ljudski odbor celjske občine, kjer so se po- govorili o nekaterih tekočih nalogah občinskih ljudskih odborov; z zastopniki celjskega sveta stanovanjske skupnosti pa so izmenjali nekaj misli o delu teh skupnosti, o ustanavljanju servisnih obratov in podobno. V času svojega obiska so prisostvovali tudi slavnostni otvoritvi prve celjske ribarnice. Zatem pa so obiskali tovarno emajlirane posode ter Aero. V obeh tovarnah so se zanimali za proizvodni proces ter za uspehe delavskega samoupravljanja. V času od 21. do 28. marca 1959 je bilo rojenih 32 dečkov in 37 deklic Poročili so se: Heinz-Otmar Gorišek, orodjar in Romana Stante, zlatar, pomočnica, oba iz Celja. Franc Klajžar, poljski delavec iz Prihove in Alojzija Borko, polj. delavka iz Ložnice. Jožef Ravnjak, električar in Marija Perpar, varilka, oba iz Stor. Imbrahim Bilkič, delavec in Angela-Vera Filipič, gospodinja, oba iz Celja. Lazar Nikolič, podoficir JA in Kristina Reich, gospodinja, oba iz Celja. Anton Mahne, mizar, pomočnik iz Teharja in Marija Štante, pomož. delavka iz Vrh. Janez Humerl, kurir iz Hajnskega in Ka- zimira Hrastnik, polj. delavka iz Šmarjete. Stanislav Lesjak, laborant iz Nove vasi pod Rifnikom in Marija Zaje iz Andraža nad Pol- zelo. Umrli so: Jožefa 2užek, gospodinja iz Sevnice, stara 63 let. Jurij Pliberšek, upokojenec iz Celja, star 79 let. Janez Kitak, upokojenec iz Donačke go- re. star 49 let. Leopold Podmenik, električar iz 2abjeka, star 49 let. Ivan Lah, delavec iz Voj- nika, star 50 let. Regina Macuh, gospodinja iz Zg. Hudinje, stara 40 let. Ivan Bučar, upoko- jenec iz Celja, star 62 let. Andrej Novak, upo- kojenec iz Rogaške Slatine, star 59 let. Ignac Lešnik, upokojenec iz Kisovca, star 52 let. Mi- hael Oblak, kmetovalec iz Celja, star 68 let. Silva Mlakar otrok iz Košnice, stara 6 mesecev. Franc Skale, delavec iz Celja, star 51 let. Andrej Krempuš, upokojenec iz Celja, star 63 let. Jakob Šarlah, mizar iz Matk. star 60 let. Jožef Volovšek, delavec iz Celja, star 50 let. Danica Bricman, otrok iz Velenja star 3 me- sece. V Goričici pri Šentjurju so našli na cesti ne- zavestno s pretresenimi možganami Ano Ribič iz Šentjurja. Prepeljali so jo v bolnišnico. S traktorjem se je zvrnil Franc Kožuh iz Bistrice ob Sotli. Poškodoval si je prsni koš. V Cinkarni si je pri delu poškodoval oči de- lavec Ivan Cepin iz Osence. Edi Kelner iz Brnce pri Petrovčah je padel in si pri padcu zlomil obe roki. Anton Plahuta si je pri delu v rudniku Za- bukovca zlomil nogo. Frančiška Plevnik iz Crnolice pri Šentjurju si je pri padcu zlomila roko. V Steklarni v Rogaški Slatini si je pri delu poškodoval roko delavec Ivan Ivančio. Triletna Nevenka Kot^r iz Kasar pri Petrov- čah je v neopaženem trenutku prišla do tablet za pomirjenje živcev, ki jih je rabila njena mati. Nevenka je pojedla 20 tablet. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico. I ALOJZ SUŠA Pred dnevi so se Laščani za vedno po- slovili od naprednega in zavednega Slo- venca Alojza Suše. Pokojni Suša se je rodil 16. 6. 1894 kot kmečki sin na Primorskem. Ker je bil že v rani mladosti napreden, ni mogel pre- našati italijanske okupacije. Zato se je leta 1925 naselil v Blagovni pri Šentjurju, kjer je kupil kmetijo. Tu se je povezal z napred- nimi ljudmi in sodeloval pri Rdeči pomo- či. Po prihodu okupatorja se je takoj po- vezal s Celjsko četo in delal kot aktivist Osvobodilne fronte. Zaradi tega ga je oku- pator že septembra 1941. leta izselil. Ker pokojni Suša še vedno ni miroval, marveč je še z večjo vnemo delal za Osvobodilno fronto, ga je okupator v marcu 1943 od- peljal v taborišče. Čeprav je bil že nekaj- krat tik pred ustrelitvijo, mu je le uspelo pobegniti in leta 1944 ga najdemo na osvobojenem ozemlju med partizanskimi borci. Po osvoboditvi se je vrnil na svoj dom v Blagovno. Pri- prvih volitvah v ljudske odbore je bil izvoljen za predsednika OLO Celje ter je to funkcijo vršil vse do jeseni 1946. leta. Posestvo v Blagovni je dal v sklad splošno ljudskega premoženja, v za- menjavo pa je dobil v Laškem hišo in se tam naselil. Čeprav je bil invalid iz prve svetovne vojne, je zelo aktivno delal v množičnih organizacijah in kmetijski zadrugi, pri or- ganizaciji vojnih invalidov pa je bil njen predsednik. Bil je marljiv in delaven in ga je tudi smrt ugrabila sredi dela. Kot naprednjak je v naprednem duhu vzgojil tudi svojo družino. Njegova žena Jožica je že leta 1941 sodelovala s partizanskim gibanjem, prav tako tudi njegovi hčerki in sin Ivan, ki je dobil za vojaške zasluge čin kapeta- na, hčerka Justa pa čin poročnika. PosTetoraDje prosveinili delarcev Pred dnevi je bilo v Žalcu posvetova- nje učiteljev in vzgojiteljev žalske občine. Razpravljali so o pomembnih stvareh kot so: izobraževanje odraslih, delovni odno- si, uporaba filmov pri pouku, proslava 40- letnice KPJ na šolah itd. Posvetovanja so se udeležili zastopniki Zavoda za šolski in poučni film iz Ljublja- ne, ki so navzočim predvajali nekaj fil- mov in diafilmov, primernih za šolsko mladino. Udeleženci so ugotovili, da so prikazani filmi' zelo dobrodošlo učilo in pomočnik učitelju ter da je treba šole hi- treje. opremljati s sodobnimi učnimi po- magali. V ta namen bo zelo dobro služila občinska izposojevalnica diafilmov, ki ima trenutno na zalogi že preko 160 raznih diafilmov in jih bo brezplačno izposojala šolam za izobraževanje mladine in odras- lih. Glede izobraževanja odraslih je udele- žence seznanila tovarišica Gabre, zastop- nica Zavoda za proučevanje izobraževa- nja odraslih iz Ljubljane. J. G. ZA REFORMIRANO ŠOLO Ves pretekli teden je prirejal Svet za šolstvo okraja Celje hospitacijske nastope na celjskih šolah. Nanje je povabil pred- metne učitelje in profesorje vseh šol v okraju. Poleg nastopov so posamezniki pripravili strokovna predavanja. Govorili so jim tudi o novem načinu ocenjevanja v naših šolah. Odziv na nastopih je bil izredno lep in reči smemo, da so prav ta- ke medsebojne izmenjave izkušenj na pe- dagoškem področju pot k novi, reformira- ni šoli. GOSTOVANJE V Velenju so pred.dnevi gostovali člani celjskega gledališča s komedijo »Gigi«. O kvaliteti igranja ne smemo in ne mo- remo izgubljati besed! Ob predstavi pa se nam ponovno vsiljuje misel, da ob vseh odigranih delih celjskega gledališča od »Kliči M za umor«, preko drame »Otroci teme« do »Gigi« ne moremo biti zadovolj- ni. Ne zaradi igre, ampak vsebine del, ki lahko močno vplivajo na estetsko in vzgojno oblikovanje predvsem mlajšega človeka. Vemo, da je igra umetnina, toda ne umetnina zaradi same sebe — temveč zaradi ljudi! LEP OBISK NA SEMINARJU V ŠOŠTANJU Seminar za delavsko upravljanje pri Občinskem sindikalnem svetu v Šoštanju dobro poteka. Zanimivo je, da so nekate- ra manjša podjetja poslala več članov kot je bilo odrejenih. So pa tudi podjetja, ki ljudem ne dovolijo oditi z dela dve uri prej. Lahko si mislimo, kako potem dela- vec, ki pride z dela naravnost na seminar, spremlja predavanja, lačen in nespočit. OTOK IN SMETIŠČA Pred dnevi sem čital v Celjskem ted- niku, da'bo Celje dobilo avtomobil za od- važanje smeti šele v jeseni. Težave, ki so nastopile pri izdelavi takega avtomobila, so razumljive, s tem tudi zakasnitev do- bave. Toda ta odgovor zadovoljuje le pre- bivalce tistih predelov mesta, kjer sedaj odvažajo smeti z vozom. Ne zadovolji pa Celjanov, ki prebivajo na Otoku. Odvoz smeti v tem predelu mesta bo treba ure- diti še pred jesenjo, vsekakor pa pred na- stopom toplejših dni. Na Otoku so smetišča, okoli katerih se razširja smrad. Ze lani poleti so se na teh smetiščih pasli roji muh. Okna v sta- novanjih.so morala biti zaradi tega naj- večkrat zaprta. Po smetiščih so iskale hrano še mačke, psi, ponoči pa verjetno še miši in podgane. Razumljivo je, da tudi otroci brskajo po teh smetiščih. Predlog, naj bi v tem delu začasno ure- dili betonirane jame za odlaganje smeti, je bil odklonjen. Ali ne bi kazalo morda smeti odlagati v posode, ki jih je izdelala Tovarna emajlirane posode. Ce pa tudi te še niso gotove, bi bilo bolje smeti odva- žati z navadnim vozom tja, kamor spada- jo, ne pa da delajo sramoto naselju. Ali ni nelogično, da je n. pr. reja kokoši "V mestu iz higienskih razlogov prepovedana, hkrati pa so na Otoku kupi smetišč go- jišča številnih bakterij? Nehote.človek po- misli, da hodi sanitarna inšpekcija po Otoku namenoma z zaprtimi očmi. Bližajo se toplejši dnevi in odvoz smeti na Otoku se bo moral nujno rešiti. DRSI PRODAMO kompletni Kiper s kesonom od to- vornega avtomobila Czepel. Inte- resenti naj se zglase do 10. aprila 1959 na upravo »Veležitar«, Celje, ključavničarski blok. M JKTr Da nariborski cesti Prvi udarci s krampom so bili najtežji ... Celje dobiva iz dneva v dan vse lepšo podobo. Tem prizadevanjem se je priklju- čila tudi Mladinska organizacija Tovarne emajlirdne posode. Obvezala se je, da bo do 1. maja opravila vsa razširitvena dela na Mariborski cesti od Gasilskega doma do Dečkove ceste. Njenemu zgledu so sledili še gasilci. Ljudska tehnika in strelci. JAKE NI VZEL VRAG ... »Si delal včeraj popoldne?«: »Ja, ja hudirja, ja ... veš, hm .. . ni- sem. Nisem mogel! Imel sem sestanek Nujna stvar, veš!«: »Skoda. Malo krampanja bi utegnilo po- spešiti tvojo shujševalno kuro.«: »Boš pa danes, kajne?«: »Ne kliči vraga!« Prepozno! Človek, zaradi katerega je Jaka trepetal vsako dopoldne, je že vsto- pil. Tudi njemu je bilo neprijetno. »Tovariš Jaka! Vsi so že delali, samo vas ni. četudi ste že neštetokrat oblju- bili .. »Vem. vem ... Toda včeraj nisem mogel. Zares ne! Ravno sedajle sem pripovedo- val. da sem dobil premog. Saj veste, da je treba takšno reč takoj umakniti s hod- nika.. . Ampak danes pa zares!«: »Se sreča, da ni takšnih Jak preveč.« si je mislil »inkasant« in odšel naprej. Popoldne sem bil na cesti. Bilo jih je okoli sto. Bil je direktor tovarne, delavka iz emajlirnice, mladinec-delavec iz obliko- valnice, kemik, predsednik delavskega sve- ta... Le kdo bi poznal vse! Bil je pa tudi Jaka. Motite se, če mislite, da ni delal! Vihtel je kramp in kamor je udaril, se je poznalo. Hlače je imel visoko zavihane, srajco je slekel, in obdržal na sebi samo majico. Vsakih pet minut je izvlekel rob- ček in si obrisal zardelo, prepoteno čelo. »Kako je kaj. Jaka?« Nasmejal se je: »Mislil sem, da me bo vzel vrag. ..« MLADINA NAJAGILNEJSA Poiskal sem predsednika Mladinske or- ganizacije. »Koliko je bilo doslej opravljenih ur na cesti?« »Če mislite, koliko je bilo opravljenih vseh ur, vam lahko povem. Do danes smo opravili 6800 prostovoljnih delovnih ur.« »Vem, da se je mladina obvezala, da bo razširila cesto. Tukaj pa vidim ljudi, ka- terim ne bi prisodil, da še plačujejo čla- narino; mislim namreč, da so že prestari.« »Res je. Pomaga nam še Ljudska tehni- ka. gasilci, strelci. Ekonomska srednja šo- la. IKS in drugi. Vendar smo opravili naj- več dela mi. Na cesti smo delali 4249 ur.« »Boste lahko izvršili obveznost?« »Obljubili smo. da bomo do L maja raz- širili cesto od Gasilskega doma do Dečko- ve ceste. Pričeli pa smo razkopavati že naprej. Z gotovostjo morem trditi, da bo- mo do roka razširili cesto do Leskoškove ulice.« Zaželel sem mu, da bi v tem uspeli in se poslovil. DVE MUHI NA EN MAH IN STRELCI. KI SO SKUSALI USTRELITI KAR V DVE MESTI... Med društvi Ljudske tehnike v Sloveni- ji je razpisano tekmovanje. Med drugimi tudi v tem. katero društvo bo največ pri- pomoglo pri ureditvi svojega kraja. Zato je društvo Ljudske tehnike Tovarne emaj- lirane posode sklenilo, da bo opravilo 2000 prostovoljnih delovnih ur pri urejanju Ma- riborske ceste. Doslej so jih opravili že več kot polovico. Njim je prišlo to delo kar prav. Tudi strelci bodo pri delih pomagali. Gradijo si pa tudi prvo malokalibrsko strelišče. Vendar so uvideli, da oboje ne bodo zmogli naenkrat; zato bodo najprej dokončali dela na Golovcu, kjer bo streli- šče. nato se bodo pa prestavili na drugo mesto: Mariborsko cesto. DO KONCA LETA RAZŠIRJENA CESTA ZE DO ZELEZNISKEGA PREHODA? Ko sem jih vprašal, če mislijo prene- hati pri Leskoškovi ulici, so mi dejali, da ne. Hoteli bi z deli še nadaljevati, vendar vsega ne bi zmogli sami. Pri delu ceste, kjer se nahaja vojašnica, jim bodo poma- gali vojaki. So že obljubili. Nekaj del bo opravila »Kovinotehna«. Hoteli pa bi, da bi se njihovim prizadevanjem priključil še aktiv mladine iz Cinkarne. Prepričani so, da bi z njihovo pomočjo uspeli, da bi še v tem letu razširili cesto prav do železniškega prehoda. 2enske pač kot ženske; ie jih fotografirate, požirajo... Gasilci so zamenjali brizgalko s kompre- sorjem Tovariš direktor, ne premočno! Cas je še do 1. maja V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE SO ŽE IZOBESILI TARIFNI PRAVILNIK 2e od 14. marca je na vseh vidnih me- stih v Tovarni emajlirane posode izobešen osnutek novega tarifnega pravilnika pod- jetja. Četudi na prvi pogled izgleda, da je sestavljen preveč komplicirano in ne- pregledno, ga ni bilo mogoče sestaviti enostavneje. Zato je upravni odbor za- dolžil v vsakem oddelku posebnega člove- ka, ki pojasnjuje delavcem in uslužben- cem tarifni pravilnik. Komur se zdi, da je za kakšno delovno mesto tarifna komisija odmerila premajh- no število točk, ima možnost, da se pis- meno pritoži na upravni odbor podjetja, ki bo njegovo pritožbo obravnaval in jo odobril ali pa odklonil kot neutemeljeno. Osnutek bo izobešen da 14. aprila. NAD 4515 UR DOSLEJ! V Velenju se je ob otvoritvi udarniške- ga dela v nedeljo zbralo lepo število lju- di. V štirih dneh do danes so Velenjčani opravili pri urejevanju ljudskega parka 4515 ur. Vsak dan je bilo na delovišču čez 400 ljudi. Računajo, da bi ob lepem vre- menu še pred 1. majem opravili vsa dela v parku. Medtem ko v Velenju urejujejo park pa v Pesju s prostovoljnim delom gradijo prizidek prosvetni dvorani. 3. APRIL 1959 — STE V. 13 7 STUAII ŠPORT Kaj pomeni prijateljslta iieseda... Pred dnevi je AD Kladivar priredil prvo letošnje atletsko tekmovanje, katerega »e je udeležila tudi skupina dijakov in vajencev iz Krškega. Med njimi elektro vajenec Rudi Sa- mec iz Brestanice. Nastopil je v tekih in skoku v daljino. Društveni funkcionarji Kladivarja so bili nadvse pozorni na mladega fanta. Dva dni po zaključenem tekmovanju je eden izmed vodilnih funkcionarjev AD Kladivarja prejel naslednje pismo: »Tovariš . . .« Oprostite, da Vas tako imenujem, toda name ste naredili vtis pravega športnega tovariša, katerega ne bom nikoli pozabil. V soboto 21. marca je bil zame morda najsrečnejši dan v življenju. Izpolnila se mi je največja želja, postal sem član društva, ki mi je bilo že od nekdaj pri srcu. Videl sem Stanka Lorgerja, Leška. Slamnikovo in druge priznane tekmo- valce, kar je name napravilo nepozaben vtis. Ne morete si predstavljati, s kakšnimi občutki sem zapuščal Celje. Bil sem presreč,en! Obljubili ste mi, da mi boste v kratkem po- slali navodila za trening. Težko jih pričaku- jem. Vem, da bo imel trener tov. Gradišnik z mano dosti težav, toda sklenil sem, da ga bom vseskozi ubogal. Sedaj sem prvič dobil človeka, ki se bo zame brigal. . . Prejmite prisrčne pozdrave od hvaležnega Rudija.« Vsak komentar h globoko občutenim in iskre- nim besedam neznanega mladinca, ki je prvič našel pot na športno igrišče, je odveč! Želeti je le, da bi vsi mladi ljudje bili ob vstopu na športne objekte deležni pozornosti in prijazne besede pri vseh naših društvih, pa bi morda ne bilo treba jadikovati — nimamo mladine, ni- mamo športnikov! Boks: LEP NAPREDEK MLADIH CELJSKIH BOKSARJEV Okrog 30« gledalcev se je preteklo soboto nagnetlo v dvorani Delavskega odra na bok- sarski dvoboj Olimp : Maribor. Mariborčani so poslali svojo kombinirano ekipo. Boksarji Olim- pa so dobro prestali svoj drugi nastop, saj so podlegli s častnim rezultatom 5:9. Celjani so dosegli zmage v lahki in srednji kategoriji po Boneti in Žagarju, v perolahki pa je Slemenšek boksal neodločeno! Kegljanje: NA PRVIH MESTIH - KEGLJACI BETONA V nedeljo je bilo zaključeno okrajno keglja- ško prvenstvo posameznikov, na katerem je nastopilo preko 70 tekmovalcev na 2 X 200 lu- čajev. Vrstni red najboljših: 1. Marinček 1684, 2. Lubej 1673, 3. Vanovšek 1661, 4. Smon 1638 (vsi BETON), 5. Kranje (Elektro Šempeter) 1636, 6. Kohne 1631 itd. Kot vidimo ni Marinček le dober nogometaš! Zasluženo nosi tudi naziv kegljaškega mojstra. NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM: Sobota 4. IV. ob 13.50 na atletskem stadionu Borisa Kidriča — OKRAJNO PRVENSTVO PARTIZANA IN CELJSKE ATLETSKE PODZVEZE V CROSU Nedelja 5. IV. ob 10.00 na stadionu Borisa Kidriča — ATLETSKI MITING Ob 8.00 na vseh rokometnih ignscih v Celju OKRAJNO PRVENSTVO PARTIZANA V RO- KOMETU ZA VSE ODDELKE ob 15.30 na Skalni kleti — CELJE : PARTIZAN (Slov. Konjice) V Štorah ob 15.30 — PARTIZAN Šoštanj) : PROLETAREC Vsem celjskim nogometašem - odlična ocena Na vseh bojiščih so v nedeljo bili celjski no- gometaši zmagoviti. Vsem veljajo naše čestitke in odlična ocena! Kladivar je na domačih tleh povsem nadigral kranjskega Triglava, zadovoljiti pa se je moral le z zmago 3:0 (1:0). Na bojišču smo videli le mlade igralce, ki so vsi na težkem terenu lepo ztkigrali. Vrata gostov pa so bila ob najhujši ofenzivi Kladivarja v I. polčasu »začarana« . . . Žoga kljub neprestanem bombardiranju ni na- šla poti v mrežo! Gostje so si sicer močno po- magali tudi z nedovoljenimi sredstvi, slabi ljubljanski sodnik Tauzes pu na vse te pre- krške v kazenskem prostoru ni reagiral. Hri- bernika, ki je bil v napadu najprizadevnejši, so dobesedno kar kosili in ga spodrezali prav v trenutkih, ko je bilo treba postaviti piko na i! Tudi vratar gostov je v kritičnih trenutkih uspešno posredoval. Le nekaj minut pred pol- časom je Piki lepo streljal. kot pred sredino vrat, Hočevar pa je z glavo usmeril žogi pot v mrežo — 1:0! V II. polčasu sta. v. pičlih petih minutah padla še dva gola." Prvega je dosegel Šega, ki je efektno zaključil lep napad Kladivarja, druge- ga pa Piki iz dobrih 20 m, deloma po zaslugi Hočevarja, katerega je žoga slučajno zadela in spr,emenila smer. Vratar je bil ob vsem tem nemočen . . . Torej 3:0 nas spričo pokazanega znanja in situacij na terenu ne more zadovolji- ti. Kladivar je imel lepo priložnost, da si po- pravi gol diferenco . . . Gostje so^ bili izredno ostri, večkrat celo surovi in s takšnim načinom igre pač ne bodo prišli na zeleno vejo. Tudi nekaterim domačim igralcem je treba odkrito povedati, da z vračanjem »prask« ne delajo usluge društvu, sebi in Celju! Do prihodnje nedelje je Kladivar še vedno na 5. mestu v tabeli, kaj pa bo prineslo srečanje z Branikom v Mariboru v prvi aprilski nedelji, pa več v prihodnji številki. V celjski podzvezni ligi je Olimp na domačih tleh odpravil Partizana iz Šoštanja z 2:0 in se s tem zopet približal vodilni skupini na tabeli. Vse priznanje zaslužijo tudi mladi nogometaši ŽSD Celja, ki so sredi Velenja odpravili do- mače nogometaše z 2:0! Štorjani so v Brežicah kapitulirali z 0:2, Konjičani pa proti Rudarju V Hrastniku z 1:5. In še preostala rezultata — Rudar B (Tr.) : Svoboda 9:0 in Proletarec : Bratstvo (Hr.) 2:0. Na tabeli je sedaj po 3 kolih spomladanskega tekmovanja v vodstvu Prole- tarec ž 18 točkami, sledijo jim pa Bratstvo (Hr.) s 17. Olimp 16, Celje in Rudar (Vel.) 14, Kovi- nar 13 itd., Konjičani in šoštanjčani pa so pri repu tabele z 9 oz. 6 točkami! Obv^estilo Naslove za oglase, ki so pod šifro, ne izdajamo, oziroma ne po- šiljamo. Za takšne oglase vložite pismene ponudbe. Za ostale oglase, za katere se naslovi in informacije dajejo v upravi lista, bomo pismeno odgovarjali le, če bodo prosilci v svojih pismih priložili znamko za din 30. Sprejemanje oglasov in objav zaklju- čimo vsako sredo ob 12. uri. Uprava Celjskega tednika OBJAVE IN OGLASI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za gospodarstvo Oddelek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Celje izdaja na predlog Trgo- vinske zbornice za okraj Celje ter v soglasju s Svetom za blagovni promet in tržišče na podlagi 7. čl. Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 27-55), 78. čl. Statuta Občine Cel Ije in 212 čl. Zakona o splošnem upravnem postopku naslednjo ODLOČBO Četrtletni popis zalog (inventuro) za prvo četrtletje 1959 izvršijo trgovska podjetja in trgovine na območju občine Celje po naslednjem časovnem redu: »Elektromercator« Celje v času od 30. 3. do 1. 4. 1959 »Sloga« Škofja vas v času od 4. in 5. 4. 1959»Naša knjiga« Celje v času od 1. do 4. 4. »Kristalija« Celje v času od 28. 3. do 31. 3. 1959 »Usnje« Celje v času od 3«. in 31. 3. 1959»Merx« Celje v času, od 27. do 30. 3. 1959 »Vesna« Celje v času od 28., 29. 3. 1959 »Podplat« Celje v času od 27. do 29. 3. 1959»Jadran« Celje v času "bd 30. in 31. 3. 1959 »Agropromet« Celje v času od 30. in 31. 3. 1959 »Avtomotor« Celje v času od 28. ,29., 30. 3. in 4., 5. 4. 1959 »Volna« Celje v času od 29. popol. in in 30. 3. 1959 »Ljudski magazin Celje v času od 28. in 29.3. 1959 5 4 T95"9^ trgovine in trgovska podjetja v soboto dne 4. 4. 1959 popoldne in nedeljo Istočasno opozarjamo na določila 3. odstavka VII. točke »Navodila za inventuro (pipU) pri gospodarskih organizacijah (Ur. list FLRJ, št. 53-56). V času popisa smejo biti trgovska podjetja in trgovine zaprte. Odločba je izdana uradoma in je po čl. 5 Zakona o taksah, takse prosta. DRUŠTVO STENOGRAFOV in strojepiscev v Celju priredi v torek, 7. 4. 1959 ob 20. uri v dvorani Okrajne zadružne zveze v Cankarjevi ulici l-II PREDA V A NJE VLOGA ADMINISTRATIVNE DEJAVNOSTI V GOSPODARSKEM PROCESU Govoril bo tov. Fran Perinč, znanstveni sode- lavec Ekonomske fakultete v Ljubljani. Vljudno vabljeni! LETNI OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA CELJE bo v nedeljo, 12. aprila 1959, ob 7.30 v dvorani DIT v poslopju Mestne hranilnice, Titov trg št. 6, visoko pritličje levo. OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE sprejme v stalno službo enega zidarja in enega pomočnika za dela na Starem gradu. Vloge pošljite na Olepševalno in turistično društvo Celje ali pa se osebno zglasite do 30. aprila t. 1. STANOVANJSKA UPRAVA CELJE zaposli takoj ali po dogovoru: 2 pisarniški moči z znanjem strojepisja 5 kvalificiranih zidarjev 1 kvalificiranega tesarja 6 nekvalificiranih delavcev za zidarska dela 1 vodovodnega instalaterja 1 kvalificiranega kleparja 2 kvalificirana slikarja — pleskarja 2 kvalificirana električarja Plača po uredbi o javnih uslužbencih in tehničinega osebja ter pomožnih uslužbencih. RAČUNOVODJA želi honorarno zaposlitev v rednem delovnem času začasno kot pomoč v Celju ali spodnji Savinjski dolini. Ponudbe pod šifro »TAKOJ«. SPREJMEMO 2 šiviljski pomočnici srednjih let. Naslov v upravi lista. IZDELUJEMO najnovejše športne vozičke — zložljive, na vzmeti in brez vzmeti, skiroje, male otroške vozičke in razno leseno galan- terijo. Vršimo vsa popravila lesne galanterije solidno in poceni. Priporoča se: Martin Petrič, -Celje, Aškerčeva ul. 8-a PRODAM zelen tekač velur 1X4.30 m. Naslov v upravi lista. IŠČEM postrežnico za 4 ure dnevno. Vprašajte v trgovini »Solčava« Celje (bivši Kolbezen). PRODAM hišo z vsemi pritiklinami in 18 arov zemlje. Filipšek Neža, Vojnik 127. PRODAM vseljivo enodružinsko hišo (dve sobi) z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, 15 minut od postaje Store. Informacije: Kom- pole 12, Store. PRODAM sladko seno in slamoreznico. Slander gostilne Pantner). FKODAM po ugodni ceni dnevno in samsko sobo. Naslov v upravi lista. PRODAM šivalni stroj »SINGER«, pogrezljiv z okroglim čolničkom. Naslov v upravi lista PRODAM LIGUSTER SADIKE za živo mejo in črni ribez. Ribič Peter, Vojnik. PRODAM ali zamenjam za hišo, lepo posestvo bhzu Celja isto tam. Naslov v upravi lista. PRODAMO zaradi ukinitve špecerijske trgovi- ne dobro ohranjen kompletni inventar. Infor- macije v trgovini »NAPRIJED« Celje. Tom- šičev trg 2. PRODAM zasebno gostilno z malim posestvom in kozolec.' Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno sončno stanovanje z bal- konom v vili za enako v mestu. Naslov v upravi lista. ISCEM prazno sobo. Pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. NAMESCENKA zamenja opremljeno sobo t mestu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Kersnikovi ulici 4 za enako. V poštev pridejo nameščenci Tovarne emajlirane posode. Bo- horč, Celje, Kersnikova 4. MLAD NAMESCENEC išče opremljeno sobo t Celju ali bližnji okolici. Naslov v upravi li- sta. ISCEM opremljeno sobo s posebnim vhodom t zapadnem delu mesta Celja (Otok, Lisce, Ložnica). Želim tudi domačo hrano. Ponudb« na upravo lista pod šifro »DOBER PLAČNIK«. NAMESTO CVETJA na grob pok. Helene Pla- skan je darovala tov. Ivanka Zupančič, šol. upraviteljica v pok. 1000 din pomoči potreb- nemu dijaku gimnazije v Celju. Iskrena hvala. Ravnateljstvo Gimnazije Košarka: ŽALEC OBČINSKI PRVAK V nedeljo je bilo v Žalcu občinsko prvenstvo partizanskih društev v košarki, kjer so nasto- pila 4 moštva. Rezultati — Žalec I : Prebold 32:13, Žalec II : Petrovče 17:17, Žalec I : Ža- lec II 30:17, Petrovče : Prebold 21:3, Žalec II : Prebold 22:12 in Žalec I : Petrovče 40:13. Na- slov občinskega prvaka je osvojilo prvo moštvo Žalca" pred svojo II. ekipo, Petrovčani in Pre- boldom. Atletika: VEC TAKŠNIH SREČANJ V nedeljo je bilo v Žalcu atletsko meddru- štveno srečanje pionirjev Partizana Celje—me- sto in Žalec. V vsaki disciplini so nastopili po štirje tekmovalci iz društva. Žalčani so pre- močno zmagali, imeli pa so v svoji ekipi tudi bolj postavne in starejše pionirje. Zmagovalci: 60 m — Kave 7.8, krogla — Kave 13.12, višina — Lepold 145, daljina — Kuzminc 5.10 in 400 m — Antloga 60,1. Vsi zmagovalci so pripadniki TVD Partizan Žalec. Streljanje: ODLIČEN USPEH STRELCEV Na republiškem finalu za »Zlato puščico«, ki je bilo v nedeljo v Mariboru so se odlično od- rezali tudi strelci iz celjskega okraja. Dežman je bil četrti vsega 5 krogov za zmagovalcem Planincem, Brečko 6. in Štrajhar 7.! Smučanje: BELAJEVA - DRUGA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU! Na državnem prvenstvu v smučarskih tekih, ki je bilo na Kopaoniku, je Belajeva osvojila častno 2. mesto pri članicah, dočim je Verk prišel na Kopaonik dan prepozno! Po čigavi krivdi? Mladinci so nastopili na republiškem prvenstvu v veleslalomu in so dosegli nasled- nje rezultate: st. mladinci — 7. Požun in 22. Rom, pri ml. mladincih pa 10. Rosina, 16. Ko- pinšek, 17. Polutnik in 18. Pestotnik. Pri st. mladincih je nastopilo 28, pri mlajših pa 35 tekmovalcev. Proga je bila dolga le 450 m in na njej pač ni prišlo do izraza znanje posamez- nikov. Sporočamo, da je tragično preminula naša dol- goletna zvesta uslužbenka tov. ŽILNIK ANGELA Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Kolektiv Javne zobne poliklinike Celje Petek, 3. aprila ob 20 — Colette — »Gigi« — za Gradiš, Ingrad in izven Sobota, 4. aprila ob 20 — Mirko Zupančič — Situacije — izven Nedelja, 5. aprila ob 14 — Colette — »Gigi« — gostovanje v Topolšici ob^ 20 — Colette — »Gigi« — gostovanje v Šoštanju Ponedeljek, 6. aprila ob 19.30 — F. Knott — Kliči M za umor — gostovanje v SNG Maribor Torek, 7. aprila ob 16 — F. Knott — Kliči M za umor — ob 19.30 F. Knott — Kliči M za umor — go- stovanje v SNG Maribor. Četrtek, 9. aprila ob 20 — Colette — »Gigi«— gostovanje v Kostanjevici na Krki Petek, 10. aprila ob 20 — Colette — »Gigi« — gostovanje v Slov. Konjicah Sobota, 11. aprila ob 15 F. Knott — Kliči M za umor — gostovanje v Cinkarni v Celju Nedelja, 12. aprila ob 15.50 — Roman Brand- statter — Molk in ob 19.30 — Mirko Zupančič — Situacije — go- stovanje v SNG Ljubljana. KINO UNION y Od 5. do 7. IV. »Davy Crockett«, ameriški barvni film Od 6. do 12. IV. »Vsak me lahko ubije«, fran- coski cinemascope KINO METROPOL Od 5. do 8. IV. »Ponosno vreži nje ime« angleški film Od 9. do 12. IV. »Jokal bom jutri«, ameriški film Nedelja, 5. aprila 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 6. aprila 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje Bing Crosby 17.20 Športni tednik 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 7. aprila 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje Komorni moški zbor p. v. Egona Kuneja 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 8. aprila 17.00 Celjska kronika 17.15 Domače viže igra trio Edija Goršiča 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 9. aprila 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje mešani zbor »Fr. Prešeren« p. v. Jožeta Koresa 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 10. aprila 17.00 Celjska kronika 17.10 Glasbena medigra 17.15 Marica Kačeva: »Krhka nit« — literarna oddaja 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 11. aprila 17.00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Upravni odbor Trg. podjetja »DONAT«, Rogatec razpisuje mesto direktorja trg. podjetja »Donat«, Rogatec. Pogoji: 1. visokokvalificiran delavec v trgovini z mešanim blagom, z naj- manj 10 let prakse v stroki; 2. srednji komercialist z najmanj 5 let prakse na vodilnem položaju v stroki. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikaci- je ter potrdilom o nekaznovanju, je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah do 15. aprila 1959. REŠEVALNA POSTAJA CELJE spfejme v službo avtomehaničnega pomočnika. Pogoj: strokovni izpit za avtomeha- nika in po možnosti izpit poklicnega vcfznika motornih vozil »D« katego- rije, odslužen vojaški rok in popol- na samostojnost v delu. Temeljna plača po uredbi, ostali dodatki po pravilniku. Nastop služ- be 1. maja 1959 ali po dogovoru. Pismene prijave s potrdili o stro- kovni izobrazbi je poslati najkasne- je do 25. aprila 1959 Reševalni po- staji Celje. Komisija za razpis delovnih mest v Komunalni banki Celje razpisuje prosta delovna mesta za 3 referente plačilnega prometa. Pogoji: za razpisana delovna mesta je potrebna popolna srednje šolska iz- obrazba. Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom je" treba' poslati na Komunalno banko Celje v roku 15 dni po objavi. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri LJUDSKEM MAGAZINU CELJE razpisuje mesto za 1. šoferja — mehanika; 2. administratorko z znanjem strojepisja. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe 1. maja 1959. P9nudbe sprejema uprava podjetja. RAZPIS Na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list 18/58), razpisuje komisija za imenovanje in odstavitev upravnikov kmetijskih zadrug pri Občinskem ljudskem odboru Žalec mesto upravnika Kmetijske zadruge Žalec. Pogoji: visoka, srednja ali nižja strokovna izobrazba in potrebna praksa v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobraz- be ter prakse je treba poslati ObLO Žalec, najkasneje do 15. aprila 1959. ŽELEZNINAR trg. podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom, Celje, Stanetova 4, telefon: trgovina 21-71, pisarna 23-97 sporoča cenjenim strankam, da bo odprlo poslovalnico v Žalcu dne 6. aprila 1959 Savjnjčani, poslužujte se poslovalnice v Žalcu! Tarifna komisija za sklepanje in od- povedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Vodna skupnost Savinje«, Celje, Ljubljanska 36 razpisuje me- sto materialnega knjigovodje z dovršeno srednjo ekonomsko šolo ali vsaj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku oziro- ma dogovoru. Nastop takoj! Prijave sprejema uprava podjetja. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGO- VORNI UREDNIK TONE MASLO - UREDNIŠTVO: CELJE, TITOV TRG 3 -- POŠTNI PREDAL 16 — TELEFON UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA OD- DELKA 25-23 — TEKOČI RAČUN 603-70 1-656 PRI KOMUNALNI BANKI V CELJU — IZHAJA OB PETKIH — LETNA NAROČNINA 500 DIN, POLLETNA 250 DIN, ČE- TRTLETNA 125 DIN — ROKOPI- SOV NE VRAČAMO Za novo ustanovljeno trgovino z žensko konfekcijo sprejmemo 3 trgovske pomočnice in 1 šiviljo. Nastop službe v juniju 1959. Informacije pri trg. podjetju »Na- prijed«, Celje, Tomšičev trg. ZANIMIVOSTI Po sledovih kljukastega križa Drago Hribar Govoril sem z enim izmed uslužben- cev Broeckelmann & Jager & Busseje- vega trusta v Neheimu, dvanajst kilo- metrov od tod. Bil je nenavadno lju- bezniv in ga je zanimala Ljubljana. Spraševal je, če grad še stoji in če je še vse, kakor je bilo (ko je bil tu kot ujetnik). Rekel sem mu, da grad še stoji, ker ni bilo nobenega razlega, da bi ga bili podrli; da pa je v ostalem vse tako, kakor verjetno nikoli več ne bo. Potem sem govoril še z nekaterimi. Skorajda vsi so bili vojaki. Polovica jih je bila v Jugoslaviji, druga polovi- ca v Rusiji, od obeh polovic pa jih je vsaj polovica prinesla s sabo domov »trofeje*. (Hrome roke ali noge ali kakšne drugačne poškodbe.) Zdaj živi- jo za CD V in Adenauer ja in ne veru- jejo niti v CDU niti v Adenauerja! »Čudno,« sem rekel enemu izmed njih, »tu imate vendar toliko strank, da niti ne veste kam z njimi, pa bi pač glasovali za kakšno drugo?« »Vse ista figa.« je odvrnil. Nekega dne sem se znašel v krogu »višje« nemške družbe. Tu je bila dru- žina nekega tovarnarja, njihov hišni zdravnik ter inženirja Heinz in Fritz. Najprej smo si ogledali film iz Špani- je, ki so ga posneli mlajši člani druži- ne ob priliki svojega »izleta« v Madrid in Barcelono in tako dalje, toda žal na traku ni bilo ne Madrida ne Barcelone, pač pa so bile bikoborbe; krvava are- na in razjarjena publika. Po končani »predstavi« je pogovor nanesel na Jugoslavijo, na naše Ja- dransko morje in prirodne lepote in ne nazadnje rla našo ureditev. »Ze lepo in prav,« je menil inženir Heinz, »samo ta reč s tem komuniz- mom, saj preganjajo kristjane, rušijo cerkve in —« Zakrohotal sem se: »To je najboljša šala. kolikor sem jih kdajkoli slišal? Oprostite, toda kje ste jo pobrali?« »Mar to ni res?« je rekel Fritz. »Ce v i to pravite, tedaj bo že res.« »Kako pa je tedaj res?« je vprašal tovarnar. »Res je, da ste doslej zanetili že dve vojni, da ste jih zanetili, ker ste stvari zelo dobro poznali. Mislite, da je to res? Ne. Dvomim, da ste kdajkoli ve- deli kaj več od tega, da ste Nemci, in da je kje še kakšna drugačna resnica. Tretji rajh je propadel, ker je bilo nuj- no in neizogibno. In verjemite mi —* »Pustimo zdaj to,« je rekel Heinz. »Pa poglejte Rusijo.« »Kdo govori o Rusiji! Mi imamo svo- jo lastno ureditev, kakor imate vi vašo lastno in kaj ima tu opraviti Rusija?« Potem je sledilo še nekaj budalosti in nekaj nesramnosti in slovo. Zjutraj me je v pisarni čakal zavoj s sporočilom: »Poklanjam vam te kra- vate. Pridem kasneje — Gustav.« Gustav je bil podoben človeški rast- linici; bil je neznaten z ogromnimi uše- si in račjo hojo. Imel je kakih šestde- set let. Delal ni rad. pač pa je vseskozi godrnjal in mahal z roko. Tudi izosta- jal ie pogosto. »Česa se ne spomnite!« sem mu re- kel. »Saj so to vse vaše kravate? Le obdržite jih.« »Kaj jih ne marate?« je rekel, kakor da ne more razumeti moje nehvalež- nosti. »Ne,« sem rekel, »ne potrebujem jih, kratkomalo ne potrebujem. Najlepša hvala.« »Pa jih dajte komu drugemu. Lepe so. Prinesel vam bom tudi še kakšno srajco in kak suknjič. Takih reči imam dovolj.f »Jaz tudi. Nikar ne počenjajte neum- nosti.« Kravate so bile zares lepe, zaščitene z debelo plastjo tolšče. tako da sem si kasneje zamazal z njimi celo čevlje. »Verjemite mi.« sem rekel, »vse te reči bi bile lahko nove. pa bi jih vse- eno odklonil. Sem nisem prišel zaradi denarja. To žali osebni ponos. Prodajte jih odpadu!« V bolnišnici v Ansbergu sem srečal bivšega SS podpolkovnika Pentkeja. Bil je v isti sobi kakor jaz. in ni ga bilo sram. da mi ne bi bil pokazal svo- jih fotografij izpred Varšave, ko je le- ta padla; narobe, s ponosom in zado- voljstvom je razkazoval sebe in svoje pajdaše ob mrličih in ruševinah. »Lep spomin, gospod Pentke,« sem rekel, »toda verjemite mi. človek, ki se postavlja s takšnimi spomini, ni vre- den, da sploh še pride kdaj od tod. iz te bolnišnice.« Imel je raka na ledvicah in zanj ni niti vedel. Kasneje so ga odpustili. Kakšnih kulturnih ali umetniških do- godkov tu ni. Za to ni ne časa ne po- trebe ne prostora. Ljudje se raje ukvar- jajo s koristnejšimi, preprostejšimi in skromnejšimi rečmi, kakor z gospodinj- stvom. majhnimi in velikimi trgovskimi ali netrgovskimi špekulacijami, s pre- kupčevanjem. opravljanjem in krimina- lom. kratkomalo z panogami, ki prina- šajo denar, veliko denarja. Najvišji in poslednji ideal je denar, zakaj Geld regiert die Welt. in to velja prav tako za cestnega pometača kakor za bankir- ja. Razen tega veliko berejo — vse mo- goče Illustrierte. Združitev Nemčije jih zanima toliko kot lanski sneg; mla- dina pa je povrhu vsega še dezorijenti- rana. kar povzemam iz pogovora z ne- kim študentom Politične visoke šole v vzhodnem Berlinu, ki je. mimogrede povedano, tudi sam močno dezorijen- tiran. O preteklosti vedo bore malo. No- čejo nič vedeti. Belsen Bergen, na pri- mer, jim je španska vas — ker je tam namreč bil nekoč zloglasni Auschwitz. Iz tega razloga je tudi povsem ra- zumljiv odpor, ki ga je vzbudila raz- prava zoper šest vojnih zločincev, ki so leta 1945 likvidirali okrog dve sto petdeset ruskih žena. mož in otrok. Razprava je bila pred Deželnim sodi- ščem v Arnsbergu in je dvignila val razburjenja tako na strani posebnega kakor na strani splošnega javnega mnenja. Dnevni tisk je menil, da je takšna razprava po trinajstih letih smešna, ljudje nasploh pa so menili, da je tudi še škandalozna. In sodni tribunal — kakor da je sledil glasovom od zunaj in ne paragrafom, ko je po- delil približno dvanajst dni za vsak umor! • Ko sem nekega novinarja vprašal, kaj misli o procesu, je odvrnil: »Vse to ni nič drugega kakor neslana bur- ka. Nesmisel.« S tem lahko te zapiske strnem. Če- prav prihajajo na dan s skorajda več ko enoletno »zamudo«, ni verjetno, da so v čem zastareli. Strumni in togi Spiess Jiibchen še vedno goji najrazličnejše sadeže in ne kaže, da bi šel že v pokoj; gospoda in- ženirja Heinz in Fritz si še naprej po- žvižgavath »Slavo Prusije«; gospod Gustav še naprej prešteva svoje zama- ščene kravate in išče odjemalce; brez- imni potnik nemara še pokadi tu in tam kakšno boljšo cigareto; le podpol- kovnik Pentke je verjetno že umrl, čimer se tudi ni nič spremenilo. Ko sem odhajal, je W est f ali jo pokri- vala gosta megla. Gosta in neprodirna. KONEC Šola tovarištva za celjske mlade zadružnike v dolini Morave Dolga je bila pot od Celja, od koder je vlak popeljal v noč in novemu življenju naproti 125 mladih kmečkih ljudi, briga- dirjev mladih zadružnikov — do doline Mora.ve. katera je za dva meseca njih novi dom. Odprl se je pred očmi nov, prostrani del domovine. Tovariški sprejem v Zagrebu, šumenje Save in čista mesečina, katera je ožarjala obširna sremska polja, so pregnali iz src začetno rahlo domotožje (tudi kakšna red- ka solza se je posušila) in v Beogradu se je že razlegala veselo in sproščeno slo- venska pesem. In naprej proti Paračinu. Pogosto smo prehitevali velike črede ovac in svinj, za skrbno izorana in posejana po- lja pa je rekel neki brigadir: »Tudi tu so pridni ljudje, v naši državi bo res lahko dosti kruha.« Na postajah od Paračina do Niša so po- samično izstopale brigade. Slovesni spre- jemi, godbe in nagovori, vse to je dalo slutiti, da bo naša brigada na končni po- staji v Toponici ravno tako sprejeta. In res je bilo tako. Množica ljudi, godba, po- zdravni govori, je dalo nedvomljiv obču- tek, da smo kot doma, da nas imajo radi, kljub temu, da nas je doslej ločilo 800 ki- lometrov razdalje. Besede sekretarja ko- miteja ZK iz Aleksinca ter predsednice mladih zadružnikov iz Draževca so ustva- rile pri vseh občutek domačnosti, ki jo pri nas v Sloveniji redko najdemo. Vas Draževac med polji in vinogradi — v njej se je pričelo brigadno življenje. Ve- lika vas v stari Srbiji je primer vsestran- skega napredka. Sredi vasi je lep zadružni dom. V njem je sedež kmetijske zadruge, katera združuje vseh 500 gospodarstev v vasi. Prijazni upravnik nam je povedal, da so zadružni dom gradili vaščani prosto- voljno ter tudi prispevali material. Imt» je dom stal le okrog 3 milijone ditnujtv, kljub temu da predstavlja vrednost nekmj desetin milijonov. Zadružniki so ravno ti- sti dan trumoma prihajali podpisovat he- operacijske pogodbe za hibridno koruze in rejo prašičev, s čimer se v glavnem ukvar- jajo. Kmetijska zadruga ima tudi velike posestvo, na katerem redijo prašiče ter pridelujejo seme za sladkorno peso. Te je bil prvi koristen ogled za naše mlmde brigadirje ob prihodu na delovišče. Prvi dan dela je potekel v veseltm in »korajžnem« razpoloženju. Komandmnt Stane in namestnik Novak sta samm pri- jela za lopate. Predsednici aktivov MZ Vida iz Tabora. Elica iz Celja, Joiiea iz Smartnega ob Dreti in še ostala deklete iz Smartnega ob Dreti pa so bile prvi dan najboljše in prekosile celo fante. Realne postavljena norma pri delu je pokazal« 112% uspeha. Zadonela je slovenska pesem v velik* veselje domačinov, ki so jih prišli obiskad na gradilišče. Po izdatnem kosilu so sf pomenili o pričetku popoldanskih tečajnv, predvsem traktorskega, sestavili so kul- turni in športni program in s tem se je pričelo redno brigadno življenje. Šumenje valov Morave se je v večerni zarji zlivalo s pesmijo mladih graditeljev, zadružnikov celjskega okraja. B. J. Predsednica AMZ iz Draževca; prijazen nasmeh ob srečanju ... Črnogorska metropola se stalno spre- minja. Kdor je bil pred leti v Titogradu, je bil razočaran že, ko je izstopil iz vlaka. Nudil se mu je žalosten pogled na staro železniško postajo. Pred dnevi, ko sem dopotoval v Tito- grad, se po izstopu iz vlaka nisem kar mogel znajti. Veliko postajno poslopje krasi sedaj končno postajo na ozkotirni progi Sarajevo—Titograd. Železniška postaja je bila prepotrebna, saj bo Titograd v bližnji bodočnosti važno železniško vozlišče. Zraven postaje je zgrajena tudi stavba za novo pošto Tito- grad 2. Tako je pošta v mestu zelo raz- bremenjena. Tudi ozkotirna proga bo že drugo leto samo preteklost, kajti dela pri gradnji normalne proge Bar—Titograd zelo hitro napredujejo. To bo samo del železniške magistrale Beograd—Bar, ki bo v prihod- njih letih zgrajena. Na ta način bo mogo- če priti do Beograda v približno 6 urah. V zadnjih mesecih je bilo zgrajenih »e- koliko stanovanjskih stavb. Pritličja so iz- koriščena za poslovne prostore, nadstropja pa za stanovanja. V teh dneh montirajo tudi naprave za javno osvetlitev mestnih ulic. Mestni očet- je polagajo precej pozornosti lepemu iz- gledu mesta. In v tem uspevajo. Saj s« vseu lice asfaltirane, park na levem ore- gu Morače pa je že pravi gozdiček. Prijet- no presenečenje so tudi novi kioski, kjer je mogoče kupiti cigarete, srečke in raz- glednice. Za avtobusno postajo so našli prostor sicer v starem mestu, vendar se potniki lahko vsedejo in odpočijejo v restavraciji, ki je sestavni del avtobusne postaje. Najlepše je v Titogradu sedaj, ko vse zeleni. Popoldne so skoraj vsi meščani na ulicah, največ seveda na promenadi »d hotela Črna gora do vznožja Gorice. Po deveti uri zvečer pa so sprehajalci ž« redki. I-«a. Poslednji boola-hop užitek Nova avtobusna postaja v Titogradu »SANJCEK« NA DIVJEM ZAPADU