OB ZAKLJUCKU 1. POLLETJA V SOLAH OBUNE MOS1E-POLJE
Podaljšano bivanje je opravičilo svoj namen
V letošnjem šolskem letu je v občini Moste-Polje v petih matičnih in 11 podružničnih šolah 4.880 učencev v 174 oddelkih, v katerih poučuje 251 učiteljev. 105 učencev je letos v teh šolah več, kot jih je bilo v preteklem šolskem letu. Število oddelkov v tem šolskem letu se je povečalo le za 2 oddelka. V občini je 11 podružničnih šol, v katere hodi 675 učencev ali 13,90% vseh učencev. Od teh 11 podnižničnih šol ima kombiniran pouk 7 šoL Med temi so najbolj problematične tako imenovane enorazrednice, in sicer Besnica, Javor, Lipoglav, Prežganje in Senožeti. Glavni problem na teh šolah je premočna kombinacija razredov v enem oddelku. Drugi problem sta podružnični šoli Križevska vas in Janče, ki imata v kombiniranih oddelkih tudi višje razrede osnovne šole. Podružnične šole Hrušica, Zalog in Zadobrova pa imajo tako imenovane čiste oddeDce in torej normalen pouk v prvih štirih razredih.
Najslabši pouk je - iz objektivnih razlogov - v enorazrednican, v kate-rih je v občini všolanih 117 učencev ali 2,50 % vseh udencev v občini. Učenci podružničnih šol obiskuiejo viSe razrede na matičnih šolah. Nai-vec teh podružničnih šol ima matič-na šola Polje, iri sicer 10. Izanaliz je razvidno, da te podružnice oz. nji-hovi učenci vplivajo na učne uspehe matične šole v višjih razredih (od 5. do 7. razreda). Poleg izobraževalne-ga področja so ti učenci prizadeti fe na vzgojnem področju, ker so vezani na redne prevoze v šolo in domov in « ne morejo vključevati v prosto-roljne dejavnosti matične šole. To /elja tudi za podaljšano bivanje, ka-terega so prav ti učenci še najbolj potiebni in to najbolj neposredno. vpliva na izboljšanje učnih in vzgoj-mh uspehov. Glede podaljšanega bivanja v šolah se je stanje v tem 5o'skem letu izboljšalo, ker so usta-novili fc 4 nove oddelke podaljšane-ga bivanja, in sicei na šofi Vide Pre-gaic 2, na Soli Polje 1 in na šoli Kette-Muin 1. Zato se je odstotek učencev, vključenili v oddelke po-daljšanega bivanja, povečal za 5,70 %. V preteklem šolskem letu je
bilo vključenih v podaljšano brvanje le 15,40 % vseh učencev, v tekočem šolskem letu pa 21,10 % vseh učen-cev. Pri razvijanju oddelkov podalj-šanega bivanja so še vedno največji problem piostori, zlasti na osnovnih solah Vide Piegarc in Polje. Ob iz-boljšanju prostorskih pogojev bi se izboljšali kvaliteta in kvantiteta.
Kar se tiče strokovne zasedbe predmetov, stanje 5e vedno ni ideal-no, saj je na šolah v občini še vedno 173 tedenskih ui pouka strokovno ,labo zasedenih, ker nekateri učitelji la predmetni stopnji še nimajo za-cljučene ustrezne izobrazbe. Od ce-otnega števila nestiokovno zasede-lih iii odpade na malematiko kar 167 tedenskih ui. Trinajst učitdjev v občini pa še nima pcdagoške izo-brazbe. To kadrovsko strukturo je možno izboljšati z ustreznimi, z za-konoro določenimi razpisi posamez-ruh delovnih mest in z načrtno poli-tiko štipendiranja rednih in izieunih sluSateljev višjih in visokih šoL V zadnjcm času je čutiti pomanjkanje tudi učiteljev razrednega pouka, ker na pedagoški akademiji ni dosti slu-iateljev na oddelku za razredni pouk. Ta študij je treba ptav tako.
upoštevati pri štipendiranju učitelj-, itva. Tudi izobraževanje že aktivnih ičiteljev bo pozitivno vplivalo na iz-x>ljLanje dela šol in seveda tudi na jodoči učni uspeh. Pouk nove ma-tematike bo že v prvem taziedu zelo veliko prispeval k boljšemu uspehu, ker močno aktivira učence in jih usposablja za samostojno opazova-nje, primeijanje in logično mišljenje. Zato sedaj zavod za šotstvo SRS usposablja vse učitelje razredne stopije za pouk tega predmeta, ki se bistveno razlikuje od prcjšnjega. Učitelji pivih razredov so že obiskali strokovne in metodične seminarje, ki jih organizira zavod za Solstvo prejk. svojih svetovalcev in inštruk-torjev. Užitefli osnovnih šol občine Moste-Polje so na teh seminaijih zelo aktivni in že dosedanja ptaksa je pokazala, da bodo na koncu šot skega leta dosegli zelo dobre rezul-, tate, v kar so zelo ptepričani vsi uči-telji prvih razredov v občini. Na visti so že seminarji za učitelje dru-gih raziedov, ker se bo pouk nove matcmatike nadaljeval tudj v nasled-njih razredih. Lahko trdimo, da raa-tematika ne bo več med predmeti, ki bodo imeli najslabši uspeh.
Izboljšanje vzgojnega področja bo omogočila odprava A in B programa v šolah, ker TIS Ljubljana ne finan-cira več le pedagoških ur, temveč 42-urni delovni teden. Tako so ize-načene skoiaj vse dejavnosti šole in prav zato bodo prostovoljne dejav-nosti dobile ustrezno vrednost v učnovzgojnem procesu šol vobčini.
Delovni načrti šol so sistematični in realni in zajemajo vsa področja^ vzgoje in izobraževanja. Njihova rea-lizacija je določena s financiranjem dela šol, kar zagotavlja, da bodo mo-rali biti tudi realizirani.
Pedagoški svetovalec VESELIN PERlC