MOČNI, MODRI IN DOBRI JUNAKI V SLOVENSKI FOLKLORI Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 1 22.10.2019 11:03:16 Močni, modri in dobri Založila Junaki v slovenski folklori Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Uredila Božidar Jezernik Izdal Ingrid Slavec Gradišnik Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Recenzentki Katja Hrobat Virloget Za založbo Sara Špelec Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Zbirka Zupaničeva knjižnica, št. 48 Ljubljana, 2019 Jezikovni pregled Naklada Ingrid Slavec Gradišnik 300 izvodov Prevod povzetka Oblikovna zasnova zbirke Jeremi Slak Vasja Cenčič Odgovorni urednik zbirke Prelom in priprava za tisk Boštjan Kravanja Jure Preglau Uredniški odbor zbirke Tisk Bojan Baskar, Mateja Habinc, Vito Birografika Bori d. o. o. Hazler, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Miha Kozorog, Boštjan Kravanja, Cena Uršula Lipovec Čebron, Ana Sarah 24,00 € Lunaček Brumen, Mirjam Mencej, Rajko Muršič, Jaka Repič, Peter Raziskovalni projekt Junaki in slavne osebnosti v Sloveniji in Srednji Evropi (J6-5558) je Simonič sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki To delo je ponujeno pod licenco Creative prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod DOI: 10.4312/9789610602637 enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 2 22.10.2019 11:03:16 Močni, modri in dobri Junaki v slovenski folklori Uredila Božidar Jezernik in Ingrid Slavec Gradišnik Ljubljana 2019 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 3 22.10.2019 11:03:16 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 4 22.10.2019 11:03:16 Vsebina Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 5 22.10.2019 11:03:16 Ingrid Slavec »Več kakor eni drugi človik« 9 Gradišnik Monika Razvojna pot in percepcija izročil o 35 Kropej Telban Kralju Matjažu in Petru Klepcu Božidar Jezernik Kralj Matjaž in transformativna 61 moč domišljije Marjetka Lepa Vida in Kralj Matjaž: Prek 89 Golež Kaučič arhetipizacije v kanonizacijo Anja Moric In Peter Klepec – silni 109 Ana Perinić Lewis slovensko-hrvaški junak Milan Trobič Po Krpanovih sledeh: Martin 141 Krpan – junak na robu Marija cvetek Kofčárjov Štefan – 157 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 6 22.10.2019 11:03:16 Saša babič Manifestacije moči pri slovenskih 191 folklornih junakih Bojana Rogelj Junaki in junakinje na poslikanih 205 Škafar panjskih končnicah Janez bogataj Novoletna jelka in dedek Mraz 223 Jernej habjan Od bedaka do junaka: Alpinist 249 Stvarno in imensko kazalo 262 Strong, Wise and Good: 277 Summary Avtorice in avtorji 283 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 7 22.10.2019 11:03:16 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 8 22.10.2019 11:03:16 »Več kakor eni drugi človik«* Ingrid Slavec Gradišnik 1 Naša zmožnost ustvarjanja zgodb o junaštvu, dejanskem ali zamišlje- nem, je izjemna in je ena od značilnosti človeštva. Zdi se, da od časa zapisane zgodovine ali celo prej ni kulture, jezika, časa ali kraja, kjer ne bi bilo zgodb ali pesmi o izjemnih posameznikih. (Seal in Kennedy White 2016: xix) * Poglavje je nastalo s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slo- venije raziskovalnemu projektu Junaki in slavne osebnosti v Sloveniji in Srednji Evropi (J6-5558, 2013–2017) in raziskovalnemu programu Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks (P6-0088, 2015–2020). 9 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 9 22.10.2019 11:03:16 »JUNAKI SO JUNAKI NEČESA IN ZA NEKOGA« Vsakdanja in strokovna raba pojma junak v različnih disciplinah, ki si ga jemljejo za predmet svojih premislekov, nakazuje, da kljub po- skusom splošnoveljavnih opredelitev ni enotnega ali univerzalnega modela, s katerim bi mogli definirati junaka. V časovni perspektivi se, na primer, lahko vprašamo, ali je junak 14. ali 19. stoletja tudi še junak 21. stoletja in ali bi mogel biti junak 21. stoletja tudi junak v preteklih časih? Z vidika vrste ali tipa junaka in junaštva, zagotovo ne mislimo enako, ko naštevamo mitične, kulturne, literarne, poli- tične (vodje narodov), narodne, športne, ljudske junake, junake dela, cerkvene in kulturne svetnike, junake, ki so ambivalentni, antijunake ter slavne osebnosti in zvezdnike, celo sodobne fikcijske junake. Prav tako niso vsi junaki junaki za vse ljudi, saj so udomačeni med raz- ličnimi družbenimi skupinami oziroma se ljudje identificirajo z raz- ličnimi junaki. »Junaški panteon« v tem smislu zrcali vsakokratno družbo, s svojimi »junaki našega časa«, vendar je, kakor nakazuje uvodni navedek, fenomen junakov in junaštva hkrati univerzalni fe- nomen. Tudi pojem univerzalnosti v pomenu kulturne univerzalije, torej fenomenov – elementov, vzorcev, značilnosti, institucij, ki naj bi bili v človeštvu splošno poznani in razširjeni, ima, kakor kažejo tudi zbirke in raziskave o junakih in junaštvih, vsaj dva pomenska odtenka: prvi govori o splošni poznanosti med ljudmi vseh časov in prostorov, drugi pa o specifičnih značilnostih samega fenomena, ki jih je mogoče izluščiti kot splošno veljavne kljub lokalnim, časov- nim in drugim razlikam. Zato ima junak mnogotere ali »tisočere obraze« (Campbell 2007 [1949]). Skladno s tema odtenkoma so se zarisovale tudi vzajemno povezane raziskave junakov: o izvirih in o splošnih značilnostih v primerjalni medkulturni perspektivi. Naslovna opredelitev junaka, zapisana v slovensko-latinskem besednjaku (1680–1710),1 je vsakdanji odgovor na vprašanje, kdo je pravzaprav junak. Posebnost junakinj in junakov, zaradi katerih ti zasedejo pomembno mesto v družbenem in simbolnem imagina- riju, so njihove izjemne lastnosti/značilnosti, ki poganjajo njihova enkratna dejanja. Te so med različnimi skupinami nacionalne ali ka- tere druge skupnosti in/ali širše, v različnih časih in krajih dojete in sprejete tako, da ljudi prevzamejo v tolikšni meri, da si jih jemljejo za vzornike in se z njimi identificirajo. V njih je torej nekaj »več«. V tem smislu sta junak in junaštvo izrazito relacijska pojma, ki ne 1 Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Lati- no-Carniolicum (1680– 1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2019.; glej Stabej 1997, 2014. Ingrid Slavec Gradišnik 10 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 10 22.10.2019 11:03:16 obstajata sama po sebi, sta od zunaj pripisana na podlagi primerjave med navadnim, vsakdanjim, in nečim, kar to presega, da je vredno zgledovanja in posnemanja, občudovanja in celo čaščenja oziroma kulta. Posameznik zares postane junak šele v očeh drugih, ki preso- dijo, ali so njegov lik, lastnosti in dejanja takšni, da ga postavijo na zgodovinski, družbeni, kulturni piedestal. Ali, zgoščeno: »Junaki so junaki nečesa za nekoga« (Huzjan 2016: 202). V pripisani presežni vrednosti ali vrednostih se zrcalijo aktualne in univerzalnejše indi- vidualne in kolektivne aspiracije. Z antropološkega vidika so zato zgodbe o junakih pripovedi o duhovnih in družbenih prostorih člo- veškega; junaki v njih so namreč »metonimična metafora uresniči- tve tiste želje, ambicije, cilja, za katerim stremi 'vsakdanji' človek – 'človek z ulice'. Ti junaki so neke vrste orientacija; zdi se, da utegnejo podeliti smisel življenju in posamezniku« (Fikfak 2014a: 10). In v različnih časih, krajih in družbah je zato junak »znak (Pierce CP 2.228), ki ga vsak sprejemnik in pošiljatelj razume, opomenja in tvo- ri na različne načine, vsakokrat z druge perspektive« (prav tam). Zaradi tega ni nenavadno, da se številni junaki pojavijo na skupno- stnem prizorišču v težavnih, kriznih časih, da bi pomagali svojemu ljudstvu ali svojim ljudem. Tako se junakova individualna pot splete s kolektivno. Zaradi mnogovrstnega sprejemanja ostaja kljub obsežni znan- stveni in poljudnejši literaturi aktualno spraševanje o tem, kdo, zakaj in kdaj (lahko) postane junak, kakšne so značilnosti junaške osebnosti ali (tudi imaginarnega) lika, zakaj ljudje, družbe potrebujejo in ustvar- jajo junake, kaj z njimi sporočajo, komu so namenjena ta sporočila, ki jim je skupno, da imajo ali naj bi imela za skupnost povezovalno funkcijo. V pomenu, kakor ga mislimo, je izrazito kolektivni fenomen, četudi ima lahko vsak posameznik kakega svojega junaka. Zaradi tega je junak le tisti nekdo, ki preživi cenzuro skupnosti; ta ga – z zgodba- mi2 – vpne v veriženje skupnostnega spominjanja preteklosti za priho- dnost na eni strani in na drugi pozabljanja, zamolčevanja, zabrisovanja in marginalizacije. Tako gre fenomene junak in junaštvo, slavne osebnosti in njihova dejanja razumeti v procesu kanonizacije3 ali, drugače, kot procese ustvarjanja (produkcije), poustvarjanja (reprodukcije) in 2 Tu v najširšem pomenu pripovedi, ne glede na specifični žanr ali medij. 3 Termin kanonizacija je uporabljen v širšem pomenu, kakor je nakazan v razločevanju med kanonizacijo cerkvenih in kulturnih svetnikov (Dović 2016a: 12–14; 2016b: 25, 40–41); s slednjimi lahko, a upoštevaje specifičnosti transferja folklore, vzporejamo tu- di junake in slavne osebnosti. 11 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 11 22.10.2019 11:03:16 sprejemanja/zavračanja (recepcije) skupnostnih idealov,4 ki so, re- čeno bolj etnološko ali folkloristično, vpeti v veriženje tradicije, s katero skupnosti, družbe in posamezniki mislijo svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. V teh procesih so kot mediji oziroma akterji udeleženi sodobniki in pričevalci o junakih, literarni in ljudski pri- povedovalci in pesniki, politiki, različne institucije, navsezadnje tudi raziskovalci, ki se opirajo na mitografijo, hagiografijo, biografiko, na psihologijo osebnosti, socialno psihologijo in spoznanja drugih ved. S tem na eni strani ohranjajo tradicijo živo ali pa, na drugi strani, na podlagi njenih transformacij celo soustvarjajo novo. V postmoderni dobi so to v največji meri sodobni avdiovizualni in elektronski medi- ji, katerih moč je danes – če upoštevamo hitrost in doseg občinstva – neprimerljiva s katerim koli »starejšim« (pisnim, ustnim, likovnim) medijem in ki morda bolj kakor »klasične« junake ustvarjajo bolj ali manj hipne slavne osebnosti in zvezdnike,5 pri katerih sta odličnost in popularnost pomešani. Najbrž so pri recepciji in (re)produkciji akterji kar vsi, ki prisluškujejo ne le vprašanjem po univerzalnejših odgovorih o življenjskih kažipotih, temveč tudi vsakokratnim druž- benim razmeram, v katerih se ustvarjajo različne vrste junakov. In ni nenavadno, kakor je pripomnil Eric Hobsbawm (2015 [1969]: 62), da je »potreba po junakih in plemenitih bojevnikih tako velika, da pridejo na vrsto neprimerni kandidati, če pravih ni na voljo.« Ali: potreba po pripisu kvalifikatorja junak je tolikšna, da včasih celo njegovo junaštvo ostane neomenjeno (Povedák 2014: 7). – S tem se sklene mavrica svetov junakov, ki so lahko tudi ambivalentni, hkrati dobri in slabi, pravični in krivični, plemeniti in zlobni, blagohotni in prevzetni… , so iz resničnega ali kakega drugega sveta, prestopajo meje med njima, so, skratka, ustvarjeni po človeški naravi in podobi in njuni transcendenci. Zdi se, da so junaki bili, so in bodo tudi v pri- hodnje, ne glede na intelektualne in politične nenaklonjenosti do ča- ščenja junakov, o kateri piše David S. Sorensen (2013) v komentirani izdaji dela Thomasa Carlylea o junakih in njihovem čaščenju (Carlyle 1841 [1840]). Definiranje in recepcija junaka in junaštva ostajata od Carlylea naprej osrednji raziskovalni vprašanji. 4 Ta izhodišča so usmerjala temeljni raziskovalni projekt Junaki in slavne osebnosti v Slo- veniji in Srednji Evropi. Raziskovalni rezultati tega projekta so poleg te knjige še monografija Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem (Jezernik 2013b), dva tematska zvezka Traditiones (Fikfak 2014b; Podjed 2016) in druge razprave. Več o raziskovalnem projek- tu glej . 5 Posebej o tem glej npr. Povedák 2014 in Podjed 2016 ter v teh delih navedene reference. Ingrid Slavec Gradišnik 12 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 12 22.10.2019 11:03:16 JUNAKI: KULTURNA UNIVERZALIJA? Pomembna civilizirana ljudstva – Babilonci in Egipčani, Hebrejci in Hindujci, Perzijci, Grki in Rimljani, kakor tudi Tevtoni in drugi – vsi so začeli na zelo zgodnji stopnji v številnih pesniških pripo- vedih in legendah slaviti svoje ljudske junake – mitične princese in kralje, utemeljitelje ver, dinastij, držav ali mest. Zgodovino rojstva in zgodnjega življenja teh osebnosti so polnile fantazijske poteze, ki pri različnih ljudstvih – pa četudi so široko ločena v prostoru in povsem neodvisna druga od drugih – kažejo begajočo podob- nost ali deloma celo dobesedno ujemanje. To dejstvo je dolgo pre- vzemalo številne raziskovalce in še zdaj je eden glavnih problemov mitološkega raziskovanja v osvetlitvi razloga za široke analogije v osnovnih obrisih mitskih pripovedi, ki so toliko presenetljivejše zaradi ubranosti posamičnih nadrobnosti in njihovih vedno vno- vičnih pojavitev … (Rank 1914 [1909]: 3) V uvodu v monografijo o mitu rojstva junaka je Otto Rank (1914)6 postavil primerjalnim mitologom – folkloristom, antropo- logom, zgodovinarjem, lingvistom, ki so bili v 19. in tudi še v 20. stoletju vodilni raziskovalci junakov in njihovih junaštev, saj so bili ti pomembna tema mitoloških raziskav (poleg, na primer, stvarjenja sveta, človeka in kulturnih institucij, mitov o potopu, žrtvovanju, ukradenem ognju, velikanih itn.) – izzivalno vprašanje, kako poja- sniti nakazane medkulturne analogije. Vprašanje so spodbudile šte- vilne zbirke zgodb, pravljic in drugega folklornega gradiva, nastale v romantiškem zanosu sledenja izdaji pravljic Jakoba in Wilhelma Grimma (1812). Raziskovalci Andrew Lang, Max Müller, James Fra- zer, če omenim le izbrane, ki so prečesali svetovno mitologijo, litera- turo in folkloro, so si prizadevali vsak s svojega gledišča poiskati od- govore na uganko o izvirih in razširjanju motiva junaka in junaškega. Langova in Frazerjeva sta bili v bistvu evolucionistični, Müllerjeva difuzionistična (z izvirom v Indiji). Po Rankovem premisleku dotedaj ponujene razlage, da so po- dobnosti utemeljene v človeških elementarnih mislih (Adolf Basti- an), skupnem izviru (Theodor Benfey) ali so nastale tako, kakor jih 6 Otto Rank (1884–1939) je bil avstrijski psiholog iz najožjega Freudovega kroga. Nje- gova zgodnja monografija o mitu rojstva junaka (v nemškem jeziku, 1909) velja za pre- lomno uporabo psihoanalitične metode v primerjalni mitologiji. To pot premislekov sta, večinoma s snovnim izhodiščem v klasični mitologiji, teoretsko pa v Freudovi psi- hoanalizi, v nekoliko drugačni smeri – s poudarkom na arhetipskih vzorcih – nadalje- vala Carl Gustav Jung in Joseph Campbell. 13 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 13 22.10.2019 11:03:16 je pojasnjevala difuzionistična teorija selitev in sposoje (ta je v bistvu le različica druge), niso ponudile tehtnega in poglobljenega odgo- vora na osnovno vprašanje o izviru junaka. V resnici tudi niso bile tako vsaka sebi, saj se domnevni enotni izvir, pa naj bo v Babiloniji ali Indiji, in selitve ne izključujejo, slednje še posebej govorijo v prid enotnosti človeškega mišljenja. V njem morajo obstajati nekakšen »starodaven prototip« in splošna gibala (Rank 1914: 5, 8), ki niso na delu le, ko gre za mitologijo, temveč tudi pri drugih kulturnih fenomenih. Rank je bil prepričan, da zahtevajo psihološko obravna- vo, ki more edina pojasniti značaj univerzalije. Navdih in izhodišče je našel v Freudovi Interpretaciji sanj (1899/1900) in tam obravna- vani Ojdipovi zgodbi; to je nato primerjal z zgodbami/miti drugih junakov,7 ki izražajo »uresničitev želje iz našega otroštva« in so »sa- nje množic ljudi« (nav. delo: 9). Za razloček od »klasičnih« mito- logov in njihovih naravnih, astralnih interpretacij mitov o junakih, je njihov izvir postavil v človeško imaginacijo (fantazijo, domišljijo), njihov transfer v območje nebeškega pa je imel le za sekundaren (nav. delo: 10). V povzeti psihoanalitični interpretaciji mitov je zarisal ze- meljsko rojstvo in življenjske poti junakov, povezane s travmami in fantazijami zgodnjega otroštva.8 Tudi poznejši raziskovalci junakov, posebej mitoloških in zgo- dovinskih, a tudi folklornih, so bili posebej pozorni na njihove vzorč- ne življenjske poti. Lord Raglan (1934, 1936), ki se je prav tako ka- kor Rank spoprijel z Ojdipovo zgodbo, je opazil izjemno podobnost dogodkov s tistimi pri Tezeju in Romulu ter številnih drugih grških tradicijskih junakih.9 Vzorčno pot je opisal z 22-imi značilnostmi,10 7 V drugem poglavju (Krog junakov) je razčlenil rojstvo in življenjske poti babilonskega Sar- gona, Mojzesa, hindujskega Karme, grških antičnih junakov Ojdipa, Parisa, Telefa, perzij- skega Kira, Tristana, Romula, Herkula, Jezusa, nordijskega Siegfrieda in Lohengrina. 8 Rank je to pot povzel takole: Junak je otrok uglednih staršev, navadno kraljevi sin. Pred roj- stvom nastopi sanjska ali oraklova prerokba, ki svari pred njegovim rojstvom. Po rojstvu je izpostavljen, npr. prepuščen vodi, najdejo ga živali ali ljudje, doji ga živalska samica ali preprosta ženska. Ko odraste, najde svoje prave starše, se na eni strani maščuje očetu in na drugi proslavi z izjemnimi deli, da je poslej deležen uglednega položaja in časti (Rank 2014: 65). – V sodobni psihoanalitični interpretaciji »življenjska zgodba heroja spominja na življenjsko zgodbo ali fantazijo narcistično strukturirane osebnosti« (Huzjan 2016: 2014). 9 Poleg tradicijskih junakov, o katerih je zgoščeno pisal leta 1934, je v knjigi (1936) v po- sebnih poglavjih obravnaval še junake v mitu in drami. 10 1. Mati je kraljevska devica, 2. oče je kralj in 3. pogosto bližnji materin sorodnik, vendar 4. so okoliščine spočetja nenavadne in 5. velja tudi za sončevega sina. 6. Ob rojstvu po- gosto pride do poskusa, da bi ga oče umoril, vendar je 7. skrivaj rešen in 8. ga kje daleč vzredijo nadomestni starši. 9. O njegovem otroštvu se malo ve, vendar 10., ko odraste, se vrne ali se napoti k svojemu prihodnjemu kraljestvu. 11. Po zmagi nad kraljem in/ ali velikanom, zmajem ali divjo zverjo se 12. poroči s princeso, pogosto hčerko svojih prednikov, in 13. postane kralj, 14. vlada, 15. postavlja zakone, vendar 16. pozneje zgu- bi naklonjenost bogov in/ali podanikov, 17. je vržen s prestola in izgnan. 18. Skrivnost- Ingrid Slavec Gradišnik 14 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 14 22.10.2019 11:03:16 ki mit povezujejo z ritualnimi mejniki – rojstvom, odraslostjo (za- vzetjem prestola) in smrtjo (Raglan 1934: 220–1). Pozneje je pri- merjalni mitolog Joseph Campbell (2007) v popularnem delu Junak tisočerih obrazov takšen »monomit« o junakovi poti in dogodivšči- nah strnil v odhod (ločitev), iniciacijo in vrnitev, pri čemer se je oprl na pot posameznika, kakor jo je Arnold van Gennep zarisal z obredi prehoda, označenimi s preskušnjami in žrtvovanji, in na dejstvo, da so podobnosti utemeljene na nezavednih arhetipih, kakor je menil Carl Gustav Jung (2002 [1964]). Jung, ki se je prav tako sprva nav- dihoval pri Sigmundu Freudu, je v junakovi poti videl razvoj posa- meznikove egozavesti oziroma analogijo razvojnih stopenj človekove osebnosti (Huzjan 2016: 205). Campbell je vrnitev k raziskavam mi- tov in junakov povezal z novodobnim poudarkom na sebstvu (Gra- ham in Kennedy White 2016: xxiii). Junak se odpravi iz vsakdanjega sveta na področje nadnaravnih čudes, kjer srečuje pravljične sile in izbojuje odločilno zmago, nato pa se iz skrivnostne dogodivščine vrne obdarjen z močjo, da pomaga solju- dem. (Campbell 2007: 48) Junaka torej konstituirajo izjemna pot in izjemna dejanja. Če junakov trajektorij razumemo v duhu individualne in socialne psiho- logije ali, po Jungu, kot arhetipski vzorec, v katerem so pojavljanje značajev, zapletov in motivov dokaz za nekakšen vrstni spomin ozi- roma kolektivni vtis ali pečat, gre pozornost ob sami poti nameniti še njihovim »junaškim« dejanjem, ki sploh omogočajo, da se nekoga kvalificira za junaka. V življenju so pomembni delovanje in njihovi učinki. Podobno so ugotavljali preučevalci literatov, ki so postali kulturni svetniki, in v teoretskem pogledu ločili najprej dve ravni obravnave – vita in cultus, pri čemer se »prva nanaša na posameznikove potenciale za kanoniza- cijo, torej na tisto, kar je ta sam prispeval (zavestno ali ne) k dejstvu, da bo nekoč mogel biti izbran, se druga nanaša na kanonizacijo v ož- jem smislu – dejavnosti drugih akterjev socialnega omrežja, ki usmer- ja zapletene procese kolektivnega spominjanja« (Dović 2016b: 24). Tako tudi za junake velja, da se ustvarjajo v prepleteni mreži socialne no umre, 19. navadno na vrhu gore. 20. Njegovi otroci, če jih sploh ima, ga ne nasledijo. 21. Njegovo truplo ni pokopano, vendar 22. ima kljub temu več grobov (Raglan 1934: 212–3). Povzeto: nenavadne okoliščine rojstva, kraljevsko sorodstvo, poskus umora ob rojstvu, zmaga nad kraljem/zmajem/zverjo, prevzem oblasti, skrivnostna smrt, eno ali več svetih krajev pokopa. 15 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 15 22.10.2019 11:03:16 recepcije izjemnih dejanj. Iz modela obravnave kulturnih svetnikov11 je pomembno še izhodišče, da obravnava življenja ( vita) ne pomeni vsakršnega biografskega angažmaja, temveč se mora usme- riti k tistim elementom biografskega arzenala, ki imajo razlagalni po- tencial v zvezi s posameznikovo izberljivostjo. […] med kaotičnimi nitmi posameznega 'življenja' je treba izdvojiti tiste, ki so prek zaple- tenih postopkov interpretiranja, prilaščanja in včasih tudi izmišljanja postale referenčne za kanonizacijo. (Dović 2016b: 24) Analitično so v posameznikovem življenju, tj. življenju bodoče- ga kulturnega svetnika, naslednji potenciali: persona (potenciali, veza- ni na osebnosti), enigma (potenciali, vezani na transgresije), opera (po- tenciali, vezani na vsebino del) in acta (potenciali, vezani na kulturne dosežke) (nav. delo: 25–9). Te potencialne zlahka razberemo tudi pri obravnavi junakov. Iz literarnoteoretskih premislekov pa je uporabna še analogija o »kul- turi svetnikov« in »kulturnih svetnikih« (Habjan 2016), pri čemer, po Maxu Webru, prvi delo podrejajo življenju, drugi pa življenje delu (nav. delo: 45, 47). Slednji nas, za potrebe obravnavane teme, pripelje- jo na eni strani k pojmu »kulturni junaki«, ki so »popularni liki pr- votne folklore, tj. junaki, ki ljudem prinašajo prvine kulture in obenem nastopajo kot demiurgi« (Meletinski 2001a [1958]: 5), in na drugi k posvetnim svetnikom in junakom – slavnim osebnostim, ki prav tako, četudi z nekoliko drugačnimi učinki vsaj del svojega življenja podre- dijo delu. Vsi so namreč izmerjeni prav po delu, bodisi da je in ostaja veličastno ali pa se takšno zdi zgolj za kratek čas, hipno slavo . To izhodišče v ospredje postavlja performativne aspekte, ki po- magajo osvetliti tipologijo junakov in njihovih junaštev. Kakor velja za splošno definicijo junaka, se tipologije razlikujejo posebej glede na to, kdo jih (je) postavi(l), s stališča katerega polja vednosti, katero podro- čje junakovega/človekovega dejanja (je) upošteva(l), itn. Naj bo za zgled iz 19. stoletja že omenjeno Carlyleovo delo, v ka- terem je ta škotski matematik, filozof, kulturni zgodovinar, prevajalec in družbeni kritik v šestih predavanjih junake razvrstil na bogove (Odin), preroke (Jezus, Mojzes), pesnike (Dante Alighieri, William Shakespea- re), duhovnike (Martin Luther), pisce (Jean-Jacques Rousseau, Samuel 11 V tem primeru gre za »umrle pesnike, pisatelje ter druge umetnike in intelektualce, ki so kot utelešenja določenih družbenih idealov postali figure kulturnega spomina svojih nacionalnih (ali regionalnih) kultur in pri tem privzemali družbene vloge, tradicional- no rezervirane za vladarje in svetnike« (Dović 2016a: 11). Ingrid Slavec Gradišnik 16 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 16 22.10.2019 11:03:17 Jackson, Robert Burns) in kralje (Oliver Cromwell, Napoleon Bonapar- te). Njihovo delovanje je obravnaval z literarnega, zgodovinskega in po- litičnega aspekta v trdnem prepričanju, da so »veliki možje« ustvarjalci svetovne zgodovine.12 So pa tudi spodbujevalci junaških instinktov pri drugih, da bi se zlili k prizadevanjem za red, hierarhijo, harmonijo, le- poto in pravičnost. Zaradi tega je treba častiti kvalitete, ki jih izžarevajo junaki, njihovo globoko razumevanje božanskosti stvarstva, pogum za iskanje resnice o sebi in svojem odnosu do sveta, obdarjenost z intelektu- alno močjo, smiselne in iskrene motive, s katerimi si pridobijo zaupanje in lojalnost, da osebni dosežki postanejo kolektivni, in vizijo, da se člo- vekove zmožnosti uresničijo v dobrih delih. Carlyle je pri teh izjemnih posameznikih, vodjih svojega ljudstva in utemeljiteljih vere, vrhunskih umetniških ustvarjalcih kot izjemne poudaril lastnosti, povezane s pre- dirnostjo intelekta, močjo uma, vpogleda, vizije in ciljev delovanja. Ju- nak je »eksemplarični mislec in aktivist« (Sorensen 2013: 12). In to je vse, kar je Carlyle pogrešal v svoji družbi, prežeti z učinki industrializaci- je, mehanizacije in liberalne ekonomije. Junaki so usmerjeni k skupnemu. Vidijo se povezani in odgovorni za tiste okrog sebe. To počnejo, ker se spomnijo, kako je bilo biti povsem navaden, saj niso bili rojeni junaki, marveč so to postali postopoma, v času. Iz teh razlogov naj se raziskovanje narave junakov ne začne s po- skusom kar takoj na začetku določiti bistveno »junaško« jedro, tem- več s preučitvijo okoliščin, ki obdajajo junakovo zgodovinsko ozadje in vzgojo. (Flescher 2003: 110, nav. v Sorensen 2013: 16) Carlyleovi junaki sodijo v kategorijo t. i. zgodovinskih junakov, velikih mož, ki so navdihovali njihove interprete, skladno z razumeva- njem koncepta zgodovine. V 19. stoletju je bilo historiografiji velikih mož še tuje vprašanje ideoloških implikacij moči in kulta posamezni- ka, s katerimi je mogoče nenehno preinterpretirati pretekla dejanja in dosežke posameznikov.13 12 T. i. »teorija velikih mož«, popularna v zgodovinopisju 19. stoletja, je bila deležna ambivalentne sočasne in poznejše recepcije. Pri tem pa je treba opozoriti, da je nastala v času prevlade utilitarizma v angleški družbi, v kateri je Carlyle opazil popolno erozijo morale, brezbrižnost do vsega, kar presega materialni napredek, in duhovno paralizira- nost (več o tem glej Sorensen 2013). – Vzporednico ji najdemo v ustvarjanju »velmož«, kulturnih svetnikov in drugih junakov kot enem temeljnih kamnov nacionalizma v 19. stoletju, tudi na Slovenskem, le da gre za drugačne okoliščine in motive. 13 Kljub Carlyleovi kontroverzni ideološki in politični poziciji (podrobneje o tem Soren- sen 2013) je pomembno opozorilo Raymonda Williamsa (1958: 83), da je Carlyleova knjiga o junakih prelomna točka, ki je napovedala odmik od socialnih premislekov k ukvarjanju z osebno močjo; ta je postala osredje sodobnih razprav o politični moči in totalitarnih političnih vodjih in režimih, utemeljenih na kultu osebnosti. 17 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 17 22.10.2019 11:03:17 FOLKLORNI JUNAKI: TAKŠNI KOT MI, AMPAK BOLJŠI… V antropologiji, etnologiji in folkloristiki so bili od njihovih discipli- narnih začetkov v ospredju drugačni junaki, drugačni po tem, da so se pogosto rojevali »od spodaj« in živeli v vsakdanjem svetu »pre- prostih« ljudi, v katerem so pomagali razlagati, urejati in osmišljati njihovo dnevno življenje. In – kar je najpomembnejše – njihova izje- mnost se je ohranila v pripovednem in pesniškem ustnem in zapisa- nem, tudi likovno upodobljenem izročilu. »Zapis« v različnih žanrih folklore in literature je že v 19. stoletju spodbudil ne le raziskovalno zvedavost, temveč tudi popularizacijo, pogosto v vzgojni in politični funkciji. Prav specifičnost junakov – namreč, da se v njih zelo pogosto prepletajo mitološki, zgodovinski, pravljični, svetniški liki in osebno- sti – ponuja snov za številne, specifično zainteresirane interpretacije, hkrati pa se izmika postavitvi kake pregledne tipologije. Ne glede na izvir junaka je mogoče povzeti dejanja, ki so v iz- ročilu o junaštvih posebej v ospredju. Kaj bi torej – poleg izjemnih »kvalitet« (nekatere duhovne so bile omenjene v zvezi s Carlyleovo obravnavo) lahko sodilo v slovnico junaštva? Na začetku kulture so njeni ustvarjalci, t. i. kulturni junaki, ohranjeni v mitih in junaških epih številnih družb, ki »zgoščajo člo- veško izkušnjo, prenašajo dosežke človeške misli in dela v mitično preteklost […] v svojevrstni obliki idealizirajo človekovo ustvarjalno dejavnost in samoiniciativo.« Kulturni junak ni bog, v boga stvarnika se lahko razvije, večinoma pa ne; spremeni se »v ljudski epski lik, v prvo literarno-folklorno osebo« (Meletinski 2001a: 7). Njihova dela so naredila svet, kakršen je: oblikujejo današnji relief kraja, nadzorujejo pravilno menjavanje plime in oseke, letnih časov, ustvarjajo sonce, mesec in zvezde, prinašajo ogenj in sladko vodo, namenjajo človeku za hrano take ali drugačne rastline ali živali, učijo človeka različnih načinov lova in obdelovanja zemlje, izumljajo delovna orodja, uvajajo delitve na totemske skupine, rodove, zakonske razrede, postavljajo pravila obnašanja, navade in obrede. Kul- turni junaki so prvi ljudje in obenem stvarniki ali »vzgojitelji« ljudi. Ko končajo svoje delo, odidejo pod zemljo ali na nebo, kjer se spremenijo v zvezde, ali odplujejo na brezmejni ocean. (Meletinski 2001a: 8–9) Izročilo o kulturnih junakih - demiurgih, ki so akterji podredi- tve in udomačitve narave, torej slavi človeško ustvarjalnost kot temelj kulture, moč obvladovanja narave14 in smotrnost delovanja v dobro 14 V tem smislu so miti o kulturnih junakih »na svoj način 'zgodovinski', v njih odsevajo spomini na stvarne iznajdbe in odritja, so velikanska izkušnja človeštva« (Meletinski Ingrid Slavec Gradišnik 18 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 18 22.10.2019 11:03:17 ljudi, za katere se junak celo žrtvuje kakor Prometej kot prototip kul- turnega junaka. Demiurg je svobodni iniciator, videc in razsvetljeva- lec, a naredi tudi kaj moralno nespodobnega (kaj ukrade, na primer), kar mu je spregledano, kakor velja splošno za takšne ali drugačne zdrse junakov, zlasti očitne pri triksterjih, ki so prebrisani, sleparski, splet- karski, zvijačni. Na predreligiozno, nebožansko naravo junaka pa kaže tudi motiv borilca z bogom (nav. delo: 16). Blizu recepciji kulturnih junakov so pravljični junaki, saj se »'pr- votne' pravljice […] še same niso dokončno osamosvojile od mitov in mitologiziranih 'bajk', iz katerih navsezadnje generično izhajajo« (Me- letinski 2001b: 33), zato so kot posebna vrsta ali podžanr poimenova- ne »mitološke pravljice«. Podobno kakor mitološki so tudi pravljični junaki altruistični in plemeniti, vendar v primerjavi s prvimi delujejo v ožjem krogu (nav. delo: 40), njihova demitologizacija pa se »pogosto dopolnjuje z izrazito družbeno izpostavljenim junakom, ki je nesrečen, preganjan in ponižan predstavnik družine, rodu, vasi« in sam brez čar- nih moči; te pridobi naknadno, z zaščito, preskusi ipd. (nav. delo: 41). V pravljici kot specifičnem žanru nastopajo raznovrstne osebe/junaki, ki so v pravljični slovnici, po ugotovitvah Vladimirja J. Proppa (2005 [1928]), spremenljivke, njihova dejanja ali funkcije/vloge pa so stalni- ce, četudi se način izvedbe razlikuje (nav. delo: 34), ali pa se različne funkcije izpolnjujejo na enak način (nav. delo: 77). Primarna tema so dejanja ali funkcije likov oziroma »kaj« liki delajo;15 njihovo delova- nje strukturira pravljično dogajanje od izhodišča k srečnemu koncu. Propp jih je na primeru »čudežnih« pravljic strnil v 31 funkcij,16 ki jih v določenih krogih opravlja sedem izvajalcev: škodljivec, darovalec, pomočnik, cesarična in njen oče, pošiljatelj, junak in lažni junak (nav. delo: 93–4). Že omenjene in druge raziskave (med strukturalisti še Clau- de Lévi-Strauss, ki je razbiral globinske strukture kulturnih pome- nov, kakor se v dvojiških nasprotjih konstituirajo v menjavi dobrin, žena in besed), vključno s historično-geografsko usmeritvijo (Antti 2001a: 10). Podobne odslikave je mogoče najti tudi v pravljicah, ki podobno kakor mit velja za »izmišljeni«, vendar umetniški žanr (o tem glej Kropej 1995; Meletinski 2001b [1970]), ki je zgodovinsko mlajši. 15 To seveda ni vsakršno dejanje, temveč takšno, »ki je pogojeno z njegovim pomenom za razvoj dogajanja« (Propp 2005: 35). 16 Odhod, prepoved, kršitev, poizvedovanje, izdaja, prevara, pomagaštvo, škodovanje, manko, posredništvo, začetek odpora, odprava, prva darovalčeva funkcija, junakov odziv, podelitev ali prejem čudežnega sredstva, premik na kraj namere / vodenje, spo- pad, označitev / zaznamovanje, zmaga, premostitev prvotne nesreče/zapolnitev man- ka, vrnitev, zasledovanje / pogon, rešitev, prihod brez prepoznave, neutemeljene zahte- ve, težka naloga, razrešitev, prepoznava, razkrinkanje, preobrazba, kazen, poroka. 19 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 19 22.10.2019 11:03:17 Aarne, Stith Thompson), osredinjeno na klasifikacijo pripovednih motivov, so prispevale ogromno dragocenega gradiva in premislekov tako o izvirih kakor značilnostih junaštva, manj pa odgovarjajo na vprašanje recepcije. Na značilnosti tako recepcije kakor ljudskih ali folklornih ju- nakov je v krajši razpravi leta 1949 opozoril Orrin E. Klapp, ki je v veličastnem junaškem zboru poleg mitoloških in legendarnih junakov uvodoma omenil čisto navadne razbojnike in vojaške voditelje, v skle- pu pa sodobne ameriške popularne junake. Prvi so, po sloviti raziskavi Roberta Redfielda o mehiški vasi Tepoztlán (1930), v lokalnih kultih pridobili svetniškemu podoben status: bili so opevani v pesmih in le- gendah, njihovi grobovi so postali romarski kraji, zanje je mogoče reči, da so sekularni svetniki, ne le zaradi izrazito vernakularnega izvira, temveč zato, ker jih je ta kanoniziral v ritualih.17 Pripovedi o njih pa so takšne, da vstopajo v vzorec splošnejšega »junaškega lika«, primer- ljivega, na primer, s kraljem Arturjem in Robinom Hoodom, četudi so produkt specifičnega zgodovinskega, prostorskega in družbenega ozadja. V ta vzorec se uvrščajo junaki zmagovalci (izjemno močni, pra- viloma nepremagljivi in neranljivi), ki se preskušajo v bojih in tekmah, uspešno – pogosto z nadčloveško ali celo čarno močjo – prestanejo vse preskuse in izzive, so nezadržni iskalci. Posebni vrsti so prebrisani junaki, pri katerih zvitost in iznajdljivost nadomestita dejstvo, da so kdaj pa kdaj fizično šibkejši, in neobetavni junaki, ki so sprva nesreč- ni, revni ali nepoznani, pa naposled dosežejo uspeh, najpogosteje po sreči, s čudežno pomočjo ali, preprosto, s trdim delom (Klapp 1949: 19–20). Omenjeni junaki utelešajo predvsem individualne aspiracije, poudarjen je osebni uspeh. Druga vrsta pa so »altruistični« junaki, ki delujejo v dobro skupnosti, tudi če so zaradi tega žrtve in mučeniki. Mednje sodijo branitelji in rešitelji pred človeškimi ali čudežnimi so- vražniki (tudi speči junaki, ki bodo nekoč rešili svoje ljudstvo), dobro- delneži (dobrosrčno pomagajo pomoči potrebnim in revnim – takšen je, na primer, Miklavž; kot posebno vrsto teh je mogoče razumeti tudi kulturne junake), mučeniki in žrtve po lastni volji ali tuji zahrbtnosti. Vsem pa je skupno, da imajo sovražnika (nav. delo: 21–2), ki je poseb- ne vrste ljudski junak. Ta par v poenostavljeni, »ljudski« obliki poose- blja dobro in zlo v človeških odnosih. 17 Ritualne so v teh primerih forme slavljenja ( celeber), »ki se ne nanašajo le na slavo, temveč na trenutek, ko množica slavi, poveličuje in razglaša junaka za boga. Poleg slave je osnovno merilo, da ima trajen vpliv na skupnost; tj., da skupina vznikne v skupnosti, ki pozna njegov ali njen znača, […] in prevede spoštovanje v dejanja. To je, da je spošto- vanje ujeto v dejanja, imenovana kult« (Povedák 2014: 8), katerega izraz so, na primer, tudi t. i. sekularna romanja (o tem več Margry 2008). Ingrid Slavec Gradišnik 20 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 20 22.10.2019 11:03:17 Klapp je z omembo lokalnih junakov in popularnih osebnosti sredi prejšnjega stoletja napovedal široko razumevanje fenomena fol- klorni junak, skladno s konceptom ameriške antropologije in folklori- stike, ki sta drugače in prej kakor folkloristika v kontinentalni Evropi širili problematiko svojega raziskovanja. Sodobne raziskave, zdaj tudi v Evropi, upoštevajo, da so folklorni junaki produkt križanja neformalnih ustnih izročil in dru- gih kulturnih oblik. […] obstaja nenehni dvosmerni promet med ustnim izročilom in literaturo, množičnimi mediji in kulturnimi oblikami, kakršni so film, televizija in splet. Procesi, ki variirajo od kraja do kraja in od časa do časa, pa vendar nakazujejo poudarke na razmeroma omejeno število priljubljenih junaških tipov ali kategorij. (Seal in Kennedy White 2016: xxi) Kljub znanstvenemu skepticizmu, ki se nanaša tako na univer- zalistične kakor partikularistične obravnave junakov,18 Graham Seal in Kim Kennedy White, urednika zbirke folklornih junakov in junakinj po svetu, ob tem vnovič opozarjata na problematiko univerzalnega in partikularnega v fenomenu junaštva kakor tudi pri pogledih razisko- valcev. Čeprav najpogosteje ni mogoče trditi, da določen junak pripa- da izključno določnemu ljudstvu ali kulturi, se vendar ob nekaterih junakih in/ali junaških tipih pogosto pomisli na prav določeno deželo ali kulturo.19 Poleg tega je mogoče enega junaka uvrstiti v več tipov, saj je »skupna poteza ljudskega junaštva njegov mnogovrstni značaj« (Seal in Kennedy White 2016: xviii). Dileme univerzalističnega pristopa so v zadnjem času nekoliko utišane v prid obvladljivejšemu kulturološkemu pristopu, ki je naklo- njen raziskavam folklore v posebnostih časa, prostora, družbenih in zgodovinskih okoliščin v obliki monografskih študij, ki so tudi sicer že desetletja značilne za folkloristiko. Kljub temu ostaja izziv, kako 18 Prvim se očita, da zanemarjajo kulturne, zgodovinske in socialne posebnosti, v katerih se rojevajo junaki, ob njih pa tudi nenehno spremenljivost, prilagajanje vsakokratnim okoliščinam; drugim pa, da se v prid mikroraziskavam izogibajo posplošujočim od- govorom. Kakor na drugih področjih raziskav je pač tudi tu potrebna uravnoteženost ozroma nenehno kroženje med posamičnim in splošnim. 19 Tipičen zgled za to je v slovenskem obzorju lik Kralja Matjaža. Mednarodno razširje- nemu motiva spečega vladarja so v slovenskem izročilu dodani še »drugi« dokazi, na primer odtis kopita njegovega konja v skali, ruševine gradu, kjer naj bi živel. »Prav ta navidezna povezanost s slovenskim okoljem in določenim časovnim obdobjem, a hkra- ti še globoko zakoreninjena v mitičnem pojmovanju krožnega časa, je poleg vzgojne in narodnobuditeljske vsebine pripeljala do tega, da je Kralj Matjaž postal simbol sloven- ske sambitnosti, to, kar je 'zares naše'. Takšni junaki se nam pač ne morejo odtujiti. Ker so prilagodljivi novim razmeram, pod svojo kožo pa ostajajo 'stari', so še kako živi tudi v našem današnjem okolju« (Šmitek 2005: 5). 21 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 21 22.10.2019 11:03:17 osmisliti to, kar se zdi pomembna razsežnost človeške izkušnje: kaj je pomen, namen ljudskih oziroma folklornih junakov. Ob tem že sama razmejitev folklornih junakov od drugih junakov ni preprosta. Skladno s konceptom sodobne folkloristike pa je vendar mogoče reči, da gre v prvi vrsti za tiste, ki živijo v folklori kot skupku ne- formalnih izrazov in praks družbenih skupin, ki kažejo močan občutek identitete in skupnosti, tj. skupin, ki so jih ameriški raziskovalci poime- novali folk groups. 20 K folklornim junakom bi torej prišteli legendarne in historične like, ki se pojavljajo v ljudskih pravljicah, pesmih in drugih oblikah ljudskega izražanja in praks, vključno s še- gami, verovanji, govorom, kakor tudi v pravljicah kot sodobnih pre- delavah tega žanra, ki ga ponavadi imenujemo »čudežna« ali »ma- gična« pravljica. (Seal in Kennedy White 2016: xix) Od mitoloških likov, zbranih v številnih zbirkah mitologi- je, bogov, epskih junakov, svetnikov, opisanih v hagiografijah, sodijo v kategorijo folklornega le tisti, ki nastopajo tudi v folklori. Poseben pridržek velja za slavne osebnosti – politike, športnike, zvezdnike, po- pularne ikone in druge, ne zaradi tega, ker si ne bi zaslužili priznanja, temveč predvsem zaradi tega, ker večinoma ne preživijo generacije, ki jih slavi, in posebej, ker se ne pojavljajo v folklornih izrazih ali le iz- jemoma, začasno. To seveda ne pomeni, da bi se odpovedali takšnim obravnavam: četudi morda sodijo bolj v območje popularne kulture, pa je nujno znova opozoriti na prepletenost in vzajemno prežetost fe- nomenov iz folklore, literature, umetnosti, filma, televizije, popularne glasbe in svetovnega spleta; vsega tega ne gre spregledati, če želimo razumeti kompleksne procese, v katerih nastajajo in se obnavljajo fol- klorni junaki. Rdeča nit ali stalni dejavnik pripovedi o junakih, ki so ga za- znale zelo različno usmerjene interpretacije, je boj, ki se kaže v različ- nih oblikah: junak premaguje ovire in težave, se spoprijema s sovra- žniki, pošastmi, strahovi in močmi, ki ga presegajo. Večinoma zmaga, včasih pa tudi ne. Tudi ni nujno, da zgodbe o junakih ustvarjata zmaga ali poraz; zadošča junakova želja, pripravljenost, poskus, da bi premagal moči, večje od njega in v bistvu večje od vseh nas. To je pomemben razlog, zakaj je toliko junakov: predstavljajo naše lastne strahove in negotovosti in ponujajo nadomestni izraz, kako bi se radi 20 V tej opredelitvi danes nekateri folkloristi ne vidijo več analitične moči in jo zamenju- jejo s tem, kar je Richard Bauman (1972) poimenoval »družbena osnova« in kar služi neposredni raziskovalni rabi – iskanju »neposredne in empirične« povezave med ljud- stvom in 'znanjem' (Noyes 2012: 14). Ingrid Slavec Gradišnik 22 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 22 22.10.2019 11:03:17 spoprijeli z našimi lastnimi problemi, tako osebnimi kakor skupni- mi. Ni pomembno, ali so ljudski junaki upodobljeni kot gospodje in dame ali ponižni podeželani in ali premagujejo kače, velikane ali druge pošasti. Pod površinami značajev, zapletov in zgodb so splošne globoke strukture pripovedi in pesmi, ponavljajoči se motivi konflik- tov in soočenj. Pripovedovalci in pevci izbirajo iz starodavnega spiska motivov, jih sestavljajo in preurejajo v zgodbe, ki se nenehno spremi- njajo, da bi lahko odgovorile na nove in drugačne okoliščine, v bistvu pa ostajajo čvrste skoz stoletja, celine in kulture. (Seal in Kennedy White 2016: xxvi). Za uresničitev junakovih aspiracij so ponavadi naštete lastnosti in značilnosti, ki pripomorejo k junaškemu dejanju; to so predvsem fizična moč, bistrost, vztrajnost, sreča, čar, modrost, pomoč drugim, pravičnost, zvitost, pogum, moč, laž, neumnost (nav. delo: xxi–xxii). Iz naštetega je razvidno, da ne gre v strogem smislu izključno za »pozitiv- ne« lastnosti, temveč vsakršne, ki prispevajo k dobremu učinku, sreč- nemu koncu. Najizrazitejše je to pri razbojnikih, ki preskušajo in/ali kršijo zakon, da izravnavajo nepravičnost, pri maščevalcih, izobčencih. Isti junak v sebi pogosto uteleša ene in druge. Da kljub moralno manj sprejemljivemu ravnanju zasede mesto med junaki, je najtesneje pove- zano z merili geografsko, časovno in družbeno definirane kulturne do- pustnosti (kaj je prav, kaj je normalno, sprejemljivo, prepovedano itn.) in vrednotenja posamične »vrline«.21 Tudi to pritrjuje ugotovitvi, da junaška dejanja presevajo ambivalence vsakdanjega življenja »nava- dnih« ljudi in da so v resnici tudi tu stereotipi o dobrem in slabem, belem in črnem postavljeni na pogosto tanke in zabrisane ločnice med plemenitim in zavržnim. Zaradi tega so številnim junakom skupne ne- kakšna nejasnost, nedvoumnost in protislovnost, ker se pogosto znaj- dejo na dveh straneh prepada, da so posredniki med konflikti družbe- nih skupin, med dobrim in zlim, pravilnim in napačnim, legalnim in ilegalnim ali preprosto med mogočim in nemogočim. Po Lotmanu se gibljejo med dvema semantičnima poljema, med njima je meja, ki je ovira in jo delovalci – junaki prestopijo (Lotman 2010 [1970]: 304). So liminalne figure, ujeti med tekmiške aspekte kulture. Tako naselju- jejo tudi nenavadne in nejasne kulturne prostore, kjer so »normalna« pravila ukinjena, kar junakom omogoča, »da so junaški – tj., takšni kakor mi, ampak boljši…« Prečkanje normalnih robov, mej, ločnic in kršenje pravil vsakdanjega ravnanja in pričakovanj v družbah, ki jih 21 Na tem mestu zgolj opozarjam na distinkcijo med moralnim in etičnim dejanjem, pri čemer je samo drugo pravo junaško dejanje, ker je dejanje iz dolžnosti (glej Huzjan 2016: 15–6). Ali, kakor je nekoč izjavil Bob Dylan: »Mislim, da je junak tisti, ki razume stopnjo odgovornosti, ki jo prinaša njegova svoboda.« 23 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 23 22.10.2019 11:03:17 slavijo, je posledica napetosti, ki so produkt političnih, ekonomskih in drugih razmerij moči (Seal in Kennedy White 2016: xxix), in njihova problematizacija. »NI JUNAKOV BREZ OBČINSTVA«22 Ob uvodoma nakazani analogiji s kanonizacijo kulturnih svetnikov (Dović 2016b: 25) lahko povzamemo uporabnost analitične poti po osi življenje junakov ( vitae)–junaški kult ( cultus)–učinki ( effectus). Pri življenju junakov imamo opraviti s potenciali, ki so vezani na nanizane splošne in specifične značilnosti junakov, tj. moč, modrost, plemeni- tost itn. ( personae), potenciale, ki so vezani na transgresije, v našem primeru, na primer, prečkanje mej ( aenigma), s konkretnimi juna- škimi dejanji – zmagami, dobrimi deli ( opera),23 nekoliko s pridržki tudi s potenciali, ki so vezani na kulturne dosežke v antropološkem pomenu (kulturni junaki, zgodovinski junaki). V zvezi s kultom, ki ga sestavljata produkcija in reprodukcija junaškega statusa, so miti in kulti junakov nastajali in nastajajo na zapletene načine, v tokovih tradicije, tj. procesov memoralizacije, posredovanja in transformacije izročila v različnih medijih, znanstvenem raziskovanju, različnih obli- kah širjenja, prilaščanja in premikanja med mikrolokalno, nacionalno in mednarodno ravnijo. Junaka in junakov ne bi bilo brez kulturnega transferja. In, kar je v tem procesu najpomembnejše: ne bi jih bilo, če ne bi bilo skupnosti, ki »navadnemu« sopostavljajo »junaško«, se z junaki identificirajo, jih celo častijo, četudi včasih na sporne načine, jih naredijo za kolektivne (na primer, nacionalne ali celo svetovne) junake. Preboj v folklorno je v tem drugačen kakor ustalitev v literarni kulturi. Učinki pa so najtesneje povezani s potrebo po junakih. Junaki se roje- vajo v človeškem svetu, v njegovih aspiracijah in stiskah, v vsakdanjem in preseganju vsakdanjega. Tudi literatura govori o tem, a njen učinek je posterioren, pri junakih pa konstitutiven in podlaga za kanonizacijo. In kaj junake, poleg že omenjenega, druži, da se ne pustijo iz- gnati iz človeškega življenja? Folkloristični odgovor je, da so izrazi o njih – ne glede kako jih osmišljamo – zakoreninjeni v imperativih iz- ražanja skupnosti in komunikaciji in ne individualnih potrebah: prav 22 André Malraux. 23 V tem pogledu je »literarni« model koherentnejši, ker so dela stabilen element v anali- zi, medtem ko se ta v folklori pojavljajo v različicah, kar vpliva tako na recepcijo kakor na učinke. Ingrid Slavec Gradišnik 24 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 24 22.10.2019 11:03:17 soglasni pomen, ki jim ga skupine pripišejo ali pripisujejo, daje juna- kom trajni pomen. Ta pomen je vedno povezan s konkretnimi izku- šnjami, zato ni nenavadno, da imajo pripovedi o njih tudi terapevtski pomen, kakor je na primeru pravljic pokazal Bruno Bettelheim (1999 [1976]), ali učinkujejo kot zarotitev proti temnim stranem življenja, kakor pravljice interpretira Jack Zipes. Tako je mogoče pritrditi sklepu, da gre pri slavljenju junakov navsezadnje za potrebo po ravnovesju. Ko se zgodbe o junakih vedno znova pripovedujejo, se pripovedovalci in poslušalci pogajajo o impli- citnih neravnovesjih, ki so odsev neravnovesij v družbi, od koder izvi- rajo in ki jih nagovarjajo. Junaki jih včasih premagajo in uravnovesijo, kdaj drugič porušijo. To je tudi funkcija njihove pogosto dvojne na- rave, ki omogoča, da uresničujejo pomembno kulturno funkcijo, ko nenehno preprašujejo, kaj je prav in narobe, zakonito in nezakonito, kdo ima moč in kdo ne (Seal in Kennedy White 2016: xxxi–xxxii). FOLKLORNI JUNAKI NA SLOVENSKEM IN V TEJ KNJIGI Oznaka »folklorni« junak utegne biti s stališča različnih koncepcij folklore in folkloristike v slovenskem okolju morebiti sporna, a ven- darle utemeljena v obzorju sodobne folkloristike. V raziskavah juna- kov in slavnih osebnosti24 so v tej kategoriji ob realnih zgodovinskih osebnostih, posebej tistih s priznano vlogo v graditvi in utrjevanju na- cionalne identitete (glej, na primer, Jezernik 2013b, c; Fikfak 2014b; Jezernik in Slavec Gradišnik 2017), in ob sodobnih, večinoma instan- tnih zvezdnikih (Podjed 2016, 2019), mišljeni posebej imaginarni in resnični junaki, ki so poznani v literaturi, »klasični« folklori in tudi vsakdanjem življenju. Tako njihova junaštva kakor recepcijski proce- si so drugačni kakor pri omenjenih znamenitih osebnostih, ki so se v nacionalnem okviru ustalile in ohranile, tudi s pomočjo znanosti in šolskega sistema, ali pri tistih, ki so morda vanj vstopile, pa ostale poza- bljene, ali pri takšnih, ki so po bolj ali manj kratkotrajni medijski slavi preprosto izpuhtele, kakor se razpočijo milni mehurčki. Kakor pri junakih na splošno tudi za preučevanje folklornih ve- lja, da je disciplinarno odprto. To terja sama tematika, saj vse dozdaj- šnje raziskave kažejo, da ti junaki nastajajo na podlagi mitoloških, zgo- dovinskih, verskih svetov in ne živijo le v folklori v klasičnem smislu, 24 Uvodoma omenjeni raziskovalni projekt Heroji in slavne osebnosti v Sloveniji in Srednji Evropi (ARRS, 2013–2017). 25 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 25 22.10.2019 11:03:17 temveč tudi v literaturi, likovni umetnosti, medijih. Zaradi tega tudi v slovenskem primeru ni mogoče potegniti nedvoumnih ločnic med, na primer, zgodovinskim, mitološkim, literarnim, folklornim in še ka- kšnim junakom. Med folklorne junake se uvrščajo zlasti posamezniki, ki so vtisnjeni v katero od oblik folklornega izražanja ali več njih. Ali: »Ljudski junak ni zgodovinska osebnost, temveč podoba ali reprezen- tacija te osebe v folklori« (Seal in Kennedy White 2013: xxix). Analo- gno velja tudi za literarne junake, ki so se folklorizirali, ali svetnike, ki so se ljudem posebej priljubili. V drugi smeri pa so bili »pravi« ljudski junaki deležni literarizacije, vstopili so v film, na sodobna zabavna pri- zorišča in še kam. In zaradi tega postali morda še bolj folklorni. Tudi junaki, ki živijo v slovenskem kulturnem obzorju, izražajo fond skupnih pripovednih elementov, razširjenih v tradicijah drugih časov in kulturnih okolij. V ljudskih pripovedih, pesmih, ritualih, v govoru in vsakdanjem življenju se najdejo mitološki motivi, zgodovin- ske reference, lokalno izročilo, ki je danes na razpolago vsakomur, da v njih najde navdih za kakšno posebno rabo. Reciklirajo se v literaturi in drugih umetniških praksah, v lokalni in nacionalni promociji, perfor- mativnih dogodkih, trženju itn. Doslej so se etnologi in folkloristi s fenomenom junaštva ali njegovimi približki srečevali posebej pri raziskavah mitologije in ve- rovanja (glej, na primer, Kelemina 1930; Goljevšček 1988; Ovsec 1991; Šmitek 1998, 2004, 2009; Kropej 2008) in ljudske slovstvene ustvarjalnosti (Grafenauer 1943, 1951; Matičetov 1958, 1963; SLP 1. 1970; Jezernik 1979; Mailly / Matičetov 1989; Stanonik 1993; Ovsec 1998; Šmitek 2005; Kropej 2014) ter tudi šeg in praznovanj (Kuret 1965–71; Ovsec 1992, 2000; Bogataj 2011; Slavec Gradišnik 2014). Če v teh delih omenjene junake primerjamo z junaki, ki »ustvarjajo zgodovino« in so bili ali so zaradi tega deležni slave z vihranjem zastav (Rozman, Melik in Repe 1999), je skupina folklornih junakov v dolo- čenem smislu minorna; minorna v pomenu, da se jih je skoz sito časa in družbene cezure v sodobni imaginarij prebila tako rekoč peščica,25 25 Kdo danes, na primer pozna junake iz knjižice Frana Hubada Junaki iz leta 1889? V Predgovoru »predragi mladini« opozori, kako »je že tekla kri Tvojih očetov za cesarja in za dom. Junaki so se borili zanj.« In nadaljuje: »Pa ne le na bojišči, tudi doma imamo mno- go, mnogo junakov, kajti nahajamo jih povsod, kjer spolnjujejo ljudje veselo in zvesto svo- jo dolžnost. Duhovnik, ki obiskuje kužne bolnike, kmet, ki obdeluje polje v potu svojega obraza, žena, ki daruje svoje življenje za svoje otroke, mala deklica in mal fantiček, ki se pripravljata s pridnim ukom za pozneje življenje, vsi, vsi so lahko junaki, če le spolnjuje- jo vestno in pridno svoje dolžnosti. – Takšnih vzgledov Ti ponujam tu. Beri jih, posne- maj junake.« (Hubad 1889: [5]). In v nadaljevanju sledi naslednji zbir: 1. Anton Usar, duhovnik junak; 2. Jožef Nadrah, prostak 17. polka; 3. Ivan Vukovič, grenadir 47. polka; 4. Matija Pavlin, trobec 9. lovskega polka; 5. Ivan Marinič, prostak 22. polka; 6. Korporal Suhanski, 7. polka; 7. Srčne Blejke; 8. Pešec France Lavrenčič reši svojemu stotniku živl- Ingrid Slavec Gradišnik 26 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 26 22.10.2019 11:03:17 na drugi strani pa se zaslužnim na različnih področjih javnega življenja v galeriji pomembnih v vsaki dobi pridružijo nova imena. Premik iz pretekle osredinjenosti etnologije in folkloristike na skupnost, v kateri je bila posameznikova vloga obrobna ali sploh nete- matizirana, ob upoštevanju podmene, da si tudi skoz »okno« juna- kov in njihovih junaštev ogledujemo družbo in kulturo, postavlja in išče odgovor na vprašanje, kdo so bili junaki včasih manj drugič bolj diferenciranih skupnosti in njihovega vsakdanjega življenja. So bili to samo junaki, o katerih pripovedujejo bolje poznane ali tudi že raziska- ne zvrsti izročila? Ali sodijo v to kategorijo tudi lokalni junaki, ki za- radi omejenega dosega pomena svojih dejanj niso prišli v družbo »na- rodnih« junakov? Kaj se (je) mora(lo) zgoditi, da so nekateri dobili prostor med »narodnimi« junaki, da so v njej morebiti ostali ali pa so bili iz nje izbrisani ali ostali prezrti? (Slavec Gradišnik 2017) Kakšni so bili in so načini spominjanja in (pre)drugačenja, razvidni npr. v pripovednem, pesniškem in drugem izročilu, v litera- turi, postavljanju spomenikov, ritualnih praksah in sodobnem dedi- ščinjenju? Poleg različnih »tipov«, kategorij junakov, ki so bili ali so udomačeni med različnimi skupinami, avtorice in avtorji v tej knjigi v ospredje postavljajo zlasti vprašanje recepcije, tj., kako se ti junaki vpisujejo v lokalno in nacionalno zgodovino, kako se njihove vloge in pomeni premeščajo, kaj se jim dodaja in odvzema, da ostajajo primerni utripanju časov in prostorov. V tej knjigi od »slovenskih« junakov nastopajo izbrani junaki in med njimi samo dve junakinji (Lepa Vida, Sveta Marija).26 Njihov »značaj« je pisan – po tem, kako so nastali, po tem, kako so bile njiho- ve vloge ustaljene in spremenljive, kako so se transformirale, v katerih okoljih so živeli in preživeli, in, naposled, tudi na kakšne načine jih je mogoče raziskovati. jenje; 9. Junaška žena; 10, Fantje junaki (Po »Novicah«); 11. Jurče volkovom kos (Luka Jeran); 12. France Gornik iz Slovenskih Goric si zasluži sreberno svetinjo; 13. Korporala France Rostar in Karol Stoj 22. polka; 14. Jožef Lužar in Mihael Bihanec 47. polka; 15. Bitva pri Ajdovščini 6. septembra leta 394. po Kristu; 16. Boj v Bolški soteski leta 1797; 17. Turki pred Radgono; 18. Kako so pregnali Avstrijci l. 1813 Francoze s Trbiža; 19. Stornik Ignacij Medved (Po »Slov. gospodarji«); 20. Kako so napadlji Avstrijci Ljublja- no 27. junija 1809; 21. Boj pri Črnuškem mostu l. 1813; 22. 22. Kako je ujel princ Evgen francoskega generala v njegovi lastni trdnjavi; 23. Matija Črnè in 17. polk pred Milanom l. 1848; 24. Kako je spodil stotnik Lazarić l. 1813 Francoze iz Istre. 26 Vprašanje, zakaj je tako, ni relevantno le za slovensko okolje, saj je v svetovnih kulturah opazna kanonizacija predvsem moških junakov, ne glede na pomembno vlogo žensk. Te seveda so, a se pojavljajo večinoma v obrobnih, stranskih, odvisnih, minornih vlo- gah. So neimenovane ljubljene, juanško rešene, velikokrat tudi pomagajo junaku, da zmaga. To marginalizacijo sodobni raziskovalci in posebej feministično usmerjene pi- sateljice in raziskovalke pripisujejo moški prevladi – vsepovsod in v vseh časih – in tudi do nedavna nesenzibiliziranemu branju te tematike. 27 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 27 22.10.2019 11:03:17 Prvenstvo v knjigi ima Kralj Matjaž kot »slovenski« junak par excel ence,27 katerega figuro je danes mogoče ugledati v mnogoplastno- sti mitoloških, zgodovinskih, epskih in pravljičnih, družbenih, literar- nih in širših umetniških preoblekah. Matjaževsko izročilo v pripove- dništvu podrobno analizira Monika Kropej Telban in ga primerja z izročilom o Petru Klepcu. Oba tradicijska junaka »sta postala element v graditvi narodne identitete, v kateri se zgoščajo tudi politična, druž- bena in ideološka pričakovanja. Identifikacije z junaki se tako prilaga- jajo družbenim potrebam in življenjskim razmeram, prav to pa jih tudi ohranja pri življenju« (Kropej Telban, v tej knjigi). Božidar Jezernik na primeru Kralja Matjaža analizira ta pro- ces, kakor se kaže hkrati v nacionalizaciji folklornega in folklorizaci- ji nacionalnega v 19. in 20. stoletju. Pod drobnogled postavi zgodbe iz »slavne« preteklosti, v časopisju izklesane z močjo domišljije za dnevnopolitično rabo. Bogato izročilo je dajalo snov za prelevitev mi- tološko-zgodovinske figure v očeta ali vodjo naroda. Gibalo nenehne reprodukcije mita o njem ponazarja navedek »Odkar ni več kralja Ma- tjaža, tudi ni več pravice« (Jezernik, v tej knjigi). Na vitalnost izročila o Kralju Matjažu in ob njem Lepi Vidi z drugačne raziskovalne perspektive pokaže Marjetka Golež Kaučič. In- terpretirano gradivo je ubesedeno v pesmih, snovi sami – mitu rešitelja in hrepenenjskemu mitu – pa se približa z Jungovo podmeno o arhe- tipskem značaju moškega in ženske oziroma s konceptoma animus in anima, ki pomagata pri osvetlitvi njune kanonizacije. Na drugi strani pa imamo opraviti s transformacijo, katere učinek je demitizacija: to je sodobna prevedba Vidinega hrepenenja v slo po materialnem, pri Kra- lju Matjažu pa je »[s]emantiko preteklosti […] zamenjala semantika nove države, ki ne potrebuje več rešitelja v mitološkem junaku, temveč le kapital« (Golež Kaučič, v tej knjigi). V knjigi sta obravnavana še junaka lokalnega oziroma regional- nega izvira, v katerem sta ostala tudi trdno zakoreninjena do danes, hkrati pa sta bila povzdignjena na narodno in celo mednarodno raven. Anja Moric in Ana Perinić Lewis namenjata pozornost Petru Klepcu, obmejnemu junaku, ki je postal junak z dvema domovinama in državljanstvoma, ko se je v dolino zgornje Kolpe in Čabranke zarezala državna meja, četudi se je njegova transformacija zarisala že z začetki zbiranja in zapisovanja izročila o njem, ki »je del procesa ustvarjanja nacionalnih pripovedi, 'zapisovanja nacije'« (Moric in Perinić Lewis, v tej knjigi). 27 Glej 19. opombo. Ingrid Slavec Gradišnik 28 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 28 22.10.2019 11:03:17 To strategijo odlično ponazarja Martin Krpan, izvirno sicer lite- rarni lik, splošno popularen in popularen tudi v znanosti, saj je navdih- nil pester niz interpretacij. Milan Trobič, ki že leta na terenu tipa za nje- govimi sledmi, se tokrat osredinja na Krpanov sindrom in na Krpana kot »vzornika« za vse, ki so se ali se gibljejo po vedno spolzki ločnici legalnega in legitimnega. Zaradi tega je – prek stereotipov o kmečkosti in ponižnosti Slovencev – avtorjev premislek o Krpanu nadvse aktu- alen. Tudi ko gre za njegovo fizično moč: pri tekmovanjih za naslov najmočnejšega Slovenca se je z leti pokazalo, da ta »le ni dovolj, da so tudi za to tekmovanje potrebni treningi, da sta ob moči potrebna še spretnost in nekaj pametnega razmisleka« (Trobič, v tej knjigi). Regionalno najbolj omejen junak je bohinjski Kofčarjev Štefan. Marija Cvetek na podlagi živega in zapisanega ustnega izročila in lite- rarizacij ugotavlja, da je bil hkrati posebnež, čudak in junak: fizično in duševno močan, pogumen, svobodomiseln, obrobnež zaradi nelojal- nosti oblasti, preudaren, duhovit. Poglobljena obravnava pokaže, kako je v Bohinju bil, postajal in ostal junak, saj so o njem poznani biograf- ski podatki, nato pa se je v več kot stoletju stkal »vzorec domišljijskih prepletov z resničnim ozadjem« (Cvetek, v tej knjigi), pa tudi, da je izmišljeno, ki zapolni vrzeli, predstavljeno prepričljiveje kakor resnič- no zgodovinsko. To pritrjuje spoznanju, da folklora vedno premaga zgodovino. Kako je ob vseh nanizanih značilnostih junakov najpogostejša vrlina moč, je predmet premisleka Saše Babič. Moč – tako fizična ka- kor psihična – »je lahko realna, lahko pa, s strani opazovalcev, tudi na- mišljena«, vsekakor pa je »[j]unak brez moči [...] nezamisljiv«. Ma- nifestacije moči obravnava na primeru Petra Klepca, Martina Krpana in Kralja Matjaža in ugotavlja: »Fizično moč so uporabili predvsem v boju s tujcem ali 'drugim', medtem ko je pri vseh treh likih psihična moč uporabljena v boju z avtoriteto« (Babič, v tej knjigi). Da se ljudje najbolj identificirajo s tistim, kar je povezano s skrbjo za preživetje v neposrednem življenjskem okolju, potrjuje tudi obravnava upodobitev junakov na panjskih končnicah. Bojana Rogelj Škafar ugotavlja, da so v tem primeru najpogostejši liki svetniki - za- vetniki, med njimi pa na prvem mestu Sveta Marija v številnih ikono- grafskih različicah. Pojasnilo je v tem, da so svetniki »imeli izjemno mesto v simbolnem imaginariju večinskega prebivalstva. Bili so simbol mišljenja kmečkega človeka, prepričanega v pomen religioznega sveta, ki prežema posvetno življenje, in v moč svetnikov, ki pomagajo pri re- ševanju vsakdanjih tegob« (Rogelj Škafar, v tej knjigi). Slovenski praznični koledar v decembru uravnavajo »trije do- bri možje«, ki vsaj v očeh današnjih otrok veljajo za junake – Miklavž, 29 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 29 22.10.2019 11:03:17 Božiček in dedek Mraz. Pojavitvi in uveljavitvi dedka Mraza po drugi svetovni vojni pozornost namenja Janez Bogataj, ki ugotavlja, da ga je povojna ideologija uspešno uveljavila kot nadomestek »klerikalnega Miklavža«, a se ji slednjega ni posrečilo izbrisati iz decembrskih pra- znovanj. Tradicija se preprosto upira administrativnim ukrepom. Sklepno poglavje je namenjeno posebnim junakom – alpi- nistom. Jernej Habjan pokaže, kako je alpinist folklorni junak par ecxellence, ker nenehno prestopa prepovedane meje: »Tako kot boj z zmajem simbolizira težave na poti do notranjega spoznanja, boj med dobrim in zlim – podobno sekularno osvajanje gora uteleša junaška dejanja premagovanja ovir«. Zato junak - alpinist vstopi v folkloro, ponarodi. Alpinist je junak alpinistične literature, ki »je folklorna v tem, da je ponarodela, ne da bi ji pri tem pomagal šolski aparat«. Ži- vljenje daje literaturo, ki ustvarja nove alpiniste in s tem tudi nove ju- nake. Ti junaki niso samo nacionalni junaki, »temveč ljudski junaki, kot takšni pa so potencialno internacionalni junaki; alpinistična sku- pnost je ljudska skupnost, ki bolj kakor na nacijo spominja na interna- cionalo« (Habjan, v tej knjigi). S tu obravnavanimi junaki snov nikakor ni izčrpana. Brati jo je mogoče kot prispevek k širšemu premisleku o procesu tradicije, ki je vedno v dialektičnem in dialoškem razmerju z modernostjo in sodob- nostjo, o konceptu kulturne dediščine, razmerju med folkloro in zgo- dovino, o različnih zgodovinah, zapisanih v interpretacije junakov, o spoznanjih o nacionalizaciji preteklosti (Jezernik 2013a; Baskar 2015) in ljudskega, s tem pa tudi o razmerjih med kulturo in družbeno struk- turo, posameznikom in skupnostjo. Navsezadnje folklora kot sesta- vljenka iz besed folk in lore implicira semantični grozd, ki naslavlja raz- merje med korpusi »znanja« in skupinami ljudi (Noyes 2012: 13), ali med tem, kar imenujemo folklora, in konteksti, okoliščinami, v katerih se dogaja ali materializira (Bendix in Hasan-Rokem 2012: 1). Folklo- ra živi v 'družbeni matrici' akterjev (Bauman 1972: 35, v Noyes 2012: 14), ki si prizadevajo uresničiti svoje cilje; a ne kot pripadniki sistema, temveč kot tekmiški in konfliktni posamezniki. Ljudje s folkloro niso (bili) povezani z abstraktno vezjo med skupino in tradicijo, temveč z empirično sledljivimi instancami performance. To je pomembno zara- di nenehne napetosti med vidnostjo kulturnega in zmuzljivostjo soci- alnega (nav. delo: 15). Ingrid Slavec Gradišnik 30 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 30 22.10.2019 11:03:17 REFERENCE Baskar, Bojan 2015 Nacionalna identiteta kot imperialna zapuščina: Uvod v slovensko etnomitologijo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Razprave FF). Bauman, Richard 1972 'Differential Identity and the Social Base of Folklore.' V: Toward New Perspectives in Folklore. Amerigo Paredes in Richard Bauman, ur. Austin: University of Texas Press. Str. 31–41. Bendix, Regina F. in Galit Hasan-Rokem 2012 'Introduction.' V: A Companion to Fol- klore. Regina F. Bendix in Galit Hasan-Rokem, ur. Malden, MA, in Oxford: Wiley-Blackwell. Str. 1–6. Bettelheim, Bruno 1999 (1976) Rabe čudežnega: O p omenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis. Campbell, Joseph 2007 (1949) Junak tisočerih obrazov. Nova Gorica: Eno. Carlyle, Thomas 1841 (1840) Hero and Hero-Worship, & the Heroic in History: Six Lectu- res. London: James Fraser. Dostopno na: ; ; . Dović, Marijan 2016a 'O kulturnih svetnikih in kanonizaciji: Uvod.' V: Kulturni svetniki in kanonizacija. Marijan Dović, ur. Ljubljana: Založba ZRC (Studia litteraria; 22). Str. 7–20. 2016 'Kanonizacija kulturnih svetnikov: Analitični model.' V: Kulturni svetni- ki in kanonizacija. Marijan Dović, ur. Ljubljana: Založba ZRC (Studia litteraria; 22). Str. 23–44. Fikfak, Jurij 2014a 'Leaders and Heroes of the Nation = Junaki, vodje naroda.' Tradi- tiones 43(1): 7–11. Fikfak, Jurij, ur. 2014b Leaders and Heroes of the Nation = Traditiones 43(1). Flescher, Andrew Michael 2003 Heroes, Saints, and Ordinary Mortality. Washington: Georgetown University Press, 2003. Goljevšček, Alenka 1988 Med bogovi in demoni: Liki iz slovenske mitologije. Ljubljana: Mladinska knjiga (Sledi). Grafenauer, Ivan 1943 Lepa Vida: Študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti (AZU, Filoz.-filol.- -hist. razr., Dela; 4). 1951 Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu. Ljubljana: SAZU (Dela SAZU II/4). Habjan, Jernej 2016 'Od kulture svetnikov do svetnikov kulture: Svetnik in literat med življenjem in delom.' V: Kulturni svetniki in kanonizacija. Marijan Dović, ur . Ljubljana: Založba ZRC (Studia litteraria; 22). Str. 45–55. Hobsbawm, Eric 2015 (1969) Razbojniki. Ljubljana: Založba /*cf. (Rdeča zbirka). 31 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 31 22.10.2019 11:03:18 Hubad, Fran 1889 Junaki. V Ljubljani: Tisek Blaznik-ovih naslednikov (Knjižnica Družbe sv. Cirila in Metoda; IV. zvezek). Huzjan, Vanja 2016 'Junak in vodja.' Traditiones 45(1): 201–14. Jezernik, Božidar 1979 'Družbene osnove tradicije o bogobornem Kralju Matjažu.' Gla- snik Slovenskega etnološkega društva 19(2): 29–31. 2013a Nacionalizacija preteklosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Razprave FF). Jezernik, Božidar, ur. 2013b Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zupaničeva knjižnica; 38). 2013c Politika praznovanja: Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zupaničeva knjižnica; 37). Jezernik, Božidar in Ingrid Slavec Gradišnik, ur. 2017 Države praznujejo: Državni pra- zniki na območju bivše Jugoslavije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zupaničeva knjižnica; 45). Jung, Carl Gustav idr. 2002 (1964) Človek in njegovi simboli. Ljubljana: Mladinska knji-ga, 112–30. Kelemina, Jakob 1930 Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Celje: Družba sv. Mohorja. Klapp, Orrin E. 1949 'The Folk Hero.' Journal of American Folklore 62(243): 17–25. Dostopno na: . Kuret, Niko 1965–71 Praznično leto Slovencev: 1–4. Celje: Mohorjeva družba. Kropej, Monika 1995 Pravljica in stvarnost: Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pra- vljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine. Ljubljana: ZRC SAZU (Zbirka ZSC; 5). 2008 Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva. 2014 'Narrative Tradition about King Matthias in the Process of Transforma- tion.' Slovensky narodopis / Slovak Ethnology 62(2): 244–58. Lotman, Jurij M. 2010 (1970) Struktura umetniškega teksta. Ljubljana: LUD Literatura. Mailly, Anton / Milko Matičetov 1989 Leggende del Friuli e delle Alpi Giulie: Edizione critica a cura di Milko Matičetov. 3. dop. izd. Gorizia: Editrice Goriziana. Margry, Peter Jan, ur. 2008 Shrines and Pilgrimage in the Modern World: New Itineraries into the Sacred. Amsterdam: Amsterdam University Press. Meletinski, Jeleazar Mojsejevič 2001a (1958) 'Prometejevi predniki: Kulturni junak v mitu in epu.' V: J. M. Meletinski, Bogovi, junaki, ljudje: Izbrani članki in raz- prave. Ljubljana: Založba /*cf. Str. 5–31. 2001b (1970) 'Mit in pravljica.' V: J. M. Meletinski, Bogovi, junaki, ljudje: Iz- brani članki in razprave. Ljubljana: Založba /*cf. Str. 33–45. Noyes, Dorothy 2012 The Social Base of Folklore. V: A Companion to Folklore. Regina F. Benndix in Galit Hasan-Rokem, ur. Malden, MA, in Oxford: Wiley Blackwell. Str. 13–39. Ingrid Slavec Gradišnik 32 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 32 22.10.2019 11:03:18 Ovsec, Damjan 1991 Slovanska mitologija in verovanja. Ljubljana: Domus. 1992 Velika knjiga o praznikih: Praznovanja na Slovenskem in po svetu. Ljublja- na: Domus. 1998 'Fair Vida: The Everlasting Importance of the Psychological Aspects of the Slovene Ballad: Interdisciplinarian Ethnological Interpretation.' Studia Mythologica Slavica 1: 265‒77. 2000 Trije dobri možje: Resnična zgodovina svetega Miklavža, Božiča in dedka Mraza. Ljubljana: Kmečki glas. Podjed, Dan 2019 Videni: Zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Podjed, Dan, ur. 2016 Put a Spotline on Me!: The Meaning of Celebrities in Central and Southeastern Europe = Traditiones 45(1). Povedák, István, ur. 2014 Heroes and Celebrities in Central and Eastern Europ e. Szeged: Department of Ethnology and Cultural Anthropology. Propp, Vladimir J. 2005 (1928) Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis. Raglan, Lord [Fitzroy Richard Somerset] 1934 'The Hero of Tradition.' Folklore 45(3): 212–31. Dostopno na: < https://www.jstor.org/stable/1256167>. 1936 The Hero: A Study in Tradition, Myth, and Drama. London: Watts & Co. Dostopno na: Rank, Otto 1914 (1909) The Myth of the Birth of the Hero: A Psychological Interpretation of Mythology. New York: The Journal of Nervous and Mental Disease Publis- hing Company, 1914 (Nervous and Mental Disease Monograph Series No. 18). Dostopno na: . Rozman, Franc, Vasilij Melik in Božo Repe 1999 Zastave vihrajo: Spominski dnevi in pra- znovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes. Ljubljana: Modrijan. Seal, Graham in Kim Kennedy White, ur. 2016 Folk Heroes and Heroines around the Wor- ld. (2. izd.) Santa Barbara, CA: Greenwood, an Imprint of ABC-CLIO, LLC. Slavec Gradišnik, Ingrid 2017 'O folklornih junakih«: Za uvod.' V: O folklornih junakih: Znanstveni simpozij: Spored in knjižica povzetkov, Ljubljana, 24. februar 2017. Ingrid Slavec Gradišnik, ur. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko naro- dopisje. Str. 3–5. Slavec Gradišnik, Ingrid, ur. 2014 Praznična večglasja: Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zupani- čeva knjižnica; 39). SLP 1 1970 lovenske ljudske pesmi I. Zmaga Kumer idr., ur. Ljubljana: Slovenska matica. Sorensen, David S. 2013 'Introduction.' V: David S. Sorensen in Brent E. Kinser, ur., Thomas Carlyle, On Heroes, Hero-Worship, and the Heroic in History. New Haven in London: Yale University Press. Str. 1–16. Dostopno na: . 33 »Več kakor eni drugi človik« Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 33 22.10.2019 11:03:18 Stabej, Jože 1997 Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. [Elektronska izdaja 2014; dostopno na ]. Stanonik, Marija 1993 'Inverzija Matjaževega mita.' V: Marija Stanonik, »Na tleh leže slovenstva stebri stari«: Poezija konteksta II. Ljubljana: Društvo za preučeva- nje zgodovine, literature in antropologije (Borec 45(8–9–10)). Str. 920–3. Šmitek, Zmago 1998 'Kresnik: An Attempt at a Mythological Reconstruction.' Studia mythologica Slavica 1: 93–118. 2004 Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti. Ljubljana: Študentska založba. 2005 Moč ti je dana: Slovenske pripovedi o junakih in zgodovinskih osebnostih. Radovljica: Didakta (Zakladnica slovenskih pripovedi). 2009 'Kralj Matjaž: Mavrični sij ljudskega junaka.' Acta Histriae 17(1–2): 127‒40. Ingrid Slavec Gradišnik 34 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 34 22.10.2019 11:03:18 Razvojna pot in percepcija izročil o Kralju Matjažu in Petru Klepcu* Monika Kropej Telban 1* Razvojna pot izročil o slovenskih ljudskih oziroma tradicijskih juna- kih, kakršna sta Kralj Matjaž in Peter Klepec, je zelo dolga, saj ima ustno izročilo pogosto korenine v starih mitih o junakih, ki so bili v svoji osnovi povezani še s kozmologijo. Matjaževsko izročilo med dru- gim govori o junaku, ki spi v kozmični gori, pred njegovo jamo raste svetovno drevo, kar potrjuje, da je osnova tega izročila mit oziroma arhetip, ki je mnogo starejši od zgodovinskega Matije Korvina, ki je Kralju Matjažu posodil ime. Sledove staroslovanskega osnovnega mita lahko opazimo tudi v ustnem izročilu o Petru Klepcu; to izročilo je * Besedilo je bilo pripravljeno v okviru znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Re- publiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri projektu Peter Klepec – junak z dvema do- movinama (BI-HR/16-17-105), ki ga je iz državnega proračuna v letih 2016 in 2017 sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 35 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 35 22.10.2019 11:03:18 povezano s Kresnikom in pozneje z mitom o 'zgodovinskem' junaku, ki je z izjemno močjo premagal nevarnega nasprotnika in ljudi rešil pred napadalci. Sčasoma so se na to izročilo navezale druge vsebine, medtem ko so nekatere starejše tonile v pozabo. RAZVOJ IZROČIL O KRALJU MATJAŽU O Kralju Matjažu so se ohranile številne ljudske pesmi, povedke, pra- vljice, legende, miti in pregovori predvsem v srednji in vzhodni Evropi ter na severnem Balkanu, in sicer v madžarski, poljski, slovaški, češki, slovenski, hrvaški, srbski, romunski, ukrajinski (predvsem rutenski), avstrijski in nemški (predvsem šlezijski in lužiški) folklori. Pripovedna in pesemska tradicija ne izvira le iz renesanse, ko je bil Kralj Matjaž, ki je v ljudskem izročilu opevan kot dober in uspešen vladar, prvič ome- njen v pisnih poročilih, pač pa izhaja večina sestavin iz starejše motivi- ke. Poleg tega so bile matjaževskemu izročilu dodane različne vsebine, pogosto mitske ali pravljične narave. V slovenskem izročilu ga je prvi omenil Marcantonio Nicoletti (1536–1596) v “Patriarcato Aquileien- se di Filippo d'Alenconio”, kjer je zapisal, da Tolminci pojejo in si pri- povedujejo zgodbe o ogrskem Kralju Matjažu.1 Slovenske ljudske pesmi o Kralju Matjažu so zbrane v zbirki Karla Štreklja Slovenske narodne pesmi (SNP 1 1895: 1–34) in zbirki Slovenske ljudske pesmi (Kralj Matjaž reši svojo ugrabljeno ženo, SLP 1 1970: 18–26; Kralj Matjaž rešen iz ječe, SLP 1 1970: 28–51; Go- dec pred peklom, SLP 1 1970: 257–8). V skupino variant Kralj Matjaž rešen iz ječe sodijo tudi rezijanske epske pesmi o Linčici Turkinčici (več Dapit 2017). Slovenske ljudske pripovedi o Kralju Matjažu sta raziskala in objavila v dveh temeljitih delih Ivan Grafenauer (1951) in Milko Matičetov (1958), z mitološkega vidika pa je matjaževsko izro- čilo raziskal Zmago Šmitek (2012: 199–271). Posebej to, kar se je o Kralju Matjažu ohranilo do danes, je bilo podrobneje predstavljeno ob 300-letnici Črne na Koroškem (Kropej Telban 2018). V slovenskem pripovednem izročilu je zelo veliko povedk z mo- tivom Kralja Matjaža, ki napove vojno Bogu. Ko med spopadom izgu- blja bitko, Matjaža in njegovo vojsko zagrne gora oziroma dve sosednji gori. Poslej pod zemljo čaka odrešitve, ljudje pa dneva, ko se bo Matjaž vrnil na svet, kar bo – kot pripovedujejo nekatere povedke – šele na 1 Rokopis hrani Biblioteca Comunale di Udine, št. 1747, str. 26 in 27; o njem je izčrpneje pisal Gaetano Perusini (1961: 63–6). Monika Kropej Telban 36 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 36 22.10.2019 11:03:18 sodni dan ali pa, ko bodo prišli boljši časi. Takšne pripovedi se zlasti na Primorskem začenjajo z motivom o nenavadnem obiskovalcu, ki Ma- tjaževim jedem doda sol. Matjaž želi sol imeti in obljubi, da bo dal da- rovalcu, ki je v resnici Bog, toliko sveta, kolikor ga lahko obide njegov konj v enem dnevu oziroma kolikor ga v enem dnevu obhodita božji hlapec in dekla. Ker sta božja hlapca sonce in luna, Bogu pripade ves svet. Kralj Matjaž obljubljenega plačila noče dati, Bogu se upre, njega in njegovo vojsko pa zagrne gora (Grafenauer 1951: 193–201). Gore oziroma kraji, v katerih ali pod katerimi spi Kralj Matjaž, imajo kozmološki značaj in izvirajo iz mita. V slovenskem izročilu so gore in kraji različni; najbolj poznana in z Matjažem najbolj povezana je Peca, poleg nje pa tudi Čaven, Budinska gora, Sveta gora, Dobrač, Krim, Homec, Donačka gora, Triglav, dolina Mrzle vode pod goro Svete Višarje, Postojnska jama, Gosposvetsko polje. Matjaževe »ka- mre« so tudi pri Zavratcu na Idrijskem, včasih so bile zaprte z železni- mi vrati. Slovenske pripovedi omenjajo celo, da Kralj Matjaž spi nekje na Ogrskem (Ravnikar - Poženčan, NUK: MS 483, zv. XI) ali pa pod Blansko goro na Češkem (Matija Murko, po Hubad 1888: 6–8); v če- škem izročilu se je namreč ohranil spomin na vojsko, ki spi pod goro Blanik (Ilešič 1918: 103). V Reziji so pripovedovali, da Kralj Matjaž počiva v Rimu.2 Po pripovedi iz Roža na avstrijskem Koroškem pa naj bi Kralj Matjaž spal pod »Gnilim morjem«3 (Šašel in Ramovš 1936: 10–1; ponatis v Grafenauer 1951: 184–7). Izročilo napoveduje, da se bo na Sovrškem polju, na Pliberškem polju ali na Ljubljanskem polju odvijal boj, ko se bo Kralj Matjaž spet vrnil. Junaki oziroma vladarji, ki se pojavljajo v podobni vlogi kot Kralj Matjaž in zdaj spijo v gori (motiv D1960.2, po Thompson 1956: 350), so tudi bretonski kralj Artur, ki naj bi spal v votlini gore Etne, danski Holger, češki Vaclav, nemški Friderik II., Karel Veliki, Karel V., Friderik Barbarosa, vladar Oton naj bi spal v Kyffhäuserju, v češki gori Blanik spi črna vojska z vodjem Zdenkom Zasmuckim,4 tudi ciganske- ga kralja Penga naj bi zagrnila gora (Matičetov 1958: 133–6). Pod goro 2 Posnel M. Matičetov v Solbici/Stolvizza v Reziji leta 1967, pripovedovala Tina Wajtawa (Arhiv ISN ZRC SAZU: T 35A). 3 Tako kot imajo kozmološki značaj gore, pod katerimi spi kralj, ga imajo tudi vode ozi- roma morja na obrobju sveta. Predstavljajo namreč mejo med našim svetom in onstran- stvom. Slovensko izročilo omenja morje v povezavi z Zelenim Jurijem, ki prihaja »izza loga zelenoga, izza morja krvavoga« (SNP 3: 138–9, št. 4993). Kakor je ugotovil Šmi- tek (2004: 43–4), ima enako vlogo »Gnilo morje«, ki je pogoltnilo koroškega Kralja Matjaža. 4 Zdenko von Zasmuk und seine Gefährten oder die im Berge Blanick eingeschlossenen Rit- ter: Ein Hauptsage der böhmischen Vorzeit. Praga in Leipzig: M. Neureutter, 1798, po Ilešič 1918: 103. Razvojna pot in percepcija izročil o 37 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 37 22.10.2019 11:03:18 spijo tudi skandinavski Odin, kraljevič Marko, češki Svetopolk in celo Atilov grob naj bi bil pod goro v središču sveta. Bronasti kip kralja Matjaža v Matjaževi jami v Mali Peci, kipar Marjan Keršič Belač (foto: Monika Kropej Telban, 2007). Številne so povedke, ki pripovedujejo, kako so spečega Matjaža v votlini obiskali naključni popotniki. Za hip se je prebudil in rekel obiskovalcu, naj pogleda skoz okno, ko pa je človek to storil, je zagledal prostrano polje, na katerem spi črna vojska s konji. Včasih popotnik skoz prvo okno vidi vse polno ljudi, skoz drugo okno lepo polje žita, ki ga žanje en sam človek, skoz tretje pa spet vse polno ljudi. Matjaž mu razloži, da je podoba skozi prvo okno današnja, skozi drugo okno ta- kšna, kakršna bo takrat, ko se bo vrnil na svet Kralj Matjaž, skozi tretje okno pa takšna, kakršna bo, ko se bodo ljudje ponovno namnožili in pokvarili. Zgodi se tudi, da Matjaž prišleke povpraša, ali še lazijo mra- vljice na tri vrhove, kar pomeni, ali še obstajajo leteče romarske proce- sije na svete vrhove. Ko jih ne bo več, bo Matjaž vzdignil črno vojsko in na zemljo se bo znova vrnil red ali pa bo takrat svet pokončan. Na Tolminskem pravijo, da Kralj Matjaž mimoidočega povpraša, ali figo- vo drevo še rodi? Ko ne bo več rodilo, bo prišel in premagal vse kralje. V gori, kjer spi, so tudi zakladi; včasih popotniku naroči, naj si nabere v jami listja ali perja, ki pa se doma, oziroma kadar se človek ozre, spre- meni v zlato (Grafenauer 1951: 217–6) . Monika Kropej Telban 38 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 38 22.10.2019 11:03:18 Tovrstno izročilo je povezano s prerokovanji, ki jih opisujejo nemške ljudske knjige o cesarju v Untersbergu, npr. Brixener Volks- buch vom Untersberg, 1782 (Grafenauer 1951: 88), pri nas pa so jih začeli povezovati s Kraljem Matjažem tudi pod vplivom »Nemških povedk« bratov Grimm.5 Zgodbe govorijo o prerokovanjih o vojnah in koncu sveta ali prihodu boljših časov. Takšna prerokovanja so bila razširjena v širšem slovenskem etničnem prostoru in že na začetku 19. stoletja jih je po nemškem izvirniku prevedel slovenski bukovnik in pesnik Andrej Šuster - Drabosnjak, njegove Bukelce od Matjaža pa je mnogo let pozneje objavil France Kotnik (1923/24).6 Izročilo o Kralju Matjažu, spečem v svetovni gori, in o njegovem prebujenju odseva kozmološke in apokaliptične predstave. Te napovedu- jejo, da bo spal toliko časa, dokler se mu brada devetkrat (trikrat ali se- demkrat) ne ovije okoli kamnite mize. V nekaterih pripovedih naj bi mu brada v dveh delih rasla okoli lipe, in ko se bosta obe polovici brade na drugi strani drevesa združili, bo nastopil sodni dan (Ravnikar - Požen- čan, NUK: MS 483, zv. XI). Nekatere zgodbe pripovedujejo, da bo Kralj Matjaž vstal, ko bodo vrane ali srake nehale letati ali pa ko bodo romarji nehali »laziti na štiri ali tri vrhe«, to je, ko bodo opustili leteče procesi- je na Gosposvetskem polju (Grafenauer 1951: 40).7 Spet druge zgodbe pripovedujejo, da se bo začela vojska prebujati, ko bo Kralj Matjaž pote- gnil svoj meč do polovice iz nožnice; ko pa bo meč popolnoma izvlekel oziroma ko bo meč sam skočil iz nožnice, bo vojska oživela in vrnil se bo zlati vek ali pa bo Kralj Matjaž dvignil strašno vojsko in pokončal svet. Številne zgodbe pripovedujejo, da bo Kralj Matjaž vstal, ko bo ozelenela suha lipa pred vhodom v njegov podzemni svet. To se bo zgodilo nekoč na božični večer, med polnočjo in eno uro bo lipa tudi vzcvetela, potem pa se bo spet posušila. Po drugih variantah bo lipa ozelenela nekoč na jurjevo, ko se bo Kralj Matjaž znova prebudil ter nanjo obesil svoj ščit in tedaj bo tudi Matjaževa vojska oživela. O t. i. Matjaževi lipi je prvi pisal Emil Korytko (NUK: MS 455, zvezek 1; ob- javil Grafenauer 1951: 207). Motiv ozelenelega suhega drevesa izvira iz mitskih predstav o svetovnem drevesu, pozneje privzetih v prerokbe Jakoba Vitryjskega, da se bo čudež ozelenitve suhega drevesa zgodil 5 Deutsche Sagen: št. 27 »Der Unterberg«, št. 28 »Kaiser Karl im Unterberg«. 6 Več o bukovniškem izročilu in knjigah prerokb iz Unterberga glej Grafenauer 1951: 87–99; o Sibilinih prerokovanjih pa nav. delo: 103–4. Podoben rokopis prerokb se je ohranil v Korytkovi ostalini (str. 165–75), prevedel in objavil ga je Ilja Popit (Rudež, Rudež in Zima 2010: 97–101). 7 Leteče procesije potekajo na veliki petek treh žebljev (drugi petek po veliki noči). Ob- red se začne s polnočno mašo na Štalenski gori in v dvanajstih urah je treba obhoditi še druge vrhove – Šenturško goro (Ulrichsberg), Šentviško goro (Veitsberg) in Šent- lovrenško goro (Lorenziberg), ki obdajajo Gosposvetsko polje. Razvojna pot in percepcija izročil o 39 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 39 22.10.2019 11:03:18 tedaj, ko se bosta v Jeruzalemu srečala cesar Friderik II. in prezbiter Janez.8 Takšne pripovedi in prerokbe so v 14. stoletju dosegle tudi slo- venske kraje in se udomačile v ustnem izročilu. V pripovedno izročilo o Kralju Matjažu so preneseni tudi šte- vilni motivi iz starega orientalskega in srednjeveškega evropskega gra- diva. Nanj se veže tudi izročilo o Aleksandru Makedonskem,9 ki je prišlo k nam prek Aleksandrovega romana pa tudi prek srednjeveškega apokrifnega izročila o judovskem kralju Salomonu. Prav tako v pripo- vedih o Kralju Matjažu odkrivamo fragmente sibilskih prerokovanj in srednjeveške apokrifne legende o kralju Salomonu10 in Sibili (Sibylla) oziroma o kralju Salomonu in kraljici Mihaldi od Sabe,11 ki je na Slo- venskem dobila ime Šebida (Šembilja, Švila prerokila).12 Poznana je predvsem pripoved o Kralju Matjažu in Šembilji, ki je Matjaža preli- sičila in prva pila iz studenca modrosti. Zapisal jo je Anton Pegan leta 1868 v Štanjelu (Pegan / Černigoj 2007: 158). V teh zgodbah se skri- vajo tudi krščanske predstave o koncu sveta, apokalipsi in Antikristu, še pogosteje pa o rešitelju in Mesiji. Matjaževo ime se navezuje tudi na različne pravljice, ki se uvr- ščajo v mednarodne pravljične tipe, kot so »Prebrisano dekle in kralj« (ATU 875), »Cesar in opat« (ATU 922), »Štirje cekini« (ATU 921A), »Kralj potuje preoblečen« (ATU 952), »Mož se vrne na že- nino poroko« (ATU 974, po motivu iz Odisejevega popotovanja in vrnitve na rodno Itako), »Radoveden kralj« (ATU 920A*), »Delitev nagrade« (ATU 1610, pripoved o modrem kralju, ki prelisiči gostil- ničarja, ki trgovcu ni hotel vrniti denarja), »Kralj Matjaževa sodba« (ATU 1617).13 Pogosto pripovedi o Kralju Matjažu vključujejo motiv 8 Franz Kampers, Die deutsche Kaiseridee in Prophetie und Sage. München 1896: 80. V ča- su križarskih vojn se je zdelo, da končni boj že poteka in da sta blizu poslednja sodba in preroditev sveta. Tedaj je dobila novo razlago prerokba Metodija Patarskega o suhem drevesu, na katero bo osvajalec obesil svoj ščit (Grafenauer 1951: 92–7). Verske pred- stave o svetovnem drevesu z vrelcem žive vode ob koreninah in božanstvom v podobi ptice na njegovem vrhu so bile v tradicijah etničnih skupin Evrope, Irana in Indije dokaj podobne in kažejo na skupno dediščino (Šmitek 2004: 63). 9 V slovenskem ljudskem izročilu se je med drugim ohranil drobec iz ciklusa o Aleksan- dru Makedonskem, ki opisuje, kako je vladar skušal izmeriti nebesni svod in dno morja (»Radovedni kralj«, ATU 920A*) (Freuensfeld 1884: 297; ponatis v Šmitek 2005: 23– 4, št. 15: »Salomonovo merjenje sveta«). 10 Kralj Salomon je vladal okoli leta 960 pr. n. št. Obisk sabske kraljice pri njem navaja tu- di Sveto pismo Stare zaveze. 11 Saba (hebr. Šeba), južnoarabska pokrajina, ki je bila do leta 525 pr. n. št. kraljestvo, po- tem so jo osvojili Abesinci. 12 Na Koroškem se je ohranil rokopisni prepis Sibiline knjige Bukle Sibile Prarokile, ki jih je poslovenil M. Lapusch, 14. 1. 1892 v Št. Janžu v Rožu; objavila jih je Herta Lausegger (1985). Sicer je izčrpneje o Sibilinih prerokbah pisal že Niko Kuret (1940). 13 Objavljeno v Koroški kroniki 2(10), 8. 3. 1946, str. 4; primerjaj Hubad 1888: 4–5, »Kako je znal soditi Rudolf Habsburški«. Monika Kropej Telban 40 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 40 22.10.2019 11:03:19 »Obiskovalca v Matjaževem podzemnem svetu«, ko človek, ki pride v votlino, preživi tam 300 let, misleč, da je minilo le nekaj ur (ad ATU 471A); dodan pa je lahko tudi motiv iz pravljičnega tipa ATU 671 »Trije jeziki«, v katerem ptica označi bodočega kralja s preletavanjem nad njim in njegovim plugom.14 Matjaž se pojavlja tudi v pripovedi o sanjačih (»Kralj Matjaž na lovu«).15 Matičetov je v Bogojini v Prek- murju zapisal pravljico »Lenuhi kralja Matjaža«, ki so bili tako leni, da se jim ni ljubilo zbežati niti iz goreče hiše. Pripovedoval mu jo je Ignac Benkovič - Martinov Naci (Matičetov 1966: 96–7); to šaljivo zgodbo o Kralju Matjažu pa so poznali tudi na Madžarskem (Matiče- tov 1991c: 200). Izročilo o Kralju Matjažu je bilo na Slovenskem še močno živo v poznih 60. letih 20. stoletja, ko je Matičetov zbral kar obsežno gra- divo med ljudmi v različnih slovenskih pokrajinah (primerjaj Grafe- nauer 1951; Matičetov 1958, 1966). Tudi Pavle Merkù je še v 70. le- tih 20. stoletja posnel v Brezju/Montemaggiore di Taipana pripoved o Kralju Matjažu in pastirjih (ATU 471A) in jo objavil v Ljudskem izročilu Slovencev v Italiji (Merkù 1976: 345–6, št. 472). Danes pa pripovedi o Kralju Matjažu le redko zaživijo spontano med ljudmi. Otroci izvedo zanj v šoli iz beril16 in morda doma iz kakšne zbirke ljudskih pravljic in povedk. V zbirki Glasovi je omenjen le v dveh knjigah (Rešek 1995: 266, št. 115; Dolenc 2000: 82, št. 228, 229, 230). Tudi v knjigah, ki prinašata gradivo s Koroškega (Repanšek 1995; Piko 1996) ni zgodb, ki bi ga omenjale. Le posredno je iz dveh povedk razvidno, da gre za matjaževsko izročilo (Piko 1996: 107– 11, št. 71, 72). Pripovedujeta namreč o prerokbah Šembilje (Sibile) in o prerokbah, podobnih tistim iz Unterberga. Takšne pripovedi so pogosto v koroškem matjaževskem izročilu. Tako npr. najdemo podobne zgodbe (npr. »Kako še bo in kdaj bo dobro na svetu?«) v zbirki Vinka Möderndorferja (1946: 221–2).17 Kralj Matjaž je bil priljubljen tudi v otroški folklori, pojavlja se v popevkah in igrah (več Kropej Telban 2018). Številni so tudi prego- vori in reki ali izreki o njem: »Kralj Matjaž, zlata doba je naša« (Ma- tičetov 1958: 105), »Kralj Matjaž spi, nobene več pravice ni« (Gra- fenauer 1951: 209, po Majar 1848: 44), »Kadar bode Kralj Matjaž 14 Objavil Hubad (1888: 6–8), zapisal Matija Murko. 15 Objavljeno v Koroški kroniki 2(10), 8. 3. 1946, str. 4; primerjaj »Cesar Karol V. in sanjači.« V: Zabavna knjižnici za slovensko mladino 6. Anton Kosi, ur., Ljubljana 1897. Str. 28–30. 16 Več o Kralju Matjažu v slovenskih osnovnošolskih berilih in učnem načrtu za slovenšči- no glej Brezovnik 2014: 64–7. 17 Pripovedovali so mu jih okoli leta 1924 Ivan Jelen, Luka Libnik in Jurij Stopar iz Mežice. Razvojna pot in percepcija izročil o 41 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 41 22.10.2019 11:03:19 kraljeval, tedaj bode kmetič lahko kmetoval«,18 »Ko bo kralj Matjaž kraljeval, bo kmetič lahko kmetoval« (Švab 2012: 10, 31). Matjaževsko izročilo so zbirali in raziskovali številni strokov- njaki iz držav, kjer je ta junak poznan v pripovednem in pesemskem izročilu.19 Temeljito študijo o matjaževskem izročilu v srednjeevrop- skem prostoru je napisal gališko-ukrajinski folklorist Zenon Kuzelja že leta 1906. V njej je ovrgel mitološke razlage20 in slovensko izročilo o Kralju Matjažu povezal s poznosrednjeveško nemško pripovedno tra- dicijo. Slovaški folklorist Ján Komorovský je menil, da se je Matjaževo ime znašlo na čelu izročil zaradi slabih razmer, ki so nastopile po smrti Matije Hunjadija, ko so se dvignili kmečki punti, vojske in vstaje (Ko- morovský 1957). V napetem ozračju v času koroškega plebiscita je Georg Graber (1914) zapisal, da so Slovenci privzeli Kralja Matjaža iz nemške folklo- re, s čimer se je strinjal Leopold Kretzenbacher (1941). Vendar pa je v monografiji o Kralju Matjažu Grafenauer (1951) zavrnil ta mnenja, ki jih je podprl tudi Matičetov (1958), ko je sedem let pozneje v različnih slovenskih pokrajinah zbral obsežno novo, še živo gradivo in ga skupaj z nekaterimi zapisi, ki jih je Grafenauer spregledal, objavil v svoji študi- ji. Matičetov je menil, da se pripovedi o Kralju Matjažu vežejo na zgo- dovinske povedke in izročila o 'dobrem vladarju'. Mnogo raziskovalcev je poudarilo stilizacijo junaka v procesu ohranjanja zgodovinskih do- godkov v kolektivnem spominu ljudi. V novejšem času je, bolj kot izročilu samemu, pozornost raz- iskovalcev namenjena sodobnim pojavom v družbi, ki so povezani z matjaževskim izročilom, na kar je opozoril že Božidar Jezernik (1979). Razširile so se tudi polemike o tem, kako je mogel »ogrski« 18 Pregovor iz Slovenskih goric, objavil ga je Josip Šašel (1954: 22–3). 19 Med drugimi: Kuzelja 1906; Perfeckij 1926; Ortutay 1942; Komorovský 1957, 1972; Grafenauer 1951; Matičetov 1958; Szövérffy 1968; Habovštiak 1970; Milošević-Djorđe- vić 1971; Kriza 1996–98, 2007; Kerča 2001; Jung 2008; Raffai 2008; Voigt 2010; Bartha, Keményfi in Vincze 2012; Šmitek 2012; Liszka 2013; Kropej 2014. 20 Na Slovenskem so Kralja Matjaža povezovali s sončnim boštvom predvsem zagovorniki mitološke šole, med njimi tudi Janez Šajnik (Scheinigg 2016 [1891]) in Davorin Trsten- jak; ta je med drugim pisal o Alenčici – Matjaževi ženi: Alenčica Žena kralja Matjaša se je klicala Alenčica, kakor nam je znano iz narodnih pesmi. Stara mamka Ragoršica v Čadramski fari, ki so mi zapeli lepo pesem o kralju Matjašu, so mi povedali na vprašanje, od kod je ta Alenčica bila, to-le: Alenčico je rodila juterna zora, rojenice so jo zibale v zlati zibelki, bila je nebeška devica. Ker kralj Matjaš ni umerl, temoč v koroški gori spi, dokler mu brada devetkrat okoli mize ne zraste, tudi Alenčica ni umerla, temoč vzdignila se je nazaj v svetle oblake! V vedski mythologii (staroindiški) nahajam dajmonsko bitje Al i c ç a . Vtegnila bi se ujemati z našo Al e n č i c o . (Trstenjak 1859). Grafenauer (1951) tega prispevka ni vključil med zbrano matjaževsko gradivo, po vsej verjetnosti zato, ker se mu je zdela mitološko prirejena. Tudi Jakob Kelemina (1930: 29) je menil, da je Kralj Matjaž stopil na mesto boga Kresnika. Monika Kropej Telban 42 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 42 22.10.2019 11:03:19 kralj postati vseslovenski ljudski junak Kralj Matjaž.21 Književnik Saša Vuga (1973, 1991) je menil, da madžarski kralj Matija Korvin ( Hunyadi Mátyás) med Slovenci ni bil priljubljen, zato je sklepal, da je ljudski junak dobil ime po Matjažu s Kokovega, ki je vodil vojsko slovenske kmečke zveze proti Turkom v nedeljo, 25. 7. 1478, v sote- ski pri Kokovem ob Zilji na Koroškem (danes v Italiji). V zadnjem času tezo o koroškem kmetu Matjažu s Kokovega ponovno zagovarja slavist Silvo Fatur. Jožko Šavli (1982, 1987, 1991) je Kralja Matjaža poistil z Arnulfom Koroškim. Na te polemike je Matičetov odgovo- ril v treh člankih (1991a, b, c). Mednarodna razširjenost izročil o tem junaku potrjuje Matičetovo mnenje. Danes ljudje, še posebej na Koroškem, radi poudarjajo, da si je ljudstvo izvolilo Kralja Matjaža na Gosposvetskem polju, svoj prestol pa je imel na Krnskem gradu (Švab 2012: 9). Podobna polemika o tem, kdo je junak, ki je navdihnil izročilo o »kralju Matijašu«, se je razvila tudi na Hrvaškem. V 70. letih mi- nulega stoletja so nekateri hrvaški pisci, npr. Nikola Bonifačić Rožin in Ante Starčević, zagovarjali tezo, da je Kralj Matjaž dobil ime po Matiji Gubcu (s pravim imenom Ambrož Gubec), ki je vodil hrvaško- -slovenski kmečki upor leta 1573.22 Zavrnila jih je priznana hrvaška folkloristka Maja Bošković-Stulli, ki je utemeljeno ugotovila, da ustno izročilo o kmečkih uporih in Matiji Gubcu opisuje življenje zagorskih kmetov, razmerje kmet – fevdalec, kmečki punt in kaj se je dogajalo z uporniki, prav nič pa ni fantazijsko ali preneseno v mitsko sfero, kar je značilno za matjaževsko izročilo (Bošković-Stulli 1973: 78). RAZVOJ IZROČIL O PETRU KLEPCU Medtem ko je izročilo o Kralju Matjažu izredno raznovrstno in ohra- njeno ne le na Slovenskem, pač pa tudi drugod v Srednji Evropi, so pripovedi o Petru Klepcu – pesmi se namreč v ljudskem izročilu niso 21 Ljudski junak Kralj Matjaž je dobil ime – kot je danes v mednarodnih strokovnih krogih bolj ali manj sprejeto – po madžarskem kralju Matiji Korvinu (1443–1490), ki je bil po- znan kot pravičen in dober vladar. Matija Majar - Ziljski je že v prvi polovici 19. stoletja pisal, da je Kralj Matjaž ime dobil po njem (Majar 1843). Tudi že omenjena prva temel- jita študija o tem junaku (Kuzelja 1906) že z naslovom (Ogrski kralj Matija Korvin v slovanskem ustnem izročilu) pritrjuje temu dejstvu. 22 V nekaterih hrvaških pripovedih je Kralj Matjaž na začetku kmet in postane kralj šele, ko je na čudežen način izbran za kralja. Podoben motiv najdemo tudi v madžarskem, slovaškem in češkem izročilu. Tudi pri nas je ohranjena pravljica s to motiviko, ki jo je po Murkovem zapisu objavil Hubad (1888: 6–8). Razvojna pot in percepcija izročil o 43 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 43 22.10.2019 11:03:19 ohranile – vsebinsko razmeroma poenotene in živijo bolj ali manj le v lokalnem okolju, v dolini Čabranke in zgornje Kolpe.23 Danes namreč spontano pripovedujejo o Petru Klepcu le še v dolinah Kolpe, Čabran- ke in Gerovčice (občine Kočevje, Čabar in Delnice), torej v Osilniško- -čabranski dolini. Izčrpneje je o tem že pisala Anja Moric (2015), zato tokrat le na kratko o ohranjenem izročilu. Izročilo o Petru Klepcu je bilo prvič dokumentirano na začet- ku 19. stoletja, ko je o njem pisal Janez Zima z Bleda, tedaj kaplan v Loškem Potoku.24 Njegov rokopis v nemščini z naslovom »Klepz« je nastal predvidoma okoli leta 1828 in se je ohranil v Korytkovi zapuščini,25 v slovenskem prevodu pa je bil objavljen leta 2010 (Rudež, Rudež in Zima 2010: 93–7). Drugi rokopis o Klepcu, prav tako v nem- škem jeziku, je zapisal Matevž Ravnikar - Poženčan okoli leta 1838,26 v slovenščini pa ga objavil v Novicah (Ravnikar - Poženčan 1847). Ro- kopis se je ohranil v njegovi zapuščini.27 Zgodba pripoveduje o dečku Klepcu, pastirju, ki se je rodil v Malem Logu (po J. Zimi) oziroma v Osilnici (po Ravnikar - Požen- čanu). Pastirji so ga pogosto tepli, zaradi tega je večkrat sam pasel svojo čredo. Nekega dne je za nekim gostim grmovjem zaslišal stok in jok. Stekel je tja in opazil nekega moža - kresnika, ki mu je rekel, da se bo ta večer spremenil v vola in se bo naslednji dan boril z bogatim možem z Ogrskega, ki bo tudi spremenjen v rdečega vola. Pomagal bi mu lahko, če bi odrezal tri enoletne šibe in bi udaril nasprotnega vola trikrat s šibami po rogeh. Klepec je storil, kot ga je podučil. Tisti hip je postal kresnik spet človek in za vselej rešen svoje metamorfoze. Klepcu se je zahvalil in ga vprašal, kaj si želi za to odrešitev, ta pa si je zaželel nepremagljivo moč. Dobil jo je in se obranil pastirjev, ki so ga hoteli spet pretepsti. Njegovo moč so poznali povsod. – Podal se je na Reko (Fiume), kjer je bila vojna med cesarskimi in Turki. Ker sta bili že obe vojski utrujeni, so vojni voditelji sklenili, da vsaka stran postavi enega moža, ki naj se pomerita. Klepec je premagal turške- ga velikana in zmaga cesarskih je bila odločena. Nato je šel Klepec v neko železnino na Reko in je hotel kupiti podkve. Klepec je vseh 19 raztegnil ter šel dalje. Ko je prišel domov, je šel v gozd po les. Pred 23 Podrobno o tem v tej knjigi pišeta tudi Anja Moric in Ana Perinić Lewis. 24 Doslej je veljalo, da je prvi zapis o Petru Klepcu iz leta 1846, ko je neznani avtor pod psevdonimom Sevčan objavil prispevek »Peter Klepec, silni slovenski junak« v Kmetij- skih in rokodelskih novicah (Kos 1994: 322; Stanonik 2004: 413; Moric 2015: 215). 25 NUK: Prvi zbornik Korytkove ostaline, str. 181–6. 26 Kot domneva Ilja Popit, je Ravnikar - Poženčan verjetno slišal svojo različico Klepčeve pripovedi v letih 1833–1838, ko je bil ekspozit na Gori pri Sodražici, ali pa v letih 1838– 1842, ko je bil kaplan v Semiču (Rudež, Rudež in Zima 2010: 150–1). 27 NUK: MS 483, Zvezek XI, v slovenščino prevedel Niko Kuret. Monika Kropej Telban 44 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 44 22.10.2019 11:03:19 neki hlod ali tram je vpregel dva vola, vendar ga nista mogla potegni- ti. Jezen je naložil tram na svoje rame in ga nesel domov ter gnal vola s praznim vozom pred seboj. Ta hlod ali tram lahko še danes vidite v Malem Logu pri Klepčevi hiši. Poročil se je in imel sina. – Potem je znova vdrla strašna turška vojska in pritisnila že od Gerova in Male- ga Loga. Klepec je z drevesom v rokah nagnal vso turško vojsko čez Sveto goro proti Osilnici, nato pa proti Bosljivi Loki in jih stisnil v kotu, kjer še zdaj stoji neka vas, ki se imenuje Pri Turkih (zdaj: Tur- ke). Nazadnje je vsa vojska skočila v Kolpo. – Zaradi tega junaškega dejanja sta dobila on in njegova vas od cesarja poslane privilegije, ki so jih dolgo uživali. V novejšem času se je neko dekle iz Malega Loga iz Klepčeve hiše poročilo v Osilnico in vzelo spise o privilegijih s se- boj. Zato se še zdaj Osilničani pravdajo z Malilogarji. Po Ravnikar - Poženčanovem zapisu pa, povzeto, pripoved teče nekoliko drugače: Glas o njegovi moči je segel celo do cesarja, ki ga je poklical na Dunaj. Moč je Klepec dokazal, ko je obrnil vse furmanske vozove, ki so stali v bližini. Nato je hkrati raztegnil 12 podkev. Ko je ce- sar videl te dokaze o njegovi moči, ga je poslal na mejo med Hrvaško in Kranjsko, da bi se boril s turškim velikanom. Če bi ga premagal, bi ce- sarju pridobil posesti dežele. Cesar in turški sultan sta prišla osebno in Klepec je nasprotnika premagal, nato pa je še zasledoval turško vojsko do Belega grada. Za njimi je metal hlode in z njimi mlati po Turkih. Pri Belem gradu je svoj meč zasadil v zemljo in dejal: »Če se bo meč sam pogreznil v zemljo, pomeni to, de je sila in de pomoči potrebujem, če se bo pa sam iz zemlje vzdignil, je znamnje, de z lahkoto premagujem« (Ravnikar - Poženčan 1847: 84). Meč je zdaj lezel v zemljo, zdaj priha- jal iz nje. Po večkratnih težavah je bil Klepec vendarle zmagovalec nad Turki. Rusija je bila vesela te zmage in je odstopila Avstriji del ozemlja vzdolž Donave. Klepcu je cesar za plačilo podaril velike lovske pravice in mu odpustil vse dajatve. Klepec si je postavil leseno hišo, za kar je porabil tako debela debla, da so po tri drugo na drugem zadoščala za dovolj visoke stene. Hiša še zdaj stoji v osilniški fari, kakor je pravil nekdo, ki jo je videl. Leto pred Poženčanovo objavo je v Novicah izšel članek o Petru Klepcu (Sevčan 1846), kjer pa je bilo v opombi že opozorjeno na Po- ženčanov prispevek, ki bo sledil. Ta objava je dolgo veljala za prvi zapis o Klepcu pri nas. Sevčan je Klepca lociral v Osilnico in ga imenoval »junaški sin Slovenije«. V prvem delu ga je na kratko predstavil, pri tem pa ni omenil njegovega otroštva in kako mu je pridobil moč, pač pa ga je opisal le kot močnega slovenskega junaka. V nadaljevanju je zgodovinsko ozadje izročila o njem razložil z napadi Mongolov, ki so med letoma 1237 in 1240 vdrli na Ogrsko. Bežeči kralj naj bi bil ogrski Razvojna pot in percepcija izročil o 45 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 45 22.10.2019 11:03:19 kralj Bela IV., ki se je pred Mongoli umikal na dalmatinske otoke. Po mnenju Anje Moric (2015: 215) bi lahko ta prispevek označili kot pri- mer nacionalizacije mita o Petru Klepcu. Med objavami iz 19. stoletja je treba omeniti še dve; prvo je ob- javil neznani avtor pod psevdonimom A. Š. (1860);28 ista pripoved je bila nekoliko skrajšana objavljena v Vrtcu (B. n. a. 1880), nato pa še v Ljubljanskem zvonu (1882: 138). Da je bilo izročilo o Klepcu v drugi polovici 19. stoletja kar dobro poznano, potrjuje tudi frazem »biti močan kot Peter Klepec«, objavljen v Učiteljskem tovarišu (15. 3. 1877, str. 72), nato pa še v Slo- venskem gospodarju (15. 6. 1882, str. 185), kar pomeni, da je bil Peter Klepec takrat že razumljen kot simbol narodove junaške identitete in v slovenskem prostoru splošno posvojen. Tudi na Hrvaškem so poznali frazem »jak kao Petar Klepac«, ohranjen v rokopisnem gradivu Frana Jurkovića iz leta 1953.29 Sicer pa so se hrvaške objave o Klepcu pojavile šele proti koncu 19. stoletja. Med prvimi je Petra Klepca omenil Dragutin Hirc v Ilirskih novinah leta 1884 v članku »Črtice o Kotaru in Čabarskom«. Prav tako je o njem pisal v potopisu Gorski kotar (1898), v katerem je med drugim omenil njegovo rojstno hišo v Malem Lugu in predstavil nekaj zgodb o »Petru Klapcu - hrvatskom divu«. Šest let za Hircem je pripovedi o Klepcu objavil tudi župnik Ivan Nepomuk Jemeršić v knjigi Kopnom i morem do Plitvičkih jezera (1904). Opisal je Mali Lug in omenil Petra Klepca, ki je v času turških vojn posekal na stotine sovražnikov in turških glav. Sodelavca Oddelka za etnologijo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Fran Jurković in Nikola Bonifačić Rožin sta leta 1953 zbrala nekaj pripovedi o Petru Klepcu v okolici Čabra, v Gerovem, Malem Lugu, Hočah in na Sv. Gori.30 V eni od zgodb, ki jih je zapisal Jurković, je omenjen vol – v resnici »div Krijesnik«, ki je Klepcu po- delil moč, ker mu je ta pomagal v boju z nasprotnim volom. Jurkovićev zapis je torej vsebinsko podoben omenjenima zapi- soma Janeza Zime in Ravnikar - Poženčana; tudi v teh zgodbah Klep- cu podeli moč kresnik v podobi vola. Kresnik se namreč – po starih ljudskih verovanjskih predstavah – kot vol v kresnih nočeh bori s 28 Vsebina je, na kratko, sledeča: Pastirček Klepec iz Čabra na pašniku prosi Boga za moč in ta mu jo da: glas iz oblakov reče: »Peter moč ti je dana, izderi grm, brezo, hojo!« Ko gre nekoč pozneje cesar v boj proti Turkom na Reko, se s turškim sultanom dogovori, da se bosta bojevala cesarski junak s turškim orjakom. Za cesarskega junaka se ponudi Klepec, ki Turka premaga, nato pa s hojo prežene še Turke. V Čabru je še danes hlod iz hoje, ki naj bi jo bil izpulil Klepec. 29 Za posredovanje hrvaškega izročila o Petru Klepcu se zahvaljujem prof. dr. Ani Perinić Lewis iz Inštituta za antropologijo v Zagrebu. 30 Hrani arhiv Oddelka za etnologijo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Monika Kropej Telban 46 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 46 22.10.2019 11:03:19 sovražnim kresnikom (ali vedomcem) za dobro letino in blaginjo svo- jega kraja. Povezava med mitološkim izročilom o kresniku in pripo- vedmi o Klepcu doslej še ni bila obširneje predstavljena. Nanjo je sicer opozoril Zmago Šmitek: »Borba dveh volov na kresni dan je vpletena v slovensko povest o Petru Klepcu, kar jo posredno povezuje s Kresni- kom.« (Šmitek 2004: 168), neposredno vez med Klepcem in Kresni- kom pa je opazil Marko Smole (2016: 195) in se ji podrobneje posve- til (Smole 2017). Po analizi obeh prvih virov o Klepcu in poznejšega Jurkovićevega zapisa je ta povezava očitna. V Zimovem zapisu Klepcu podeli moč »bogati mož« v podobi vola ( krsnik), ki se je na kresni večer boril s sovražnim volom (kresnikom ali vedomcem). Kot je ugotovil že Šmitek in so pozneje potrdili tudi drugi raz- iskovalci, se Kresnik tako v ekstatični kot mitološki tradiciji31 bori s sovražnikom v živalski podobi: V mitološkem izročilu se rivala pojavita v podobi dveh merjascev ali dveh bikov. […] Da so bile podobne predstave razširjene tudi pone- kod v našem sosedstvu dokazuje dalmatinsko izročilo z otoka Bra- ča, po katerem se gospodar tega otoka in zaščitnik sosednjega otoka Hvara spopadeta sredi velikega neurja v podobi belega in črnega vo- la.32 (Šmitek 2004: 168) Raziskovalci so ugotovili, da je v slovenski mitološki tradiciji Kresnik povezan celo s slovanskim bogom Perunom, kar je argumenti- rano dokazal Nikolai Mikhailov (1996: 127–41) in pozneje tudi drugi raziskovalci. Motiv borbe med voloma, ki sta zoomorfni podobi kre- snika in vedomca, namreč ohranja v svoji osnovi shemo staroslovan- skega osnovnega mita o boju Peruna z Velesom, ki se na zemlji pokaže v boju kresnika z vedomcem. Pripovedi o kresniku, ki se na razpotjih bojuje z nasprotnim kre- snikom, so se v ustnem izročilu ohranile v širšem slovenskem prostoru, medtem ko so na Hrvaškem krsniki poznani predvsem v Istri in Dalma- ciji. Tako je Maja Bošković-Stul i, ki je pisala o kresnikih in o boju kre- snika z vidovino v podobi živali, raziskala predvsem istrsko, kvarnersko in dalmatinsko izročilo o Krsniku, Kresniku, Kršnjaku, Skrstniku in ugotovila, da ljudje pripovedujejo o bojih Krsnika s Kudlakom, Štrigonom in štrigami ipd. za dobrobit svojega okraja. Tudi v slovenskem kresni- škem izročilu je imela za avtentično le ekstatično tradicijo, ne pa tudi mitološke (Bošković-Stul i 1960: 296). Pozneje je raziskave poglobila 31 Več o delitvi na ekstatičnega in mitološkega Kresnika glej Šmitek 1998, 2004: 144–6. 32 Petar Šimunović in Reinhard Olesch, Čakavisch - deutscher Lexikon: Teil 3, Čakavische Texte. Köln in Dunaj, 1983. Str. 31. Razvojna pot in percepcija izročil o 47 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 47 22.10.2019 11:03:19 in dopolnila prvotno mnenje s spoznanjem, da ima dvoboj kresnikov v živalski podobi korenine v indoevropskem oziroma protoslovanskem sakralnem tekstu, ki ohranja sledove starih verovanjskih predstav, da pa so se te bolj ohranile v slovenskih virih (Bošković-Stul i 2003: 33–4 ). Na šamanistične lastnosti kresnikov/krsnikov sta opozorila že Gábor Klaniczay (1983) in Carlo Ginzburg (1979 [1966]); njuno iz- hodišče je bilo ustno izročilo o taltosih in benandantih; podobno je tudi Šmitek ugotovil, da kresnik predstavlja nekakšnega vodjo lokalne skupnosti, šamana (Šmitek 2004: 144). Kresnik je – tako kot šaman – med drugim tudi z borbami z nasprotnim kresnikom skrbel za dob- robit svoje vasi, svoje znanje pa je predal izbranemu nasledniku.33 To izročilo se je na Primorskem ohranilo do današnjih dni, npr. v povedki »Kresnik reši dekleta« (Tomšič 1989: 47, št. 28). Klepcu je torej podelil moč Kresnik, ob tem pa se lahko vpraša- mo, ali gre morda za prenos znanja oziroma moči na naslednika kakor pri iniciaciji oziroma posvetitvi v kresniške veščine. Miti so namreč pogosto zgrajeni po enakem modelu kot posvetitveni obredi; takšno ritualno shemo je moč zaslediti tako v junaških mitih kot v čudežnih pravljicah (Meletinski 2006 [1976]: 184). Izročilo o Petru Klepcu se je – kakor je značilno za izročila o tra- dicijskih junakih (Meletinski 2006: 184; Šmitek 2012: 201) – začelo iz sprva nerazločne in zamračene mitske preteklosti ter se postopoma jasnilo v podrobnostih: junak je postajal vse manj pravljičen, dokler se nazadnje zgodba v zadnjih obdobjih različnih krajevnih izročil ni po- sodobila in našla svoj prostor v vsakdanjem življenju njenih nosilcev. V drugi polovici 20. stoletja je Osilniško-čabransko dolino raz- iskoval Anton Ožbolt (1974), ki je med drugim Petra Klepca aktuali- ziral in je na simbolični ravni med njegove podvige pritegnil še vstajo proti Italijanom in partizanske boje. Prav njegovo delo je že z naslo- vom »Dežela Petra Klepca« ponovno oživilo izročilo o Petru Klep- cu, ki je po drugi svetovni vojni skorajda zamrlo. Ljudje so začeli ne le znova obujati spomine nanj, pač pa ga tudi tržiti. Občina Osilnica se je poimenovala »Dežela Petra Klepca«, kar je v letu 1991, po osamosvo- jitvi Slovenije, zanetilo polemiko med prebivalci na obeh straneh meje. Do tedaj složno prebivalstvo se je začelo spraševati: Čigav junak Peter Klepec sploh je – hrvaški ali slovenski? 33 V kitajskem izročilu na Kresnika spominja Nebeški cesar Fu Xu, ki je zavladal, ko se je zemlja strdila. Svoja plemena je učil ribariti, loviti in drugih znanj in modrosti. Mati ga je nosila 12 let, njegovo telo je bilo kačje, imel je človeške roke in volovsko glavo. Njegov naslednik Šen Nung - Zemeljski cesar je bil zelo velik, imel je človeško telo in bikovo glavo (Campbell 2007 [1949]: 355). Tudi Kresnika je mati nosila zelo dolgo - kar devet let (Šmi- tek 1998: 102) in spreminjal je lahko podobo, med drugim se je spremenil tudi v vola. Monika Kropej Telban 48 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 48 22.10.2019 11:03:19 Lesen kip Petra Klepca na dvorišču Hotela Klepec v Osilnici (foto: Marko Smole, 2017). Tudi to je spodbudilo publicista in novinarja Jožeta Primca, da je začel na obeh straneh meje dokumentirati gradivo o Petru Klepcu. Štirinajst pripovedi o tem junaku je zbral v Zgornji Kolpski dolini – od Babnega Polja in Prezida prek Gerova, Čabra, Osilnice, Kužlja, Koste- la, Fare do Dola in Predgrada (Primc 1997: 259–72). O Klepcu in o življenju v dolini Čabranke in zgornje Kolpe so začeli pisati tudi drugi, med njimi Antun Burić (1979), Slavko Malnar (2002, 2007), Željko Malnar (2005), Jože Ožura (2002), v zadnjem času pa posebej Marko Smole (2013, 2014, 2016, 2017). Večina današnjega prebivalstva te doline je prepričana, da je bil Peter Klepec zgodovinska oseba. Na Hrvaškem njegovo rojstno hišo v Malem Lugu kažejo kot turistično znamenitost in nekateri domačini iz hiše, ki danes stoji na tem mestu, trdijo, da so potomci Petra Klepca (Primc 1991: 20). Podobno kakor na Hrvaškem se imajo tudi na slo- venski strani meje v družini Klepec za njegove potomce. SPREMEMBE IZROČILA, DRUŽBENIH RAZMER IN RECEPCIJE Imeni Kralja Matjaža in Petra Klepca sta se navezali na zelo stara koz- mološka in mitopoetična izročila, ki so bila veliko starejša od juna- kov samih. Kralj Matjaž se je pojavil v mitskem izročilu, povezanim s Razvojna pot in percepcija izročil o 49 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 49 22.10.2019 11:03:20 svetovno goro in drevesom življenja, kot junak, ki spi v gori in se bo vr- nil, ko bo prišel konec sveta – bodisi kot odrešenik bodisi kot antikrist. Sčasoma je dobil vse realnejše razsežnosti v mitu o močnem junaku, ki se bori proti sovražniku. Postal je podoben južnoslovanskemu kraljevi- ču Marku in to celo tako, da sta se lahko pojavljala v pripovedih z isto vsebino in podobnimi motivi. Tako kraljevič Marko nastopa namesto Kralja Matjaža npr. v povedki iz Bele krajine, ki jo je objavil Ivan Šašelj (1906: 224–5: Kraljevič Marko in Kristus; Matičetov 1958: 111, št. 51). V drugih primerih pa se pojavljata skupaj, kakor npr. v pripovedi, ki jo je zapisal Anton Mailly v Beneški Sloveniji.34 Kraljevič Marko v tej povedki obišče Kralja Matjaža, ki spi v votlini pod Triglavom.35 Po drugi strani pa se sestavine iz pripovednega izročila o kralje- viču Marku najdejo tudi v izročilu o Petru Klepcu. Tako npr. kraljevič Marko v istoimenski pripovedi (Hubad 1890: 35–48) dobi moč od Vile s planine, ki mu da trikrat piti mleka. Sorodnost med Klepčevim izročilom in izročilom o kraljeviču Marku je opazna tudi v prekmur- ski pripovedi o »Bikcu Markcu«, ki jo je zapisal Števan Kühar36 in ima identičen začetek kot tiste variante klepčevskega izročila, kjer so junaku dale moč tri vile. Na motiv, v katerem pomaga tako Klepcu kot kraljeviču Marku vila, je opozoril že Šmitek (2012: 261). Kakor ome- njeno, pa imajo starejše verzije klepčevskega izročila mitološke koreni- ne v Kresnikovem mitu. Pozneje se je izročilo o Petru Klepcu vse bolj približevalo izroči- lu o Martinu Krpanu, rezijanskemu Lölu Kotliću (Matičetov 1963) in istrskemu junaku - Velemu Jožetu. Tradicijski junaki Kralj Matjaž, Peter Klepec, kraljevič Marko in Martin Krpan so v slovenskem izročilu prikazani predvsem kot bor- ci proti Turkom. Ljudstvo je tako poimenovalo Otomane (Jezernik 2012: 8–17). Lokalno prebivalstvo dežel, ki je doživljalo občasne oto- manske vdore, je namreč razvilo t. i. sindrom obmejnega orientalizma, ki je ustvaril niz metafor in vsebin, zasidranih v popularni kulturi in v kolektivnem spominu (Gingrich 1996: 119). Stereotipne predstave o turških vpadih so vplivale na predstave o vseh narodih, ki so vdirali na 34 König Matthias, der Messias der Slowenen (Mailly 1922: 9–11, št. 14). V italijanščini jo je objavil in komentiral Matičetov (Mailly / Matičetov 1989: 63–64, št. 14, 183–5: “Re Matjaž, il 'Messia' degli Sloveni”). Pripoved ni omenjena ne v Grafenauerjevi ne v Mati- četovi študiji o Kralju Matjažu. 35 Več o prepletanju izročil o Kralju Matjažu in Kraljeviču Marku glej Šmitek (2012: 223–45). 36 Števan Kühar, O bikcu Markcu. Veliki Kalendar za 1915: 120–30; ponatis v Šmitek 2005: 28–38. Monika Kropej Telban 50 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 50 22.10.2019 11:03:20 domače ozemlje, in kmalu se je v mišljenju ogroženih ljudi izobliko- vala podoba sovražnika, ki ga je predstavljal – ne glede na narodnost oziroma državo, od koder je prišel – »Turek«. Tako je zelo pogosto simboliziral katerega koli sovražnika, ne glede na to ali so bili to Mon- goli, Huni ali Otomani. Zgodovinske spremembe so sčasoma narekovale spremembe tudi v identificiranju »kolektivnega drugega«, ki je nadomestil staro stereotipizirano izročilo (več o tem npr. Said 1996; Mlakar 2016; Da- pit 2017); tako je npr. med drugo svetovno vojno Peter Klepec postal celo borec proti fašističnemu okupatorju. Stojan Batič, Kralj Matjaž in Alenčica, mala plastika na razstavi iz ciklusa Slovenski miti in legende, Ljubljana, Cankarjev dom, 1993. Transformacija izročil je bila vedno povezana z družbeni- mi spremembami in potrebami. Kralj Matjaž je v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju postal simbol slovenstva, predvsem po zaslu- gi pisateljev, pesnikov in drugih umetnikov; ta simbol se je okrepil v nacionalni borbi med obema svetovnima vojnama na Koroškem, prav Razvojna pot in percepcija izročil o 51 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 51 22.10.2019 11:03:21 nazadnje pa še s slovensko osamosvojitvijo. Danes ga tržijo in upora- bljajo v kulturne, turistične in promocijske namene. Tako, npr., vsako leto konec januarja v Črni na Koroškem organizirajo tekmovanje v postavljanju sneženih gradov, imenovano »Gradovi kralja Matjaža« (Kropej 2014). Primerljive odmevnosti v umetnosti in literaturi so bili deležni tudi drugi osrednji slovenski tradicijski junaki, med njimi še posebej Peter Klepec in Martin Krpan. Stojan Batič, Peter Klepec, mala plastika na razstavi iz ciklusa Slovenski miti in legende, Ljubljana, Cankarjev dom, 1993. Izročilo o Petru Klepcu je ponovno zaživelo v 70. letih 20. sto- letja, še bolj pa po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko so se začeli prebivalci na obeh straneh meje identificirati z njim do tolikšne mere, da so v njem ugledali svojega prednika. Podobno kakor Kralj Matjaž je postal tržna dobrina tudi Peter Klepec. Čeprav se ljudje tega, sicer eno- tnega območja ob slovensko-hrvaški meji čutijo še vedno povezani, se je mednje zarezala meja in sprožila vprašanje nacionalne identifikacije s tem junakom. Monika Kropej Telban 52 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 52 22.10.2019 11:03:21 Primerjalno je mogoče motiviko tradicijskega izročila o Kralju Matjažu in Petru Klepcu predstaviti takole: Sestavine mitopoetične Kralj Matjaž Peter Klepec kulturne dediščine Mitološki elementi - junak počiva v svetovni - boj dveh volov – boj gori kresnika z vedomcem - drevo življenja - vila oziroma vile dajo - borba z Bogom junaku moč - godec pred peklom – - Bog (Mati Božja, Orfej Angel…) obdari junaka - prerokbe z močjo - junak se bo vrnil kot - Kresnik obdari Klepca z odrešenik ali antikrist močjo Zgodovinski elementi - boji s »Turki« - dvoboj s turškim (Otomani) velikanom - junak zaprt v turški ječi, - junak prežene Turke od koder pobegne - junak je prednik družine Klepec Epski in pravljični - junak reši Alenčico - junak prinese velikanski elementi - turška princesa reši tram v hišo junaka iz ječe - junak prinese skalo na - pravljice, v katerih razpotje (privleče voz nastopa kralj Matjaž naložen s hlodi v vas…) Družbeni moment - junak je kralj - junak je nezakonski - turška princesa se otrok poroči z junakovim - junaku da cesar posebne sinom pravice - junak simbolizira boj - »junaški sin Slovenije« (koroških Slovencev) - junak je poisten s proti okupatorju partizanskim bojem proti okupatorju Literatura in umetnost - F. Prešeren (1832) - L. Svetec Podgorski - A. Aškerc (1890) (pesnitev, 1853) - O. Župančič (1900) - I. Cankar, Podobe iz - I. Cankar (kratka proza, sanj (1917) 1905) - F. Bevk (povest, - F. Kozak (drama, 1938) 1939/40) - D. Zajc (lutkovna igra, - P. Kozak (esej, 1971) 1976) - idr. - idr. SKLEP V zadnjem času opažamo, da ljudje v lokalnih skupnostih želijo vedno bolj oživljati spomin na tradicijske junake, kar je v veliki meri poveza- no z željo po kulturni samopotrditvi. Izročilo tržijo, ga uporabljajo v Razvojna pot in percepcija izročil o 53 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 53 22.10.2019 11:03:22 ideološke ali turistične namene, predvsem pa želijo z njim poudariti svojo identiteto. Različice ustnega izročila sledijo novim razmeram, potrebam in recepciji ljudi, ki želijo z njim izraziti posebej lokalno pri- padnost. Podobno je ugotovil tudi Luka Šešo ob raziskavi o nadnarav- nih bitjih, kot so volkodlaki, vile in čarovnice v hrvaških tradicijskih verovanjih; v ohranjanju izročila o teh nadnaravnih bitjih vidijo pripa- dnost lokalni skupnosti in njeni tradiciji (Šešo 2016: 195–7). S slovensko in hrvaško državno osamosvojitvijo je postal Peter Klepec »junak na meji« in zato se je okoli njega odvila tudi zgodba o prilaščanju kulturne dediščine. Nastanek ločenih držav je nedvomno vplival na nesoglasja tamkajšnjega prebivalstva, saj imajo takšni dis- kurzi in nesporazumi največji konfliktni potencial, ko gre za prelomne dogodke, ki so se zgodili v etnično-nacionalno definirani preteklosti (Fikfak 2009: 356). Podobno se je dogajalo z izročilom o Kralju Ma- tjažu v času med obema svetovnima vojnama na Koroškem, le da v tem primeru Kralj Matjaž ni postal simbol le za Korošce, temveč kar za slo- venski narod. Tradicijska junaka Kralj Matjaž in Peter Klepec sta vpisana v slovensko narodno zavest; oba sta postala element v graditvi narodne identitete, v kateri se zgoščajo tudi politična, družbena in ideološka pričakovanja. Identifikacije z junaki se tako prilagajajo družbenim potrebam in življenjskim razmeram, prav to pa jih tudi ohranja pri življenju. Kakor je razvidno iz analize gradiva, percepcijo tradicijskih junakov narekujejo družbeni sistemi in dojemanje sveta, ki se skoz čas in prostor spreminjajo. Vzporedno s tem se spreminja tudi podo- ba junaka, kar je tudi posledica različnih vsebin, ki se sčasoma pripe- njajo na izročilo. REFERENCE A. Š. 1860 'Kratkočasnica: Peter Klepec. Narodna Pripovedka.' Kmetijske in rokodelske novice 18(31), 1. 8., str. 244–5. ATU 2011 Hans-Jörg Uther, The Types of International Folktales: A Classification and Bi- bliography. Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson: Parts I–III. Helsinki:Academia Scientiarum Fennica (FF Communications; 284, 285, 286). B. n. a. 1880 'Peter Klepec: Narodna Pripovedka.' Vertec 10(9), 1. 9., str. 138–9. Bartha, Elek, Róber Keményfi in Zsófia Vincze, ur. 2012 Matthias Rex 1458-1490 Hun- gary at the Dawn of the Renaissance. Debrecen: Debreceni Egyetemi Kiadó (Ethnographica et folkloristica Carpathica; 17). Monika Kropej Telban 54 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 54 22.10.2019 11:03:22 Bošković-Stulli, Maja 1960 'Kresnik-Krsnik, ein Wesen aus der kroatischen und slove-nischen Volksüberlieferung.' Fabula 3(3): 275–98. 1973 'Odnos kmeta i feudalca u hrvatskim usmenim predajama.' Narodna umjetnost 10: 71–88. 2003 'On the Track of Kresnik and Benandante.' V: MESS Mediterranean Eth- nological Summer-School 5: Piran/Pirano, Slovenia 2001 and 2002. Rajko Mur- šič in Irena Veber, ur. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Zupaničeva knjižnica; 10). Str. 13–40. Brezovnik, Miha 2014 Primerjalna analiza Kralja Matjaža v slovenski in madžarski lite- raturi ter njegova popularizacija v zunajliterarnem življenju. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Burić, Antun 1979 Povijesna antroponomija Gorskog Kotara u Hrvatskoj. Rijeka: Založ- ba Ivan Gašparac. Campbell, Joseph 2007 (1949) Junak tisočerih obrazov. Nova Gorica: Eno. Dapit, Roberto 2017 'Rezijanska Linčica Turkinčica kot splošno slovenski motiv dru- gosti.' Studia mythologica Slavica 20: 179–203. Dolenc, Janez 2000 Kres na Grebljici: Povedke iz Loškega pogorja. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 22). Fikfak, Jurij 2009 'Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slo- venski diskurzi.' Studia ethnologica Croatica 21: 355–87. Gingrich, André 1996 'Frontier Myths of Orientalism: The Muslim World in Public and in Popular Cultures of Central Europe.' V: MESS: Mediterranean Ethnolo- gical Summer School 2. Borut Brumen in Bojan Baskar, ur. Ljubljana: Inštitut za multikulturne raziskave. Str. 99–127. Ginzburg, Carlo 1979 (1966) I Benandanti: Strigoneria e culti agrari tra Cinquecento e Seicento. Torino: Giulio Einaudi. Graber, Georg 1914 Sagen aus Kärnten. Leipzig: Dieterich’ Verlagsbuchhandlung. Grafenauer, Ivan 1951 Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu. Ljubljana: SAZU (Dela SAZU II/4). Habovštiak, Anton 1970 Proroctvo král’a Mateja: Povesti z Oravy. Banská Bystrica: Stredoslovenské vydavatel’stvo. Hirc, Dragutin 1898 Gorski Kotar: Slike opisi i putopisi. Rijeka. Hubad, Franc 1888 Pripovedke za mladino II. Ptuj: W Blanke. 1890 Pripovedke za mladino III. Ptuj: W Blanke. Ilešič, Fran 1918 'Verski motiv v pripovedki o kralju Matjažu.' Časopis za zgodovino in narodopisje 14: 102–3. Jemeršić, Ivan Nepomuk 1904 Kopnom i morem do Plitvičkih jezera. Zagreb: Vlastita naklada. Jezernik, Božidar 1979 'Družbene osnove tradicije o bogobornem Kralju Matjažu.' Gla- snik Slovenskega etnološkega društva 19(2): 29–31. Razvojna pot in percepcija izročil o 55 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 55 22.10.2019 11:03:22 2012 'Imaginarni »Turek«.' V: Imaginarni »Turek«. Božidar Jezernik, ur.. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 7–26. Jung, Károli 2008 Tanulmányok a Mátyás-tradició délszláv kapcsolatairól: Déli szláv Mátyás-énekek és Mátyás-mondák eredetiben és Magyar forditásbon [Studies on Southern Slavic Contacts of King Mathias’ Traditions: South Slavic Songs and legends in Original, with Hungarian Translations]. Újvidék: Forum. Kelemina, Jakob 1930 Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Celje: Družba sv. Mohorja. Kerča, Igor 2001 Matjaš korol’ Rusinuv. Užgorod: PoliPrint. Klaniczay, Gábor 1983 'Benandante-kresnik-zduhač-táltos: Samanismus és boszor- kányhit érintkezési pontjai Közep-Europaban.' Ethnographia 94(1): 116–34. Komorovský, Ján 1957 Král’ Matej Korvin v l’udovej prozaickej slovesnosti. Bratislava: Slovenská Akadémia Vied. 1972 Kratochvil’ne príbehy Král’s Mateja. Bratislava: Slovenská Akadémia Vied. Kos, Janko 1994 'Peter Klepec.' V: Enciklopedija Slovenije 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 322. Kotnik, France 1923/24 'Drabosnjakove 'Bukelce od Matjaža.' Čas 18(4–5): 217–32. Kretzenbacher, Leopold 1941 Germanische Mythen in der epischen Volksdichtung der Slowenen: Ein Beitrag zu einer Kulturgestaltung im deutschen Grenzraum. Graz: Steirische Verlagsanstalt. Kriza, Ildikó 1996–1998 'King Matthias as a Folklore Hero: Hungarian Tradition about Matthias Corvin in 18th Century.' Studi Fino-Ugrici 2: 185–202. 2007 A Mátyás-hagyomány évszázadai [Centuries of King Mathias Traditions in Hungary]. Budapest: Akadémia Kiadó. Kropej, Monika 2014 'Narrative Tradition about King Matthias in the Process of Transformation.' Slovensky narodopis / Slovak Ethnology 62(2): 244–58. Kropej Telban, Monika 2018 'Kralj Matjaž v slovenskem izročilu in kulturni dediščini Črne na Koroškem.' V: Črna na Koroškem = Schwarzenbach. Tomaž Simetin- ger, ur. Črna na Koroškem: Občina. Str. 46–64. Kuret, Niko 1940 'Šembiljine bukve.' Obisk 1(2): 63–5, 1(3): 109–10, 1(4): 158–9, 1(5): 204–5, 1(6): 259–60, 1(7): 308–9, 1(8): 339. Kuzelja, Zenon 1906 Ugors’kij korol' Matvij Korvin v slavjans’kij ustnij slovesnosti. L’vov: Naukovo Tovaristvo im. Ševčenka. Lausegger, Herta 1985 Švile Prerokile: Koroška različica Sibilinih prerokb. Celovec: Mohorjeva družba. Liszka, József 2013 Átmenetek: Folklór és nem-folklór határán. Komárom: Selye János Egyetem Tanárképző Kara (Monographiae Comaromiensis; 12). Mailly, Anton 1922 Sagen aus Friaul und den Julischen Alpen: Gesammelt und mit Unterstützung von Johannes Bolte herausgegeben. Leipzig: Dietrich’sche Verlagsbuchhandlung. Monika Kropej Telban 56 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 56 22.10.2019 11:03:22 Mailly, Anton / Milko Matičetov 1989 Leggende del Friuli e delle Alpi Giulie: Edizione critica a cura di Milko Matičetov. 3. dop. izd. Gorizia: Editrice Goriziana. Majar, Matija 1848 'Kralj Matjaž.' Slovenija 1(11), 8. 8., str. 44. Malnar, Slavko 2002 Pamejnek: Govor u Čabranskom kraju. Čabar: Matica Hrvatska Čabar. 2007 Povijest čabarskog kraja. Čabar: Matica Hrvatska Čabar. Malnar, Željko 2005 Sveta Gora. Delnice: Spectrum. Matičetov, Milko 1958 'Kralj Matjaž v luči novega slovenskega gradiva in novih razi- skovanj.' V: Razprave SAZU II/4. Ljubljana: SAZU. Str. 101–56. 1963 'Löl Kotlić – Krpan iz Rezije.' Sodobnost 11(1): 250–54. 1966 'Pri treh Boganjčarjih, ki znajo »lagati«.' Slovenski etnograf 18–19: 81–114. 1991a 'Čudna ugibanja, kdo je bil Kralj Matjaž.' Sodobnost 39(2): 210–20. 1991b 'Moje slovo od Kralja Matjaža v Sodobnosti. [Pismo avtorju Erazma Predjamskega, Kralj Matjaž nad ideologijo, Kralj Matjaž in turški kralj].' So- dobnost 39(6/7): 707–12 1991c 'Zakaj ruvati Matijo Korvina iz našega ustnega izročila? (Premišljevanja ob slovaški matjaževski antologiji 1972).' Traditiones 20: 199–207. 1994 'Pesmi o Marku (knezu, kraljeviču…) na Slovenskem.' Traditiones 13: 49–62. Merkù, Pavle 1976 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji: Zbrano v letih 1965–1974. Trst: Založništvo tržaškega tiska. Meletinski, Jeleazar Mojsejevič 2006 (1976) Poetika mita. Ljubljana: LUD Literatura. Mikhailov, Nikolai 1996 'Fragment slovenskoj mifologičeskoj tradicii.' V: Koncept dvi- ženija v jazyke i kult'ure. Moskva: Rossijskaja akademija nauk, Institut slavja- novedenija i balkanistiki. Str. 127–41. Milošević-Đorđević, Nada 1971 Zajednička tematsko-sižejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih pesama i prozne tradicije. Beograd: Filološki Fakultet Be- ogradskog Universiteta. Mlakar, Anja 2016 Drugi v slovenski folklori. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Möderndorfer, Vinko 1946 Koroške narodne pripovedke. Celje: Družba sv. Mohorja. Moric, Anja 2015 'From a (Local) Hero to an Allegory (National) of Weakness.' Ars & Humanitas 9(1): 204–26. Ortutay, Gyula 1942 'König Mathias in der mündlichen Überlieferung der Donauvöl- ker.' Ungarn 3 (April): 221–30. Ožbolt, Anton 1974 Dežela Petra Klepca. Ljubljana: Založba Borec. Ožura, Jože 2002 'Peter Klepec.' Osilniška dolina 18: 8. Razvojna pot in percepcija izročil o 57 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 57 22.10.2019 11:03:22 Pegan, Anton / Franc Černigoj 2007 Indija Komandija: Prozna ljudska besedila z Vi-pavskega, Goriškega, s Krasa in Tolminskega iz 19. stoletja. Franc Černigoj, ur. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Perfeckij, Eugen 1926 Podkarpatské a haličoruské tradice o králi Mátyášovi Corvinovi. Bratislava: Universita Komenského. Perusini, Gaetano 1961 'Sopravivenze e modificazioni di usi e tradizioni popolari nel- le valli dell’ Isonzo dal’ 500 ad oggi.' V: Volkskunde im Ostalpenraum. Hanns Koren in Leopold Kretzenbacher, ur. Graz: Steirische Volkskundemuseum (Alpes Orientales; 2). Str. 63–70. Piko, Martina 1996 Iz semena pa bo lipa zrasla. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 14). Ravnikar - Poženčan, Matevž 1847 'Še ena povest od Petra Klepca.' Kmetijske in rokodel- ske novice 5(21), 26. 5., str. 84. Primc, Jože 1991 Peter Klepec in njegova dežela. Kočevje: Koordinacijski odbor za razvoj Zgornje Kolpske doline. 1997 Okamneli mož in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline: Od Babnega Po- lja in Prezida prek Gerova, Čabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare do Dola in Predgrada. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 15). Raffai, Judit 2008 Vajdasági történetek Mátyás királyról [King Mathias Narratives in the Vojvodina]. Újvidék-Szabadka: Forum. Repanšek, Marta 1995 Bajže s Koroške. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 10). Rešek, Dušan 1995 Brezglavjeki: Zgodbe iz Prekmurja. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 9). Rudež, Anton, Jožef Rudež in Janez Zima 2010 Od volkodlaka do Klepca: Vsakovrstna praznoverna mnenja, šege ter pripovedi Ribničanov, Potočanov, Krašovcev in Osilničanov. Ilja Popit, prev. in ur. Radovljica: Didakta. Said, Edward W. 1996 (1978) Orientalizem: Zahodnjaški pogled na Orient. Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij. Sevčan 1846 'Peter Klepec, silni slovenski junak.' Kmetijske in rokodeljske novice 4(50), 16. 12., str. 200; 4(51), 23. 12., str. 204. SLP 1 1970 Slovenske ljudske pesmi I. Zmaga Kumer idr., ur. Ljubljana: Slovenska matica. SLP 3 1992 Slovenske ljudske pesmi III: Pripovedne pesmi. Marko Terseglav idr., ur. Ljubljana: Slovenska matica. SNP 1–4 1895–1923 Slovenske narodne pesmi I.–IV. Karel Štrekelj, ur. Ljubljana: Slo- venska matica. Smole, Marko 2013 Stavbna dediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke / Stambena bašti- na u dolini gornje Kupe i Čabranke. Plešce in Čabar: Ogranak Matice Hrvatske. 2014 Stavbna dediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke I. nadaljevanje / Stambena baština u dolini gornje Kupe i Čabranke I. nastavak. Plešce in Čabar: Ogranak Matice Hrvatske. 2016 Stavbna dediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke II. nadaljevanje / Stambena baština u dolini gornje Kupe i Čabranke II. nastavak. Plešce in Čabar: Ogranak Matice Hrvatske. Monika Kropej Telban 58 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 58 22.10.2019 11:03:22 2017 'Sveti trikotnik doline zgornje Kolpe in Čabranke: O predkrščanski in krščanski sakralizaciji prostora.' [V pripravi za objavo]. Stanonik, Marija 2004 'Peter Klepec.' V: Slovenski etnološki leksikon. Angelos Baš, ur. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 413. Scheinigg, Johann 2016 (1891) 'Miti, povedke in ljudske pesmi Slovencev.' V: Avstro- -ogrska monarhija v besedi in podobi: Slovenci 1. Štajerka, Porabje in Prekmurje, Koroška. Monika Kropej Telban in Ingrid Slavec Gradišnik, ur. Ljubljana: Za- ložba ZRC, ZRC SAZU. Str. 161–70. Šašel, Josip in Fran Ramovš 1936 Narodno blago iz Roža. Maribor: Zgodovinsko društvo (Arhiv za zgodovino in narodopisje; 2). Šašel, Josip 1954 'Kralj Matjaž in naša znanost.' Sodobnost 6(1): 20–3. Šašelj, Ivan 1906 Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo. Šavli, Jožko 1982 'Kralj Matjaž in lipa.' Glas Korotana 8: 40–6. 1987 'Naš »ogrski« kralj Matjaž.' Novi list 38(1656): 3–8. 1991 'Ideologija nad Kraljem Matjažem.' Sodobnost 39(5): 548–51. Šešo, Luka 2016 Živeti s nadnaravnim bićima: Volkodlaci, vile i vještice hrvatskih tradi- cijskih verovanja. Zagreb: Naklada Jesenski i Turk. Šmitek, Zmago 1998 'Kresnik: An Attempt at a Mythological Reconstruction.' Studia mythologica Slavica 1: 93–118. 2004 Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti. Ljubljana: Študentska založba. 2005 Moč ti je dana: Slovenske pripovedi o junakih in zgodovinskih osebnostih. Radovljica: Didakta. 2012 Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva. Ljubljana: Študent- ska založba. Švab, Janez 2012 Kralj Matjaž v gori peci. Črna na Koroškem in Slovenj Gradec: Cerdonis. Voigt, Vilmos 2010 'King Mathias in Hungarian and European Folklore.' Tautosakos darbai 39: 210–26. Thompson, Stith 1956 Motif-Index of Folk-Literature: A Classification of Narrative Elements in Folk-Tales, Ballads, Myths, Fables, Medioeval Romances, Exempla, Fabliaux. Jest-Books and Local Legends: Vol. 2: D-E. Razš. in popr. izd. Copen-hagen: Rosenkilde and Bagger. Tomšič, Marijan 1989 Noč je moja, dan je tvoj: Istrske štorije. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 2). Trstenjak, Davorin 1859 'Alenčica.' Slovenski glasnik 3, 15. 1., str. 24–5. Vuga, Saša 1973 'Kralj Matjaž, ampak s Kokovega.' Srečanja 8(41–42): 28–9. 1991 'Anakolut in ethnographicis (ali spet kralj Matjaž).' Sodobnost 39(12): 1195–7. Razvojna pot in percepcija izročil o 59 Kralju Matjažu in Petru Klepcu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 59 22.10.2019 11:03:22 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 60 22.10.2019 11:03:22 Kralj Matjaž in transformativna moč domišljije Božidar Jezernik Razvoj narodnih gibanj v srednji Evropi je potekal tako, da se je naj- prej oblikovalo ideološko jedro, in sicer okrog Herderjevega kon- cepta jezika kot izrazila duha določenega naroda. Sledila je mobili- zacija etničnih skupin prek naraščajočega šolskega sistema, medijev, društvenega življenja in družbenih sprememb (Okey 2001: 285). V procesu oblikovanja nacionalne ideologije je imela najvidnejšo vlogo preteklost. Kakor je ugotavljal Mircea Eliade, je v prvi polovici 19. stoletja vso srednjo in jugovzhodno Evropo zajel strasten interes za nacionalno zgodovino. Bilo je, kakor da »narodi brez zgodovine« (beri: brez »zgodovinskih dokumentov« ali brez historiografije) sploh ne obstajajo. »Ta strast«, pripoveduje Eliade, »je bila posle- dica prebujanja narodnosti v tem delu Evrope in kmalu se je preo- blikovala v sredstvo propagande in politične borbe« (Eliade 1970: 164). Povedano z besedami zgodovinarja Milorada Ekmečića: »Vsa 61 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 61 22.10.2019 11:03:22 evropska narodna gibanja so začenjala z zbiranjem ljudskih pravljic, končala pa so se z osamosvajanjem države z uporabo sile« (Ekmečić 1989: 11). POGLED NAZAJ Če je narod obstajal tako rekoč od začetka sveta – tako so radi pou- darjali narodni buditelji in voditelji –, je pač moral imeti dolgo pre- teklost. Pozornost iskalcev dolgih sledov preteklosti so kmalu prite- gnile starodavne tradicije, torej tisto, kar so prejšnje generacije zapu- stile sodobnikom; starejša je bila tradicija, dragocenejša je bila; bolj je bila vznesena, privlačnejša je bila za množice. Zgodbe starodav- nih tradicij so očem romantičnih nacionalistov odpirale najjasnejši »pogled nazaj«, pa čeprav je bila njihova podoba preteklosti bolj ali manj izkrivljena. Nacionalistom namreč ni šlo za zgodovinsko toč- nost, bolj jih je pritegnila možnost, da so s pomočjo tradicij interpre- tirali preteklost v skladu s svojimi vizijami prihodnosti. Pri tem jih ni vodila toliko želja po vrnitvi v preteklost, temveč bolj možnost, da so izoblikovali skladno in smiselno podobo družbenega sveta, da so ponudili širše sprejemljivo pojasnitev kaosa nepreglednih in nerazu- mljivih dejstev ter jih predstavljali kot zanesljiv kažipot za narodovo pot v prihodnost. Izbrane zgodbe stare tradicije, spremenjene v po- litične mite, jim tedaj niso bile zgolj ključ za pravilno razumevanje sedanjosti, temveč tudi sredstvo mobilizacije množic za uresničitev političnih ciljev (Girardet 2000: 13). Na ta način so ustvarili kombinacijo junakov in dogodkov iz preteklosti; ta je bila sicer z vidika znanstvene logike še vedno kao- tična in polna protislovij, vendar je tistim, ki so jo sprejemali, nudila koherentno podobo naroda, etnične skupine ali skupnosti, njihovih podvigov in zmag, trpljenj in tlačiteljev, njihovega zgodovinskega poslanstva in pravic v odnosu do drugih. Takšna konstrukcija prete- klosti je (bila) bistvena sestavina identitete etnične skupine ali naro- da (Mach 1993: 62–3). S tako stkanimi živimi vezmi med sedanjo- stjo in preteklostjo so narodni buditelji razblinjali dvome in zbujali upanje med pripadniki naroda, jih navduševali in spodbujali za to, da so svoj narod občudovali, se učili in delali zanj ter se zanj, po potrebi, tudi borili (Jezernik 2013: 23). Zgodbe o slavni preteklosti, zlati dobi najslavnejših prednikov naroda, so med sodobniki utrjevale občutje povezanosti s predni- ki in jim omogočale, da so z njimi delili svoje vrline in se izogibali Božidar Jezernik 62 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 62 22.10.2019 11:03:22 njihovih napak (Lowenthal 1996: xi). Iz preteklosti sta črpala moč italijanski in nemški nacionalizem 19. stoletja. V italijanskih deželah so, na primer, Petrarcovi življenjepisi slavnih Rimljanov budili zavest skupnosti in slavne prihodnosti italijanskega naroda. Prav z roman- tičnim zanosom, zasnovanem na pogledu nazaj, ko so živeli »junaki misli, čuvstva in dejanja, kakršnih je baš potrebovala propadajoča doba«, je tudi nemški narod, do tedaj razkosan na množico državic, ki so ovirale druga drugo, ustvaril veliko Nemčijo. V obeh primerih se je pokazalo, kako silovito potencialno energijo vsebuje preteklost in kako se ta lahko v pravih rokah spremeni v »gibajočo energijo velikih del« (Zupanič 1902: 833–4). Pot v svetlo bodočnost svojega naroda so po italijanskem in nemškem zgledu narodni buditelji tlakovali tudi pri drugih prebuja- jočih se narodih. Vedno in povsod so jo osmišljali s sklicevanjem na nepokvarjeno »zlato dobo« naroda, ko so predniki naroda še bili »heroji«. Heroji iz dobe, ko je bil tuji jarem še neznan, so zatiranim in slabotnim sodobnikom ponujali zglede dobrega ravnanja, njihovi junaški podvigi so v njih navdihovali vero in pogum (Smith 1999: 65). Najprivlačnejše in najspodbudnejše za ta namen so bile zgodbe o slavni preteklosti, slavni dobi davnih prednikov, saj se je ob spomi- nih na njihovo slavo narod dobro zavedel svoje »vzvišene vloge« in se začel ponosno potegovati za svoje pravice. »Kaj pa pripomore k narodnej samosvesti?«, se je vprašal pisec v Slovenskem Narodu. Na vprašanje si je odgovoril takole: Prvi faktor je po mojem mnenji slavna preteklost. Spomin na ju- naške čine svojih pradedov, spomin na nekdanjo čestito stopinjo mej drugimi narodi, spomin, kako se je vse ljubosumno na njegov narod oziralo in se mu uklanjalo – ta spomin navdušuje vsacega posameznega in ga spodbuja ne zaostati za svojimi predniki. (S–n 1877: 2) Preoblikovani spomin na slavno preteklost naroda je bil mo- čan dejavnik povezovanja, a za njegovo formiranje je bilo treba iz njega izključiti neustrezne dele (primerjaj Renan 1882: 7, 26). Ali: »zdravi instinkt naroda izbira iz preteklosti samo to, kar ve, da mu koristi; ne vidi sence, ampak samo svetlobo«. Šele tako oblikovana zgodovina je mogla narodu služiti kot »tista busola, ki kaže na vihar- nem morju naprej do cilja« (Zupanič 1902: 834). Kralj Matjaž in transformativna 63 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 63 22.10.2019 11:03:22 »OČETOV IMENITNA DELA« Narodne pesmi in pripovedke so častile slavna junaštva davnih pred- nikov in s pisano domišljijo narodne junake odevale v škrlat »ide- alnih narodnih borcev za dobro in pravico«. Narodni buditelji in voditelji pa so v folklornih junakih videli »poosebljen narod«, ute- lešenje narodovih slabosti in vrlin, tožb in bolečin, veselja in žalosti, upa in obupa. V narodnem blagu so prepoznavali uporabno sredstvo za vžiganje src mladih generacij naroda. Novi rodovi poslej s svoji- mi davnimi predniki niso bili več povezani samo po krvi, temveč so bili z njimi tudi duševno spojeni »v eno samo veliko nepretrgano verigo organično se spajajočih članov skupnega narodnega telesa«. Prav zato so tako ognjevito polagali vzgojiteljem na srce, naj mlade rodove seznanjajo z narodnimi pravljicami, pripovedkami in pesmi- mi, češ, da »ničesar mlad rod tako rad ne posluša« kot prav njih (Jeraj 1926: 16–7). Velikega pomena »očetov imenitnih del« so se dobro zavedali tudi slovenski narodni buditelji in voditelji. Prav dejstvo, da so njegovi slovenski sodobniki poznali le »zelo poveršno ustno slovstvo svojega naroda«, je navedlo zgodovinarja Simona Rutarja, da je opisal Kralja Matjaža in naslikal njegovo podobo iz ustnega izročila (Rutar 1879: 138). Za Rutarjem so številni skrbeli za popularizacijo »narodne zgo- dovine«, ki so jo predstavljali kot »tisti vir, iz katerega so črpali čarob- ni napoj ponosa in samozavesti, ki so ga vlivali v zbujena srca« (–ln. 1932: 2). Kljub temu so se ves čas ponavljala opozorila, da so Slovenci v tem pogledu »mnogo zamudili«, ker ni bilo nikogar, ki bi bil zbral pri- če narodove preteklosti. Zgodovino slovenskih krajev so pisali nemški pisci, vendar to ni bila zgodovina naroda: vsa velika dela iz preteklosti so bila namreč povezana z imeni »tujega plemstva, z glorijo Avstrije, ki je vedno bila oficijelno nemška« (prav tam). Trdili so, da so bile slovenske dežele stoletja dolgo antemurale christianitatis, vendar so se s slavo ovenčanimi prapori postavljali nemški graščaki in vojskovodje, medtem ko je slovenskemu narodu ostajala zgolj vloga »neznanega vojaka, katerega ime se nikjer ne omenja«. Slovenski narod je torej za obrambo krščanske kulture in civilizacije stoletja prelival kri, a njegovi tujerodni gospodarji so z njo pisali svojo slavno zgodovino. Tako je Slovencem iz starih časov ostal edinole spomin, ki je živel v narodnih pesmih in pripovedkah (prav tam). Zaradi specifičnega položaja »nezgodovinskega« naroda so slovenskim zgodbam ustne tradicije oziroma »narodnemu blagu« večkrat pripisovali mesto osrednjega nosilca narodovega spomina. Državna ideja naj bi bila namreč pri slovenskem narodu »popolnoma Božidar Jezernik 64 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 64 22.10.2019 11:03:22 zaspala, tlela je samo kot skoro nevidna iskra na dnu narodne duše, v narodni pesmi«, in sicer v sanjah o kraljestvu Kralja Matjaža (Jeraj 1926: 33). Po mnenju vzgojeslovnega pisca Josipa Jeraja je bil spoštljiv odnos do tega, kar so spoštovali »naši očetje, pradedje«, to je do vere, domače grude, doma in njegovih šeg, izročila, narodnih pesmi, pravljic in narodne umetnosti, »naša slovenska dolžnost«. Vse navedeno, je trdil, bi Slovencem moralo »biti sveto, ker je to naša dediščina po umr- lih prednikih«. In bistvo slovenskega naroda naj bi se najbolj izrazilo v zapuščini prednikov, še zlasti važne naj bi bile v tem oziru narodne pravljice in pripovedke, kajti one so »izšle iz duše našega naroda« in v njih tiči »globoka resnica« (Jeraj 1925: 67). Kakor se v pravljici izraža otroška doba naroda in se po njej vedno obnavlja v vsakem novem rodu, izražajo narodne pripovedke, mlade- niško, burno kipečo, se udestvujočo dobo. Narodne pripovedke ima- jo dostikrat usodepolno, tragično vsebino, pripovedujejo o narodnih junakih in njihovih junaških delih, o njihovih žrtvah, o njihovem umiranju za dom. Za vsak narod so take pripovedke neprecenljive- ga pomena. Na nih se vedno vnovič vžiga pogum mladine za velika, heroična dela. Zato si jih mora današnja slovenska mladina vtisniti v srce. (Nav. delo: 67–8) Narodno blago je pritegnilo pozornost slovenskih narodnih buditeljev in voditeljev že ob samem začetku pomladi narodov. Eden od prvih je o njem pisal Matija Majar. Majar je v glasilu Slovenskega društva v Ljubljani Slovenija poročal, da so bili med njegovimi slo- venskimi sodobniki najbolj priljubljeni trije junaki, o katerih so znali in peli pesmi: »od kralja Matia Korvina, kterega imenujejo kralj Ma- tjaž, od slavnega serbskega kraljeviča Marka, in od Lavdona«. Zna- meniti ogrski kralj Matija Korvin ( Hunyadi Mátyás), vladal je v letih 1458–1490, naj bi bil zelo lepo skrbel za svoje ljudstvo: na njegovem gradu so bila vrata odprta noč in dan, da si je vsak siromak lahko izprosil milosti, vsak zatiranec pa našel pravico in obrambo; kot do- ber kralj je dajal same zlate kovati (Terstenjak 1857: 3). Po presoji folklorne modrosti je čas njegovega kraljevanja predstavljal »prave zlate čase«. Zaradi tega je ostal nepozabljen in se je še v 19. stoletju govorilo: »mro je Matyas Kráo, nega pravice« (Kossics 1848: 68; glej tudi Majar 1848a: 119; J. J. U. 1848: 37). Podoben rek je poznan tudi iz madžarskega izročila: »Odkar ni več kralja Matjaža, tudi ni več pravice« (Kočevar 1868: 194). Pesmi in pripovedke o Kralju Matjažu so bile zelo popularne, »gotovo po vsej Sloveniji doma« (Kočevar 1868: 194). O njem so peli in pripovedovali, da je bil slavni, nepremagljivi vitez, njegovi sovražni- ki so v strahu bežali ob samem pogledu na njegovo črno vojsko (Majer Kralj Matjaž in transformativna 65 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 65 22.10.2019 11:03:22 1848b: 44); celo, da je hudiča v pekel zaprl in smrt za več let v žaklju zavezano držal (Kočevar 1868: 194). Tak zgleden kralj seveda ni mo- gel umreti. Simon Rutar je navedel različne pripovedi, razširjene med Slovenci, o »čudnem Matijaževem konci«. Tako so Korošci trdili, da so zoper mogočnega kralja nastopili vsi drugi zahodni zavistni vladarji z veliko vojsko. Matjažu so pobili vse vojake, razen stotih zvestih juna- kov, s katerimi je pobegnil v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla, da bi ga skrila pred sovražnikom. Na Dolenjskem so pripovedovali, da je hotel Matijaž iti s svojo vojsko nad sovražnika, takrat pa sta se dve gori spojili in vse zasuli. Vipavci pa so menili, da je Kralj Matijaž v svoji mogočnosti postal prevzeten in napovedal vojsko samemu Bogu! Vo- jakom je zapovedal streljati proti nebu, nakar je Bog ukazal svetemu Eliji, naj zbere grom in pošlje ognjene strele nad Matjaževo vojsko. Ta se je tako prestrašila, da je omamljena in zmedena bežala na vse stra- ni sveta. Kralj Matjaž je bil tako osramočen, da je vzkliknil: »Verhi sternite se in pokrite me!« Kar se je tudi zgodilo (Rutar 1879: 218). Naj se je zgodilo tako ali drugače, vsi so zatrjevali, da Kralj Matjaž in njegovi vojščaki niso umrli, pod goro so le spali. In ko se bodo nekega dne prebudili, bodo spod gore pridrli na dan in premagali »vse naše sovražnike«. Tedaj bodo nastale hude vojske, a Kralj Matjaž bo vse premagal in odgnal, da bo poslej na svetu »tako dobro, kakor se bere iz svetega evangelija, da bode 'en hlev pa en pastir'« (Zavojšček 1863: 348–9; Jurčič 1903: 152; Trdina 1987 II: 488). V slovenskem izročilu je Kralj Matjaž slovel predvsem kot po- gumen junak in mogočen vojskovodja zoper cesarja Friderika, še pred- vsem pa zoper »Turke«, v tem pogledu je bil »pravi slovenski Cid« (Kočevar 1868: 194; glej tudi Hubad 1886: 155; Šalamun 1896: 409). Vdori »najhujšega sovražnika kristijanske vere in evropske omike, div- jega Turka« (Rutar 1886: 322), v slovenske dežele so navdihnili slo- vensko junaško epiko mnogo bolj kot številni drugi pomembni zgodo- vinski dogodki (Rutar 1886: 322; Sket 1886: 107–8). Še na prelomu 19. v 20. stoletje je »prav mnogo našega ljudstva« še vedno menilo, da je bil le »Turek« »naš pravi sovražnik, ki požiga in mori, a drug nobeden« (Podgrajski 1900: 25). Po oceni avtorja prve zgodovine slovenskega naroda so tako imenovane »turške burje« imele za Slovence pomembne nasledke. Čeprav je bila zaradi njih slovenska dežela »mnogo mendrana« in je ogenj pogoltnil veliko imetja, medtem ko so bili tisoči odpeljani v su- žnost, pa je tedaj bilo tudi kaj dobrega. Ljudstvo se je namreč prepriča- lo, »da ga le lastna moč more oteti, ker je imela Avstrija na drugih kra- jih preveč opraviti, da bi bila tudi tu pomagala.« Predramilo se je »iz svojega dolgega spanja«, zagrabilo za orožje in zopet »staroslovensko Božidar Jezernik 66 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 66 22.10.2019 11:03:22 junakost zadobilo« in sploh dobilo bolj »žive misli« (Trdina 1866: 70; glej tudi Parapat 1886: 316–7). Tudi pesniških spominov je bilo največ ohranjenih prav iz te dobe. Osebe, katerih junaštvo so opevali, so bile iz vrst domačih poveljnikov in vitezov, pogosto tudi iz jugoslo- vanske zgodovine, zlasti podoba najslavnejšega srbskega junaka, Kra- ljeviča Marka; vse te junake pa je nadkriljeval Kralj Matjaž (Scheinigg 1886: 107). Ogrski kralj Matija Korvin je bil po oceni Enyclopædiae Britan- nicae »nesporno največja veličina svojih dni in eden največjih monar- hov, kar jih je vladalo kadar koli« (R. N. B. 1911: 900–1), a kljub temu je težko reči, »po čim je pri našem narodu v toliko popularnost prišel« (Kočevar 1868: 194). Še najverjetnejše se zdi, da so v zgodbah o Kra- lju Matjažu folklorni pevci in pripovedovalci povezali spomine na več različnih zgodovinskih osebnosti in dogodkov iz različnih časovnih obdobij (Janežič 1870: 16; Rutar 1879: 215; Scheinigg 1886: 107). Kakor koli že, zgodbe o Kralju Matjažu so pritegnile široko po- zornost, pa naj so se širile od ust do ust ali s pomočjo tiskarskih strojev. Sredi prve polovice 20. stoletja menda ni bilo več Slovenca, ki bi mu bila pravljica o Kralju Matjažu neznana (B. n. a. 1932b: 3; primerjaj Terstenjak 1857: 3). Kralj Matjaž v Peci, portret (zbirka Božidarja Jezernika). Kralj Matjaž in transformativna 67 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 67 22.10.2019 11:03:23 KRALJ MATJAŽ JE IZPOLNIL SVOJO BESEDO V času narodne prebuje je Kralj Matjaž iz ustne tradicije začel preha- jati tudi v slovensko publicistiko in umetno pesništvo in se iz junaka, ki bo postavil kmetu staro pravdo, sčasoma prelevil v simboličnega nacionalnega junaka, v simbol stoletnih sanj slovenskega naroda po narodni osvoboditvi. Ustna tradicija je v liku Kralja Matjaža stoletja ohranjala spomin na več pomembnih zgodovinskih dogodkov in oseb- nosti. V 19. stoletju pa so nacionalisti iz spomina na njegove podvige in prerokovanja o njegovi vrnitvi napovedali skorajšnji prihod »tistiga Matjaža, ki nas bo mnogo stoletne krivice rešil« (J. J. U. 1848: 37), to je, narodni program, s katerim so bodrili srca in misli pripadnikov slovenskega ljudstva. Ta raba folklornega lika Kralja Matjaža je opazna že v poročilu Matije Majarja, ko je poročal, da so v času Matjaževega kraljevanja Slovenci bili mogočni, slavni in srečni. Po njegovej smerti se je pa Slovencem, vedno hujši godilo, zato je pregovor: Kar kralj Matjaž spi, nobene več pravice ni. – Pripovedali so tudi: da se bode Sloven- cem zmiraj hujši godilo, da ne bodo imeli svoje gospôde, slovenskih žlahtnikov, kteri bi slovenski narod branili in se za njega zauzeli, da bode tedaj na svetu tako malo serčnih prijatlev slovenščine in pravih slovenskih domorodcev, da bodo vsi v senci jedne košate lipe mesta dovolj imeli. Tedaj bode kralj Matjaž spet prišel s černo vojsko, in za Slovence bodo spet bolj časi. (Majar 1848b: 44) 19. stoletje utemeljeno velja za dobo narodnih gibanj in obliko- vanja nacionalnih držav. Po francoski revoluciji je na evropskem zaho- du prevladala predstava o nacionalni ideji kot najustreznejšem temelju moderne organiziranosti družbe. V procesu modernizacije se je ta mi- sel vse bolj širila po vsem svetu in kmalu osvojila tudi Avstrijsko cesar- stvo. Če bi avstrijski nacionalizem posnemal zahodni model, bi mogel postati močna povezovalna sila, a je razvoj šel v drugo smer (Jezernik 2013: 16). V Avstriji se je razraslo več nacionalizmov, silovit družbeni in ekonomski razvoj v drugi polovici 19. stoletja je kal nacionalizma zasadil tudi na slovenskih tleh; v javnosti je najpogosteje nastopal v podobi socialno-emancipatorične ideologije (Moritsch 2002: 83). Slovenska narodnost je tedaj postala politični fenomen, še zlasti uporaben v boju za oblast proti tistim, ki jih je bilo mogoče videti kot kulturno drugačne (Mach 1993: 14). V tej funkciji je bila narodnost za širše množice v slovenskih deželah najprivlačnejša v času volitev (glej, na primer, M. T. 1870: 184–5; B. n. a. 1870a: 184). V izvirnem dopisu »Iz Štirskega« v Slovenskem Narodu je pisec »slovenske predboritelje, korenjake slovenske na Kranjskem«, opominjal, da bodo na volitvah Božidar Jezernik 68 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 68 22.10.2019 11:03:23 poslancev za kranjski deželni zbor poklicani izreči svoje politično mnenje in odgovarjati, med drugim, tudi na naslednja vprašanja: Ali ste za mir in spravo vseh narodov Avstrijskih, – ali za nemško-ma- gjarsko gospodstvo? Ali ste za pravico in svobodo vseh narodov – ali se podvržete nemški in magjarski nadvladi? Ali ste voljni biti in ostati Slovenci – ali pa narodnost svojo zatajiti in prodati? (B. n. a. 1871: 1) Vsi nacionalisti v sicer kulturno dokaj homogenem Avstrijskem cesarstvu so poudarjali enkratnost svojega naroda in tako sejali seme raz- dora, a način in retorika nacionalizma sta bila po svojem izviru kljub vse- mu internacionalna. V 19. stoletju so evropski narodi uveljavljali svojo razliko od drugih narodov na skupnih vzorcih, ki so bili sami plod kul- turnih stikov in prenosov med narodi, in z javnim razkazovanjem svoje enkratnosti (Rigney in Leerssen 2014: 5), kar posebej velja za razvoj na- cionalizmov v Avstrijskem cesarstvu. Nacionalisti so med pripadniki več- narodne skupnosti vztrajno poudarjali enkratnost in neponovljivost svo- jega naroda, narodnost in narodno dediščino pa predstavljali kot izraz endogenega narodnega duha (Jezernik 2014: 153). V rodoljubnih govo- rih so svoje »brate in sestre« nagovarjali enako, drugačna so bila »samo imena zgodovinskih oseb in dogodkov«, je opažal Ljudmil Hauptmann, »vse drugo je povsod in vedno isto: besede, strastne in ginjene, navduše- ne in navdušujoče, o slavi, junaštvu, veličanstvu in brezprimerni, priroje- ni pravičnosti lastnega naroda« (Hauptmann 1938: 427). Vendar te po- dobnosti med narodi niso prispevale k miru med njimi, prav nasprotno. Prebujenje Barbarosse, vojna spominska razglednica, izdal Sächsische Verlagsanstalt, 1914 (zbirka Božidarja Jezernika). Kralj Matjaž in transformativna 69 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 69 22.10.2019 11:03:23 Nacionalistične strasti so vzbudile hudo sovraštvo med ljudmi na vseh koncih in krajih: »Drug mrzi druzega, drug preži na drugega, kako bi mu škodoval, da, kako bi ga uničil« (Podgrajski 1900: 5). Vsaka skupnost je slavila svojega enkratnega in izjemnega ju- naka nad junaki, a njihovi junaški podvigi so si bili nadvse podobni. Največji junaki, tako češki Vaclav, nemški Barbarosa, srbski Kraljević Marko in slovenski Kralj Matjaž, pa menda sploh niso umrli, temveč »spijo« v tej ali oni gori in čakajo na dan svojega vstajenja (Terstenjak 1861: 61; glej, na primer, Rutar 1879: 184; Laz 1885: 9; Hubad 1890: 35–6; Brinar 1923: 70; Wendel 1925: 30; –th. 1932: 3; Cohn 1957: 103; Eliade 1970: 157–8; Shafer 1972: 151–2). Publicisti in politiki, pisatelji in znanstveniki so zgodovinske osebnosti, ki so v narodih za- pustile globoke sledi, in zgodovinske dogodke, ki so imeli najmočnej- ši odmev v glavah in srcih ljudi, marljivo odevali v barve nacionalne zastave. V tako ustvarjenem kolektivnem spominu je bilo najbolj živo ohranjeno in poudarjeno tisto, kar se je najmočneje dotikalo čustev ljudi. Zgodovinska dejstva so bila tako na gosto prepredena s simpatija- mi in antipatijami ljudi, njihovimi nazori in domišljijo, da so jih mogli uporabiti kot priročno orodje za interpretacijo sedanjosti, hkrati pa so jih mobilizirala za doseganje političnih ciljev v prihodnosti. V postop- ku »folklorizacije nacionalnega« (Čolović 1997: 58–9) so zgodovino naroda in portrete borcev za njegove pravice, predstavljali v popular- nem, folklornem slogu; nacionalna zgodovina se je tako pretvarjala v popularno književnost in mitologijo. Narodni buditelji in voditelji so množicam radi ponujali in- terpretacijo sedanjosti in preteklosti z mitskimi prispodobami. Tako je, na primer, Miroslav Malovrh v zgodovinski povesti Kralj Matjaž naslikal prizor, v katerem je nastopil »siv sključen starček« in dejal, da se je takrat, ko je vladal Kralj Matjaž, kmetu dobro godilo: »Nič ni bilo treba plačevati davkov in vse je šlo po pravici in po resnici. Zdaj pa vlada sila in pravica je zaničevana.« Na te besede se je oglasil mož, ki je napovedal, da bo Kralj Matjaž s svojimi vojščaki vstal in pokončal vse nasilnike in na zemlji bo spet vladala pravica. Upornega Antona Magajno je pravljica o Kralju Matjažu pretresla do dna srca, s trdimi koraki je stopil med zbrane in z gromkim glasom zaklical: Tepci ste, da čakate rešitve od drugih. Ali veste, kdo je kralj Matjaž? To je slovenska duša, ki spi stoletja v gori, v katero so jo zaprli nem- ški velikaši in rimski služabniki, mi vsi in vsak izmed nas pa smo voj- ščaki kralja Matjaža. Če se dvigne ta vojska, se odpre Sveta gora in svoboden bo kmetski stan. Naša usoda je v naših lastnih rokah. Zdaj hodijo Nemci in Rimci kot gospodarji po naši zemlji in na grobovih naših prednikov vihrajo njihove zastave. Stara pravda je pokopana. Božidar Jezernik 70 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 70 22.10.2019 11:03:23 A če se zbudi kralj Matjaž, če se zbudi slovenska duša in se dvignejo Matjaževi vojščaki, potem mora zmagati stara pravda. Le vkup, uboga gmajna! (Malovrh 1904: 254–6) BUJENJE KRALJA MATJAŽA Burno dogajanje na svetovnem političnem prizorišču je ob bližajočem se koncu 19. stoletja navdihnilo številne interprete sedanjosti, da so zgodovinske osebnosti povezovali z junaki iz ustne tradicije. Tako so po letu 1871, na primer, v zboru nemških pesnikov slavili Wilhelma I. Hohenzolerna kot »Odrešenika Rdečebradca«, češ, namesto Rimske- ga cesarstva je vstalo Nemško, ki deželam prinaša mir. Zaneseni nemški nacionalisti so širili veselo novico, da »pravi« cesar Friedrich II. sploh ni umrl, ampak spi v gori Kyffhäuser (Gloger 1974: 235–6). Razgreti nemški nacionalizem je kmalu pljusknil daleč prek dr- žavnih mej in podžgal še nemški nacionalizem v Avstrijskem cesarstvu. Po zakonitostih akcije in reakcije so tamkajšnje manifestacije nemške- ga nacionalizma, ki je slavilo prusko zmago, med avstrijskimi Slovani vzbudile strah, da novorojeni prusizem terja njihovo »narodno smrt« (B. n. a. 1870b: 2–3). V 70. in 80. letih 19. stoletja so slovenski inte- lektualci pojasnjevali politične dogodke s stališča sporov in tekmištva med tremi velikimi skupinami narodov: romanskimi, germanskimi in slovanskimi (Melik 1997: 17–8). V tej smeri razmišljanja je Slovenski Narod razlagal francosko-prusko vojno 1870–71 kot zmago Nemcev nad romanskimi narodi in v prihodnosti predvideval spopad med Nemci in Slovani (B. n. a. 1870c: 1). Vsak dan je napisal nov list zgodovine, na vsakem listu je bilo moč opaziti sledove narodnih junakov. Domišljijo je še posebej bu- rila kri, prelita na vojnem polju konec 19. in na začetku 20. stole- tja. V tistem času so se širom po svetu vnemale krvave vojske, zdaj tu, zdaj tam. Komaj so vojaški bobni utihnili, so spet zagrmeli nekje drugje (glej, na primer, Podgrajski 1900: 66–7) in iz stoletnega spa- nja priklicali tudi slovenskega Kralja Matjaža. Prebujati se je začel v letu, ko je izbruhnila francosko-pruska vojna. Pozornejši opazovalci so prebujenega prvič opazili v letu rusko-turške vojne za »rešitev« Vzhodnega vprašanja. Vojna na jugovzhodu je tudi med slovenskimi kmeti sprožila »neizrečeno zanimanje«; po zapiskih Janeza Trdi- ne so »celo babe« željno povpraševale po novicah z borišč (Trdina 1987 III: 824). Ko je 12. aprila 1877 ruski car Aleksander II. ukazal svoji vojski, naj prekorači mejo Osmanskega cesarstva in osvobodi tamkajšnja krščanska ljudstva, sta ljubljanski Slovenski Narod in Kralj Matjaž in transformativna 71 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 71 22.10.2019 11:03:23 tržaška Edinost Aleksandra II. predstavila kot Kralja Matjaža, ki se je nenadoma predramil v svojem podzemeljskem hramu in izdrl svoj meč. Avstrija je pred brlogom, kjer je junak spal, zaman nakopičila plevela in slame. Kralj Matjaž, sta časnika navduševala svoje bralce, je z mečem mahnil na vse štiri strani sveta in Slovanom napovedal novo dobo. Pozdravljala sta jo, »zlata doba, zbujenje kralja Matijaža« (B. n. a. 1877a: 1; 1877b: 2–3; 1877c: 3–4). Rusko-turška vojna leta 1877 ni izpolnila velikih pričakovanj, ki so jih vanjo polagali slovenski nacionalisti. A narodni buditelji in voditelji so se kljub temu še naprej zatekali k mitologiji, s katero so osmišljali kaotično dogajanje v sedanjosti in ponujali široko spreje- mljive odgovore na porajajoče se moralne dileme. Mitske zgodbe so uporabljali kot sredstvo za širjenje določene interpretacije preteklosti in sedanjosti naroda in množicam ponujali določeno vizijo prihodnosti (Brunnbauer 2007: 83). Uspešnost njihovega podjetja je bila v največji meri odvisna od tega, ali so množicam znali ponuditi dovolj prepričljiv pogled na preteklost in sedanjost. Za reševanje teh nalog so bile naju- porabnejše tiste podobe, ki jih je obdajala avra preteklosti (Zerubavel 1994: 104–5). To je bil tudi razlog, da so slovenski narodni buditelji in voditelji vztrajno hodili budit Kralja Matjaža, kakor je pel Anton Aškerc, pa če- prav jim ni bilo jasno, kam naj gredo in kod (Gorázd 1885: 322). Aškerc sam je sprva pod vtisom »narodne potlačenosti in oplašenosti« hodil za Stritarjem in Gregorčičem, njegove prve pesmi so bile lirične in rodo- ljubne. Vendar si je za muzo kmalu izbral »devo zdravo, ognjevito«, o kateri je vzneseno pel: »Črnogorka je, Špartanka«. Aškerčeva muza se ni več jokala »nad svetóvnim gorjem bridkim«, temveč je dvigovala kvi- šku »[v] levi bakljo, v desni handžar« in z njima razsvetljevala »temne klete« in se bojevala s »tirani« (Aškerc 1913: 27). Pod njenim navdi- hom je Aškerc dal slovo sentimentalno lirični in rodoljubni poeziji. Zdaj ni več dolžil samo »tujega meča« za nesrečne slovenske razmere, tem- več je rojake obtoževal, da so izgubili toliko zemlje svojih dedov, ker so bili premehki (Prijatelj 1913: 8). V Baladah in romancah je takole klical Kralja Matjaža iz stoletnega spanja: Ti sanjaš tu sanje stoletne, Ob boku ti meč rjavi, Tam zunaj, tam zunaj pa narod, Tvoj narod krivice trpi! (Aškerc 1890: 121) Zavedajoč se duševnega bogastva svojega naroda je Aškerc po- segel »v globino narodne zakladnice in nam nasul biserov iž nje, da so se lesketali na solncu in okrasili prsi narodne duše, včeraj še brezpravne Božidar Jezernik 72 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 72 22.10.2019 11:03:23 robinjice« (Prijatelj 1913: 9). V zakladnico narodnega blaga je posegel z izrecnim namenom ne le, da bi zbujal upanje v narodnih množicah, temveč da bi v njih podžigal tako silno hrepenenje po izboljšanju sta- nja, da bodo pripravljene na prihod junaka, ki bo »z mogočnim nasto- pom kakor pravljični kralj Matjaž s svojimi vojskami in rešil Slovenijo našo« (A. D. 1902: 52). Napeto pričakovanje dneva narodne osvoboditve kot dokončne uresničitve stoletnih sanj v tuje suženjstvo okovanega naroda, je bilo ustoličeno kot idealna misel ljudskih množic. Leopold Lenard je že napovedoval »rešitve dan«, ko bo iz spanja vstal Kralj Matjaž in »ž njim dvignil bode ves se narod naš«. Tedaj se bo tresel svet, je pel ta duhovnik, publicist in politik, grmelo bo nebo, »naš kralj« pa bo v krvavem boju moril sovrage slovanstva: Prevzetnim tujcem več ne bo tlačan na svojih dedov rodnih tleh Slovan. (Euricius 1903: 39) Pod goro sredi vojščakov speči Kralj Matjaž, kateremu se brada ovija okoli mize, je postal tema razmišljanja tudi vodilnih slovenskih mislecev. Ivan Cankar mu je posvetil pozornost v povesti o potepuhu Marku in Kralju Matjažu (1905). V skladu s svojimi političnimi stališči je Matjažu pripisal, da je v času kraljevanja pregnal vse graščake, biriče in financarje, odpravil desetino in davke ter povrnil kmetu starodavne svoboščine. Še Bog je blagoslovil njegovo dobrotljivost in pravičnost: ni bilo ne toče, ne suše, ne povodnji. Kmetje so pridelali toliko, da niso vedeli, kam s pridelki, premajhni so bili skednji in kašče (Cankar 1905: 18). Cankar je svoje gledanje podal ovito v celofan čarobnega sveta mi- sli in domišljije. Dlje je bralec povesti prodiral vanj po stezi, ki ni bila ravna in gladka, tem krasnejši pogledi so se mu odpirali na čudovite pokrajine čudežnega sveta, ki se je širil in širil tja »do pravljične deve- te dežele, kjer so bajke doma in sreča, kjer je cilj našega hrepenenja« (Merhar 1906: 245). V tem čudežnem ogledalu je pisatelj Kralja Ma- tjaža iz slovenske tradicije predstavil kot upanje, brez katerega za ljudi ni življenja: »Kako pač, kako bi živel človek, če je umrl kralj Matjaž?« (Cankar 1905: 18). V takem razpoloženju se je stalno krepilo hrepenenje po svobo- di, ki so ga prebudili in razvneli narodni buditelji in voditelji. Hrušč in trušč vojnih bobnov sta v ozračju že tako velikih upov samo še sto- pnjevala napetost. Vanjo so določeno sprostitev prinesle srbske zmage v balkanskih vojnah v letih 1912 in 1913. Zaradi njih se je narodno ra- dikalna srednješolska mladina zasanjala v prihod Kralja Matjaža »tako živo, kakor so verovali srbski junaki, da se je pri Kumanovem boril ž njimi resnični kraljevič Marko« (Kolar 1930: 86). Eden izmed petih Kralj Matjaž in transformativna 73 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 73 22.10.2019 11:03:23 kladivarjev, Avgust Jenko, ki je pozneje padel kot dobrovoljec v srb- ski vojski v bitki na Ceru 17. avgusta 1914, je razvnemal misli in srca bralcev Preporoda, da je njihova naloga in dolžnost, da s svojim delom in žrtvami priborijo narodu svobodo. Da dosežejo vzvišeni ideal, pa morajo najprej opraviti svojo veliko nalogo: »vlijmo našemu narodu v dušo hrepenenje po solncu, dajmo mu moč, da izpolni tisto, kar je zasanjal že pred stoletji, da plane iz žive skale in se razlije silna vojska Kralja Matjaža po poljih stare slave« (Sanov 1913: 2). Po balkanskih vojnah so preporodovci menili, da jim prav jezik mitologije omogoča karseda jasno izraziti poglede in stališča na seda- njost in preteklost ter pridobiti množice za svojo vizijo prihodnosti. Tako je z rabo mitskih podob neki pisec v Preporodu pojasnjeval raz- liko med Slovenci in Srbi. Najprej je ugotovil, da je bilo Kosovo polje »osvobojeno in maščevano«, nakar se je vprašal, kakšen je položaj na Gosposvetskem polju? »Kje so knezi, kje so prava naše domovine? Kje je naša svoboda?« Na tej osnovi je nato razvijal svoje gledišče. Srbi, je pojasnjeval, tudi v najhujši sužnosti niso pozabili na srbstvo, medtem ko so se Slovenci tekom stoletij navzeli »značaja, ki je daleko druga- čen kot srbski«. Za razloček od Srbov, ki se, po njegovih besedah, niso bali nikogar na svetu, se je zaradi tisočletnega suženjstva večina pripa- dnikov slovenskega naroda nalezla občutka inferiornosti v razmerju s »Švabi«. V dokaz je ponudil primerjavo srbskih narodnih pesmi in značaj Kraljeviča Marka, »sploh ves narod srbski s slovenskim«. Res- da so bili Srbi tudi v suženjstvu, ki je trajalo 500 let, vendar v tisti dolgi dobi »niso mirno sprejemali sveh grozovitosti, ki jih jim je prizadejal Turek ali poturica«, pač pa so znali »vsako krivico krvavo plačati«. S tem so le krepili svojo samozavest in povečevali narodni ponos. Ko so vstali in zgrabili za orožje, so se na mah osvobodili. Zbudil se je njihov junak, »ki je šel po Markov buzdovan k morju«; ta junak je bil »ves srbski narod vseh stanov« (M. 1913: 4–5). A pri nas? Kedaj pride junak, kedaj se vzdrami v našem narodu junak, ki bo iztrgal kralju Matjažu meč iz nožnice, da se zbudi silna mogočna vojska, da osvobodi našo zemljo izpod tujčevega jarma! (M. 1913: 5) Ta »prečudna pravljica« se je pogosto našla v mislih mnogih, ki so se trudili, da ji iz preproste zunanje lupine izluščijo še kako novo globljo misel, o kateri še niso brali, niti o njej še ničesar slišali. Ob po- gledu »na prežalostne naše razmere« so se večkrat vprašali, ali si niso vsega tega le izmislili, da bi laže dremali in spali. Kakor je zapisal Ivan Teptani v Koledarju šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1919, »Kakor so kričali Judje: ‹Abraham, Abraham! Otroci Abrahamovi smo!› tako mi: ‹Kralj Matjaž! Kralj Matjaž! Ta Božidar Jezernik 74 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 74 22.10.2019 11:03:23 nas bo rešil!›« Sami pa se nismo zganili, spali smo, »robovali, da je bilo človeka sram in ga je gnjavil in davil srd in gnus«. A konec velike vojne je razgnal težke dvome: »A zdaj, bratje, verujem in izpovedam«, je zapisal: »Resnično je živel kralj Matjaž, resnično je spal. V nas sa- mih: naša moč, naše hotenje. A zdaj se je predramil, zdaj je vstal!« (Teptani 1918: 27). Kralj Matjaž v Peci (zbirka Božidarja Jezernika). KRALJ MATJAŽ POD SVOBODNIM SONCEM Prva svetovna vojna, ki se je začela kot tretja balkanska vojna (Jezer- nik 2018: 100), je prinesla toliko gorja kakor še nobena pred njo, a njen konec je po dolgih letih naporov in žrtev prinesel svobodo in ne- odvisnost od habsburške oblasti. Zmaga držav antante in razglasitev načela pravice narodov do samoodločbe kot vrhovnega načela ureja- nja mednarodnih odnosov sta prinesli propad več velikih imperijev, med njimi tudi starodavnega Avstrijskega cesarstva. V življenju ljudi je nastopila velikanska sprememba, brez vsakega precedensa v njihovih Kralj Matjaž in transformativna 75 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 75 22.10.2019 11:03:24 najdaljnejših spominih. Mnogi so bili prepričani, da je bila tedaj »iz- polnjena naša sveta stoletna pravljica, pravljica o kralju Matjažu« (Teptani 1918: 27). Glasilo slovenskega delavstva Naša moč, na primer, je tedaj zapisalo, da so zaradi zloma krutega in nasilnega militarizma padli »okovi, ki so tlačili k tlom ves svet in zasijalo je upanje boljše, proste, svobodne bodočnosti«. Kralj Matjaž je vstal, potegnil je meč iz nožnice, zamahnil je z njim in presekal vezi, v katere so bili vkovani narodi. Rod Slovencev je vstal iz težkih sanj in zagledal pred seboj rajsko toplo pomladansko solnce. Pomel si je zaspane oči in spoznal svojo domovino mnogo lepšo in krasnejšo, kot je že ni videl tisoč let. Vstal je in stopil pod svobodno solnce. (B. n. a. 1918b: 2) Na veliki manifestaciji v Ljubljani, 29. oktobra 1918, ko nova enotna politična ideja še ni bila izražena, so se na transparentih, ki so štrleli iznad glav množice, brali številni in raznovrstni napisi: »Na- prej zastave slave, Živio Wilson osvoboditelj, Živio Trumbić, Živio dr. Korošec, Živela država SHS, Živela republika, Živio Pašić, Naš Samo prihaja, Slavimo slavno Slavo slavnih Slovanov, Od Korotana do Solu- na, Le vkup uboga gmajna, Buči naše morje adrijansko, Pozdravljeni osvobojeni koroški bratje, Ljubimo se, Slava Matiji Gubcu, Od Gdan- skega do Trsta, Za staro pravdo in podobni« (Prepeluh 1938: 143). V tej zmedi političnih idej je nemara še najnatančneje smisel dogajanja pojasnjeval napis, ki ga je v kakofoniji političnih pogledov opazil nem- ški politik in publicist Hermann Wendel, veliki poznavalec moderne jugoslovanske zgodovine: »Glej, vstal je kralj matjaš in rešil narod svoj!« (Wendel 1925: 754). Na podoben način je gledal na sodobno dogajanje tudi vodja Slovenske straže Josip Leskovar, ki je v Mariboru 15. decembra 1918 v nagovoru zbrani množici ob prvem praznovanju dneva ujedinjenja, dejal: »Slovenski kralj Matjaž se je zbudil. S svojo vojsko je prihrumel na svoje sovražnike ter jih premagal. Izvojeval nam je Jugoslavijo« (B. n. a. 1918a: 2). Nekdanji član Jugoslovanskega odbora v Londonu Bogumil Vo- šnjak pa je na začetku leta 1919 v Slovencu ugotavljal, da so bile s po- razom centralnih sil v prah strte temne fevdalne sile, ki so v zgodnjem srednjem veku uničile slovensko državnost, Korotan, prvo slovensko državo, urejeno v zahodnem duhu. »V naših dneh so se odprla grobi- šča in prikazala se je naša neodvisnost. Kralj Matjaž je enkrat izpolnil svojo besedo« (Vošnjak 1919: 1). V duhu folklorizacije nacionalne zgodovine so tedaj številni začeli iskati junaka z velikimi zaslugami za osvoboditev slovenskega Božidar Jezernik 76 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 76 22.10.2019 11:03:24 naroda, ki naj bi predstavljal utelešenje Kralja Matjaža. Andrej Ha- mov in Žiga Laykauf sta menila, da je bil utelešenje legendarnega kra- lja kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev Peter I. Karađorđević, »kralja Marka verni sin«, ki je »složil v jeden tri rode« (Hamov 1918: 1; Mozirski 1918: 1). Nepodpisani pisec v mariborski Straži je menil drugače, namreč, da se je konec vojne prebudil »naš kralj Matjaž« v osebi generala Rudolfa Maistra. Tedaj se je gora odprla in čez noč so vstali njegovi bojevniki, ki so zvesto čuvali slovenske domove v Slo- venskih goricah in na grob nemškega nadčloveka zvalili kamen, »iz katerega ni vstajenja« (Obmejni Slovenec 1919: 1). Marija Lamut pa je pred prvim obiskom regenta Aleksandra v Ljubljani na Vidov dan leta 1920 v Slovenskem Narodu pozdravljala kot Kralja Matjaža, ki je bil »stoletja že prerokovan«, prvega vladarja Jugoslavije (Lamutova 1920: 1). Fran Ilešič je šel še nekoliko dlje in razglasil, da sta bila Kra- ljevič Marko in Kralj Matjaž »poslej eno«, in sicer v osebi regenta Aleksandra (Ilešić 1920: 2). Po koncu prve svetovne vojne precejšen del slovenskega etnič- nega ozemlja ni bil vključen v kraljestvo troimenega naroda, kar so slovenski nacionalisti občutili kot veliko bolečino. V stiski so se še vedno zatekali h Kralju Matjažu kot najbolj priročnemu sredstvu za interpretacijo sedanjosti. Kako uporaben je bil v tej službi, je univer- zitetni profesor Fran Ilešič prikazal v predavanju o Koroški v Petrinji, kamor so ga povabili člani tamkajšnjega Sokola. Predavatelj je apeli- ral na navzoče, naj ne bodo omahljivci, kljub izgubljenemu plebiscitu, »kajti pride čas, ko se zdrami kralj Matjaž in Korotan bo zopet naš« (B. n. a. 1920: 3). Osvoboditev in ujedinjenje sta bila dogodka izjemnega pomena, a – kakor je ob dvajsetletnici zedinjenja opozarjal srednješolski profesor slavistike in aktivni sodelavec Zveze mladih intelektualcev Etbin Bojc – pred združenim narodom so še vedno stale velike naloge. Konec vojne in uveljavitev pravice naroda do samoodločbe sta resda omogočila na- stanek nacionalne države troimenega naroda, vendar je bilo v skupnem življenju v eni državi vsako leto manj jasno, ali so njeni državljani pri- padniki enega, dveh, treh ali celo več narodov. V takih razmerah Kralj Matjaž ni mogel več spati v globokem snu, pač pa se je ves čas prebujal in njegova vojska je vstajala z njim. Čeprav je bila zdaj to »sveta vojska duhá«, se pravi, ne vojska, oborožena z uničevalnim orožjem, »ampak s svetlim mečem uma in volje za podrobno narodnoobrambno delo«, je bilo za vsakogar polne roke dela. Treba je bilo namreč še mnogo vzgo- je v narodnostnem duhu, češ: »Le s temeljito pripravo bomo v tem boju za narodov obstanek, njegovo polno rast in izpolnitev njegovega poslanstva priborili končno zmago« (Bojc 1939: 2). Kralj Matjaž in transformativna 77 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 77 22.10.2019 11:03:24 Kralj menda čaka, da nam zavlada ..., izdano v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (zbirka Božidarja Jezernika). Mnogoštevilni vojski, oboroženi s svetlim mečem uma, se nika- kor ni posrečilo ne razvozlati ne presekati zapletenega vozla narodne- ga vprašanja. Več je bilo političnih, publicističnih, kulturnih in znan- stvenih razprav, manj je bilo jasno, koliko narodov naseljuje kraljestvo naroda s tremi imeni. V nastali zmedi so si nekateri prizadevali najti izhod z opozarjanjem, da brez rešitve socialnega vprašanja ne more biti rešeno niti narodno vprašanje. Kralj Matjaž pa je tudi poslej ostal pomembno in priljubljeno interpretativno orodje, uporabil ga je celo Edvard Kardelj v znameni- tem poskusu, s katerim je želel revoluciji dati znanstveno podlago. Po Kardeljevi razlagi sta bila Kralj Matjaž in Kraljevič Marko »po zuna- njosti in oblačilih fevdalna viteza«, po vsebini pa »zaščitnika in pr- voboritelja ljudstva«. Iz njegovega vidika je s širjenjem njunih zgodb ustna tradicija očitno kazala težnjo ljudstva po voditelju, ki bi zbral razkropljene moči, mu dal jasen cilj in ga povedel v »poslednji boj za zmago«. Kmetje, je utemeljeval Kardelj, so nagonsko čutili, da sami niso sposobni za ustvarjanje nove družbe in da jim mora priti na po- moč ideolog nekje od zunaj. Zato so v oba viteza vlili svojega duha, svoje želje in svoje zahteve po pravici, enakosti pred zakonom, odpravi fevdalnega razmerja in zaščiti pred »Turki«, klativitezi in razbojni- ki. »Mitični junaki in vitezi naših ljudskih pesmi, kralj Matjaž itd.«, je Kardelj povzel svoje razmišljanje, »so potemtakem revolucionarne figure, v katerih je izražen revolucionarni program našega kmečkega ljudstva« (Sperans 1939: 61). Božidar Jezernik 78 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 78 22.10.2019 11:03:24 V letih narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije sta povsem skladno s Kardeljevimi razmišljanji Kralj Matjaž in njegova vojska postala metafori za Josipa Broza in partizansko vojsko (Stano- nik 1993: 921). Tako je, na primer, politkomisar šolske čete Miro v glasilo vojaške šole XXXII. divizije NOV in POJ leta 1944 zapisal, kako je »preko tisoč let« tujec bičal slovenski narod in ga hotel uniči- ti. Toda čim bolj ga je tlačil, tem krčeviteje so se stiskale slovenske pesti v nestrpnem pričakovanju, kdaj nastopi čas, ko bodo lahko zdrobile težke okove in udarile. Tisočletje in več je »naš narod« ležal poteptan v krvi in blatu in molče trpel. Nekajkrat se je spuntal za svoje pravice, a »tujec« je s silo in plačanimi izdajalci potlačil vsak upor. Puntarji so dosegli le to, da je bič žvižgal še huje, udarci so bili še pogostejši. Stotine domov je bilo požganih, tisoči so bili obešeni ob cestah, tisoči trpinov brez rok, nosov, oslepelih in tisoče žena in deklet je bilo onečaščenih. Kri nedolžnih je kričala po maščevanju, toda narod je trpel molče in čakal odrešenika, ki naj ga povede v svobodo. Prišel je čas ko je tisoč- letni sen postal resnica. Vstal je kralj Matjaž. Ni spal pod Peco, ne pod Krimom, ampak mu je tekla zibelka v borni koči hrvatskega Zagorja, v kraju, kjer je preživljal svojo mladost, njegov nesrečni prednik, Ma- tija Gubec. Vstal je, dvignil meč in pozval vse mučene in zatirane v boj za svobodo. Od vseh strani so vrele množice pod njegov prapor, pripravljene, da žrtvujejo življenje za svojo domovino. Od Triglava in Soče do Kajmakčalana je zagrmel klic: Smrt fašizmu – Svobodo naro- du! In glej, tujec je vstrepetal. Skušal je zatreti v kali našo borbo, toda iz iskre je že vzplamtel silni požar, ki ga ni bilo več mogoče zadušiti. Čim bolj je v onemogli jezi divjal okupator, tem tesneje so se strnile vrste hrabrih borcev okoli našega tovariša Tita – kralja Matjaža, in tem bolj so se večale množice borcev, zroč z neomajnim zaupanjem v svojega tovariša komandanta, ki jim je stal na čelu in jih vodil v zma- govite borbe. (Miro 1944: 1–2) DOMIŠLJIJA, KI GORE PREMIKA Matjaževa zgodba se je z leti razrasla v številne variante. Po koroški varianti so vrhovi Pece na višji ukaz zaradi pravičnosti zagrnili prega- njanega kralja in njegovo vojsko. Pod goro naj bi, po pisanju Slovenca, Kralj Matjaž, »simbol pravice in blagostanja«, čakal na dan, ko z voj- sko prežene »vse sovražnike naroda in zatre vse krivice in vse trpljenje ter popelje ves slovanski narod v novo dobo življenja, v dobo popolne- ga ujedinjenja in bratske sloge« (B. n. a. 1932b: 3). Mariborski Večer- nik Jutra je bil glede tega bolj nedvoumen. Spomenik Kralju Matjažu naj bi bil povezan s »trdno vero«, da bo nekega dne »potegnil svoj Kralj Matjaž in transformativna 79 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 79 22.10.2019 11:03:24 silni meč iz nožnice, zbudil svojo vojsko in odhitel s Pece osvobojevati ves slovenski rod in ustvarjat nove, pravične meje« (B. n. a. 1932f: 2). V dokaz globoke vkoreninjenosti te »pravljice« med ljud- stvom na Koroškem je odbor Planinskega društva Mežica-Črna sklenil postaviti trajen spomenik Kralju Matjažu (B. n. a. 1932a: 4; 1932b: 3). Za izvedbo načrta so pod Peco posekali orjaško stoletno lipo, iz kate- re je kipar Nikolaj Pirnat izdelal kip Kralja Matjaža. Mežiški rudarji so v živo skalo med Uletovo kočo in kletjo izklesali prestolni prostor, kamor so postavili spečega Kralja Matjaža »kot duševni simbol naših sanj in našega hrepenenja in prorok lepših dni« (B. n. a. 1932a: 4; 1932b: 3; 1932c: 3; 1932g: 216; 1932h: 238). Pirnatov kip Kralja Matjaža v mavcu je bil prvič razstavljen na pomladanskem velesejmu leta 1932. Nedolgo za tem je na železniško postajo na Prevaljah prispel Kralj Matjaž s svojim dvornim vlakom. Ta novica je vzbudila po Mežiški dolini »res pravo zanimanje za Kralja Matjaža«, posebno vneti zanj so se pokazali Prevaljčani, ki jim žilica ni dala miru, dokler niso odstranili zaščitnih desk, da so si ga lahko ogledali (B. n. a. 1932h: 238). Rudniški vlak je Kralja Matjaža s Pre- valj prepeljal do Mežice, od tam skoz jamo v Podpeco in s planinsko »dvorno kočijo« na Peco. Prestol za njegovo kraljevanje so mežiški rudarji izklesali v živo skalo med kletjo in Uletovo kočo (prav tam). Slovesno »ustoličenje« Kralja Matjaža v votlini pod Peco se je zgodilo v nedeljo, 21. avgusta 1932. Slovesnost je potekala ob pokanju topičev, prepevanju pesmi in zvokih fanfar (B. n. a. 1932e: 3; 1932f: 2; 1932g: 216). Slovesnost so organizatorji napovedovali kot dogodek, pomemben iz umetnostnega in narodnostnega stališča. Kralj Matjaž v skalni duplini naj bi, po eni strani, starodavni legendi dal resničnejšo podobo in potrdilo, po drugi strani pa mobiliziral pripadnike naroda. Pogled na Gospo Sveto, kjer je ležala »pokopana naša slava«, naj bi bil za Slovence opomnik, kakor je bilo za Srbe »turobno Kosovo«, da Kralj Matjaž ne bi smel spati. Kralj Matjaž naj bi bil poslej »čuvar Pece in dramilec vseh, ki bi ne smeli pozablja- ti preteklosti, da bi se jim pogled ne kalil, ko gledajo v bodočnost«. Kot je še pojasnil nepodpisani pisec v Slovenskem Narodu, je narod že tako dolgo pričakoval Kralja Matjaža, da bi se nazadnje res ne zdelo čudno, če bi se predramil ter stopal na čelo svoje mogočne vojske, da bi se zdramili še mi. Ni čuda, da naša legenda pravi, da kralj Matjaž spi, ker smo pač sami vedno spali. Če bi bili budnejši, bi ga lahko že zdavnaj zbudili. (B. n. a. 1932d: 3) Kralja Matjaža pod Peco – in številne politične ideje, povezane z njegovim imenom – so »ustoličili« z veliko slovesnostjo. Njen namen Božidar Jezernik 80 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 80 22.10.2019 11:03:25 je bil v dokončni preusmeritvi pozornosti spečega kralja in njegove nepremagljive vojske z juga proti severu, s »Turka« na »Švaba«. In res je udeležencem pogled plaval prek Podjune čez Gosposvetsko polje in na Krnski grad. V topli noči so se na vrhu Pece spominjali »zlatih časov«, ko je slovenski narod tam ustoličil Kralja Matjaža. Mislili so na njegovo ljudstvo, na Matjaževo nepopolno kraljestvo. Otožna srca so bila razbolela ob tej misli, ob teh grenkih spominih. Njihove klice in prošnje h Kralju Matjažu, ki so vreli in kipeli k njemu od tam, kjer je bila nekoč njegova oblast, so bili vse bolj očitajoči; nejasno je ostalo le, na koga so bili naslovljeni ti očitki, namreč, da sanja stoletne sanje, z zarjavelim mečem ob boku, medtem ko »tam zunaj pa narod, / tvoj narod krivice trpi!« (–th 1932: 4). Na predvečer prireditve so v Mežici izobesili trobojnice, na vrhu Pece pa so zakurili kresove in naznanjali začetek velikega slavja. Zbralo se je toliko planincev, da koča ni mogla vsem ponuditi prenoči- šča. Postavili so šotore, a niti to ni zadoščalo, zato so nekateri preživeli noč ob tabornih ognjih »med petjem in otožnimi mislimi« (B. n. a. 1932f: 2; 1932h: 239). V nedeljo okrog šeste zjutraj so jih k sv. maši poklicali streli topičev in zvoki jeklarske pihalne godbe. Pred votlino Kralja Matjaža, zagrnjeno z državno trobojnico, je mašo daroval prof. dr. Jakob Aleksič, član Aljaževega kluba v Mariboru. Med mašo je pel pevski zbor koroških Slovencev Dobrač, igrala je jeklarska guštajnska godba. Po slavnostnem govoru načelnika Martina Uleta je spomenik odkril inženir Božo Pirkmajer in ga izročil v varstvo Slovenskemu pla- ninskemu društvu. Ob tej priložnosti je Pirkmajer »v vznešenih bese- dah pojasnil pomen te izredne planinske slavnosti in orisal simbolični pomen kralja Matjaža in njegove vojske za naš rod in za vse, ki so od nekdaj kri naše krvi« (B. n. a. 1932f: 2). Sledila je blagoslovitev, nato ostali govori, med katerimi je bil zaradi posrečene dovtipnosti najbolj navdušujoč planinski govor »pohorskega poeta« Ludvika Zorzuta. Uradni del slovesnosti so sklenili koroški pevci z izvedbo Matjaževe himne. Po uradnem delu svečanosti »ustoličenja« se je začelo zabija- nje spominskih zlatih in srebrnih žebljev v krono Kralja Matjaža. Or- ganizatorji prireditve so s prodajo spominskih žebljev želeli poplačati del prireditvenih stroškov (B. n. a. 1932e: 3; 1932f: 2; 1932h: 239). Slovesnost »ustoličenja« v votlini pod Peco je po nekaterih navedbah pritegnila »blizu 500 ljudi« (B. n. a. 1932e: 3) oziroma, po drugih, je svečanost potekala »ob prisotnosti tisoč navdušenih planincev in rodoljubov iz vse naše ožje domovine in njenih sosednjih krajev« (B. n. a. 1932f: 2). Oktobra leta 1934, ko je »sleherni Jugoslovan« jokal ob misli na Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja, se je v mežiških narodnih Kralj Matjaž in transformativna 81 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 81 22.10.2019 11:03:25 krogih porodila »prekrasna misel, da bi ponesli na njegov grob žaro prsti, zemlje, nakopane pod Peco, v Mežiški dolini, v tem mladem, a tem dragocenejšem kosu koroške zemlje, ki je pripadal kraljevini Jugo- slaviji«. Misel so hitro sprejeli »narodni ljudje« iz vse doline in po- stavili odbor narodno obrambnih društev, da bi uresničil misel, ki je takoj postala skupna vsem. Ljudem se je zdelo, da jih je tako kot nekoč Kralj Matjaž tudi Viteški kralj Aleksander Zedinitelj zapustil »sredi svojega najplodnejšega dela za ves narod sredi svojih zmag«, tako da se kljub številnim poročilom niso mogli vživeti v prežalostno dejstvo, da kralja Aleksandra I. ni več. Vsa društva Mežiške doline so zbrala za srebrno žaro, v kateri so župani občin Črne, Mežice, Prevalj, Guštanja in Dravograda ponesli »jugoslovansko koroško zemljo« na grob po- kojnega kralja v Oplenovac. Prst spod gore Kralja Matjaža, ponešena na grob viteškega kralja Aleksandra, naj bi bila »viden in trajen znak čuvstvovanja Jugoslovenov ob severni, koroški meji«. Nedavno premi- nuli kralj naj bi po naziranju »preprostega našega ljudstva« že stopal v legende in pripovedke o kraljih-junakih. Poslej naj bi bolj kakor kdaj koli prej za »naš narod« veljale besede generala - pesnika Rudolfa Ma- istra: »O, jaz ne spim, le čakam čas in čakam vas …« (J. G. 1934: 5). Pirnatov kip Kralja Matjaža je bil uničen v prvih dneh druge sve- tovne vojne, po le devetih letih od postavitve. Kaj se je z njim zgodilo, ni povsem jasno. A ta nejasnost je na stežaj odprla vrata različnim, novim časom primernim interpretacijam. Ogorčenje ljudi zaradi tega vandal- stva so skušali pomiriti glasovi, da naj bi ga v prepad vrgli »pijani nem- škutarji«. Drugi so širili glas, da mu je nemška mladina iz krone populila zlato in srebro, skulpturo pa uničila. Spet tretji pa so vedeli povedati, da sta kip tretjega dne po nemški okupaciji razsekala sinova Martina Uleta, predsednika Slovenskega planinskega društva v Mežici, saj naj bi bil kip sramota za »nemško« Koroško (Brezovnik 2014: 71–2). Pozornejše branje zgodb o Kralju Matjažu in njihovih interpre- tacij nazorno pokaže, da je zanje precej pomembneje to, kako opisuje- jo legendarnega kralja, kakor to, kaj povedo o njem. Vse matjaževske zgodbe in njihove interpretacije namreč precej več sporočajo o njiho- vih pripovedovalcih kot o kralju. Zato je mogoče v njih dokaj natanč- no opazovati edinole fotografski negativ politične kulture določenega časa in transformativno moč domišljije (Zulaika in Douglas 1996: 186). Rečemo lahko, da so pripovedovalci zgodb o »dobrih starih ča- sih«, ko je vladal Kralj Matjaž, nezadovoljni s trenutnimi razmerami, s svojimi pripovedmi ustavljali urne kazalce in jih potiskali nazaj, da bi na ta način mogli stopiti na pot v svetlo prihodnost. Ker v vsakem narodu soživijo ljudje z različnimi, tudi naspro- tnimi in izključujočimi se interesi, je tudi podoba Kralja Matjaža v Božidar Jezernik 82 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 82 22.10.2019 11:03:25 zgodbah ustne tradicije in v njenih interpretacijah oziroma reinterpre- tacijah, dokaj ambivalentna. Iz slovenskih narodnih pesmi ne izvemo ničesar o tem, kaj je storil »slavnega, junaškega, za slovenski narod imenitnega«. Že Simon Rutar je opozoril, da bi prav vse, kar o njem pripovedujejo slovenske narodne pesmi, lahko storil »vsak drugi vitez, za to ni potreba ogrskega kralja Matije Korvina (1458.–1490.)«. Še več, nobeno dejanje Kralja Matjaža se ne ujema z značajem in življe- njem kralja Matije Korvina, ki se je res nekoliko bojeval s »Turki«, a še dosti rajši s češkim kraljem Jurijem Podebradskim in njegovim na- slednikom Vladislavom Poljskim. Češkemu kralju je Matija sčasoma odvzel vse Moravsko, Šlezijo in Lužice in si zagotovil pravice do češke krone po Vladislavovi smrti. Habsburškemu cesarju Frideriku IV. pa je vzel spodnjo Avstrijo in leta 1485 osvojil Dunaj, kjer je potem živel do smrti (Rutar 1879: 149). Narodni buditelji in voditelji so evocirali »dobre stare čase«, ker so hoteli med narodom zbuditi upanje na želeno prihodnost: kdor hoče premikati gore, mora najprej prepričati zadostno število ljudi, da je to mogoče. Simon Rutar se je zavedal, da so Slovenci, za razloček od drugih narodov, poznali ustno slovstvo svojega naroda le »zelo po- veršno« in so jim bili celo glavni junaki po imenu komaj znani. Na drugi strani pa je vedel, da se nemški otroci začnejo učiti o slovstvu z narodnimi pripovedmi in da lahko v vsakem berilu berejo o Siegfrie- du, Hildebrandu, Theodorichu, Waltharju, Krimhildi, Hagenu, Attili, Batharju in podobnih junakih. Kralja Matjaža je opisal in naslikal nje- govo podobo iz ustnega izročila, ker je želel, da bi vsaj nekoliko pripo- mogel, da bi začeli Slovenci »bolj ceniti poročila svojih pradedov in da bi se natančneje seznanili vsaj z glavnimi junaki narodnih pesni in pripovedi« (Rutar 1879: 138). V iskanju odgovorov na težavna vprašanja o negotovi sedanjosti so mnogi mislili nanje, da bi iz njene preproste zunanje lupine izluščili kako novo globljo misel, o kateri jim niso povedali v šoli, ki o njej še niso brali, niti kaj slišali (Teptani 1918: 27). Ljudje namreč izbiramo pot v svojo prihodnost glede na to, kar je bilo, ali glede na svoje pred- stave o preteklosti. Ker preteklosti svoje družbe ne poznamo iz lastnih izkušenj, leži njena evokativna moč v obrazcih, arhetipih, vzorih, ki nam jih ponuja. Svojo prepričljivost in privlačnost črpajo v največji meri iz tega, da se vzdigujejo iz teme davnih časov, in sicer kot posne- manja vredni zgledi. Še zlasti gledamo na ta način na primere iz časov, s katerimi je povezan silovit zanos domišljije in sanjarjenja. Po Raoulu Girardetu ti »dobri stari časi«, ki jih ni mogoče natančno ne datirati, niti meriti, radi prerastejo v mit, ki je hkrati fikcija, eksplanatorni sis- tem in mobilizacijsko sporočilo (Girardet 2000: 112). Kralj Matjaž in transformativna 83 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 83 22.10.2019 11:03:25 Na vprašanje, zakaj je slovenska ustna tradicija posvojila Kra- lja Matjaža in ga povezala z zgodbo o nikoli umrlem vladarju, ki spi pod to ali ono goro in čaka, da se vrne na svet, ni mogoče podati zane- sljivega odgovora. Iz političnega zornega kota to niti ni pomembno. Matjaževske »prečudne pravljice« o »zlati dobi naši« so ne glede na to pritegnile pozornost številnih rodov, ki so nostalgični spomin na izgubljeno srečo v preteklosti pomešali z upanjem, da se ta povrne ne- koč v prihodnosti. Priljubljenost matjaževskih zgodb ima torej svoje korenine v nezadovoljstvu s političnimi in ekonomskimi razmerami v sedanjosti, pomešanim z upanjem na svetlejšo prihodnost. Zato niti narodni buditelji in voditelji niso mogli biti ravnodušni do njih in so jih radi posvojili, da so z njimi mobilizirali množice za napor pri spre- membi trenutnih razmer. REFERENCE A. D. 1902 'Stari ali novi program?' Naši zapiski 1(4–5): 49–53. Aškerc, Anton 1890 Balade in romance. Ljubljana: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1913 Aškerčeva čitanka: Izbrane pesmi. Praga: Založila Svobodna Misel. B. n. a. 1870a 'Kako se nam je pri volitvah obnašati?' Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 8. 6., str. 184. 1870b 'Iz Ljubljane.' Slovenski narod, 8. 10., str. 2–3. 1870c 'K slovanskemu vprašanju.’ Slovenski narod, 18. 10., str. 1. 1871 'Kranjskim Slovencem, pred volitvami.' Slovenski narod, 7. 12., str. 1. 1877a 'Kralj Matijaž se je zbudil.' Edinost, 12. 5., str. 1. 1877b 'Kralj Matijaž se je zbudil.' Slovenski narod, 15. 5., str. 2–3. 1877c 'Kralj Matjaž se zbuja.' Slovenski narod, 28. 6., str. 3–4. 1918a 'Ljudsko zborovanje.' Straža, 16. 12., str. 2. 1918b 'Tako pa ne bo šlo!' Naša moč, 20. 12., str. 2. 1920 'Predavanje o Koroški.' Slovenski narod, 22. 12., str. 3. 1932a 'Kralj Matjaž na Peci.' Jutro, 3. 8., str. 4. 1932b 'Kralj Matjaž na Peci.' Slovenec, 4. 8., str. 3. 1932c 'Kaj nam Peca govori?' Slovenec, 19. 8., str. 3. Božidar Jezernik 84 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 84 22.10.2019 11:03:25 1932d 'Kralj Matjaž na Peci.' Slovenski narod, 20. 8., str. 3 1932e 'Kralj Matjaž ustoličen.' Slovenec, 23. 8., str. 3. 1932f 'Planinska vojska kralja Matjaža na Peci: Odkritje kipa kralja Matjaža.' Mariborski Večernik »Jutra«, 23. 8., str. 2. 1932g 'Kralj Matjaž na Peci.' Planinski vestnik 32(10): 216. 1932h 'Ustoličenje Kralja Matjaža na Peci (dne 21. avgusta 1932).' Planinski vestnik 32(11): 238–9. Bojc, Etbin 1939 Naša narodna vzgoja in obramba: Ob 20letnici življenja v narodni drža- vi. Ljubljana: Samozaložba. Brezovnik, Miha 2014 Primerjalna analiza Kralja Matjaža v slovenski in madžarski lite- raturi ter njegova popularizacija v zunajliterarnem življenju. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Brinar, Josip 1923 Domoznanstvo: Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Učencem osnovnih šol v ponavljanje. Celje: Goričar in Leskovšek. Brunnbauer, Ulf 2007 'The End of “Jugoslovenstvo”: New Myths of Ethnic Descent Among the Southern Slavs.' V: Nationalism, Historiography, and the (Re)con- struction of the Past. Claire Norton, ur. Washington, D.C.: New Academia Pu- blishing. Str. 81–96. Cankar, Ivan 1905 'Potepuh Marko in kralj Matjaž.' V: Anton Knezova knjižnica: Zbirka zabavnih in poučnih spisov 12. Ljubljana: Slovenska Matica. Str. 1–78. Cohn, Norman 1957 The Pursuit of the Millenium. London: Secker & Warburg. Čolović, Ivan 1997 Politika simbola: Ogledi o polit ičkoj antropologiji. Beograd: Radio B92. Ekmečić, Milorad 1989 Stvaranje Jugoslavije 1790–1918. Beograd: Prosveta. Eliade, Mircea 1970 (1963) Mit i zbilja. Zagreb: Matica hrvatska. Euricius 1903 'Sveti Kum.' Dom in svet 16(2): str. 39. Girardet, Raoul 2000 (1986) Politički mitovi i mitologije. Beograd: Bilioteka XX vek. Gloger, Bruno 1974 Kaiser, Gott und Teufel. Friedrich II. von Hohenstaufen in Geschichte und Sage. Berlin: VEB Deutscher Verlag der Wissenschaften. Gorázd 1885 'Kralj Matjaž.' Ljubljanski zvon 5(6): 321–2. Hamov, Andrej 1918 'Slovenski delavci! (Dopis iz delavskih krogov.).' Mariborski de- lavec, 5. 12., str. 1. Hauptmann, Ljudmil 1938 'Svetovna vojna in naš nacionalizem.' Ljubljanski zvon 58(7): 427–33, 529–35. Hubad, Franc 1886 'Kraljevič Marko v narodni pesni jugoslovanski.' V: Jakob Sket, Slo- vensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol. Celovec: Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. Str. 154–62. 1890 Pripovedke za mladino. Ljubljana: Založil J. Giontini. Kralj Matjaž in transformativna 85 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 85 22.10.2019 11:03:25 Ilešić, Fr. 1920 'Kraljeviču Aleksandru in nam vsem.' Slovenski narod, 27. 6., str. 2. J. G. 1934 'Prst iz kraja kralja Matjaža na Aleksandrovem grobu.' Jutro, 16. 10., str. 5. J. J. U. 1848 ' »Kar kralj Matjaž spi, na sveti več pravice ni«.' Celjske slovenske novine, 30. velki serpana, str. 37–8. Janežič, Anton 1870 Cvetnik slovenske slovesnosti: Berilo za višje gimnazije in realke. Celovec: Založil E. Liegel, knjigar. Jeraj, Josip 1925 Narodni prerod. Maribor: Prosvetna zveza. 1926 Državljanska vzgoja: Vzgojiteljem mladine. Maribor: Samozaložba. Jezernik, Božidar 2013 Nacionalizacija preteklosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filo- zofske fakultete UL. 2014 Mesto brez spomina. Ljubljana: Modrijan. 2018 Jugoslavija, zemlja snova. Beograd: Biblioteka XX vek. Jurčič, Jože 1903 'Kralj Matjaž.' V: M. Josin in E. Gangl, Drugo berilo in slovnica za obče ljudske šole. (Tretje šolsko leto.) Ljubljana: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Str. 152. Kočevar, Ferdo 1868 'Naše narodne pesmi.' Slovenski gospodar, 26. 11., str. 193–4. Kolar, Ivan Janez 1930 Preporodovci 1912–1914. Kamnik: Založila Tiskarna Anton Slatnar. Kossics, József 1848 Zgodbe Vogerszkoga Králesztva. V-Szombotheli: Natiszk od Berta- lanffy Imrea. Lamutova, Marija 1920 'Kraljeviču Aleksandru.' Slovenski narod, 27. 6., str. 1. Laz. 1885 Kraljević Marko: Istorijska raspravica. Požarevac: Štampano u filijali Zadruge štamparskih radenika. –ln. 1932 'Več zgodovine!' Jutro, 18. 8., str. 2. Lowenthal, David 1996 Possessed by the Past. New York in London: The Free Press. M. 1913 'Kralj Matjaž in kraljevič Marko.' Preporod, 1. 1., str. 4–5. M. T. 1870 'Kralj Matjaž.' Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 8. 6., str. 184–5. Mach, Zdisław 1993 Symbols, Conflict, and Identity: Essays in Political Anthropology. Al-bany: State University of New York Press. Majar, Matia 1848a Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obće slavenski jezik. Ljubljana: Spisal i na světlo izdal Matia Majer. 1848b 'Kralj Matjaž.' Slovenija, 8. 8., str. 44. Malovrh, Miroslav 1904 Kralj Matjaž: Zgodovinska povest. Ljubljana: Natisnila in zalo- žila »Narodna tiskarna«. Melik, Vasilij 1997 'Slovenci o Germanih, Slovanih in Romanih pred 120 leti.’ Zgodovin- ski časopis 51(1): 17–20. Božidar Jezernik 86 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 86 22.10.2019 11:03:25 Merhar, Ivan 1906 'Ivan Cankar: Potepuh Marko in kralj Matjaž.' Ljubljanski zvon 26(4): 245–8. Miro 1944 'Vstal je kralj Matjaž.' Naš korak, 20. 2., str. 1–2. Moritsch, Andreas 2002 'Dva različna pojmovanja naroda.' V: Avstrija–Slovenija: Pre- teklost in sedanjost. Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel in Miroslav Polzer, ur. Ljubljana: Cankarjeva založba; Celovec: Wieser. Str. 81–8. Mozirski, Ž[iga]. L.[aykauf ] 1918 'Pozdravljen kralj!' Slovenski narod, 13. 12., str. 1. Obmejni Slovenec 1919 'Most do Maribora.' Straža, 3. 2., str. 1. Okey, Robin 2001 The Habsburg Monarchy c. 1765– 1918: From Enlightenment to Eclipse. Basingstoke: Macmillan. Parapat, J. 1886 'Narodna bramba za časa turških bojev.' V: Jakob Sket, Slovensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol. Celovec: Tiskarna družbe sv. Mohorja. Str. 316–21. Podgrajski 1900 Naši narodni grehi: Kako bo z vojsko? Slovencem v svarilo in v pouk. Gorica: »Narodna tiskarna«. Prepeluh, Albin 1938 Pripombe k naši prevratni dobi. Ljubljana: Založba Univerzitetne tiskarne J. Blasnika nasl. Prijatelj, Ivan 1913 'Anton Aškerc.' V: Anton Aškerc, Aškerčeva čitanka. Praga: Založila Svobodna Misel. Str. 5–25. Renan, Ernest 1882 Qu-est-ce qu’une nation?: Conférence fait en Sorbonne, le 11 Mars 1882. Paris: Calman Lévy. Rigney, Ann in Joep Leerssen 2014 'Introduction: Fanning out from Shakespeare.' V: Commemorating Writers in Nineteenth-Century Europe: Nation-Building and Centenary Fever. Joep Leerssen in Ann Rigney, ur. Basingstoke: Palgrave Ma- cmillan. Str. 1–23. R. N. B. (Robert Nisbet Bain). 1911. Matthias I., Hunyadi. V: The Encyclopædia britan- nica: Eleventh Edition: Volume XVII, Lord Chamberlain to Mecklenburg. Cam- bridge: at the University Press. Str. 900–1. Rutar, Simon 1879 'Kralj Matjaž v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkih.' Zvon (5)9: 138–9, 5(10): 148–51, 5(12): 184–7, 5(13): 200–2, 5(14): 214–9. 1886 'Ivan Kacijanar.' V: Jakob Sket, Slovensko berilo za peti in šesti razred sre- dnjih šol. Celovec: Tiskarna družbe sv. Mohorja. Str. 322–7. S–n 1877 'Naša politična malomarnost.' Slovenski narod, 16. 6., str. 2. Sanov, Nare 1913 'Misli o našem narodnem problemu.' Preporod, 1. 3., str. 1–2. Scheinigg, J. 1886 'Narodna pesen – zrcalo narodnega života.' V: Jakob Sket, Slovensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol. Celovec: Tiskarna družbe sv. Mohorja. Str. 104–11. Shafer, Boyd C. 1972 Faces of Nationalism: New Realities and Old Myths. New York: Harcourt Brace Jovanovich. Sket, Jakob 1886 Slovensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol. Celovec: Tiskarna družbe sv. Mohorja. Kralj Matjaž in transformativna 87 moč domišljije Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 87 22.10.2019 11:03:25 Smith, Anthony 1999 Myths and Memories of the Nation. Oxford: Oxford University Press. Sperans [Edvard Kardelj] 1939 Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Ljubljana: Naša založba. Stanonik, Marija 1993 'Inverzija Matjaževega mita.' V: Marija Stanonik, »Na tleh leže slovenstva stebri stari«: Poezija konteksta II. Ljubljana: Društvo za preučeva- nje zgodovine, literature in antropologije (Borec 45(8–9–10)). Str. 920–3. Šalamun, H. O. 1896 'Ptuj: (Krajepisno-zgodovinska črtica).' Dom in svet 9(10): 408–11. Teptani, Ivan 1918 'Vera, upanje, ljubezen.' V: Koledar šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1919. Ljubljana: Izdalo in založilo vodstvo. Str. 22–8. Terstenjak, Davorin 1857 'Novo leto 1824.' Novice gospodarske, obertnijske in národske, 3. 1., str. 2–3. 1861 'Mythologične drobtine.' Slovenski glasnik 4(12): 60–1. –th. 1932 'Kralj Matjaž in Slovenci.' Jutro, 18. 8., str. 3–4. Trdina, Janez 1866 Zgodovina slovenskega národa. Ljubljana: Matica slovenska. 1987 Podobe prednikov: Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870–1879: 27 zvez- kov rokopisa v 3 knjigah. Igor Kramberger in Snežana Štabi, ur. Ljubljana: Krt (Krt; 30, 31, 32). Vošnjak, Bogumil 1919 'Domovini.' Slovenec, 7. 1., str. 1. Wendel, Hermann 1925 Der Kampf der Südslawen um Freiheit und Einheit. Frankfurt am Main: Frankfurter-Sociatäts. Zavojšček, J. 1863 'Kaj se v Križmanovem prerokovanji poveduje o kralju Matjažu.' No- vice gospodarske, obrtniške in narodne, 28. 10., str. 348–9. Zerubavel, Yael 1994 'The Historic, the Legendary, and the Incredible: Invented Tra- dition and Collective Memory in Israel.' V: Commemorations: The Politics of National Identity. John R. Gillis, ur. Princeton: Princeton University Press. Str. 105–23. Zulaika, Joseba in William A. Douglas 1996 Terror and Taboo: The Follies, Fables, and Faces of Terrorism. New York: Routledge. Zupanič, Niko 1902 'Jugoslovanska romantika.' Ljubljanski zvon 22(12): 832–9. Božidar Jezernik 88 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 88 22.10.2019 11:03:25 Lepa Vida in Kralj Matjaž: Prek arhetipizacije v kanonizacijo* Marjetka Golež Kaučič UVOD Namen razpraveje pokazati, kako lahko ljudsko pesem interpretiramo tudi s pomočjo Jungove teorije arhetipov in njihovih simbolnih repre- zentacij, to teorijo lahko uporabimo tudi pri interpretaciji folklore. Ob tem skušamo ugotoviti, ali Lepa Vida in Kralj Matjaž,1 kakor nastopa- ta v ljudskih pesmih, pripovedih in literarnih delih, res ustrezata vsem merilom, da sta postala folklorna ali kulturna junaka. Poleg tega pa je * Poglavje je bilo pripravljeno v okviru raziskovalnega programa Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture (P6-0111), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 1 Besedilo je predelano in skrajšano poglavje »Arhetipi v slovenski baladni tradiciji in njihove simbolne reprezentacije« iz knjige Slovenska ljudska balada (Golež Kaučič 2018: 69–89). 89 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 89 22.10.2019 11:03:25 treba upoštevati, da zaradi kontinuirane kanonizacije, ki se dogaja z literarizacijo in nenehnim polisemičnim spreminjanjem in vstopanjem v prostor kulture, literature in družbe, ohranjata in celo pridobivata status t. i. mitičnih osebnosti ali pa sta podvržena demitizaciji. Kdaj junak ali junakinja to sploh postaneta? Je junak/junakinja oseba, ki jo je občudovalo veliko ljudi v številnih krajih ali celo nacional- ni tradiciji? Ali pa je to oseba, resnični ali fiktivni ali celo mitološki lik, ki je dobil takšne atribute, da so se močno vtisnili v spomin naroda ali večje skupine ljudi, ter nastopa v večjem številu ljudskih pesmi, pripove- di, skratka v folklori, ob tem pa tudi v literaturi, umetnosti in celo filmu? Po ugotovitvah Zmaga Šmitka naj bi bilo »za ljudske junake na splošno značilno prav to, da niso nikoli povsem počlovečeni, podomačeni in ne dani 'od našega sveta', naj bo to po rojstvu, usodi, značaju, telesni podobi in sposobnostih in še po čem. Zato so vedno na takšen ali drugačen način posredniki med našim in 'onim' svetom« (Šmitek 2009: 128‒9). Evrop- ski in ameriški raziskovalci opredeljujejo folklornega ali kulturnega ju- naka po različnih merilih, ki jim mora ustrezati, in tako so, na primer, vsi med folklorne junake uvrstili kralja Arturja (Aarne in Thompson 1987, po Garry in El-Shamy 2005: 10‒2). Prizadevali so si poiskati univerzalne vzorce, po katerih bi lahko folklorne like definirali kot junake, ne glede na nacionalne tradicije, in postaviti merila, po katerih bi prepoznali fol- klornega junaka; med njimi na primer Otto Rank v delu The Myth of the Birth of the Hero (1914 [1909]) in Lord Raglan v The Hero: A Study in Tradition, Myth, and Drama (1936). Slednji je postavil 22 značilnosti zgodbe lika, ki postane junak (Raglan 1934: 212–3). Ena od njih je tudi junakov odhod navzdol, v podzemlje, in ta naj bi po teoriji arhetipov Gustava Junga pomenil sestop v temno kraljestvo nezavednega (Spivack 1988: 363; primerjaj Jung idr. 2002 [1964]: 112–30). Zato je Kralj Matjaž lahko arhetipni folklorni junak – in tudi po Jungu arhetip junaka: upodobljen je z mečem kot simbolom fizične moči, ima modrost, ko se kaže kot zvijačni junak ali ko po sestopu v votlino čaka, da bo vzniknil v svet in premagal zlo. Lepa Vida pa deluje kot junakinja, kot arhetip velike matere, ki se žrtvuje, deluje zato, da bi pomagala svojemu otroku, možu. Čeprav postane žrtev prevare, se rešuje s tem, da se bodisi vrže v morje ali pa se poveže s soncem kot sim- bolom aktivnega, se vrne domov in tako reši otroka in moža. Sloven- ski junak Kralj Matjaž aktivno deluje v različnih prostorih, na poljih, travnikih, ob veliki vodi (Donavi), pasivno pa je v ječi in votlini. Lepa Vida pa je najprej na obrežjih morja ali reke, nato pa stopi v barko, ki jo odpelje v daljne kraje, ali skoči v morje. Vse to so lahko tudi sanjski prostori, ki še pritrjujejo domnevi o arhetipizaciji obeh likov, hkrati pa simbolni atributi, ki nastopajo ob obeh subjektih, potrjujejo tudi Marjetka Golež Kaučič 90 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 90 22.10.2019 11:03:25 njuno simbolno reprezentacijo. Po Jungu je lahko konj Kralja Matjaža simbol svobode, je pa seveda tudi realni konj, ki ga uporablja za ježo. Lepa Vida pa je obkrožena z naslednjimi simboli: barka, morje, sonce in luna – barka je simbol rešitve, sonce in luna pa sta Jungova alki- mistična simbola ega in podzavesti, luna tudi simbol za žensko (Jung 2017 [1944]: 92–5). Morje predstavlja brezmejnost, neskončnost, je vodni element, značilen za žensko (Kalnická 2003). Folklorni ali kulturni junak ali celo arhetip junaka, ki ga predstavlja Kralj Matjaž, temelji na zgodovinskem liku, vendar je zgodovinskost za njegovo ka- nonizacijo nepomembna. Fiktivni junak, ki pa ga kljub temu slavimo tudi s kipi ali drugimi znamenji, je dojet celo kot rešitelj. Njegovo žen- sko nasprotje je Lepa Vida. Njen lik je močno vtisnjen v literarno in kulturno okolje.2 ARHETIPI, ANIMA IN ANIMUS Arhetipi kot nadčasovne konstante, praslike, predeksistentne oblike ali mitološki motivi (»univerzalni paralelizem mitoloških motivov«), ki so skupni vsem rasam in vsem časovnim obdobjem, se po Jungu (1995) lahko manifestirajo v različnih simbolnih podobah v umetni- ških delih vseh časov, tudi v folklori, kjer ustvarjajo »določene duhov- ne forme« (nav. delo: 31). Arhetip je po Marie-Luise von Franz (1997: 17) t. i. »naravna konstanta« v človeški psihi, ki je na najprvotnejši način predstavljena v pravljici, po Jungu pa je arhetip pojem, ki je pove- zan z mitom in pravljico. Jung je za pravljice menil, »da so v prvi vrsti psihične manifestacije, ki izražajo bistvo duše […] želja po tem, da se zunanje čutno izkustvo asimilira v duševno dogajanje« (1995: 41, 42). Maud Bodkin, ki je Jungove ideje uporabila v interpretaciji literature, je arhetipe razumela kot »nenehne kulturne simbole, ki so se prena- šali skoz generacije v generacije prek folklore in literature« in jih je imenovala »arhetipne vzorce« (Bodkin 1934: 4; primerjaj Rupprecht 1997). Northrop Frye pa je v delu Anatomy of Criticism (1957) označil »iskanje arhetipov v literaturi za neke vrste literarno antropologijo« (po Brown in Rosenberg 1998: 20). Jung je arhetip označil takole: 2 Ali bi lahko folklornemu junaku ali junakinji nadeli sij svetosti, bi lahko postala kultur- ni svetnik ali svetnica? V raziskavi o kulturnih svetnikih in kanonizaciji sta pomemb- na »koncept kanonizacije« in »kulturnega spominjanja« (Dović 2011: 148; glej tudi Dović 2016: 23–45); obema ustrezata tako Kralj Matjaž kot Lepa Vida. Če pa bi morala ustrezati vsem merilom, ki jih navaja Dović, bi jim zadostil le Kralj Matjaž, a še to s pri- držki, medtem ko Lepa Vida nikakor ne. Lepa Vida in Kralj Matjaž: 91 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 91 22.10.2019 11:03:25 Pojem arhetipa, ki je neizogibni korelat ideje o kolektivnem neza- vednem, pomeni navzočnost določenih oblik v psihi, ki so povsod prisotne in razširjene. Mitološka raziskava jih imenuje »motivi«; v psihologiji primitivnih ljudstev ustrezajo pojmu Lévyja-Bruhla 're- presentitions collectives', na področju primerjalne religiologije pa sta jih Hubert in Mauss definirala kot 'kategorije imaginacije'. Adolf Ba- stian jih je že pred časom označil za 'elementarne misli' ali 'pramisli'? (Jung 1995: 25) Arhetipe je Jung primerjal z mogočnimi in stalnimi hudourni- škimi koriti: »Arhetip je kot stara vodna pot, po kateri je stoletja te- kla živa voda. Dolbeč si globoko korito. Čim dlje je voda tekla po tem koritu, tem verjetneje je, da se prej ali slej vrne v staro rečno strugo« (Jung 1986: 38–9). V knjigi Psihologija in alkimija pa: Prav tako pravzaprav ne vemo, iz česa bi bilo mogoče nazadnje izvesti arhetip, enako kot ne poznamo niti samega izvora duše. Pristojnost psihologije kot empirične znanosti sega le do ugotavljanja, ali sme- mo tip, ki ga najdemo v duši, na podlagi primerjalnega raziskovanja upravičeno označiti za, denimo, »božjo podobo« ali ne. S tem ni niti negativno niti pozitivno izrečeno karkoli o možnem božjem bivanju, prav tako kot arhetip »junaka« ne določa tudi njegovega obstoja. (Jung 2017: 25) Jung je menil, da lahko »folklorni, mitološki in zgodovinski material v prvi vrsti služi za dokaz enakih form psihičnega dogajanja v prostoru in času« (Jung 1995: 173). Te forme so se tako kot arhetipi prenašale skoz dolga časovna obdobja. Arhetipi, ki izhajajo iz sanj ali ne- zavednega, se lahko konkretizirajo v folklori oziroma so folklorni arheti- pi. T. i. arhetipne zgodbe izvirajo iz dejavne imaginacije posameznikov v različnih skupnostih in četudi arhetipna zgodba prihaja od posamezni- ka, mora biti skupna celotnemu kolektivu, kajti drugače v t. i. kolektiv- nem spominu ne bi obstala (Halbwachs 2001 [1925]: 85). Jung je med drugim tudi zapisal: »Arhetip je težnja, da se oblikujejo različne upodo- bitve enega in istega motiva – reprezentacije, ki se lahko v podrobnostih razlikujejo, a pri tem ohranjajo skupni osnovni vzorec« (Jung idr. 2002: 69). Zato se moramo vprašati, ali je kolektivno nezavedno potemtakem esenca za ustvarjanje kolektivnega spomina in so vsebine kolektivnega nezavednega arhetipi – t. i. obči vzorci, osebno nezavedno pa esenca in- dividualnega spomina, ki lahko tvori posamične simbolne reprezentacije arhetipa, ki so nato v folklori variante? In v njih so junaki in junakinje predstavljeni v različnih simbolnih poosebitvah. Kralj Matjaž je bodisi zvijačni junak ali junak v ječi ali pa spi in je dojet kot rešitelj, skoraj bog. Kot nekakšen zgodovinski prototip Marjetka Golež Kaučič 92 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 92 22.10.2019 11:03:25 Matjaža je Matija Korvin slovel po tem, da je ščitil kmete pred izkori- ščanjem s strani plemstva. Kralj Matjaž je povezan tudi s koncem sveta in z novo zlato dobo, ko ne bo več izkoriščanja in bosta nastopila mir in blaginja. Arhetip modreca se je v slovenskem okolju spojil s slovenskim hrepenenjem po osvoboditvi naroda in samostojnosti: »v družbeno- političnem kot tudi v splošnem človeškem smislu« (Lukács 2006: 93–101). Hrepenenje po boljšem, po svobodi je torej skupno obema likoma, junaku in junakinji – Kralju Matjažu in Lepi Vidi. Oba lahko gledamo iz vidika poosebljenja takega ali drugačnega hrepenenja, gre torej za to, da najdemo v slovenski folklori močna prototipa anime in animusa, ki drug v drugega vstopata in izstopata. Jung je najprej opredelil animo kot žensko v moškem principu, animus pa kot moško v ženskem (kot duh v ženskem), a tudi kot arhe- tip ženske in arhetip moškega v širšem smislu (Jung idr. 2002: 179). Bolj se je posvetil animi, saj je ta zanj naravni arhetip, praviloma proji- ciran v ženske. Je arhetip življenja nasploh (Jung 1995: 70). Če pa po- gledamo animo v Kralju Matjažu kot žensko prvino v moškem, potem pasivnost junaka ni več nenavadna, z animusom v Lepi Vidi pa je njena akcija razumljivejša. Von Franz je menila: Prek svojega animusa ženska začuti globlje procese svojega osebnega, pa tudi kulturnega objektivnega položaja in najde pot k intenzivneje- šemu duhovnemu pogledu na življenje. To seveda pomeni, da je njen animus prenehal zastopati večno resnična splošna prepričanja. (Jung idr. 2002: 197) Arhetipa moškega in ženske (animus, anima) v baladah Kralj Matjaž (SLP 1/3, 5 = SLP 1 1970: 18–26, 28–51) in Lepa Vida (SLP 5/244 = SLP 5 2007: 73–90 ) gledamo v širšem, ne ozkem jungovskem smislu. Junak kot arhetipni simbol in kot moški princip se v sloven- ski baladni tradiciji pojavlja v več likih (Lambergar kot predstavnik slovenske aristokracije, Ravbar, Lavdon idr.). Najpogostejši arhetipni junak je Kralj Matjaž, ki predstavlja animusa, lahko pa tudi premetene- ga, izkušenega junaka, je arhetip starega modreca ali smisla. Je junak, ki rešuje druge predvsem s svojo modrostjo, manj z močjo. Kralj Matjaž je pridobil simbolno razsežnost nadjunaka, tistega, ki bo Slovence rešil iz tisočletnega suženjstva pod različnimi oblastmi. Gre za personifika- cijo arhetipa. Stari kralj je razširjen simbol, v našem primeru ta kralj v mitologiji Slovencev spi in ko se bo prebudil, bo Slovenec prost in ne več podložnik tujcu. Je animus, moški pol v nasprotju z ženskim, predstavljenim v arhetipu ženske anime, ki je v slovenskih baladah upodobljena kot Lepa Vida, to je ženska, ki je v ljudski pesmi žrtev ugrabitve Saracenov, a je pozneje dobila simbolno arhetipizacijo v Lepa Vida in Kralj Matjaž: 93 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 93 22.10.2019 11:03:25 podobi nezadovoljne in trpeče ženske, ki hrepeni po tujini, v sodobni reprezentaciji v podobi aleksandrinke. Iz perspektive anime v moškem in animusa v ženski lahko in- terpretiramo tudi oba slovenska lika: Kralja Matjaža, ki kot animus z animo reši Alenčico pred tujimi osvajalci, in Lepo Vido, ki zatre svojo animo in se odloči za moški princip, ko odide s hrepenenjem po bolj- šem življenju – še posebej, ko je anima personificirana v Lepih Vidah aleksandrinkah, ki so svoj ženski princip zatajile v dobro boljšega ži- vljenja svojih bližnjih. Tako Kralj Matjaž kot Lepa Vida sta v slovenskem izročilu izra- žena tudi v t. i. nacionalni simboliki: v spreminjajoči se kulturni dina- miki presegata prvotno semantično polje, postaneta polivalentna ter vstopata v različne kulturne in družbene prostore. Tako postaneta tudi t. i. kulturni konstrukt sodobnega časa. To je močno vidno tako v fol- klorizaciji kot tudi pri literarizaciji obeh likov in zgodb, ki jima sledi- mo skoz različna literarno-zgodovinska obdobja v slovenski literaturi. Kralj Matjaž je lahko nekakšna manifestacija Očeta in Lepa Vida Ma- tere (Jung 1995: 94). Kralj Matjaž je v pesmi junak, ki rešuje Alenčico, v pripovedih pa je Kralj Matjaž speči indiferentni oče, ki ni aktiven, temveč pasiven, zato se zdi, da narod čaka na njegovo prebujenje, med- tem ko je mati v prasliki Lepe Vide dejavna, nekaj stori, pa četudi gre za zapuščanje. Variantni niz posamičnega tipa ljudske pesmi, ki je odprt, in »pogojno variantni« niz metatekstov, ki je odprt v drugo smer (po- sebej tistih, ki nosijo v snovni zasnovi mit, na primer nacionalni mit), skupaj sestavljata del simbolne tkanine mitološkega in nacionalnega, a celo demitizacijo. Prav zadnji pesmi v obeh obravnavanih medbese- dilnih nizih najnazorneje kažeta na to, da mit v nekem obdobju izgu- bi skrivnostno ozadje, ko arhetipni lik postane glasnik razlepotenega sveta kapitalističnega porabništva. Ker je folklorni arhetipski junak poznan po vsej Sloveniji (ne glede na to, kako je razumljen), je zaradi kanonizacije popularizacija še vedno aktualna. ŽENSKI ARHETIPNI VARIANTNI NIZ PESMI LEPA VIDA Preden sploh lahko govorimo o arhetipih v ljudskih pesmih in pripo- vedih, moramo ob njihovem razkrivanju upoštevati dinamične proce- se v folklori (Toelken 1996: 413; primerjaj Campbell 2007 [1949]). To pomeni, da ne analiziramo le ene variante (ali celo arheteksta), pač pa vse dosegljive variante obravnavanega tipa. Šele na tej podla- gi je uporaba teorije arhetipov v folklori lahko plodna. Ali kot pravi Marjetka Golež Kaučič 94 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 94 22.10.2019 11:03:25 Toelken: »Šele takrat, ko bodo vodilni pisci tega področja popolnoma seznanjeni z raziskavami variant in tipov pesmi, bi diskusija res lahko postala zanimiva« (nav. delo: 415). Razprav s poglobljeno analizo pesmi in subjekta pesmi o fol- klorni nacionalni junakinji na podlagi arhetipov je bilo malo. V slo- venskih folklorističnih in etnoloških raziskavah gre večinoma za bolj ali manj osamljene poskuse uporabe jungovske psihologije in arheti- pov (anime in animusa) v folklori. S tem sta se na primeru Lepe Vide delno spoprijela Damjan Ovsec (1998) in Marija Stanonik (2008: 233–8).3 Oba sta obravnavala le eno varianto ali iskala neko skupinsko vsebinsko jedro ter na tej podlagi preverjala možnost arhetipizacije v pesemskem tipu, vendar sta zaradi neupoštevanja variantne dinamike pesmi ostala pri enoznačni interpretaciji. O ljudski pesmi s tem naslovom je bilo že mnogo napisanega (na primer, Grafenauer 1943: 19; Pogačnik 1988: 17–41; SLP 5 2007: 73–90). Ivan Grafenauer je spremljal ljudski motiv ugrabljene žene v treh inačicah in raziskal izvire motiva, Jože Pogačnik pa je spremljal lepovidenski motiv v slovenski literaturi. S tem motivom se je ukvarjala tudi Irena Avsenik Nabergoj (2010, 2014), Milko Matičetov (2009: 24) pa je v objavil kočevsko varianto Lepe Vide z imenom Lepa Mare. Za Lepo Vido je Anton Trstenjak (1989: 585–7) menil, da je »podo- ba matere mučenice in je v njenem ozadju nevrotični kompleks sloven- skega človeka«. Je to razdvojenost med domom in tujino, med tam in tukaj ali med vsakdanjostjo in drugačnostjo in večnim hrepenenjem po boljšem, ki pa se izkaže za slabše? Trstenjakov pogled je enoznačen, stereotipen in ne upošteva razvoja lika Lepe Vide. Posplošuje ženski princip, ki odseva v pesmi, in lik nacionalnega značaja slovenskega člo- veka s pridihom patriarhalnosti. Zato vsak odmik od stereotipa ali po- dobe ženske že ustvarja prostor za drugačno interpretacijo Lepe Vide. Kaj predstavlja Lepa Vida, če jo opazujemo kot animus v animi, mo- ško načelo v ženskem? Tako ni osvetljena samo materinska mučenica, temveč dejavna ženska, ki želi pomagati svojemu otroku in se poda na neznano pot. Animus v ženski postaja dejavni duh, ki Lepo Vido vodi iz znanega v neznano. Kaj pa Lepa Vida zares upodablja, lahko razberemo iz variantne- ga niza pesemskega tipa Lepa Vida. Če pogledamo variantni niz, obja- vljen v zbirki Slovenske ljudske pesmi (SLP 5/244/1–11 = SLP 5 2007: 73–86), vidimo, da je ženski arhetip kot anima doživljal nenehne spre- membe glede na realizacijo lepovidenskega motiva, ki je nato vplival na 3 Z arhetipi se je v magistrski nalogi ukvarjala tudi avtorica te razprave (Golež Kaučič 1989); primerjaj še Gantar (2003) in Brezovnik (2014). Lepa Vida in Kralj Matjaž: 95 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 95 22.10.2019 11:03:26 samo zgodbo in na podobo Lepe Vide. V prvih dveh variantah se njeno hrepenenje po drugačnem ob uresničitvi kmalu sprevrže v nasprotno hrepenenje po dragih in domu in Lepa Vida se z nekakšno molitvijo obrača k transcendenci v obliki lune in sonca. V prvi varianti sta na raz- plet vplivala prostovoljni odhod in nato kesanje, vendar je razplet ne- srečen; Lepa Vida ostane nekje drugje (v španski deželi, to je oddaljeni, pa tudi v resnični deželi, kjer so živeli Saraceni ali Mavri): Le z mano, z mano, lepa Vida / u špansko deželo! / Pote je poslala španska kraljica. / Ne boš druzga delala, / kakor bele postle postilala / ino boš dojila / španskiga kraljiča. (SLP 5 2007: 73) Kljub temu, da se obrača k soncu in luni in da izve o tragični usodi otroka in moža, pa ne najde animusa v soncu, le animo v luni, kar pomeni pasivnost in vdanost v usodo. Toda že v drugi varianti se okoliščine spremenijo, saj sta v središču prevara in nato srečna vrnitev. Druga varianta tematizira obračanje Lepe Vide k soncu, k ani- musu, ali celo vstop animusa v animo, saj izkazuje neke vrste aktivnost, simbolno reprezentacijo lune (Kropej 2003: 137).4 Vida je bila v tej vari- anti že dekla »za-murčku«, takrat je bila lepa, zdaj pa se je njen položaj spremenil: ima bolno dete in hudega moža in »za-murček« ji ponudi kadilo, ki bi ji lahko pomagalo. Vida privoli, nato pa se hitro pokesa in sprašuje belo luno o svojih domačih. Luna jo napoti k soncu, k animusu, da bi ji povedalo, kaj se godi na njenem domu. Zato prosi sonce, naj jo odpelje domov. Eno hrepenenje je zamenjala z drugim, pripravljena je prehoditi pot v neznano, da bi jo sonce le pripeljalo domov. To se uresni- či, a ne vemo, kaj to pomeni, je to res dom ali pa onstranstvo: Komaj je to pričakala, / gori je prišla rumena zarja, / za rumeno zar- jo pa rumeno sonce. / »Jaz tebe vprašam, / kako je zdaj na mojmu domu?« / »Tvoje dete pri kraj morja gori in doli teče / na svojo ljubo mater kliče.« // Nato je sonce prosila: »Sonce, naj grem s taboj domu. « […] (Sonce jo je pripeljalo na dom.) (SLP 5 2007: 74) Sklepni pristavek je lahko zapisovalčev, saj se pesem navadno ne konča s trditvijo, ki je ne izreče junak pesmi. Jung v knjigi Psiholo- gija in alkimija prikaže sanjsko podobo ženske, ki stoji na globusu in moli k Soncu, kar po njegovem upodablja animo kot reprezentacijo nezavednega, medtem ko je sonce simbol izvira življenja in človekove dokončne celovitosti. Po njegovem mnenju bi lahko bilo Sonce antični simbol ali pa tudi simbol Kristusa (Jung 2017: 92–4). 4 Je sonce mitološki sončni junak, ki Vido kot potujočo luno pripelje domov? Morda, vendar se večina starejših raziskovalcev pesemskega izročila, ki so uredili prvo knjigo Slovenskih ljudskih pesmi, s tem ni strinjala. Prav tako so zanikali tudi mitološkost Kralja Matjaža (SLP 1 1970: XXI). Marjetka Golež Kaučič 96 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 96 22.10.2019 11:03:26 Coniunctio solis et lunae (Bela devica stoji na luni).5 Je torej Lepa Vida anima, ki se obrača k animusu? Je spraševa- nje sonca, kje so njeni dragi, pravzaprav nekakšna molitev, po kateri jo sonce v eni od variant srečno pripelje domov? V tretji varianti sta v središču prevara in samomor, kar pomeni, da Vida verjame ugrabitelju, da ima neko zdravilno korenje - koren lečen, kar se naposled pokaže za prevaro, zato ji ne preostane drugega, kakor da stori samomor, saj se zaveda, da otroka ne bo več videla. Tu je torej anima - mati: Vida je pa svet križ striva, / na sred murja je noter skočiva (SLP 5 2007: 75). V četrti varianti so prav tako prevara, tožba in samomor; želja po zdravilu za otroka jo pelje na barko, a se sprevrže v bridko spoznanje o prevari in ugrabitvi s prevaro ter o tem, da otroka ne bo več nikoli videla, kar jo požene v samomor. V tej varianti ni starega moža, temveč ima le dete in starega očeta, ki ji očita nezakonsko dete. Potem imam starga očeta, / k me noč in dan on zmeraj krega! Zato gre v barko, a se kmalu ove, da: Oh, kaj bo dete zdej počelo, / k na bo mater več imelo! (prav tam), zato naredi samomor, saj se zave, da otrok ne bo preživel. V peti vari- anti gre zgolj za fragment, enako tudi v šesti. V sedmi sta v vsebinskem središču prevara in nesrečna Vidina usoda. V njej ni starega moža, pač pa sta mladi mož in jokajoči se sin. Vida je tu anima, ki sprašuje luno, zvezde in sonce o sinovi usodi. Gre za trikratno spraševanje vesolja, ki 5 Coniunctio solis et lunae, avtor je Trismosin,Splendor Solis (1582). Spletni vir: ; objavljeno tudi v Jung 2017: 93. Lepa Vida in Kralj Matjaž: 97 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 97 22.10.2019 11:03:26 ga predstavljajo planeti, gre tudi za njeno večno potovanje z barko, saj izve, da se njen sin ženi. Na tuje jo je pognala želja po zdravilu za otro- ka, a v zadnjih verzih izvemo, da njenemu potovanju ni konca. V rezi- janskem izročilu je opazen tudi neke vrste animizem, pogovor z živimi bitji in naravo, ki je zanje živa, živi so tudi luna, sonce in zvezde. Lepa Vida je torej odšla za vedno, zanjo ni vrnitve, le hrepenenje po domu. V osmi varianti so prevara, vrnitev domov in sinova smrt. V tej različici ne gre za Saracena, njen ljubi je bil mornar, a ga je zamenjala za čevljar- ja, nato pa je ponovno prišel ponjo in jo s prevaro zvabil na barko. Ko luno, zvezde in sonce prosi za odgovor na vprašanje, kaj je z otrokom in možem, se je mornar usmili in jo odpelje domov, tam pa je priča smrti otroka. Sklep pesmi je nenavaden, saj: Ko je prišla domov, se je njen mož jezil in rekel: »Da nikoli več ne greš prat k morju. « (SLP 5 2007: 83, op. 5) V deveti varianti so prav tako tematizirani prevara, smrt sina in čas, ki ga je Lena preživela na svojem popotovanju za rešitev bolnega otroka: Kje si bila, Lena, / tri leta na morju? (nav. delo: 84). 10. in 11. varianta sta samo fragmenta. V vseh variantah prevara sproži tragično dogajanje (le v eni je konec srečen), Lepa Vida je kot anima pravzaprav v vseh različicah arhetip matere, a tudi dejavne ženske, ki išče možnost, da bi z vstopom na barko vstopila v drugačno resničnost. Kanonizacija lepovidenskega lika se je začela s Prešernom, ki je na ljudsko matrico zapisal hrepenenjsko razsežnost. Za analizo tega medbesedilnega niza oziroma literarizacije je pomembno, da se je Prešeren, ki je s prepesnitvijo motiva prvi na pergament palimp- sestno zarisal medbesedilno predlogo ali metatekst, navezal prav na ta drugi, hrepenenjski, tip motiva. Kajti vsi naslednji metateksti se večinoma s posredno optiko Prešernove pesmi dotikajo ljudske Lepe Vide. Tako besedilo v mreži medbesedilnih komunikacij aktivno prehaja časovna in stilna obdobja ter vdira v nove literarne stvaritve na podlagi mitološkega ozadja neke stvaritve, ki je v tem primeru lah- ko ena od ljudskih različic. Za medbesedilni niz pomemben drugi tip tega motiva, ko za- -morec odpelje ženo mater na Špansko in ta tam postane dojilja špan- skemu kraljeviču. Vse literarizacije so nastale na podlagi Prešernove prepesnitve ljudske pesmi in jih ne bomo navajali, saj je bil ta medbe- sedilni niz že obsežno obdelan (Golež Kaučič 2003: 115–29). V na- daljevanju naj bo opozorjeno le na zadnji besedili v nizu, in sicer na pesem »Lepa Vida« Janija Oswalda in pesem Andreja Rozmana Roze »Lepa Vida v akciji«, ki je dobila tudi stripovsko obliko (Rozman in Kociper 2015). Oba avtorja demitizirata, sekularizirata in povsakdanjita lepo- videnski lik. Oswaldova Lepa Vida je izrazit postmodernistični poskus Marjetka Golež Kaučič 98 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 98 22.10.2019 11:03:26 montažnega igranja z besedami in pomeni, združevanja ljudskega z umetnim, petja z baladnostjo in popolne transformacije pomenov. Oswald (1994: 43) je v dveh dvovrstičnih kiticah združil pesem »Pa se sliš od svetga Vida zvon«, ki ni ljudska, marveč umetna, in je ve- činoma ljudski pevci ne pojejo, je pa poznana iz zborovskega petja, in balado o Lepi Vidi, ki jo vnese v pesem asociativno – naslov je kazalka in sintagma beautiful Vida. Refren ting tingel iz ljudske otroške pesmi »Sijaj, sijaj sončece« pretvori v think pink, ime izdelovalca oblačil; ra- dostno petje je spremenjeno v radostno nakupovanje. Značilnost pe- smi je nenehno združevanje besed iz vsaj dveh kodov: iz ljudskega in sodobnega sveta. Avtor vse besede združuje v kaotično celoto in skuša prav s to nesmiselnostjo pokazati podobo sodobnega časa, ko se vse meša – preteklost s sodobnostjo, tradicija z modernostjo, ko včasih po- samičnih prvin ni več mogoče medsebojno ločiti: Povej da se sliš dekle kej da se sliš / od svetga Vida vadi povej ej povej ali spiš/ // med drevesi vmes si ting tingel think pink / beautiful Vida. Nagelj terpentin (nav. delo). Ljudske odnosnice so v besedilu prilepljene ob sodobne kakor kolaž, pesem je izrazito referencialna, komunikativna, dialog z ljudsko je organiziran tako, da je ljudska odnosnica v njej prepoznavna, saj jo citira, premešča, transformira, izpušča in dodaja. Rozman v pesmi »Lepa Vida v akciji« (2010) podobno kakor Oswald tematizira porabniški diskurz, le da ga prostorsko postavi v Trst, kjer je doma trgovina in se je v času socializma kupovalo tisto, česar ni bilo na voljo v Sloveniji. Pesem je nekakšna travestija. Rozman že v prvi kitici sodobno Lepo Vido označi s nakupovanjem za dojenčka in za bolnega moža: Na en vroč dan v avgustu / lepa Vida v Trst je šla / po plenice za otroka / in tablete za moža. / In ko je vse to kupila, / si je v parku odpočila. Stereotip zamorca nato preslika v lik temnopoltega poslovneža, ki trži potovanja na tuje. Lepa Vida pa je prikazana skoz oči tega tujca: ima temne podočnjake in bleda / lica trudne lepotice,/ ki ob sebi ima plenice. Takoj ji ponudi službo dojilje, za kar bi dobila do- bro plačo, lahko bi jo poslala domov in s tem rešila svoj gmotni položaj ter poskrbela za otroka in moža. Lepa Vida sprejme ponudbo: Vida nič ne premišljuje / Ker doma je vedno huje - dete joče noč in dan, / mož, brez službe in bolan, / je ostal še brez podpore, / ona tega več ne zmore ‒/ in se hipoma odloči. Rozman s tem upodobi sodobno Lepo Vido, njen socialni in družinski položaj, njeno žrtvovanje oziroma delovanje, pa- sivnost moškega. Tragedijo njenega življenja nato omili s humorjem, ko Vida ni uspešna pri telefonskih klicih domov: mobilna linija moža / pa kot da drugega ne zna / in Vido vsakokrat poziva: »Številka je ne- dosegljiva – / Prosim, pokličite pozneje!« Kaj se je zgodilo z otrokom in možem, je v današnjih razmerah, po Rozmanovo, vsakdanja tragedija, Lepa Vida in Kralj Matjaž: 99 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 99 22.10.2019 11:03:26 ki pa bi jo bilo mogoče preprečiti, če bi bila Vida boljša porabnica: Mi pa naj rečemo le to, / da bi do tega ne prišlo, / če lepa Vida bi bila / naša mobi uporabnica (nav. delo: 53‒7). Pesem je nato dobila tudi stripo- vsko obliko, ki je še bolj razlepotila ljudsko balado, a jo je prav zaradi tega povsakdanjenja ponovno vključila v sočasno kulturno in družbe- no resničnost. Vida je še vedno folklorna junakinja, še več, deluje prek animusa v sebi, je lik, ki v slovenskem nacionalnem prostoru rešuje ži- vljenjske stiske. Ni mučenica, čeprav trpi zaradi dela v tujini, a to nare- di zavestno in mora sprejeti tudi posledice. Sodobna Lepa Vida je ena izmed nas v svetu, ki ga kroji le kapital. Ni več le folklorna junakinja, ker aktivno deluje in prevzame odgovornost za družino, izrablja svoj močan animus in postane sodobna kulturna in družbena junakinja. MOŠKI ARHETIPNI JUNAK KRALJ MATJAŽ V DVEH PESEMSKIH VARIANTNIH NIZIH Kralj Matjaž je med strokovnjaki sprejet junak (Grafenauer 1951; Ma- tičetov 1958; Kropej 2003: 140–5; Kriza 1996–1998 idr.), ki naj bi nastal na podlagi zgodovinske osebnosti Matije Korvina. V tem okviru se ne bomo spraševali, ali je lik Kralja Matjaža zares nastal na podlagi zgodovinske osebnosti, temveč nas zanima, kako je ta junak simbol- no predstavljen kot moški arhetip. Omeniti pa je primerno, da je že Zmaga Kumer menila da »[z]a nobeno slovensko pripovedno pesem z imenom Kralja Matjaža ne moremo reči, da je nastala neposredno ob naslonitvi na zgodovinsko osebnost ogrskega kralja, marveč je nje- govo ime vselej pozneje prišlo v besedilo« (Kumer 1984: 22). Je pa Kralj Matjaž postal tipološki lik – arhetip starega modrega kralja, ki je v slovenskem pripovednem izročilu kanoniziran kot pasiven, odtujen in neprebujen, kar pa ne velja za pesemsko izročilo. Prav obe pesmi – »Kralj Matjaž rešen iz ječe« (SLP 1 1970: 28–51) in »Kralj Matjaž reši ugrabljeno nevesto« (SLP 1 1970: 18–26) –, v katerih je omenjen, pričata, da je prototip starega, modrega kralja, zvijačen in aktiven. Zato je pomembno analizirati oba niza in pokazati dinamiko v oblikovanju in spreminjanju subjekta pesmi. 1. Variantni niz Kralj Matjaž reši svojo ugrabljeno ženo V prvi varianti se Kralj Matjaž oženi z Alenčico, predstavlja se kot moder vladar in mož (animus), ki rešuje ugrabljeno ženo kot animo, ženski pol v sebi in zunaj sebe. Jung v starem možu ali kralju vidi Marjetka Golež Kaučič 100 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 100 22.10.2019 11:03:26 nosilca znanja, refleksije, vpogleda, modrosti, bistrosti in intuicije na eni strani, na drugi pa njegove moralne vrline, kakršni sta dobrosrč- nost in pripravljenost, da pomaga. Navedeno po Jungovem mnenju naredi njegov »duhovni« značaj precej preprost (Jung 1980 [1945]: 222). Pesem konkretizira tipološki lik junaka kot modrega kralja, ki je lahko star ali pa tudi ne, a ima vse naštete lastnosti. V prvi varianti rešuje Alenčico z modrostjo: Na konjča, konjča kral Matjaž! / Kaj ptuje stvari v čislu imaš, / dežele meriš druge vse, / na mir pustiš pa sam svoje! / Lej tvoja ni še merjena, / kralica ti je uplenena: Turčini hud prijahali, / Alenčico tebi uplenili (SLP 1 1970: 18). Arhetip modre- ga starega moža je tematiziran v Kralju Matjažu, in sicer tako, da za rešitev Alenčice uporabi več zvijač: obleče se po turško, gre v turško deželo, kjer jo odkupi za ples, in nato zbeži. Za rešitev uporabi še eno zvijačo, tako da narobe podkuje konja: Matjaž mu reče: »Kaj ti dam? / De turški kujež si, poznam, / brž konja zbosi, preobuj, / narobe podkve mu prekuj!« (nav. delo: 19). V drugi varianti je v ospredju fizična moč, ki jo uporabi star mo- dri kralj kot arhetip moža, animusa s fizično močjo: Matjaž pa zdrkne gorta v grad, / da šibe z oken skačlaja. / Kumej duri je odprw, / je že v jispe peč podrw. / Koj turšći kralj gavari, / ki per visoćej mizi sedi: »Koj si, junak, tako srdit?« (SLP 1 1970: 20) Ko rešuje Alenko, animo zunaj sebe in v sebi, ponovno uporabi fizično moč: Drž se, Lenka, na lieva stran, / jaz bom sekow na pravo stran (prav tam). Ima pravzaprav nad- naravno moč, saj lahko pokonča glavnino turške vojske: Šwa je vojska vsa za njim, / turška vojska vsa za njim: / sa ležale gwave za njim, /kakor snopje za ženjicami (prav tam) V tretji varianti je spet v ospredju zvijača modrega kralja, ki ga oblečejo v Turka, da gre reševat ugrabljeno Lenči- co, gre v turško deželo, plača za ples z njo in se ji razkrije: Jaz sem kralič tam doma, / k so v bielam hradi line tri, / k so v bielam hradi line tri, / v anej si že stawa ti (nav. delo: 22). Nato pa uporabi tudi fizično moč, ko na konju z mečem seka po turških glavah, a enega pusti živeti: Da boš mow poviedati, / kak Matjaž je korenjak, / kak Matjaž je korenjak, / med vami ni nobeden tak! (prav tam). V četrti varianti premaga turškega cesarja, ki nato ugrabi Lenko. Matjaž se preobleče v meniha, ko jo gre reševat, zato je v ospredju pogum, in ko rešuje Lenko kot animo v sebi, ga ta spozna po zlatem prstanu kot simbolom kroga in zaveze: Tako mi ji Kral Matjaž govori: »To je prstan toj ino moj, / ki smo se midva poročali!« (SLP 1 1970: 23) Tudi v peti varianti sta tematizirani zvi- jačnost in fizična moč, ko se Kralj Matjaž obleče v turško oblačilo, gre v turško deželo, kamor je odpeljana Jelenčica. Nato plača za ples z njo ter na koncu pokaže svojo fizično moč: Se prot suncu zavrti, / devetim Turkom glava odleti. / Sam turški car se je pod mizum skriw […] »Mi Lepa Vida in Kralj Matjaž: 101 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 101 22.10.2019 11:03:26 smo ju vzeli s silinom vojskum, / on ju je z junačkom rukom: / zdaj nam je storiw velik špot!« (nav. delo: 24, 25). Šesta in sedma varianta pa sta le odlomka (nav. delo: 25). 2. Variantni niz Kralj Matjaž rešen iz ječe V tem tipu se rešitelj in rešena zamenjata, anima rešuje animusa v sebi: turško dekle, hči turškega cesarja, s slovenskim imenom Marjetica, re- šuje Kralja Matjaža iz ječe, in sicer tako, da uporabi pogum in zvija- čo: Naredila je velike gosti, / de je Turke vse upijanila / ino svojega očeta stariga. (SLP 1 1970: 28) Pokaže se, da je je modrejša od Matjaža, saj ukaže kovaču, naj prekuje konja narobe, nato pa prideta do Donave in Matjaž spet ni moder kralj, Marjetica ga po modrosti prekaša: Tako je rekel Kralj Matijaž: / »Kej bo zdej, Marjetica,/ k čez vodo ne moreva?« / Z roke je vrgla prstan zlat v Donovo, / potlej sta srečno preplavala (prav tam). Turkom svetuje, kako naj preplavajo Donavo: Kamne si na vrat pervežijte, / tud vi lohko vodo preplavate (prav tam). Seveda so se vsi utopili. Ko pa sta prišla v Matjažev grad, jo je Matjaž dal v zamož bratu. Marjetica je anima, ki predstavlja modrost in aktivnost z animusom v sebi. Druga varianta je zelo podobna. V rezijanskih variantah (SLP 1/5/3–8 = SLP 1 1970: 30–49) sta modrost in zvijačnost na strani ženske, animus je vstopil v animo, pridružila pa se je še fizična moč. Linčica Turkinčica6 je zmešala napoj in vsi so zaspali, tako da je lahko rešila Kralja Matjaža in se vanj zalju- bila. Kovaču je rekla, naj preokuje konja narobe in ko je zahteval denar, ga je s sabljo posekala. Nato je na mostu posekala vse stebre in jih na- mazala s smolo. Matjaž je zapiskal in zatrobil in vsa turška vojska se je potopila. Linčico je dal za ženo najmlajšemu sinu. Anima je vstopila v animus, žensko načelo se povezalo z moškim. Vse rezijanske variante so si zelo podobne, morda je nekaj posebnega šesta, saj v njej Linčica Turkinčica reši Matjaža skoz vrata v Franciji in potem skoz velik pre- dor, skoz katerega se pride na Ogrsko. Junak je vstopil v predor, šel je v nezavedno (animus in anima skupaj, povezana). Rešili sta ga modrost in fizična moč anime. Linčeco je naposled dal za ženo mlajšemu bratu. V varianti 8 (A, B, C) pa je namesto kralja Matjaža »Kawać, Kawać, wungarski krej« (SLP 1 1970: 47). Variantni pesemski niz lahko stoji tudi na začetku medbese- dilnega niza, ki to osrednje besedilo prenaša in transformira v raz- ličnih besedilih. Moški arhetipni medbesedilni niz Kralj Matjaž se v 6 V nekaterih zapisih tudi Linčeca Turkinčeca. Marjetka Golež Kaučič 102 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 102 22.10.2019 11:03:26 različnih literarnih delih v vseh literarno-zgodovinskih obdobjih v ne- posrednem izkustvu pojavlja kot personifikacija (Jung 1995: 75). Ker imajo arhetipi kot miti narodnozgodovinski značaj, jih najdemo pri vsakem posamezniku in so pri njem najmočnejši, saj realnost an- tropomorfizirajo najlažje tam, kjer je zavest najožja in najšibkejša ter lahko zato fantazija zunanjost sveta najlažje preseže. (Jung 1995: 96) Ta medbesedilni niz je drugačen od skupine prejšnjih, ker ima za prototekst tri različne vire: slovensko ljudsko pripovedno izročilo o Kralju Matjažu (tip C, več kot 85 pripovedk), ljudsko pesemsko iz- ročilo s pesmima »Kralj Matjaž reši svojo ugrabljeno ženo« (tip A: SLP 1/3 = SLP 1 1970: 18–26) in »Kralj Matjaž rešen iz ječe« (tip B: SLP 1/5–11 = SLP 1 1970: 28–51) ter še Prešernovo prepesnitev pesmi »Od Matjaža ogerskega kralja« kot sekundarne odnosnice. Medbesedilni niz z naslovom Kralj Matjaž je motivni medbesedilni niz, kjer je osnovno vezivo vseh metatekstov skupni lik in mitološko ozadje. Vsi predstavljajo mitološko mrežo besedil s t. i. moškim princi- pom ali arhetipom (glej Golež Kaučič 2003: 125–9). Niz sestavljajo: predloga/prototekst A: ljudska pesem »Kralj Matjaž reši svojo ugra- bljeno ženo« + predloga/prototekst B: ljudska pesem »Kralj Matjaž rešen iz ječe« + predloga/prototeksti C: pripovedke o Kralju Matjažu in niz pesemskih metatekstov.7 Med slednjimi sta zanimiva Oswaldov »Pod lipo« (1994) in Maje Haderlap »kralj matjaž obišče svojo vas« (2015). Besedilo je na ta način sprejeto v književni kanon. Zgodbe in pesmi o Kralju Matjažu so na neki način prešle v slovensko mitologijo, saj so postale mit, ko so izgubile svoje naravno okolje in ko niso bile več verjetne. Morda bi na koncu komentirali že omenjeni pesmi Janija Oswalda in Maje Haderlap. Prva tematizira Kralja Matjaža na povsem postmodernistični način. Kralj Matjaž ali King Lear, kakor ju pesnik »nelogično« so- postavlja, je junak, ki na Koroškem pleše prvi rej,8 vendar prvi rej pre- haja v »sedmi raj«, Matjaž ne dobi ničesar zastonj, ni več pomembna njegova mitološka razsežnost, danes je pomembna avtocesta. Na vi- dez besedilo učinkuje kot skrpucalo dvosmiselnih enot, ko pa pesem 7 Leta 2007 je izšel obsežen ep Pesem o Kralju Matjažu Bogdana Novaka, ki na podlagi ljudskih motivov razkriva mit o zgodovinskem in folklornem junaku. Po mnenju Tara- sa Kermaunerja (2007: 314) »Novak sporoča, da ostaja človek – v človeku – vse, kar je kdaj bil.« To pomeni, da je mogoče tudi z arhaičnim žanrom vstopiti v kulturni dialog s preteklostjo in obuditi arhetip modrega vladarja. 8 Pesem se navezuje na znamenito koroško šego plesanja prvega ali visokega reja v Ziljski dolini, ki spremlja obred štehvanja. Oswald kot koroški Slovenec to šego prav gotovo pozna in jo je namenoma vključil v pomenski sklop starega in novega. Lepa Vida in Kralj Matjaž: 103 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 103 22.10.2019 11:03:26 preberemo pozorno, vidimo, da vzporejanje izbranih besed, ki so lah- ko polivalentne, razkriva položaj slovenskega mitičnega junaka v real- nem sodobnem svetu: te prav nič ponoč pač no touch for no / roses my dear Kralj Matjaž or King Lear (Oswald 1994: 22). Besedilo je močno nasičeno z odnosnicami, besede zvenijo podobno, a pomenijo nekaj drugega, zato lahko rečemo, da je besedilo v jedru medbesedilnosti. Njegov dialog z ljudsko pesmijo je močno referencialen. Pesem odkri- va polisemijo in polifonijo na podlagi ljudskega. Maja Haderlap junaka Kralja Matjaža, ki je »stari kralj«, izpusti iz gore, da bi ugotovil, kaj se dogaja v njegovi vasi. Očitno je vas tam nekje na avstrijskem Koroškem, saj pozdravlja svoje državljane v tem in onem jeziku; vladar torej živi v diglosiji, kar kaže na to, da pesnica ak- tualizira okolje, v katero je vstopil kralj. Tudi pesnica vse, kar vidi kralj, posodobi in povsakdanji. Vaški župan mu predstavi novosti: Tudi / svoje vrtove krasimo s / pisanimi girlandami, / je iznesel župan. Iz naših grobov / so, vidite, spoštovani kralj, nastali travniki za sončenje. (Haderlap 2015: 76) Pesnica nato s pravo mero ironije razbije svetost vasi, v katero vstopa kralj, in tudi neumnosti, ki jih prinaša današnji porabniški čas: Vsak / mesec z ognjemetom / počastimo napredek. / vaška godba igra skladbe o severnem / in južnem tečaju, govorimo tudi skupni jezik / in nadeli smo si nova imena. Meni je zdaj / na primer ime optimator / rekreacijskega Kralj Matjaž. Risba reliefa na rezljanih vratih domačije pri Vovkovih v Vrbi na Gorenjskem (Fister 1979: 105). Marjetka Golež Kaučič 104 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 104 22.10.2019 11:03:26 območja (nav. delo: 76). Demitizirani Kralj Matjaž se sicer takoj vključi v sodobno dogajanje, saj zapleše, toda nato odide nazaj v svoj svet, ko ugotovi, da ga pravzaprav ne potrebujejo. Nacionalne tradicije torej ne potrebujejo več vladarjev in junakov, potrebujejo le zabavo, da pozabijo na vsakdanje skrbi: Kralj pleše, so se razveselili / državljani, počasi nas bo pa le razumel! Lepo / je bilo spet priti domov, je kralj pomahal v slovo / in se zasmejal in zajokal in stopil v rov (nav. delo: 77). Pesnica ponovno upo- rabi pesem, da mitičnega junaka predstavi kot nepotrebnega v tem svetu, v svetu, kjer junak nima več prave funkcije oziroma je čas za drugačne junake. Animus v podobi Kralja Matjaža je prevzel pasivnost anime in se umaknil nazaj v domovanje, kjer je še mogoče sanjati o bleščeči naci- onalni prihodnosti, ki je ne upravlja le logika kapitalizma in porabniške družbe, v kateri ni prostora za tradicijo in veličino. SKLEP Arhetipni simboli, ki so značilni za vse kulture in narode sveta, dobijo v nacionalnih tradicijah značilne semantične reprezentacije, odvisne od posebnosti naroda, jedro arhetipa pa ostane enako. V novih družbenih razmerah in novih kulturnih dinamikah lahko arhetip simbolno posta- ne sredstvo politične aktualizacije, porabniške miselnosti, a tudi močne nacionalne osredinjenosti in s tem vstopa v nov kulturni in družbeni dialog. Dinamike spreminjanja pomena arhetipa in njegove simbolne reprezentacije so različne: na eni strani je kanoniziran, na drugi strani pa instrumentaliziran (npr. spremembe pomena simbola in rabe za različne namene), kar pomeni, da je prvotni pomen simbola aktualiziran. Ljudske balade, ki so nosilke arhetipnih simbolov in zgodb, pa vendarle ohranjajo t. i. kolektivni spomin na izvirno semantiko. Ar- hetipne zgodbe iz ljudskega izročila v pesemskih oblikah prehajajo v kanon besedil v izobraževalnem procesu, z nenehnim ponavljanjem in transformiranjem pomenov in tudi z medbesedilnimi procesi; tako se z različnimi spominskimi procesi vračajo v kulturni in literarni obtok, pri čemer so podvržene dinamičnim procesom v kulturi in družbi. Ali se z uresničitvijo arhetip lahko izniči? Ali pa lahko opazujemo ponov- no rojstvo arhetipa oziroma revitalizacijo ali pa le njegovo instrumen- talizacijo v brezmitski družbi? Lepa Vida je sicer ohranila hrepenenjski pomen, hkrati pa se je tudi zbanalizirala, saj smo jo nekaj časa vide- li tudi na spletni strani Davčne uprave RS, ko je v podobi plavolaske odgovarjala na vsa vprašanja, ki naj bi jih postavili državljani in drža- vljanke Slovenije; je znamka produktov za osebno nego, ki vsebujejo Lepa Vida in Kralj Matjaž: 105 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 105 22.10.2019 11:03:26 sol; v sečoveljskih solinah delujejo Terme Lepa Vida; ponujajo nam vino Lepa Vida. Postala je blagovna znamka, ki nosi v sebi hrepenenje po materialnem in ne več po drugod in drugačnem. Tudi Kralj Matjaž je deležen obsežne popularizacije: v družbeno-kulturnem prostoru je bil predstavljen kot nacionalni rešitelj, po slovenski osamosvojitvi pa so njegove simbolne podobe dobile nove razsežnosti (snežni gradovi Kralja Matjaža kot živa kulturna dediščina, apartmaji Kralja Matjaža, pravljični park Kralja Matjaža, grafit, Kralj Matjaž zbudi se idr.). Se- mantiko preteklosti je zamenjala semantika nove države, ki ne potre- buje več rešitelja v mitološkem junaku, temveč le kapital. REFERENCE Aarne, Antti in Stith Thompson 1987 The Types of the Folktale. Helsinki: Suomalainen Tiedeaktemia. Avsenik Nabergoj, Irena 2010 Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: Motiv Lepe Vide. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2014 'Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide.' V: Recepcija slovenske književnosti. Alenka Žbogar, ur. Ljubljana: Znanstvena za- ložba Filozofske fakultete (Obdobja; 33). Str. 11–22. Bodkin, Maud 1934 Archetypal Patterns in Poetry. London: Oxford University Press. Brezovnik, Miha 2014 'Primerjalna analiza Kralja Matjaža v slovenski in madžar- ski literaturi in njegova popularizacija v zunajliterarnem življenju'. Spletni vir: , 15. 8. 2017. Brown, Mary Ellen in Bruce A. Rosenberg, ur. 1998 Encyclopedia of Folklore and Litera- ture. Santa Barbara, Denver in Oxford: ABC-CLIO. Campbell, Joseph 2007 (1949) Junak tisočerih obrazov. Nova Gorica: Eno. Dović, Marijan 2011 'Nacionalni pesniki in kulturni svetniki: Kanonizacija Franceta Prešerna in Jόnasa Hallgrímssona.' Primerjalna književnost 34(1): 147–63. 2016 'Kanonizacija kulturnih svetnikov: Analitični model.' V: Kulturni sve- tniki in kanonizacija. Marijan Dović, ur. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Str. 23–44. Fister, Majda 1979 'Rezbarji vratnih kril na Gorenjskem.' Traditiones 5–6 (1976/77): 99–114. Garry, Jane in Hasan El-Shamy, ur. 2005 Archetypes and Motifs in Folklore and Literatu- re. Armonk, New York in London: M. E. Sharpe. Gantar, Aleša 2003 Pogled na slovensko žensko skozi mitološke mite. Diplomska naloga. Spletni vir: , 5. 8. 2017. Marjetka Golež Kaučič 106 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 106 22.10.2019 11:03:26 Golež Kaučič, Marjetka 1989 Podoba človeka v slovenski ljudski pripovedni pesmi. Magi-strska naloga (tipkopis). 2003 Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Golež Kaučič, Marjetka, Marija Klobčar in Zmaga Kumer 2007 'Lepa Vida.' V: Sloven- ske ljudske pesmi 5: Družinske pripovedne pesmi. Marjetka Golež Kučič idr., ur. Ljubljana: Slovenska matica in založba ZRC SAZU. Str. 73–91. Grafenauer, Ivan 1943 Lepa Vida: Študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti. 1951 Slovenske pripovedke o kralju Matjažu. Ljubljana: SAZU (Dela; 4). Haderlap, Maja 2015 dolgo prehajanje. Ljubljana: Cankarjeva založba. Halbwachs, Maurice 2001 (1925) Kolektivni spomin. Ljubljana: Studia Humanitatis. Jung, Carl Gustav 1980 (1945) The Phenomenology of the Spirit in Fairy Tales. Prinece- ton: Princeton University Press. 1986 Psychological Reflections: An Anthology of His Writings 1905–1961. Joland Jacobi, ur. London: Ark Edition. 1995 Arhetipi, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta. Maribor: Katedra. 2017 (1944) Psihologija in alkimija. Ljubljana: Beletrina. Jung, Carl Gustav idr. 2002 (1964) Človek in njegovi simboli. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kalnická, Zdeňka 2003 'Podobe vode in ženske: Filozofsko-estetska razmišljanja'. Apo- kalipsa 72: 29–50. Kermauner, Taras 2007 'Ep ne more umreti'. V: Bogdan Novak, Pesem Kralja Matjaža. Ljubljana: Cankarjeva založba. Str. 309–17. Kropej, Monika 2003 'Cosmology and Deities in Slovene Folk Narrative and Song Tra- dition.' Studia Mythologica Slavica 6: 121–48. Kriza, Ildikó 1996–1998 'King Matthias as Folklore Hero. Hungarian Tradition about Matthias Corvin in 18th Century'. Studi Finno-Ugrici 2: 185–212. Dostopno na: , 5. 7. 2017. Kumer, Zmaga 1984 'Zgodovinske osebnosti in zgodovinska resničnost v pripovednih pesmih: Ob nekaterih primerih iz južnoslovanskega izročila.' Makedonski fol- klor 17(33): 19–25. Lukács, István 2006 Paralele: Slovensko-madžarska literarna srečanja. Maribor: Slavi- stično društvo (Zbirka Zora; 42). Matičetov, Milko 1958 'Kralj Matjaž v luči novega slovenskega gradiva in novih razisko- vanj.' V: Razprave SAZU II/4 . Ljubljana: SAZU. Str. 101–56. 2009 'Lepa Mare – kočevsko-nemška sestra slovenske »Vide«: Balada s sreč- nim koncem.' Delo: Književni listi 51(155), 8. 7, str. 24. Lepa Vida in Kralj Matjaž: 107 Prek arhetipizacije v kanonizacijo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 107 22.10.2019 11:03:26 Novak, Bogdan 2007 Pesem o Kralju Matjažu. Ljubljana: Cankarjeva založba. Oswald, Jani 1994 Pes Marica. Celovec: Wieser. Ovsec, Damjan J. 1998 'Fair Vida: The Everlasting Importance of the Psychological Aspects of the Slovene Ballad: Interdisciplinarian Ethnological Interpretati- on.' Studia Mythologica Slavica 1: 265–77. Pogačnik, Jože 1988 Slovenska Lepa Vida ali hoja za rožo čudotvorn o: Motiv Lepe Vide v slovenski književnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba. Raglan, Lord 1934 'The Hero of Tradition.' Folklore 45(3): 212–31. Dostopno na: . 1936 The Hero: A Study in Tradition, Myth and Drama. New York: Vintage Bo- oks. Dostopno na: Rank, Otto 1914 (1909) The Myth of the Birth of the Hero: A Psychological Interpretation of Mythology. New York: The Journal of Nervous and Mental Disease Publishing Company, 1914 (Nervous and Mental Disease Monograph Seri- es No. 18). Dostopno na: . [Izvirnik: Der Mythus von der Geburt des Helden: Versuch einer Psychologischen Mythendeutung. Leipzig, Deuticke.] Rozman, Andrej 2010 Izbrane rozine v akciji. Ljubljana: Mladinska knjiga. Rozman, Andrej in Marko Kociper 2015 Andrej Rozman Roza via Marko Kociper, Strip je že vredu mama: Strip v verzih. Spletni vir: < http://www.ljudmila.org/ core/o/rozakociper/roza_kociper.htm>, 24. 5. 2017. Rupprecht, Carol Schreier 1997 'Archetypal Theory and Cristicism.' V: The John Hop- kins Guide to Literary Theory and Criticism. Michael Groden, Martin Krei- swirth in Imre Szeman Baltimore, ur. Baltimore, MD: John Hopkins Univer- sity Press. Str. 22. SLP 1 1970 Slovenske ljudske pesmi I. Zmaga Kumer idr., ur. Ljubljana: Slovenska matica. SLP 5 2007 Slovenske ljudske pesmi V. Marjetka Golež Kaučič idr., ur. Ljubljana: Slovenska matica in Založba ZRC SAZU. Spivack, Charlotte 1988 'Decent Into Hell.' V: Dictionary of Literary Themes and Motifs. Jean-Charles Seigneuret, ur. Westport, CT: Greenwood Press. Str. 363–72. Stanonik, Marija 2008 Interdisciplinarnost slovstvene folklore. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Šmitek, Zmago 2009 'Kralj Matjaž: Mavrični sij ljudskega junaka.' Acta Histriae 17(1– 2): 127–40. Toelken, Barre 1996 The Dynamics of Folklore. Logan: Utah State University Press. Trstenjak, Anton 1989 'O slovenskem človeku.' Naši razgledi 38, 2. 10., str. 585–7. von Franz, Marie-Louise 1997 The Psyhological Meaning of Redemption Motifs in Fairy Tales. Toronto: Inner City Books. Marjetka Golež Kaučič 108 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 108 22.10.2019 11:03:26 Peter Klepec – silni slovensko-hrvaški junak? Anja Moric in Ana Perinić Lewis O Petru Klepcu, junaku z nadnaravno močjo, zaščitniku šibkih in borcu proti Turkom, Ogrom in psoglavcem se v slovensko-hrvaškem obmej- nem prostoru v dolini zgornje Kolpe in Čabranke še vedno ohranja lo- kalna pripovedna tradicija. Na obeh straneh meje kroži precej med seboj podobnih zgodb, ki povečini sledijo cikličnemu vzorcu potovanja arhe- tipskega junaka oziroma monomitu, kakor ga je definiral Joseph Camp- bell. To pomeni da, junak odide iz vsakdanjega sveta na pot v območje nadnaravnih čudes. Tam sreča nadnaravne sile, se z njimi bojuje in dose- že odločilno zmago. Iz te skrivnostne avanture se vrne spremenjen, nava- dno obdarjen z močjo, da pomaga sočloveku (Campbell 2007: 48). S po- tjo, to je življenjem in junaštvi Petra Klepca, se povezujejo mnogi kraji, imena naselij, mikrotoponimi in lastna imena v dolini zgornje Kolpe in Čabranke pa tudi širše. Njihova analiza, ki je cilj pričujočega prispevka, omogoča pogled v prostorsko strukturo junaškega mita in v imaginarij o 109 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 109 22.10.2019 11:03:26 tem lokalnem ljudskem junaku, ki je še danes navzoč v identifikacijskih strategijah prebivalcev doline na obeh straneh meje. Hrvaški in slovenski znanstveniki se, z izjemo Anje Moric (2015), do nedavnega z likom Petra Klepca in razširjenostjo izročila o njem v Sloveniji in na Hrvaškem niso ukvarjali.1 Zaradi potrebe po celovitem znanstvenem pogledu oziroma pregledu korpusa in siste- matičnem preučevanju ustnih virov o Petru Klepcu ter rabe njegove podobe v identifikacijah lokalnih skupnosti, reprezentaciji območja in turistični promociji naselij v dolini Kolpe in Čabranke na obeh straneh meje, smo se v letih 2016 in 2017 povezali slovenski in hrvaški etnolo- gi/antropologi in folkloristi v bilateralnem znanstvenoraziskovalnem projektu Peter Klepec junak z dvema domovinama.2 Nekatere rezulta- te terenskega dela s poudarkom na manifestacijah Klepčeve moči, sva predstavili v članku “Petar Klepac/Peter Klepec/Pitr Kljepc: A bor- derland hero and the manifestations of his strength” (Moric in Perinić Lewis 2018), druge podajava v nadaljevanju. ZAKAJ SE JE PETER KLEPEC RODIL PRAV V DOLINI KOLPE IN ČABRANKE? Kljub relativni mladosti nacionalnih držav na meje med njimi gledamo kot na od nekdaj veljavne in neprehodne ločnice. Prav življenje ljudi na 1 Območje doline Kolpe in Čabranke in izročilo o Petru Klepcu na obeh straneh meje je v 90. letih 20. stoletja obsežno raziskoval novinar Jože Primc (1991a, 1997a), kratke povzetke izročila iz Osilnice z okolico sta objavila učitelj zgodovine Jože Ožura (2002) in Anton Ožbolt (1974a). Študijo družbenega razmejevanja v dolini je opravila Duš- ka Knežević Hočevar (1999). Življenjske zgodbe prebivalcev doline z obeh strani meje je zbrala Marija Makarovič (2002). Marko Smole (2010) se je pripovedi o Petru Klep- cu dotaknil ob preučevanju snovne in nesnovne dediščine doline. Hrvaške pripovedi o Klepcu v svojih delih navajajo Primc (1991a), Smole (2010) ter Perinić Lewis in Jarec (2015). Sistematično in celovito znanstveno interpretacijo zlasti slovenskega izročila o Petru Klepcu podajata Anja Moric (2015) in Monika Kropej Telban (2017, gl. tu- di poglavje v tej knjigi). Podrobno obravnavo slovenskega in hrvaškega izročila o tem junaku pa sta podali Anja Moric in Ana Perinić Lewis (2016, 2018). 2 Voditeljici projekta sta bili dr. Ana Perinić Lewis, Institut za antropologiju, Zagreb, in dr. Saša Poljak Istenič, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Ljubljana. Sode- lavci pri projektu: prof. dr. Ljiljana Marks, dr. Jelena Marković, dr. Nataša Polgar (In- stitut za etnologiju i folkloristiku, Zagreb), Maja Adžija (podiplomska študentka), dr. Monika Kropej Telban, dr. Saša Babič, dr. Katarina Štrimpf Vendramin (ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Ljubljana), dr. Anja Moric (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) in mag. Marko Smo- le. – Dvostranski projekt sta iz državnega proračuna v letih 2016 in 2017 sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport Republike Hrvaške. Anja Moric in Ana Perinić Lewis 110 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 110 22.10.2019 11:03:27 obmejnih območjih, tudi v dolini zgornje Kolpe in Čabranke, pa priča o njihovi prepustnosti in relativnosti. V dolini na obeh straneh meje namreč ni večjih kulturnih in etnografskih razlik (Bognar in Bognar 2010; Hutinović 2012), pač pa se tam že stoletja prepletajo hrvaška in slovenska zgodovina, dediščina in tradicija. Kulturna povezanost ob- močja odseva v stavbni dediščini, saj tam prevladujejo enaki tipi stavb (Smole 2013), in v dejstvu, da prebivalci doline na obeh straneh meje še danes govorijo narečje (Primc 2006) oziroma govore,3 ki so od leta 2015 vpisani v slovenski in hrvaški register nesnovne dediščine (kot »Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi« oziroma »Čabarski govo- ri«). Prav tako se je na obeh straneh slovensko-hrvaške mejne regije ohranilo skupno pripovedno izročilo o junaku Petru Klepcu (hrvaško Petar Klepac, narečno Pitr Kl(j)epc). Do devetdesetih let 20. stoletja je bil čezmejni pretok ljudi in predmetov v dolini zgornje Kolpe in Čabranke del vsakdanjika. Meja v nekdanji skupni državi Jugoslaviji je bila namreč zgolj upravne narave in ni predstavljala dejanske fizične ovire. Naravne ovire (hribovitost, gozdnatost) in oddaljenost od večjih urbanih središč so celo pripomo- gle, da so se obmejni kraji bolj povezovali med seboj kakor pa s središči v matičnih državah (Riman 2013: 65–6). Zato ne preseneča dejstvo, da se prebivalci doline »niso nikoli preveč natančno opredeljevali, kaj so po narodnosti« (Primc 1997a: 15). Uveljavitev strogega mej- nega režima leta 1991 je močno posegla v nekoč prehoden, kulturno in ekonomsko povezan prostor in življenje tamkajšnjih prebivalcev, saj je zelo otežila in zmanjšala dolgoletne čezmejne povezave (Knežević Hočevar 1999; Bognar in Bognar 2010; Hutinović 2012). Območju pa niso skupne zgolj omenjene kulturne značilnosti, pač pa tudi slaba gospodarska razvitost, slabša prometna dostopnost, redka poseljenost (Pavić 1981: 18−9) in podvrženost močni depopu- laciji (Lajić in Klempić Bogadi 2010). Uvršča se med t. i. „brdsko-pla- ninska područja“ (Hrvaška) oziroma »gorska in obmejna območja« (Slovenija), ki zaradi neugodnih geografskih dejavnikov (višji, raz- giban teren, obrobnost) veljajo za razvojno problematična (Lampič 2017: 21), skupnosti, ki tam živijo, pa kot razvojno občutljive (Milje- nović 2013: 164–5). Matilda Ožura je povedala: »V naših krajih je bilo zelo težko življenje. Nihče ni imel toliko zemlje, da bi od nje ži- vel« (Makarovič idr. 2002: 241). Po eni od pripovedi o Klepcu so se celo Turki na enem izmed svojih roparskih pohodov, ko so videli, kam so prišli, odločili, da se v tako revne kraje nikdar več ne vrnejo: »Turki 3 Več o narečjih doline zgornje Kolpe in Čabranke glej v Primc 1997a: 12–22. Peter Klepec – 111 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 111 22.10.2019 11:03:27 pa v naše, siromačne kraje niso prišli več tudi zato, ker niso imeli kaj zet. Nekoč so prišli do Žurg in tam dejali, da so kamenja in vode siti, kruha pa lačni. Predno so odšli, so dejali, naj ih bog varuje, da ne bi še kdaj prišli v to deželo.«4 Pokrajina, ki so jo zaradi njene lepote nemalokrat imenovali kar »slovenska Švica« (Primc 1997a: 8–9; Makarovič idr. 2002: 282) ozi- roma „hrvatska Švica“ (za ves Gorski kotar, Hirc 1898: 34, 84), mesto Čaber pa „srce Gorskog kotara“ in „Švica naše domovine“ (Laszowski 1923: 40), ni bila ugodna za poljedelstvo, delo v strmih slemenih (ko- šnja, spravilo lesa, obdelovanje polj, paša) pa je od prebivalcev terjalo veliko fizičnega napora. Trdo življenje in težke zgodovinske okoliščine (osmanski vpadi, vojno pustošenje, internacija v italijanska koncentra- cijska taborišča) prebivalcem niso prizanašale, zato ne preseneča, da se je tam »rodil« pripovedni junak Peter Klepec – močan človek, simbol preživetja na negostoljubnem terenu in borec proti okupatorjem. Pogled s Šajbnika na dolino zgornje Kolpe in Čabranke (foto: Anja Moric, 2017). V pripovedih o Klepcu najdemo podobe vaške realnosti oziro- ma vsakdanjega življenja prebivalcev doline zgornje Kolpe in Čabran- ke. Kot mnogi otroci iz doline, ki so tudi še po drugi svetovni vojni pasli živino na skupnih pašnikih (glej npr. Makarovič idr. 2002: 244, 4 Št. 270 »Petru Klepcu so vile dale moč«, pripovedovalka Fanika Mrle, roj. 1922, Zamo- st, po Primc 1997a: 265). Anja Moric in Ana Perinić Lewis 112 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 112 22.10.2019 11:03:27 279, 323, 341, 353), je moral tudi Klepec delati kot vaški pastir, da bi se z materjo na skromni zemlji lahko preživela. Peter Klepec je bil bajtarjev sin in je rasel ob koruznem močniku, mle- ku, krompirju, zelju in fižolu kot vsi revni v lepi dolini ob Čabranki in Kolpi. Ob taki hrani in zaradi velikega trpljenja se ni mogel zrediti. Na videz slabič, a zdrav in mišičast, je Peter z drugimi pastirji na paši čuval čredo ovac, koz in govedi. (Ožbolt 1974a: 6) Drugi pastirji so ga zaradi telesne šibkosti žalili, zasmehovali in pretepali, če jih ni ubogal, dokler se ni, v skladu z že omenjeno Camp- bellovo (2007: 48–57) opredelitvijo potovanja oziroma dogodivščine arhetipskega junaka, ločil od svojega vsakdanjega sveta. Odšel je na Sveto goro, kjer se je srečal z nadnaravnim, dosegel odločilno zmago in se vrnil obdarjen s nadčloveško močjo (Moric 2015: 208). Slaboten mali deček je postal močan človek, junak, ki s pomočjo nadnaravnih sil obdeluje negostoljubno zemljo, pomaga potrebnim pomoči in iz domačih krajev preganja sovražnike. Kot takšen postane sinonim za preživetje v dolini in podoba prebivalcev doline, ki so se s srečevanjem z za življenje neprijaznimi okoliščinami (naravni sovražnik) in z zuna- njimi sovražniki (človeški sovražnik) transformirali v junake. KAKO JE KLEPEC DOBIL MOČ? V pripovedih o Petru Klepcu se prepletajo elementi iz vsakdanjega ži- vljenja in nekateri mitološki elementi. Kakor je značilno za mitološke/ pripovedne junake, je tudi Klepčeva najpomembnejša lastnost njegova moč. Vendar pa mu ta ni bila dana kar sama po sebi, pač pa si jo je moral pridobiti. Za čas preden je dobil moč, večina pripovedi o Klepčevem rojstvu in življenju govori o šibkem, majhnem in slabotnem fantiču, ki so ga vrstniki pretepali in izkoriščali. Prikazan je kot nezakonski otrok, kar ponazarja njegovo posebnost, saj so bili, tako Bohanec (1966: 112) »izredni otroci« – oziroma junaki, npr. Gilgameš, Mojzes in Ojdip – »izpostavljeni ali rojeni proti volji«. Odsotnost očeta, ki ga pripo- vedi ne omenjajo,5 je v skladu z izvirom večine mitičnih junakov, ki se rodijo iz zvez med bogovi ali božanstvi in človeškimi materami. V ne- katerih pripovedih je mitičen tudi kraj njegovega rojstva in zgodnjega otroštva – Mali Log (hrv. Mali Lug), saj se povezuje z gozdom (log = 5 Izjema je Tone Ožbolt (1974: 6), ki navaja, da je bil Klepec bajtarjev sin. Peter Klepec – 113 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 113 22.10.2019 11:03:28 gozd), ki ima pomembno vlogo v slovanski mitologiji, zlasti v nekate- rih delih življenja mladega moškega božanstva. Prehod iz realnosti v drug svet se je zgodil s Petrovim odhodom na Sveto goro, kjer je ob srečanju z nadnaravnim dobil svojo moč. Gora v starodavnem nasprotju narava-kultura v tradicionalni kulturi pred- stavlja vrednote, nasprotne nižinskim predelom in mestom. V junaški kulturi balkanske arhaične družbe je vzpon na goro dokaz moči (Žanić 1998: 169). V ustnem izročilu se pojav nadnaravnega doživlja naspro- tno od nadnaravnega v pravljicah, saj nadnaravne značilnosti junakov niso prepoznane kot drugačno stanje v razmerju s stvarnostjo, v novem redu odnosov pa predstavlja prodor v resničnost in vsakdanje življenje, v katerem so meje in razmerja med svetovoma jasno opredeljeni (Bo- šković-Stulli 1991: 169). Glede na izvir Klepčeve moči oziroma njegovo srečanje z nad- naravnim lahko pripovedi razdelimo v tri skupine: 1. pripovedi, v katerih Klepec moč dobi prek krščanskega pomočnika (Bog, Marija, angel), 2. tiste, v katerih mu pomaga nekrščanski pomočnik (vila/e, kresnik - vol), in 3. tiste z obema vrstama pomočnikov (Moric 2015: 208). V starejših hrvaških in slovenskih pripovedih Klepcu moč po- deli kresnik v podobi vola, tako tudi v najstarejši zapisani različici Janeza Zime (zapisana pred 1839) iz Korytkove zapuščine (Popit 2010: 93–7). Na povezanost ustnih pripovedi o kresniku s pripo- vedjo o Klepcu in njihovo mitsko podstat je prvi opozoril Zmago Šmitek (2004: 168), pozneje so se z njo ukvarjali tudi drugi (Mo- ric in Perinić Lewis 2016, 2018; Smole 2016, 2018; Kropej Telban 2017). V novejših zapisih izročila prevladuje motiv pridobitve moči od vil, ki je verjetno prevzet iz ustnega izročila o Kraljeviču Marku. Marko, njegova junaška dejanja in identifikacije z njegovo podobo se pojavljajo pri vseh Južnih Slovanih. Ta junak je »najbolj priljubljeno in najbolj raznotero utelešenje Sebstva v južnoslovanskem prostoru (Schubert 2003: 107). Monika Kropej Telban (2017) navaja sloven- sko izročilo o Kraljeviču Marku, ki se tematsko in motivno ujema z izročilom o Klepcu. Pripovedi o tem, kako je mladi Kraljevič Marko pridobil moč, pa najdemo tudi v hrvaških zapisih. Po pripovedih iz Istre in severne ter severozahodne Hrvaške je Marko – najšibkejši med pastirji, vilo ali več vil zaščitil pred soncem in v zahvalo dobil moč (Moric in Perinić Lewis 2018: 140–1). V pripovedi iz Bilogo- re (severna Hrvaška) pa je pred soncem zaščitil speče vilinsko dete, nakar ga je vila iz hvaležnosti podojila in mu tako podarila nadnarav- no moč (Lovrenčić 1970: 78). Podobnost med Klepcem in Markom je že konec 19. stoletja opazil Dragutin Hirc (1892a: 4), ki je Petra Klepca imenoval »drugi Kraljevič Marko«. Anja Moric in Ana Perinić Lewis 114 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 114 22.10.2019 11:03:28 KAKO JE MOČNI KLEPEC TURKE NAKLEPAL NA TEŠČE ZJUTRAJ ZA RANO… : MANIFESTACIJA KLEPČEVE MOČI (V PROSTORU) Po vrnitvi s Svete gore se Klepčeva moč kaže na različne načine: 1. z novo pridobljeno močjo se redko najprej maščuje vrstnikom, ki so ga pretepali in se iz njega norčevali; 2. nato zemljo na svoji domačiji očisti kamenja, zgradi hišo ali vanjo vgradi ogromen tram (v Malem Logu); 3. po tem postane pomočnik prebivalcev doline pri vsakdanjih opravi- lih in 4. njihov zaščitnik pred Turki oziroma Osmani, Mongoli, Tatari in celo psoglavci; slednjič pa tudi, 5. varuh Avstro-ogrske monarhije (Moric 2015). Svojo moč torej, tako kot prebivalci doline, uporablja za premagovanje naravnih neugodnosti in za odganjanje sovražnikov iz rodnih krajev. Kakor vsak junak tudi Klepec potrebuje nasprotje v liku sovra- žnika, saj ga prav zmaga nad pošastjo oziroma zlo silo »loči iz sveta povprečnosti« (Levanat-Peričić 2008: 532). Najpogosteje so to Turki, ki so v 15. in 16. stoletju pustošili po delih Gorskega kotarja in Ko- čevskega gospostva (Simonič 1971; Kruhek 1981: 51; Burić 1983: 14−6). Na osmanske vpade spominja veliko število toponimov, an- troponimov in pripovedi v dolini. Po Slavku Malnarju (2016: 207) so se takšni toponimi ohranili »na robnih delih Gorskega kotarja«, npr. hrib Čelimbaša pri Mrkoplju, naselja Sunger in Begovo Razdolje, Turke, Velika straža, Mala straža, Viderga in gozdni predel Mrtaloz v bližini Loškega potoka, za katerega meni, da izvira iz izraza 'martolog', tj. pripadnik posebnega reda osmanske vojske. V izročilu o Klepcu in njegovih bojih s Turki se pogosto poja- vlja naselje Turke oziroma »Per Turkih«. Po prvi zapisani pripovedi o Klepcu pred letom 1839 je Klepec z drevesom gnal turško vojsko čez Sveto goro proti Osilnici in Bosljivi Loki in Turke »stisnil v kotu, kjer še zdaj stoji neka vas z vodo v ravnini, ki se imenuje Pri Turkih (PER TURKIH). Tako je nazadnje vsa vojska skočila v Kolpo, koder je vse pobil« (Popit 2010: 97). Po novejših različicah pripovedi (npr. Ož- bolt 1974a: 8; Ožura 2002) pa so Turki nekoč prišli v Osilnico, s konji »šli celo v osilniško cerkev in konjem dali zobati oves na oltarju«, kar je Petra Klepca razjezilo, zato je v »Fažuncih izruval mogočno hojo in z njo koračil do Osilnice in mlatil po Turkih« (Ožura 2002: 8). Podil naj bi jih vse do vasi Turki, nakar naj bi po pripovedih in ljudski eti- mologiji spominjalo ime tega naselja (Primc 1995: 19).6 Burić (1983: 6 Po eni od različic legende so Turki na enem svojih pohodov tam zgolj počivali (Malnar 2016: 207). Peter Klepec – 115 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 115 22.10.2019 11:03:28 62–3) meni, da poimenovanje Turki izvira iz v Gorskem kotarju precej pogostega priimka Turk, ki se pojavlja kar v 53-ih naseljih. Podobno tudi Malnar (2016: 208) navaja, da priimek Turk ni povezan s Turki (oziroma Osmani), pač pa so tako rekli osebi, priseljeni iz Bosne. V 18. in 19. stoletju je bil v vasi Turke vsaj en prebivalec s tem priimkom (Bu- rić 1983: 342). Bojan Pajnič (2016), domačin, ki preučuje zgodovino, ustne vire in dediščino kraja, pravi, da v vasi priimka Turk ni več. Jezi- koslovca Vida Barac-Grum in Božidar Finka (1981: 430) navajata, da ima nastanek imena kraja zgodovinske razloge, ki so v povezavi s Turki, čeprav neposreden razlog za tako poimenovanje ni poznan. Prebivalci kraja se najpogosteje sklicujejo na legendo o Petru Klepcu in Turkih. Izročilo o Klepcu kot borcu proti sovražnikom in zaščitniku doli- ne še vedno živi. Posebnost je »redka« različica pripovedi o Klepčevem boju s Turki in nastanku imena vasi Turki, ki jo povzemata Barac-Grum in Finka (1981: 430), po kateri »so Gerovčani neko roparsko četo s pre- varo (s ponoči prižganimi svečami na kozjih rogovih) nagnali v beg, in se je ustavila šele pri vasi Turke.« Povedala nama jo je sogovornica iz Malega Loga, njena mati pa je iz rodbine Klepec. Pripoved po motivi- ki spominja na svetopisemsko zgodbo o Gideonovem napadu na tabor Midjancev, v kateri je ta z zvijačo premagal številčnejšo sovražno vojsko s pomočjo rogov in vrčev s prižganimi svečami (Sod, 6–8). Kak je s ovcama tjerao tu u Osilnici Turke… da je ovcama stavio na glavu svijeće, da je bilo vidit kao da idu ljudi prema njima i da ih je potjerao kao u stadu, da su išli prema Turcima, da su se oni razbježali jer su mislili da ih jako puno ljudi napada. (Vera Ožbolt, roj. Mrle, Mali Log, 2016) Čeprav ustno izročilo snov črpa pretežno iz lokalnega okolja, torej doline zgornje Kolpe in Čabranke,7 pa je območje boja proti Tur- kom v pripovedih o Petru Klepcu v (zlasti) slovenskih (pa tudi hrvaških) časopisih iz 19. stoletja znatno širše, saj tam Klepec prevzema vlogo habsburškega mita oziroma se pojavlja kot rešitelj habsburškega cesar- stva pred turško grožnjo (več Moric 2015: 209, 214–5). Tako po prvi 7 V zapisanem ustnem izročilu Klepec navadno pred Turki reši prebivalce in naselja v ožji domovini. Ta motiv najdemo v Hirčevih črticah, saj jih kar šest od dvanajstih pripove- duje o Klepčevem boju in obrambi pred Turki v bližini rodnega kraja (Osilnica, Čabar, Suhore pri Plešcih), pa tudi pri Reki in Slavoniji. Motiv se pojavlja tudi v osmih od pet- najstih pripovedi o Klepcu, ki jih je zbral Primc (1997). Turke je pregnal iz Osilnice (tri pripovedi – št. 268, 269 in 274), proti Osilnici (št. 270); s Hrvaškega proti Dimovcu (št. 274), iz mest na hrvaški obali (Crikvenica – št. 275 in Reka – št. 273), v dveh pripovedih pa je splošno zapisano, da se je boril s Turki (št. 273 in 277). Dve pripovedi omenjata, da je kraj Turki ime dobil po Turkih (št. 268 in 274), v eni (št. 269) pa se pojavi pripoved, identična Hirčevemu zapisu o Klepčevih bojih. Anja Moric in Ana Perinić Lewis 116 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 116 22.10.2019 11:03:28 zapisani pripovedi (Popit 2010: 95) kot po prvi časopisni objavi zgodbe o Petru Klepcu iz leta 1846 v Kmetijskih in rokodelskih novicah (Sevčan 1846) se je Klepec boril z najmočnejšim turškim vojakom, ga premagal in rešil cesarstvo.8 Zaradi junaških dejanj ga je cesar nagradil s privilegiji, »ki so jih on in njegovi potomci dolgo uživali« (Popit 2010: 97): po- delil mu je pravico do svobodnega lova in ga oprostil plačevanja davkov ali mu podelil celo plemiški naslov (Ravnikar - Poženčan 1847: 84). V hrvaških virih motiv Klepca kot rešitelja cesarstva najdemo pri Draguti- nu Hircu (1892b, 1898: 148–9), ki navaja, da je Klepec za zasluge v boju proti Turkom v Slavoniji dobil plemiški naziv od cesarja Leopolda I. Peter Klepec s turškim velikanom, kakor ga je upodobil Maksim Gaspari (Bevk 1963: 305). Izročilo o Petru Klepcu je vtisnjeno tudi v mikrotoponime v Kolpsko-čabranski dolini, ki se povezujejo z velikim in predimenzioni- ranim. Po izročilu naj bi se z Loške stene odtrgale velike skale in padle v Kolpo. Največji odlomljeni kos se je imenoval Klepčeva skala. Kle- pec je postal sinonim za tisto, kar presega človeško moč tudi na širšem področju, saj nekateri mikrotoponimi, ki se navezujejo nanj, prehajajo meje doline. Tak primer je Klepčev kamen, ki je po Hircu (1898: 148) na Grobničkem polju, nedaleč od kraja Čavle. Peter Klepec naj bi čez Grobničko polje na Reko nosil prodajat lesene deske. Ker je bil pogo- sto utrujen, na polju pa ni našel kamna, na katerem bi se spočil, je tja prinesel omenjeno skalo. Oba kraja sta povezana z velikim in preve- likim oziroma z nečim, kar je lahko dvignil in odlomil samo velikan, močno božanstvo ali mitski junak. 8 Motiv obrambe cesarja in monarhije je v novejših zapisih ustnega izročila o Klepcu re- dek; v pripovedih, ki jih je zbral Primc, samo enkrat (Primc 1997a: 272). Peter Klepec – 117 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 117 22.10.2019 11:03:28 SLOVENEC ALI HRVAT? Od srede 19. stoletja so izročilo o Klepcu slovenski in hrvaški »narodni buditelji« uporabljali za spodbujanje nacionalnih čustev. Navdihnil jih je romanticizem, ki je poudarjal pomen jezika in folklore pri ustvarjanju naroda, zlasti veliko vlogo v tem procesu pa je pripisoval junakom oziro- ma »velikim možem« (Jezernik 2013: 30–1). Nacionalno zavedni izo- braženci so začeli intenzivneje zbirati ljudsko izročilo. Sprememba Petra Klepca iz lokalnega v nacionalnega junaka se je na Slovenskem začela v prvi polovici 19. stoletja z različnimi objavami v tisku, ki so imele namen prebuditi narodno zavest pri Slovencih (Moric 2015: 213). V pripovedi s pomenljivim naslovom »Peter Klepec, silni slovenski junak«, objavlje- ni leta 1846 v Kmetijskih in rokodelskih novicah (Sevčan 1846); avtor Klepca imenuje »junaški sin Slovenije«; to je doslej prvi poznani primer nacionalizacije mita o Petru Klepcu (Moric 2015: 214). Podoben zapis najdemo pri hrvaškemu potopiscu, ki je konec 19. in na začetku 20. stoletja, v času razcveta nacionalnih idej, potoval po Gorskem kotarju in pomembno vplival na dojemanje tega območja in širjenje pripovedi o Petru Klepcu. Leta 1892, slabih 40 let po prvi časopisni objavi o Klepcu, je Dragutin Hirc (1853–1921), prirodo- slovec in potopisec, v Narodnih novinah objavil niz kratkih pripovedi „Črtice o Kotaru in Čabarskom“, v katerih omenja tudi Klepca. Poseb- no pozornost mu je namenil v petem poglavju svojega potopisa Gor- ski kotar (Hirc 1898: 146–150), v katerem je med drugim opisal svoje potovanje na območje Čabra iz leta 1882. Klepca je imenoval „hrvat- ski div“ (nav. delo: 146), vas Mali Lug (hrv.) (slov. Mali Log) pa dom „hrvaškega junaka“ Petra Klepca. Zlasti je zanimiv Hirčev opis Klepče- vih oblačil: „Nosio je koretac (dugu kabanicu), biele gaće, na nogama tako zvane cokle, dočim je glavu pokrivao crven-kapom“ (prav tam). Suknen plašč ( koritec, kažaret) so dejansko tradicionalno nosili možje na gerovsko-crnološkem območju (Crnić 1981: 377), niso pa nosili t. i. crven-kape,9 s katero je Hirc Klepca simbolno naredil za Hrvata, čeprav je v potopisu zapisal, da jo je videl pri štokavskih prebivalcih naselja Lič (Fabijanić Stepinac 2016: 154). Kljub temu da so si konec 19. in na začetku 20. stoletja pisci omenjenih zapisov začeli prilaščati 9 Rdeča kapa ( crven-kapa ali crvenkapa) je del tradicionalne oblačilne noše dinarskega in jadranskega dela Hrvaške. Kot moško pokrivalo je razširjena na območju Like in Dalmacije. Danes so njene najbolj poznane različice lička in šibenska crvenkapa. V pre- teklosti so jo pogosto nosili kot simbol hrvaške nacionalne identitete. V času hrvaškega narodnega preporoda so jo npr. nosili Ljudevit Gaj in drugi »ilirci« (Simončič 2011: 241), na začetku 20. stoletja pa je bila v Splitu izraz »narodne« politične orientacije, s katero so se razlikovali od »talijanašev« (Vojnović-Traživuk 2002: 60–1). Anja Moric in Ana Perinić Lewis 118 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 118 22.10.2019 11:03:28 junaka, to ni bil začetek spora o tem, komu junak nacionalno pripada. Do polemik je, kakor bova pojasnili v zadnjem delu prispevka, prišlo šele več kot stoletje pozneje, to je konec 80. let 20. stoletja. V Sloveniji je bil lik Petra Klepca iz lokalnega pripovednega junaka v 20. stoletju transformiran v literarni lik, zahvaljujoč delom slovenskih pisateljev (Ivan Cankar 1917, France Bevk 1956, Ferdo Ko- zak 1971), kar je pripomoglo k temu, da je dobil status slovenskega nacionalnega junaka (Moric 2015). Verjetno je k poznanosti Klepca v Sloveniji pripomogla predvsem Bevkova pripovedka Peter Klepec, ki je bila večkrat ponatisnjena. Pripovedi o Klepcu so poustvarili tudi poznejši pisci otroške literature (Kunaver 1988; Čater 1995; Primc 2009), striparji (Gatnik 1970; Izgoršek idr. 2017), avtorji animiranih filmov (Steinbacher 1999; Nikolov 2016), dramski ustvarjalci (balet: Škerl 1980; lutkovna igrica: Lužan 1994; gledališka predstava: Sever 2017), vključene pa so tudi v šolski učni načrt (kot domače branje). Raba imena »Peter Klepec« je na širšem slovenskem prostoru precej razširjena. Po njem so ime dobili stroji, organizacije itn., katerih dejavnost se povezuje z močjo (Moric 2015: 218): helikopter Sloven- ske vojske10 (od leta 1995 do danes), dva plavajoča sesalna bagra11 v koprskem pristanišču (prvi: 1957 - ne obratuje več; drugi: od 2001 do danes), fitnes center, adrenalinski park v Osilnici, smer v plezališču, telefon za pomoč otrokom in mladostnikom v stiski. Upodobljen je tudi kot igralna karta v slovenskem taroku. Sesalni bager Peter Klepec iz leta 1957 (foto: Arhiv Luke Koper). 10 Gre za šolski helikopter Slovenske vojske (tip Bell 206). 11 Plavajoči sesalni bager je namenjen čiščenju plovnih kanalov in poglabljanju morskega dna. Poleg Petra Klepca v Luki Koper uporabljajo tudi sesalni bager z imenom Martin Krpan. Z obema upravlja podjetje Luka Koper INPO, d.o.o. Peter Klepec – 119 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 119 22.10.2019 11:03:28 Na Hrvaškem Klepec ostaja navzoč samo v lokalnih okvirih, npr. v ustnem izročilu čabarskega območja, in ne prehaja na nacio- nalno raven. V zadnjih letih se pojavlja zlasti kot literarni lik v delih lokalnih pisateljev (Žagar 2001; Pochobradsky 2001; Malnar 2004) in v delih učencev osnovne šole Petar Zrinski iz Čabra (Janeš 2002). Folklorist Nikola Bonifačić Rožin je avtor književnega dela Petar Kle- pac: Lutkarska igra u 5 slika (rokopis), ki jo je leta 1964 uprizorilo Lutkovno gledališče Reka (Bonifačić in Zebec 2017: 449). Leta 2015 je izšlo literarno delo spod peresa hrvaškega pisatelja, ki ni bilo ob- javljeno zgolj na območju Klepčeve »ožje domovine«; to so otroške pripovedke Goranove priče publicista in mladinskega pisatelja Mladena Kušeca (2015), v katerih glavnemu protagonistu, dečku Goranu, vila preda palico Petra Klepca, s katero potuje in odkriva naravno, zgodo- vinsko in kulturno dediščino Gorskega kotarja. Klepca poznajo tudi nekateri prebivalci Gorskega kotarja in Primorja (Reka, naselja na Grobničkem polju), vendar njegova podo- ba ni niti blizu ugledu narodnega heroja, ki ga ima v Sloveniji. Morda so ga iz hrvaškega spomina »izrinili« Zrinski in Frankopani, nekdanji gospodarji Gorskega kotarja in hrvaškega dela doline Petra Klepca. Blažević in Coha (2008) Nikolo Šubića Zrinskega in njegove pravnuke Nikolo, Petra in Frana Krsta Frankopana imenujeta »kultni liki hrva- škega nacionalnega imaginarija«. Njihovo junaštvo in mučeništvo je pogost motiv v hrvaški literaturi (Sertić 1970; Šicel 1971, 1991; Batu- šić 1993; Vaupotić 2002), pa tudi v ustnem izročilu, ljudskih pesmih, šegah in navadah (Zečević 1972). Identiteta Zrinskih in Frankopanov se je nenehno (re)konstruirala, ostajajoč odprta za različne ideološke interpretacije. Odvisno od okoliščin so se lahko srečevali ali ustvarjali zavezništva z različnimi Drugimi – Turki, Madžari, Avstrijci ali Srbi, itn.; identificirali so se lahko tako z zahodnjaki kot z Balkanci. (Bla- žević in Coha 2008: 114) Podoben status, kakor ga ima Peter Klepec v Sloveniji, ima na Hrvaškem Veli Jože, velikan iz istrske mitologije; njegovo priljublje- nost gre pripisati posebej pisatelju Vladimirju Nazorju. Njegova pri- poved Veli Jože (1908) je nastala »v okviru nacionalnih in narodno- preporodnih gibanj v Istri na začetku 20. stoletja« (Mihanović 2003: 122), in še danes ostaja obvezno osnovnošolsko čtivo na Hrvaškem.12 12 Po ustnem izročilu je v Istri v preteklosti poleg ljudi živelo tudi mnogo velikanov, ki so jih ljudje iz hudobije zastrupljali. V vsakem mestu so pustili zgolj enega, da bi jim služil. Veli Jože je pripadal prebivalcem mesta Motovun, vendar so Motovunčani z njim slabo ravnali. Ko so ga poslali z ladjo v Benetke, je na krovu spoznal galjota Ilijo, ki mu je po- Anja Moric in Ana Perinić Lewis 120 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 120 22.10.2019 11:03:28 Veli Jože je, tako kot Peter Klepec, simbol velikega in močnega junaka, po njem se je imenoval nekdaj največji in najmočnejši plavajoči žerjav na Jadranu, ki je bil v uporabi med letoma 1949 in 2004. Z upornim istrskim velikanom so Petra Klepca pogosto primerjali tudi najini so- govorniki s hrvaške strani meje: Jer si svaki kraj, ko Veli Jože i to, nađe svog junaka (Josip Klepac, 2016).13 Podoba Velega Jože na eni od hiš v Motovunu, Hrvaška (foto: Ana Perinić Lewis, 2018). Na Hrvaškem je edini neposreden primer rabe Klepčevega ime- na in podobe »Avto i karting klub Petar Klepac« iz Gerova, ki deluje od leta 2012. Klub je glavni organizator Hrvaškega prvenstva športnih vozil na gorskih stezah, ki ga organizira na trasi Smrečje–Trstje. Za lo- gotip je izbral podobo Petra Klepca s tramom na rami in Klepčevo do- mačijo v ozadju. V desnem levem kotu logotipa, ki oblikovno spominja na grb, je hrvaška šahovnica. Podoben logotip ima tudi predelovalnica lesa „Pilana Muhvić“. Lastnik AKK Petar Klepac in Pilane Muhvić je Josip Muhvić iz Malega Loga. jasnil pomen svobode. Ilija je v nevihti umrl, Jože pa se je rešil, odplaval do istrske obale in preostale velikane nagovoril k uporu. Združeni velikani so ustanovili svoje mesto na hribu Psoglavcev. V eni od različic zgodbe so velikani med spopadom, v katerem so napadalci napadli njihovo mesto, ko so iskali velikanski zaklad, z drevesi iz motovun- skega gozda pometli sovražnike z obzidja. Vendar pa so ljudje med velikane z zlatom in vinom vnesli razdor. Vsi so se kot sužnji vrnili v svoja mesta, razen Velega Jožeta, ki je na gori čakal na primernejši trenutek za uresničitev svobode. 13 »Preprost narod hoče vedno imeti junaka, Gebarji so imeli Petra Klepca, Notranjci Martina Krpana, Istrani pa Velega Jožo«, meni tudi Jože Primc (). Peter Klepec – 121 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 121 22.10.2019 11:03:28 Rezbarija na steni pisarne Pilane Muhvić prikazuje dirkalna avtomobila AKK Petar Klepac, desno zgoraj je logotip s podobo Petra Klepca, avtor Ožbolt (foto: Anja Moric, 2016). OTROCI PETRA KLEPCA ALI KDO IMA PRAVICO DO KLEPČEVE MOČI? Sočasno s še vedno živim ustnim pripovednim izročilom se lik Petra Klepca rabi tudi v sodobnih lokalnih in regionalnih identifikaci- jah in predstavitvah kulturne dediščine hrvaških in slovenskih krajev na obmejnem območju. Novejši primeri rabe, simbolike in imaginari- ja, povezanega s tem še vedno primarno lokalnim junakom, so povzro- čili delitev med nekaterimi prebivalci doline, ki je pripeljala do razprav komu pripada v nacionalnem pogledu: je Hrvat ali Slovenec? Nekaj let po izdaji knjige Antona Ožbolta Dežela Petra Klepca (1974a) je občina Osilnica sprejela odločitev, da svoj prostor zaradi turistične promocije in za spodbujanje razvoja podeželja (primerjaj Primc 1997b: 5) poi- menuje prav s to krilatico. To je podžgalo še danes živa nasprotja med nekaterimi posamezniki in lokalnimi skupnostmi v dolini. Poimeno- vanju občine Osilnica za Deželo Petra Klepca so najbolj nasprotovali prebivalci Malega Loga, zlasti družina Klepac, ki trdijo, da izvirajo iz Klepčeve rojstne hiše. Vera Jelenc, rojena Klepac, je v pripovedih, ki jih je zapisal Primc v zbirki Okamneli mož, poudarila družinske vezi s Petrom Klepcem: »Huja, iz kire je Pitr Klepc stesjou gredo, je staua na našǝ, Klepčeve, zjemlǝ.« »Peter Klepec je moj prednik…« (št. 277 »Greda Pitra Klepca«, po Primc 1997a: 270) Anja Moric in Ana Perinić Lewis 122 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 122 22.10.2019 11:03:28 Preden podrobneje analizirava »bitko za Klepca«, poglejmo, kaj o njegovem kraju rojstva pravi ustno izročilo. Čeprav nobena od zapisanih pripovedi ne opredeljuje Petra Klepca za Slovenca ali Hr- vata, se namreč pripovedi ločijo prav po navedbah o kraju njegovega rojstva in bivanja. Prevladujeta dve različici, in sicer, da je bil rojen v Osilnici ali njeni okolici na slovenski strani meje in da je bil rojen v Malem Logu (hrv. Mali Lug) na hrvaški strani meje. Najstarejši zapis spod peresa Janeza Zime pravi, da je bil Klepec rojen v Malem Logu (Popit 2010: 93), druga tiskana objava o Klepcu iz leta 1847, ki jo je napisal Ravnikar - Poženčan pa, da je bil iz Osilnice. V hr- vaških virih, ki vsebujejo zapise izročila, je kot kraj rojstva naveden Mali Log (Hirc 1892a: 4, 1898: 146; Jemeršić 1904: 128; Bonifa- čić Rožin 1953; Jurković 1953). V dveh od petnajstih pripovedi, ki jih je zbral Jože Primc (1997a), se kot kraj rojstva omenja Osilnica (ali »pri Osilnici«), v dveh Ribjek, v eni pa Gorači v okolici Čabra. Osilnica pa naj bi ime dobila prav po silnih, tj. močnih in junaških domačinih (Primc 1993: 15). Pogosto je, tudi tedaj, ko se kot kraj rojstva pojavlja kak drug kraj, Mali Log naveden kot Klepčevo po- znejše bivališče, kamor se je preselil z materjo ali soprogo (v dveh pripovedih – št. 265 in št. 272, Primc 1997a: 267, 271). V štirih pripovedih se omenja Klepčeva hiša v Malem Logu (št. 267, 276, 277 in 278, Primc 1997a: 262, 270–2). Jože Ožura (2002) navaja, da je Peter živel z materjo na obrobju Osilnice, »morda tam nekje na Selih ali na Puojzu [Plazu] ali Potuharici«, pozneje pa se je z družico preselil v Mali Log, kjer je zgradil hišo. Tudi po Tonetu Ož- boltu je bil rojen v Plazu pri Osilnici in je šel v Mali Log za pastirja (Ožbolt 1974b: 6). »Čigav je Peter Klepec, slovenski ali hrvaški?«, se je leta 1991 v časopisu Dolenjski list spraševal tudi Jože Primc in ugotavljal: »Osilničanje trdijo, da je bil po rodu Osilničan in da je služil za pastirja v Malem Logu na sedanjem Hrvaškem, spet drugi pa prav nasprotno: da je bil zagotovo rojen v Malem Logu, služil pa je v Osilnici in njeni okolici« (Primc 1991b: 12). Klepčevo »dr- žavljanstvo« je torej bolj ali manj odvisno od tega, na kateri strani meje živi pripovedovalec. Na razširjenost verjetja v povezavo med Klepcem in Malim Logom in hkrati na sodobno izročilo o Petru Klepcu je vplival zla- sti že omenjeni potopisec Dragutin Hirc, ki je vas Mali Log označil za dom »hrvaškega junaka« Petra Klepca in zelo podrobno opisal hišo, v kateri naj bi bil Klepec rojen in v kateri so v času Hirčevega obiska živeli njegovi potomci (nad enim od oken je bila zapisana Peter Klepec – 123 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 123 22.10.2019 11:03:28 letnica 1712) (Hirc 1898: 146).14 V hiši je bil ogromen ostrešni tram, ki naj bi ga bil prinesel sam Peter Klepec: „Ta je greda sada prepiljena 4,5 m duga, 85 cm široka, a 15–20 cm visoka“ (prav tam). Hišo in tram je omenil že Zima, vendar je bil njegov zapis iz nemščine preveden in objavljen šele leta 2010 (Popit 2010), zato ni mogel neposredno vplivati na razširjenost izročila o Klepčevi hiši v Malem Logu. Hišo je leta 1942 zažgala italijanska fašistična vojska, ki je družino Klepec skupaj z drugimi prebivalci doline odgnala v koncentracijska taborišča. Hirčev opis Klepčeve hiše je pomembno vplival na identifikacije prebivalcev Malega Loga s Klepcem in je bil eden izmed glavnih argumentov v razpravah s Slovenci o Klepčevem hrvaškem izviru. S povzemanjem Hirčevih zapisov sva se srečali med terenskim delom v letih 2015 in 2016 v hrvaških naseljih Mali Log, Gerovo in Čabar, kjer so naju sogovorniki pričakali z lastnimi primeri Hirče- vega potopisa, njegovimi prepisi ali fotokopijami. Marsikdo Klepca povezuje z Malim Logom prav zato, ker imajo ruševine hiše, ki jo je opisal Hirc, za »fizičen« oziroma oprijemljiv dokaz o Klepčevem obstoju, prebivalci hiše pa so prepričani, da so potomci Petra Klepca: »Tukaj blizu živi še Josip Klepac, ki pravi, da je rojen v Malem Logu, v hiši Petra Klepca, katerega potomec je v ravni sorodstveni liniji« (Fanika Mrle, rojena 1922, Zamost, po Primc 1997a: 265). Na člane družine Klepac kot na Klepčeve potomce rojene v »Klepčevi hiši« so naju napotili vsi najini sogovorniki iz hrvaških naselij. Prepričanje o Klepčevem dejanskem obstoju je še okrepila postavitev spomenika – ogromnega kipa Petra Klepca – poleg ruševin hiše (o tem več v na- daljevanju). V Malem Logu se je v času, ko je te kraje obiskal Jemeršić (1904: 128), laz v bližini Klepčeve hiše imenoval po Klepcu. Danes je na tem mestu Ulica Petra Klepca. V bližini hiše pa je tudi jablana, ki je med vaščani znana kot Klepčeva jablana (Škiljan 2012: 100). Izročilo, podobno opisanemu izročilu o Klepčevi domačiji v Malem Logu, najdemo tudi na slovenski strani. Rojstni hiši Žagarjevih v Bezgovici se je reklo Junakovi, in sicer zato, ker je bil, kot je zapisal Tone Žagar, »pred več kot 150 leti pri hiši silno močan človek. Ta je na ostrešje sam nesel vrhnji slemenski tram. Od takrat so ga klicali Junak in od tod hišno ime Junakovi« (Makarovič idr. 2002: 37). 14 Drugi hrvaški potopisec, Ivan Nepomuk Jemeršić (1864–1938), je Gorski kotar opisal leta 1904 v knjigi Kopnem i morem na Plitvička jezera. V opisu Malega Loga je omenil Petra Klepca; zapisal je eno redkejših različic pripovedi; v njej je Klepec starec z nadna- ravno močjo, ki je v času turških vpadov posekal na stotine sovražnikov in turških glav (Jemeršić 1904: 128). Anja Moric in Ana Perinić Lewis 124 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 124 22.10.2019 11:03:28 Kip Petra Klepca pri ruševinah Klepčeve hiše v Malem Logu, poleg stoji avtor kipa Marijan Leš, leta 2002 (arhiv Marjana Leša). Nasprotovanja, ki so se pojavila ob koncu 80. let 20. stoletja z »Deželo Petra Klepca«, je temeljito raziskal Jože Primc v knjigi Pe- ter Klepec in njegova dežela. Prizadeval si je, da bi prikazal hrvaško in slovensko stran zgodbe. Posebno poglavje je namenil rodbini Klepac, ki je zahtevala »da je treba končno o Petru Klepcu napisati le čisto resnico«. Zlasti Josip in Vera Klepac15 se nista strinjala s tem, da se kot »Dežela Petra Klepca« promovira le krajevna skupnost Osilnica, ne pa tudi hrvaški del doline (Primc 1991a: 5; Stanko Nikolić 2017). Z Josipom Klepcem sva se pogovarjali v letih 2015 in 2016 na njegovem domu v Čabru. Njegov vzdevek je bil »Jaki« (slov. »Moč- ni«), kakor je ponosno povedal sam in kakor je zapisal že Primc. 59-letni Josip Klepac pravi, da v mladosti (pred vojno ni bil močan. Tudi on je s fantiči pasel krave in drugo živino (kot Peter Klepec) skupaj z drugimi otroci na vaški gmajni. Bil je bolj šibak in vrstniki so ga dražil tako, da so mu dejali Jaki ( Močni). On je to vedno vzel za zasmehovanje in se je pogosto z njimi stepel. (Primc 1991a: 14) V pogovoru leta 2016 je na vprašanje, zakaj so ga klicali »Jaki«, odgovoril: “Moj nadimak je Jaki, jer sam njegov…“ Josip Klepac se je 15 Kot Klepčevi neposredni potomci, rojeni v Klepčevi hiši v Malem Logu, se predstavljajo Vera (1928–2016), Dragica (1931), Josip (1933–2017), Anka (1936) in Anton (1939). Josip Klepac, s katerim sva se pogovarjali dvakrat, je umrl leta 2017. Peter Klepec – 125 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 125 22.10.2019 11:03:29 vse do smrti izrazito čustveno odzival na kakršno koli rabo lika Petra Klepca zunaj Malega Loga, zlasti na trditve o drugih krajih rojstva Pe- tra Klepca ali na dvome o njegovih rodbinskih povezavah s tem juna- kom. Posebno so ga motili knjiga Antona Ožbolta iz leta 1974 in po- stavljanje tabel z napisom »Dežela Petra Klepca« ter Klepčevih kipov v Osilnici, za katere je priznal, da so jih v noči po postavitvi s skupino prijateljev nameravali zrušiti, a so si nato premislili. Njegove navedbe je potrdil tudi Josip Muhvić (2016) iz Malega Loga. Nasledstvo Klep- čeve moči navajajo tudi drugi »Klepčevi potomci«, ne glede na spol: Dedo je biu Klepac, mama je bila Klepac i ovi su Klepčevi (pokaže v smeri Klepčeve hiše in spomenika), ma mislim uvijek su se držali neki rod. Još meni su znala djeca reći, mislim, kak sam jaka, da sam potomak Petra Klepca. Jer kad smo u školu hodali, onda sam ih znala branit, međusobno kad su se tukli, onda su rekli 'Ma da, kad si ti od Petra Klep- ca pa si jaka!' (Vera Ožbolt, roj. Mrle, Mali Log, 2016) Na širšo identifikacijo prebivalcev doline s Klepcem in/ali nje- govo močjo morda nakazuje tudi razširjenost priimka Klepec oziroma Klepac po vsej dolini. Tone Žagar, rojen v Bezgovici, je navedel, da si je konec 90. let ogledal pokopališče v Gerovem: »Skoraj na vsakem drugem ali tretjem nagrobniku piše 'Ovdje počiva obitelj Klepac'. Pa kaj bi. V naši majhni vasici, ki šteje devet hiš, sta bili dve hiši s priim- kom Klepec« (po Makarovič idr. 2002: 36). Zanimivo pa je, da kljub pogostosti priimka Klepec, ni kraja s tem imenom (Primc 1996: 14). »SPOMENIK JE ZRASEL« Petra Klepca so iz dolgega spanja prebudili prav konec 80. let prej- šnjega stoletja, ko so se odločili, da mu postavijo spomenik.16 Leseni kipi Petra Klepca so postali simbol obeh strani meje in ena večjih tu- rističnih znamenitosti. Lik in izročilo o Petru Klepcu občini Osilnica 16 Prvi znani vizualni prikaz Petra Klepca opisuje Hirc (1898: 149): „Kuća u Malom lugu imala je cimer sa njegovom slikom. S desne mu strane bijaše mač i koplje, s lieve buzdo- van i strielica, a pod nogama Ture. Nad glavom mu bijahu rieči: Plemeniti Petar Klepac. Ovog cimera sada nema, a ne zna se, kamo je dospio. Gerovski kućarci oko četrdesete godine nosili su ga sobom i pokazivali po gradovima.“ Po pripovedovanju Vere Jelenc je pred vojno na hiši Petra Klepca stal lesen kipec (št. 277 »Greda Petra Klepca«: »leseni kipec ki je bil včasih nad vhodom v hišo«, po Primc 1997a: 271), kar potrjuje tudi Jo- sip Klepac (2015: I bio je čovečuljak koji je na fasadi bio skrušen, ono, na stolčiću, al ga je nevreme bilo bacilo dole pa su ga baš tamo sklonili sa tim knigama, ne; 2016: bio je na kući tamo gdje su se obično selice zaustavljale na putu. ). Anja Moric in Ana Perinić Lewis 126 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 126 22.10.2019 11:03:29 in Čaber še danes uporabljata za svoje samopredstavitve in turistično promocijo. Identična kipa, ki ju je izdelal Marjan Leš iz Gerova, stojita ob vhodu in izhodu v občino Osilnica. »Ploščata« Petra Klepca nad glavo držita izruvan hrast, na katerem piše: »Dobrodošli v deželi Petra Klepca«. Tretji kip istega avtorja, vendar izdelan po drugem načrtu, stoji v Malem Logu pri ruševinah Klepčeve domačije, četrti kip, spod rok akademskega kiparja, Staneta Jarma, v gostilni Kovač v Osilnici (Primc 1991a: 1), še en, peti kip (iz serije ploščatih kipov Marjana Leša), pa so oktobra 2018 postavili nad Čačičem. Spomenik Petra Klepca v Osilnici, avtor Marijan Leš (foto: Anja Moric, 2016). Vse nacionalne delitve povezane s Petrom Klepcem, raba nje- govega lika in predstavitve s spomeniki, so primeri »izumljene tradici- je«. Spomenike je mogoče videti kot njihov materialni izraz, saj želijo »vzpostaviti kontinuiteto s primerno junaško preteklostjo« in se v glavnem pojavljajo kot »odziv na nove razmere« (Hobsbawm 1983: 2); v primeru Petra Klepca je to delitev območja doline med različne administrativne enote, ki se promovirajo kot posebni turistični cilji, in med različni državi. Izumljene tradicije izpolnjujejo tri vrste prekriva- jočih se funkcij: 1) ustvarjajo ali simbolizirajo družbeno kohezijo ali članstvo v skupinah, 2) določajo ali legitimirajo institucije, status ali razmerja moči, 3) težijo k socializaciji, vcepljanju mišljenja, vredno- tnih sistemov in pravil ravnanja (Hobsbawm 1983: 9). Ustvarjanje tradicije s postavljanjem spomenikov je proces, ki poteka od zgoraj navzdol. Za junaka običajno ljudje sprejmejo tistega, Peter Klepec – 127 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 127 22.10.2019 11:03:29 ki ga tako predstavijo voditelji skupnosti (Jezernik v Maselj 2017). Pe- ter Klepec ni izjema. Idejni vodja in aktivist izdelave in postavitve osil- niških spomenikov je bil upokojeni zdravnik Stanko Nikolić iz Hriba pri Fari,17ki je bil konec 80. let 20. stoletja predsednik Krajevne sku- pnosti Osilnica. V pogovoru je povedal, da je pomislil da bi zaradi razvoja, tud zaradi turizma … ratala ena turistična de- stinacija Osilnice. Padla mi je ideja, da bi ograničili taj prostor kolko se da … da bi u Mirtovičih, kjer se pride preko mosta, da bi tu bila jedna mejna točka dežele Petra Klepca odnosno krajevne skupnosti Petra Klep- ca, pa u Zamostu, […] kad se dodje čez Čabranko u Osilnico. (Stanko Nikolić, 2017) Nikolić s postavitvijo kipov ni nameraval podžigati nacionalnih čustev, pač pa je Petra Klepca videl kot lik, s katerim bi v prebivalcih občine Osilnica zbudil ponos in jih povezal. S Petrom Klepcem je želel spodbuditi turizem in reševanje problemov prebivalstva doline: ceste, telefona, televizije, vodovoda itn. Najprej je v osilniškem obratu »Liv Postojna« naročil velik železen kip Petra Klepca, ki pa ga nikoli niso postavili. Po pogovoru s kiparjem Marijanom Lešem se je namreč Ni- kolić odločil pri njem naročiti enaka lesena kipa, ki bi se bolj skladala z okoljem kakor železni kip (Stanko Nikolić, 2017).18 Marijan Leš, ki sva ga obiskali avgusta 2016 na njegovem domu in delavnici v Gerovu, se spominja: Oni su jednog Petra Klepca napravili od (pokazuje promjer zatvarajući krug kažiprstom i palcem) ovakvih okrugli željeznih štangi koji je ovak stajao (uspravno pokazuje visinu), visok jedno dva metra. Ja sam se na- ravno narugao pa sam rekao: 'Pa to ste mogli malo dat nekome da vam napravi nešto bolje.' – ' A ti bi to mogao?' – 'Bi, zašto ne.' I tako je stvar krenula. Doktor Nikolić je jednog dana došao sa traktorom, dope- ljao sve te grede veli 'Evo tu su, radi!' (smeh). Skromno je dodal še: Kažu umjetnik, ja kažem dobar majstor, možda prije nego umjetnik. I eto, Petar Klepac je i meni zanimljiv kao i svim ljudima ovog kraja pa sam imao potrebu da se na neki način iz- razim u odnosu na njega. Pri izdelavi in podobi kipov ga je omejevala količina lesa, ki so mu ga dali na razpolago, zato sta, kakor je povedal, kipa ploščata. 17 Več o dr. Stanku Nikoliću, upokojenem zdravniku, ki je vse do smrti, leta 2019, aktiv- no sodeloval pri razvoju skupnosti, glej v članku 3. 5. 2017. 18 Območje Osilnice so označili tudi z lesenimi kozolčki »tipa Leš« (Stanko Nikolić, 2017). Anja Moric in Ana Perinić Lewis 128 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 128 22.10.2019 11:03:29 Pa ja sam ga uvijek tako zamišljao da je on tjerao te Turke, kako legenda kaže, sa iščupanim stablom, a to mi je bilo prilično jednostavno, lakše možda nego ovo što sam radio u Malom Lugu, tu je ipak malo zahtjev- nije, ovo je bilo prilično jednostavno. (Marijan Leš, 2016) Skica, po kateri je Marijan Leš izdelal ploščata kipa Petra Klepca (arhiv Marjana Leša). En kip so postavili v Osilnico, drugega pa v Mirtoviče. Leta 1997, ko je bila zgrajena obkolpska cesta po slovenskem bregu Kolpe, so kip iz Mirtovičev prestavili k Sv. Ani, na mejo med novonastalo ob- čino Osilnica in občino Kočevje (ko so kip postavili v Mirtoviče, je bila občina Osilnica še krajevna skupnost občine Kočevje) (B. n. a. 1997: 5). Niso pa nikoli uresničili zamisli, da bi pri Sv. Ani postavili še večji, 8 m visok kip, ki bi bil viden daleč naokrog (M. Š. 2002: 15). Leto ali dve po postavitvi kipov je lesen kip Petra Klepca izdelal tudi akademski kipar Stane Jarm. Kip so obesili na pročelje gostilne Kovač v Osilnici, kar se zdi Nikoliću (2017) sporno, saj je šlo, kot pravi, v tem primeru za rabo Klepca v korist posameznika in ne skupnosti. Pesnik Zlatko Pochobradsky iz Čabra je prizadevanja za oživi- tev Petra Klepca kmalu po postavitvi kipov prepoznal kot pomembna in izrazil željo po njegovi rabi na obeh straneh meje: Spomin na Petra Klepca je treba oživiti tako na kulturnem, turistič- nem kot splošno poslovnem področju. Naš kraj ima svoj simbol, na katerega smo predolgo pozabljali. Imamo nekaj, česar ne znamo ceni- ti. Že ob gradnji spomenika padlim v NOB sem predlagal, naj bi ga Peter Klepec – 129 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 129 22.10.2019 11:03:30 simbolično združili z likom Petra Klepca, a takrat še ni bilo posluha za to pobudo. Prizadevni Osilničanje pa so nas opozorili, na kaj smo pozabili. Peter Klepec naj bo simbol ljudi z obeh bregov Kolpe in Ča- branke, saj pravzaprav nismo tu ne pravi Slovenci ne pravi Hrvatje. Imamo skoraj enak jezik in se ne bi smeli deliti. Kraji so siromašni tudi v kulturnem pogledu, saj nimamo niti svoje narodne noše niti narodne pesmi. (Pohobradsky, po Primc 1989: 20) Najpomembnejša naloga spomenikov je ohranjanje spomina, pri čemer »imajo pomembno vlogo njihova oblika, lokacija, na kate- ri so postavljeni, in informativni napis, ki je pogosto del spomenika« (Jezernik 2014: 7). Spomeniki so vizualni nosilci sporočila, s kate- rim se interpretira preteklost in ustvarja prihodnost. Nemogoče je oceniti, koliko so se prebivalci doline pred postavitvijo spomenikov identificirali s Petrom Klepcem, so se pa identifikacije s tem junakom okrepile po postavitvi spomenikov in uvedbi drugih kulturnih ak- tivnosti Osilničanov. Čeprav se tudi mesto Čabar danes predstavlja kot „Zavičaj Petra Klepca“ (Domovina Petra Klepca), legendarnega hrvaškega junaka, se zdi, da ga zares trži predvsem Občina Osilnica. Del sprevoda, ki se vsako leto skoz Osilnico sprehodi na praznik Pe- truvo, farno žegnanje, 29. junija, in so mu leta 1995 dodali kulturni program, je tudi Peter Klepec. Od leta 2010 na prireditvi diatonič- ni harmonikarji tekmujejo za Pokal Petra Klepca (Stanko Nikolić, 2017). Taki rituali in predstavitve skupaj s spomeniki institucionali- zirajo in legitimizirajo spomin na Petra Klepca. Na ta način »ohra- njani spomini postanejo sestavine identitet tudi za tiste, ki se sicer ne čutijo povezani z njimi« (Crane 2005: 32 po Jezernik 2014: 7). Spo- minjanje in pomnjenje imata namreč pomembno vlogo pri graditvi in ohranjanju tako individualne kot družbene identitete. V teh dveh procesih se sistematizira preteklost, potrjuje sedanjost in načrtuje prihodnost. Socialni spomin je zelo pomemben za oblikovanje sku- pinske identitete. Posamezniki ga imajo, četudi niso imeli dejanske- ga stika s preteklostjo, ki se je »spominjajo«, saj je socialni spomin odnos do preteklosti, ki se uresničuje v sedanjosti (Connerton 2004 [1989]: 21). Maurice Halbwachs (1992 [1925]: 23–4) je avtobio- grafsko spominjanje razčlenil na spominjanje dogodkov, ki smo jih osebno doživeli v preteklosti, in na zgodovinski(o) spomin(janje), ki se materializira v prostoru, simbolnih znakih in praksah (pisni viri, ustno izročilo, fotografije, koledarji, spomeniki, pa tudi komemora- cije, festivali itn.). Njegova naslednika, nemški egiptolog in kultu- rolog Jan Assmann in francoski zgodovinar Pierre Nora, opozarjata prav na »trdna oporišča«, tj. na materialne in opredmetene spomine ter njihovo produkcijo. Assmann jih imenuje »figure spominjanja«, Anja Moric in Ana Perinić Lewis 130 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 130 22.10.2019 11:03:30 Nora pa »kraji spomina«. Vsaka skupina skuša ustvariti in si zago- toviti prostore, ki so »simboli njene identitete in sidrišča njenega spominjanja« (Assmann 2006: 54). Spomeniki so kot kraji spomi- na »priče nekega drugega časa, iluzije večnosti« (Nora 2006: 28) in »identitetne tvorbe preživelih« (Assmann 2006: 73). Spomenik praznuje zmage in junake, opozarja na tisto, kar si je treba zapomniti, pooseblja mite geneze in je kraj, v katerem častimo sami sebe (Dan- to 1985: 152, po Young 2006: 201). Pomeni in prakse, povezani s spomeniki se spreminjajo glede na obdobje, družbeni trenutek in politični kontekst. Različne interpretacije preteklosti lahko posta- nejo jabolko spora v skupnosti, pri čemer dolina zgornje Kolpe in Čabranke ni izjema. Postavitev »ploščatih« osilniških kipov je, kot že rečeno, zmo- tila Josipa Klepca in nekatere prebivalce hrvaške strani doline. Niko- lića so spraševali, zakaj kipov niso postavili tudi na hrvaški strani, češ da je Peter Klepec njihov. Odgovoril jim je, naj, če mislijo, da je Klepec s področja občin Delnic ali Čabra, vplivajo na svoje lokalne organe, da postavijo spomenike tudi na drugi strani Kolpe in Čabranke. Povedal je, da do takrat še ni vedel za hišo in gredo Petra Klepca v Malem Logu. Po tem so se sicer začeli dogovarjati o obnovi Klepčeve hiše in postavi- tvi kipa tudi v Malem Logu, vendar za uresničitev več kot desetletje ni bilo potrebnih finančnih sredstev (Stanko Nikolić, 2017). Nikolić je kot prodoren lokalni politik predvidel, da bi lahko novonastalo »Klepčevo vprašanje« izkoristil kot razlog za sklic se- stanka slovenskih in hrvaških lokalnih in državnih politikov, na kate- rem bi poudaril razvojne in okoljske probleme v dolini (slabe prome- tne povezave, ureditev vodovoda itn.) in jih končno postavil med lo- kalne in državne politične naloge. Leta 1990 so se na njegovo pobudo sestali župani občin Kočevje, Čaber in Delnice, zastopnika hrvaškega ministrstva in ministrstva za okolje in prostor iz Ljubljane, da bi se pogovorili o trenutnih problemih Kolpske doline. Dilema o Klepcu je tako pripomogla, da so zbrali vse lokalne in državne veljake na enem mestu, kjer so govorili o problemih in zapisali smernice za razvoj do- line. Nikolić in njegovi somišljeniki so po osamosvojitvi slovenskemu notranjemu ministru Igorju Bavčarju predlagali, da bi se na območju 10 km od Kolpe in Čabranke oblikovalo brezcarinsko območje brez meje, kar bi omililo razvojne probleme v dolini in olajšalo življenje pre- bivalcev, vendar za kaj takega pri vladi ni bilo posluha (Stanko Nikolić, 2017). Nikolić o prepirih v zvezi s Klepčevimi kipi pravi, da to niso bile diskusije na nož. So pa nekateri posamezniki svoje nasprotovanje izra- žali tudi tako, da so npr. v Mirtovičih pri Klepčevem kipu za praznik Vseh svetih prižigali sveče. Peter Klepec – 131 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 131 22.10.2019 11:03:30 Stanko Nikolić, pobudnik postavitve spomenikov Petru Klepcu (foto: Anja Moric, 2017). Dobrih 18 let pozneje, 20. julija 2007, je spomenik Petra Klep- ca dobila tudi vas Mali Log. Postavilo ga je mesto Čaber, s podporo lokalnega urada za gozdove „Šumarije Gerovo“ in „Uprave šuma Po- družnice Delnice“ (Frković 2007: 487). Na informativni plošči je za- pisano: »Petar Klepac legendarni div čabarskoga kraja«, navedeni so nekateri segmenti različnih pripovedi o Klepcu, o njegovi hiši, primer- jajo ga z Velim Jožetom in Martinom Krpanom. Kip ima okrog pasu privezan zvonec, delo obrtnika, ki podobne zvonce izdeluje za istrske zvončarje, na tabli poleg spomenika pa piše: „Pozvonite zvono da i Vi dobijete malo snage i puno dobrote“, kar mimoidoči in turisti radi naredijo. Spomenik je monumentalnih dimenzij (Marijan Leš: Cije- la skulptura je pet puta pet, visine pet metara i pol je bila…) in izdelan iz brestovega lesa. Marijan Leš se je, preden se je lotil kipa, seznanil z različnimi pripovedmi o Petru Klepcu (Marijan Leš: … pokušao sam sve varijante te priče čuti jer je jako važno da znaš za šta se ide i onda je malo ipak lakše raditi.). Pogovarjali sva se tudi z Zlatkom Pochobradskym (2016), enim izmed pobudnikov izdelave malološkega spomenika, ki je poudaril željo, da je spomenik Petra Klepca hkrati spomenik prebi- valcem, ki so med drugo svetovno vojno trpeli in umirali v italijanskih koncentracijskih taboriščih, zlasti v zloglasnem taborišču Kampor na otoku Rabu (Malnar 2003): Ja sam htio evo od malih nogu, od kad sam čuo tu priču o Petru Klepcu, ne samo o Petru Klepcu, nego i o jeziku, sačuvati to za pokoljenja jel'. Zato sam toliko radio i na imidžu Petra Klepca i … međutim to vam je išlo vrlo, vrlo teško. Htio sam prvo da Petar Klepac bude onaj spome- nik koji je sad u Malom Lugu, da pod tim pokroviteljstvom ti internirci nađu svoj mir… (Zlatko Pochobradsky, 2016) Anja Moric in Ana Perinić Lewis 132 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 132 22.10.2019 11:03:31 To zamisel je izrazil tudi v svoji pesmi Mali Log (slovenski pre- vod v Primc 1991a: 23): Spomenik je zrasel v tvojem srcu in interniranci gledajo v njem vso svojo muko in glad a škoda je velika škoda da še peter klepec ni videl svojega obraza stoletnega obraza v njem da bi videl svoj obraz peter klepec in mi vsi. 11. oktobra 2018 je bila na Strmi Rebri nad Osilnico v bližini Čačiča slovesna otvoritev najnovejšega kipa Petra Klepca. Pobudnik projekta je bil spet Stanko Nikolić, avtor kipa pa Marjan Leš. Projekt je finančno podprla Občina Osilnica. Nikolić (2018) pravi, da do po- lemik ali nasprotovanj postavitvi kipa tokrat ni prišlo. Zataknilo se je le pri pridobitvi dovoljenja za postavitev na državni zemlji, a so težavo rešili tako, da so kip postavili na zasebnem zemljišču. Otvoritev najnovejšega, petega kipa Petra Klepca na Strmi rebri pri Čačiču, 11. oktober 2018 (foto: Anja Moric, 2018). Peter Klepec – 133 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 133 22.10.2019 11:03:32 BESEDA ZA KONEC Peter Klepec/Petar Klepac/ Pitr Kljep(o)c v vsaki od različic svojega imena združuje več identitet: lokalne, regionalne, nacionalne. Lokalni junak iz doline zgornje Kolpe in Čabranke svojo moč, pridobljeno ob srečanju z nadnaravnim, največkrat uporablja za pomoč in zaščito sku- pnosti in domovine, v kateri živi. Ustno izročilo o njegovih podvigih in moči je ohranilo tudi sledi drugih izročil in verovanj iz teh krajev: kresnika, vile, psoglavce, pa tudi starejše mite in verovanja v slovanska in predslovanska božanstva. Junaške pripovedi so del heterogene ustne nesnovne dediščine doline. Toponimi in mikrotoponimi potrjujejo njeno ukoreninjenost v prostor, v katerem je nastala in v katerem se še vedno prenaša naprej, se izvaja in na novo ustvarja. Peter Klepec je junak z obrobja, z meje, ki je postala nacionalna. Njegova preobrazba iz lokalnega v nacionalnega junaka oziroma v junaka z »dvojnim dr- žavljanstvom« se je začela pri samih začetkih zbiranja in zapisovanja izročila v slovenskih in hrvaških virih, je del procesa ustvarjanja naci- onalnih pripovedi, »zapisovanja nacije« ( writing the nation) (Bhab- ha 1992: 161), ki rado poseže za mitskimi časi in narodnimi heroji. V Sloveniji je bil Peter Klepec iz lokalnega junaka ustnega izročila hitro preoblikovan v literarni lik, kar je še dodatno okrepilo njegov položaj nacionalnega junaka, medtem ko na Hrvaškem ostaja poznan lokalno in kot navdih v delih lokalnih piscev. Današnja delitev območja doline Petra Klepca med dve državi je pripeljala tudi do nacionalnih prisvojitev junaka kot največje regi- onalne posebnosti, s tem pa tudi do različne rabe izročila v identifi- kacijah in samopredstavitvah lokalnih skupnosti z obeh strani meje. To je opazno v rabi nekaterih različic pripovedi v turistični promociji občin in območja, pa tudi v vizualizaciji Klepca v spominkih in spome- nikih. Čeprav spomeniki navidez predstavljajo ujetost junaka ustnega izročila v določeni obliki kulturnega spominjanja, pa s tem spodbujajo prenos in tudi ustvarjanje novih tradicij (med lokalnim prebivalstvom in med turisti). V tej novi vlogi Petra Klepca ponovno najbolj potrebu- jejo njegovi sovaščani, sosedje iz doline, da kot del skupne dediščine, ne glede na meje in različne interese, ponovno uporabijo njegovo ime in moč, da enkratno predstavlja svojo dolino. Anja Moric in Ana Perinić Lewis 134 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 134 22.10.2019 11:03:32 REFERENCE Assmann, Jan 2006 'Kultura sjećanja.' V: Kultura pamćenja i historija. Maja Brkljačić in Sanja Prlenda, ur. Zagreb: Golden marketing – Tehnička knjiga. Str. 47–78. Bhabha, Homi 1992 'Diseminacija: Vrijeme, pripovijest i margine moderne nacije.' V: Politika i etika pripovijedanja. Vladimir Biti, ur. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. Str. 157–90. Babić, Vanda in Danijela Danilović 2013 'Demonološki zapisi i oblici u Zborniku za narodni život i običaje južnih Slavena.' Lingua montenegrina 6(1/11): 251–99. Barac-Grum, Vida in Božidar Finka 1981 'Govori i nazivlje.' V: Gorski kotar. Josip Šafar, ur. Delnice: Fond knjige „Gorski kotar“. Str. 419–31. Batina, Klementina 2004/2005 'Baština Gorskog kotara i njezina primjena: Oblici mu- zeološke i turističke prezentacije.' Etnološka tribina (27–28)34–35: 185–96. Batušić, Nikola 1993 'Zrinski i Frankopani u hrvatskoj drami. ' Umjetnost riječi 3–4: 155–81. Bevk, France 1956 Peter Klepec. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1963 Otroci samote. Ljubljana: Mladinska knjiga. Blažević, Zrinka in Suzana Coha 2008 'Zrinski i Frankopani – strategije i modeli heroi- zacije u književnom diskursu.' Radovi - Zavod za hrvatsku povijest 40: 91–117. B. n. a. 1997 'Osilniški nadev.' Dolenjski list, 21. 8., str. 5. Bognar, Helena Ilona in Andrija Bognar 2010 'Povijesni razvoj i političko-geografska obilježja granice i pograničja Republike Hrvatske s Republikom Slovenijom na Žumberku i u Kupskočabranskoj dolini.' Geoadria (15)1: 187−224. Bohanec, Franček 1966 Slovenska ljudska pripoved. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bonifačić Rožin, Nikola 1953 Hrvatske narodne pjesme, običaji i priče kotara Delnice. IEF rkp 141. Bonifačić, Ruža in Tvrtko Zebec, ur. 2017 Izabrana djela Nikole Bonifačića Rožina. Za- greb: Institut za etnologiju i folkloristiku. Bošković-Stulli, Maja 1991 'Fantastika u usmenoj prozi (kazivanja Srba iz Hrvatske).' V: Pjesme, priče, fantastika. Bošković-Stulli, Maja, ur. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske in Zavod za istraživanje folklora. Str. 160–97. Burić, Antun 1983 Povijesna antroponimija Gorskog kotara u Hrvatskoj: 1438−1975. Ri- jeka: Društvo za zaštitu prirodne kulture i povijesne baštine Gorskog kotara. Campbell, Joseph 2007 (1949) Junak tisočerih obrazov. Nova Gorica: Eno. Cankar, Ivan 1917 Podobe iz sanj. Ljubljana: Nova založba. Connerton, Paul 2004 (1989) Kako se društva sjećaju. Zagreb: Biblioteka Electa, Antibarbarus. Crnić, Alojz 1981 'Prinosi za goransku etnografiju.' V: Gorski kotar. Josip Šafar, ur. Delnice: Fond knjige „Gorski kotar“. Str. 371–411. Peter Klepec – 135 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 135 22.10.2019 11:03:32 Čater, Dušan 1995 Peter Klepec. Ljubljana: Littera. Dukić, Davor 2004 Sultanova djeca: Predodžbe Turaka u hrvatskoj književnosti ranog novovjekovlja. Zagreb in Zadar: Thema i. d. in Ibis grafika. Fabijanić Stepinac, Tihomira 2016 'Tradicijska kultura uz Lujzijanu i Karolinu: Povi- jesni putopis kroz Gorski kotar i Prikuplje.' Problemi sjevernog Jadrana 15: 133–79. Frković, Alojzije 2007 'Petar Klepac – legendarni šumski div čabarskog kraja dobio spo- menik.' Šumarski list 9–10: 487–8. Gatnik, Kostja 1970 'Peter Klepec.' Pavliha. Gotthardi-Pavlovsky, Beata 1981 'Etnografski prostor i sadržaji.' V: Gorski kotar. Josip Šafar, ur. Delnice: Fond knjige „Gorski kotar“. Str. 331–69. Halbwachs, Maurice 1992 (1925) On Collective Memory. Chicago in London: The Uni- versity of Chicago Press. Hirc, Dragutin 1892a 'Crtice o kotaru čabarskome.' Narodne novine 200, 2. 9, str. 4–5. 1892b 'Crtice o kotaru čabarskome.' Narodne novine 201, 3. 9, str. 4. 1898 Gorski kotar: Slike i putopisi. Zagreb: Tisak i naklada knjižare L. Hart- mana (Kugli i Deutsch). Hobsbawm, Eric J. 1983 'Introduction: Inventing Traditions.' V: The Invention of Tra- dition. Eric J. Hobsbawm in Terence O. Ranger, ur. Cambridge: Cambridge University Press. Str. 1–14. Hutinović, Alen 2012 Od republičke do vanjske granice Europske unije - utjecaj političko teritorijalne organizacije na razvoj čabarskog kraja. (Završni rad - diplomski/ integralni studij.) Zagreb: Prirodoslovno - matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu. Izgoršek, Žan idr. 2017 Nepremagljiva kokošja junaka. Ljubljana: Gimnazija Antona Aškerca. Janeš, Jasenka, ur. 2002 Petar Klepac - radna slikovnica. Čabar: Osnovna škola „Petar Zrinski“ Čabar in Matica hrvatska, Ogranak Čabar. Jemeršić, Ivan Nepomuk 1904 Kopnom i morem na Plitvička jezera. Zagreb: [Samozaložba]. Jezernik, Božidar 2013 'Veliki možje in razvoj slovenskega narodnega vprašanja.' V: Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem. Božidar Jezernik, ur. Ljubljana: Filo- zofska fakulteta. Str. 7–26. 2014 Mesto brez spomina: Javni spomeniki v Ljubljani. Ljubljana: Modrijan. Jurković, Fran 1953 Folkloristički sastavak u 5 odlomaka, 1953. Odsjek za etnologiju HAZU, NZ 41. Knežević Hočevar, Duška 1999 Družbena razmejevanja v dolini zgornje Kolpe: Doma- činska zamišljanja nacije in lokalitete. Ljubljana: Založba ZRC. Kozak, Ferdo 1971 Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Anja Moric in Ana Perinić Lewis 136 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 136 22.10.2019 11:03:32 Kropej Telban, Monika 2017 'Tradicijski junak Peter Klepec na stičišču izročil.' Traditiones 46(1–2): 11–36. Kruhek, Milan 1981 'Od doseljenja Hrvata do propasti Zrinskih i Frankopana (do 1670).' V Gorski kotar. Šafar, Josip ur. Delnice: Fond knjige „Gorski kotar“. Str. 47–52. Kunaver, Dušica 1988 Peter Klepec. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Kušec, Mladen 2015 Goranove priče. Zagreb: Hrvatsko šumarsko društvo. Lajić, Ivan in Sanja Klempić Bogadi 2010 'Demografska budućnost Gorskoga kotara.' Migracijske i etničke teme 26(2): 191–212. Lampič, Barbara 2017 Strokovna podpora fokusnim skupinam v sklopu priprave Strate- gije prostorskega razvoja Slovenije 2050: Sklop 4: Gorska in obmejna območja: Zaključno poročilo. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani. Levanat-Peričić, Miranda 2008 'Morfologija mitskog čudovišta.' Croatica et Slavica Ia- dertina 4: 531–50. Lovrenčević, Zvonko 1970 'Mitološke predaje Bilo-gore.' Narodna umjetnost 7(1): 71–100. Lužan, Pavel 1994 Peter Klepec. Kranj: LG Tri. Makarovič, Marija idr. 2002 Dva bregova eno srce: Življenjske pripovedi iz doline Kolpe in Čabranke. Kočevje: Pokrajinski muzej Kočevje. Malnar, Ivan 2003 Patnje u fašističkim logorima Italije: 1942.-1943. Čabar: Ogranak Matice Hrvatske. Malnar, Slavko 2004 Petar Klepac. Rijeka: „Adamić“; Čabar: Matica hrvatska. 2010 Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća: 1498. – 1997. Čabar: Matica hrvatska, Ogranak Čabar. 2013 Život u prošlosti/Življenje v preteklosti. Ravnice, Čabar: Matica hrvatska, Ogranak Čabar. 2016 Povijest čabarskog kraja. Čabar: Ogranak Matice hrvatske, Grad Čabar. Maselj, Brane 2017 'Zakaj še nihče ni premagal Krpana?: Dr. Božidar Jezernik: Vsak narod potrebuje junake, da v njih išče mero samega sebe.' Delo, 12. 3. Spletni vir: , 1. 8. 2017. Mihanović, Nedjeljko 2003 'Nazorov državotvorni aktivizam.' V: Nazorovi dani: Zbor- nik radova 1996.-2002. Josip Bratulić in Tonko Maroević, ur. Postira in Za- greb: Općinski odbor „Nazorovi dani.“ Str. 109–17. Miljenović, Ana 2013 'Pristup razvojno osjetljivim zajednicama u Hrvatskoj: Između teorijske konceptualizacije i političko-pravnih rješenja.' Politička misao 50(3): 155–79. Mlakar, Anja 2014 'Krvoločni osvajalci in hudičevi vojaki: »Turki« kot »barbari« v ideoloških diskurzih in slovenskih folklori.' Studia mythologica Slavica 27: 221–42. Peter Klepec – 137 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 137 22.10.2019 11:03:32 Moric, Anja 2015 'Peter Klepec: Od (lokalnega) junaka do (nacionalne) prispodobe šibkosti.' Ars & Humanitas 9(1): 204‒26. Moric, Anja in Ana Perinić Lewis 2016 'Hero Petar Klepac and his Homeland.' V: 3nd International Conference of Mediaeval Archaeology: Sacralization of Landscape and Sacred Places, Book of Abstracts. Juraj Belaj idr., ur. Zagreb: Institute of archaeology. Str. 51–2. 2018 'Petar Klepac/Peter Klepec/Pitr Kljepc: A Borderland Hero and the Ma- nifestations of his Strength.' Narodna umjetnost 55(1): 135–58. M. Š. 2002 'Postavitev kipa Petra Klepca - simbola naše dežele.' Osilniška dolina 18: 15. Nazor, Vladimir 1908 Veli Jože - istarska priča. Ljubljana: Dragutin Hribar. Nikolov, Katarina 2016 Peter Peter. Animirani film. Ljubljana: Tramal Films. Nora, Pierre 2006 'Između pamćenja i historije: Problematika mjesta.' V: Kultura pa- mćenja i historija. Maja Brkljačić in Sanja Prlenda, ur. Zagreb: Golden marke- ting – Tehnička knjiga, Str. 23–43. Ožbolt, Anton 1974a Dežela Petra Klepca. Ljubljana: Borec. 1974b 'Peter Klepec.' Dolenjski list, 26. 12., str. 6. Ožura, Jože 2002 'Peter Klepec.' Osilniška dolina 18: 7–8. Pavić, Radovan 1981 'Zemljopisne značajke.' V: Gorski kotar. Josip Šafar, ur. Delnice: Fond knjige „Gorski kotar“. Str. 7–25. Perinić Lewis, Ana in Morana Jarec 2016 'Zaboravljenim prometnicama i nevidljivim stazama: Planiranje kulturnih ruta u Gorskome kotaru.' V: Srednjeevropsko povezovanje etnologov in kulturnih antropologov kot izziv današnjemu času / Srednjoeuropsko povezivanje etnologa i kulturnih antropologa kao izazov da- našnjemu vremenu. 13. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo / 13. Hrvatsko-slovenske etnološke paralele. Jadranka Grbić Jakopović idr., ur. Lju- bljana: Slovensko etnološko društvo. Str. 30–52. Pochobradsky, Zlatko, ur. 2001 Kap svaje reči. Čabar: Poglavarstvo grada Čabar. Popit, Ilja 2010 Od volklodlaka do Klepca: Vsakovrstna praznoverna mnenja, šege ter pri- povedi Ribničanov, Potočanov, Krašovcev in Osilničanov. Radovljica: Didakta. Primc, Jože 1989 'Čigav junak je Peter Klepec?' Dolenjski list, 16. 3., str. 20. 1991a Peter Klepec in njegova dežela. Kočevje: Koordinacijski odbor za razvoj Zgornje Kolpske doline. 1991b 'Od Petra Klepca do Rimljanov.' Dolenjski list, 11. 7., str. 12. 1993 'Izlet v deželo Petra Klepca.' Dolenjski list, 1. 7., str. 15. 1996 'Priimki in naselja v zgornji Kolpski dolini.' Dolenjski list, 4. 1., str. 14. 1997a Okameneli mož in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline (od Babnega Polja in Prezida prek Gerova, Čabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare do Dola in Predgrada). Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 15). 1997b 'Iz kmetijstva v turizem.' Dolenjski list, 27. 2., str. 5. Anja Moric in Ana Perinić Lewis 138 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 138 22.10.2019 11:03:32 2006 Naši na Hrvaškem ali Izgubljeni Slovenci. Kočevje: Samozaložba. 2009 'Kako je Peter Klepec moč dobil: Slovenska ljudska.' Ciciban 8: 24–5. Ravnikar - Poženčan, Matevž 1847 'Še ena povest od Petra Klepca.' Kmetijske in rokodel- ske novice 5(21), 26. 5., str. 84. Riman, Barbara 2013 'Doseljavanje stanovništva iz slovenskih krajeva u Čabarski kraj na temelju zabilješki u knjigama Status animarum.' Migracijske i etničke teme 29(1): 63−88. Rudan, Evelina 2016 Vile s Učke: Žanr, kontekst, izvedba i nadnaravna bića predaja. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. Sertić, Mira 1970 'Stilske osobine hrvatskog historijskog romana.' V: Hrvatska književ- nost prema evropskim književnostima: Od narodnog preporoda k našim danima. Aleksandar Flaker in Krešimir Pranjić, ur. Zagreb: Liber, Str. 175–255. Sever, Maja 2017 Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak. Ljubljana: SNG Drama. Schubert, Gabriella 2003 'Marko Kraljević – eine Identifikationsfigur der Südslawen.' V: Bilder vom Eigenen und Fremden aus dem Donau-Balkan-Raum. Gabriel- la Schubert in Wolfgang Dahmen, ur. München: Südosteuropa-Gesellschaft. Str. 101–20. Sevčan 1846 'Peter Klepec, silni slovenski junak.' Kmetijske in rokodelske novice 4(51), 23. 12., str. 204. Simončič, Katarina Nina 2011 'Moda u vrijeme Hrvatskog narodnog preporoda.' Rado- vi Zavoda za hrvatsku povijest 43: 235‒54. Simonič, Ivan 1971 'Zgodovina mesta Kočevja in Kočevske.' V: 500 let mesta Kočevje. Herman Kotar, Marija Andeselič in Miha Briški, ur. Kočevje: Skupščina ob- čine. Str. 5‒51. Simoniti, Vasko 1990 Turki so v deželi že: Turški vpadi v slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje: Mohorjeva družba. 2003 Fanfare nasilja. Ljubljana: Slovenska matica. Smole, Marko 2010 'Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi.' V: Živa kulturna dedinščina se predstavi. Naško Križnar, ur. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. Str. 28–31. 2013 Stavbna dediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke. Plešce: Etnološka zbirka Palčava šiša. 2016 'Sacred Slavic triangle in the upper Kolpa and Čabranka valley, a story about Prechristian and Christian landscape sacralisation.' V: 3rd Internatio- nal Scientific Conference of Mediaeval Archaeology of the Institute of Archaeology „Sacralization of Landscape and Sacred Places. “ Juraj Belaj idr., ur. Zagreb: Institut za arheologiju, 25–6. 2018 'Sacred Slavic triangle in the upper Kolpa and Čabranka valley, a sto- ry about Prechristian and Christian landscape sacralisation.' V: Sacrali- zation of Landscape and Sacred Places: Proceedings of the 3rd International Scientific Conference of Mediaeval Archaeology of the Institute of Archaeolo- gy. Zagreb: Institut ua arheologiju (Zbornik Instituta za arheologiju; 10). Str. 93–104. Peter Klepec – 139 silni slovensko-hrvaški junak? Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 139 22.10.2019 11:03:32 Steinbacher, Koni 1999 Peter Klepec. Animirani film. Ljubljana: ARF Ljubljana in TV Slovenija. Šicel, Miroslav 1971 'Povijesni romani Eugena Kumičića. ' Croatica 2: 177–200. 1991 'Kumičićeva „Urota zrinsko-frankopanska“.' Fluminensia 1–2: 53–6. Škerl, Dane 1980 Peter Klepec. Opera in balet SNG Maribor. Škiljan, Filip 2012 Kulturno-historijski spomenici Gorskog kotara i Ogulinsko-plaščanske zavale. Zagreb: Srpsko narodno vijeće. Šmitek, Zmago 2004 Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti. Ljubljana: Štu- dentska založba. Vaupotić, Miroslav 2002 'Zrinsko-frankopanska urota u hrvatskoj dramskoj književno- sti' V: Tragom tradicije. Miroslav Vaupotić, ur. Zagreb: Matica hrvatska. Str. 428–52. Velikonja, Mitja 2003 Mitografije sedanjosti: Študije primerov sodobnih političnih mitolo- gij. Ljubljana: Študentska založba. Vojnović-Traživuk, Branka 2002 'Nošnja splitskih varošana u procesu nacionalne iden- tifikacije.' Ethnologica Dalmatica 11(1): 7–143. Young, James 2006 'Tekstura sjećanja.' V: Kultura pamćenja i historija, Maja Brklja- čić in Sandra Prlenda, ur. Zagreb: Golden marketing - Tehnička knjiga. Str. 199–216. Zečević, Divna 1972 'Odjek pogibije Petra Zrinskoga i Frana Krste Frankopana u puč- kim pjesmama njihova doba.' Narodna umjetnost 9: 41–54. Žagar, Anka 2001 'Pitr Klepc na Svite Guore sedi.' V: Kap domače. Zlatko Pochobrad- sky, ur. Čabar: Poglavarstvo grada Čabar. Str. 443. Žanić, Ivo 1998 Prevarena povijest: Guslarska estrada, kult hajduka i rat u Hrvatskoj i Bosni i Hercegovini 1990–1995. Zagreb: Durieux. Žiža, Stjepan 1914 'Marko Kraljević (Iz Istre).' V: Zbornik za narodni život i običaje Juž- nih Slavena 19(2). Dragutin Boranić, ur. Zagreb: JAZU. Str. 194–384. Anja Moric in Ana Perinić Lewis 140 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 140 22.10.2019 11:03:32 Po Krpanovih sledeh: Martin Krpan – junak na robu Milan Trobič UVOD Ko sem premišljeval o naslovu tega prispevka, sem omahoval: naj iščem kak nov naslov ali naj ostanem pri naslovu svoje knjige Po Kr- panovih sledeh iz leta 2005? Odločil sem se za slednjega zaradi pov- sem preprostega razloga: do lika Martina Krpana me je pripeljalo raziskovalno delo v času študija na magistrski stopnji, sledile so raz- iskave pojavnosti kontrabanta in tihotapstva na doktorski stopnji in naposled se z odsevi Krpanovega lika srečujem še danes ob terenskem raziskovalnem delu. 141 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 141 22.10.2019 11:03:32 NA POT Knjiga Po Krpanovih sledeh je nastala na osnovi mojega magistrskega dela Sindrom Martina Krpana – med junaštvom in razbojništvom in na podlagi tedanjega študijskega in terenskega raziskovalnega dela. Pri tem sem večkrat prišel do podatkov, povezanih z izročilom o kon- trabantarjih in tihotapcih. Nekaj teh podatkov sem nato v dopolnje- ni in razširjeni obliki objavil leta 2003 v knjigi Furmani, druge pa sem uvrstil v knjigo Po Krpanovih sledeh (Trobič 2005: 11) in pozne- je tudi v doktorsko disertacijo. Pripovedovalci na terenu so pogosto navajali povest Frana Levstika o Martinu Krpanu in k temu dodajali svoje spomine na kontrabantarje in tihotapce, ki jih imajo za edine in prave Krpanove naslednike. Ob teh izkušnjah so poudarjali močnega Krpana in njegovo pretkanost, ki ni bila tuja niti povsem konkretnim posameznikom, ki so se ukvarjali s kontrabantom in tihotapstvom, še daleč tam v polpreteklem času. Povezave s Krpanom so v pogovorih z ljudmi večkrat pripeljale do tega, da so ti v svoje pripovedi in raz- mišljanja vpletali tudi ocene razmerja med posameznikom in državo in njenimi represivnimi organi, od policajev-žandarjev do vojske in carine. To pa je ravnanje, ki ga najbolje kaže sam Krpan. Poleg tega je v teh opisih šlo praviloma za odnos mi – drugi oziroma mi – država. Slednja pogosto nastopa kot tujek, ne glede na to, kdo jo vodi. Ljudje pa so do nje in njenih dejavnosti zadržani in previdni. V tem smislu se je oblikoval tudi poseben odnos do tistih, ki kršijo zakone, kar se kaže v mnogih primerih strategij preživetja, ne samo ko govorimo o Martinu Krpanu. Slovenci namreč radi pogledamo skoz prste ti- stim, ki se ne ozirajo na zakone in represivni državni aparat. Vendar gre pri tem za nekakšno selektivnost: nekateri kršitelji imajo namreč skoraj popolno zaslombo med ljudmi, medtem ko so drugi uvrščeni med kriminalce in s tem izločeni iz skupnosti. Vendar so pogovori z ljudmi pokazali, da je precej primerov, še posebej ko nekdo, sosed ali kdo tretji, čez noč obogati, pa ga ljudje ne obsojajo, ampak so mu prej nevoščljivi in mu pripišejo veliko mero iznajdljivosti. Takšne ozna- ke so deležni tudi posamezniki, ki se po javnem mnenju ukvarjajo z domnevnimi kriminalnimi posli, ki jih represivni organi nikoli ne dokažejo. To se je zelo razširilo v in po času tranzicije in privatizacije, ko smo vsi državljani prejeli lastninske certifikate. Tako imamo tudi v svoji državi nekakšna dva pola, in sicer iznajdljive posameznike, ki jih ljudje ne obsojajo do tistega trenutka, ko sami niso neposredno pri- zadeti ali oškodovani, in na drugi strani lastno državo, ki jo čutimo kot nekakšno prisilo, tuj element, ki zataji v odločilnih trenutkih, ko sta ogrožena premoženje in osebna varnost. Milan Trobič 142 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 142 22.10.2019 11:03:32 MARTIN KRPAN Martin Krpan predstavlja osebo, ki nosi močan junaški naboj, posta- vljen v hojo po robu, med zakoni države, legalnostjo in legitimnostjo preživetja. Krpan uporablja strategije ravnanja, ki so značilne za pred- stavnike obmejnih, majhnih narodov in tako imenovane mediteranske družbe. Tako na primer na Siciliji goljufanje države ni bilo nikoli zlo- čin. Družbe v Sredozemlju namreč nosijo v sebi globoko zakoreninjen odpor proti javni oblasti, državi in njenim zastopnikom. Ti predsta- vljajo moč, katere glavna značilnost je, da je »šibka do močnih in moč- na do šibkih« (Giordano 1995: 61). Tu seveda ne gre samo za značilno mediteransko ravnanje, saj se podobno dogaja, na primer, tudi v Vojni krajini, med Uskoki, na številnih mejnih področjih in drugod. Kontrabantar (avtor: Marino Samsa; Trobič 2005). Martin Krpan s svojim kontrabantom in pretepanjem finančnih stražnikov, mejačev, kaže na odnos do oblasti, ki mu je tuja, odtujena. To pa je sprejemljivo ravnanje za pripadnike ne samo sredozemskih, temveč tudi drugih podrejenih družb, kjer je globok prepad med drža- vo in vsem, kar ji pripada, in družbo oziroma posameznikom. Krpan kaže tudi svoj specifičen pogled na svet. »Slišal sem, da vsi lju- dje vse vedo; na svetu se pa vse dobi; pa bi se ne dobil tudi junak nad Brdavsa?« Pri tem je struktura njegovega svetovnega nazora logična: Krpan ne javka kakor idealist cesar »ni ga mislim, pod soncem juna- ka«; pač pa ve, da se dejanja preverjajo v označevalcu. Gospoda hiti od besed k dejanjem in se da poklati - Krpan pa je teoretik, to se pravi »kmet je kmet, ne magister. Nikar praznih besed ne razdirajte!« ne Po Krpanovih sledeh: 143 Martin Krpan – junak na robu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 143 22.10.2019 11:03:32 junak, »saj se ne zna bojevati, kakor gre junakom,« si misli Brdavs. Izid dvoboja je za Krpana teorem, ki ga je treba izpeljati iz kakega veljavnega aksioma. Tu pa je priložnost za Levstikovega Slovenca, da pokaže, v čem je superioren nad zgodovinskim velikim svetom. (Sku- šek Močnik 1978: 199) KRPAN – SINONIM, ZGLED Levstikov Krpan je že kmalu po nastanku postal nekakšen sinonim za opisovanje kontrabantarja: ta mora biti močan junak, hrust, doma na majhni kmetiji, premaga številčnejše finančne stražnike in se ne zmeni za nevarnosti. Delovanje posameznikov v omenjenih skupinah tiho- tapcev in kontrabantarjev je bilo poleg tega, da so jih »uradno pre- ganjali« tudi pod neposredno pristojnostjo oblasti, ki je kontrabant in tihotapstvo celo podpirala kot način boja proti monopolu druge, konkurenčne države. Tu mislim predvsem nekaj stoletni boj habsburškega dvora proti Be- neški republiki Tako so denimo Benetke, nekdaj sedež bizantinske uprave v severnem Jadranu, nato svobodna oligarhična republika, s svojim imperializmom tekmovale s cesarstvom. Le-to jim ni odgovar- jalo samo z vojaško silo, temveč tudi z administrativnimi in gverilski- mi postopki. Kot svoje pristanišče je ščitilo Trst, spodbujalo in ščitilo uskoške pirate iz Senja ter obnavljalo njihovo populacijo s prišleki iz Krajine. Poleg tega je dopuščalo in nemara celo spodbujalo kontra- bant in tihotapstvo, ki sta posegala v beneške monopole in omogoča- la – prek kranjskih in štajerskih kmečkih prekupčevalcev – prehajanje piratskega plena iz Trsta v notranjost celine. (Rotar 1993: 158–9) Merjenje moči (avtor: Marino Samsa; Trobič 2005). Milan Trobič 144 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 144 22.10.2019 11:03:32 LOČENI OBLIKI Da gre pri ilegalni trgovini ali prenašanju blaga, izdelkov in drugega čez mejo za dve obliki (kontrabant in tihotapstvo), ki imata vsaka svoj pomen, sta opozorili tudi Špela Pogorelec in Nataša Rogelja. Tako sta zapisali, da tako tihotapstvo kot kontrabant pomenita v slovarju slovenskega knjižnega jezika eno in isto, v pogovornem jeziku v Istri in v spominu ljudi pa ne živita kot soznačnici. Beseda tihotapstvo se nanaša bolj na meddržavno ilegalno trgovino, medtem ko se je v obravnavanem obdobju med obema vojnama pod kontrabant štelo vse, s čimer si prevaral finančno stražo, torej davkarijo znotraj države. Poleg tega nosi kontrabant s seboj tudi socialno noto, način preživljanja ter vsakdanjost in kontinuiteto tega dejanja skozi zgodovino tako Istre kot drugih območij Slovenije. Ob nenehnem spreminjanju meja, za- konov, oblasti in predpisov so se ljudje največkrat morali znajti na lastno pest. Tako kontrabant ni pomenil načina, kako obogateti, tem- več kako preživeti. Prav zato, ker je kontrabant uzakonjala stiska, ni to dejanje nosilo s seboj negativnega predznaka. Krpanovski karakter je v Sloveniji navzoč že od nekdaj, zgodba o kontrabantarju brez kriv- de, Martinu Krpanu, pa ni enkratna, časovno in prostorsko omejena, ampak se razteza po časovnem in prostorskem horizontu slovenskega etničnega ozemlja. (Pogorelec in Rogelja 1998: 1) PRILJUBLJENOST Če v Googlov iskalnik vtipkamo Martin Krpan, nam ponudi 300.000 zadetkov.1 Zakaj je Martin Krpan tako priljubljen oziroma zakaj je njegovo tihotapstvo postalo kontrabant in s tem ne več tako hud pre- kršek, kakršen bi bil, če bi ostal pri tihotapstvu? Odgovor prinašajo njegova moč, odločnost in preprostost, ki mu dajejo zavetje v skupno- sti in njenih nenapisanih zakonih. Krpan namreč po mnenju ljudi ni zakrknjen tihotapec, ampak kontrabantar, je tako rekoč maščevalec za vse storjene krivice in ponižanja. Njegovo preprosto obnašanje pa mu daje nekakšen alibi za prepovedane posle. Postal je tudi nekakšno me- rilo ali standard, po katerem so oblikovani poznejši junaki. Odlikujejo jih pogum, nadnaravna moč in premetenost. Še zlasti fizična moč in zvitost sta značilnosti, ki ju med novodobnimi Martini Krpani iščejo organizatorji prireditve za najmočnejšega Slovenca. Ta vzbuja različne 1 Preverba februarja 2017. Po Krpanovih sledeh: 145 Martin Krpan – junak na robu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 145 22.10.2019 11:03:33 odmeve in kritike. Po eni strani gre za očitke, da so ta tekmovanja slab posnetek ameriških, tako rekoč filmskih borb orjakov, in da gre za vpliv iger brez meja. Druge ocene so prizanesljivejše, češ da je treba razvijati svoja tekmovanja, na katerih bi oživljali zgodbe, dogodke iz preteklo- sti, na primer boj s Turki, Krpanov boj z Brdavsom in podobno. Orga- nizatorji viteških iger pri Predjamskem gradu opažajo, da obiskovalce v odmorih med viteškimi dvoboji pritegnejo predvsem tako imenovane srednjeveške tržnice in kmečke igre, ne pa prikaz gosposke pojedine ali grofovski sprejem. Miran Košuta je v svoji knjig zapisal stališče, da je prav Martin Krpan tudi v slovenski literarni zgodovinski in nacionalni zavesti simbol neomajne svobode, prvinske moči in suve- renosti, leposlovno utelešenje narodne samobitnosti par excelllence. »Dark side of the moon«, druga, »temna« stran Levstikovega juna- ka – njegovo tihotapstvo, prepovedano trgovanje s soljo – nam je bolj ko ne obrobna, manj pomembna… (Košuta 1996: 179)2 TEZA Moja teza je, da gre za sindrom Martina Krpana, ki ga najbolje kaže odnos v slogu »z glavo prikimavati in držati figo v žepu!« Sindrom je glede na spoznanja, do katerih sem prišel, navzoč v tako imenovanih sredozemskih družbah, pa ne samo tam, temveč ga zasledimo tudi v okolju, kjer narodi živijo na t. i. robnih, mejnih območjih, ob poteku državnih mej, ki se nenehno spreminjajo. Junaški lik Martina Krpana sicer močno zasenči njegovo temnejšo tihotapsko stran, vendar se je junak nikakor ne sramuje, temveč jo celo poudari do tolikšne mere, da preskusi samega cesarja - vrhovno oblast, ko mu pove, kakšna je njego- va želja: dobiti potrdilo, da bo lahko s privoljenjem države nemoteno tovoril tihotapsko blago! POGLEDI Zanimiv je pogled Petra Burkeja, ki je za obdobje predindustrijske Evrope med letoma 1500 in 1800, zapisal, da je zunaj mest opazna 2 Za sol kot »ključni predmet« Levstikovega Krpana glej Hladnik 2002. Milan Trobič 146 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 146 22.10.2019 11:03:33 precejšnja mera nezaupanja do vseh, ki ne pripadajo ozkemu krogu so- rodnikov in prijateljev; pripadnost temu krogu je namreč značilnost tradicionalnih družb. S tem je povezana tudi podoba sveta kot prosto- ra »omejenih dobrin«, v katerem lahko posameznik napreduje samo v škodo drugega. Burke je dodal, da takšno pojmovanje sveta ni brez osnov povezano z družbami, ki nimajo gospodarske rasti. Posledica tega je bila široko razširjena zavist, »zli pogled« in strah pred zavistjo. Takšno je, na primer, verovanje, da so lahko čarovnice izmolzle mleko sosedovih krav s pomočjo nadnaravnih sil. Zato so ljudje poznali ča- rovnije, s katerimi so ščitili domače živali in preusmerjali zlo na tujo živino. Ljudje pa, kakor da so verjeli, da ni mogoče zamenjati sistema, temveč se lahko spremeni samo položaj, ki ga ima posameznik v tem sistemu (Burke 1991 [1978]: 143). Ob tem ne gre spregledati razmišljanj Christiana Giordana: Skupnost, ki išče kohezijo in s tem tudi kolektivno identiteto, se ne obrača le na »mite o nastanku«, temveč tudi ustvarja »vzorni- štvo«. Tudi v tem primeru gre tako rekoč vedno za ažuriranje zgo- dovine, ker – če pustimo ob strani različne »kulte osebnosti«, ki so jih sprožali totalitarni sistemi, da bi slavili figure resničnega vodje, in ki so dejavni tudi še danes – se »vzorništvo« kot skupek vrlin, ki se jim je treba čuditi in jih po možnosti posnemati, dodaja eminen- tnim likom iz preteklosti. »Vzorništvo« se tako nadaljuje z ažurira- njem zgodovine. Ko usmerimo pozornost na vrednote tistih, ki so zaznamovali ali celo ustvarjali preteklost neke skupine, je jasno, da si skupnost na tak način prizadeva k poudarjanju svoje večvrednosti v sedanjosti. V takem primeru postane ustvarjanje »vzorništva« glavni element »boja za priznanje« določene družbene skupine. Posebej zanimivo se mi ne zdi vztrajanje pri »neogibnosti« ali »nuji«, da se obračamo k »vzorništvu« v kolektivnih praktičnih identitetah, temveč omogočanje različnih načinov in posebnih razlogov za ustvarjanje »spoštovanja vrednih osebnosti« v dani družbi. Poudaril bi podmeno, da je ustvarjanje »vzorništva« pona- vadi zasnovano na »sanktifikaciji« ali »heroizaciji« zgodovinskih osebnosti. Toda merila, ki so potrebna za to, da bi nekoga razglasili za »svetnika« ali »junaka«, se v marsičem spreminjajo od skupine do skupine in to velja tudi za tisto, kar imenujemo »evropski kon- tekst«. (Giordano 2001: 79–80) Krpan je predstavljal nekakšen prototip za vse tiste, ki so se gi- bali na meji med legalnostjo in legitimnostjo. Njegovi nasledniki so tihotapci in predvsem kontrabantarji, ki so delovali v vseh zgodovin- skih obdobjih in še zlasti v času med obema svetovnima vojnama. Po- leg tega menim, da je Levstik Krpanov lik upodobil na temelju izročila o tovornikih in njihovi kontrabantarski dejavnosti. Ta je bila veliko- krat podaljšek ilegalnega načina delovanja habsburškega dvora, ki je na Po Krpanovih sledeh: 147 Martin Krpan – junak na robu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 147 22.10.2019 11:03:33 področju Jadrana od sredine 14. stoletja skušal zlomiti premoč Bene- ške republike. V luči teh podatkov iz knjige Darka Darovca Davki nam pijejo kri (Darovec 2004) gre pri Krpanovem kontrabantu pravzaprav za dejavnost, ki jo je v severnem Jadranu podpiral hitro razvijajoči se Trst, ki je bil v rokah Habsburžanov. Zato ni presenetljivo, da se sre- čanje med Krpanom in cesarjem Janezom odvije tako, kakor se, brez velikega presenečenja z obeh strani. Tu je tudi del odgovora na vpraša- nje, zakaj je Krpan med ljudmi tako priljubljen. Krpanov kontrabant je načeloma nelegitimen, vendar skrivoma zaželen in dobrodošel. Kr- panova slava je, na primer, po oceni enega od mojih sogovornikov, tudi v tem, da v njem vidimo močnega možakarja, ki se znajde in ki so ga nekoč učitelji postavljali ob bok Adamu Ravbarju, zmagovalcu v bitki proti Turkom pri Sisku. Takšna primerjava se pogosto sliši, zato ni ne- navadno, da si ga toliko krajev lasti za svojega in so se ljudje pripravlje- ni tudi spreti, kdo ima prav in kdo se moti oziroma kdo je do Krpana upravičen in kdo ne. V tem lahko zasledimo tudi elemente sindroma Martina Krpana ( Trobič 2005: 14–5). Martin Krpan je naš najpopularnejši kontrabantar, čeprav ga vsi označujejo za tihotapca, ki v svojem poslu ni bil ne osamljen ne prvi. Pravi tihotapski podvig je bilo na primer že tovorjenje Biblije, ki jo je v pruskem luteranskem središču Wittenberg ob Labi leta 1583 natisnil Jurij Dalmatin. Biblija nosi letnico 1584, izdajo so financirali dežel- ni stanovi, tamkajšnji tiskar Selfisch jo je opremil z bogatimi lesorezi. Knjigo so nato v naše kraje pretihotapili skrito v sodih, dobra polovica od 1500 izvodov je prišla na Kranjsko, nekaj manj kot četrtina naklade pa na Štajersko in Koroško (Sitar 1999: 128). Kontrabantarstvo ima- mo tako že v genih, kot je zapisal Lucijan Pelicon, in pri tem je Krpan vzornik in občudovanja vreden lik. Ob vseh tradicijah ne gre pozabiti na žive spomine na solarstvo, saj so se nekoč cele vasi in družine ukvar- jale ne le s pridelavo, ampak tudi s trgovino s soljo. Taki »trgovci« so trgovali z vozovi še daleč v polpreteklo obdobje, saj so svojim so- rodnikom v notranjost nosili manjše količine soli za osebno rabo. To so počeli do sredine minulega stoletja. Švercanje je bilo v vsakdanjem življenju tako močno zasidrano, da so znani primeri, ko se je neka taka švercarka v času pod Italijo poročila prav zaradi švercanja in vezi, ki jih je spletla ob tem (Pelicon 2000: 6). Zanimivo pri vsem je, da so pogledi na Krpana zelo različni. Po eni strani se ljudje nad njim in njegovimi dejanji navdušujejo, po dru- gi mu očitajo počasnost in drobnjakarstvo. Tako je Anton Trstenjak zapisal, da ga ob misli na slovensko suverenost nehote motita narodni povesti o Petru Klepcu in Martinu Krpanu, da ne omenja spečega Kra- lja Matjaža. Trstenjak je takrat od nekega kulturnika dobil izzivalno Milan Trobič 148 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 148 22.10.2019 11:03:33 Martin Krpan na poti (avtor: Marino Samsa; Trobič 2005). pismo, češ, če piše psihologijo slovenskega človeka, naj vendar ne po- veličuje preveč njegovega značaja. Splošno je poznano, da so se njego- ve poteze izkristalizirale v tipih, ki kakor Peter Klepec ali Martin Kr- pan sicer razodevajo moč in naravno pamet, hkrati pa nazorno kažejo slovensko politično nemoč, pravzaprav nezmožnost, da bi kaj dosegel. Če pri tem misli še na spečega Kralja Matjaža ali na pravljično Lepo Vido, se takoj razodeneta pristna slovenska utopičnost in zasanjanost v prihodnost, ki ne bo nikoli resničnost (Trstenjak 1991: 194). Za Trstenjaka je tak tudi slovenski politik in slovenski človek – pokoren podanik. Po njegovem se je Martinu Krpanu sicer posrečilo priti na sam cesarski Dunaj in tam izbojevati zmago »zase«. Toda tudi on se je takoj zadovoljil s trohico; namesto da bi nadaljeval do dokončne zmage zase in za svoje ljudstvo, se je zadovoljen vrnil nazaj v svojo garaško revščino. To spominja na sodobna razmišljanja: naj se ima- jo, kakor hočejo, samo mene naj tu spodaj pri miru pustijo. Martin Krpan se na Dunaju ni vedel, kakor bi se državnik, marveč je ravnal kot »zmagovit« podanik brez suverene drže, zadovoljil se je z drob- cem svojih podaniških želja in se s to »zmago« vrnil domov. Sloven- skemu bajeslovnemu narodnemu junaku, ki je podzavestna usedlina slovenskega človeka, manjka suverena državniška drža. V njem kljub nadpovprečni zmožnosti prevladuje tip državljanske pokorščine in di- scipline. Tako so tudi naši vodilni politiki z redkimi izjemami redno razodevali bolj smisel za disciplino in popuščanje kakor za suvereno državniško vztrajanje (nav. delo: 195). Po Krpanovih sledeh: 149 Martin Krpan – junak na robu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 149 22.10.2019 11:03:33 TAKO VSAKDANJE Raziskovanje sledi Martina Krpana je pokazalo vrsto zanimivih po- drobnosti, ki so na prvi pogled zelo vsakdanje. V prvi vrsti gre za spo- znanje, da so zadeve, še posebej ko govorimo o načinih ravnanja in stra- tegijah preživetja, drugačne, kakor se nam kažejo na prvi pogled. Stra- tegije oziroma njihove razlage so bolj ali manj le nadaljevanje mimikri- je, obrambnih mehanizmov, ki služijo za ustvarjanje lastnih majhnih vrtičkov. Slovenci se z elementi sindroma Martina Krpana kažemo kot narod, ki uporablja med drugimi tudi strategije ravnanja in preživetja, ki jih najdemo v sredozemskih kulturah in družbah. To velja, na pri- mer, za razmerje med legalnim in legitimnim, za odnos, ki ga imamo do »tistega, ki se znajde«. Ta je razmeroma pozitiven, ko gre za dis- kurz o nekom, ki si je na nelegalen način pridobil materialne koristi, pa pri tem sami nismo bili neposredno prizadeti. Če smo v to vpleteni ali smo bili pri tem prizadeti, se presoja spremeni. V želji po maščevanju smo pripravljeni na tožbe, tudi na fizično obračunavanje in naposled smo odgovornost za lastno naivnost sposobni prenesti na državo, ki je nesposobna, skorumpirana, podkupljiva, lažniva in podpira barabe. Po drugi strani je veliko primerov, ki kažejo na zanimiv odnos do države in njenih ustanov, represivnih organov in »državne pravice«: prikrito smešenje vzvišenih in odtujenih oblastnikov je poznano od nekdaj in prav Krpan s svojim jezikanjem potrjuje to prastaro navado. Zgled za to je zapis Andreje Žele o tem, kako so si ljudje v Pivki, po starem v Št. Petru, razlagali pravico. Naslov zgodbe je »Hiša laži«, vse pa se je dogajalo pod staro Avstrijo. V zgodbi nastopata brata Tone in Jože. Tone je bil bolj prebrisan, Jože pa je bil doma in je kmetoval. Nekoč sta gledala proti mestu in Jožetu je bila všeč lepa hiša, sodna palača, hiša pra- vice. Tone mu je takoj zabrusil, da mu bo že dokazal, da to ni nikakršna hiša pravice, ampak hiša laži. Čez nekaj časa si je Tone od brata sposodil 20 goldinarjev, češ da bo kupil junca. Tone mu denarja ni hotel vrniti in se je pretvarjal, da ga sploh ni dobil. Jože se je odločil, da poišče pravico v hiši resnice, in Tone se je s tem strinjal. Ko sta dobila sodni poziv, je Tone obi- skal Jožeta in mu potarnal, da za sodišče nima primerne obleke in Jože mu je takoj posodil žametni »reklc« in klobuk. Na sodišču je sodnik najprej zaslišal Jožeta in nato še Toneta, ki se je branil s tem, da je Jožeta obtožil kot največjega lažnivca, ki je sposoben trditi, da je njegov tudi »reklc«, ki ga je imel na sebi. Jože je ob tem takoj zavpil, da je ta »reklc« res njegov, enako klobuk. Tone je rekel sodniku: »No, ste videli sedaj, gospod so- dnik!« Ta pa je samo zakričal in oba nagnal. Na poti domov je Tone bratu zagotovil, da mu bo vrnil obleko in denar, saj mu je želel samo dokazati, da to ni hiša pravice, ampak hiša laži (Žele 1996: 145). Milan Trobič 150 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 150 22.10.2019 11:03:33 ELEMENTI Elemente, ki jih prinaša že Krpan, ko zarisuje svoj odnos do oblasti, najdemo tudi pri njegovih naslednikih ali sodobnikih, tihotapcih in kontrabantarjih. Tudi tem ni šlo samo za nagajanje oblastem, marveč tudi za prepričanje, da je kontrabant nekaj povsem sprejemljivega in vsakdanjega. Zanje je bilo tako in nič drugače. Rek »Saj vsi kradejo!« nas v ničemer ne izključuje, prej nasprotno. Taki in podobni izreki so bolj ali manj stereotipi, s katerimi skrivamo v omari lastne okostnjake. Odkrivanje Krpanovega sindroma je odkrivanje narodovega »znača- ja«, ki je precej drugačen od podobe, ki so jo ustvarjali rodovi izobra- žencev, pisateljev, politikov in tudi povsem navadnih ljudi. Strategija »delanja fasad«, da sosedi vidijo le našo urejeno zunanjost, se sprevrže v svoje lastno nasprotje in samo še poglablja krpanovstvo, ki ga v nje- govi svojeglavosti ne more krotiti niti lastna iniciativa. Krpanove trma, jezičnost, uporništvo, tihotapstvo in »vera« v lastni svet vrednot so navzoče danes. Pri tem je zelo izrazita težnja, da bi se drugim kazali v boljši luči, kakor pa dejansko smo. Navdušenje nad tujim, še posebej ko gre za predstavnike posamičnih narodov, za katere menimo, da so raz- viti, je precej drugačno od tistega, ki ga namenjamo našim »sorodni- kom z juga«. Ob naštetem je zanimiv tudi odnos do kriminala. Ljudje zelo obsojajo najrazličnejše kriminalne oblike, ki zadevajo lastnino in sodijo v domeno gospodarskega kriminala, medtem ko kontrabant in tihotapstvo ne sodita med izrazito negativna dejanja. Novice, ki jih beremo ob krajah ženskih torbic, dobijo večji negativni prizvok, saj tatovi s tem dejanjem neposredno posežejo v lastnino konkretnega po- sameznika, kar je najhujši greh. Ko govorimo o tihotapstvu, še posebej, ko gre za trgovino z belim blagom oziroma z ekonomskimi emigranti, stvari že niso tako negativne – vendar spet le do trenutka, ko se postavi vprašanje, kje naj bo azil za prebežnike. V primeru, ko država dela na svojo pest, so se prebivalci vasi ali mest pripravljeni organizirati v va- ške straže, iniciativne odbore in druge oblike z enim samim namenom, spraviti nevarne tujce čim dlje od svojih bivališč. STEREOTIPI IN SINDROM Ob tem ne gre pozabiti na tako imenovani stereotip ponižnosti in hlap- čevstva, ki je, po Janeku Museku, frustracijski proces. Stereotipa o po- nižnosti, hlapčevanju in neagresivnosti ne ustvarja tisti, ki se s takšno vlogo sprijazni, temveč tisti, ki se z njo noče sprijazniti. Podredljivi Po Krpanovih sledeh: 151 Martin Krpan – junak na robu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 151 22.10.2019 11:03:33 človek se ne pritožuje zaradi podrejanja, pač pa se zaradi tega pritožuje dominantni človek, ki ga drugi prisilijo k pokornosti. Poleg tega je av- tostereotip o ponižnosti in neagresivnosti nezavedno psihološko sred- stvo, ki mora razorožiti nasprotnika in njegovo agresivnost in ki hkrati uspešno tolaži lastno moralno vest, lastni nadjaz, ki pač ne dovoljuje agresivnosti. In, kakor ugotavljajo teoretski psihoanalitiki, je »sloven- ski nadjaz« poseben problem (Musek 1994 : 183). Sindrom Martina Krpana najbrž ni tako izrazit kot opisani stereotipi, razvidni tudi pri Krpanu, ki pa s svojim ravnanjem vnaša nove elemente, ki te stereotipe presegajo. S tem smo blizu tihotap- stvu, skrivanju, trmoglavosti – ali, lepše zveneče, posebnosti in brez- kompromisnosti. In spet se vrnemo na začetek, kaj ljudi pri Krpanu vznemirja, zakaj Krpana občudujejo? Pogled na to dajejo tudi članki o tekmovanjih za naslov najmočnejšega Slovenca – novega Martina Krpana. Asja Matjaž je napisala članek o Ljubljančanu Borisu Vid- marju, ki se je leta 1995 odločil, da bo pripravil povsem domačo tek- movalno igro v moči in spretnosti – navdih zanjo je našel v Levstiko- vem Martinu Krpanu – ni pričakoval, da bo zanimanje zanjo iz leta v leto tako raslo, da bo vse več fantov in mož, ki bi želeli osvojiti naslov najmočnejšega Slovenca in bi bili za to pripravljeni tudi kaj narediti. Sploh pa ni pomislil, da bi se s slovenskimi fanti želeli pomeriti tudi tujci. Zelo zanimivo je nadaljevanje članka: »Ko smo začeli,« pravi Bojan Vidmar, »so se na tekmovanje prijavili predvsem močni fan- tje. Z leti pa se je pokazalo, da to le ni dovolj, da so tudi za to tekmo- vanje potrebni treningi, da sta ob moči potrebna še spretnost in nekaj pametnega razmisleka« (Matjaž 2002). Ob sindromu Martina Krpana je izrazito poudarjanje kmetstva kot bistva slovenskega naroda. Mitja Velikonja je menil, da so spomin na izgubljeno domačnost, idilično tradicionalnost, sveto preproščino, enodušno harmoničnost, versko enotnost, družinske vrednote in ob- sodbe kvarnega, razvratnega vpliva modernega sveta (bili ves ta čas) del diskurza revivalistov in ognjiščarskih političnih gibanj na Slovenskem; v novejšem času pa tudi ekonomske propagande (Velikonja 1996 : 180). ZA KONEC Naj k sklepnemu premisleku dodam še nekaj iztočnic. Ob iskanju sledi Martina Krpana sem našel tudi članke, v katerih želijo avtorji opozo- riti na zanimivo dogajanje v preteklosti oziroma spodbujajo iskanje identitet. Vedno so bile okrog nas meje, včasih so bile postavljene niže, Milan Trobič 152 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 152 22.10.2019 11:03:33 včasih više proti severu, in kot takšne so sooblikovale življenje naših prednikov. Vedno so bili cesarji in dacarji in vedno so bili Krpani, ki so si v življenju pomagali z iznajdljivostjo. S temi dejstvi je želel Lucijan Pelicon spodbuditi premislek o tem, kje so lahko nastale zgodbe, ki so jih uporabili pisatelji. Prav bi bilo naposled opomniti vse tiste, ki si, upravičeno ali ne, lastijo znamenite knjižne junake, da se določene pripovedi pojavljajo vsepovsod in da so last vseh (Pelicon 2000). Ob preučevanju zgodovinskega dogajanja v Kopru in obmorskih mestih je postal pozoren na omembe zapore meje med beneško Istro in Tr- stom, ki je koristila Trstu. Drug tak podatek je bil, da so v 14. stoletju v Kopru tovornikom rekli Kranjci. Omenil je tudi angleško blokado, ko so angleški kapitani mimo nje tovornikom posredovali angleško sol. V opisanih dejstvih je videl Krpana samega. Po njegovem mnenju je Levstik vse skupaj slišal, ko je prišel za učitelja k Vilharju na grad Kalc in v Senožeče. Takšni »dokazi« pa imajo tako veliko nasprotnikov kakor tudi zagovornikov. Naj navedem le omembo enega mojih sogo- vornikov, ki je opozoril na pogovor med Krpanom in cesarico: takrat se je Krpan držal, da je bil hudemu vremenu podoben, kakor bi se za Mokrcem bliskalo. Pripovedovalec je v tem videl potrditev, da je bil Krpan doma tam, kjer se vidi Mokrc, to pa je lahko le na cerkniškem območju in na Blokah. Martinova cesta (avtor: Marino Samsa; Trobič 2005). Po Krpanovih sledeh: 153 Martin Krpan – junak na robu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 153 22.10.2019 11:03:33 Tihotapsko izročilo, ki ga prinaša Krpan, je bilo vseskozi tako živo, da se v spremenjenih oblikah nadaljuje še danes. Ne gre za ko- nec tihotapljenja, temveč za spremenjene oblike in načine; tako je pred desetletji odprta meja proti Italiji omogočila romarske nakupovalne pohode na znameniti tržaški Ponte Rosso, glavno zbirališče vseh bal- kanskih in še katerih tihotapcev. To pa je že druga zgodba. Kontrabant je bil nuja, sta povedala Koprčana. Slovenija je bila vedno obdana z mejami in vedno je bilo treba čez kaj prenesti. Še po- sebej je bilo to izrazito v primorskem delu. Ko je bilo zaledje odrezano od Trsta, so ljudje ostali brez zaslužka in takrat so se morali znajti. Ko so človeku presekane vitalne komunikacije, se znajde po svoje; če mu zagradiš cesto in jo ogradiš, bo ograjo preplezal, in tako naprej. V Trst so, na primer, spretno spravili pršut, tako da so si ga ženske navezale pod krilo in ga prenesle čez mejo. Primerilo se je, da je ženska prenesla čez mejo živega petelina, ki je zakikirikal prav na tržaškem pomolu, pred carino, ko je odbila njegova ura. Kokošja jajca so poskrili v oslo- vska ušesa in zgodilo se je, da je osel pred carino otresal z glavo in jajca so popadla na tla pred cariniki. REFERENCE Burke, Peter 1991 (1978) Junaci, nitkovi i lude: Narodna kultura predindustrijske Evro- pe. Zagreb: Školska knjiga. Darovec, Darko 2005 Davki nam pijejo kri. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče (Knjižnica Annales Majora). Giordano, Christian 1995 'The Gulf Between State and Citizens in Complex Societies: An Interpretative Approach to Political Anthropology.' V: MESS: Mediter- ranean Summer School, Piran, Slovenia, 1994–1995. Borut Brumen in Zmago Šmitek, ur. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. Str. 57–69. 2001 Ogledi o interkulturnoj komunikaciji. Beograd: XX. vek (Biblioteka XX vek; 121). Hladnik, Miran 2002 Pa začnimo pri Krpanu. Sodobnost 66(2): 227–37. Košuta, Miran 1996 Krpanova sol: Književni liki in stiki na slovenskem zahodu : Študije in eseji Ljubljana: Cankarjeva založba. Matjaž, Asja 2002 'Štajerec Boris, novi Martin Krpan.' Večer, 12. 9., str. 38. Musek, Janek 1994 Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Pelicon, Lucijan 2000 'Po kom se je zgledoval Fran Levstik?' Primorske novice, 11. 11., str. 6. Milan Trobič 154 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 154 22.10.2019 11:03:33 Pogorelec, Špela in Nataša Rogelja 1998 Solni kontrabant – ilegalna trgovina s soljo iz Sečoveljskih solin v obdobju med obema vojnama do leta 1945. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Rotar, Braco 1993 'Kje je Mediteran?' Časopis za kritiko znanosti 21(158–159): 15–24. Sitar, Sandi 1999 Sto pričevanj o slovenski zgodovini. Ljubljana: Prešernova družba. Skušek Močnik, Zoja 1978 'Krpanov teorem.' Problemi 16(177–180): 199–216. Trobič, Milan 2003 Furmani: Po cesarskih cestah skozi Postojnska vrata do morja in na- prej. Logatec: Občina Logatec in Založba Amata. 2005 Po Krpanovih sledeh. Logatec: Založba Amata. Trstenjak, Anton 1991 Misli o slovenskem človeku. Ljubljana: Založništvo Slovenske knjige. Velikonja, Mitja 1996 Masade duha – razpotja sodobnih mitologij. Ljubljana: Zbirka Sophia. Žele, Andreja 1996 Kako so živejli in si delali kratek cejt: Kratke štorije s Pivškega. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 12). Po Krpanovih sledeh: 155 Martin Krpan – junak na robu Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 155 22.10.2019 11:03:33 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 156 22.10.2019 11:03:33 Kofčárjov Štefan – bohinjski folklorni junak Marija Cvetek Dragemu očetu Francu Cvetku (1919–2003) ob 100. obletnici rojstva Bohinjski kolektivni spomin umešča kmečkega silaka Kofčarjovega Štefana med folklorne junake Krpanovega ranga. To potrjuje tudi ob- javljena zgodba, ki jo je po ljudskem izročilu literariziral Fedor Bevc:1 »Kofčarjev (Klobučarjev) Štefan« s podnaslovom Bohinjski Martin Krpan (Bevc 1987). V primerjavi z Levstikovim popularnim literarnim junakom je bil Kofčarjov Štefan resnična zgodovinska oseba. Živel je v hribovski vasici Koprivnik v Bohinju, ki je zaslovela po slovenskem svetu 1 Fedor Bevc (1921–2009), sodnik in vsestranski bohinjski intelektualec. 157 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 157 22.10.2019 11:03:33 že z Valentinom Vodnikom, prvim župnikom koprivniške fare. Štefan je tam kupil hišo od klobučarja Ignacija Korošca, zato se še dandanašnji pri tej hiši po domače reče pri Kofčarju.2 Ker mojster s svojo obrtjo ni dovolj zaslužil, je hišo prodal gorjuškemu orjaku Štefanu Čudnu, ki se je odtlej imenoval Kofčarjov Štefan. Rodil se je torej na Gorjušah, kjer se tudi še danes reče pər Čətənjáku. Na svet je prišel 13. decembra 1830. leta; bil je peti izmed sedmih otrok očeta Janeza in matere Urše, roj. Jamar. Že kot »majhen« otrok je bil precej večji in močnejši od vseh svojih vrstnikov. Takole ga predstavi Fedor Bevc v svoji zgodbi: Bil je krepak otrok, poganjal je kot brina [smreka]. Ko je odrasel, je bil visok skoraj dva metra, težak pa dva centa in štiri funte.[3] Močan pa je bil, da je kulič[4] kamenja peljal z vozom na štiri kolesa samotež. Oglje v košu prenašal kot malokdo. Rudo pozimi in poleti vlačil v dolino s sanmi. (Bevc 1987: 166) Kofčarjov Štefan. Ilustracija: Rudi Skočir (Cvetek 1999: 17). Štefan je torej tehtal slaba dva kilograma več kot dvesto kilogra- mov. Njegov prapravnuk Vojko Polanc (roj. 1968) z Ribčevega Laza pripoveduje, da je bil tako širok, da ga je bilo en meter čez hrbet (TZ, V. Polanc). Štefana so primerjali s Krpanom predvsem zaradi njego- ve fizične moči, zunanje pojave in svobodomiselnosti. Še danes so v Bohinju živi frazemi, ki močne ljudi primerjajo s Kofčarjem in Krpa- nom: S tàk kət Kofčarjov Štefan. S tkuj močən kət Kofčarjov Štefan. S cev 2 V govorih Zgornje Bohinjske doline se klobučarju reče kofčár, klobučevini pa kofčína. 3 Stara utežna mera funt je približno 45 dkg; še v polpreteklem času so ljudje tehtali tudi seno, meso idr. s tehtnico funtarco. 4 Avtor je najbrž mislil kubik, ker so tudi drugi informatorji povedali, da je Štefan lahko dvignil celo en kubik težko skalo. Da bi si bolje predstavljali, Vojko Polanc (TZ) pove, da je 16 samokolnic peska en kubik. Izraza kulič ne najdem v slovarjih; morda ga poz- najo v kakšnem nebohinjskem govoru. Marija Cvetek 158 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 158 22.10.2019 11:03:34 Kofčarjov Štefan. S tàk kət Čətənjakov Štefan. S cev Krpan. Pri slednji primerjavi bi ga morda lahko pisali z malo začetnico, saj izraz krpan označuje tudi močnega, velikega, robustnega in celo neokretnega člo- veka. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pod geslom krpàn ( –ána ) najdemo oznako ekspresivni izraz za: »velik, zelo močen člo- vek« (SSKJ 1998: 461). Morda so si izraz ljudje sposodili pri Levsti- kovem Krpanu. Kadar pa je potrebno opraviti kakšno delo, povezano z dvigovanjem in prestavljanjem velike teže, pa še danes marsikdo vzkli- kne: Kofčarjovga Štefana se manjka! V primerjavi z Levstikovim Krpanom, ki mu dela ni bilo mar, je bil Štefan naravnost garaški človek, a je vse opravil z lahkoto, ker je imel neverjetno moč. Marsikdo je bil prepričan, da je bila nadnaravna, vendar Vojko Polanc in Lovrenc Beznik razlagata, da se pač naraj majo tàč ədje, takà rasa, k so véč pa bəlj trdnə, zato so pa močnéš vod ta drújəh (TZ 2017, L. Beznik).5 In zares je bilo v tem rodu več fizično močnih in velikih ljudi. Spomnim se Štefanove vnukinje Johane (1900–1997), ki je celo leto živela na planini Lom pod Uskovnico. Bila je velika in močna in pra- vili so, da je hlode kar premétvova (premetavala). Tudi pripovedi so Štefana postavljale v bližino velikanov, saj bi se samo oni lahko kósali z njim, kajti bila sta »tkuj dva moža vəlika, da j adən na Stədoro stav, adən pa na Ródənjcə [Rudnici]. Pa le ano vosló sta imeva, da s ta s jo podajova, k sta kosó brusiva. […] Ana žena j bva pa tud tkuj vəlika, gvišno [najbrž] da sestra vod təh dvejəh, …« (Cvetek 1993: 32). Še bližje njegovemu domu pod Pəcam jə biv an dəkəljč [deklič] tkuj velk pa močən, da j v bertho [predpasniku] nesov dəvet əldi (TZ 2008, M. Smukavec) . 6 Velikani so izumrli in ta dva iz pripovedi Marije Gašpe- rin so po smrti pokopali v njihov Postnjek:7 »Pa j res tok narjeno, kət bə biv grof [grob]« (Cvetek 1993: 32). Ob poti čez Bačo pa je pokopan ajd in zato se tam reče Pər gróbo: »Star əldje so imel takò vero, da so mo na grof kamnjè nosilə. Pa kdor jə šov memo, mo j mogov an kamən gor zadgatə [vreči]. A ga j s təm panov [zagovo- ril, ukrotil] al koko?!« (nav. delo: 184). Pokojnikovi duši so želeli preprečiti, da bi se vračala nazaj na ta svet. Sicer pa imajo take gro- blje še v današnjem času tudi različne praktične pomene (oznaka za mejo med dvema gozdnima parcelama itn.). Ljudje so tudi v cerkvi 5 Poknjiženo: da se najdejo taki ljudje, taka rasa, ki so večji pa bolj trdni, zato so pa moč- nejši od drugih. 6 Ledinsko ime Pod Pecami označuje predel nad vasjo Češnjica proti Jereki, ob pešpoti, ki vodi v Podjelje. Ime po vsej verjetnosti izhaja iz besede peč, tj. pečina, skala; teh pa je tam vse polno, zato je gospodar novi hiši v bližini dal ime pri Skalarju. 7 Ledinsko ime za travnik pod senožeti. Kofčárjov Štefan – 159 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 159 22.10.2019 11:03:34 slišali za svetopisemske velikane, zato so bili še bolj prepričani, da so »včasəh v Bohinjo žvel ajdjə, k so bli tkuj vəlič, da so s z ane goré na ta drugo ročé podajalə« (prav tam) . In zato so radi verjeli, da se je kakšen izmed njih znašel med Štefanovimi predniki. A sodobni ne- jeverneži trdijo, da je šlo pri Štefanu prav gotovo za gensko napako, saj so znani tako imenovani hipofizni velikani.8 Toda »problem« ne tiči v njegovi višini, saj je bil takrat še kdo drug visoke postave. Stra- hospoštovanje zbuja njegova neverjetna moč, ki še danes uživa velik ugled. In prav zato Štefan ni čutil nobene potrebe po agresivnosti; prav nasprotno: bil je mirne in krotke narave. Predvsem pa je bil dober kmečki gospodar; obvladal je tudi ne- katere tradicionalne obrti, kot sta oglarstvo in opekarstvo. Že na Gor- jušah se je preživljal z oglarstvom – s kuhanjem in prodajo oglja, ki ga je v velikih količinah nosil v košu. V času bohinjskega železarstva so pridobivali predvsem bukovo oglje za talilne peči. Štefan je sekal in cepil debela stara drevesa in naenkrat je imel pripravljeno kopo za kuhanje oglja. Danes bi rekli, da je bil trajnostno naravnan, saj so drugi množično sekali tudi mlajša drevesa »in s tem povsem onemogočili trajnost razvoja gozdov« (Veber 1986: 6). Menda je imel svoja kopišča še na obrobju blejskih planin. Tudi drugače se je ukvarjal z goljcarijo, tj. s sekanjem lesa za predelavo in za drva. Rudo pa je kopal za potrebe bohinjskih fužin in za železarno na Javorniku pri Jesenicah. V dolino jo je pozimi in poleti spravljal s sanmi. Velika posebnost so bile Štefanove škarpe9 in kamnite ograde; kjer so jih gradili, so prosili Štefana za pomoč. Najznamenitejša je iz- redno dolga in lepo oblikovana kamnita ograda, ki v strmini obroblja Čətənjakove pašnike in travnike prav do njihovega doma na Gorjušah. Štefan je zlahka dvigoval težke kamne in jih v grobem sam obrezoval. Gradil je tako imenovane suhe škarpe, ki jih še danes lahko vidimo na več mestih v Bohinju. Njegov sorodnik Franc Čuden (1905–1994) je o tem povedal: K so cesto deval v Jəreko gor ‒ svoj čas jə bla skoz Babno góro ‒ k so škarpo delal, so njega prosil, jəm jə vəs tist kamnje zvozov […] Vse jəm jə položov, kamər jə tist kamən slišov. To j suha škarpa, kvadrə na suh narovnan, za silo obrezan: se ni šə nkol prəməkniv, kar pomnəm, petənsedəmdəsət let, səm sigurən. To j Štefan delov, ampak jə znov delat. […] Šlo j pa vse navzkriž [kamni]; tretjə j spo- dnja dva dol tišov. Kdor jə znov to nardit, jə obstojov trajno. (Cve- tek 1993: 234) 8 O velikanih glej, na primer, Berk 2009 [2008]; Dapit in Kropej 1999. 9 Zid med dvema višinama zemljišča za preprečevanje usipanja, drsenja zemlje. Marija Cvetek 160 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 160 22.10.2019 11:03:34 Štefanove škarpe (foto: Marija Zupanc, 2017). Seveda ni rečeno, da je vse škarpe naredil Kofčarjov Štefan, kajti pripisali so mu tudi take, ki so bile zgrajene že po njegovi smrti: »To j visoka škarpa. Jest jo zmeram gledam pa zmeram mə j tud Štefan na misov. Bajboda mə j pravov, koko so to škarpo delal, tam okol 1906.[10] leta so delal to cesto« (Cvetek 1993: 234) . Na domačih parcelah pa je bilo za takega nenavadnega kergəljca (korenjaka) najbolj praktično ograditi košenice s kamenjem, ki je leža- lo vsepovsod v bližini, tudi na strmih pobočjih, kjer se je skupaj pasla živina gorjuških kmetov. Tam je bohinjski ledenik ob svojem umikanju pustil neštete balvane; to so velike osamljene skale, ki jih je Pavle Ku- naver11 imenoval tudi samovnjaki ali samotnjaki (TZ, P. Kunaver). Samotnjak pomeni tudi človeka samotarja in prav tak je bil Štefan, ki je vse svoje življenje najraje živel s kamnom. Imel je poseben odnos do njega, naravnost identificiral se je z njim, in kakor bomo pozneje videli, ga je usodno zaznamoval v dobrem in slabem smislu. Kamen, skala ima v vseh kulturah in religijah človeštva simbol- no vrednost. Čeprav se nam zdi, da je trajen, kamen tudi razpada, a za človeka je večen, pravi slovenski geograf in geomorfolog Jurij Kunaver12 (TZ 2017). Teolog Reinhold Stecher je v svoji knjigi zapisal: »Ker skala izžareva trdnost, zanesljivost in varen oprijem, je postala pratip, prapo- doba človeštva, da, celo simbol Neskončnega. Več desetkrat pravi Sveto pismo: Bog je skala« (Stecher 1993 [1986]: 35). Tudi Štefan je očitno 10 Štefan je umrl leta 1901, vendar Čučk pravi, da so cesto delali okoli 1906. leta, kar bi bilo lahko tudi nekaj let prej. 11 Slovenski geograf in alpinist, začetnik opazovanja in opisovanja ledenikov (ustni vir: Jurij Kunaver). 12 Prof. dr. Jurij Kunaver, ugledni raziskovalec visokogorskega krasa. Kofčárjov Štefan – 161 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 161 22.10.2019 11:03:35 v kamnu začutil arhetipske korenine kolektivne zavesti. Zanj ni bil samo gradbeni material. Kamen je nanj deloval pomirjevalno, nanj se je zane- sel, v njem je lahko materializiral svojo nadpovprečno moč. Alpinist Jože Mihelič je razmišljal o Štefanovem in o svojem od- nosu do kamnitega sveta: Alpinisti skal ne prestavljamo, tako kot jih je prestavljal Kofčarjov Šte- fan. V nasprotju z vsemi, ki skale uporabljajo kot gradbeni ali umetniški material, jih oblikujejo in premikajo, alpinisti radi vidimo, da ostanejo tam, kjer so, da se nobena ne premakne, ko iščemo oprimke ali lovimo ravnotežje, ko gledamo arhitekturo gora kot nekaj popolnega. Za ene in druge trdim, da jim kamen predstavlja živo snov, brez katere bi bil svet reven, ubog. 13 Poseben odnos do te »žive snovi« se izraža tudi v mnogih li- terarnih delih. Franček Knez ga je metaforično izrazil v svojem delu Ožarjeni kamen: »Vsi, ki imamo kamen silno radi, ga imamo radi že od nekdaj, in to zato, ker nam je blizu. V njem uzremo lastno podobo« (Knez 2009: 57). Najbrž jo je uzrl tudi Štefan, edino s kamnom se je torej lahko kósal in danes bi rekli, da je bil zanj velik izziv. Na poseben način se je sporazumeval z njim in prav gotovo je poznal tudi več njegovih skrivnostnih moči. Nekoč so tudi v Bohinju zdravili s kamni. Zeliščarica in slikarka Marija Korošec (roj. 1928) z Bohinjske Bistrice je povedala, da je vsak kamən za nekej, da vsak ka- men nekaj zdravi, a so ljudje to v veliki meri pozabili. Jest grem pogost preskušat razne kamne pa kamənčke in jəh polagam na roko. Rada bi najdla tistga, k vleče vən, če te pič kača al pa kakšna žuželka, al pa kej podobənga. Večkrat občutəm, da mi dobro dene, če kakšən kamən držim v rok. (TZ 2011, M. Korošec) S kamnom so uničevali tudi coprnije; nekoč je pod Studorom hudo zbolela žena, ker je bila ana nasreča narjena. Star mož na Do- lenjskem, ki je znal ventati [odvračati bolezen], jim je povedal: »da do [bodo] dobil prəd hišo detoljo navzkriž položeno, pa da jo morjo s kamnam pobitə. Potle so pa res tok naredlə, se j pa žena pozravva« (Cvetek 1993: 143) . Na kamen so prenesli bolezen, z njim pa so jo lahko tudi povzročili, kajti »v kamnih so pogosto inkarnirani uroki« (Chevalier in Gheerbrandt 1995 [1969]: 223). Posebno balvani so bohinjskemu človeku »dali misliti«, v njih je prepoznaval mitične kraje (primerjaj Šmitek 2007), kjer je 13 Jože Mihelič, prof. športne vzgoje, fotograf, publicist, turni smučar, naravovarstvenik (e-pismo, 21. 9. 2017). Marija Cvetek 162 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 162 22.10.2019 11:03:35 lahko izvedel za svojo usodo. Vse polno jih je v Stari Fužini in eden izmed njih se imenuje Bundrov kamen, ker je nad njim Bundrova domačija. K tej skali so ljudje hodili na sveti večer opolnoči poslušat določene cahne (znamenja): »Čer s slišov, da se zabija truga [krsta], v tistmo konco vasi j druj let adən umərov. Čer s pa slišov hərmonko, so se pa žənilə« (Cvetek 1993: 66) . Prav tako je ciganka morala dati za nekaj časa pod kamen svoje »šlogarske« atribute, če je hotela z njimi človeku napovedati usodo: »Jə pa jejc ubiva v to ta židano ruto. Pa notrə j še ano ribjo kost potisnova, k jo j imeva s sabo« (nav. delo: 97). V kamnitem zidu je živel tudi modras, ki je »žvizdov [žvižgal] […] pa rožo j imov na gvalə, […] So votlə [trdili], da j zacopran.« (Cvetek 1993: 24). Morda je Štefan še znal komunicirati z bajeslovnimi bitji,14 ki so živela med skalami nad dolino in tudi v triglavskem pogorju. Nje- gov sodobnik, bohinjski pisatelj Janez Mencinger (1838–1912), je v svojem potopisu Moja hoja na Triglav predstavil mnoga bajeslovna bitja, ki so živela tam gori. Triglav pa je bil v njegovem času še mit v pravem pomenu besede (primerjaj Baš 2004; Bently 1996; Cotte- rell 1998 [1996]): »Kdor se zagleda v Triglav, tega ugonobijo njegovi duhovi, ki nočejo, da bi nižinski človek hrepenel po takih višavah« (Mencinger III. 1963: 186). Zato so se ljudje s strahospoštovanjem ozirali v višave, saj so verjeli, da ta bitja lahko usodno posežejo »v gorjansko življenje: Mož je zjutraj zdrav in jak, do večera ga ubije stre- la, zasuje plaz, v prepad telebi kamen, ki se mu je utrgal pod nogo …« (nav. delo: 159). Mnogi izmed tistih, ki so bili preveč pogumni, so morali svojo predrznost plačati z življenjem. Med njimi so bili zlatosledci in ravbšici (divji lovci), o katerih govorijo bohinjske povedke. Tudi Štefan je z največjim veseljem lovil divjačino po Pokljuki in zato ga je že kot ravbšica oblast večkrat prega- njala. Čeprav je bil pošten možakar, se mu divji lov ‒ tako kot mnogim Bohinjcem ‒ ni zdel nič spornega, saj so bili prepričani, da je do »div- jačine najbolj upravičen domačin«, ki živi z njo v sožitju in se bori za preživetje v težkih naravnih okoliščinah. Podobno je mislil tudi kmet in ljudski pesnik Franc Cvetek (1903–1984) v svojih verzih: »Planšar si tega v zlo ne šteje, / ker gamsov rod se sam zaseje, …« (Kravji bal 1985). Zato ne preseneča, da je motiv divjega lova tako pogost v bo- hinjskem folklornem slovstvu. Ta bohinjskemu človeku ni pomenil le drzne preizkušnje njegovih moči v spopadu z naravo in oblastmi, pač pa je posebno revnejše domačine za gamsovim tropom gnala skrb za 14 Več o bajeslovnih bitjih glej, na primer, Cvetek 2005; Goljevšček 1988; Šmitek 1998, 2004, 2012.. Kofčárjov Štefan – 163 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 163 22.10.2019 11:03:35 preživetje. Zaradi prepovedanega lova so morali neštetokrat pešačiti do radovljiške sodnije. A ravbšici so si izmišljali neverjetne zvijače, ki so jih pogosto reševale pred lovci in sodiščem. Tudi Kofčarjov Štefan se je samozavestno in zvito branil, kar mu je prišlo prav v še hujših življenjskih preizkušnjah. Te so ga dole- tele, ko bi moral obleči avstro-ogrsko vojaško suknjo. To je moralo biti leta 1851 ali 1852, ker so bili takrat vojaki z 21. letom potrjeni za v vojsko. Vojaška služba mu ni dišala, zato se ji je izmikal na vse pretege. Pametnemu mladeniču, ki je ljubil svobodo, kakor poudar- jajo pripovedi o njem, se je zdelo nespametno, da bi izkazoval lojal- nost do habsburške monarhije. Bil je velik lokalpatriot, niso ga pa ganila napihnjena gesla o zvestobi cesarju in domovini. V Bevčevi zgodbi izvemo: Kakor je bil močan, tako je ljubil prostost. Ob rojstvu so mu sojenice napovedale, da bo svoboden človek, a bo to svobodo drago plačal. Prerokba se je začela izpolnjevati, ko je bil star dovolj, da bi služil ce- sarja ‒ bil njegov vojak polnih šestnajst let. Štefanu pa ni dišalo, zato se ji je skrbno izogibal v gozdove. Dvakrat so ga vseeno ujeli. Prignali so ga k vojakom, a obakrat je ušel. Toliko da je skusil surovost voja- škega reda, ko so ga kaznovali – skoz dvojno vrsto vojakov s šibami je ponesel gol hrbet. (Bevc 1987: 166). Toda vojaška obveznost v avstro-ogrski vojski je bila od leta 1845 skrajšana na osem let, pozneje pa na tri leta, tako da Štefan ne bi bil vojak celih 16 let. Vendar pa so dezerterje doletele hude kazni, celo smrtne, zato bi bilo verjetno, da bi mu z vsakim pobegom podaljšali vojaški rok. Kajti pobegle vojake so kaznovali tudi na ta način.15 Po drugi varianti te pripovedi pa bi moral Štefan vojsko služiti do smrti: Cəsarjova odredba j bla, da j vsak tak, k ni prəvzev dóma, k jə biv odveč, mogov pa v vojaško službo do onemoglost. Ta Štefan jə biv pa tud mvaj, sta ga pa dva žəndarja pršla isket za v vojaško suknjo. (Cvetek 1993: 233). Tu je njegov sorodnik Franc Čuden hotel povedati, da je naj- starejši brat prevzel kmetijo, mlajše pa so novačili za v vojsko. Toda v 50. letih 19. stoletja ni bilo več selektivne vojaške obveznosti, da bi bili oproščeni tudi nasledniki na kmetiji. Vojaška služba ni bila več do- smrtna. Tudi sicer ni bila, saj so se hoteli prej znebiti ostarelih vojakov. Splošna vojaška obveznost je bila s cesarsko uredbo uvedena ob koncu 15 Mag. Marko Štepec (ustna informacija). Marija Cvetek 164 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 164 22.10.2019 11:03:35 leta 1866, leta 1868 pa z zakonom. V času Marije Terezije namreč vo- jaška obveznost še ni bila splošna, zato so se fantje izogibali vojaškim naborom in tako rekoč dosmrtnim vpoklicem. Za tisti čas je značilno skrivaštvo in dezerterstvo, ki je našlo svoj odmev tudi v folklornem slovstvu in v književnosti. Pri nas imamo v senožetni planini na Šeh v našem rovtu »spomin« na tiste čase – majhno njivico, njivč, ki se je že precej zarasel. Po pripovedi16 je ta svet izkrčil in prekopal nekdo, ki se je po planini skrival pred vojsko. Za vón (lon, plačilo) je prebival v planinskem stanu in tudi na hlevu. Tudi Štefanovo izmikanje vojaščini je živo v folklornih pripove- dih o njem. V njih se izraža temeljna drža svobodomiselnega in miro- ljubnega človeka, ki je v boju z žandarji pa vendarle pokazal svojo moč. Zavedati se je treba, da je bil to čas po marčni revoluciji, obdobje Ba- chovega absolutizma (1849–1859), ko je policija dobila še večjo moč in nadzor. Zato je bil Štefanov upor še toliko bolj vreden občudovanja; v njem je preprost bohinjski človek, ki se je vseskozi »bodel« z zemlji- ško gospodo, videl svojega predstavnika in celo zaščitnika, ki jim bo že pokazal. Prav v tistem času je kmet vendarle dosegel svojo temeljno pravico z zemljiško odvezo; ta ga je rešila podložništva zemljiški gospo- di. Štefan se je kot kmečki sin dobro zavedal, da je kmet postal svobo- den lastnik svoje zemlje. In zato ni čudno, da ljudje še dandanašnji so- glašajo s Štefanovo nelojalnostjo do oblastnikov in do vseh nesmislov, v katere so tako ali drugače pahnjeni v svojem življenju. O prijetju Štefana Kofčarja vsaka varianta pripovedi pove nekaj svojega. V Bevčevi izvemo, da so ga žandarji tretjič ujeli in vklenjenega odpeljali na Bohinjsko Bistrico in čez nekaj dni naj bi ga odpravili v Ljubljano. Stražil ga je nadut žandar, ki mu je poskušal uliti strah v kosti: »Ni ga svinja skotila, ne mati rodila, da bi se ga bal« (Bevc 1987: 166) . Šla sta peš skozi Štenge:17 Štefan se je poslavljal od Bohinja, pogledoval v robove Pokljuke in zraven drgnil, rahljal vezi na rokah. Žandar je hodil slep in gluh. Na [Bohinjski] Beli pri gostilni Pod kvancam se je želel odpočiti, sesti v travo, prižgati pipo. Štefan je čakal poleg in napenjal mišice in naen- krat raztrgal verige. Žandar pa pokonci in s puško v njega. Prepozen je bil, Štefan je že zgrabil puško. Tudi sabljo je prestregel pa zamahnil po žandarju z njo in poleg kože odrezal še uho. Potlej se pa s puško zakopal v breg. Žandar pa za njim, na kolena in je prosil puško, češ da bo ob službo že tako. (Bevc 1987: 166) 16 Avtoričina mama Ivana Cvetek. 17 Štenge ali Štenje (gorenjska narečna palatalizacija: mehkonebnik g se pred e omehča v j), staro ime za pot skozi Sotesko, kjer so bile v skalo vsekane stopnice. Kofčárjov Štefan – 165 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 165 22.10.2019 11:03:35 Na žandarjevo srečo je prišel mimo Štefanov znanec Kocjan in ga pregovoril, da je žandarju vrnil puško, a mu je pobral naboje. Nato sta jo s Kocjanom po bližnjici mahnila domov. V Čučkovi18 varianti sta Štefana prvič gnala dva žandarja: Poj so ga pa gnal, pa ta ni biv nəč osramočen. K ni blo nobene žəlezənce pa nəč, so šlə pa z Garjuš na Nomenj pa skoz Sotesko v Radoljco; tam jə biv pa tist štab za sprəjemanje. K so šlə z Garjuš dol po pot, jəma j Štefan pa sablje polomov pa vəs orožje strgov, gvišno [najbrž] jəh jə šə prəmlatov pa šov nazaj domu. (Cvetek 1993: 233) Čeprav vemo, da se Štefan ni rad pretepal brez potrebe, Čučku to kar ni bilo všeč in vedno je ugibal, da jih je pa ja pretepel. Ljudje se v podobnih okoliščinah raje identificirajo z dejansko kot pa s fiktivno osebo. Čučk je tudi povedal, kako je ta dogodek razkačil Štefana in se je zato znesel nad volkom: Jə biv pa rəzkačen, jə pa néče [nekje], k so bli šə vokova, an vok čakov pər pot, ga j pa Štefan zagrabov za nos pa za ta spodnjo čəljust. Ga j pa vrgov čəz rame pa domu ga j nesov na Garjuše, pa v ta zadnjo mo j žəlezən kov vtəknov, da j koj poginov . (Cvetek 1993: 233) To prekruto znašanje nad volkom dodatno sprošča Štefanovo moč; lahko pa ponazarja še enega sovražnika, ki mu kolje živino na paši. In ko se je osvobodil dveh, si je morda mislil: »A zdaj pa še ti tu- kaj?!« Sicer pa je Štefan v ljudskih očeh premalo izkoriščal svojo moč proti sovražnikom; menili so, da zaradi tega, ker je nadvse ljubil mir, bil pa je tudi dobrega srca. V zgodbi »Kofčarjov Štefan« pa izvemo, da sta ga prvič prav tako dva žandarja gnala skozi Štenje zaradi nekega pretepa: Pole s jə pa na Obrnah zrahljov ročé, pa žəndarjama j rore skrivov pər puškah. Potle ga j votov adən pa z bajonetam, mo j pa še uho odsekov, k mo j bajonet vzev. Tistedva žəndarja sta vəkava, nəj jəma da puške nazaj, čə ne b bva tedva kaznovana. Potle jəh jəma j pa dav, pa koj [kar] z Nomenja gor po bližənjc jə šov damu. (Cvetek 1993: 231) Da je bil Štefan humorist, pove tudi njegova pripomba žandar- jema, ki jima je skrivil puški: » Bo šə bolj nêsvo okəl vógva!« 19 Tudi Lo- vrenc Beznik pritrjuje temu: K jə žəndar prgnòv Štefana do Parnjeka, 18 Franc Čuden, p. d. Čučk. 19 »Bo še bolje neslo okrog vogla!« Marija Cvetek 166 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 166 22.10.2019 11:03:35 mo j ta puško vzev, pa čəz kolen jo j djav, da mo j ror skrivov. Jə rekov: »Jest grem zej damú, ti pa idə, kamər vòč« (TZ 2017, L. Beznik).20 Iz rokopisnih zapiskov Štefanovega pravnuka Mirka Čufarja (1931–2011) prav tako izvemo, da so Štefana, ki se je skrival pred vo- jaščino, izsledili žandarji in ga odpeljali na Bohinjsko Bistrico na žan- darmerijo, javil se je pogumen žandar in ga vklenjenega v lisice gnal peš proti Bledu. Na Bohinjski Beli pa si je Štefan zrahlal lisice na rokah in jih pretrgal. Razorožil je žandarja in mu med prerivanjem odbil z bajonetom na puški del ušesa. Po tem prerivanju je Štefan zbežal in puško vso skrivljeno odnesel s seboj proti gozdu v hrib, koder se vzpenja pot proti Gorjušam. […] Žandar je vpil in prosil naj mu takoj puško vrne, da ga bodo zaradi tega ustrelili, če bi se brez puške vrnil. Štefan mu je na to odgovoril, da bo puško dobil pri Debeli skali […] samo pod tem pogojem, da ne bo šel takoj za njim. […] Ta zadeva se je momentalno dobro iztekla […] Prišel je ponovni nalog za aretacijo ... (Arhiv rodovine Čuden, rkp. M. Čufar) Zanimivo je, da ljudje pripovedujejo, kako je Štefan žandarju od- sekal uho, a jih ni prav nič več brigalo, kaj je bilo potem z njim in njego- vim uhljem. V dveh variantah zgodbe ga je odsekal s sabljo, v drugih z bajonetom. V zadnji varianti mu je odbil samo del ušesa, in še to ne name- noma; zgodilo se je med prerivanjem in odbil mu ga je z bajonetom, ki je bil nasajen na puški. Če so prišli orožniki bajonet auf, se pravi, da so imeli na puškah nasajene bajonete, so se jih ljudje še bolj ustrašili. Odsekano uho bi lahko simboliziralo prekinjeno komunikacijo z možem postave, ki so ga bila ena sama ušesa prisluškovanja in ki mu tako ali tako ni bilo mogoče ničesar dopovedati, saj je žandar poslušen samo postavam, ki jim je zavezan po službeni dolžnosti. Štefanu pa je bila prav gotovo blizu tudi svetopisemska pripoved o sodnem procesu zoper Jezusa. Ko gredo vojaki proti njemu, ga apostoli vprašajo, ali naj udarijo z meči. Preden odgovori, Peter že zamahne z mečem in odseka uho Malhu, služabniku velikega duhovnika. A Jezus ga posvari in ozdravi Malha, kajti Jezus se pusti prijeti, ker se mora zgoditi božja volja. V zapiskih Štefanovega naslednika izvemo še, kako je orožniški mojster naslednjič šel sam po Štefana na Gorjuše. Poznal je njegovo moč in ga je na lep način izvabil na žandarmerijo na Bohinjsko Bistrico. Tam so ga krepko vklenili in pripravili za pot na Bled. Vse je v redu šlo do začetka Bleda. Tu si je Štefan privoščil žendarja potrgal je vse vezi vklenitve in zgrabil žendarja in mu rekel, da sedaj naprej bosta 20 »Jaz grem zdaj domov, ti pa pojdi, kamor hočeš.« Kofčárjov Štefan – 167 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 167 22.10.2019 11:03:35 šla drugače. Kakor bo on rekel. Razorožil je žendarja ga vklenil v vezi, šapko [kapo] na glavi mu je obrnil nazaj bluzo mu je tako oblekel da mu jo je zadaj zapel. Puško mu je na ramena dal narobe tako da je bila cev obrnjena proti tlom in ga je tako sam Štefan gnal proti Bledu ravno v času ko je bilo največ ljudi na cesti. To je bilo okoli desete ure ko so ljudje odhajali iz cerkve od maše. To je bila velika senzacija za tiste čase na Bledu da kaznjenec žene žendarja na žendarmarijo in to še naše- mljenega. To je bila za tiste čase velika sramota za tako stroge in močne žendarje. (Arhiv rodovine Čuden) Vojko Polanc pripominja, koliko je bilo smeha, ko so zagledali žandarja z narobe poveznjenim klobukom na glavi in sploh z vso narobe obrnjeno uniformo. Menda se je moral tudi čevlje narobe obuti (TZ, V. Polanc). S tem je Štefan na šaljiv način »narobe obrnil« identiteto predstavnikov javnega reda in miru in jih osramotil. V Bohinju pa so se nekoč tako branili tudi pred uroki. Če si hotel, da te nihče ne bi mogel ureči, si si moral narobe obleči prušteh (suknjič), čevlje; vsaka nogavica je morala biti drugačna itn. Oblačili pa so se tudi tako, da so bili vsi kosi oblačil živahno pisani; in še danes pravijo takemu, ki je zelo našárjeno oblečen, da se je naprávov na úrok. Štefanovo samoza- vestno smešenje žandarja spominja na Martina Krpana, ki je osmešil vso gospodo na dunajskem cesarskem dvoru. Vse te variante pripovedi o tako rekoč istih prigodah nazorno potrjujejo značilnosti folklornega pripovedništva, ki s svojo domišljijo pretirava in spreminja resnične zgodovinske dogodke ter jim dodaja mitične elemente (primerjaj Cve- tek 1996; Kropej 1995; Matičetov 1956; Stanonik 2001, 2004). Prostor dogajanja je pripovedovalcem dobro znan, vendar so tako intenzivno osredotočeni na napeto dogajanje, da samo našteva- jo imena krajev, skozi katere se odvija dogodek. V Bevčevi zgodbi ob prvih dveh prijetjih izvemo samo, da so Štefana »prignali k vojakom« in da je izkusil surovo vojaško kazen s šibanjem po golem hrbtu. To, kar se je že prvič dogajalo na poti z Gorjuš na Bistrico ali na Nomenj, in skozi Štenge (ali Štenje) oziroma Sotesko in Obrne do Bohinjske Bele, pa Bevc opiše šele ob tretjem prijetju. V tem literarnem opisu Štefan ob slovesu od Bohinja nostalgično pogleduje v »robove Poklju- ke«, kar ga še toliko bolj spodbuja, da bi si razrahljal vezi na rokah. V obeh zapisanih narečnih zgodbah in v ustnem izročilu se je to zgodi- lo samo dvakrat, v zapiskih sorodnikov pa tudi v tretje. V slednjih je omenjeno ledinsko ime Debela skala, kjer naj bi Štefan na žandarjevo prošnjo pustil deformirano puško. Tam mimo je vodila z Bohinjske Bele bližnjica na Gorjuše, po kateri so predvsem Gorjušci in Koprivni- karji hodili peš po opravkih, preden je skozi Bohinj stekla železniška proga. In do te poti si je moral Štefan razkleniti roke, če je hotel kar najhitreje pobegniti možem postave. Tu dogajanje doseže vrhunec in Marija Cvetek 168 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 168 22.10.2019 11:03:35 se v treh pripovednih variantah geografsko razplete na Bohinjski Beli, pred Bledom. Lovrenc Beznik pa je povedal, da sta z žandarjem prišla samo do Parnjeka pod Koprivnikom. Zdravko Sodja (TZ) je izvedel, da je Štefan žandarju skrivil puško že po poti, ki se je iz Jereke začela spuščati skozi Korita. V Čučkovi pripovedi se je to zgodilo na poti z Gorjuš proti Nomenju. Štefanu tako ni bilo treba hoditi skozi Sotesko, ker se je po isti poti že pred Nomenjem obrnil proti domu. V štirih zgodbah (Bevc, Čufar, L. Beznik, Z. Sodja) Štefana iz Bohinja žene en sam žandar, v Čučkovi in Urhovi pa sta prvič prišla dva, drugič pa je Andrej Urh vedel za več žandarjev, Čučk pa za sedem. V Bevčevi Štefan ne uniči orožja, le naboje vzame iz puške in jo vrne na prigovarjanje znanca, ki je prav tisti trenutek prišel mimo. Žandarja pa spravi na kolena; prav tako v joku na kolenih moledujeta oba ne- srečnika v Urhovi narečni zgodbi, dokler jima Štefan ne vrne bajone- ta in pušk s skrivljenimi rori (cevmi). V Čučkovi pripovedi se kaže že kar nadnaravna Štefanova moč, saj je orožnikoma sablje polomov pa vəs orožje strgov in po vsej verjetnosti ju je še premlatil za povrhu. V zapisu sorodnikov pa se je Štefan drugič iz žandarja še ponorčeval in ga zasramoval tako, da ga je v posmeh vseh mimoidočih narobe oble- kel v uniformo in ga sam gnal naprej. Tokrat mu je puško samo obrnil navzdol. Ta tragikomična zamenjava sama na sebi priča o klavrni vlogi predstavnika oblasti in nasploh o Štefanovem odnosu do nje. Ko se je Štefan vrnil domov na Gorjuše, se je spet lotil svojega dela, vendar se je moral neprestano skrivati pred žandarji. Bevc je za- pisal, da so na javnih mestih obesili poziv, da je na njegovo glavo raz- pisana nagrada. Tak javni razglas so tudi v slovenskem jeziku poznani že iz časa Marije Terezije. Dezerterje so lahko pobijali brez kazni, kajti dezerterstvo je veljalo za zločin: Dezerter se kaznuje s smrtjo na vislicah. […] Toda zločin nima samo za dezerterja, temveč tudi za njegovo družino najstrašnejše posledice […] Njegovo ime, ki ga je njegov oče pošteno nosil, se razglasi v ob- čini in s prstom bodo kazali na svojce brezčastnega vojaka. (Rozman 1916: 27) V tistem času je poleg župnika in kakega občinskega pisarja bore malo ljudi znalo brati razglase. Štefan seveda tudi ni znal brati; v njegovi kupoprodajni pogodbi vidimo, da se je samo podkrižal. Pona- vadi so bili duhovniki posredniki med oblastjo in farani. Mnogokrat so bili prisiljeni razširjati propagando o pokorščini in zvestobi cesarju v smislu svetopisemskih besed: cesarju kar je cesarjevega, Bogu kar je božjega. Tudi vojaške prisege so bile svete, ker so vojaki pred Bogom prisegli zvestobo Bogu in cesarju. Kofčárjov Štefan – 169 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 169 22.10.2019 11:03:35 Prapravnuk Vojko Polanc pravi, da so Štefana žandarji izsle- dili, ko se je skrival pri neki ženski (TZ, V. Polanc) . V rokopisnih zapiskih pa piše, da se je skrival v Parnjeku pod Koprivnikom; to parcelo je pozneje tudi kupil in iz zaraščenega ter kamnitega sveta naredil lep pašnik: To je dolina, ki je bila zelo divja, obložena z kamenjem. Vso je prečistil in napravil polje z zelenico za rejo živine. V tej okolici so zelo skrivni predeli, razne useke od hudournikov in izjede. V visokih skalah so police, kar je bilo zelo pripravno za daljša obdobja skrivanja in to že v starih časih, ko so se možakarji skrivali, da jim ni bilo treba iti v vojsko. Ta pra- ksa je bila zelo pogosta v teh krajih in v takih okoliščinah so tudi zasledili Štefana. (Arhiv rodovine Čuden, rkp. M. Čufar) »Kronist« znamenitega prednika pripominja: Ne mislim ga omeniti radi tega, da je bil on boječ ali strahopeten na- sprotno, so bili ljudje zelo razgledani in napredni in niso se hoteli borit za tuje narodnosti ali vladarje pod katerimi so bili takrat zasužnjeni. (prav tam) Štefan se je po pripovedovanju nekaterih drugih sorodnikov naveličal skrivanja in groženj, zato naj bi se sam predal žandarjem, ki so ga odpeljali v zapor na Ljubljanski grad. Prepričan je bil, da se bo že nekokšno rešov. Na sodišču so ga obtožili »izogibanja vojaški dolžno- sti, upiranja oblasti in naklepnega poškodovanja uradne osebe, se pravi žandarja« (Bevc 1987: 166) . Bevc je kot sodnik v zgodbi strokovno formuliral Štefanove prekrške in tudi odvetnikov zagovor: »Doka- zal je, da se je Štefan branil žandarjevega napada in ne narobe. A vsej spretnosti navkljub ga obtožbe izogibanja vojaški dolžnosti ni mogel ubraniti. Obsodili so ga, ga prikovali k težki skali« (prav tam). Da so sorodniki najeli odvetnika, bi bilo verjetno, saj ga je Štefan najel tudi pozneje v tožbi s sosedom. Ker je bil nepismen, je bilo to še toliko bolj potrebno. Kako se je takrat še Čətənjakovemu Štefanu godilo v grajski ječi, je spet v vsaki pripovedi nekoliko drugače zasukano. Bevčeva lite- rarizirana zgodba nazorno pokaže njegovo trpljenje na robu grajskega drevoreda, kjer je bil ponoči in podnevi v sončni pripeki prikovan k težki skali: Njegovi stražarji pa v hladni senci velikega kostanja. Ga zmerjali in se posmehovali. Ga vabili v senco, češ premakne naj se skupaj s težko skalo. Potem nekoč ni strpel. Zbran v misli na bohinjske vasi in goz- dove, je napel nečloveško moč in se s skalo vred premaknil v senco k Marija Cvetek 170 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 170 22.10.2019 11:03:35 stražarjem. Jih v strah spravil, da so ga odkovali in v celico odpeljali. Pa javili pristojnim čudež. (Bevc 1987: 166) Potem so ga pregledali »vojaški dohtarji« in ugotovili, da je »res premočen, prepameten za vojaško službo, da bo še rebelijo [upor] naredil, nemir v drugih povzročil pa omajal oblast. Spoznan je bil za nesposobnega služiti cesarju« (prav tam) . Ta ključni dogodek v boju z avstro-ogrsko oblastjo, ki Štefana poveličuje v lokalnega junaka, pa je v povedki »Čətənjakov Štefan« (Cvetek 1993: 233–5) opisan nekoliko drugače. Iz zgodbe ne izvemo, da bi se bil sam predal žandarjem. Sedem jih je bilo, ko so ga prišli iskat v domačo vas na Gorjuše. Prav tako so ga gnali v kaznilnico na Ljubljanski grad. Poj so ga pa prvəzal, k so bli an tak kvadrə pa ane lipe; se j šə dons tam. So ga pa na tist kamən za rinko prvəzal. Jə pa rekov: »Mədva pa na nava dog tle.« Jə pa zagrabov tist kamən, pa j težək, jest səm ga vidov, pa ga j nesov v senco. Poj so ga pa spustlə, da ni šə vojske nəč služov. Jest səm vidov ta kamən, k səm šov na kongres narodnəh noš. Mene j zanimov na grad jətə, k me j šə tist kamən zanimov. (Cvetek 1993: 233–4) Pripovedovalec Andrej Urh je v koprivniškem govoru povedal, kako so nazadnje prišli iskat kmečkega silaka: So ga pa zvəzal, pa več jəh jə bo. So ga gnal v Ljəbljano na grad v arest. Pa na sonco so ga imel pər anmo vəličmo kamno prvezanga; to j biv grozno težk kamən. Von jə pa barov, čə ga žihər [lahko] prənese v sen- co. So pa reklə, da žihər. So s misləl, da ga tòk na bo mogov vzignətə. Ga j pa prjev pa v senco ga j nesov. Potle so ga pa raj koj [takoj] spustlə, da b še kakšnəh komedij na imel z njim. (Cvetek 1993: 231–2) V ustnem izročilu (TZ 2017) sorodnikov in v njihovih zapiskih (Arhiv rodovine Čuden, rkp. M. Čufar, V. Čuden), ki so jih nekoliko tudi vsebinsko popravljali,21 pa se srečamo še z drugimi podatki. Ker je Štefan tako sramotil varuha reda in miru, ki bi mu moral kot bodoči vojak le pomagati in ga spoštovati, je sledila še večja kazen, očeta Štefana so odpeljali v (Arest) zapor za težje kaznjence. Ta zapor se je nahajal v Ljubljani, na Ljubljanskem gradu, tam so bili težki kaznjenci vedno trdno priklenjeni. Podnevi, ko so jih peljali na zrak, so jih priklenili k težkemu kamnu na dvorišču 21 Čufarjeve zapiske je nekdo tudi delno lektoriral. Kofčárjov Štefan – 171 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 171 22.10.2019 11:03:35 gradu. Ti kamni so bili zasuti v tleh grajskega dvorišča. Nekega dne je sonce le preveč žgalo očeta Štefana, priklenjenega h kamnu. Prosil je stražarja, če gre lahko v senco. Stražar se je pošalil z njim, rekel mu je naj le gre, če more. Oče Štefan je stvar vzel bolj za res kot za šalo, enostavno je velik kamen z verigo izruval iz tal in odnesel vse skupaj v senco. Nastala je zopet velika senzacija v zaporu. Za dogodek je kmalu zvedela 22 vsa Ljubljana in nihče ni temu verjel, mislili so, da je to šala. Sodniki in veljaki iz glavarstva so se hoteli prepričati in od blizu ogledati to zadevo […] Na gradu so zmajevali z glavami, zdelo se jim je to nemogoče. Obljubili so Štefanu, da če prenese ta kamen nazaj na svoj prostor, kjer je prvotno bil, je oproščen kazni kar jo še ima. Oče Štefan je vso zadevo še enkrat ponovil za ta trud je bil oproščen zapora. Poleg tega so še na gradu vklesali ime in priimek očeta Čuden Štefana, kakor tudi letnico dejanja. Kaj je sedaj s tem kamnom mi ni znano. (Arhiv rodovine Čuden, rkp. M. Čufar) V Bevčevi pripovedi je bil Štefan podnevi in ponoči prikovan k težki skali, v Čučkovi pa privezan na obroč k velikemu kamnitemu kvadru, v Urhovih h grozno težkemu kamnu, v zapiskih pa je bil samo podnevi priklenjen k težkemu kamnu, ki je bil zasut v tleh. V vseh šti- rih primerih je težko skalo oziroma kamen prenesel v senco, v zadnji različici jo je moral celo izruvati. V prvi so ga stražarji izzivali, naj jo premakne, v drugi je sam rekel proti kamnu, da midva ne bova dolgo tukaj, in ga odnesel v senco. V tretji je vprašal, ali ga lahko premakne, in v četrti mu je stražar na njegovo prošnjo v šali dovolil iti v senco, če lahko premakne kamen. V prvem primeru so pristojnim javili čudež, vojaški zdravniki pa so ga zato, ker je bil preveč sposoben, ocenili za nesposobnega za v vojsko in ga iz varnostnih razlogov spustili domov. Tudi v vseh drugih pripovedih so ga spustili domov, ker so se bali, da jim ne bi povzročil še kakšnih težav. V zadnji zgodbi je vsa Ljubljana izvedela za ta dogodek, in ker se jim je to zdelo nemogoče, je moral Štefan pred sodniki in veljaki ponoviti ta čudež. Franc Čuden si je na gradu ogledal »ta« kamen, vendar ni omenil, da bi bila na njem vklesana ime in priimek junaka, ki ga je zmogel z nečloveško močjo dvigniti. V kamen pa so menda vklesali tudi letnico dejanja. Prvotno sem mislila, da smo na Slovenskem več kot sto let prej imeli še enega podobnega silaka, ki se je imenoval Gregor Galjot. Izpod peresa Ivana Primožiča je izšla zgodba z naslovom »Gregorja Galjota težka skala« (Primožič 1932/33). Domnevala sem, da gre za fiktivne- ga literarnega junaka, in posumila, da je morda avtor nekoč slišal za 22 Pred lektoriranjem: te dogodivščine so se kmalu zvedele… – Lektorsko pero je ponekod prečrtalo prvotno besedilo, ki je zdaj mestoma nečitljivo, sicer bi veljalo upoštevati pr- voten tekst. Marija Cvetek 172 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 172 22.10.2019 11:03:35 Štefana Čudna. V Bohinj so predvsem zaradi njegovih naravnih lepot vseskozi zahajali najrazličnejši ljudje, ki so znali prisluhniti bohinj- skim domačinom in lahko bi izvedeli tudi kaj o bohinjskem korenjaku. Zgodbo bi lahko pod psevdonimom napisal celo kak domačin in jo postavil v 17. stoletje. Informator s Koprivnika pa mi je pojasnil, da je bil avtor zgodbe med obema vojnama učitelj23 na Koprivniku (TZ 2017, Z. Sodja). Da so na Ljubljanskem gradu priklepali kaznjence na težke ka- mne, je bila prav gotovo v določenem obdobju običajna praksa. A da se je našel še kak silak, ki bi jo premaknil v senco, se je zdelo skoraj never- jetno. Še posebno ne v 17. stoletju, kajti na gradu je bila kaznilnica šele od začetka 19. stoletja. Gregorja Galjota težka skala (Primožič 1932/33). Gregor je bil doma iz Lipančje vasi, ki je ni najti na slovenskem zemljevidu, močno pa spominja na Lipanco, planino nad pokljuškimi gozdovi, kamor je Kofčarjov Štefan prav gotovo zahajal. Imel je go- stilno kakor pozneje tudi Štefan. Prav tako kakor je Gregor potisnil pijančka pred duri, tako je Štefan nosil pretepače iz gostilne. Pijanček je otroku, ki je prišel po kruh, ukradel groš, zato ga je Gregor namočil v koritu. Ta pa ga je prijavil, ker sam ne bi mogel obračunati z njim. In 23 Ivan Primožič je bil od 12. 9. 1928 do 21. 11. 1929 začasni učitelj na Gorjušah, 22. 11. 1929 pa je postal začasni upravitelj na koprivniški šoli, kjer je ostal do 19. 1. 1933 (AS – Personalne zadeve učiteljstva, št. 1665 in 1666; teh. enota 72, Uslužbeni list). Kofčárjov Štefan – 173 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 173 22.10.2019 11:03:37 nekega dne so ga prišli iskat trije policaji, dva sta imela sablji, tretji pa puško. Okoli rok so mu zadrgnili verige in ga odgnali do sodnika. Med potjo so ga zbadali, Galjot pa je napel mišice in veriga se je pretrgala kakor »nitka, roki sta sunili na desno in levo; policaji so zleteli na vse strani in obsedeli na kamniti poti«. Grega jim je prelomil »puško in sablji, ostanke naložil v naročje, pustil policaje, ki so klaverno odšve- drali za njim« (Primožič 1932/33:168, 169). Sam je odšel pred sodni- ka in povedal, kako sta se biriča obnašala. Sodnik je bil pravičen, a mu je dejal, da je hud paragraf za to, ker jim je polomil orožje. Odpeljali so ga v ječo in ga priklenili. Pred jetnišnico je bil priklenjen na štirioglato skalo, zakopano v pesek. Na železen obroč v njej so s ključavnico pri- klenili verigo, v katero so vklenili Gregorja. Ker se je pritoževal zaradi vročine na žgočem soncu, mu je paznik odvrnil, naj se prestavi v senco. Galjot je izruval skalo in jo postavil v senco. »Pritekli so vsi stražniki in pisarji, sluge in policaji ter se na vsa usta čudili silnemu brdavsu« (nav. delo: 169). Pritekel je tudi sodnik in brž izpustil Galjota domov in še roko mu je podal v slovo. Na skalo pa je dal vklesati napis: To skalo je 26. junija 1631 prenesel s sonca v senco z lastnimi rokami krčmar in pek iz Lipančje vasi silnih in močnih rok Grega Galjot! Ves personal kaznil- nice s sodnikom vred spominja na služabnike dunajskega dvora, ki so skupaj s cesarjem tekali za Krpanom. Ta zgodba spominja tudi na pripoved Andreja Urha, ki pravi, da so Štefana odgnali žandarji zaradi nekega pretepa. Štefana so torej iz strahu spustili domov iz ljubljanske jetnišnice. Vrnil se je na Gorjuše in se z veseljem lotil svojega dela. Povsod so bili veseli njegove pridno- sti in izredne moči. Pravijo, da so mu za rudarjenje plačali na uro po eno krono več kot drugim delavcem. Verjetno bi mu krono24 več lahko primaknili k dnevnemu zaslužku, da pa bi dobil vsak dan toliko kron več, je kar neverjetno. V območju folklornega pa lahko verjamemo, da je bilo tako, čeprav je Štefan rudo prevažal s sanmi in so mu plačevali od količine, ki jo je privlekel na njih. Po Čufarjevih zapiskih je največ zaslužil s prevzemanjem goljcarije v gozdovih okrog Rudnega polja, ki so bili v lasti Kranjske industrijske družbe. KID je bila ustanovljena leta 1869, tako da za nakup hiše še ni mogel zaslužiti pri tem podjetju. Les so potrebovali za kuhanje oglja, za drva in še za druge potrebe že- lezarske industrije. Res pa je moral Štefan dosti zaslužiti, da si je kupil hišo in zemljo, kljub temu da iz zapiskov izvemo, da je zašel tudi v slabo družbo in da je hodil v Gorje kvartat v gostilno pri Mačku. Kvartopir- ci so ga tudi opijanili in ga posadili pod ogledalo, da so videli, katere 24 Za eno krono so takrat dobili približno 5,5 litra mleka. Marija Cvetek 174 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 174 22.10.2019 11:03:37 karte ima. Na ta način je večkrat izgubil in zapravil kar lepo vsoto de- narja. Morda prav zato ljudski spomin »verjame« tudi, da Štefan ni kupil hiše, ampak se je priženil na Koprivnik, kar izvemo iz dveh v na- rečju zapisanih povedk: »To j biv z Garjuš Čətənjakov, potle se j pa na Koprivnjek prženov« (Cvetek 1993: 232) . Čučk pa je prepričan, da je bil tudi Parnjek že prej pri hiši: »K se j k Kofčarjo prženov, jə biv tam v Parnjeko svet zarašen pa zbrega [strm] j pa zboljšvov« (nav. delo: 234). V ohranjeni rokopisni kupoprodajni pogodbi ( Kaufvertrag) v nemščini se vidi, da je 18. julija 1862 od Ignaca Korošca kupil hišo na Koprivniku št. 47. Klobučar Ignac Korošec pa je po ljudskem izročilu odšel tako daleč, kakor je od Koprivnika do Dunaja in še enkrat tako da- leč kakor je od Koprivnika do Dunaja, in tam nadaljeval s svojo obrtjo (Arhiv rodovine Čuden, rkp. M. Čufar). Od Kofčarjove klobučarne je v kuhinji ostala šterna za namakanje klobukov globoka 3 klaftre. Ljud- sko izročilo je tudi Štefanu pripisalo izdelovanje klobukov, in sicer, da je delal ta štmane (Pikon 2013) klobuke. Klobuki so bili za ta bolj, zak- mašni ali prazənkovə; štmanə25 so bili pa le tisti, ki so jih nosili. Kofčarjova domačija na Koprivniku (družinski arhiv V. Polanca). Štefan je začel popravljati hišo in naslednje leto (1863) se je v 33. letu starosti oženil z deset let mlajšo Marijo Korošec (roj. 1840), po domače Jurjovčovo Mino s Koprivnika. Mina je bila pravnukinja znamenitega Luka Korošca, kmeta in rudarja, ki je izmed štirih srčnih mož leta 1778 prvi stopil na vrh Triglava. Že istega leta se je Kofčar- jovima rodil sin Martin in čez štiri leta še hči Ivana. V Bevčevi zgodbi 25 1. lepo oblečeni; 2. ponosni, da so lepo oblečeni. Kofčárjov Štefan – 175 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 175 22.10.2019 11:03:37 pa naj bi imela več otrok. Za sina Martina so pravili, da je bil čisto tak kot drugi in ni kazal posebne moči tako kot njegov oče Štefan (Arhiv ro- dovine Čuden, rkp. M. Čufar) . Drugje izvemo, da je bolehal na srcu. Sorodnik Franc Čuden, ki je prav tako mislil, da je imel več sinov, je v pripovedi Martina takole označil: An sin njəgov jə biv tud močən, za kakšən ravs pa prov zanəč; delovən pa zlo. Jest səm ga dobro poznov, k səm mo vozove devov, pa še anmo Cərkovənščmo Jožo, k sta imeva krasne konje. Tako lepo žvav, da b jo člok kar občudvov! (Cvetek 1993: 234) Kupoprodajna pogodba (družinski arhiv V. Polanca). Zraven hiše je Štefan sam zgradil še hlev in dokupil toliko ze- mlje, da je pri Kofčarju nastala kar lepa kmetija. A nobena druga par- cela mu ni bila tako pri srcu kot Parnjek,26 kamnit svet v strmini s pre- padnimi stenami, zaraščen z drevjem, grmovjem in trnjem. Na tej divji parceli, ki jo je kupil od Zdarja iz Češnjice, je izkrčil kar nekaj lepih ovaz; 27 tudi tam si je zgradil hlev, da je v času paše živina ostajala kar v Parnjeku. Po cele dneve je bil tam, užival je pri delu v naravi in si sam naredil tudi prevozni sredstvi za prevažanje težkega kamenja in druge- ga materiala: 26 Etimologija tega ledinskega imena naj bi izhajala od glagola pariti, ker se vanjo upre sonce (TZ, Z. Sodja). 27 Ováza, laz, izkrčen svet v gozdu ali ob njem, travnata parcela z njivo. Nad Nomenjem se tak laz imenuje Trnova ovaza. Marija Cvetek 176 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 176 22.10.2019 11:03:38 Jə imov pa tàk voz, da j imov samo dva kolesa, pa štir metre dogo štango [drog], tak žlajfovc [tanjši drog]; tako koreto s jə naredov, po domače povedano. V Parnjeko so bli takə kamnə, da j imov ker tud kubik, pa j vse zvozov pa ograjo naredov. K greš tle gərvən [gor, nav- zgor] na ta zadnjə ovink, k prideš na Koprivnjek, na desno not je v Parnjeko. (Cvetek 1993: 234) V drugi pripovedi spet izvemo, kako je krčil svet v Parnjeku: Von je v Parnjeko vse prəkopov; travnək pa njive; vse na róče [na roke], z opato pa s krampam. So reklə, da j imov takò šajtrgo, da j koj tnaljco [tnalo] imov za kovó, zato da mo ni šva v tva, k jə tkuj navožov. Ǝlsen voz jə imov pa kolesa tud tokle šəroče, jə kar riglje [čoke] nažagov, k jə kar sam vozov samotež, da j prəvažov tist kamnje. (Cvetek 1993: 231) V zgodbi Fedorja Bevca pa smo izvedeli, da je samotež »vozil kamenje z vozom na štiri kolesa« . Štefan je vse vlačil samotež, peš, brez vprežne živine. V teh pri- povedih je nenavadno, da ni vlekel s konjem ali volom, saj si je zgradil nov hlev za živino. Bil je je navajen že od doma, pri Čətənjaku so imeli veliko živine, tako da je sorodnik Čučk menil, da bi se moralo reči le pri Črədnjako. A najbrž bi nobena vprežna žival ne mogla vleči tako težkih tovorov, kakor jih je Štefan nalagal sebi. Tako je že marsikdo razmišljal o njegovem samotežnem prevažanju. Je pa tudi res, da bi po hudi strmini težko vozil z vprežno živino. V ljudskih pripovedih o Štefanu je bil Parnjek, že preden ga je kupil, njegovo zatočišče, pravzaprav je bil tudi pribežališče drugih »grešnikov«; tam so se skrivali pred orožniki, ki so jih lovili za v voj- sko in tudi zaradi divjega lova. To je bila Štefanova ljubljena ovaza miru in svobode. Po cele dneve je bil tam in izboljševal je svet nad skal- nimi previsi: Kofčarjev Štefan, bohinjski Martin Krpan je daleč v preteklosti urejal in skrbel za travnike ob potoku nad hudourniškim breznom. Ljudsko izročilo je ohranilo ime velikega kamnitega kotla, ki mu domačini še danes pravijo Kofčarjov čevdr, po Štefanovi domačiji. Neobičajni Ko- fčarjov čevdr, kot bohinjski Martin Krpan, ki je na predelu izdeloval opeko… (Pikon 2013) Še danes se temu predelu reče Cegovənca, kjer poleg kamnitega obzidja najdemo tudi sledove Štefanovega opekarstva. Zato ne preseneča, da so Štefana našli doma samo zjutraj in zve- čer. Tudi jedel je samo enkrat na dan, in to zvečer, ko se je vrnil z dela. Menil je: »Čə člok ni tkuj, da b se ankrèt na najedov na dan, ni nəč Kofčárjov Štefan – 177 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 177 22.10.2019 11:03:38 vredən. Zjutrej ni nəč jedov, jə le vstov pa šov v Parnjek. Pa j devov cev dan, zvəčer, k jə pršov, se j pa najedov« (Cvetek 1993: 231) . Žena mu je spekla kruh in na vrhu kruha so se zanj spekli tudi štrukeljci. Ko se je vrnil, mu je vse skupaj postavila na mizo. Potem pa je dejal: »Mov kruha m prnes.« Mina pa je rekla, da mu ga je že dala na mizo. Pa ji je odvrnil: »Te skorəjce sem jest žə pomlov« (prav tam). Kljub temu da je bila porcija velika, je bila še prepičla za takega orjaka. Štefan je v svoji hiši odprl gostilno, ki so ji rekli kar opalta, ker so prodajali tudi tobak.28 Štefan je bil torej cele dneve v Parnjeku, doma pa je žena stregla gostom. Posebno štirje so bili stalni; bili so pijančki in so tudi njo zvito pripravili do tega, da je začela popivati z njimi. Tako ni vedela, »kdo pije in kdo plača«, zato je gostilna prišla na kant. Štefan jo je bil prisiljen zapreti. Vojko Polanc mi je takole komentiral prapradedovo ravnanje: Prəveč jə biv v tmo kamnjò! Ne- mest b doma ženo spravljov v red (TZ, V. Polanc) . Štiri stalne goste pa je v svojih beležkah popisal pravnuk: Prvi se je pisal Zima in je znal igrati na klarinet. Pravili so, da je znal tudi štrikati [plesti] . Drugi je bil krojač in se je pisal Pirc, tretji je bil Matija, ta je pletel koše za prenašanje oglja, Anže Senekar pa je opravljal različna dela (Arhiv rodovine Čuden, rkp. M. Čufar) . Iz zapisov in ustnih virov Štefano- vih sorodnikov izvemo, kako prav je prišla Štefanova moč, kadar so se stepli v gostilni. Prijel je kar po dva možakarja pod vsako pazdu- ho in jih odnesel na »hladno« pred hišo. Prizor spominja na Krpa- novo obračunavanje z mejači. Kar se pa tiče pretepanja, popisovalci Štefanovega značaja menijo, da svoje moči ni meril v raznih vaških fantovskih pretepih. So ga pa fantje hodili iskat, da bi jih branil, če so se kje tepli. Vendar je pretepače samo zgrabil in jih metal po njivi (TZ, V. Polanc). Štefan torej ni bil nasilen človek in svoje moči ni izrabljal, če ni bilo nujno: »Se ni biv hudobən ta Štefan, čəprov jə biv močən. Čə mo j kdo kej votov, mo j s sojo močjo vrnov. A mo j zmetov narozən al pa mo j vzev z rok al pa mo j zlomov, pa še gunga j bəcnóv v ta zadnjo.« Morda si je tako ravnanje po svoje predstavljal Franc Čuden, ki bi naj- brž sam tako ravnal, če bi mu kdo kaj votov [hotel]. In še: »Štefan ni bil hudobnež, pridən jə biv pa delovən. Čə ga j kdo nadražov, jə pa vsak hud« (Cvetek 1993:234). Torej, če kdo koga ujezi, je pa vsak hud. Krpan je cesarju, ki ga je ujezil, odvrnil z besedami ranjkega Jernejka na Golem: »Ali ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim« (Levstik 2009: 23) 28 Opálte so nekoč imenovali prodajalne monopolnega blaga, kamor je spadal tobak. Marija Cvetek 178 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 178 22.10.2019 11:03:38 Da je bil Štefan zares miroljuben, da misliti že to, da si ga je sosed upal tožiti, češ da mu je prəsekòv [presekel, prekosil]29 travnik. Z njim ni fizično30 obračunal, čeprav je bil prepričan, da mu sosed dela krivico. In za povrhu iz Odloka (odločbe) Cesarsko kraljevega okraj- nega sodišča z dne 26. 9. 1895 vidimo, da gre za parcelo v njegovem priljubljenem Parnjeku. Sodišče je ugotovilo, da »prepirni svet« spa- da »v obseg tožnikove parcele«. Štefanov zagovor pa se glasi: S svojim posestnim prednikom Janezom Zidarjem sem 30 in tudi 40 let od tožbe nazaj računjeno mirno javno, nepretrgoma in izključno posedoval in vžival prepirni svet na ta način, da so oni drevesa seka- li, kosili, vgrajo popravljali, kamenje iz tal trgali, listje grabili, listje drugim prodajali, svet ondi poravnali in sploh vsa posestna djanja opravljali, ki odgovarjajo takemu svetu. (Odlok Cesarsko kraljevega okrajnega sodišča 1895) Štefan je imel za pričo prejšnjega lastnika, ki mu je pokazal mej- nike parcele. Sorodniki nimajo dokončne odločbe, vendar pravijo, da je sodišče odločilo v prid tožnika. Kofčarjov Štefan je pridno delal do zadnjega dne svojega življe- nja; umrl je 7. julija 1901. leta v 71. letu starosti. V zgodbi Fedorja Bev- ca sicer izvemo, da ga je »pljučnica odnesla na oni svet«, a sorodniki vedo, da je skoraj ves zadnji dan svojega življenja iskal izgubljenega te- lička po Parnjeku. In ko se je vrnil domov, se je samo usedov na tnaljco pa umərov (TZ, V. Polanc) . Nekoč je bil pogosto v rabi pregovor, da junak umre na bojnem polju, kar pa ni imelo samo dobesednega po- mena.31 Tako bi se lahko reklo tudi za Štefana, ki je požrtvovalno in z ljubeznijo preživel svoj zadnji dan na svojem najljubšem koščku sveta. Vojku Polancu je Sodarjov Joža povedal, da so tudi Štefanovo znamenito koreto našli otroci v Parnjeku. Jožu jə prpovədvov en drug, k jə takrèt pasov. Na koprivniškem pokopališču pa so nekoč preko- pavali in našli prov vəlike kosti (TZ, V. Polanc); to so bili Štefanovi posmrtni ostanki. Štefanova žena Mina je umrla le nekaj mesecev za njim, čeprav iz zapiskov sorodnika Vincenca Čudna in ustnega izročila izvemo, da je umrla že leta 1895. Štefan ni naredil oporoke, oba otroka pa je dobro preskrbel. Hčeri je kupil hišo na Koprivniku, a sta jo z možem prodala 29 S košnjo prekoračil mejnik. 30 Vojko Polanc meni, da pravzaprav v resnici ne vemo, ali je kdaj koga premlatil ali pa ga tudi ni. 31 Spomnim se, da je prijatelj Staneta Severja, Tone Kopčavar, ki je bil tudi njegov sošolec na učiteljišču, tako rekel zanj, saj je igralec umrl na gledališkem odru. Kofčárjov Štefan – 179 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 179 22.10.2019 11:03:38 in vse zapravila. Sin Martin je imel hude težave s sestro, ker je še en- krat zahtevala doto. Oženil se je leto dni po smrti staršev in žena mu je pomagala rešiti vsaj nekaj imetja. A kljub temu je bil prisiljen spraznít hlev in prodati lep kos domače grude. Že za časa življenja so Štefanovi biografiji pritaknili, kakor bi dejal Boris Paternu (1978), marsikaj mitično pretiranega, v ljudskem izročilu splošno znanega za silake in junake njegovega kova. V več kot stoletju po njegovi smrti pa so njegova junaštva še v večji meri presegla meje resničnega in se v lokalnem okolju uvrstila ob bok podobnim slo- venskim folklornim in literarnim junakom (Lah in Inkret 2002). Vsaj pol ducata je takšnih, ki bi se lahko pomerili z njim. Za že omenjenim Gregorjem Galjotom sta prva na vrsti Lev- stikov Martin Krpan z Vrha, s katerim vseskozi primerjajo Štefana, in pa še »silen človek« Löl Kotlič, rezijanski Krpan.32 Vsi trije so silaki; Martin je notranjski kmet, Štefan gorenjski, medtem ko ima Löl samo majhno hišico, ki si jo je sam zgradil v Malem Kolku, kamor je zbežal pred vojsko. Od vseh treh je samo Štefan resnična zgodovinska oseba. Vsi trije so velike postave, njihova moč pa je tolikšna, da zlah- ka zdrobijo orožje ali ga polomijo ali vsaj deformirajo. Martin v ce- sarskem arzenalu na Dunaju drobi sablje, meče in jeklene čelade; Löl žandarjem polomi puške, da jih morajo pod pazduho odnesti izpred njegove kočice, v ječi pa s tečajev vrže vsa železna vrata in jih zmeče na kup. Štefan v nekaterih pripovedih raztrga verige, v drugih lisice, v ka- tere so ga vklenili žandarji, in jim strga orožje: polomi sablje ali bajonet ter skrivi ali polomi puške. Medtem ko sta Martin in Löl oba ješča, Štefanu zadostuje, da jé samo enkrat na dan. Dela se loti zarana na tešče in se naje šele zvečer, ko se vrne z dela. Krpanu na cesarskem dvoru postrežejo, preden gre izbirat orožje; vse dni, ki jih preživi na Dunaju, pa je obilno preskrbljen z jedačo in pijačo. Rezijana pa morajo tudi žandarji čakati, da se naje. Martinu se je »vele malo zdelo«, ko so mu prvič prinesli polič vina, kruha in sira, cesar pa je takoj uvidel, »da se morajo takemu truplu ve- čji deleži odmeriti«. Tudi Štefan je omalovažujoče rekel za celo štruco ali hleb kruha s štrukeljci, da so zanj to le skorijce. Kotlič pa je dobil celo ime po kotlu; v njem si je sam kuhal velike količine polente, zraven pa je v veliki ponvi pekel ribe, ki si jih je nalovil v potoku. Löl je vaščanom pomagal nesti brv, a je za plačilo zahteval dva škafa mleka in celo goro polente. Najbrž so tudi Štefanu plačali, če jim je pomagal delati škarpe, vendar iz pripovedi ne izvemo ničesar o 32 Pripoved rezijanske pravljičarke Evgenije Siega je zapisal Milko Matičetov (1963). Marija Cvetek 180 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 180 22.10.2019 11:03:38 morebitnem plačilu. Ljudje vedo povedati le, da je s svojo močjo mar- sikdaj in marsikomu rad priskočil na pomoč. Martinu ni bilo dela mar, raje je »vandral« in se ukvarjal s kontrabantom, doma pa je name- sto njega gospodarila sestra in skrbela za hromega brata. Löl je rekel cesarju: »Jaz ne delam.« Za nagrado ni hotel vzeti zemlje, da bi jo obdeloval. Hotel je imeti konja, voz in dva soda, saj je tudi njega veselil kontrabant. Oba z Martinom sta si želela, da bi ju pri tem ne ovirali mejači. Löla so hočeš nočeš morali preživljati mlinarji; neprestano je hodil po mlinih in zahteval cele vreče moke. Prav zaradi tega so ga pre- ganjali žandarji. V primerjavi z obema korenjakoma je bil Štefan pravi garač; ga- ral je od zore do mraka in si sam prislužil hišo, hlev in zemljo. Krčil je svet, redil živino, bil je tudi rudar, sekač, izdeloval je škarpe in kamni- te ograde. Obvladal pa je še druge tradicionalne obrti, predvsem se je ukvarjal z oglarstvom in opekarstvom. Odprl je tudi gostilno in trafi- ko. Skratka, bil je dober gospodar in vsestranski človek. Tudi Martin je bil spreten rokodelec, kar se je spodobilo za podeželskega gospodarja, saj si je skoval mesarico in si naredil kij in s tem orožjem je Dunaj rešil pred sovražnikom. Navsezadnje si je tudi Kotlič sam postavil bajtico, v kateri je prebival. Za orožje v dvoboju z nemškim sovražnikom – kot Rezijan se je boril na italijanski strani –, je izpulil lipo in malo oklestil korenine. Konj, ki so mu ga ponudili, pa je bil premajhen zanj. Kotlič in Krpan sta nasprotnikoma tako stisnila roki, da jima je kri prikukala izza nohtov. Oba sta se dobro odrezala, čeprav nista bila nikoli vojaka; Kotlič se je skrival pred vojaščino, Krpanu pa ni bilo treba v vojsko, ker je bil kmečki gospodar. Ne vemo sicer, kdaj je živel, a očitno je takrat lahko ostal doma in zagospodaril na kmetiji. Tudi Štefan ni bil nikoli vojak, a streljati je dobro znal, saj je bil divji lovec. Za cesarja se mu je zdelo neumno boriti, v silobranu pa je žandarju odsekal uho, drugič pa je spet drugega vklenil in ga gnal po cesti v narobe obrnjeni uniformi. Pripovedovalci pa upajo, da je kakšnega tudi premlatil. Štefanov »kontrabant« je bilo pravzaprav ravbšicanje, temu se ni nikoli odpovedal; tako kakor Löla niso mogli ustaviti ne žandarji, ne mejači in ne kralji, da ne bi hodil po moko v mline. Odnehal je šele, ko je na Dunaju premagal nemškega in se je z nagrado, ki si jo je sam iz- bral, lahko začel tudi sam preživljati. Tako kakor Martin je zahteval, da naj ga pustijo prostega, ko bo tihotapil.33 Prav tako Löl ni maral drugega 33 Mnogi raziskovalci so se ukvarjali z Martinovo nagrado, z dovoljenjem za tovorjenje angleške soli in z mošnjo cekinov. Nekaterim se je zdelo, da ni vredna njegovega boja in da se v tem, da je »z malim zadovoljen«, kaže njegov slovenski podrejeni položaj. Glej, na primer, Hladnik 2002; Baskar 2008. Kofčárjov Štefan – 181 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 181 22.10.2019 11:03:38 kot konja, voz, dva soda in mir pri tihotapljenju. Zahtevala sta tisto, kar ju je veselilo, kar bi jima prinašalo srečo in dovolj posla za skromno preživetje. Krpan je znal ceniti svojo zmago, ki je Dunajčanom prinesla rešitev: »Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imena vredno.« Štefan pa si je s svojo močjo in samozavestjo za »nagrado« prislužil prostost, svobodo in mir. Tudi od divjega lova ga ni mogel nihče odvrniti, ker si je to pravico vzel sam. Štefana bi lahko primerjali še z drugimi slovenskimi folklorni- mi junaki. Eden takih je teharski junak Mlinarjev Janez, ki ga je po pri- povedki iz 15. stoletja predstavil Ferdo Kočevar (1892). Bil je močan, da je meč zlomil »na kosce« in hrabro se je boril, da mu ni bil nihče kos. Marsikaterega »ogrskega mogotca« ali nemškega viteza »dvignil je krepko s svojo jelševo sulico iz sedla in ga posadil na pesek.« Bil je tudi večji od drugih mladeničev: »Najmanj za pol glave je bil višji memo drugih, rasti je bil čvrste in visoke, kakor mlad hrast v dobravi . « Imel je svojo kmetijo in ničesar ni hotel za nagrado, ker bi ga le »na- puhnila« . Zanašal se je na svoje pridne, zdrave roke, ki so rade krepko poprijele za plug in brano. Kofčarja bi lahko primerjali še z enim resničnim gorenjskim korenjakom, Štempiharjem iz Olševka nad Kranjem, ki je bil tudi ži- voten mož in je prav tako dvignil težko skalo, kamenje, voz s sodom vina vred, v ječi je uničil železna vrata in se metal celo z medvedom na Dunaju. Prav tako je bil kmet, »za dopolnilno dejavnost« pa je imel tihotapljenje tobaka. Pri tem se je moral otepati mejačev; nekoč je ene- mu vzel puško in vseh šest je našeškal z njo, da je bilo joj. Še mnogo bolj pa je bil Kofčar podoben bohinjskemu sose- du, »silno močnemu« Tineju Grčanu, glavnemu junaku iz povesti Tinej: »Bil je tako zelo močan, da mu ni bilo para po vsej Vojvodini Kranjski […] Svojo majhno gorsko kmetijo je imel pod Pokljuko…« (Škrinjar 2004: 7). V pripovedi o njem ga je uvodničar Jože Dežman posadil k omizju znanih literarnih orjakov: »Med našimi bi Tinej znal Krpanu pognati kri po žilah, saj Brdavsa bi tudi Tinej ugnal …« (nav. delo: 5). Avtor povesti je sicer zapisal: »Dogodki in imena so izmišljeni, vsaka podobnost je naključna.« A kdor je že kdaj slišal za Anžíca z Zatrnika, vsak pritrjuje, da je glavni junak te povesti prav on. Pisateljeva vdova Marija Škrinjar je potrdila, da gre v resnici za Simona Urevca, po domače Anžica z Zatrnika. Ko sem bil še majhen, so v Gorjah 34 pravli, da je en močen na Zatrniku. Pa da je bil v žlahti s Štefanam (TZ 2017, V. Polanc). 34 V. Polanc je živel v Gorjah. Marija Cvetek 182 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 182 22.10.2019 11:03:38 Lovrenc Beznik, Boljtarjov z Gorjuš, ga je poznal: Jest səm ga poznov, to j biv Anžic z Zatrnika, z gostilne j biv dama. Ni biv tkuj zlo velək, biv jə pa šərok, tokleee [na široko pokaže z obema rokama]. Pa zmeram jə jmov pər srajc zavihane rokave, pozim ən polet. Voz jə kar tokle zagrabov, pa ga j obrnov. K ga j adən tokle skoz dəlvən prəsekov s ščiro [sekiro], so misləl, da bo žə le konc vzev, jə pa druj dan žə drva prpeljov. (TZ 2017, L. Beznik) Tudi v povesti ga je Maks tako razmesaril s sekiro, a čez dva dne- va se je že z vozom pripeljal v dolino. Prav tako je v sami srajci hodil na- okrog v vseh letnih časih. »Ubadal se je s kmetijo«, kot se je Kofčarjov Štefan; bil je dober gospodar, goljcar in tudi ravbšic, a je lovil predvsem iz potrebe, saj je moral preživeti 12 otrok. Prestavljal je težka bremena; dvignil je težak mlinski kamen, iz jarka je potegnil avto in ga postavil na cesto. A ker je lastnik godrnjal in mu ni hotel dati obljubljenega plačila, je avto porinil nazaj pod cesto. Na ramah je nesel požagano smreko, zabijal težak pilot z ovnom,35 okoli 100 kilogramov težkim kladivom, ki ga je sicer dvigovalo po šest delavcev. Ni bil maščevalen, a je iz jeze drobil podkve in jih metal po tleh. Prav tako je Štefan gasil svojo jezo s tem, da se je znesel nad volkom. Medtem ko je bil Štefan bolj samotarski in zamišljen v celodnevno delo, pa je Tinej ves čas, tudi ob delu, igral na orglice. Oba s Štefanom sta znala marsikaj narediti in popraviti vsako orodje, »od zoba na grabljah do ojnice pri vozu«. Rad je pomagal ljudem, a je tudi silno rad razkazoval svojo moč. Z marsikom je stavil, da lahko dvigne ali prestavi to ali ono težko breme. Tako kot Štefan je imel tudi Tinej zelo rad živino, celo pogovarjal se je z njo. Tudi on bi bil rad kupil parcelo v gozdu, pa se je zapletlo zaradi nejasnosti z mejniki. In tudi on se je pravdal s sosedom in izgubil. Med drugo svetovno vojno je bila Tinejeva družina izseljena in v izgnanstvu je še kako prišla prav njegova moč. O Štefanu pripovedujejo, kako so ga v Gorjah nekajkrat opijanili, da so ga lahko ogoljufali pri kartah. Štefan sicer ni pil, dovolj je bilo, da se je zapila njegova žena. Tinej pa je rad večkrat pogledal v kozarec.36 Avtor povesti o zatrniškem silaku je bil direktor Šport hotela na Pokljuki, zato je prav gotovo veliko slišal o Kofčarjovem Štefa- nu. Povest razkriva več Štefanovih lastnosti in prepričana sem, da niso naključne. Za Tineja pa tudi radi verjamemo, da je bil Štefanov sorodnik. 35 Ime od tod, ker so v tem okroglem kladivu luknje za ročaje, ki naj bi bili videti kot ov- novi rogovi. Za ročaje je poprijelo več delavcev, da so lahko dvignili kladivo. 36 V resnici je bil Simon Urevc zmeren v pijači. Kofčárjov Štefan – 183 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 183 22.10.2019 11:03:38 ALI JE (BIL) ŠTEFAN JUNAK?! Vojko Polanc me je spraševal, kaj menim o njegovem prapradedu Šte- fanu. Ali je bil junak ali morda samo posebnež ali čudak?! Lahko bi rekli, da je bil vse troje. Prav gotovo je bil posebnež, če je z lahkoto opravljal dela, ki jih drugi niso zmogli. Že po svoji ogromni postavi se je razlikoval od drugih, bil je sila pogumen in tudi o kočljivih re- čeh si je upal misliti s svojo glavo. V SSKJ (1998: 929) izvemo, da je posebnež »poseben, nenavaden človek«. Poseben človek pa je tisti, ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi. Se- veda gre tu tudi za sposobnosti, ki jih drugi nimajo. Etimološko pri- devnik poseben izhaja iz posebƄnƌ, kar je prvotno pomenilo: »ki je (sam) za sebe, ločen (od drugih)« (Snoj 1997: 474). Od posebneža do čudaka pa ni velike razdalje; slovar razlaga, da je čudak »čudaški človek, ki se po nazorih, navadah loči od drugih ljudi in je navadno zaprt vase« (SSKJ 1998: 109) . Etimologija čudaka pa izhaja iz istega korena kot čudo (rod. čudesa); praslovansko čudo je nastalo iz indoe- vropskega keuHdes, kar je prvotno pomenilo, »kar se opazi, o čemer ˆ se sliši« (Snoj 1997: 77). Zgled za geslo posebnež v SSKJ (1998: 929): »posebneži in čudaki«, nam pritrjuje, da ljudi takih lastnosti uvršča v bližino. Tudi junak je človek, ki ima posebne lastnosti; prvotno je po- menil mladeniča, izraz pa izvira iz praslovanščine: junakƄ (Snoj 1997: 205), izpeljan je iz junƄ, kar pomeni »mlad«. V SSJK je junak v enem izmed ekspresivnih pomenov »človek, ki opravlja stvari, za katere je potreben velik napor«. Prav gotovo velike napore laže premagu- je mlad človek. V bohinjskem govoru je znana prgliha (primera) za majhnega otroka, ki je močan in je hitro zrasel, da je že cev jənak. Velja tudi za pogumnega otroka: »jest pa prov koražno za njo, kət b rekov, kogá səm za n jənak« (Cvetek 1993: 90) . Prav tako velja za starčka, ki je še pri močeh: se [saj] ste šə cev jənak. Za močnega člo- veka pa rečejo tudi, da je močən kət junc; 37 izraz prav tako izhaja iz praslovanskega korena junƄ (mlad). Kofčarjov Štefan ustreza vsem pomenom junaka kot »dejan- ski« človek in kot »glavna oseba« v literarnih in bohinjskih folklor- nih pripovedih o njem. Kadar teče beseda o glavnem junaku kakega literarnega dela, preprost človek tudi hoče vedeti, zakaj se glavna ose- ba imenuje junak, saj so nekatere osebe vse kaj drugega kot pa junaki. Matjaž Kmecl (1996: 209) pojasnjuje, da izraz izvira iz klasicizma, ko je bil glavni literarni lik še junak v pravem pomenu besede. V prvem 37 Junc v bohinjskih govorih pomeni samo bika, ne pa mladega vola. Marija Cvetek 184 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 184 22.10.2019 11:03:38 novoveškem evropskem romanu, Cervantesovem Don Kihotu, pa gre že za tako imenovanega klavrnega junaka. Kofčarjov Štefan je bil pravi junak zaradi svoje nadnaravne moči, zaradi ogromne postave in izredne pridnosti, ki se je kazala še posebej pri težaškem delu, pri katerem je nesebično pomagal tudi drugim. Predvsem pa je Kofčar užival junaški ugled zaradi neverje- tne korajže in svobodomiselnosti, saj si je upal zoperstaviti strogim zastopnikom oblasti. Še več, za povrhu jih je še osmešil in jim uni- čil orožje. Morda bi kdo razmišljal, da bi bilo bolj junaško obleči vojaško suknjo in se boriti na bojnem polju. A prav to, da ni kazal zvestobe dunajskemu cesarju, da bi mu služil v nesmiselnih vojnah in s tem zapravil svojo mladost in morda tudi življenje, to pa so mu šteli za najbolj junaško držo. Kajti kazni za take upornike so bile zelo hude in izogibanje vojski so lahko plačali tudi z življenjem. Kljub napihnjenim geslom o zvestobi do domovine Štefan ni čutil nobene državljanske dolžnosti. Zavezan je bil svoji zemlji in ožji bohinjski »domovini«. Tako ali tako v tistem času »[n]arodna zavest pa še ni bila postala splošna lastnina kmetskega prebivalstva« (Krošl 1941: 27). Tudi to, da si je Štefan sam vzel pravico do divjega lova, je bilo silno pogumno in nevarno dejanje. Lovrenc Beznik je pripomnil: Ta glavno je pa to, da s jə vupov žəndarjam pokončat orožje, pa da j tkuj težk kamən uzignov, da so se ga vsə ustrašlə (TZ, L. Beznik) . Zdravko Sodja ima Štefana za človeka izven normale (TZ, Z. Sodja), kar naj bi pomenilo, da takega posebneža ni med običajnimi ljudmi. Iz folklornih povedk spoznamo, da je Štefan veljal za redkobe- sednega in preudarnega možakarja, ki ni maral nespametnega in pra- znega govorjenja. A kar je rekel, je imelo svojo težo tudi v humornem smislu. Takšni so vsi »dobesedni« navedki njegovega govora. Njegov humor spominja na Krpanovega, vendar je bil Martin precej zgovor- nejši. Ko je Štefan žandarju skrivil puško, mu je dejal, da bo še bolje neslo okrog vogla. V drugi varianti je vrnil žandarju skrivljeno puško in mu rekel, da se bo vrnil domov, on pa naj gre, kamor hoče. In spet je v tretji varianti žandarju obrnil vso uniformo narobe in ga gnal naprej ter ukazal, da bova šla zdej pa drgač napre. Težko skalo je v žgočem soncu na Ljubljanskem gradu kar poosebil : Midva pa nava [ne bova] dog tle. V Čučkovi povedki je ohranjen še njegov dvogovor z ženo, ko ji je dejal, da naj mu prinese malo kruha, potem ko je že pojedel celo štruco s štrukeljci vred. In ko je pripomnila, da mu ga je že postavila na mizo, je odvrnil, da je te skorjice že pomlel. Povedal pa je tudi, da kdor se ne naje dovolj enkrat na dan, ni nəč vredən. Iz zgodb izvemo še, da je puško pustil pri Debeli skali in žandarju ukazal, da ne sme takoj za njim. Na gradu je še vprašal, ali lahko premakne kamen. Ko ga je sosed Kofčárjov Štefan – 185 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 185 22.10.2019 11:03:38 tožil, so v sodno odločbo zapisali njegovo obrambo na zatožni klopi. In to je vse, kar se je ohranilo v do zdaj znanih pripovedih o njegovem govornem položaju. Pripovedovalci njegovih zgodb poudarjajo, da se je o njem vedelo še marsikaj, a da je to žə tkuj deleč nazaj, da se j žə prəce pozabivo (TZ, L. Beznik). Prva objavljena zgodba o lokalnem junaku Štefanu je že med obema vojnama zastavila korak zunaj domače doline. Postal je tako re- koč tudi literarni junak z imenom Gregor Galjot (Primožič 1932/33); zgodbo je ilustriral akademski kipar in slikar Tine Kos, literariziral pa tudi Fedor Bevc (1987). Leta 1993 pa sta izšli narečni pripovedi o Štefanu (Cvetek 1993: 231–2, 233–4): prvo, »Kofčarjov Štefan«, je v koprivniškem govoru povedal Andrej Urh (1909–1997),38 drugo pa je v bitenjskem govoru prispeval Štefanov sorodnik Franc Čuden (1905–1994)39 in ga imenoval še z domačim imenom rojstne hiše: »Čətənjakov Štefan« . Prva zgodba je izšla v Bohinjskih pravljicah v narečni in knjižni obliki (Cvetek 1999: 13–7) z ilustracijo akademske- ga slikarja Rudija Skočirja. Zbirka je leto pozneje izšla tudi v angleškem in nemškem prevodu (Cvetek 2000) z naslovoma “Štefan Kofčar” in „Der Kofčar-Štefan“.40 Povedka o bohinjskem silaku je bila objavljena še v zbirki pripovedi o slovenskih junakih in zgodovinskih osebnostih Moč ti je dana (Šmitek 2005: 46); urednik jo je pod naslovom »Ko- fčarjev Štefan« nekoliko priredil in ponovno prevedel v knjižni jezik. V »spomin in slovo« bohinjskemu rojaku Fedorju Bevcu je na sple- tnem portalu Gore-ljudje dostopna tudi njegova literarizirana zgodba o Štefanu, ki je po uvodnem zapisu domači kmetiji za vedno »zapu- stil« svoj »pečat« (Pikon 2009). ZAKLJUČNI RAZMISLEK Bohinjski folklorni junak Kofčarjov Štefan nam kot resnična zgodo- vinska oseba nudi imenitna izhodišča tudi za razmislek o fiktivnih folklornih junakih. Njegovi verodostojni dokumenti izpričujejo vsaj resnične biografske podatke o njem in omogočajo primerjave s tistimi, ki so se v različnih folklornih pripovedih o njem spremenili v skoraj sto osemnajstih letih po njegovi smrti. S primerjavo odkrijemo vzo- rec domišljijskih prepletov z resničnim ozadjem. Res je, da odpade kar 38 P. d. Andrečov Andrec, Koprivnik 1991. 39 P. d. Čučk, Bitnje v Bohinju 1991. 40 Prevod v angleščino Marta Pirnat Greenberg, v nemščino Doris Debenjak. Marija Cvetek 186 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 186 22.10.2019 11:03:38 nekaj poetičnega leska, če razlagamo »poezijo mita kot življenjepis, zgodovino ali znanost« (Campbell 2007 [1949]: 281). A se povsem ne strinjam s tem, da »jo ubijemo« (prav tam). S to zadrego se sreča- mo tudi pri zapisu narečnih besedil in njihovem prevodu v knjižni je- zik. Če želimo predstaviti duhovno kulturno dediščino širšemu krogu ljudi in jo ohraniti za prihodnje rodove, moramo žrtvovati tudi nekaj pristnega. Vendar je v vsakem »iskalcu« mita toliko izvirne in poetič- ne ustvarjalne moči, da zmore nanovo oživiti podobe iz daljnega časa in njihove vzorce, ki »služijo kot vpliven slikovni jezik za prenašanje tradicionalne modrosti« (nav. delo: 288). Te ne navdihujejo samo umetnikov in filozofov, temveč poživljajo smisel tudi najbolj prepro- stemu človeškemu življenju. Z resničnimi junaki, kakršen je (bil) Kofčarjov Štefan, pa se lju- dje raje identificirajo, čeprav vedo, da vse pa le ni res, saj se že vsakdanje novice hitro spremenijo od ust do ust in se pomešajo z neresničnimi podatki. Pozabljene podrobnosti iz davnega življenja izjemnih po- sameznikov pa se zapolnijo tudi z mitičnimi elementi, ki povezujejo »nezavedno s polji praktičnega delovanja, ne iracionalno, marveč tako, da omogočajo […] praktično razumevanje dejanskega sveta« (Campbell 2007: 288, 289). »Izmišljeni« dogodki pa znajo biti celo bolj prepričljivo pred- stavljeni kot resnično zgodovinski. Slednji so v folklornih pripovedih mnogokrat postavljeni v druga zgodovinska obdobja, kar smo ugoto- vili tudi v tem prispevku. Ko se je Kofčarjova zgodba širila, ponavljala in spreminjala, je nastalo več variant. Arhetipske usedline, ki so se prepletle z resničnimi dogodki, so ustvarile svojevrsten Kofčarjev mit, ki ga njegovi potomci varujejo kot verodostojnega. Že v literarizirani pripovedi Fedorja Bev- ca izvemo, da so Štefanu sojenice ob rojstvu napovedale usodo; začela se je uresničevati takrat, ko bi bil moral služit cesarju. Rado pa se mu je pritaknilo tudi sorodstvo z velikani ali ajdi, od katerih naj bi morda podedoval nadnaravno moč. Ker je bil zaradi svoje silne moči, neutru- dnega in težaškega dela odmaknjen od sovaščanov, je že za časa življe- nja vzbujal posebno pozornost, ki se je spogledovala z nadnaravnim svetom. Težki kamniti skladi pa so tudi že sami po sebi vzbujali misel na nekdanje velikane, o čemer priča bohinjsko folklorno izročilo. Šte- fanova afiniteta do kamnitih gmot, ki jih je neprestano obdeloval, je to samo še potrjevala. Zanj so bile te gmote živa snov z arhetipskimi ko- reninami davnih simbolnih komunikacij. Z njimi je meril svojo moč, saj se z njo ni mogel pred nikomer enakovredno postavljati. Ljudje so razmišljali, da je Štefan v svoji koži najbrž drugače doživljal svet in lju- di okoli sebe in seveda tudi samega sebe. Kofčárjov Štefan – 187 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 187 22.10.2019 11:03:38 Štefanu so torej že za časa življenja pripisali kaj neverjetnega; marsi- katero njegovo resnično junaštvo pa je zbledelo v več kot stoletju po njego- vi smrti. A je še v večji meri preseglo meje resničnega ter se v lokalnem oko- lju uvrstilo ob bok slovenskim folklornim in literarnim junakom. V priču- jočem prispevku se je »pomeril« kar s šestimi silaki svojega kova. Prva dva sta Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici in rezijanski Löl Kotlič, tretji je teharski junak Mlinarjev Janez, potem pa še gorenjski korenjak Štempihar iz Olševka nad Kranjem. Še najbolj pa je Štefan podoben svojemu bohinj- skemu sosedu Tineju Grčanu z Zatrnika. Za upodobitev Gašperja Galjota iz Lipančje vasi pa je avtorju tako ali tako služila Štefanova zgodba. Kofčarjev mit pooseblja tisti segment bohinjske identitete, ki predstavlja vrednote trdega dela, zavezanost domači zemlji in domače- mu kraju, izjemen pogum, avtonomnost, suverenost, pomoč sočloveku in boj za osebne pravice in svoboščine. REFERENCE Arhivski viri Arhiv rodovine Čuden, zasebna last (Vojko Polanc); v tem arhivu so tudi rokopisni za- piski Vincenca Čudna (1932–2017) in Mirka Čufarja (1931–2011). Arhiv Republike Slovenije – AS (Personalne zadeve učiteljstva, št. 1665 in 1666; teh. enota 72, Uslužbeni list). Literatura Baskar, Bojan 2008 'Martin Krpan ali habsburški mit.' Etnolog 18: 75–93. Baš, Angelos, ur. 2004 Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bently, Peter, ur. 1996 (1995) The Hutchinson Dictionary of World Myth. London: Hutchinson. Berk, Ari 2009 (2008) Velikani ali Codex giganticum: Zgodbe o skrivnostih.Radovljica: Didakta. Bevc, Fedor 1987 'Kofčarjev (Klobučarjev) Štefan (Bohinjski Martin Krpan).' V: Bohinjski zbornik. Jože Dežman, ur. Radovljica: Skupščina občine Radovljica. Str. 166. Campbell, Joseph 2007 (1949) Junak tisočerih obrazov. Nova Gorica: Eno. Chevalier, Jean in Alain Gheerbrant 1995 (1969) Slovar simbolov: Miti, sanje, liki, običa- ji, barve, števila. Ljubljana: Mladinska knjiga. Cotterell, Arthur 1998 (1996) Miti in legende: Ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: DZS. Marija Cvetek 188 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 188 22.10.2019 11:03:38 Cvetek, Marija 1993 Naš voča so včas zapodval: Bohinjske pravljojce. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 5). 1996 'Janez Mencinger in bohinjsko ljudsko pripovedništvo.' Glasnik Sloven- skega etnološkega društva 36(1): 14–9. 1999 Bohinjske pravljice. Ljubljana: Zveza društev slovenskih likovnih umetni- kov (Zbirka Umetniška slikanica). 2000 The Tales from Bohinj ‒ Märchen aus Bohinj. Ljubljana: ZDSLU(Zbirka Umetniška slikanica). 2005 'Bajeslovno izročilo v bohinjskem folklornem pripovedništvu.' Traditio- nes 34(2): 179–216. Dapit, Roberto in Monika Kropej, ur. 1999 Visoko v gorah, globoko v vodah: Velikani, vile, povodni možje. Radovljica: Didakta. (Zakladnica slovenskih pripovedi). Goljevšček, Alenka 1988 Med bogovi in demoni: Liki iz slovenske mitologije. Ljubljana: Mladinska knjiga (Sledi). Hladnik, Miran 2002 'Pa začnimo pri Krpanu.' Sodobnost 66(2): 227–30. Kmecl, Matjaž 1996 Mala literarna t eorija. 4., popr. in dop. izd. Ljubljana: Mihelač in Nešović. Knez, Franček 2009 Ožarjeni kamen. Ljubljana: Sanje. Kočevar, Ferdo 1892 Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemenitba Teharjanov. 2., popr. in pred. natis. Celje: D. Hribar. Dostopno na . Kravji bal 1985 Kravji bal v Bohinju: 30 let: 1954‒1985. Bohinj: Turistično društvo Bohinj ‒ Jezero. Kropej, Monika 1995 Pravljica in stvarnost: Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pra- vljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine. Ljubljana: ZRC SAZU (Zbirka ZRC; 5). Krošl, Anton 1941 Zemljiška odveza na bivšem Kranjskem (organizacija in delo ze- mljiškoodveznih organov 1849‒1853). Doktorska disertacija. Dostopno na: . Lah, Klemen in Andreja Inkret 2002 Slovenski literarni junaki. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Mali leksikon). Levstik, Fran 2009 Martin Krpan z Vrha: I. in II. del. Ljubljana: Prešernova družba. Matičetov, Milko 1956 'Ljudska proza.' V: Zgodovina slovenskega slovstva I. : Do začetkov romantike. Ljubljana: Slovenska matica. Str. 119–38. 1963 'Löl Kotlič – Krpan iz Rezije.' Sodobnost 11(1): 250–4. Mencinger, Janez 1961–66 Zbrano delo I–VI. Ljubljana: DZS. Paternu, Boris 1978 'Levstikov Martin Krpan med mitom in resničnostjo.' Slavistična revija 26(3): 233–52. Pikon, Janez 2009 'Sladka gora.' Spletni vir: , 7. 9. 2017. Kofčárjov Štefan – 189 bohinjski folklorni junak Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 189 22.10.2019 11:03:38 2013 'Kofčarjov čevdr.' Spletni vir: , 3. 9. 2017. Primožič, Ivan 1932/33 'Gregorja Galjota težka skala.' Naš rod 4(6): 167–9. Rozman, Valentin 1916 Vojak: Njegove dolžnosti in pravice. Vzroki in namen vojn. Dunaj. SSKJ 1998 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS (Slovarji DZS). Snoj, Marko 1997 Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga (Cicero). Stanonik, Marija 2001 Teoretični oris slovstvene folklore. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2004 Slovstvena folkloristika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Stecher, Reinhold 1993 (1986) Sporočilo gora. Ljubljana: Župnijski urad Dravlje. Sveto pismo 2001 Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod. 2., pre-gl. izd. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Škrinjar, Peter Pavel 2004 Tinej: Pripovedi. Zgornje Gorje: [Samozaložba]. Šmitek, Zmago 1998 Kristalna gora: Mitološko izročilo Slovencev. Ljubljana: Forma 7. 2004 Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti. Ljubljana: Študentska založba. 2005 Moč ti je dana: Slovenske pripovedi o junakih in zgodovinskih osebnostih. Radovljica: Didakta (Zakladnica slovenskih pripovedi). 2007 Videnja pokrajine: Naravni in namišljeni prostori v slovenskem ljudskem izročilu. Radovljica: Didakta (Zakladnica slovenskih pripovedi). 2012 Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva. Ljubljana: Študentska založba (Koda). Veber, Ivan 1986 Gozdovi bohinjskih fužinarjev. Bled: Gozdno gospodarstvo Bled. Ustni viri Terenski zapiski (TZ) 1992–2017 (po pripovedih informatorjev): Beznik, Lovrenc (1935), Boljtarjov, Zg. Gorjuše. Cvetek, Ivana (1914–2009), Zg. Švicova, Srednja vas. Kunaver, Jurij (1933), prof. dr., Ljubljana. Polanc, Vojko (1968), Ribčev Laz. Smukavec, Marija (1932–2017), Gregorčkova Minka, Podjelje. Sodja, Zdravko (1936), Korošičov, Koprivnik. Štepec, Marko, mag., muzejski svetnik, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana. Marija Cvetek 190 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 190 22.10.2019 11:03:38 Manifestacije moči pri slovenskih folklornih junakih Saša Babič Koncept junaka je pogosto vezan na mit (Malinowski 1954 [1926]), na junakovo potovanje čez nevarne preskušnje in nato na njegovo vrni- tev, obogateno z novim znanjem in zrelejšim pogledom na svet (Cam- pbell 2007 [1949]). Na splošno gre pri junaštvih »za motive zmage reda in razuma nad sicer fizično silnejšim, kaotičnim telesom narave, ki se zlasti pogosto pojavljajo kot miti razvijajočih se družb, […] za mite prehoda ciklizma v linearizem« (Lunaček 2008: 238). Vendar pa splo- šen koncept junaštva ne zajema vedno junakovega boja z velikani in ogenj bruhajočimi zmaji, temveč tudi ravnanje običajnih ljudi, ki se postavijo na stran množice z družbeno presežnim dosežkom. V tem primeru koncept junaka sestavljata nekdo, ki napravi junaško dejanje, in nekdo, ki mu podeli oznako junaštva. Junak je junak šele po juna- škem dejanju in po priznanju. Pred dejanjem je lahko »kdor koli«, v dejanju skuša ohraniti dostojanstvo človeškega bitja, po dejanju lahko 191 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 191 22.10.2019 11:03:39 postane junak – junak nečesa za nekoga (Huzjan 2016: 202). Tako po- stane junak zaščitnik družbe, ki ga časti in verjame, da bo tako ohranila »svoj biološki, kulturni in politični obstoj skoz prostor in čas« (Ta- kovski in Muhić 2017: 59). Socialne strukture in delovanje se izražajo v čaščenju, povzdigovanju junakov tako v verbalnem kot neverbalnem jeziku, čaščenje tako lahko razberemo tudi iz mitov1 in zgodb. V nasprotju z mitološkimi junaki folklorni junaki niso pol- bogovi; lahko so resnične zgodovinske osebe ali pa skupek več oseb, združenih v en lik, ali pa zgolj skupek v zgodbah ubesedenih značil- nosti, ki jih določena družba pripisuje junaškim likom. Gre za like, ki so bližje povprečnim ljudem kakor mitološki junaki: v zgodbah so opisani kot običajni posamezniki s posebno močjo, živijo v skupnosti in imajo z njo vsakdanje stike. Junak iz folklornih pripovedi se sicer od »običajnih« ljudi razlikuje po posebnih telesnih znamenjih in sposobnostih, za katere so značilne antiteze, na primer dobro – slabo, pozitivno – negativno; zato junak ne more obstajati brez nasprotni- ka (Šmitek 2005: 5, 6). Kakor koli, junaki v zgodbah niso naključni izbranci; so posamezniki, ki postanejo »junaki nečesa za nekoga« po tako imenovanem etičnem dejanju: torej, kadar delujejo etično, naredijo, kar morajo narediti, ker je to treba narediti, in ne iz svoje dobrote (Huzjan 2016: 202). Gre za dejanje iz dolžnosti, ki jo v fol- klornih zgodbah velikokrat narekuje okolje. V folklornih zgodbah je sicer hotenje junaka lahko enako temu, kar je tudi treba storiti, vendar ne nujno. Folklorni junak celo pogosto le pasivno sprejme dejstvo, da je nekaj treba narediti – le izvrši naročilo, ki ga dobi iz okolice, in potrebe po dejanju ne spozna samostojno. Junaštvo je v folklornih zgodbah vedno povezano tudi z mo- čjo – fizično in/ali psihično; ta je lahko realna, lahko pa, s strani opa- zovalcev, tudi namišljena. Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeli moč kot »človekovo2 telesno sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali kot sposobnost za prenašanje duševnih ali telesnih naporov oz. kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo, oz. kar omogoča komu, da »vpliva, učinkuje na koga/kaj« (SSKJ). V vseh pomenih je moč veza- na na veliko sposobnost: na prvotni pomenski ravni je to fizična vzdržlji- vost, to je dobra razvitost in sposobnost mišic (tj., nekdo je fizično spo- soben premikati ali nositi težke stvari), sekundarna pomenska raven pa se nanaša na psihično sposobnost, tj. na duševne napore, oziroma na 1 Po Malinowskem je mit orodje za potrditev in podporo druženim institucijam (Mali- nowski 1954: 176). 2 Moč je sicer tudi značilnost določenih živali in je lahko ljudem tudi vzor in merilo, kar je, na primer, izraženo v frazemu »imeti medvedjo/volovsko moč«. Saša Babič 192 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 192 22.10.2019 11:03:39 vpliv, ki ga ima posameznik (tj., kdo je tako močan, da lahko premika tudi abstraktno težke stvari).3 Vsekakor moč prinaša prevlado, fizično ali simbolno, ta pa je lahko individualna ali skupinska (Barnard in Spencer 1996: 445). Da posameznik pridobi takšno prevlado, mora nekaj narediti oziroma imeti tolikšen vpliv, da mu omogoči prevlado. Junak mora imeti tako fizično kot psihično moč, ta je opisana v posamičnih (fizičnih ali psihičnih) lastnostih ali ravnanjih junaka. Ker je moč tako pomembna lastnost junaka, je v zgodbah celo tako poudarjena, da so junaki širše poznani predvsem po svoji moči ter z njo povezanimi premetenostjo, odločnostjo in predanostjo. Junak brez moči je nezamisljiv, junak brez moči ne obstaja – pa naj bo ta fizična ali psihična. Iz slovstvene folklore se zdi, da mora moški ju- nak posedovati prav posebno, izjemno moč, da lahko opravi delo. Pri moških junakih je moč pogosto fizična in psihična, medtem ko je pri ženskih likih poudarjena psihična vzdržljivost, to je moč v dru- gotnem pomenu.4 Fizična moč junake v zgodbah povzdigne bliže bogovom: njihova dejanja so »nadnaravna, neverjetna, čudežna in herojska« (Huzjan 2016: 202). Trije po moči najbolj poznani junaki v slovenskem pripovednem izročilu in folklori so Peter Klepec, Martin Krpan in Kralj Matjaž. Gre za povsem različne vrste junakov, saj so moči, zaradi katerih so (bili) razumljeni kot junaki, uveljavljali na različne načine in v različnih kontekstih. Hkrati pa imajo liki, ki smo jih izbrali za tukajšnjo obrav- navo, tudi poudarjene različne atribute: pri Petru Klepcu in Martinu Krpanu je poudarjena fizična moč, medtem ko so pri Kralju Matjažu v ospredju modrost, duševna moč in moč vladarja. PETER KLEPEC Pripovednega junaka Petra Klepca poznajo predvsem na področju Osilniške doline, to je na slovensko-hrvaškem obmejnem območju (Moric 2015: 206), na širšem slovenskem območju pa je poznana predvsem ena varianta zgodbe, tista iz osnovnošolskega berila – »Peter 3 Danes je pogosto slišati, da lažje prenašamo duševne napore in stres, če smo v dobri te- lesni kondiciji. Fizična in psihična moč sta torej povezani, pri čemer se zdi, da je fizična moč podlaga za psihično. 4 Ženski liki, ki so interpretirani kot junaški, imajo izredno psihično moč ali pa poglo- bljeno znanje; tako je npr. junaštvo Miklove Zale ali Lepe Vide utemeljeno na izjemni vzdržljivosti in pokončnosti v hrepenenju. Manifestacije moči pri 193 slovenskih folklornih junakih Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 193 22.10.2019 11:03:39 Klepec in vile«. Drugače so zgodbe o Petru Klepcu raznotere, v vseh pa je upodobljena na čudežen način pridobljena moč in/ali zmaga nad »turškim korenjakom«, za katero je uporabil pridobljeno fizično moč (Pogačnik 1999: 266). Gre za pripovedni lik, ki poseduje izredno fizič- no moč in nastopa tako v junaških pravljicah, pri čemer pa so poudarje- ni realistični elementi, npr. imena krajev in oseb, osebnostne lastnosti junaka, opisi zgodovinske realnosti (pastirstvo, turški vpadi), navade in šege, kot tudi v čudežnih pravljicah (čudežni pomočniki, čudežna moč junaka, boj med dobrim in zlim) (Moric 2015: 208). Širše najbolj poznane so zgodbe o tem, kako je Peter Klepec dobil moč, to so zgodbe o času, ko še ni bil junak. Peter Klepec je bil slaboten, reven nezakonski deček, ki je z dobrim dejanjem vilo (ali več njih) je zaščitil pred soncem. Pastirček Peter Klepec, ki je bil šibak, je nekoč pasel živino na Sveti Gori in videl nekaj dekličev, ki so spali na soncu in se tako mučili. Petru so se smilili in je nalomil veje ter jim naredil senco . (Primc idr. 1997: 268) Nagrajen je bil s fizično močjo, s katero je nato lahko premagal sovrstnike. Vprašale so ga, kaj si najbolj želi. Odgovoril je, da bi bil rad močan, saj ga zdaj vsi tepejo. […] Od takrat je bil močan. (Primc idr. 1997: 268) V odrasli dobi pa je premagal celo Turke oz. velikana, ki je me- tonimija Turkov. Peter Klepec se je odlikoval v bojih s Turki […] S seboj so imeli veli- kana, ki je premagal vsakega.[…] Vojak – velikan se je za boj dobro pripravljal. […] Takrat pa ga je Peter zaskočil, ga dvignil in udaril z njim na tla, da je bil takoj mrtev. (Primc idr. 1997: 272) Peter Klepec je v zgodbah, ki govorijo o tem, kako je pridobil moč, pravljična predstavitev prvotnega, oslabljenega stanja jaza, ko začenja svoj spopad z notranjim svetom nagonov in s težavami, ki jih ustvarja zunanji svet. Po Bettelheimu (1999 [1976]: 107) gre za po- znan pravljični motiv otroka, s katerim starejši bratje in sestre (v Klep- čevem primeru gre za vrstnike, pastirje) grdo ravnajo in ga zavračajo. Takšne zgodbe se začnejo v trenutku, ko »tepkovo« enolično življenje prekine kakšna zahteva, kakor pri Klepcu, ko mora po vodo v oddalje- ni studenec (nav. delo: 149). Druga različica zgodbe o Klepcu je iz njegovega odraslega ob- dobja, ko je svoje moči uporabil za pomoč sokrajanom in premagal Saša Babič 194 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 194 22.10.2019 11:03:39 Turke ali velikana. Njegova moč in junaštvo sta slovela vse do Dunaja, kjer se je Klepec boril z najmočnejšim turškim vojakom, velikanom, ga premagal in s tem rešil Avstro-Ogrsko.5 V zahvalo je dobil pravico do svobodnega lova in oprostitev od plačevanja davkov, v nekaterih zgod- bah pa je celo dobil plemiški naziv (Ravnikar - Poženčan 1874: 84). Peter Klepec je kot junak opredeljen predvsem v povezavi z zgodbami o boju s Turki (Moric 2015: 207–8). V njih sta poudarjeni fizična moč in velikost, duševna moč in modrost umanjkata, vendar nekatere zgod- be opišejo tudi nekaj Klepčeve premetenosti, npr. ko zavaja velikana, da bi prikril, da sam ni tako močan. Klepec je s pridobljeno močjo najprej popravil krivico, ki se mu je dogajala (pretep z drugimi pastirji), s čimer je dokazal svojo neprema- gljivost, nato pa je, večinoma na prošnjo ali po naročilu, pomagal drugim v vsakdanjih tegobah (pomagal je na njivi, nosil težke stvari, npr. lesene hlode) in s tem opravil etično dejanje po lastnem vzgibu (zgodbe o po- moči vilam) ali pa naročeno nalogo (boj s Turki). Junaštvo Petra Klepca se tako veže le na njegovo fizično moč in pripravljenost, da pomaga pro- tagonistom zgodbe, dejanja pa so tako imenovana etična dejanja in so zato lahko interpretirana tudi kot junaška (Huzjan 2016). MARTIN KRPAN Martin Krpan je literarizirana avtorska različica zgodb o močnih mo- ških. Napisal jo je Fran Levstik pod naslovom Martin Krpan z Vrha in je bila prvič objavljena 1858. Zgodba o Martinu Krpanu ima veliko po- dobnosti s folklornimi zgodbami o Štempiharju ali tudi Lölu Kotliću, poznanima na severnem Primorskem. Kakor je ugotovil že Milko Ma- tičetov (1963), so podobnosti tako v okoliščinah in epizodah kot tudi v opisu telesnih in duševnih lastnosti; s tem je utemeljeno argumentiral, da ta zgodba ni bila le varianta dolenjsko-notranjske zgodbe6 o Krpanu z Vrha (nav. delo: 255). Zgodba je folklorizirana in splošno poznana. Podobnost s Štempiharjem se npr. pokaže v naslednjem opisu: Po celi Gorenjski in tudi po vsej Kranjski deželi je znan ljudski rek: »Močan je kot Štempihar«. […] Silno je bil močan, da mu ni bilo 5 Anja Moric (2015: 209) ugotavlja, da te različice zgodbe o Petru Klepcu, tako kakor zgodbe o Martinu Krpanu, lahko uvrstimo v tako imenovani habsburški mit (Baskar 2008), saj se Peter Klepec pojavlja kot rešitelj cesarstva. 6 Dolenjsko-notranjski del Slovenije si namreč Martina Krpana prisvaja kot svojega juna- ka (Baskar 2008: 80). Manifestacije moči pri 195 slovenskih folklornih junakih Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 195 22.10.2019 11:03:39 enakega. Njemu za malico ni bilo težko popiti štiri bokale vina in po- jesti za dva reparja kruha in dve libri mesa. Imel je zelo širok nos […] Pride mimo Štempihar, vzame kritino, ki je bila že narejena in jo nese sam na streho […] se malo ponorčuje, dvigne in naloži sam skalo ter gre naprej […] toda Štempihar, ki ga je rodila kmetica in ne meščanka […] kmet – je bil modrejši in bolj prebrisan. (Šmitek 2005: 39–42) Martina Krpana – kakor tudi druge sorodne folklorne like – odlikujeta izredna fizična moč in zdravi razum ali t. i. kmečka pamet. Zanj nikakor ne bi mogli trditi, da je pameten, moder mož, vsekakor pa je ena od njegovih značilnosti premetenost, s katero doseže žele- no ali se izkoplje iz težav. Je mlad samski moški, ki živi na družbenem robu: preživlja se s tihotapljenjem soli. Ima tudi svojega konja oziroma kobilico, ki jo z neizmerno močjo lahko tudi zlahka prenaša: V tej vasici je živel v starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil je tolik, da ga kmalu ni takega. Dela mu ni bilo mar; ampak nosil je od morja na svoji kobilici angleško sol, kar je bilo že tistikrat ostro pre- povedano […] temuč prime brž kobilico in tovor ž njo, pa jo prenese v stran, da bi je voz ne podrl. (Levstik 1917: 3) Za ta lik in posebej njegove folklorne različice je značilno, da pomaga drugim, vendar ne naivno, kljub vsemu pa popustljivo in dobrohotno. Moč Martina Krpana je najprej opisana kot fizična moč, ki jo je uporabil za prenašanje soli, kobilice, žene; naposled je z njo premagal Brdavsa. Iznajdljivost in bistrost sta mu pomagali pri pripravah na boj z Brdavsom kot tudi pri dialogu s cesarjem, ko si je priboril dovoljenje za tovorjenje soli. Hkrati lahko v vidimo v boju z Brdavsom in poga- janju s cesarjem simbol upora, ki pa ni zgodovinsko dejstvo (Takovski in Muhić 2017: 65). Martin Krpan po naročilu premaga grožnjo cesarstvu, Brdavsa, nato pa se upre avtoriteti in s tem pokaže svojo avtonomnost in notra- njo moč. Boj z Brdavsom, nekakšnim generičnim orientalskim likom grožnje, je etično dejanje, ki ga mora junak narediti, da bi si pridobil spoštovanje in potrdil svoje junaštvo, nato pa pokaže še moč svoje pre- soje in volje. V teh zgodbah je izrazit črno-bel vidik: kmečki svet je dober in naraven, gosposki slaboten in pokvarjen; domače je varno, toplo, tujina je trda in sovražna (Pogačnik 1999: 267). Nad tujino je razo- čaran: razočaran je nad tujo gospodo, katera ob dejanju, s katerim jo je Krpan rešil zanesljivega propada, ne zmore držati dane častne besede (nav. delo: 268). S tem se gospoda izkaže za šibko, medtem ko je Martin Krpan kot predstavnik kmečkega sveta sposoben držati Saša Babič 196 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 196 22.10.2019 11:03:39 besedo in biti toliko močan, da izrazi svoje mnenje in se gospodu postavi po robu. Junak zgodbe ima moč, ki jo posoja za tuje koristi, zase pa si izgovori drobne pravice. Tako je Krpan podoba nezavedne moči, ki še nima volje, da bi prosto razpolagala sama s seboj (nav. delo: 264). Na tej ravni pride v ospredje moč v dialogu, ki se kaže kot psihološka moč, premetenost. V zgodbi je poudarjeno merjenje moči Martina Krpana z dvorom: s cesarjem, s cesarico in ministrom Gregorjem, v pogajanju o nagradi za zmago nad Brdavsom, pa tudi merjenje moči na samem dvoru: med cesarjem in cesarico ter cesar- jem in ministrom Gregorjem, ko so odločali in se pogajali o nagradi za Martina Krpana, ker je rešil cesarstvo. Z vidikov presojanja psihične moči in uporabe fizične moči za dejavnost, ki je oblast ne dovoljuje, je mogoče, po Hobsbawmu, Marti- na Krpana uvrstiti med t. i. socialne razbojnike, dobre razbojnike. »Če je razbojnik hotel začeti svojo pot kot žrtev, je moral čutiti potrebo po tem, da bi popravil vsaj eno krivico: tisto, ki se je primerila njemu« (Hobsbawm 2015: 63). Kmečki razbojniki so v očeh oblasti veljali za zločince, medtem ko so bili med ljudmi deležni ugleda junakov (nav. delo: 32), hkrati pa je bilo razbojništvo svoboda, ki je bila v kmečki družbi le redka (nav. delo: 47). Kakršna koli je že bila dejanska pra- ksa, nobenega dvoma ni, da je razbojnik veljal za zastopnika pravice, za pravičnika, ki ponovno vzpostavlja moralo tako, da kljubuje (nav. delo: 64), hkrati pa se po opustitvi izobčenstva v svojo skupnost vrne kot spoštovan član (nav. delo: 68). Martin Krpan je bil nedvomno človek, ki se ni hotel ukloniti, kar ga uvršča med najpreprostejše oblike družbenega upornika (Hobs- bawm 2015: 61–75). Sol tihotapi iz ekonomsko-socialnih razlogov – je v eksistencialni stiski, ki ga sili, da skuša trenutne okoliščine nadvla- dati in urediti svoj življenjski položaj. KRALJ MATJAŽ Kralj Matjaž je junak, ki je zastopan tako v slovenskem folklornem pripovednem in pesniškem ciklu. Zgodbe o njem lahko razdelimo na več segmentov: 1. veliki kralj in vojščak, 2. speči vladar, 3. ka- znovani grešnik (ker se je uprl Bogu), 4. modri državnik, 5. zašči- tnik podložnikov, 6. politični in dinastični simbol, 7. odrešenjski mit (Šmitek 2009: 128), ti segmenti pa so večkrat združeni v eni zgodbi; tako je npr. Kralj Matjaž zaščitnik podložnikov, kaznovani grešnik in speči vladar: Manifestacije moči pri 197 slovenskih folklornih junakih Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 197 22.10.2019 11:03:39 Tedaj je pri nas vladal kralj, ki so ga imenovali Kralj Matjaž. Bil je zelo dober kralj. Kmetom ni bilo treba plačevati davkov […] Kralj Matjaž jih vpraša: »Zakaj pa ne posekate tega drevja?« Oni so mu rekli: »Na tej gori so vile in gorje tistemu, ki poseka tu eno samo drevo.« […] Ob njem je rasla tanka lepa jelša. Kralj Matjaž zamahne s sekiro po njej. Sekiro hoče izdreti, da bi še drugič zamahnil, a je ni mogel. Z gore pa se je zaslišalo strašno grmenje in nekdo je zakričal: »Joj tebi, Kralj Matjaž! V tem hipu je Sveta gora zagrnila Kralja Matjaža in vse njegove vojake […] in v njej zdaj vsi spijo, Kralj Matjaž in njegova vojska (Šmitek 2005: 17–19). Kralj Matjaž se uvršča med junake predvsem kot mitološki lik, kateremu lahko najdemo vzporednice tudi v drugih mitologijah (gl. Grafenauer 1951; Šmitek 2009). V slovenski folklori je opisan dvojno: je prevzetnež, predrznež, svoje sreče pijan, izzivač, ki bi rad razširil svo- jo oblast celo na oni svet, saj hoče biti kralj nebes ali premagati pekel, je tisti, ki strelja ali ukaže streljati proti nebu, v zrak – boga (Matičetov 1958: 35): Vipavci pripovedujejo, da je postal Kralj Matjaž v svoji mogočnosti tako prevzeten, da je napovedal vojno celo Bogu (Šmitek 2005: 20). Spet v drugih pripovedih je Kralj Matjaž poudarjen kot uteleše- nje dobrega vladarja, od katerega ljudstvo pričakuje odrešenje, svobo- do (Pogačnik 1999: 266), pravični sistem vladanja in boljše življenje. Širše poznana je druga podoba Kralja Matjaža: dobri kralj in modri, potrpežljivi, ostareli starec; ta različica zgodbe o Kralju Matjažu je v osnovnošolskih berilih: Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je samo zlate kovati. Drugega de- narja sploh niso poznali. Zato so bili res zlati časi […] Ker pa je bil dober pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar mi bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu narodu. (Berilo 2011: 58–9) Junaštvo Kralja Matjaža je vezano na predstave, da je izreden borec: ima odlično sposobnost bojevanja in poveljevanja vojski, kar iz- vemo le posredno iz pripovedovanja (»mogočen vladar«, »mogočen in srčen, da je napovedal vojsko celemu svetu«, »premagal je vse kralje na svetu« itn.). V opisih Kralja Matjaža kot izjemnega borca telesna moč ni poudarjena; v zgodbah npr. ni sposobnosti dvigovanja težkih predmetov. V ospredju je psihična moč, konkretizirana predvsem kot vzdržljivost v bojih, pa tudi pretkanost (beg pred Turki), modrost pa je Saša Babič 198 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 198 22.10.2019 11:03:39 lastnost Kralja Matjaža šele v starosti, ko je prikazan kot starec z dolgo sivo oz. belo brado in sivimi oz. belimi lasmi; torej v značilni podobi modrega, potrpežljivega starca, kralja, ki bo poveljeval zadnji vojski. Poleg merjenja in izkazovanja moči v bojih z drugimi kralji, vojskami in Turki je Kralj Matjaž meril svojo moč tudi z bogom – ker je bil na Zemlji nepremagljiv, je želel svojo premoč dokazati tudi v nebesih, torej nad najvišjo avtoriteto. To je skušal dokazati z vešči- no bojevanja in nepremagljivo vojsko. Bog mu je dokazal zmoto in šibkost, v nekaterih zgodbah ga je premagal s strelami, v drugih pa ga je z božjim posredovanjem oziroma kot takojšnja božja kazen pod seboj pokopala zemlja, hrib ali dve gori. Po drugi različici so ga gore zaščitile na prošnjo, ko je sprevidel, da se je spopadel z nepremagljivi- mi nebesnimi silami. Še druge pripovedujejo, da je šel s svojo vojsko prostovoljno ali za pokoro v podzemsko jamo. Votlina mu je bila za- točišče ali ječa (Šmitek 2009: 134). Lik Kralja Matjaža v različnih zgodbah združuje cel niz člo- vekovih lastnosti in prikazuje razvoj moči pri posamezniku v odrasli dobi: vse od iznajdljivosti prek prevzetnosti pa do modrosti, ki je v slo- vstveni folklori mogoča le v starosti. Zgodbe pa ne povedo, kakšno je bilo njegovo otroštvo ali kako si je pridobil znanje o bojevanju. PRIMERJAVA MANIFESTACIJ MOČI PRI TREH SLOVENSKIH FOLKLORNIH JUNAKIH Peter Klepec, Martin Krpan in Kralj Matjaž so najbolj znani slovenski folklorni junaki različnih starosti in iz različnih kontekstov. Zgodbe imajo marsikatero skupno točko: od drobnih pa do bolj pomenljivih motivov. Tako se motiv soli pojavlja v Martinu Krpanu (tihotapljenje soli) kot Kralju Matjažu (Kralj Matjaž in bog se spopadeta za sol – bog je ima za cel hrib) (Matičetov 1958), v Petru Klepcu in Martinu Krpa- nu se pojavlja motiv drevesa (češnja, hoja, bukev in lipa) kot surovine za obrambno orožje, s katerim premagata, izženeta velikana. Lipa se pojavlja v vseh treh zgodbah in postane narodnostni simbol. Ne glede na skupne motive in različne kontekste, ki junake pokažejo v povsem različnih lučeh, pa lahko ob njihovi sopostavitvi razberemo tudi vidik razvoja junaštva in moči v življenjskem ciklu: Peter Klepec kot šibak otrok dobi moč od bajnih bitij. Moč mu je podarjena, ker se je dokazal z dobrim delom in da bo lahko dobra dela opravljal še naprej (pomoč materi in sokrajanom). Moč sprva upo- rabi, da pridobi in utrdi svoj položaj v družbi, nato pa izpolni etično Manifestacije moči pri 199 slovenskih folklornih junakih Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 199 22.10.2019 11:03:39 dolžnost: postane sokrajanom dober in uslužen pomočnik. Kot mlad moški premaga tudi velikana, ki grozi njegovim krajem, in s tem za- gotovi mir v deželi. Od tod sledi zgodba o folklornih različicah pripovedi o Mar- tinu Krpanu, na podlagi katerih je nastala Levstikova zgodba: fizično izredno močan lik, pri čemer v primerjavi s Petrom Klepcem, ni jasno, od kod mu moč, za svoje preživetje tihotapi prepovedan tovor, dru- gače pa živi mirno in okolici neškodljivo. Velja za samskega čudaka, vendar priskoči na pomoč, kadar je potrebno. Njegov sloves o izredni moči seže do dunajskega dvora, od koder pošljejo ponj, da bi premagal generični lik Orientalca ter tako rešil kraljestvo. Dvor, ki sicer velja za avtoriteto in moč par excellence, se izkaže za šibkega, in Martin Krpan zavzame svoje stališče ter postavi mejo med nespoštljivim odnosom in svojimi pričakovanji. S tem pokaže psihično moč in zrelost, s katerima si pridobi spoštovanje in položaj v svetu odločujočih. Lik Kralja Matjaža sicer uteleša širše mitološke koncepte, ven- dar gledano ožje, ponazarja razvoj podobe junaka, ki se bori za kra- ljestvo, v tem boju je izredno uspešen in se tega tudi zaveda. Njegova samozavest je tolikšna, da izzove najvišjo avtoriteto, to je boga, vendar pa pri tem doživi prvi poraz: bog ga s porazom postavi nazaj na »ze- meljski položaj« in s to izkušnjo Kralj Matjaž doseže zrelost in mo- drost, po katerih slovi. Če zgodbe obravnavamo posamič, so vsi trije liki vsekakor »vsak kdo«: žrtvovali so del življenja, da bi rešili tuja, in s tem naredili dejanje, ki ga je okolica priznala za junaško – in postali junaki (Huzjan 2016: 202). Za junaško dejanje pa so uporabili tako psihično kot tudi fizično moč, da so premagali težave. Fizično moč so uporabili pred- vsem v boju s tujcem ali »drugim«, medtem ko je pri vseh treh likih psihična moč uporabljena v boju z avtoriteto. V zaporedju Peter Kle- pec – Martin Krpan – Kralj Matjaž je viden razvoj značilnosti moči: od umsko pasivnega (ali celo nemočnega) in fizično šibkega dečka, ki pridobi fizično moč, prek fizično močnega in pretkanega moškega pa vse do spretnega bojevnika in modrega kralja, ki bo odrešil narod. Vsi trije junaki uporabijo moč za boj proti avtoriteti: Peter Klepec se upre avtoriteti ožje okolice, Martin Krpan tujcu in oblasti, Kralj Matjaž pa tujcem in bogu – z višjo starostjo in zrelostjo so boji zahtevnejši in težavnejši. Junaki v vseh zemeljskih spopadih zmagajo, le bog ostane nepremagan. Pri obravnavanih junakih psihološka moč raste s starostjo oziroma zrelostjo junaka. Pri Petru Klepcu težko razberemo bi- strost, poudarjeni sta le njegova dobrota in nato fizična moč. Pa ven- dar razvoj lika nakazuje nekakšno bistrost kot intelekt, ki ni odvisen Saša Babič 200 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 200 22.10.2019 11:03:39 od značaja, temveč je naravni dar (Bettelheim 1999: 159). Bistrost je izrazitejša pri Martinu Krpanu, v njegovem literariziranem dia- logu z dvorom, v folklornih različicah te zgodbe pa predvsem kot iznajdljivost v različnih okoliščinah. Pri Kralju Matjaž pa sta že v zgodnejših bojih razvidni izredna bistrost in iznajdljivost, v staro- sti pa velja za modrega, po vseh pomembnih izkušnjah je pridobil modrost in s tem postal »dobro integriran lik« (prav tam): dober, preudaren in potrpežljiv. SKLEP Junak brez moči – bodisi fizične ali psihične – je nezamisljiv. Junak mora imeti moči in sposobnosti, da lahko sprejme izziv, se upre grožnji (osebni ali družbeni) ter tako dokaže svoj pogum in položaj. V sloven- ski slovstveni folklori je za moške junake značilna predvsem izredna fizična moč, ta pa je podprta z odločnostjo nekaj narediti, pa naj bo to naročeno od zunaj ali po lastnem vzgibu. Ta odločnost se kaže kot psihična moč. Modrost je možna šele s starostjo. S posedovano fizično in psihično močjo dobijo prevlado, fizično ali simbolno, in s tem pove- čajo svoj vpliv v okolici in svojem življenju. Močan vpliv na lastno ži- vljenje in okolico ter družbeno priznanje pa sta bila ena od večjih želja, zato so (bile) tudi tovrstne zgodbe zelo zaželene in hitro so se zasidrale v pripovedovalskem repertoarju družbe. Kljub vsemu pa je treba poudariti, da so bile vse tri zgodbe (pre)oblikovane in uporabljene tudi v namene oblikovanja narodove samopodobe, zato Simoniti (2003: 76) te junake uvršča med »ne- prave junake« – tiste, katerih sloves junaštva so povečali z načrtno premišljenimi akcijami v turističnih promocijah (glej Baskar 2008; Kropej 2014; Moric 2015) ali pa s povzemanjem simboličnosti zgodb v namen oblikovanja nacionalnih ikon za krepitev narodno- stne samopodobe (Baskar 2008; Moric 2015). Vsi trije junaki so bili izrabljeni za trženje in oglaševanje tako posameznih dežel ali krajev (Peter Klepec za Osilniško dolino, Martin Krpan za Notranjsko, Kralj Matjaž za Peco in Koroško) kot tudi za oglaševanje Sloveni- je zunaj nacionalnih meja (npr. Slovenija kot Krpanova dežela). Ne glede na to pa zgodbe ohranjajo svoj razvoj in potek dogodkov, pri čemer pa se očitno potrjuje, da junak v vsakem primeru mora imeti moč, ki jo uporabi za junaško dejanje, tisto, ki ga v izročilu naredi nesmrtnega. Manifestacije moči pri 201 slovenskih folklornih junakih Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 201 22.10.2019 11:03:39 REFERENCE Barnard, Alan in Jonathan Spencer, ur. 1996 Encyclopedia of Social and Cultural Anthro- pology. London in New York: Routledge. Baskar, Bojan 2008 'Martin Krpan ali habsburški mit kot slovenski sodobni mit.' Etno- log 18: 75–93. Berilo 2011 Berilo 3: Kdo bo šel v gozdiček z nami. Vida Medved Udovič, Tinka Jamnik in Jožica Gruden Ciber, ur. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bettelheim, Bruno 1999 (1976) Rabe čudežnega: O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis. Campbell, Joseph 2007 (1949) Junak tisočerih obrazov. Nova Gorica: Eno. Grafenauer, Ivan 1951 'Slovenske ljudske pesmi o Kralju Matjažu.' Slovenski etnograf 3–4: 189–240. Huzjan, Vanja 2016 'Junak in vodja.' Traditiones 45(1): 201–14. Hobsbawm, Eric J. 2015 (1969) Razbojniki. Ljubljana: Založba *cf. Kropej, Monika 2014 'Narrative Tradition about King Matthaias in the Process of Transformation.' Slovenský národopis 62(2): 244–57. Levstik, Fran 1917 (1858) Martin Krpan z Vrha. Ljubljana: Katoliška Tiskarna. Lunaček, Izar 2008 'K filozofiji ciklizma: Heroji in pošasti.' Phainomena 17(64–65): 237–51. Malinowski, Bronislaw 1954 (1926) 'Myth in Primitive Psychology.' V: Bronislaw Malo- nowski, Magic, Science and Religion and Other Essays. Garden City, NY: Dou- bleday & Co., Inc. Str. 100–26. Matičetov, Milko 1963 'Löl Kotlić – Krpan iz Rezije.' Sodobnost 11(3): 249–56. 1958 'Kralj Matjaž v luči novega slovenskega gradiva in novih raziskavanj.' Razprave II/4. Ljubljana: SAZU. Str. 101–56. Moric, Anja 2015 'Peter Klepec: Od (lokalnega) junaka do (nacionalne) prispodobe šibkosti.' Ars & Humanitas 9(1): 204–26. Pogačnik, Jože 1999 'Med Lepo Vido in Martinom Krpanom (Slovenski kulturnozgo- dovinski fenotip).' Sodobnost 47(3–4): 262–9. Primc Jože idr., ur. 1997 Okamneli mož in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline (od Babnega Polja in Prezida, prek Gerova, Čabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare do Dola in Predgrada). Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 15). Ravnikar - Poženčan, Matevž 1847 'Še ena povest od Petra Klepca.' Kmetijske in rokodel- ske novice 5(21), 26. 5., str. 84. Simoniti, Vasko 2003 Fanfare nasilja. Ljubljana: Slovenska matica. SSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Spletni vir: , 19. 6. 2017. Saša Babič 202 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 202 22.10.2019 11:03:39 Šmitek, Zmago 2005 'Moč ti je dana: Slovenske pripovedi o junakih in zgodovinskih osebnostih.' V: Zmago Šmitek, Moč ti je dana: Slovenske pripovedi o junakih in zgodovinskih osebnostih. Radovljica: Didakta (Zakladnica slovenskih pripo- vedi). Str. 5–11. 2009 'Kralj Matjaž: Mavrični sij ljudskega junaka.' Acta Histriae 17(1/2): 127–40. Takovski, Aleksandar in Maja Muhić 2017 'When the Old meets the New: Heroization, Vilification, New Media, and Modern Day Politics.' V: Etnické komunity: Hr- dinové, šibalové a antagonisté Balkánu [Ethnic Communities: Heroes, Tricks- ters and Antagonists of the Balkans]. Dana Bittnerová in Mirjan Moravcová, ur. Praga: Univerzita Karlova, Fakulta humanitních studií. Str. 59–111. Manifestacije moči pri 203 slovenskih folklornih junakih Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 203 22.10.2019 11:03:39 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 204 22.10.2019 11:03:39 Junaki in junakinje na poslikanih panjskih končnicah Bojana Rogelj Škafar UVOD Poslikane panjske končnice tvorijo skupino predmetov v ljudski li- kovni umetnosti, ki jo razumemo in obravnavamo kot umetnost večinskega agrarnega prebivalstva. Z vidika časovne opredelitve nji- hovega ustvarjanja in uporabe velja, da sodi v čas od sredine 18. sto- letja z vrhuncem v obdobju od 20. do 80. let 19. stoletja, zaton pa je doživela do začetka prve svetovne vojne (Makarovič in Rogelj Škafar 2000: 23–4). Glede zemljepisne razprostranjenosti je bilo ugoto- vljeno, da so bili panji s poslikanimi končnicami poznani na južnem Koroškem, v severozahodni slovenski Štajerski, osrednji in severni Kranjski ter v delu Goriške (nav. delo: 26), in torej ne na vsem slo- venskem etničnem ozemlju. 205 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 205 22.10.2019 11:03:39 DRUŽBENE VLOGE IN POMENI POSLIKANIH PANJSKIH KONČNIC Kljub temu, da so bile poslikane končnice razširjene le na omenjenih območjih slovenskega etničnega ozemlja, so na prelomu iz 19. v 20. stoletje v imaginariju narodno zavednega slovenskega meščanstva do- bile svoje mesto poleg praznične kmečke noše, ki so jo imenovali naro- dna, in ustno ustvarjenih in širjenih pesmi v kmečkem in preprostem podeželskem okolju, ki so dobile ime narodne pesmi. Poslikane panj- ske končnice so se v funkciji dokaza stare in pomembne narodne tradi- cije in sredstva povezovanja in utrjevanja narodne zavesti in identitete uvrstile v »narodno blago«, ki naj bi izražalo starodavno narodovo dušo. Zato so jih imenovali »naše« panjske končnice, kakor na pri- mer v člankih čebelarja in publicista Avgusta Bukovca v reviji Slovenski čebelar med letoma 1934 in 1943, in »slovenske« panjske končnice. Vendarle pa gre tudi v tem primeru za namišljeno tradicijo, odziv na industrijsko modernizacijo družbe, ki je povzročila razkroj kmečkega jedra naroda, ki naj bi živelo v skladu z izročilno posredovanimi in sta- novitnimi kulturnimi oblikami in vrednotami. Ob tem velja poudariti dejstvo, da so na evropski ravni slikarije na končnicah najštevilnejša zbirka slikanih figuralnih upodobitev v kmečki kulturi. Ko razmišljamo o izbiri motivov in njihovih pomenih za po- rabnike, se je potrebno zavedati dejstva, da so motive po predlogah ali po lastnih zamislih ustvarjali slikarji, pri čemer so na njihovo izbiro odločilno vplivali naročniki oziroma kupci, slikarji pa so se jim prila- gajali. Likovni okus in vrednostne usmeritve kupcev so vplivali na to, kateri motivi se bodo pojavili na njihovih čebelnjakih; tako so ti imeli pomembno vlogo pri oblikovanju likovnega obzorja pretežno nepi- smenih kmetov kot večine prebivalstva v 19. stoletju. Bili so nekakšne galerije na prostem, ki so se z za slehernika pomembnimi podobami zavetnikov, svetopisemskih prizorov in prizorov iz vsakdanjega življe- nja dotaknili vsakogar. Prav doživljanje, sprejemanje in vrednotenje porabnikov so osnova za premislek o tistih motivih na panjskih konč- nicah, na katerih lahko prepoznavamo folklorne junakinje in junake. Tudi za opredelitev motivov z vidika obravnavanja folklornih junakinj in junakov je pomembno razumevanje vzrokov za nastanek slikarstva na končnicah. Njihovo namestitev na čebelnjaku je omogo- čala oblika iz desk izdelanih lesenih panjev. Za razvoj slikovitega posli- kavanja lesenih deščic je bilo potrebno poznavanje slikarske tehnike in priprave barv. Sodelovanje med slikarji in naročniki poslikanih konč- nic se ne bi moglo razviti brez že uveljavljenega poslikovanja uporab- nih predmetov, ki so jih kupovali in uporabljali kmečki naročniki, in Bojana Rogelj Škafar 206 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 206 22.10.2019 11:03:39 navsezadnje bi te slikarije težko plačevali brez dohodkov, ki jih je pri- našalo čebelarstvo (Makarovič in Rogelj Škafar 2000: 49). Sam fenomen panjskih končnic je bil posledica potreb po vraže- vernih znakih in nabožnih poslikavah. V 18. in 19. stoletju je bila moč- no razširjena vera v dobre in zle sile, saj si čebelarji niso znali pojasniti razlogov za slabe letine. Pripisovali so jih višjim močem in so se zato zatekali k svetniškim zavetnikom in k uporabi apotropejskih znamenj. Predpogoj za sprejemanje te oblike slikarij je bil tedanji splošni odnos do slik in njihovo mesto v zavesti kmečkega in drugega podeželskega prebivalstva. Spričo visoke nepismenosti je bila slika pomemben medij za neverbalno sporočanje, odnos do likovne kulture v širšem smislu pa se je oblikoval ob obiskovanju cerkva, kjer je bilo sporočanje nabo- žnih vsebin in predstav s sliko samoumevno. Predstavljanje, sporočanje in pripoved s sliko so bile tako veljaven in splošno razumljiv jezik. Za odnos nosilcev kmečke kulture do predmetov njihove kulture je bilo značilno, da so zanje ti predmeti poleg estetske imeli še druge funkcije in pomene. V tem kontekstu so bile poslikane končnice v enaki meri raznovrstno koristne, lepe in zanimive ter so kot take ustrezale kmeč- kim predstavam o večfunkcionalnosti slike. Samostojnih likovnih ali uporabnih del, pri katerih bi bil umetnostni izraz primaren, v kmeč- kem okolju ni bilo, verjetno pa tudi ne umetnostnih oblik ali vsebin, ki v tem okolju ne bi bile vsesplošno razumljive in sprejemljive (Maka- rovič 1991: 470). Vse našteto ni bilo značilno le za območje, kjer so končnice na- stajale in bile v uporabi, temveč je bilo v večji ali manjši meri razširjeno tudi drugod po Evropi, še posebej v alpskem svetu. Posebne okolišči- ne, ki so omogočile razvoj poslikavanja končnic, pa so bili prevažanje in prenašanje čebel na dodatno pašo ter velika donosnost čebelarstva zlasti na Gorenjskem. Najverjetneje je takšen splet vzrokov in razmer omogočil ugoden duhovni prostor za nastanek in uveljavitev slikarstva na panjskih končnicah (Makarovič in Rogelj Škafar 2000: 49). O PRIČEVALNOSTI ZBIRK Ob zavedanju, da so ohranjene poslikane panjske končnice v muzej- skih in zasebnih zbirkah predmetni nosilci zgodovinskih pričevanj in likovni izrazi odnosa do sveta ter da v njih lahko znova in znova od- krivamo še neodkrite pomene, je potrebna poglobitev v njihovo mo- tiviko, tudi z vidika pričevalnosti o folklornih junakinjah in junakih. Hkrati se je treba zavedati dveh dejstev: da so zbirke nastajale skladno z Junaki in junakinje na poslikanih 207 panjskih končnicah Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 207 22.10.2019 11:03:39 zanimanjem in pogledi zbiralcev, za katere so bili posebej vznemirljivi nenavadni motivi, in da so te zbirke večinoma nastale v prvi polovici 20. stoletja, torej v času, ko je bila praksa poslikavanja končnic že v za- tonu, če upoštevamo, kdaj so bile ustvarjene in kdaj so bile množično v rabi na panjih. Zaradi teh razlogov ohranjeni primerki ne morejo ab- solutno zanesljivo pričati o tem, kateri motivi so bili najbolj razširjeni, katere motive so slikarji največkrat ponavljali oziroma kateri motivi so bili med naročniki poslikav in kupci najbolj priljubljeni. Vsekakor največ motivov zavzemajo upodobitve svetnikov in svetnic, kar je sicer značilnost tudi drugih zvrsti ljudskega figuralnega slikarstva (Makarovič in Rogelj Škafar 2000: 30), na primer na slikah na steklu, na pročelnih zidnih slikarijah in na skrinjah. Sledijo mo- tivi iz Svetega pisma Nove zaveze in v drugih zvrsteh redkejši motivi Svetega pisma Stare zaveze ter posvetni motivi, ki se v ljudski likovni umetnosti množično pojavljajo le v slikarstvu na panjskih končnicah. V javnih in zasebnih zbirkah naštejemo prek 600 različnih motivov, pri čemer se ponuja zanimiva primerjava z reprezentativno zbirko slik na steklu v Slovenskem etnografskem muzeju z le nekaj več kot 100 motivi. Izjemna motivna pestrost slikarij na panjskih končnicah priča o posebnosti te skupine predmetov v ljudski likovni umetnosti. MOTIVI FOLKLORNIH JUNAKINJ IN JUNAKOV NA POSLIKA- NIH PANJSKIH KONČNICAH Kljub dejstvu, da ne razpolagamo z absolutnim številom poslikanih panjskih končnic in številom istovrstnih motivov na njih, imamo za raziskovanje dovolj reprezentativen vzorec, ki kaže, da se v skoraj vseh zbirkah pojavljajo štiri najštevilčnejše skupine motivov: Marija v števil- nih ikonografskih različicah (božjepotne Marije, Marija Brezmadežna, Marija Pomagaj, Marija Rožnovenska, Marija Škapulir, Marijin mono- gram, Marijina poroka, Marijino kronanje in Marijino vnebovzetje) kot vsesplošna zavetnica, ki je hkrati najpogostejši motiv v kmečkem slikarstvu, Sv. Florijan, priprošnjik zoper ogenj, sušo, povodenj in vojsko, Job v različnih ikonografskih različicah, v osnovi kot oseba iz Svetega pisma Stare zaveze, ki pa se je vsaj konec 18. stoletja uveljavil kot zavetnik čebelarjev, in Dvoboj med Pegamom in Lambergarjem, slednji kot priljubljen motiv ljudskih pesmi v številnih zapisih in razli- čicah. Prav zaradi tega si v tem primeru lahko dovolimo domnevo, da navzočnost tega motiva na poslikanih panjskih končnicah ni posledica zgolj zanimanja zbiralcev končnic. Bojana Rogelj Škafar 208 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 208 22.10.2019 11:03:39 Božjepotna Marija, 2. polovica 19. stoletja. Selška delavnica (Zbirka SEM, foto: Marko Habič). Sv. Florijan, 1842 ali 1862 ali 1882. Obrtniška tradicija delavnice Leopolda Layerja, Kranj (Zbirka SEM, foto: Marko Habič). Job, 1859. Štajerska delavnica (Zbirka SEM, foto: Marko Habič). Junaki in junakinje na poslikanih 209 panjskih končnicah Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 209 22.10.2019 11:03:40 Pegam in Lambergar, 2. polovica 19. stoletja. Obrtniška tradicija delavnice Leopolda Layerja, Kranj (Zbirka SEM, foto: Marko Habič). V večjem številu se pojavljajo motivi naslednjih svetnikov: Sv. Anton Padovanski, zelo priljubljen priprošnjik za ženine, može, uboge in tiste, ki so kaj izgubili, Sv. Anton Puščavnik, izjemno pomemben zaščitnik živine, Sv. Barbara, zavetnica rudarjev, zidarjev in vojakov ter priprošnjica za srečno zadnjo uro, Sv. Jurij, zavetnik konjerejcev, Sv. Martin, priprošnjik vojakov, pastirjev, revežev, suknarjev in vino- gradnikov, Sv. Mihael, zmagovalec nad satanom in spremljevalec duš v onostranstvo, Sv. Pavel in Peter, čaščena svetnika apostola in usta- novitelja krščanske Cerkve, Sv. Trije kralji, obdarovalci novorojenega Jezusa (v različicah Pohoda, Prihoda in Poklona sv. Treh kraljev), in Sv. Valentin, priprošnjik zoper kače in božjast ter zavetnik čebelarjev, mladostnikov, novoporočencev in romarjev. Da bi v najpogosteje upodobljenih svetnikih lahko spoznali tudi folklorne junakinje in junake, se velja vprašati, katere lastnosti jih kot take legitimirajo. Najprej zanje velja, da so imeli izjemno mesto v simbolnem imaginariju večinskega prebivalstva. Bili so simbol mi- šljenja kmečkega človeka, prepričanega v pomen religioznega sveta, ki prežema posvetno življenje, in v moč svetnikov, ki pomagajo pri re- ševanju vsakdanjih tegob, najbolj med njimi pa zagotovo božja mati Marija. Bili so dejavno navzoči v življenju vsakogar, ki jih je potreboval in ki so ga navdihovale njihove v legendah opisane in na cerkvenih zi- dovih upodobljene težke življenjske preskušnje, ki pa so vodile narav- nost v svetost. Kot takšni so bili vzor, v katerem je lahko posameznik našel uteho za svoje tegobe, in so mu hkrati zbujali upanje v odrešitev od njih. Zanje torej velja, da so bili tisti zgledi in motivatorji, h katerim Bojana Rogelj Škafar 210 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 210 22.10.2019 11:03:40 teži in po katerih se lahko zgleduje velika večina ljudi, bili so neka- kšni orientirji in podeljevalci smisla življenju in posamezniku (Fikfak 2014: 10). Z množičnim upodabljanjem določenih svetnic in svetni- kov je njihovo čaščenje potekalo kot posledica skupnostnega spreje- manja (Slavec Gradišnik 2017: 3) in priznanja njihovega učinkovitega delovanja ter vere v njihovo moč. V motivnem svetu slikarij na panjskih končnicah se posvetni in nabožni motivi pojavljajo približno v razmerju 1 : 2. Med posvetnimi motivi se v večjem številu pojavljajo skupine motivov, kot so upodobi- tve poklicev in dela, živali, eksotični prizori, upodobitve nenavadnih dogodkov, vojaški motivi, prizori, ki kažejo razmerja med spoloma, lovski motivi, živali v človeških vlogah in prizori, ki smešijo ženske la- stnosti (Makarovič in Rogelj Škafar 2000: 28–9). Med njimi je v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja tudi skupina različnih zgodovin- skih motivov. Poleg že omenjenega in večkrat upodobljenega motiva dvoboja med Pegamom in Lambergarjem zasledimo posamične mo- tive Friderika III. Pruskega s prestolonaslednikoma, Hudiča, ki vza- me Napoleona, Jana Kapistrana, ki vodi osvoboditelje Beograda leta 1456, Kralja Matjaža, Pogodbenike Svete alianse, neznani vladarski par, Martina Luthra z ženo Katarino von Bora ter najverjetneje prizora Arhimedove smrti in prizora vojskovodje Filopemena, opisanih v Plu- tarhovih Vzporednih življenjepisih. Vprašanje je, zakaj so svoje mesto med slikarijami dobile prav te zgodovinske osebnosti in kakšna je njihova sporočilnost. Lahko bi premišljali o popularnosti ali pa osovraženosti vladarskih osebnosti, ki so jih podaniki bodisi častili ali sovražili ter se nanje odzivali tudi s podobami na panjskih končnicah, in o popularnosti junaških voja- ških osebnosti zaradi njihovih izjemnih vojaških uspehov. Težko pa je razumeti, kakšen pomen bi lahko imele antične osebnosti, na osnovi katerih predlog so bile upodobljene in kaj so lahko pomenile naroč- nikom slikarij. V primeru Martina Luthra in žene Katarine lahko go- vorimo o antijunakih, saj gre za par duhovnika in nekdanje nune, ki sta se poročila in bila deležna obsodb zaradi nespoštovanja celibata, ki ga je zapovedovala rimskokatoliška cerkev. Pri motivu Kralja Matjaža pa gre nedvomno za junaško osebnost iz pripovednega izročila širšega evropskega prostora, ki je na Slovenskem dobil ime po ogrskem kralju Matiji Korvinu. Kralja Matjaža so imeli za vladarja, ki že dolgo spi v votlini v gori in se mu je brada že ovila okrog mize. Njegovo ljudstvo se lahko zanese, da bo ob najhujših stiskah dobri vladar prišel iz votli- ne na pomoč. Prizor na končnici ga upodablja budnega in obdanega z vojaki na prostem pod drevesi, torej kot že aktivnega junaškega kralja. Priljubljenost motiva dvoboja med Pegamom in Lambergarjem gre Junaki in junakinje na poslikanih 211 panjskih končnicah Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 211 22.10.2019 11:03:40 pripisati pojmovanju tega motiva kot simbolne podobe neustrašnega junaka Lambergarja, ki je v dvoboju premagal Pegama. Kot tak je lah- ko vzornik, po katerem se velja zgledovati v težkih preskušnjah. Hudiča vozita Lutra in ženo Katrco v pekel, 1898. Štajerska delavnica (Zbirka SEM, foto: Marko Habič). Kralj Matjaž, verjetno 1877. Obrtniška tradicija delavnice Leopolda Layerja, Kranj (Zbirka SEM, foto: Marko Habič). JUNAKINJE IN JUNAKI NA POSLIKANIH PANJSKIH KONČNICAH DANES? V zadnjih letih postaja čebelarstvo vse bolj priljubljena dejavnost za- radi mnogoterih vzrokov. Za gojenje čebel je treba imeti veliko speci- aliziranega znanja, na drugi strani pa so vse bolj poudarjeni zdravilni učinki čebeljih produktov. In, navsezadnje, dejavne čebele, ki pridelajo veliko kakovostnega medu in drugih produktov, so dokaz zdravega ži-vljenjskega okolja. Za marsikaterega čebelarja je pomembno, da svojo Bojana Rogelj Škafar 212 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 212 22.10.2019 11:03:40 dejavnost navezuje na izročene vrednote ne le s spoštovanjem znanja o čebelarjenju, temveč tudi s postavitvijo čebelnjakov, okrašenih s slika- rijami na panjih. Za novejše kranjske čebelnjake, postavljene v zadnjih 15 letih, je v glavnem značilno, da so to lesene stavbe, narejene iz brun. Imajo streho dvokapnico s slemenom, ki teče vzporedno s pročeljem panjev, in z daljšim zadnjim delom strehe. Nad panji, zloženimi v skla- dovnico, in pod napuščem se pne ločna konstrukcija. V čebelnjakih čebelarji hranijo vse orodje in naprave, ki jih potrebujejo za čebelarsko dejavnost. Posamične panje čebelarji poslikujejo z živo pisanimi bar- vami (rumena, rdeča, živo modra, oranžna, zelena), posamezniki pa se odločijo za poslikane panjske končnice. Poslikavo naročijo ali pa se v poslikavanju preskusijo sami. Kaj nam sporočajo poslikave na izbranih gorenjskih čebelnja- kih, ki jih imajo čebelarji sami za vredne posebne pozornosti?7 Čebelnjak družine Kokl, Potoče 24b, Preddvor (foto: Miha Špiček, 2017). 7 Glej < http://www.loski.cebelarji.si/index.php?module=strani&stranid=7&galleryID =4>, 28. 7. 2017, in , 28. 7. 2017. Junaki in junakinje na poslikanih 213 panjskih končnicah Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 213 22.10.2019 11:03:41 Čebelar Tomaž Kokl iz Potoč pri Preddvoru se ukvarja z api- turizmom. Poleg čebelarjenja kot osnovne dejavnosti je dejaven pri promociji čebelarstva in iz tega razloga organizira različne dejav- nosti. Na njegovem čebelnjaku iz leta 2000, ki je skupaj z uto, ko- košnjakom, vrtom z medovitimi rastlinami in z zelenjavnim vrtom postavljen na drugi strani ceste od hiše lastnika, je 30 končnic, kate- rih motivi so povzeti po starejših vzorih. Slog slikarij je enoten in je delo enega avtorja brez posebnega slikarskega znanja. Lastnik čebel- njaka je slikarije naročil pri podjetju B&S v Petišovcih pri Lendavi (http://budija-sp.si/). To podjetje se ukvarja s prodajo in izdelavo čebelarskega orodja, pa tudi s prodajo poslikanih končnic z več kot sto motivi. Naročnik je motive izbral sam izmed različnih primerov, dostopnih na svetovnem spletu. Odločil se je za naslednje nabožne motive: Sv. Florijan, Marijino oznanjenje, Krst v Jordanu (pojavi se dvakrat), Evangelista Sv. Luka in Sv. Marko, Poslednja sodba, Sv. Rok (pojavi se dvakrat), Sv. Genovefa, Svatba v Kani galilejski, Sv. Trojica, Sv. Jurij in Sv. Marko, Štirje evangelisti. Posvetni motivi pa so: Pek daje hlebec kruha v peč, Konjenik prebada moškega s sulico, Prizor pred mlinom, Ženske kuhajo moške hlače, Bik zvrne čebelarja z le- stve, Babji mlin, Kralj Matjaž, Ptici, Ura, Otepanje snopov s cepci, Čebelnjak, Hudič babi brusi jezik, Prizor z lovcem in zvrnjenim vo- zom, Kmetje ženejo bika, Konjska vprega z družino, Prizor iz gostil- ne ter Pegam in Lambergar. Seznam motivov izraža pisan zbir poznanih motivov z nekoliko večjim številom nabožnih motivov, to je izbranih svetnikov in prizorov iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze. Med njimi ni nobenega, ki bi bil povezan s sodobnostjo. Z vidika raziskovanja junakinj in junakov lahko ugotovimo, da iz tega motivnega kroga na njegovem čebelnjaku ostajajo Sv. Florijan, Kralj Matjaž ter Pegam in Lambergar. Sveti Florijan. Čebelnjak družine Kokl, Potoče 24b, Preddvor (foto: Miha Špiček, 2017). Bojana Rogelj Škafar 214 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 214 22.10.2019 11:03:41 Kralj Matjaž. Čebelnjak družine Kokl, Potoče 24b, Preddvor (foto: Miha Špiček, 2017). Pegam in Lambergar. Čebelnjak družine Kokl, Potoče 24b, Preddvor (foto: Miha Špiček, 2017). Gašper Mrak iz Virmaš pri Škofji Loki je čebelnjak postavil leta 2002 na samotni gozdni jasi ob cesti, ki vodi iz Sv. Duha v Škofjo Loko. Krasi ga 24 z motivi poslikanih končnic in 11 končnic z izpisa- nimi modrostmi v verzih, dopolnjene so z naslikanimi stiliziranimi naglji in grozdom. Lastnik čebelnjaka je slikarije postopoma naročal različnim amaterskim slikarjem: portreta Petra Pavla Glavarja s cer- kvijo v Lanšprežu v ozadju in Antona Janše s čebelnjakom v ozad- ju ter sedem domačih živali je naslikal Martin Goričanec, avtorica podob petih ptic je Marija Šmid, gobčno žensko in gamsa je naslikal Franc Petrič iz Cerkelj, kozolec, vas s cerkvijo, Škofjo Loko in čoln na bregu je naslikal čebelarjev sin Andrej Mrak, Sv. Florjana, Sv. Jurija in Sv. Martina je naslikal neki slikar iz Šentvida pri Ljubljani, ki ga je poznala njegova sestra, sam pa je naslikal grba Republike Slovenije in Škofje Loke. Prvi je dobil svoje mesto nad motivom kozolca, pod njim pa sta grb Škofje Loke in podoba mesta. Takšno postavitev je čebelar poudaril kot posebej pomembno. Junaki in junakinje na poslikanih 215 panjskih končnicah Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 215 22.10.2019 11:03:41 Čebelnjak Gašperja Mraka. Sv. Duh pri Škofji Loki (foto: Miha Špiček, 2017). Trdimo lahko, da gre za osrednjo vertikalo v domoljubje izraža- jočih poslikavah, ki so identitetno povedne: domače živali, ptice in po- doba planin govorijo o slovenski naravi s poudarkom na alpskem svetu, državni grb in kozolec o nacionalni pripadnosti, mestni grb in podoba Škofje Loke o lokalni pripadnosti, podobi zgodovinskih osebnosti Petra Pavla Glavarja (1721–1848) in Antona Janše (1734–1773) o pripadno- sti čebelarskemu cehu. V Glavarju in Janši namreč lahko vidimo junaka, ki sta s svojim znanjem postavljala temelje slovenskemu čebelarstvu in sta navdih njunim sodobnikom. Gospod Mrak je za njuna portreta pr- votno zaprosil Franca Petriča iz Cerkelj, ki pa se dela ni lotil z razlogom, da bi bila poslikava predraga. Namesto tega je čebelar vzel pri njem že naslikano gobčno žensko, ki izrazito odstopa od drugih motivov po izra- zito negativnem odnosu do žensk; sporočata ga ključavnica, s katero ima ženska zaprta usta, in kaznovalna maska na glavi. Sicer pa jo skupaj z mo- tivoma Sv. Florijana ter Sv. Jurija in Sv. Martina lahko razumemo kot po- klon tradiciji slovenskega načina poslikovanja panjev: prvo kot sodoben primer smešenja žensk, ki je podkrepljeno z nadnapisom »Vsa dekleta so čudovita! Od kod, za vraga, se jemlje toliko nemogočih soprog?«, ter drugih dveh s priljubljenimi svetniškimi junaki. Simbolne pomene motivov zaokrožajo na končnicah dodana besedila. Pri podobi Petra Pavla Glavarja je nad njo zapisano »V medu dobimo prav vse, kar za zdravje potrebno nam je.«, pod njo pa »Tu naj zgleduje se lenuh, ob delu teh marljivih muh.« Na čebelarstvo se na- naša še rek »Ne piči vsaka čebela, ki okrog glave šum dela.« in mnenje »Kadar skrb me tare, žalost me prešine, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine.« Antonu Janši so namenjeni verzi »Na Kranj- skem se je kisal, je muhe redil. Na Dunaju je pisal, gospodo učil.« Bojana Rogelj Škafar 216 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 216 22.10.2019 11:03:41 Življenjske modrosti sporočajo napisi: »Srce in kostanj je treba malo zarezati, da postaneta dobra.«, »Hrana mora biti zdravilo, a zdravilo hrana (Hipokrat).«, »Veljaš, kolikor velja tvoja beseda.« in »Ko sreča vzhaja, skromnost zahaja.«. Ob državnem grbu je dobilo svoje mesto opozorilo »Nikar ne tratimo svojih dni z nekoristnim sovraštvom.«, ki nagovarja Slovence k spravnemu sožitju. Svetnikom junakom Sv. Florijanu, Sv. Martinu in Sv. Juriju se na čebelnjaku Gašperja Mraka pridružujeta Peter Pavel Glavar in Anton Janša, junaka čebelarjev in osebnosti, po katerih se velja zgledovati. Portret Petra Pavla Glavarja. Čebelnjak Gašperja Mraka. Sv. Duh pri Škofji Loki (foto: Miha Špiček, 2017). Portret Antona Janše. Čebelnjak Gašperja Mraka. Sv. Duh pri Škofji Loki (foto: Miha Špiček, 2017). Junaki in junakinje na poslikanih 217 panjskih končnicah Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 217 22.10.2019 11:03:42 Lastnik tretjega izbranega čebelnjaka je Janez Košir. Čebelnjak z vsemi značilnostmi kranjskega čebelnjaka sta s sinom postavila ob stano- vanjski hiši v vasi Zakobiljek v Poljanski dolini na nadmorski višini 580 m (p. d. par Varbànc), za protiuslugo ga je leta 2007 poslikal amaterski slikar Alojz Igličar (umrl leta 2015) iz Reteč pri Škofji Loki. Slikar, ki je po besedah lastnika sam izbral motive, ni bil visoko kvalificiran, pa ven- darle s solidnim slikarskim znanjem in izviren tako v predelavi starejših motivnih vzorov kakor tudi v uvajanju novih motivov. Izmed 47 motivov jih je samo šest nabožne narave (Sv. Jurij v gorenjski noši prebada zmaja, Angela s hostijo, Sv. Martin deli oblačilo z beračem, Prihod Sv. Treh kra- ljev, Božjepotna Marija, Samson se bori z levom). Med posvetnimi od- krijemo številne izvirne detajle: babji mlin je nadomeščen z vetrnikom, pijani mož se ljubkuje s pujsom, Agata Schwarzkobler leti na pujsu nad Škofjo Loko, hudič je vpregel kolesarja, trije koranti, ki spominjajo na upodobitve slikarja Franceta Miheliča, tihožitje s šunko na deski, hleb- cem kruha, steklenico, cvetličnim loncem in parom nožev. Ob prizorih iz vsakdanjega življenja kmetstva in obrtništva, dvoboja vitezov na konjih, motivih smešenja moških in žensk ter motivih živali v človeških vlogah so tudi motivi čebelarjev in Martin Krpan, ki pobija Brdavsa. Čebelnjak Janeza Koširja. Zakobiljek 12, Poljane v Poljanski dolini (foto: Miha Špiček, 2017). Slikar Alojz Igličar je torej uporabil številne znane motive, ki pa jih je izvirno preoblikoval, tudi tako, da pričajo o regionalni pripa- dnosti loškemu območju. Med figurami, med katerimi so takšni, ki so ljudem v njihovem življenjskem kontekstu 19. in začetka 20. stoletja lahko predstavljali junake, so tudi v tem primeru »zvezde stalnice«: Sv. Jurij, Sv. Martin, Božjepotna Marija in Boj Martina Krpana z Brda- vsom, tri pa so upodobitve umnega čebelarja, enkrat z rojem čebel na roki, drugič sedečega v družbi s psom in tretjega, ki zre proti čebelnja- ku. Takšni so lahko za vzor vsakemu čebelarju. Bojana Rogelj Škafar 218 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 218 22.10.2019 11:03:42 Sveti Jurij. Čebelnjak Janeza Koširja. Zakobiljek 12, Poljane v Poljanski dolini (foto: Miha Špiček, 2017). Sveti. Martin, Božjepotna Marija in Boj Martina Krpana z Brdavsom. Čebelnjak Janeza Koširja. Zakobiljek 12, Poljane v Poljanski dolini (foto: Miha Špiček, 2017). Božjepotna Marija. Čebelnjak Janeza Koširja. Zakobiljek 12, Poljane v Poljanski dolini (foto: Miha Špiček, 2017). Junaki in junakinje na poslikanih 219 panjskih končnicah Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 219 22.10.2019 11:03:42 Boj Martina Krpana z Brdavsom. Čebelnjak Janeza Koširja. Zakobiljek 12, Poljane v Poljanski dolini (foto: Miha Špiček, 2017). SKLEP Poslikane panjske končnice so imele vsaj od konca 18. pa do začetka 20. stoletja pomembno vlogo v duhovnem obzorju večinskega agrar- nega prebivalstva. Bile so odsev razumevanja sveta naročnikov, ki so ga slikarji skušali upoštevati. V poglavitnem so se na njih pojavljali motivi iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze, ob njih pa še posebej množica svetih oseb, katerim so se panji izročali v simbolično varstvo; še posebej pa izbranim, kot so Božja mati Marija, Job, Sv. Florijan, Sv. Martin in Sv. Jurij. Na drugi strani so bile te slikarije enkratni vizua- lizirani odzivi na pojave v vsakdanjem življenju, bodisi na okoliščine pri delu, na medčloveške odnose ali na oblastnike. Določene osebe so imele še poseben pomen kot vzorniki, ki jim velja zaupati ali se nanje obračati s priprošnjo za pomoč. Mednje sodita Kralj Matjaž ter Pegam in Lambergar. V luči identifikacije folklornih junakinj in junakov, ki se po- javljajo na čebelnjakih, postavljenih v zadnjih petnajstih letih, se na izbranih primerih pokaže, da se še vedno pojavljajo posamični sve- tniki, najti pa je junake, kakršen je na primer Martin Krpan, in pa zgodovinski osebnosti Petra Pavla Glavarja in Antona Janšo kot vzor- nika čebelarjev. Bojana Rogelj Škafar 220 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 220 22.10.2019 11:03:42 REFERENCE Fikfak, Jurij 2014 'Leaders and Heroes of the Nation = Junaki, vodje naroda.' Traditi- ones 43(1): 7–11. Makarovič, Gorazd 1991 'O vlogah in pomenih ljudske umetnosti v življenju agrarnega prebivalstva.' Slovenski etnograf 33–34 (1988–90): 461–79. Makarovič, Gorazd in Bojana Rogelj Škafar 2000 Poslikane panjske končnice: Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja = Painted beehive panels: The collection of the Slovene Ethnographic Museum. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Slavec Gradišnik, Ingrid 2017 'O folklornih junakih: Za uvod.' V: O folklornih junakih: Znanstveni simpozij: Spored in knjižica povzetkov, Ljubljana, 24. februar 2017. Ingrid Slavec Gradišnik, ur. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko na- rodopisje. Str. 3–5. Junaki in junakinje na poslikanih 221 panjskih končnicah Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 221 22.10.2019 11:03:42 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 222 22.10.2019 11:03:42 Novoletna jelka in dedek Mraz Janez Bogataj NAMESTO MIKLAVŽEVANJA NAJPREJ NOVO PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE Pred izumom lika dedka Mraza je oblast od leta 1945 postopoma uvajala novo, izumljeno praznovanje novoletne jelke. Po osvoboditvi so sicer kot javne prireditve še vedno organizirali miklavževanja, in sicer že leta 1945, najprej v Ljubljani s pravljično gozdno scenerijo v športni dvorani na Taboru z nagačenimi živalmi, akrobati, glasbeni- ki, tudi s partizani in njihovim orožjem ter pripovedmi partizanskih borcev. Poslej je Novoletna jelka (takrat pogosto pisana z veliko za- četnico, božič pa z malo) postajala vse pomembnejša in je postopo- ma izrinjala iz javnega življenja zlasti miklavževanje. Postopnost uki- njanja miklavževanja in uvajanje novoletne jelke, sprva še brez tega 223 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 223 22.10.2019 11:03:43 naziva, zelo dobro ponazarja zapis o Miklavževi obdaritvi otrok na ljubljanskem Brdu: Da prelomimo s starim strašenjem in maličenjem našega miklavževa- nja, smo se odločili, da ne bomo svojim otrokom več kazali našemlje- nih hudob, pač pa jim bomo takoj nazorno pokazali, kdo so prijatelji in kdo sovražniki ljudstva. AFŽ[1] je s sodelovanjem ZMS[2] in vsega prebivalstva Brda zbrala denarna sredstva za obdaritev vseh otrok do 12 leta starosti. […] Ob 7. uri je bila dvorana nabito polna. Vse je ne- strpno pričakovalo pričetka. Mladina je neprestano prepevala parti- zanske pesmi. Luči so ugasnile, pred zastor je stopil napovedovalec. V pravljični besedi je pojasnil današnje miklavževanje in povedal, zakaj se letos razlikuje ta običaj obdaritve od prejšnjih. Nič več razkošja, vse preprosto in naravno. Nato se zastor dvigne. Pred malčke stopi Mi- klavž z dolgo belo brado in belimi lasmi, pokrit s kučmo starega očan- ca, v rokah pa je držal listino dobrih del. Na njegovi desnici so stali pod velikim napisom: »Angeli – prijatelji ljudstva«, članice RK,[3] partizan in mladinec, vsi v krojih. Obsevala jih je dnevna svetloba. Na levici Miklavža pa so stali pod napisom »Parkeljni – sovražniki ljudstva«, hinavski fašist, naduti, ošabni Nemec, a poleg njiju njihov hlapec domobranec, v kotu pa se je stiskal črnoborzijanec. Te je ob- sevala rdeča svetloba. Miklavž je imel najprej v lepo izbranih besedah nagovor za malčke, na kar je začel razdeljevati darila. Nič ni bilo več onega starega grozenja in norenja. Za vsakega je imel Miklavž primer- no vprašanje in je lepo poučeval mladino o dolžnostih posameznika do skupnosti. Po razdelitvi daril je Miklavž pozval vse k delu, oblju- bljajoč jim, da bo le tako lahko drugo leto obdaril vse še z večjimi da- rovi. Hvaležni malčki so se navdušeno zahvaljevali Miklavžu ter so na koncu s starejšimi vred zapeli »Kovači smo«. Zavedamo se, da bomo lahko le s pravim naukom našo mladino vzgojili v narod, ki ne bo več poznal hlapčevstva, v katerega duhu so našo mladino do sedaj name- noma vzgajali škodljivci vsega delovnega ljudstva. (J. Č. 1946: 6) Kakor je razvidno iz zapisa, so po koncu druge svetovne vojne tradicijo miklavževanja najprej skušali spremeniti z novo ideološko ikonografijo. Proces je bil postopen. Še na začetku 50. let 20. stoletja je bilo eno zadnjih javnih miklavževanj, npr. v veliki dvorani Tobač- ne tovarne v Ljubljani, ki se ga bežno spominjam iz svoje zgodnje mladosti. V spominu mi je ostala podoba odra, na katerem je bila z rdečim krep papirjem okrašena odprtina v pekel. Vanjo so parklji metali predvsem mladinke. Vrišč iz pododrja je dokazoval, kaj se je z njimi tam dogajalo. 1 Antifašistična fronta žensk, ustanovljena za Slovenijo leta 1943 v Dobrniču, leta 1953 preimenovana v Zvezo ženskih društev. 2 Zveza mladine Slovenije. 3 Rdeči križ. Janez Bogataj 224 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 224 22.10.2019 11:03:43 Pismo Ljubljančanke Saše Kokol »tovarišu« Miklavžu, 1945 (zasebna zbirka Saše Kokol). Praznovanje Novoletne jelke se je kot ime praznika in nova vsebina postopoma širilo po Sloveniji; to je bila tudi odločitev Cen- tralnega komiteja Komunistične partije Slovenije leta 1946, ki je za uresničitev projekta praznika določil Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije. Poudarjali so, da »novoletna jelka nima ničesar skupnega z nekdanjimi novoletnimi proslavami, temveč je to praznik, ki nalaga odraslim predvsem veliko nalogo, da najmlajše na najlepši način uvaja- jo v življenje našega socialističnega občestva« (J. Č. 1946: 6). K temu so pripomogle tudi ideološko obarvane objave v časo- pisih, npr.: »S prireditvijo Novoletne jelke, ki so se je udeležili naši otroci v vsem okraju po mestnih in vaških šolah, je bil storjen prelom s klerikalskim miklavževanjem, ki je mistično varalo naše otroke in jih odtujevalo stvarnosti« (B. n. a. 1949a: 2). Časopisne objave pomagajo določiti, kdaj je bilo izumljeno pra- znovanje Novoletne jelke. To je bilo leta 1947 v Ljubljani in še v neka- terih krajih, vendar na začetku predvsem za otroke in mladino: Že tretjič pripravljamo ta otroški praznik, ki smo ga nazvali Novo- letno jelko. Kako hitro in široko je prodirala zamisel tega slavja med naše ljudi! Začetek je bil v Ljubljani, lansko leto se je razširil po vseh predelih Slovenije, letos pa bo prodrl v sleherno tovarno, podjetje, vas, zaselek, šolo, ustanovo, prav povsod, kjer delajo naši ljudje in preživljajo detinstvo naši otroci. Novoletna jelka ne bo več »novo- tarija« ali nekaj »kar si je nekdo izmislil«. Tako globoka resnično človeškega dostojanstva vredna misel, ki nas vodi ob pripravljanju tega dne, ne more biti neka izmišljotina, pač pa je neposredni izraz 225 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 225 22.10.2019 11:03:43 najvišje humanosti, ki jo vsebuje naša družbena ureditev in njeni veliki cilji. Zato bo ta praznik postal tudi eden izmed najlepših pra- znikov naše socialistične dežele […] Že to, da je ta praznik praznik dežele s socialistično ureditvijo, otroški praznik, ki ga praznujejo ljudje naroda, ki ima bogato kulturno dediščino, polno svoje lepe narodne motivike, mora vzpodbuditi k razmišljanju o tem vse, ki se bavijo s stvarmi, katere lahko vplivajo na to, da Novoletna jelka dobi še bogatejšo vsebino in oblike, se še bolj približa našim delov- nim ljudem in otrokom, da se ta praznik čisto udomači. Letos se že kažejo prvi poizkusi dela v tej smeri. Zadostiti otroškemu priča- kovanju gotovo pomeni, da Novoletna jelka mora deci seči v dušo, zadovoljiti vso njeno igrivost, fantazijo, poetičnost in stremljenja. (B. n. a. 1949b: 2) Dogajanje ob novoletni jelki leta 1947 v Ljubljani je bilo na silvestrovo in potem še 1., 2., 3. in 4. januarja. Odprtje praznovanja je bilo ob 17. uri na Kongresnem trgu, kjer je potekala obdaritev pi- onirjev, Šentjakobsko gledališče je pripravilo predstavo »Petrčkove poslednje sanje«, organizatorji so pripravili tudi »drsalno revijo to- varišice Palmetove« in drugih drsalcev. Na novega leta dan je bilo dogajanje v glavni, pravljični, kino, partizanski in ugankarski dvorani na Taboru. Dopoldanski programi so se začeli ob 10., popoldanski pa ob 16. uri. V glavni dvorani so tako dopoldne nastopili mladinska godba in baletni solisti, igralci Šentjakobskega gledališča so uprizo- rili Zimski praznik v gozdu, operni pevec, basist Friderik Lupša, je zapel pesmi »Dedek Samonog« in »Komandant Sava«, nastopili so tudi čarovnik in balet Prodana nevesta. V pravljični dvorani so nekateri avtorji brali svoja dela, nastopili so tudi operni pevci, npr. Bogdana Stritar in Ladko Korošec, in pionirski kvartet. Posebnost je bil nastop mlade pianistke Dubravke Tomšič. V kinodvorani so otroci gledali filme (npr. Pesnica veselja, Božične sanje) in lutkovno predstavo, ki jo je pripravila akad. slikarka Alenka Gerlovič. Posebne pozornosti je bila deležna partizanska dvorana, kjer sta obujala spo- mine na partizanska leta junaka Stanko Semič - Daki in France Kre- se - Čoban. V ugankarski dvorani so otrokom postavili 100 ugank. Popoldanski spored v istih dvoranah se je seveda v celoti in podrob- nostih razlikoval od dopoldanskega. V naslednjih dveh dnevih je bil najprej le popoldne in potem le dopoldne, zadnji dan, tj. 4. januarja, pa je bi spet dopoldanski in popoldanski, v vseh dnevih pretežno z novimi vsebinami, med katerimi so bili tudi telovadni nastopi, obisk Martina Krpana, nastopi igralcev Slovenskega narodnega gledališča in raznih glasbenikov (B. n. a. 1947: 2). Tisk je novo praznovanje podprl z vznesenimi prispevki, ki so bili skladni s takratno retoriko, ki ju ponazarjata naslednji poročili: Janez Bogataj 226 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 226 22.10.2019 11:03:43 Tisoč lučk je zažarelo in deset tisoč otroških obrazov se je nasmejalo v nov svet. Otroci tistih, ki so dali vse v lanskem letu, da je domovina zmagala v letnem gospodarskem planu, so se ob »Peterčkovih posle- dnjih sanjah« in ob plesu drsalne umetnice Palmetove tako sladko nasmejali in tako dobro imeli, da sem moral povedati svoje mnenje gospej, ki je peljala svojega sinčka in mu rekla, ko je hotel k okrašeni smrečici: »Doma imaš lepšo!« Otroški svet je lep. Našega umetnika Jana otrok je rekel, ko se je vrtela Palmetova na vse strani, da se ji bo v glavi zavrtelo. Deset starih ljudi je bilo srečnih ob tej otroški izpovedi. »Staro umira!« sem nekje slišal. Res je! Staro umira, novo vstaja! [...] Tako je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani na večer Silvestrovega. »Dnevi novega leta so vaši dnevi, dragi moji pionirji!« - je rekel iz zaklada svojega govora očka Albreht! (Bon 1948: 3) Novo leto 1948 je prineslo našim malim prijetna presenečenja. Na Silvestrov popoldan otroško slavje pod novoletnimi jelkami na pra- vljično okrašenem Kongresnem trgu z otroškimi igrami, predstavami, obdarovanjem, potem pa se je še Tabor kar na lepem izpremenil v pra- vi otroški paradiž, poln čarov in veselja. Velika dvorana na Taboru je spremenjena v gozdno jaso. Med smrečicami se igrajo nagačeni med- vedi. Noge se ugrezajo v mahu in mehkem žaganju. Na jasi stoji oder, na katerem igrajo člani Narodnega gledališča igro »Mucin dom«. […] Živ žav pa je tak, da skoraj ni slišati mačk, koze, petelina in pra- šiča ko nastopajo na odru […] Balet Opernega gledališča je zaplesal ples iz »Prodane neveste«. […] Ob smrtnih skokih, ki jih je izvajala skupina telovadcev, je malim gledalcem zastal dih. »Mama, jaz bom tudi telovadec!« je izjavil mali Aleš v splošni tišini […] Plavolasa par- tizanka pripoveduje otrokom zgodbe iz partizanskih bojev [To je bila tudi splošna praksa, da so hodili po šolah pripovedovati zgodbe iz borb, npr. Stanko Semič - Daki]. Mali se stiskajo okrog nje in zavze- ti poslušajo. Partizanka zna lepo pripovedovati. Pravi jim zgodbo o malem Jožku, ki je moral k teti v belogardistično vas, ko je odšel oče k partizanom in so jim požgali hišo. Toda na skrivaj je – edini v vasi – pomagal partizanom, kjer je le mogel in končno postal tudi sam partizan […] Zunaj je že tema, treba je domov. Otroci se obirajo, ne bi radi iz otroškega paradiža. (B. n. a. 1948a: 5) V drugih slovenskih krajih so praznovanje novoletne jelke razu- meli kot priložnost za doseganje učnih in delovnih uspehov. V Petrov- čah pri Celju so pionirji želeli za novoletno jelko še olepšati svoj mali domek. Načelnica Jožica, ki zelo pazi na disci- plino svojega odreda, je v zadnjih dneh še strožja kot je bila doslej. Vsi člani Zveze pionirjev v odredu se dobro zavedajo, da bodo le s pridnostjo dočakali novoletno jelko. V četrti četi odreda v Št. Juriju pri Celju pionirji pritajeno šepetajo med seboj. Šele na odredni kon- ferenci smo izvedeli, zakaj je kup železja te čete največji, zakaj se učni uspehi izboljšujejo, od kod največ oljaric. Četrta četa je vsem napove- dala tekmovanje v pripravah za novoletno jelko. Sedaj hoče biti vsaka četa prva, nabrati hoče čim več železja. Pionirji so sklenili, da ga bodo 227 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 227 22.10.2019 11:03:43 dali v železarno Štore ter zato prejeli betonske plošče, ki jih bodo po- klonili graditeljem zadružnega doma […] Pionirski odred v Polzeli, ki ima že zlato značko za delo, je sklenil, da vzgoji svoje člane v dobre fizkulturnike. Dvakrat tedensko se pridno zbirajo pri fizkulturi in se pri tem pogovarjajo o stričku Mrazu ter želijo, da bi jim za njihov trud podaril žogo. (B. n. a. 1948b: 2) V navedenem odlomku preseneča zgodnja omemba »strič- ka Mraza«, kar je verjetno bolj naključje, saj je bil lik dedka Mraza izumljen šele pozneje. Novi kult novoletne jelke je potreboval tudi novo kultno drevo. Če je bila to za božič smreka oziroma »božično drevesce«, tudi »božični drevešček«, so za novoletno praznovanje določili jelko. Sledila je obsežna propagandna akcija za utrditev novega pra- znovanja, ki se ni uveljavljalo najuspešneje. Že leta 1948 so za njegov čim večji sprejem in uspeh vključili podjetja in tovarne, ki so kot ne- kakšni pokrovitelji vabili posamične pionirske odrede na praznova- nje novoletne jelke, seveda z obdarovanji, kar je bil glavni magnet za mlade. V dnevnem časopisju so bili objavljeni seznami, katere pionir- ske odrede bodo povabili posamični delovni kolektivi, Mestni odbor Osvobodilne fronte pa je pripravil le silvestrsko popoldansko priredi- tev novoletne jelke na Kongresnem trgu (B. n. a. 1948c: 5). O tem govori tudi skoraj literarizirana pripoved o Majdini novoletni jelki: - Poglej! -, je rekla in ponudila materi vabilo delovne družine Li- tostroja, ki vabi tudi pionirko Majdo na proslavo Novoletne jelke. Majdkina mama je držala v roki vabilo in se zamislila v preteklost […] Majdka – z materino roko objeta okrog vratu – je sledila besedam, ki so odkrivale materino mladost. […] Razen sosedovega Naceta, ki je bil otrok bogatih ljudi, ni imela žive duše, ki bi se z njim poraz- govorila. On je imel za njo dobro besedo in ji večkrat prinesel tudi košček belega kruha, peciva. Pripovedoval ji je o Miklavžu, ki mu je prinesel kup igrač in sladkarij, o Božičku, ki ga je oblekel od nog do glave z novo obleko, nogavicami, kučmo. […] Dekletce – povabljenka delavcev Litostroja – je spoznala grenko materino mladost in jo prav zaradi tega še bolj vzljubila. Ko je drugi dan odhajala v Litostroj, se je na dvorišču zaustavila in pogledala na kuhinjsko okno. […] Veselo je odskakljala k delavcem v Litostroj, njena mati pa je še bolj veselo gledala za hčerko, ki ima vse drugačno mladost, kot jo je imela ona in tako rožnato bodočnost. […] in hitela je pripravljati Majdki presene- čenje: tudi doma jo mora pričakati novoletna jelka. (B. n. a. 1948c: 7) Tradicija miklavževanja in božičnega obdarovanja v Sloveniji je bila zelo razširjena, zato si je povojna oblast na različne načine prizade- vala, da novoletna jelka ne bo le prireditev z obdarovanjem, temveč so iskali tudi določen mitični lik, ki bi siceršnji pestrosti vsebin za praznik Janez Bogataj 228 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 228 22.10.2019 11:03:43 novoletne jelke dodal še določeno obrednost. Tako so npr. z oglasom vabili na »rajanje okrog Novoletne jelke« na silvestrovo ob 18. uri v ljubljanskem Tivoliju, a pri tem še posebej opozorili: »Pionirji in starši pazite na gredice in nasade v parku!« (B. n. a. 1949č: 1) V želji po splo- šnem sprejetju novoletne jelke in postopnem opuščanju miklavževanja kot javne prireditve, so skušali novoletno jelko predstaviti tudi kot dru- žinsko praznovanje. Zavzemanje za prenos praznovanja novoletne jelke v družinsko okolje ni imel le ideoloških motivov, ampak povsem praktič- ne, finančne. Javna obdarovanja otrok so zahtevala vedno več finančnih sredstev, zato si je oblast prizadevala del tega bremena prenesti v družin- ske proračune. Vendar so bili le delno uspešni, saj je npr. leta 1952 izšel prispevek, ki se poudarjeno zavzema za novo družinsko praznovanje: Letos [1952, op. J. B.] bomo prvič po osvoboditvi praznovali Novo- letno jelko tudi v širokem krogu naših družin kot družinski praznik. S tem ne mislim reči, da uvajamo v naše družine nekaj novega, ker so številni starši tudi že v prejšnjih letih prenesli praznovanje tudi v druži- no, čeprav so se na terenih, v sindikatih in društvih vršila velika otroška praznovanja. Letos bomo praznovanju v družini dali samo poudarek, ker to želijo tisoči naših staršev in naši delovni kolektivi, ki so izrazili željo, da želijo praznovati skupaj z otroci in k temu nas sili tudi naša dolžnost, ki jo imamo kot vzgojitelji novega pokolenja […] Praznovanje novoletne jelke v družini naj bo zato v resnici praznik naše družine. Naj bo praznik veselih in srečnih družin. Ob njem naj postane naša druži- na notranje močno povezana in trdna skupnost, srečna in zadovoljna osnovna celica naše velike socialistične skupnosti, iz katere nam rastejo srečni ljudje in dobri državljani. (B. n. a. 1952a: 5) Sejem novoletne jelke pred Narodno galerijo v Ljubljani leta 1952 (foto: Vlastja Simončič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS)). 229 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 229 22.10.2019 11:03:43 Kljub vsem naporom oblasti praznovanje novoletne jelke ni pre- glasilo oziroma ukinilo niti miklavževanja niti božiča. Oba praznika z vso kostumografijo in vsebinami sta se praznovala v intimi družinskega kroga. Prepoved obeh v javnosti je pravzaprav pospešila njuno ohranja- nje in razvoj v družinskem okolju, novoletna jelka (z dedkom Mrazom) pa se je močno utrdila v javnosti in tam, kjer so bili ljudje zaposleni. Po- nekod, zlasti v bolj odmaknjenih vaseh, so Miklavža in božič praznovali tudi kot krajevna praznika, torej javno, čeprav so s tem tvegali morebitne prijave oblastem, ker so bila javna praznovanja prepovedana. Tako se ni uresničila ideološka napoved, da je bil »s prireditvijo Novoletne jelke, ki so se je udeležili naši otroci v vsem okraju po mestnih in vaških šolah, storjen prelom s klerikalskim miklavževanjem, ki je mistično varalo naše otroke in jih odtujevalo stvarnosti« (B. n. a. 1949a: 2). IZUM DEDKA MRAZA IN NJEGOVO SPREJEMANJE Iskanje obrednosti, povezane z osrednjim mitičnim likom, je privedlo do postopnega oblikovanja lika dedka Mraza. Šele od leta 1952 so za- čeli organizirati obsežne povorke (sprevode po vzoru vojaških parad) v Ljubljani, nekoliko skromnejše tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Vrhunec sprevodov je bil prihod dedka Mraza. Ime za ta lik se je sicer pojavilo že leta 1950 v kratki časopisni zgodbi o nezakonskem otroku in pastirju iz okolice Tomaža pri Ormožu (B. n. a. 1952b: 4), vizualno podobo in javno nastopanje pa je dobil šele dve leti pozneje. Izumljeni lik dedka Mraza (enkrat pisano dedek z malo, drugič spet z veliko začetnico, podobno kakor pri uvajanju praznika N/novoletne jelke) so uvajali postopoma. Tudi dokončna vizualizacija dedka Mraza je prišla v javnost šele leta 1952. Pred tem je bil dedek Mraz deležen samo značilne opisne simbolike, poznejša upodobitev in pojavnost pa sta bili precej drugačni od prvih opisov: V Ljubljani, ki je dala pobudo za novoletno jelko, obiskuje dedek Mraz vsako sindikalno podružnico, vse pionirske odrede in vse terene. Toda to ni več star, betežen možic, ki obdaruje pridne otroke, temveč pred- stavnik našega delovnega ljudstva, ki je po svojem velikem deležu v osvobodilni borbi vse svoje moči posvetil graditvi socializma. Zato se dedek Mraz pojavlja kot partizan, kot delavec – udarnik, kot železničar, mornar, pilot itd. ter povsod med prijetnim kramljanjem otrokom tudi marsikaj pove o vsem tem, kar je bistvo in cilj naše socialistične domo- vine. V Ljubljani so imeli naši najmlajši svoj raj snoči v Tivoliju in se bodo nanj še dolgo spominjali. (B. n. a. 1950: 2) Janez Bogataj 230 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 230 22.10.2019 11:03:44 Boljševiški dedek Mraz (zasebna zbirka Ena od treh razglednic z upodobitvijo dedka Božidarja Jezernika). Mraza (avtor: Maksim Gaspari, 1952, izvirnik v zasebni lasti). Sprejemanje te novosti med ljudmi je bilo v medijih označeno kot odlično, v realnosti pa z dokajšnjimi pomisleki in zadržanostjo, še posebej značilno za vaško prebivalstvo, pa tudi v mestih so sprejemali Novoletno jelko in dedka Mraza z zadržki, čeprav tega niso javno iz- ražali oziroma niso smeli. V časopisih so se zlasti ob sporu Josipa Bro- za s Stalinom pojavljali pomisleki o uvoženem dedku Mrazu, ki je bil nekritični uvoz sovjetske šare in je navrgel še ruskega mužika, ki naj bi razveseljeval, vzgajal in nagrajeval naše otroke. Premišljali so celo o drugačnem imenu, ki ne bi bilo neposredna kopija in prevod imena sovjetskega deda Moroza, ampak bi se imenoval Sneženi mož, tudi oča Triglav. Predlagan je bil tudi ženski lik, in sicer babica Zima; ta predlog je bil razmeroma močan, saj se je v naslednjih letih pogosto pojavljala dvojica dedek Mraz in babica (starka) Zima, pri čemer je dedek Mraz nastopal kostumiran, babica Zima pa je bila le oznaka za letni čas, v katerem se je prikazal dedek Mraz. Izjemo je predstavljal eden od pra- vljičnih vozov na novoletni paradi v drugi polovici 50. let, na katerem se je vozila kostumirana starka Zima. Ritual dedka Mraza je bil del vzgoje v šolah, tudi ulični spekta- kli so bili primerna paša za oči in vse to so otroci splošno sprejemali. Oblast je očitno prisluhnila pomislekom o prevzemu Moroza. Zato so ohranili le sovjetsko zamisel, dali pa so ji slovensko podobo in vsebino. Ni znano, ali so slikarju Maksimu Gaspariju podobo dedka Mraza na- ročili ali je bil to njegov samostojen predlog, oprt na njegov siceršnji 231 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 231 22.10.2019 11:03:44 močno stereotipiziran motivni svet. Pripravil je tri upodobitve poli- tično izumljenega dedka Mraza. Te so leta 1952 izšle kot razgledni- ce v založbi Zveze prijateljev mladine. Izdaja razglednic je bila ena od marketinških akcij za uvedbo novega mitološkega lika, ki naj bi v novi družbeni ureditvi po drugi svetovni vojni postopno in predvsem v jav- nosti dokončno nadomestil Miklavža in božičnega Jezuščka. Dedek Mraz je bil značilen konstrukt ruskega telesa, slovenske preobleke in amerikanističnega paradnega nastopa. Gasparijeve upodobitve so po- stale pravilo, kakšna mora biti prava podoba dedka Mraza. Seveda se je pozneje pokazalo, da so bile v zvezi z njegovim kostumom pogoste težave, saj zlasti v manjših krajih niso zmogli stroškov za izdelavo ter so se bili prisiljeni zateči k raznim delnim rešitvam in približkom. Leto 1952 pomeni torej začetek obredij dedka Mraza. Takrat je nastala njegova podoba in začeli so se bolj ali manj razkošni sprevodi oziroma parade. Na eni od treh Gasparijevih upodobitev ima v ustih gorjuško pipo, na drugi je celopostavna upodobitev s hrbtne strani, na tretji jemlje darila iz koša. Na upodobitvi s hrbtne strani dedek Mraz nosi čez ramo na palici značilni (domžalski ali mengeški) cekar, ki mu je slikar za ornament naslikal peterokrako zvezdo. To je edini ideološki simbol na vseh treh upodobitvah. Veliko ideološko neposrednejši pa je bil Gaspari pri upodobitvah značilnosti za posamične mesece na enem od koledarjev, kjer je za mesec december upodobil dedka Mraza, ki otrokom deli darila, med njimi tudi puško. Dedek Mraz deli darila otrokom. Ilustracija za mesec januar v koledarju (avtor: Maksim Gaspari, izvirnik v zasebni lasti). Janez Bogataj 232 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 232 22.10.2019 11:03:45 Blišč velikih sprevodov dedka Mraza je postopoma začel usiha- ti, zlasti zaradi gospodarske krize. Sprevodi so tako postajali vse skro- mnejši, kar je bilo posebej značilno za pozna 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. Očitno so tudi v Društvu prijateljev mladine opazili vedno bolj svobodno preoblačenje dedka Mraza, zato so še pet let pred osa- mosvojitvijo Slovenije v svojem Glasilu ponatisnili navodilo, kakšen je pravi kostum dedka Mraza, in pri tem kljub vsemu dopuščali tudi svo- bodne interpretacije, kar je razvidno iz stavka: »Kostumi so lahko iz- delani tudi iz preprostega materiala.« Sicer je bilo navodilo naslednje: »O kostumu dedka Mraza (po upodobitvi akad. slikarja M. Gasparija)« Kožuh je narejen iz ovčje kožuhovine, bele ali rjave barve, z navznoter obrnjeno dlako. Sega nekoliko čez koleno in je predvsem na hrbtni strani vezen. Beli kožuhi so bili nekdaj okrašeni z vezeninami, manjši rjavi pa so imeli usnjene aplikacije. Vezenina je bila iz raznobarvne volne in bombaža, okrasi so zajeti iz rastlinstva. Z volno ali bomba- žem so bili kožuhi vezeni na hrbtih, spredaj in spodaj na rokavih v beli, rdeči, zeleni in rumeni barvi. Aplikacije stiliziranih cvetnih listov so izrezane iz barvnega usnja ter obrobljene z rdečo, črno ali drugo barv- no debelo volneno nitjo. Ovratnik je zelo velik in spredaj polkrožno rezan. Kroj kožuha je nekako oblike H, spodnji del zvončasto krojen. Na glavi je polhovka, katere rob je precej visok. Štula gleda precej iz- nad roba. Za rob polhovke je vtaknjen (to samo pri dedku Mrazu, pri pravi noši tega ni bilo) šopek smrečja, brina, šipka ter trakovi v naro- dnih barvah. Brki naj bodo kratko pristriženi, brada prav tako. Ker je mraz, zato naj ima dedek Mraz na rokah usnjene ali volnene palčnike. Naši stari očanci teh niso nosili, marveč volnene zapestnike. V rokah drži dedek Mraz grčavo palico, na katero naj bo pripet enak šopek kot na polhovki. Torba, bisaga ali gorenjski cekar naj mu visi čez ramo ali na palici. Na nogah naj ima črne visoke škornje, zavihane čez kolena. Kostumi so lahko izdelani tudi iz preprostega materiala. Tak naj bi bil pravi slovenski dedek Mraz. (B. n. a. 1986: 27) SPREVODI IN DRUGE POJAVNOSTI DEDKA MRAZA Veliki sprevodi dedka Mraza so se začeli v Ljubljani leta 1952, v njih pa so sodelovala različna kostumirana pravljična bitja in živali v sku- pinah in na fantazijsko okrašenih vozovih, za katere so narisali pre- dloge nekateri slovenski umetniki (npr. Bine Rogelj, Božo Kos). Igra- la je godba na pihala, kostumirana v francoske grenadirje. Tudi sam sem bil kot osnovnošolec med številnimi nastopajočimi v sprevodu dedka Mraza v šolskem letu 1957/58. Za otroke je bilo to posebno 233 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 233 22.10.2019 11:03:45 doživetje, saj smo imeli kar nekaj dni prosto, da smo najprej v veli- ki šolski telovadnici (danes del uršulinskega samostana v Ljubljani), pozneje na šolskem dvorišču in potem še v večernih urah na nekdanji Titovi (današnji Slovenski) ulici vadili paradno korakanje. Posamič- ni razredi so bili kostumirani v različne like in so sestavljali tematske skupine, ki so se imenovale npr. četa snežakov, četa medvedov, četa snežink idr. Dodeljen sem bil v četo snežakov. Težava je bila, da so bili kostumi vse prej kot udobni, predvsem pa smo imeli v njih zelo zmanjšano vidno polje. Za nastope so nas pripravljali posamezniki, ki so nam dokaj strogo ponavljali, da moramo korakati kot pravi vo- jaki. A slaba vidljivost skoz kostum je povzročila, da se je sistem vrst v naši četi pogosto porušil, čeprav so nas učili, da moramo šteti korake in vsi začeti korakanje v sprevodu z isto nogo… Po končanih nastopih smo dobili hrenovke in sladkarije. Za mitičnost sprevodov dedka Mraza so poskrbele tudi naved- be, da dedek Mraz prihaja iz Zlatorogovega kraljestva, kar je ustvarjalo osnovni pravljični okvir. Posamični pravljični prizori so bili na velikih vozovih, vmes pa so korakale čete snežakov, medvedov idr. Že po pr- vem velikem sprevodu leta 1952, ki je bil ponovljen štirikrat, je Sloven- ski poročevalec med drugim zapisal: Težko je reči kdo je najbolj nestrpno pričakoval prihoda Dedka Mraza, ali otroci, za katere je pravzaprav Dedek Mraz namenjen, ali pa odrasli, ki so se prav po nepotrebnem prerivali v ospredje, poseb- no tisti, ki so bili brez otrok. Toda nestrpnosti je bilo kmalu zado- ščeno. Trije beli konjeniki, predhodnica Dedka Mraza, so s fanfara- mi naznanili prihod tega velikega prijatelja naših malčkov. Dedek Mraz se je pripeljal na vozu. Kot star, spoštljiv slovenski očak, je s pipo v ustih, ponosno sedel na pečini pod Triglavom. Okrog njega so se poigravale snežinke – majhne baletke. Dedek Mraz je s seboj pripeljal živa darila, kot lutko, ki je plesala po zvokih harmonike in drugih glasbil. Tudi Rdeča kapica z belimi zajčki, medvedom, li- sico in volkom je bila spremljevalka Dedka Mraza, in Sneguljčica, ki je pridno pospravljala palčkom kovačnico, v kateri so tako živo kovali, da so iskre švigale visoko v zrak. Za vozom s Sneguljčico in palčki je šla ciganka z medvedom (kar pa se nam je zdelo odveč, ker smo mnenja, da ni v slogu pravljične povorke). In Kekec, prav tak kot je nastopil v filmu, je z Mojco in Kosobrinom krotil hudob- nega Bedanca. Povorko je zaključila bela zima, ki je vabila otroke v sneg in zimsko veselje. Pred velikim nepremičnim snežnim mo- žem je na vozu krotko sedel beli medved, s katerim so se igrali živi snežni možje. Vso pestrost te pravljične predstave otroških zgodbic so olepšala kot diamant lesketajoča se drevesa, ki jih je zadnje dni pobelilo kristalno ivje. […] Upamo, da ne bodo ob teh […] obhodih Dedka Mraza odrasli pozabili, da so ti obhodi samo zaradi otrok, in za otroke! (B. n. a. 1952c: 4) Janez Bogataj 234 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 234 22.10.2019 11:03:45 Voz z afriškimi živalmi v sprevodu dedka Mraza leta 1954 v Ljubljani (foto: Svetozar Busić, MNZS). Sprevod v 50. letih 20. stoletja (foto: Vlastja Simončič, MNZS). Poleg osrednjega velikega sprevoda so v Ljubljani organizirali vrsto manjših in večjih obdarovanj otrok. Tako so npr. »člani Ljudske tehnike železniškega kolektiva strojne delavnice v Šiški izdelali lične in vzgojne igračke, s katerimi so obdarovali 200 otrok svojih članov. Obdaritev je bila združena tudi s pestrim kulturno – prosvetnim pro- gramom« (B. n. a. 1952e: 4). Zelo obiskane so bile prireditve na Go- spodarskem razstavišču od leta 1954. Glavno dogajanje je bilo v hali A, kjer je otroke vedno najprej nagovoril dedek Mraz, potem pa so sle- dili razni nastopi. Leta 1957 je program režiral Frane Milčinski Ježek, vodil pa plesni mojster Adolf (Dolfe) Jenko. V programu so nastopili »vibrafonist Jure Robežnik, skupina Margo Bela iz Zagreba (ki se je 235 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 235 22.10.2019 11:03:45 pravkar vrnila iz Sovjetske zveze), dva člana ljubljanskega baleta, žon- gler Perunčič, akrobatinja Margherita […] Zlasti pa je presenetil pro- gram štirih Bagdadov iz Egipta, ki so dovršeno izvedli svoje točke. Pro- gram je trajal poldrugo uro« (B. n. a. 1957b: 6). Edina pomanjkljivost prazničnega programa je bila »slabo zakurjena hala« . V naslednjih dneh so to težavo odpravili in za ogrevanje hale uporabili veliko parno lokomotivo z bližnje železniške postaje. Dogajanje v hali A Gospodar- skega razstavišča je imelo še eno posebno vsebino. To je bila miniaturna električna železnica, ki so jo izdelali bratje Peter, Stane in Pavle Pleško na Mirju v Ljubljani. Poleg obsežne napeljave železniške proge so po- stavili tudi velik železniški most, uredili jezero in pokrajino. To je bil izjemen izdelek, ki bi bil lahko še danes pričevanje o izjemni spretnosti in znanju njegovih izdelovalcev.4 Dedek Mraz z zajci v Ljubljani leta 1954 (foto: Svetozar Busić, MNZS). Tudi leta 1957 je bil sprevod dedka Mraza vsebinsko zelo bogat. V časopisih so za razloček od prejšnjih let navajali, da ima dedek Mraz »domovanje tam nekje v zaledeneli triglavski steni« in ne v Zlatoro- govem kraljestvu. Sprevod je krenil z Vegove ulice in se končal na Pre- šernovem trgu, kjer je dedek Mraz nagovoril vse zbrane. V sprevodu je bilo 13 pravljičnih voz. 4 Železnica z vsemi tiri, vagoni in lokomotivami je bila nekaj časa shranjena na podstrešju Festivalne dvorane, od tam pa se je njena sled izgubila. Janez Bogataj 236 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 236 22.10.2019 11:03:46 Čisto spredaj na čelu so jezdili brhki jahači – glasni trobentači. Za njimi se je peljala velika ledena plošča, na kateri so se lenobno poziba- vali medved in beli snežaki. Za godbo, ki je dvigala razpoloženje, se je peljala sama snežna kraljica, obdana od roja lahkotnih snežink, ki so plesale po zaledeneli ploščadi. Na najvišjem vozu je sedel dedek Mraz […] Do pasu mu je segala bela brada in brki so mu viseli do brade. Oči so mu sijale toplo in blago… Mimo začudenih oči se je peljala prava eskimska kočica s pravimi pravcatimi Eskimi v njej. Brrr, kako jih je zeblo. V same kožuhe so bili odeti in so iskali zavetja v snežnih kočah. Za letos je dedek Mraz pripravil presenečenje za pionirje in cicibane. Kdo ve, kje v vesoljstvu, med svetlimi zvezdami, je ujel dva živa Mar- sovca z njuno vesoljsko ladjo vred in ju pripeljal s seboj na ogled […] Na pravi pravcati gugalnici sta sedela dva bela medveda in se gugala. In da sta se še bolj veselo gugala, ju je spodbujala lajna, ki je godla poskočne pesmi za njima. (B. n. a. 1957a: 2) Kaj pa v drugih krajih Slovenije? V primerjavi z Ljubljano so bili dogodki ob prihodu dedka Mraza manj veličastni. Prihod ni bil povsod povezan s sprevodi, temveč z obiski dvoran in (šolskih) telo- vadnic. Povsod so za kar najpestrejšo izvedbo programov skrbele t. i. množične organizacije s šolami. Iz razmeroma pogostih časopisnih objav o dogajanju v slovenskih krajih povzemamo nekatere vsebinske značilnosti.5 V Polju pri Ljubljani so šolsko telovadnico okrasili z »jelka- mi in otrokom predvajali zabavne filme . « Do novega leta je bilo več dogodkov, in sicer prvi dan za osnovno šolo, naslednji dan za »cici- bane z mamicami« in tretji dan še za »gimnazijsko skupino odreda 'Borisa Trošta'«. Na vsaki od teh prireditev je »Dedek Mraz priredil čajanko, vmes pa je poskočna glasba zabavala mladino, da je lahko ob nastopu zime veselo rajala.« V nadaljevanju poročila navajajo, da bo »na terenu Polje precej razvedrila in veselja, starši pa bodo poskrbeli, da bo Dedek Mraz obdaroval otroke s primernimi darili v družin- skem krogu.« V Mariboru so za tridnevno praznovanje novoletne jelke usta- novili poseben štab agitpropa mestnega komiteja Komunistične parti- je. Vsak otrok je dobil kilogram sladkarij in igrače. Bolj praktična darila pa so podobno kot v nekaterih drugih večjih krajih prispevale tovarne, podjetja in tehniške šole (Ovsec 2000: 156). Vlada FLRJ je stavila brezplačno na razpolago kekse in bonbone za obdaritev otrok z Novoletno jelko. Otroci kategorije D1 so prejeli 100 gr keksov in 50 gr bonbonov; kategorija D2 100 gr keksov in 80 5 Podrobneje v naslednjih prispevkih: B. n. a. 1952č, d, e, f, g, h. i, j; 1953a, b, c, č; 1957b, c, č, d; 1958. 237 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 237 22.10.2019 11:03:46 gr bonbonov; kategorija D3 pa 100 gr keksov in 120 gr bonbonov, medtem ko so otroci samooskrbovancev dobili po 50 gr keksov in 70 gr bonbonov. Tako je dobri zanesljivi dedek Mraz, oseba, ki vsem daje enako, odpovedal že pet let po vojni. (Ovsec 2000: 158) V Apaški kotlini na Štajerskem so otroke pogostili in obdari- li »ločeno po vaseh. Po dosedanjih uspehih nabiralnih akcij pričaku- jejo, da bodo prireditve povsod bolje uspele kakor v prejšnjih letih.« Dvorano Narodnega doma v Celju so spremenili v »lepo zimsko po- krajino, na trgu pred magistratom« pa je imel dedek Mraz svojo vas, ki jo je obiskoval. V dvorani Narodnega doma je »po zaslugi mestne organizacije Zveze borcev obiskal in obdaril kar 131 partizanskih si- rot. Pionirjem in mladincem – partizanskim sirotam je ustregel po njihovih željah. Večinoma so otroci prejeli oblačila in obutev. De- dek Mraz jim je pripravil tudi obilno malico. Za ostalo razvedrilo so poskrbeli tamburaši.« V Vojniku »so za obdaritev otrok zbrali 35.840 din, s katerimi so obdarili 700 otrok, socialno šibki so prejeli tudi perilo, obleko in čevlje. Za ta dan so mladinci nižje gimnazije sklenili, da bodo prišli v šolo stoodstotno, kar so tudi storili. Pionirji in mladinci gimnazije so imeli smučarske tekme.« Na širšem obmo- čju Rogaške Slatine so za otroke pripravili gledališke in lutkovne predstave, »za zaključek Novoletne jelke pa je Dedek Mraz obdaril predšolsko mladino.« Poročilo za Velenje navaja, da je bil »po zaslugi učiteljstva in organizacije AFŽ otroški praznik izredno dobro pripravljen. Sedem bogato okrašenih sob je nudilo dovolj užitka željnim očem. V pravljič- ni sobi, kjer je stala vsa v lučeh in lampiončkih okrašena Novoletna jelka, je pozdravil otroke Dedek Mraz. V partizanski sobi pa so bor- ci pripovedovali otrokom partizanska doživetja.« V Slovenj Grad- cu »so zajele priprave za Novoletno jelko širok krog odraslih […] Še posebej so mislili v Slovenj Gradcu na otroke v oddaljenih hribovskih vaseh, predvsem na predšolske, ki zaradi oddaljenosti šole« niso mogli na prireditev. Tudi vaška mladina je leta 1952 pripravila Novoletno jelko. »Skoraj v vsaki vasi« so imeli prireditve s čajanko, medsebojne obdaritve, vmes pa so se veselo zavrteli. V Ravnah na Koroškem so praznično dogajanje organizirali z velikim razumevanjem podjetij. Na trgu so pripravili »pravljični gaj« s hišicami, v katerih so otrokom pro- dajali (!) novoletne dobrote po znižanih cenah. Za dobrodelnost so v Postojni poskrbele žene. »Za Novole- tno jelko so zbrale večji znesek, s katerim so obdarovale socialno šib- ke otroke. Pri tem njihovem prizadevanju jim je pomagalo mestno kinopodjetje, 'Kurivo' in kraške jame, medtem ko so druga podjetja pokazala do teh otroških praznikov kaj malo razumevanja.« Glavna Janez Bogataj 238 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 238 22.10.2019 11:03:46 prireditev Novoletne jelke je bila v postojnskem gledališču, kjer so iz- vajali pester program iz »partizanskega in pravljičnega sveta«. Novo- letno prireditev je pripravil tudi »šolski komite gimnazije«, vendar so novoletna darila prejeli samo revni dijaki, v Dijaškem domu pa so na večer obdaritve za dijake pripravili večerjo. Na Goriškem se je dedek Mraz pojavljal tudi nepričakovano, da so imeli otroci »več veselja«. V časopisnem poročilu je navedeno, da je »tudi muhast. Tako je včeraj [29. 12. 1953] poslal v Novo Go- rico od svojega spremstva rjavega medveda, ki je obdaroval otroke. V mestu so postavili otroški sejem ob mestni magistrali pred upravno zgradbo, kjer so že v soboto dopoldne postavili stojnice in lesene ko- čice sredi mladih smrek.« Naslednji dan se je dedek Mraz v večernem času s spremstvom pripeljal v Novo Gorico na dveh vozovih. Lovska zveza in Uprava za gozdarstvo sta uredili novoletno jelko in lovski ko- tiček. Lepo novoletno jelko so postavili tudi pri novogoriški železniški postaji. Prireditve in obdarovanja otrok, različne nastope in predvaja- nje otroških filmov so pripravili tudi v Ajdovščini, Kanalu, Anho- vem, Mirnu, Šempetru in drugod. Veliko denarja so prispevali okraj, občine, glavna odbora Zveze vojnih invalidov in Zveze borcev ter razna podjetja. Tako je npr. Primorje export prispevalo 122 kg pomaranč. V Tolminu so »pripravili kolektivno obdarovanje otrok in čajanko v prostorih dijaškega doma, kjer je sodelovala tudi godba doma JLA.« Praznovanja so bila še v Kobaridu, Bovcu, Idriji, Cerknem, Vipavi, Komnu in drugod. Veliko pozornosti so namenili praznovanju v koprskem okra- ju. Na začetkih uvajanja praznovanja je bilo »več nepravilnosti«, med katerimi so bile prireditve in pogostitve, ki so jih prirejala razna pod- jetja in množične organizacije. Tako so bili nekateri otroci obdarovani tudi po večkrat. Nekatera podjetja so v fond za prireditve in pogostitve prispevala tudi večje zneske, kar je vplivalo na plače delavcev, posebno v šibkejših podjetjih. Da bi se »ta gordijski vozel v koprskem okraju presekal v zadovoljstvo kolektivov,« jim je bilo svetovano, da žrtvujejo nekaj ur dela v prid novoletne jelke. Praznik Novoletne jelke in prihod dedka Mraza so marsikod začeli povezovati tudi s praznikom jugoslovanske armade (22. decem- ber), kar je omogočalo večdnevno praznično dogajanje. Tako so npr. v Kočevju »najboljši pionirji iz vseh bližnjih odredov v Ribnici ponesli čestitke naši Armadi in ji 'predali ribniški šopek'«, tj. šopek miniatur- nih izdelkov t. i. ribniške suhe robe. V preostalih dneh do novega leta so otrokom predvajali filme in organizirali druge prireditve, ki so jih »pripravljala kulturno umetniška in druga društva ter organizacije.« Obisk dedka Mraza je bil na silvestrovo in dan prej, ko je prišel »iz 239 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 239 22.10.2019 11:03:46 svojega pravljičnega gozdička v spremstvu škratov in raznih živali«. Osrednja prireditev je bila v pravljičnem gozdičku, kjer so »otroci gledali igrice, poslušali partizanske zgodbe, reševali razne uganke«. V črnomaljski občini je dedek Mraz obiskal številne kraje in podjetja. Vsako leto so kanižarski rudarji uredili v bližnjem parku pravljično vas in poskrbeli, da je »Dedek Mraz primerno obdaril njihove malčke«. V Novem mestu in drugod na Dolenjskem so praznovanje no- voletne jelke in dedka Mraza pripravljali prosvetni delavci v sodelova- nju z občinskimi ljudskimi odbori in ženskimi društvi. Zelo dobro so se odzvala razna podjetja, npr. »novomeška industrija perila, tovarna lesnih izdelkov, lesno industrijsko podjetje in druga, razen splošnega gradbenega podjetja 'Pionir', kjer so žrtvovali sorazmerno majhen zne- sek.« Vse priprave v zvezi s prihodom dedka Mraza je vodilo Društvo prijateljev mladine. Za otroke so pripravili več gledaliških iger, po vsaki je prišel v dvorano dedek Mraz in »obdaril predšolsko mladino«. Na Dolenjskem so se v priprave zelo dobro vključile tudi nekatere kmetij- ske zadruge in podjetja. Nasprotno pa v Trebnjem, kjer so sicer že pripravili bogat kulturni spored, podjetja za to niso pokazala toliko razumevanja, privatni go- stilničarji pa baje niso prispevali ničesar, češ, da imajo previsoke davke […] Zelo lep dar je za otroški praznik poslal novomeški mladini Svet zveze pionirjev Slovenije. Med darilom je zavoj mladinskih knjig, 15 šahov, 12 žog, 20 kolebnic in veliko šolskih potrebščin, vse v skupni vrednosti 125000 din. Poročevalec iz Stične je sporočil, da je tudi med dolenjskimi griči močno zaživelo. Gimnazijska mladina je sku- paj z osnovnošolsko mladino priredila Dan zimskega veselja. Internat je pripravil za cicibane in pionirje pester program, žene so obdarile otroke ob čajanki. Ob prihodu Dedka Mraza sta stiška mladina in kulturno umetniško društvo privedla otroke v pravljični svet samih živali na griču ob telovadišču, kjer je stal ob svitu lampionov med sne- žnimi mostovi snežak orjak. Pionirje z Dolenjske, iz Hrastnika in Trbovelj so celo pripe- ljali v Ljubljano na ogled prazničnega dogajanja, na silvestrovo in dan prej pa so imeli tudi svoja lokalna praznovanja. V Ljubljano je pripeljal »lepo okrašen vlak 1110 pionirjev« iz nekaterih dolenjskih krajev. Pot iz Novega mesta do Ljubljane jim je hitro minila, saj jih je spremljal Dedek Mraz in borci, ki so jim pripovedovali o do- godkih v narodnoosvobodilni borbi in jim skozi okno vlaka pokazali tiste kraje, kjer so te dogodke doživeli […] Vlak je pripeljal na lju- bljansko železniško postajo, kjer jim je zaigrala dobrodošlico godba Janez Bogataj 240 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 240 22.10.2019 11:03:46 JLA […] Pionirji z Dolenjskega so bili najprej pogoščeni, potem pa so si v skupinah ogledali razne prireditve, ob 17. uri pa so uživali ob prihodu Dedka Mraza in njegovem pozdravu. V Zagorju so žene pripravile novoletno jelko, sicer pa so or- ganizirale izlet otrok v Ljubljano. Po njihovem vzoru so delovale tudi žene v Trbovljah. Leta 1957 so Delavski dom v Trbovljah spremenili v »pravcati pravljični grad«. Okrog njega so postavili smreke, paviljone in nagačene živali. Na strehi so postavili »dimno raketo, ki so jo sproži- li dvakrat na dan«. Poleg tega so poskrbeli tudi za bengalični ogenj in namestili večbarvne reflektorje, ki so razsvetljevali smreke in paviljone. V gledališki dvorani so dvakrat dnevno pripravili pravljični igri »Mo- gočni prstan« in »Car Trojan ima kozja ušesa«. Prihod dedka Mraza so popestrili z organizacijo raznih otroških iger tudi v Radečah, Vrho- vem in Jagnjenici, v Loki pri Zidanem mostu pa so poleg gledališke in lutkovne igre »organizirali tudi pionirske tekme v smučanju, sanka- nju, tekanju in izdelavi sneženega moža«. Praznovanje dedka Mraza so v Mozirju organizirale žene. Poskrbele so, da je »dedek Mraz obiskal pionirje v osnovni šoli in gimnaziji ter jih seznanil s programom novo- letnih proslav od 21. do 31.12.« Na pogostitvah so otroke postregli »s čajem, žemljicami in keksi, ki so jih pomagale peči mlade gospodinje iz gospodinjskega tečaja skupno s članicami AFŽ.« Nato so jim pripove- dovale pravljice in reševale z njimi uganke. Kdor je najbolje rešil uganko, je prejel v »dar čokolado, bonbone ali kaj sličnega«. Na Notranjskem je dedek Mraz poleg Cerknice obiskal še Ra- kek, Unec in Ivanje selo. Pripeljal se je z darili na tovornjakih. Obi- ske je sklenil v parku na Rakeku, kjer so uredili pravljični vrt. Dedek Mraz na Prešernovem trgu v Ljubljani v 50. letih 20. stoletja (foto: Vlastja Simončič, MNZS). 241 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 241 22.10.2019 11:03:46 Kljub številnim oblikam praznovanja novoletne jelke in vsako- letnim prihodom dedka Mraza so si še vse do konca 50. let prizadevali ideološko obračunavati in nasprotovati Miklavžu in praznovanju bo- žiča, tudi z opisi razmer v drugih delih sveta, npr. celo na Kitajskem v Pekingu. O tem govori zapis v Slovenskem poročevalcu: Včasih pa srečamo v teh pisanih pekinških trgovinah v izložbah tudi dedka Mraza, toda ta priljubljeni novoletni rekvizit tu ne spominja več na klasičnega »Miklavža« ali blaženega »božička« temveč na tistega belobradega starca, ki so ga v življenje prinesli pretresi družbenih re- volucij ter ga postavili v zameno krščanskih sobratov. Vendar imajo ti miklavži in božički s Kitajsko in Pekingom samo toliko zveze, kolikor jih predstavljajo samo še preostali spomini na misijonarske spletke in izsiljene privilegije za tujce na Kitajsko, ki je še od časa opijskih vojn bila prisiljena odpovedati se svojega ozemlja ter je morala oltarje svo- jih starih pradedovskih bogov odstopati vsemogočnemu krščanskemu bogu z zahoda. In tako še po nekateri božiček bojazljivo gleda iz kotov pekinških izložb, začuden, ker mu je trgovska iznajdljivost dodelila vlo- go revolucionarnega Dedka Mraza . (Bogunovič 1957: 3) Zapis ponuja zanimivo vzporednico z razmerami v nekdanji Ju- goslaviji, kjer je bil dedek Mraz v Sloveniji najprej ves v belem, po stere- otipni Gasparijevi upodobitvi je dobil lastnosti nekakšnega kmečkega posebneža, v Srbiji pa so »obdržali kar dedka Mraza v rdečih oblačilih, nekakšnega božička torej. Najbrž dedku ne bi pristajala črna šumadin- ska kučma« (Ovsec 2000: 160). KOMERCIALIZACIJA DEDKA MRAZA, VRAČANJE MIKLAVŽA IN PREVZEM GLOBALNEGA BOŽIČKA Dedek Mraz je postajal pogost motiv za dober zaslužek, še posebej v 70. in 80. letih 20. stoletja. V obdarovanjih dedka Mraza so bile tudi vedno bolj poudarjene družbene in ekonomske razlike. Številni posamezniki so se preoblačili v dedke Mraze in kot prireditveni servis za plačilo nastopa- li po podjetjih in ustanovah. Že na začetku nastopanja dedka Mraza in v njegovih sprevodih ter obdarovanjih so se vanj preoblačili tudi nekateri poklicni, večinoma pa ljubiteljski gledališki igralci. Podobe njihovih ko- stumov so bile izjemno pestre; od približkov Gasparijevim podobam do popolnoma svobodnih interpretacij z ženskimi kučmami, narobe obr- njenimi krznenimi ženskimi plašči, vojaškimi čevlji, bradami iz vate idr. V podjetjih in ustanovah je bila organizacija obdarovanj dedka Mraza v rokah sindikatov. Tako je bilo npr. tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani ob koncu sedemdesetih in na začetku osemdesetih let 20. stoletja, kjer Janez Bogataj 242 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 242 22.10.2019 11:03:47 so se v dedka Mraza in člane njegovega spremstva kostumirali študentke in študentje Oddelka za etnologijo. Ker sem bil takrat podpredsednik sindikata fakultete, sem na seji predlagal skupino naših študentov in študentk, ki so otrokom zaposlenih pripravili spored na hodniku petega nadstropja fakultete, za to pa so dobili tudi skromen honorar. Ponudbo za organizacijo dedka Mraza so naslovili tudi na ustanove, v katerih so bili zaposleni etnologi. V prvi številki glasila študentov etnologije Žlam- prtek, leta 1980, je bilo objavljeno tudi naslednje vabilo: Pozor, pozor!!! V uredništvu Žlamprtka hranimo naslov odličnega dedka Mraza, dobro maskiranega in uvežbanega. Včasih pripelje tudi malo spremstvo (dva), ki sta odličen pripomoček k otrokovem vžive- tju v svet pravljic in fantazije. Spoštovani! Zdaj je ravno še dovolj časa za prijave uredništvu Žlamprtka, da si lahko Dedek Mraz razporedi čas in si sami zagoto- vite najboljše termine. Vabimo predvsem etnološke inštitucije, da omogočijo otro- kom svojih uslužbencev nepozabno doživetje in hkrati tudi kulturno poglobljen večer. Le-ta bo izjemno zanimiv tudi za starejše, ki bodo tako imeli spet priliko obogatiti svoje terenske zapiske in tako primer- jati gradivo poprejšnjih let. Pozivamo vas, da nam svoje ugotovitve sporočite. Vsa znanstvena dela, pa tudi posamezna zrna in tudi šalji- vejše tekste bomo z veseljem objavili. Darila za otroke si morate priskrbeti sami. Zagotavljamo vam, da cena Dedka Mraza ni previsoka (po dogovoru), otroci pa se bodo imeli priložnost z Dedkom Mrazom tudi fotografirati. Aparate, prosimo, prinesite na kraj dogajanja. Uredništvo Žlamprtka zagotavlja vso resnost oglasa in se pri- poroča. (B. n. a. 1980: 4) Dedek Mraz obišče in obdaruje prometne miličnike leta 1960 v Ljubljani (foto: Svetozar Busić, MNZS). 243 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 243 22.10.2019 11:03:47 V 60. letih 20. stoletja je dedek Mraz obdaroval tudi prometne miličnike (danes policaje), ki so stali na posebnih, belo rdečih prireza- nih stožcih in ročno usmerjali promet v vseh večjih križiščih v Ljublja- ni. Obiskal jih je v zadnjih dneh decembra in jim ob stožcih pustil dari- la. Tako so jih obdarovala tudi podjetja. Čez dan se je v središču križišč nabral cel kup daril, največ sladic, drugih živil in predvsem alkoholnih pijač. Ta darila so vsak dan pobirali in odvažali s policijskim kombijem. Vsebinsko osiromašenje sprevoda dedka Mraza, ki se je pripeljal na vojaškem terenskem vozi- lu leta 1962 v Ljubljani (foto: Edi Šelhaus, MNZS). Od konca 70. let 20. stoletja so bili osrednji sprevodi dedka Mraza v Ljubljani vse skromnejši, tako po številu nastopajočih kot po vsebini. Družbene spremembe v 80. letih so privedle do ponovnega javnega miklavževanja v Ljubljani, in sicer od leta 1989. Poleg spre- voda dedka Mraza smo torej dve leti pred osamosvojitvijo ponovno dobili Miklavžev sprevod. Režijska poudarka prireditve sta bila spre- vod in pozdrav kostumiranega Miklavža. Za prireditev je skrbel mestni Odbor za prireditve, ki je deloval v okviru turizma. Ker sem bil njegov član, se spominjam različnih predlogov za scenografijo in režijo do- godka. Ena od zamisli je bila, da bi se Miklavž spustil po jeklenici, ki bi jo napeli z Gradu na Kongresni trg. Predlog ni bil sprejet, saj je bila poudarjena stalnost v ikonografiji Miklavževega nastopanja, vključno z njegovim spremstvom angelov in hudičev. Ob skrbi za vsakoletni Miklavžev sprevod je bil stalno poudarjen tudi enakovreden pomen sprevoda dedka Mraza, ki že nekaj let prej ni več dosegal takega obsega in obrednosti kakor npr. v 50. letih. Z osamosvojitvijo in spremenjenimi družbenimi razmerami se je dedek Mraz torej obdržal, na javni ravni sta se mu pridružila še Janez Bogataj 244 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 244 22.10.2019 11:03:47 starejša obdarovalca, najprej Miklavž in za njim še Božiček, ki smo ga v celoti uvozili kot globalni lik. Oba imata še danes veliko število gledal- cev, zlasti otrok in družin. Obdarovanjem dedka Mraza v podjetjih so se pridružila še obdarovanja Božička, miklavževanja kot obdarovanja pa ostajajo bolj ali manj v družinskem in krajevnem cerkvenem okolju. Leta 1992 smo najprej ponovno dobili še Miklavžev sejem, ki pa ni dosegel tolikšnega obsega, kakor ga je imel pred drugo svetovno voj- no. Zato se je postopoma zlil z nakupovalno porabniško evforijo, ki se začne že konec novembra. V nekaterih vrtcih in šolah še vedno prihaja do občasnih dilem, kateri od treh mož je primeren za obiske in obdaro- vanja ali so to kar vsi trije? O tem so mnenja še vedno različna, čeprav je že pred leti tudi Ministrstvo za šolstvo posredovalo mnenje, da je za »šolska okolja najprimernejši dedek Mraz«. Popolnoma je usahnilo poimenovanje praznika Novoletna jel- ka. Uveljavljati so se začela poimenovanja kot »novoletno praznova- nje«, »praznovanje novega leta«, »novoletno srečanje«, »prihod dedka Mraza«, »dedek Mraz prihaja« idr. Izraz novoletna jelka je ostal le še oznaka za vrsto okrašene jelke ob koncu starega leta. Name- sto adventa je bil vpeljan izraz »veseli december« , ki naj bi bil skupno poimenovanje za vse praznične prireditve in obiske obdarovalcev v mesecu decembru. Nekaj let pred pojavom vseh treh obdarovalcev je skladatelj Ja- nez Bitenc napisal in uglasbil pesem o dedku Mrazu (»Siva kučma, bela brada…«), ki je postala in ostala vse do danes nekakšna himna. Z osamosvojitvijo so se pojavila tudi različna javno izražena mnenja in vprašanja v časopisih in drugih medijih, ali bi npr. dedka Mraza admi- nistrativno ukinili. Pri tem gre za izrazito nestrokovne in bolj politične razloge, ki temeljijo na popolnem nepoznavanju razvoja fenomena in predvsem tudi preteklih spoznanj, iz katerih, se zdi, se nismo ničesar naučili. Prav prepovedi nekaterih obrednih dejanj s strani oblasti ali cerkve, v bolj ali manj oddaljenih preteklostih (npr. Miklavževi sej- mi, nastopi Miklavža, pustovanja idr.) so pokazale, da so se ta še bolj utrdila med ljudmi in so jih sprejeli za svoje. Zato danes v Sloveniji vitalno živijo vsi trije junaki – decembrski obdarovalci. Kaj bo prine- sla prihodnost, ne vemo? Bodo vsi trije ostali, bo kateri od njih le še predmet zgodovinskega spomina ali bomo morda dobili še četrtega? Glede na množični razvoj porabniške kulture je verjetno najbližja za- dnja možnost! 245 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 245 22.10.2019 11:03:47 REFERENCE B. n. a. 1947 'Spored pionirskih prireditev na Taboru.' Slovenski poročevalec 8(306), 31. 12., str. 2. 1948a 'V otroškem paradižu na Taboru.' Slovenski poročevalec 9(3), 4. 1., str. 5. 1948b 'Pionirji v okolici Celja bodo dobro pripravljeni dočakali novoletno jelko.' Slovenski poročevalec 9(306), 25. 12., str. 2. 1948c 'Novoletna jelka v Ljubljani.' Slovenski poročevalec 9(310), 31. 12., str. 5. 1949a 'Novoletna jelka – veselje naših otrok.' Gorenjski glas 2(2), 13. 1., str. 2. 1949b 'Pred praznikom naših otrok.' Slovenski poročevalec 10(302), 27. 12., str. 2. 1949c 'Majdina novoletna jelka.' Slovenski poročevalec 10(1), 1. 1., str. 7. 1949č 'Pionirji in cicibani mesta Ljubljane!' Slovenski poročevalec 10(306), 31.12., str. 1. 1950 Ńaši pionirji in cicibani praznujejo novoletno jelko.´ Slovenski poročeva- lec 11(1), 1. 1., str. 2. 1952a 'Novoletna jelka v naši družini.' Slovenski poročevalec 13(305), 27. 12., str. 5. 1952b 'Dedek Mraz, ne pozabi na malega Tinčka.' Slovenski poročevalec 13(308), 30. 12., str. 4. 1952c 'Prišel je Dedek Mraz iz Zlatorogovega kraljestva.' Slovenski poročevalec 13(304), 25. 12., str. 4. 1952č 'Novoletna jelka v Polju.' Slovenski poročevalec 13(304), 25. 12., str .4. 1952d 'Novoletna jelka v Apaški kotlini.' Slovenski poročevalec 13(304), 25. 12., str. 4. 1952e 'Naši kraji svojim otrokom.' Slovenski poročevalec 13(308), 30. 12., str. 4. 1952f 'Kako bodo praznovali Novoletno jelko v Kočevju in drugih krajih.' Slo- venski poročevalec 13(306), 28. 12., str. 4. 1952g 'Pozdravljeni, dolenjski pionirji!' Slovenski poročevalec 13(306), 28. 12., str. 4. 1952h 'Novoletna jelka v Stični.' Slovenski poročevalec 13(306), 28. 12., str. 5. 1952i 'Hrastniški in trboveljski pionirji bodo obiskali Ljubljano.' Slovenski po- ročevalec 13(306), 28. 12., str. 4. 1952j 'Dedek Mraz za šolsko mladino v Mozirju.' Slovenski poročevalec 13(306), 28. 12., str. 4. 1953a 'Tudi v novomeškem okraju bo imel Dedek Mraz obilo posla.' Slovenski poročevalec 14(305), 27. 12., str. 10. Janez Bogataj 246 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 246 22.10.2019 11:03:47 1953b 'Priprave na Novoletno jelko v koprskem okraju.' Slovenski poročevalec 14(303), 25. 12., str. 8. 1953c 'Dedek Mraz na Goriškem.' Slovenski poročevalec 14(308), 30.12., str. 6. 1953č 'Prvi nastop Dedka Mraza v Celju.' Slovenski poročevalec 14(308), 30. 12., str. 6. 1957a 'Prišel je dedek Mraz.' Slovenski poročevalec 18(303), 28. 12., str. 2. 1957b 'Lokomotiva greje dedka Mraza.' Slovenski poročevalec 18(304A), 28. 12., str. 6. 1957c 'Novoletno praznovanje v Zasavju.' Slovenski poročevalec 18(303), 27. 12., str. 4. 1957č 'Novoletna praznovanja po Sloveniji.' Slovenski poročevalec 18(304), 28. 12., str. 6. 1957d 'Prišel je dedek Mraz.' Slovenski poročevalec 1(304), 28. 12., str. 2. 1958 'Pohod Dedka Mraza po vsej Sloveniji.' Slovenski poročevalec 19(305), 30. 12., str. 2. 1980 'Pozor, pozor!!!' Žlamprtek: List študentov etnologije na Filozofski fakul- teti v Ljubljani 1(1): 4. 1986 'O kostumu dedka Mraza (po upodobitvi akad. slikarja M. Gasparija).' Glasilo Društva prijateljev mladine, februar, str. 27. Bogataj, Janez 1998 Smo kaj šegavi?: Leto šeg in navad na Slovenskem. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. 2000 Maksim Gaspari: Bogastvo razglednic. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2011 Slovenija praznuje: Sodobne šege in navade na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bogunovič, Branko 1957 'Dedek Mraz v Pekingu.' Slovenski poročevalec 18(306), 29. 12., str. 3. Bon, Jože 1948 'Igrajte se in bodite veseli.' Slovenski poročevalec 9(2), 3. 1., str. 3. Gabrič, Aleš 1997 'Ponekod pa je bila izvedena novoletna jelka šele na intervencijo tamkajšnjih komitejev partije.' V: Historični seminar II. Oto Luthar in Vojislav Likar, ur. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. Str. 109–21. J. Č. 1946 'Obdaritev otrok na Brdu.' Slovenski poročevalec 6(199), 11.12., str. 6. Ovsec, Damjan J. 2000 Trije dobri možje: Resnična zgodovina svetega Miklavža, Božička in dedka Mraza. Ljubljana: Kmečki glas. Židov, Nena 2016 'Oris prvih let praznovanja novoletne jelke v Sloveniji: Od množične- ga otroškega do družinskega praznika.' Etnolog 26 (77): 103–25. 247 Novoletna jelka in dedek Mraz Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 247 22.10.2019 11:03:47 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 248 22.10.2019 11:03:47 Od bedaka do junaka: Alpinist* Jernej Habjan 6* ALPINIST, FOLKLORNI JUNAK PAR EXCELLENCE Alpinist je popoln folklorni junak. Če je folklorni junak tisti, ki presto- pi prepovedano mejo in zato ponarodi, je alpinist pač folklorni junak par excellence. V obeh primerih, tako pri folklornem junaku kakor pri alpinistu, je prestopanje prepovedanih meja konstitutivno. Ko Vladi- mir Propp našteje 31 mogočih dejanj čarobne pravljice, v resnici zgolj popiše junakovo prečkanje meje (Propp 2005: 39–76). Tovrstna kon- ceptualna redukcija je implicirana že v slavni Lévi-Straussovi kritiki * Razprava je nastala v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pri raziskovalnem projektu Alpinistična literatura: Slovenija in onkraj (J6-1808, 2019– 2022), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejav- nost Republike Slovenije. 249 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 249 22.10.2019 11:03:47 Proppa (Lévi-Strauss 2005: 221–55), eksplicitna pa je pri nekoliko manj slavni Lotmanovi opredelitvi sižeja kot takega; ker je ta opredeli- tev malo manj slavna, jo kaže tudi navesti: [N]ujne sestavine vsake zgodbe [so]: 1) semantično polje, razdeljeno na dve podmnožici, ki se vzajemno dopolnjujeta; 2) meja med tema podmnožicama, ki je v normalnih razmerah neprepustna, v tem pri- meru (sižejski tekst zmeraj govori o tem primeru) pa postane prepu- stna za junaka delovalca; 3) junak delovalec. […] V odnosu do meje sižejskega (semantičnega) polja je delovalec tisti, ki jo premaguje, meja pa je v odnosu do njega ovira. […] Pri tem ni po- membno, ali so to »škodljivci« v čarobni pravljici, valovi, vetrovi in morski tokovi, ki so sovražni Odiseju, lažni prijatelji v pikaresknem romanu ali lažni dokazi v kriminalnem romanu: kar zadeva struktu- ro, imajo vsi enako funkcijo – prehod iz enega semantičnega polja v drugega […] onemogočijo […] za vse razen za delovalca v tem posa- meznem primeru (mogoča je tudi drugačna, posebna oblika sižeja: delovalec umre ali iz kakšnega drugega razloga »izstopi iz igre«, ne da bi premagal mejo). (Lotman 2010: 304) Katera ovira je višja od Himalaje? In kje je možnost »izstopa iz igre« večja kakor v Himalaji? In res, po Reinholdu Messnerju (2006) so alpinisti preskuševalci meja nemogočega, po Lionelu Terrayju (1974) pa osvajalci nekoristnega sveta. Nič čudnega, torej, da je Terray leta 1965 dejansko »izpadel iz igre« na masivu Vercors in da se Mes- sner najbolj sramuje tega, da ni nikoli izpadel. »Tako kot boj z zmajem simbolizira težave na poti do notranjega spoznanja, boj med dobrim in zlim – podobno sekularno osvajanje gora uteleša junaška dejanja premagovanja ovir« (Šaver 2005: 228). Se pravi, kakor folklorni junak alpinist prestopa prepovedano mejo, na cilju pa vstopi v folkloro. ALPINISTIČNA LITERATURA, PONARODELOST BREZ KANONA Toda kaj imam v mislih s folkloro? Naj navedem dve trditvi iz nedavne šte- vilke najstarejše slovenske še izhajajoče revije. Najprej zgodovinar knjige: Pohodniška in alpinistična literatura imata pri nas bogato, celo ča- stitljivo tradicijo. Še več; posamične domače knjige, kot je denimo Zaplotnikova Pot, so 35 let po izidu in po 40 tisoč prodanih izvodih prišle do takšnega statusa ponarodelosti, da jih niti ni potrebno več tiskati in izdajati v integralni, celotni različici, temveč so dovolj že izseki iz nje. (Rugelj 2017) Jernej Habjan 250 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 250 22.10.2019 11:03:48 Nato pa še literarni zgodovinar: Razvajeni z internetom gremo za definicijo planinskega leposlovja najprej gledat tja. Sicer pa kam drugam niti ne moremo. Z izjemo leksikona Slovenska književnost, ki vsebuje geslo alpska poskočnica za kitično obliko in geslo planinska povest (prispeval ga je pisec tegale prispevka), tiskani literarni leksikoni in enciklopedije namreč ne po- znajo nič takega, kar bi se začenjalo na planinski, gorniški ali alpini- stični, ne v slovenščini ne v drugih jezikih. Na spletu se med zadetki na vrhu znajdeta wikipedijski gesli planinska literatura in planinska povest, ki so ju tja postavile študentke na ljubljanski slovenistiki. Slo- venska gesla so primerno izhodišče za razgledovanje po podobnih pojavih v drugih jezikih. Začuda pa v drugih jezikih ni najti ustreznic tema dvema slovenskima pojmoma. (Hladnik 2017: 4) Tako Samo Rugelj govori o ponarodelosti slovenske alpinistič- ne literature, Miran Hladnik pa o neraziskanosti te literature. Če trdi- tvi povežemo, torej dobimo naslednji paradoks: alpinistična literatura je eden najbolj branih literarnih žanrov, a tudi eden najmanj raziska- nih. Skratka, ponarodelost brez kanona. To bi lahko bila minimalna opredelitev folklornosti alpinistične literature: alpinistična literatura je folklorna v tem, da je ponarodela, ne da bi ji pri tem pomagal šol- ski aparat. Tako nekako, kakor so brez pomoči institucij ponarodeli predmeti s seznama »ABC predmetov« iz kataloga nedavne razsta- ve o socialistični Sloveniji (Jurjavčič in Strlič 2016: 21–76), kjer črko š zaseda »šotor«, ki je leta 1979 dajal prvi jugoslovanski odpravi na Everest »platneni dom na najvišji gori« in ki je bil kot takšen podob- no priljubljen kakor npr. »televizor 'Minirama'«, »uniforme SMB«, » Vesna«, » Zvitorepec« in »žoga«, če omenim samo predmete, ki na seznamu sledijo »šotoru«. Toda ta zveza ponarodelosti in nekanoničnosti ne govori le o fol- klornosti alpinistične literature; še pomembnejša je ta zveza zato, ker je protislovna, pojasnjevanje protislovij pa je naloga sleherne znanosti, ne le folkloristike. Od kod torej to protislovje med ponarodelostjo in neka- noničnostjo alpinistične literature? Kako je mogoče, da je alpinistična literatura eden najbolj branih žanrov, hkrati pa eden najmanj raziskanih? ALPINIZEM, ŠPORT SMRTI IN LITERATURE Še več, kako je mogoče, da je ponarodela alpinistična literatura aka- demsko tako marginalna, ko pa je alpinizem ne le najsmrtonosnejši šport, ampak tudi najbolj literaren; ne le najbolj fizičen, temveč tudi Od bedaka do junaka: 251 Alpinist Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 251 22.10.2019 11:03:48 najbolj metafizičen? Pojasnjevanje protislovja ponarodelosti brez ka- noničnosti torej začenjamo z novim protislovjem: šport, ki vzame naj- več življenj, da največ avtobiografij. Še več, alpinizem je edini šport, kjer avtobiografije ne sme napisati t. i. ghost-writer, ampak dejanski alpinist, hkrati pa je ta dejanski alpinist ob izidu knjige že sam pogosto ghost. O Šraufovi knjigi Veliki dnevi Pavle Kozjek na notranjem zavihku pravi: »Žal je ni dokončala njegova roka, tako kot se ni uresničila njegova velika želja splezati na vrh Dhaulagirija« (Belak - Šrauf 1997). A tudi Kozjekove knjige, Življenje alpinista, ni dokončala njegova roka: »Načrta, da bi o svojih vzponih napisal knjigo […], ni nikoli uresni- čil; ko se je zanjo le odločil, mu je namero in življenje prekinil varljivi snežni greben« (Žiberna 2009). Messner je osvojil 14 osemtisočakov in napisal več kot 80 knjig. Messnerjev občasni soavtor Viki Grošelj je osvojil deset osemtisočakov in napisal že skoraj 20 knjig. Nejc Za- plotnik, ki ga je Grošelj izkopal iz ledu, Messner pa počastil s prvim obiskom Grošlja in z omembo nesreče v predgovoru k tedaj novi izdaji knjige Hermanna Buhla (Messner 1984: 7), je osvojil tri osemtisočake in napisal desetkrat ponatisnjeno knjigo. Tomaž Humar je preplezal štiri stene osemtisočakov in napisal dvakrat ponatisnjeno knjigo, pred- govor pa je prispeval Messner. H knjigi Pavleta Kozjeka, ki je osvojil pet osemtisočakov, pa je krajši zapis med drugimi prispeval Grošelj, ki mu Humar pravi »nesojeni slovenski Messner« (Humar 2001: 63). ALPINISTIČNA LITERATURA, ŽANR JUNAKOV IN ŽIVLJENJA A to je le ena stran zgodbe. Kajti medtem ko alpinizem jemlje življenja in daje avtobiografije, te avtobiografije same dajejo življenja. Knjige o alpinizmu porajajo ne le nove knjige o alpinizmu, pač pa tudi nove al- piniste. Se pravi, avtorji alpinističnih knjig ne porajajo le novih avtor- jev, temveč tudi nove junake. Pojav je tako pogost, da lahko ostanemo pri že omenjeni nedavni številki Planinskega vestnika, pa najdemo pri- mer; takole namreč začne svoj prispevek Igor Mezgec: Pot v gore in stene so mi odprle knjige. […] Kugy in Avčin sta osebno potrdila, da je v gorah še lepše kot v otroških sanjah. Kot najstnik sem tako prebral vse, kar sem našel na hribovski polici v mestni knjižnici. Heckmair in Buhl sta s strašljivimi prigodami v strmih stenah priprla vrata tudi bolj junaškemu doživljanju tega sveta. (Mezgec 2017) Onkraj nedavne številke Planinskega vestnika pa lahko rečemo takole: brez Bertoncljeve knjige ni Staneta Belaka - Šraufa (temveč Jernej Habjan 252 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 252 22.10.2019 11:03:48 zgolj Stane Belak), brez Šraufa ni Humarja, brez Humarjeve knjige pa ni Messnerjevega predgovora k njeni prvi izdaji (Messner 2001) in pripisa k njeni posthumni izdaji (Messner 2010). A tudi Messnerja ni brez Buhlove knjige, prav tako ne Zaplotnika, brez Zaplotnikove knjige Pot pa ni Silva Kara, Marka Prezlja, že omenjenega Humarja in Grošljeve spremne besede k njeni spominski izdaji (Grošelj 2009b). A tudi Grošlja ni brez že omenjene Buhlove knjige, prav tako ne Kozjeka, brez Kozjekove knjige pa ni Grošljevega zapisa k njej (Grošelj 2009a). Navsezadnje brez Hedinovih knjig ni Heinricha Harrerja , brez Harrer- jeve knjige ni Joea Simpsona in Messnerja, brez Messnerja pa ni kipca Messners Felsenland (Messnerjev skalnati svet), ki ga je iz knjig naredil Guy Laramée in je razstavljen v Messnerjevem muzeju Corones. Kipec Messners Felsenland (Messnerjev skalnati svet), ki ga je Guy Laramée leta 2014, ob Messnerjevem 70. rojstnem dnevu, ustvaril iz dvanajstih zvezkov Meyerjevega leksikona ( Meyers Lexikon) iz let 1924–1935, razrezanih in spojenih v obliki južnotirolske gorske skupine Geislerspitzen, na katero se je Messner povzpel pri petih letih (Sammlung Reinhold Messner , Messner Mountain Museum; z dovoljenjem JHB Gallery, New York; © Guy Laramée. Foto: arhiv Guy Laramée ). Messnerjev gorski muzej Corones, ki na vrhu južnotirolske gore Kronplatz razstavlja del zbirke Reinholda Messnerja ; v kvadrasti vitrini desno spredaj kipec Messners Felsenland (foto: Oskar Da Riz ). Od bedaka do junaka: 253 Alpinist Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 253 22.10.2019 11:03:49 Če naj začnemo na začetku slovenskega himalajizma, ne more- mo mimo dejstva, da je prvi Slovenec v Himalaji tudi avtor prve slo- venske himalajistične knjige. Leta 1956 je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu izdala knjigo Dinka Bertonclja Dhaulagiri: Slovenec v argentinski odpravi na Himalajo. A ne moremo niti mimo omembe te knjige v knjigi prvega Slovenca na vrhu osemtisočaka, Šraufa, ki takole začne poglavje o gori svojega življenja: Že od vsega začetka, ko sem prvič bral o argentinski odpravi na Dhaulagiri in tako dobil prvo informacijo o Himalaji, se drži zgod- be »Dhaulagiri« grenak priokus nečesa nedosegljivega. Argentinci, ki niso dosegli vrha, so »plačali« svoj poskus v severni steni z ži- vljenjem vodje odprave Ibañeza. Zgodba in z njo gora sta mi sedli v srce, čeprav mi takrat ni prišlo niti na misel, da se bom kdaj tudi sam loteval te, celo za himalajske pojme tako muhaste, a čudovite gore. (Belak - Šrauf 1997: 123) Obsedenost z Daulagirijem je Šrauf prenesel tudi na svojega za- dnjega »mucka«, Tomaža Humarja, ki si je z dejanskim vzponom na Daulagiri, kot rečeno, prislužil predgovor samega Messnerja, potem ko je po vrnitvi izdal lastno knjigo. Takole o tej obsedenosti pravi sam Hu- mar: »Mene, Bertonclja pa Šraufa druži knjiga: Šrauf je vstajal in spat hodil z Bertoncljevo knjigo« (Božić 2010: 2’08”–2’16”). Če se Humar ne moti in če je torej Bertoncljeva knjiga Dhau- lagiri resnično povezala prvake slovenske himalajistike treh generacij, lahko o neki poznejši knjigi rečemo, da je povezovala ne le medgenera- cijsko, pač pa tudi v neki izjemni generaciji. V mislih imam Zaplotni- kovo knjigo Pot, ki je bila »nekakšna biblija za mlade plezalce« že v Prezljevi generaciji (Prezelj 2008), v kateri je, kot bomo kmalu videli, navdihovala celo tako različna alpinista, kot sta bila Karo in Humar. Humar je sicer priznaval svoj alpinistični dolg ne le Bertoncljevi knjigi, temveč alpinistični literaturi kot takšni, prav tako npr. Tomo Česen in Igor Škamperle: »Vse knjige o gorništvu, ki so bile na voljo, sem zlil vase. Ob popoldnevih sem hodil gore boječe občudovat,« be- remo na začetku Humarjeve knjige (2001: 18); »Uspešna jugoslovan- ska odprava v južno steno Makaluja (8463 m) leta 1975, film, ki mu ne vem več naslova, ter nekatere knjige alpinistov, ki so me prepričali s svojimi zgodbami – to so bili morda glavni razlogi, zaradi katerih sem dokončno začutil, da bi bila to prava stvar,« izvemo na začetku Česno- ve knjige (1990: 18); »Ob [...] [gorniški literaturi] sem občutil, kako se v moji notranjosti sproži duhovni stik, ko se človek sreča s svojo mejo, kjer torej išče smisel svojega tveganja. Tega sem našel v gorah,« pa se glasi eno od Škamperletovih priznanj Dušanu Jelinčiču (po Stro- jin 1999: 161). A podobno že legendarni vodja odprav te generacije Jernej Habjan 254 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 254 22.10.2019 11:03:49 Tone Škarja takoj po uvodnem poglavju obsežne knjige Po svoji sledi z značilno natančnostjo popiše alpinistične spise, ki so ga navdušili za alpinizem (Škarja 2011: 10–2). Seveda pa je literatura vodila alpiniste v gore, še preden so pre- segli domače Alpe. O tekstih Klementa Juga je Tomo Virk nedavno zapisal, da so jih alpinisti »prebirali še desetletja in v njih našli navdih ne le za gorniško pisanje, temveč tudi za alpinistične podvige« (Virk 2014: 364), pri tem pa ni prezrl, da je tudi Jugovo plezanje poganjala zgodba, in sicer pripovedovanje Zorka Jelinčiča o vzponu na Triglav, ki je v Jugu »sprožilo neko vzmet«, tako da je »tudi sam […] sklenil osvojiti najvišji slovenski vrh« (nav. delo: 335). Ko je torej nekako na trenutnem koncu te verige literarnih vpli- vov na slovenski alpinizem tudi Humar napisal knjigo, je kratek pred- govor prispeval sam Messner, tedaj že avtoriteta zgodovine alpinizma. A tudi Messnerjev alpinizem bi bil bržkone bistveno drugačen, če mu mati ne bi že kot otroku brala legend o Georgeu Malloryju (Messner 2006: 148–9), Alfredu F. Mummeryju (Nickel 2012: 9’34”–10’21”) in že omenjenem Buhlu, čigar ime in vzponi so Messnerja očarali, še preden je bral o njih (Messner 1984: 7). Toda Buhl je poleg imena in pionirskih himalajskih vzponov za- pustil tudi knjigo Achttausend drüber und drunter, ki je v slovenščino in mnoge druge jezike prevedena kot Nanga Parbat. Ta knjiga pa je k alpinizmu zavezala bralstvo po vsem svetu, pri nas morda najneposre- dneje Kozjeka – »Knjigo sem prebral brez predaha […] in s pobožno željo, da mi bo nekoč[,] 'ko bom velik'[,] dano doživeti vsaj delček opi- sanega« (Kozjek 2005: 7) – in predvsem Grošlja: Knjiga je biblija svetovnega alpinizma. Tako zame kot za številne mla- de plezalce po svetu je bila pravo razodetje. Hermann Buhl je imel tak vpliv na svetovni alpinizem, kot ga je imel pozneje le še Reinhold Messner. V slovenskem prostoru pa bi mu ob bok lahko postavili Nej- ca Zaplotnika. (Grošelj 2015: 74) Nič čudnega ni torej, da Buhlovo knjigo poleg knjig Anderla Heckmairja, Mauricea Herzoga in Juliusa Kugyja kot odločilen mla- dostni vpliv omenja tudi sam Zaplotnik: Požiral sem Buhlov Nanga Parbat, Tri zadnje probleme Alp, Kugyja, Herzogovo Annapurno, in te knjige so me popolnoma zastrupile. Preselil sem se v kožo junakov, ki so za ceno svojih življenj osvajali prepadne stene in najvišje gore sveta. To je bilo nekaj za mojo raz- burkano dušo. Spraševal sem, kako in kaj[,] in pot me je privedla na alpinistični odsek. (Zaplotnik 1981: 13) Od bedaka do junaka: 255 Alpinist Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 255 22.10.2019 11:03:49 In prav tako ni nič čudnega, da, kakor smo že videli, svoj dolg Buhlu izraža tudi Messner. Vendar je Messner podobno zadolžen vsaj še pri Hedinu in Harrerju: »Bral sem Heinricha Harrerja in Svena Hedina. Odtlej sem vedno hotel iti tja« (po Vogelnik 1983: 131–2). Toda nekaj zelo po- dobnega je o Hedinu rekel sam Harrer; v intervjuju z Anke Dürr in Wolfgangom Höbelom ob hollywoodski ekranizaciji njegove kultne knjige Sedem let v Tibetu je povedal: »Že kot deček sem prebral knjige Svena Hedina o njegovih popotovanjih po Tibetu; kot študent geo- grafije v Gradcu sem doživel tudi Hedinovo predavanje – in postalo mi je jasno, da moram odpotovati v to deželo« (Harrer 1997: 148). Omenil pa sem že odločilnost Harrejeve druge kultne knjige, Beli pajek: Zgodovina Eigerjeve severne stene, za plezanje Joea Simpsona (Osmond 2007: 1’10”–1’30”), ki je tudi sam napisal izjemno vplivno knjigo Dotik praznine, potem ko je kot plezalec nehote skoraj ponovil najsrhljivejšo zgodbo Belega pajka. Značilna sta tudi tale incipita, ki bi bila lahko popolnoma iden- tična, če ne bi prvega napisal opazovalec in drugega zmagovalec osva- janja Everesta: Bil sem še deček, ko so si na vse kriplje prizadevali osvojiti najvišjo goro na svetu. In kot dečku mi je, medtem ko sem s tesnobo požiral poročila o tem, razbijalo srce. Prevzemala so me bolj kot najbolj raz- burljiva karlmayarica. Vendar sta bila Mount Everest (8848 m) in boj Angležev za vrh v nekem tako daljnem, nedosegljivem svetu, da mi še na misel ni moglo priti, da bom kdaj to velikansko himalajsko goro videl na svoje oči ali jo celo doživel. (Hiebeler 1981: 7) Kot mladenič sem bil velik sanjač; požiral sem pustolovske knjige in hodil na dolge samotne sprehode z glavo v oblakih. Niti pomislil ni- sem na to, da so pred mano številni razburljivi izzivi in da bom sčaso- ma prejel kopico priznanj in nagrad. (Hillary 2000: 11) Pokušino odlomkov iz alpinističnih knjig o formativnih alpini- stičnih knjigah pa naj sklene izjava Kurta Diembergerja iz leta 1989 o knjigi Erica Shiptona Blank on the Map (Belina na zemljevidu), ki je Di- embergerja podobno obsedla s K2, kakor je, kot smo videli na začetku te pokušine, Bertoncljeva knjiga obsedla Šraufa z Daulagirijem; Diem- berger, ki je zadnji videl velikega Buhla, takole pravi o Shiptonovi knjigi: Knjiga, ki sem jo pred leti odkril v svoji knjižnici in s katero se je vse začelo. Še danes je zame uganka, kako sem dejansko prišel do te knjige. […] Če ne bi bilo te knjige, se ne bi nikdar odpravil na severni greben K2 in sam K2 ne bi niti postal moja sanjska gora. (Diemberger 2014: 45) Jernej Habjan 256 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 256 22.10.2019 11:03:50 ALPINIZEM IN NJEGOVA LITERATURA, ŠPORT IN ŽANR LJUDSTVA Messner ni edini mednarodno bran pisec o slovenskih alpinistih; in Samo Rugelj ni edini pisec o ponarodelosti Zaplotnikove Poti. Ko se je Kanadčanka Bernadette McDonald lotila zgodovine slovenskega al- pinizma, je za rdečo nit izbrala prav Pot in Zaplotnika, »človeka, ki je s svojo knjigo povezal slovenske alpiniste« (McDonald 2016: 9). V Slovencih Bernadette McDonald najde »narod, čigar pripadniki se morajo povzpeti na najvišjo goro države, če želijo biti pravi Slovenci« (nav. delo: 8); v slovenskih plezalcih pa najde skupnost, katere pripa- dniki morajo prebrati Pot: »Čeprav oba Slovenca in plezalca, si je tež- ko predstavljati dva posameznika, ki bi si bila manj podobna kot Silvo Karo in Tomaž Humar. Silvo, redkobeseden pragmatik, in Tomaž, ro- mantičen sanjač. A vseeno sta oba do te knjige in njenega avtorja čutila globoko spoštovanje« (nav. delo: 10). Če oboje povežemo, lahko re- čemo, da morajo Slovenci splezati na določeno goro, slovenski plezalci pa prebrati določeno knjigo – in ne nasprotno, kakor bi pričakovali od nacionalno zamišljene skupnosti na eni strani in od alpinistične sku- pnosti na drugi. Se pravi, po eni strani alpinizem jemlje življenja in daje avto- biografije, po drugi pa te avtobiografije same dajejo življenja. Pisanje je tu po eni strani medij smrti, po drugi pa medij prihodnjega življe- nja. Po prvi je smrt posrednica med živimi. Posreduje med alpinisti in vdovami njihovih soplezalcev, ki pogosto sklenejo nekakšen novo- dobni leviratski zakon, kjer v izvirni, starodobni različici brat umrlega oženi njegovo vdovo: tako se Edmund Hillary poroči z June, vdovo svojega soplezalca Petra Mulgrewa; Conrad Anker z Jennifer, vdovo svojega soplezalca Alexa Lowa; Tomaž Jamnik z Mojco, vdovo svojega soplezalca Zaplotnika; Humar pa s Sergejo, dekletom svojega pone- srečenega soplezalca Danila Goloba. A smrt seveda še pogosteje kakor med alpinisti in vdovami njihovih soplezalcev posreduje med samimi živečimi alpinisti: Zaplotnik je nekakšen izginjajoči posrednik ne le med Jamnikom in Mojco Zaplotnik, temveč tudi med Messnerjem in Grošljem: ko umre, Messner že v Himalaji pohiti izreč Grošlju sožalje, kar je prvo srečanje med poznejšima soavtorjema. Po drugi strani pa je smrt posrednica med umrlimi in živeči- mi alpinisti: kakor smo videli, mnogi postanejo alpinisti pod vplivom knjig alpinistov, ki neizogibno pišejo o svoji smrti in ki so ob izidu knjig pogosto tudi zares mrtvi. Prihodnji alpinist seveda noče posta- ti mrtev alpinist, temveč alpinist, vreden dediščine mrtvega alpinista, vreden članstva v skupnosti alpinistov. Zato ga pogosto formira knjiga Od bedaka do junaka: 257 Alpinist Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 257 22.10.2019 11:03:50 o alpinistu, ki ni alpinist, kakršen bi rad postal bralec sam, ampak alpi- nist, v imenu katerega bi bralec rad postal alpinist. Viki Grošelj in Reinhold Messner v Katmanduju aprila 1983 (foto: Viki Grošelj, avtorjev arhiv). Razloček med drugim, s katerim se identificiram, in drugim, v imenu katerega se identificiram z nekom ali nečim, je, freudovsko reče- no, razlika med idealnim jazom in idealom jaza, razlika med imaginar- no in simbolno identifikacijo, med, lacanovsko zapisano, i(a) in I(A): [I]maginarna identifikacija je identifikacija s podobo, v kateri smo si všeč, z likom, ki predstavlja, »kar bi radi bili«, simbolna identifika- cija pa je identifikacija s samim mestom, od koder se gledamo, da se vidimo v obliki, v kateri smo si všeč. Ko smo v vsakdanu fascinirani z likom imaginarne identifikacije, praviloma spregledamo prav to sim- bolno točko-potezo v Drugem, od koder se gledamo, da smo si všeč v imaginarni podobi. […] Na kar pri tem seveda ne smemo pozabiti, je dejstvo, da je i(a) že podrejen I(A), t.j. da je simbolna identifikacija (točka, od koder se gledamo) tista, ki dominira in določa lik, v kate- rem smo si všeč. (Žižek 1988: 125–7) Alpinista torej formira knjiga o idealu jaza: knjiga o plezalcu, v imenu katerega bi bralec rad postal plezalec. Alpinistična knjiga pri- kazuje ideal jaza bralstva, ne pa idealnega jaza bralstva, ki ga prikazuje roman, ki je po Benedictu Andersonu skupaj s časnikom glavni medij zamišljanja nacionalne skupnosti (Anderson 2007: 27–57). Zato al- pinistična knjiga v nasprotju z romanom in časnikom ni medij zami- šljanja nacionalne skupnosti, ampak medij zamišljanja skupnosti, ki je nacionalna zgolj potencialno. Njeno potencialno imaginarno identi- fikacijo z nacionalno zamišljeno skupnostjo namreč naddoloča njena simbolna identifikacija z alpinistično zamišljeno skupnostjo. Jernej Habjan 258 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 258 22.10.2019 11:03:50 V tej razliki med posnemanjem junaka nacionalnega romana in delovanjem v imenu junaka alpinistične avtobiografije pa nemara že tiči vir uvodnega paradoksa, da je alpinistična literatura med najbolj branimi in hkrati najmanj raziskanimi žanri. Raziskovanja je namreč še zmerom deležna predvsem t. i. narodotvorna književnost, ki pa je se- veda vse kaj drugega kakor literatura, ki bralstvo navdihuje k dejanjem, vrednim Terrayjevih alpinističnih »osvajalcev nekoristnega sveta«. Kljub več kot očitni narodotvornosti tako alpinizma kakor literature je alpinistična literatura očitno preveč sokratska, preveč kvari mladino, da bi bila sprejeta v nacionalni kanon; preveč sokratska – in premalo estetska v nacionalnokanoničnem pomenu esteticizma, ki ga analizira Rastko Močnik (2006: 7–9, 51, 219–26), prakticirajo pa v zvezi z alpi- nistično literaturo npr. Martina Kopf (2016: 138–44), Miran Hladnik (2011: 147) in Tomo Virk (2017: 8–9). Tako iz alpinističnega kakor iz kanoničnega teksta je avtor si- cer odsoten, a le v prvem primeru je ta odsotnost tematizirana kot ju- nakova potencialna ali aktualna smrt, zaradi katere bralstvo ne more delovati po junakovih sledeh, temveč le v njegovem imenu. Prav zato je avtor alpinističnega teksta kanonično odsoten ne samo iz sveta bral- stva, ampak paradoksno tudi iz samega kanona. Ta paradoks bo vztra- jal, dokler ga ne pojasnimo, k čemur je literarna veda poklicana že kot znanstvena praksa pojasnjevanja protislovij. S tem pa bo nemara lite- rarna veda odpravila tudi lastno pomanjkljivost, na začetku omenjeno neraziskanost enega najbolj branih književnih žanrov. Tako kakor kanonična literatura poraja ne le novo kanonično literaturo, ampak tudi nove pripadnike nacije, knjige o plezanju po- rajajo ne le nove knjige o plezanju, temveč tudi nove plezalce. Avtor v alpinistični literaturi torej ne poraja samo novih avtorjev, pač pa tudi nove junake. A ti junaki niso nacionalni junaki, temveč ljudski junaki, kot takšni pa so potencialno internacionalni junaki; alpinistična sku- pnost je ljudska skupnost, ki bolj kakor na nacijo spominja na inter- nacionalo. Ideja t. i. evropske naveze je, kot poroča Harrer v slovitem Belem pajku, vzniknila takoj po drugi svetovni vojni: Tu bi se rad spomnil moža, ki je prvi izrekel lepo misel o »evropski navezi«, italijanskega, v Švici živečega gornika in časnikarja, Guido- na Tonelle. Te besede je povedal leta 1946 in zaklical jih je v času, ko ni še nihče mislil na spravo, ko sta svet še pretresala sovraštvo in gnev nad vojno in njenimi povzročitelji: »Gorniška dejavnost se vzdiguje visoko nad vsakodnevnimi vprašanji, visoko nad narodi. Gorniki so bratje. Vsi skupaj so ena naveza!« (Harrer 1984: 131) In res, bralci Poezij postanejo dobri Slovenci, bralci Poti pa do- bri plezalci. Od bedaka do junaka: 259 Alpinist Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 259 22.10.2019 11:03:50 REFERENCE Anderson, Benedict 2007 (1983) Zamišljene skupnosti: O izvoru in širjenju nacionaliz- ma. Nova, razš. izd. Ljubljana: Studia humanitatis. Belak - Šrauf, Stane 1997 Veliki dnevi. Ljubljana: Sidarta. Božić, Stipe 2010 Dhaulagiri. Ljubljana: RTV Slovenija. Dostopno na: , 5. 10. 2019. Česen, Tomo 1990 Sam. Radovljica: Didakta. Diemberger, Kurt 2014 K2: Traum und Schicksal. München: Piper. Grošelj, Viki 2009a 'Beg z gore.' V: Pavle Kozjek, Življenje alpinista. Radovljica: Di- dakta. Str. 85–7. 2009b 'Spremna beseda.' V: Nejc Zaplotnik, Pot: Ilustrirana spominska izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 206–15. 2015 40 let mojih soočanj s Himalajo. Ljubljana: Delo. Harrer, Heinrich 1984 (1959) Beli pajek: Zgodovina Eigerjeve severne stene. Maribor: Obzorja. 1997 '“Ich wollte nie weg aus Tibet“', Der Spiegel, 3. 11., str. 146, 148, 150–52. Spletni vir: , 5. 10. 2019. Hiebeler, Toni 1981 (1974) Pustolovščina Everest: Skozi šerpovsko deželo k Čomolongmi. Maribor: Obzorja. Hillary, Edmund 2000 View from the Summit. London: Corgi Books. Hladnik, Miran 2011 'In ko odložim knjigo, ---.' V: Vladimir Habjan, Čez rob. Ljublja- na: Planinska zveza Slovenije. 2017 'Od Viženčarja do Zlatega zoba: Definicija in zgodovina planinskega le- poslovja.' Planinski vestnik 117(1): 4–7. Humar, Tomaž 2001 Ni nemogočih poti. Ljubljana: Mobitel. Jurjavčič, Katarina in Nataša Strlič, ur. 2016 Nikoli jim ni bilo bolje?: Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Sloveniji. Ljubljana: Muzej novejše zgodo- vine Slovenije. Kopf, Martina 2016 Alpinismus – Andinismus. Stuttgart: J. B. Metzler. Kozjek, Pavle 2005 'Tine.' V: Tine Mihelič, Klic gora. Ljubljana: Sidarta. Str. 7–9. Lévi-Strauss, Claude 2005 (1960) 'Struktura in oblika: Razmišljanja o delu Vladimirja Proppa.' V: Vladimir J. Propp, Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia huma- nitatis. Str. 221–55. Lotman, Jurij M. 2010 (1970) Struktura umetniškega teksta. Ljubljana: LUD Literatura. McDonald, Bernadette 2016 (2015) Alpski bojevniki. Ljubljana: Sidarta. Jernej Habjan 260 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 260 22.10.2019 11:03:50 Messner, Reinhold 1984 'Geleitwort.' V: Hermann Buhl, Allein am Nanga Parbat und große Fahrten. Innsbruck: Steiger. Str. 7–8. 2001 'Velika zvezda iz majhne dežele.' V: Tomaž Humar, Ni nemogočih poti. Ljubljana: Mobitel. Str. 3. 2006 (2004) Življenje na skrajnih mejah: Avtobiografija: Reinhold Messner v po- govorih s Thomasom Hüetlinom. Tržič: Učila International. 2010 'Pripis.' V: Tomaž Humar, Ni nemogočih poti. Ljubljana: Sanje; Stahovi- ca: Humar – Third Eye. Str. 209. Mezgec, Igor 2017 'Zapis o iskanju vzornika.' Planinski vestnik 117(1): 29. Močnik, Rastko 2006 Julija Primic v slovenski književni vedi. Ljubljana: Sophia. Nickel, Andreas 2012 Messner. Warngau: Explorermedia. Osmond, Louise 2007 The Beckoning Silence. London: Darlow Smithson Productions. Prezelj, Marko 2008 'Inspirations, Part VI: Marko Prezelj.' Alpinist, 23. 4. Dostopno na: , 5. 10. 2019. Propp, Vladimir J. 2005 (1928) Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis. Rugelj, Samo 2017 'Prihodnost gorniške literature.' Planinski vestnik 117(1): 14. Strojin, Tone 1999 Gorništvo: Izbrana dela iz sociologije gorništva. Ljubljana: Tuma, Visoka šola za zdravstvo, Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Šaver, Boštjan 2005 Nazaj v planinski raj: Alpska kultura slovenstva in mitologija Trigla- va. Ljubljana: Založba FDV. Škarja, Tone 2011 Po svoji sledi: Alpe, Kavkaz, Himalaja. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. Terray, Lionel 1974 (1961) Osvajalci nekoristnega sveta: Od Alp do Annapurne. Ljublja- na: Državna založba Slovenije. Virk, Tomo 2014 Vebrov učenec: Primer Klement Jug. Osebnost, diskurz, legenda. Ljublja- na: LUD Literatura. 2017 'Privlačnost presegajoče sile v gorah: Posebnost gorniške literature.' Pla- ninski vestnik 117(1): 8–9. Vogelnik, France 1983 'Reinhold Messner.' V: Reinhold Messner, Na meji smrti. Mari- bor: Obzorja. Zaplotnik, Nejc 1981 Pot. Ljubljana: Cankarjeva založba. Žiberna, Marjan 2009 'Pavle Kozjek (1959–2008).' V: Pavle Kozjek, Življenje alpinista. Radovljica: Didakta. Str. 7. Žižek, Slavoj 1988 'Graf želje.' V: Želja in krivda: Filozofija skoz psihoanalizo / IV. Miran Božovič idr., ur. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo. Str. 121–40. Od bedaka do junaka: 261 Alpinist Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 261 22.10.2019 11:03:50 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 262 22.10.2019 11:03:50 Stvarno in imensko kazalo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 263 22.10.2019 11:03:50 A Bently, Peter 163, 188 Aarne, Antti 20, 90, 106 Berk, Ari 160, 188 advent 245 Bertoncelj. Dinko 254 Adžija, Maja 110 Bettelheim, Bruno 25, 31, 194, 201, 202 Aleksander II., ruski car 71 Bevc, Fedor 157, 158, 164, 165, 168, 169, Aleksander I. Karađorđević 81 170, 171, 172, 177, 179, 186, 187, 188 Aleksander Makedonski 40 Bevk, France 117, 119, 135 aleksandrinke 94 Beznik, Lovrenc 159, 166, 167, 169, 183, Aleksič, Jakob 81 185, 186, 190 alpinist 162, 259 Bhabha, Homi 134, 135 alpinizem 252, 255, 257 Biblija 148 Anderson, Benedict 258, 260 Bitenc, Janez 245 anima in animus 93, 95, 97 Blažević, Zrinka 120, 135 animizem 98 Bodkin, Maud 91, 106 animus in anima 94 Bogataj, Janez 26, 30, 223, 247 Anker, Conrad 257 Bognar, Andrija 111, 135 antemurale christianitatis 64 Bognar, Helena Ilona 111 antijunak 10, 211 Bogojavljenje. Glejte sveti trije kralji antroponim 115 Bogunovič, Branko 247 arhetip 15, 28, 35, 91, 92, 93, 95, 105 Bohanec, Franček 113, 135 folklorni 92 Bojc, Etbin 77, 85 in porabniška miselnost 105 Bonifačić Rožin, Nikola 43, 46, 120, instrumentalizacija 105 123, 135 personifikacija 93 Bonifačić, Ruža 120 politična aktualizacija 105 Bon, Jože 247 v ljudski pesmi in pripovedi 94 Bošković-Stulli, Maja 43, 47, 48, 55, arhetipizacija 90, 93, 95 114, 135 Artur, kralj 37, 90 božič 223, 228, 230, 242 Aškerc, Anton 53, 72, 84, 87 Božiček 30, 228, 242 Assmann, Jan 130, 131, 135 božični Jezušček 232 Atila 38 globalni 242 Avsenik Nabergoj, Irena 95, 106 obdarovalec 245 avtobiografija 252, 257, 259 Božić, Stipe 254, 260 Brezovnik, Miha 41, 55, 85, 95, 106 Brinar, Josip 70, 85 B Brown, Mary Ellen 106 babica Zima 231 Brunnbauer, Ulf 72, 85 Babič, Saša 29, 110, 191 Budinska gora 37 Babić, Vanda 135 Buhl, Hermann 252, 253, 255, 261 Babilonija 14 Bukovec, Avgust 206 Barac-Grum, Vida 116, 135 Burić, Antun 49, 115, 116, 135 Barbarossa, Friderik I. 69 Burke, Peter 146, 147, 154 Barnard, Alan 193, 202 Burns, Robert 17 Bartha, Elek 42, 54 Busić, Svetozar 235, 236, 243 Baš, Angelos 163, 188 Baskar, Bojan 30, 31, 181, 188, 195, 201, 202 C Bastian, Adolf 13, 92 Campbell, Joseph 10, 13, 15, 31, 48, 55, Batič, Stojan 51, 52 94, 106, 109, 113, 135, 187, 188, 191, 202 Batina, Klementina 135 Cankar, Ivan 53, 73, 85, 87, 119, 135 Batušić, Nikola 120, 135 Carlyle, Thomas 12, 16, 17, 18, 31, 33 Bauman, Richard 22, 30, 31 cesarstvo Bavčar, Igor 131 Avstrijsko 68, 69, 75 Bela IV., ogrski kralj 46 habsburško 116 Belak - Šrauf, Stane 252, 254, 256, 260 Nemško 71 Bendix, Regina 30, 31 Osmansko 71 Beneška republika 144, 148 Rimsko 71 Benfey, Theodor 13 Chevalier, Jean 162, 188 Coha, Suzana 120, 135 264 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 264 22.10.2019 11:03:51 Cohn, Norman 70 dediščina Connerton, Paul 130, 135 kulturna 30 Cotterell, Arthur 163, 188 demitizacija 28, 90, 94, 98, 105 Crnić, Alojz 118, 135 demiurg 16, 18, 19 Cromwell, Oliver 17 Dežman, Jože 182 176, 178 Diemberger, Kurt 256, 260 Cvetek, Franc 157, 163 difuzionizem 13, 14 Cvetek, Ivana 165, 190 Dobrač 37 Cvetek, Marija 29, 157, 158, 159, 160, Dolenc, Janez 41, 55 161, 162, 163, 164, 166, 168, 171, 175, 176, domoljubje 216 177, 178, 184, 186, 189 Donačka gora 37 Cveti. Glejte cvetna nedelja Douglas, William A. 82, 88 Dović, Marijan 11, 15, 16, 24, 31, 91, 106 drevo 35, 50, 53, 199 Č božična smreka 228 čarovnica 54 božično drevesce 228 Čater, Dušan 119, 136 novoletna jelka 228 Čaven 37 družba Černigoj, Franc 58 modernizacija 68 Česen, Tomo 254, 260 sredozemska 143, 146, 150 Čolović, Ivan 70, 85 tradicionalna 147 Čuden, Franc 160, 164, 166, 172, 176 država 142, 145 Čuden, Štefan. Glejte Kofčarjov Štefan Dukić, Davor 136 Čuden, Vincenc 171, 179 Dürr, Anke 256 Čufar, Mirko 167, 169, 170, 171, 172, Dylan, Bob 23 D E Dalmatin, Jurij 148 Ekmečić, Milorad 61, 62, 85 Danilović, Danijela 135 Eliade, Mircea 61, 70, 85 dan mrtvih. Glejte tudi vsi sveti El-Shamy, Hasan 106 dan Osvobodilne fronte. Glejte tudi ep dan upora proti okupatorju junaški 18 dan Protiimperialistične Euricius 73, 85 fronte. Glejte dan Osvobodilne fronte evolucionizem 13 dan samostojnosti. Glejte tudi dan samostojnosti in enotnosti Dante Alighieri 16 F Dapit, Roberto 36, 51, 55, 160, 189 Fabijanić Stepinac, Tihomira 118, 136 Da Riz, Oskar 253 Fatur, Silvo 43 Darovec, Darko 148, 154 Fikfak, Jurij 11, 12, 25, 31, 54, 55, 211, dedek Mraz 30, 223, 242, 245 221 boljševiški 231 film 21, 22 delavec 230 Finka, Božidar 116, 135 Gasparijeva upodobitev 232 Fister, Majda 106 izumljeni lik 230 Flescher, Andrew Michael 17, 31 konstrukt 232 folklora 13, 18, 22, 25, 30, 94, 250 mitični lik 230 in zgodovina 29, 30 mitološki lik 232 prvotna 16 obdarovalec 244 folkloristika 18, 21, 22, 25, 251 partizan 230 folklorizacija 26, 94 pesem 245 nacionalnega 70 pravi kostum 233 nacionalne zgodovine 76 sprevodi 242 Frazer, James 13 »striček Mraz« 228 Freud, Sigmund 13, 14, 15 ukinitev 245 Frković, Alojzije 132, 136 upodobitev 231 Frye, Northrop 91 uvožen lik 231 265 Stvarno in imensko kazalo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 265 22.10.2019 11:03:51 G Hiebeler, Toni 256, 260 Gabrič, Aleš 247 Hillary, Edmund 256, 257, 260 Gantar, Aleša 95, 106 himalajizem 254 Garry, Jane 106 Hipokrat 217 Gaspari, Maksim 117, 231, 232 Hirc, Dragurin 112, 114, 118, 123, 124, Gašper Galjot 188 126, 136 Gašperin, Marija 159 Hirc, Dragutin 46, 55, 117 Gatnik, Kostja 119, 136 Hladnik, Miran 146, 154, 181, 189, 251, Gerlovič, Alenka 226 259, 260 Gheerbrandt, Alain 162 Höbel, Wolfgang 256 Gilgameš 113 Hobsbawm, Eric J. 12, 31, 127, 136, 197, Gingrich, André 50, 55 202 Ginzburg, Carlo 48, 55 Hohenzolern, Wilhelm I. 71 Giordano, Christian 143, 147, 154 Homec 37 Girardet, Raoul 62, 83, 85 hrepenenje 93, 94, 95, 96, 98 Glavar, Peter Pavel 215, 216, 220 Lepa Vida 96, 98, 106 Gloger, Bruno 71, 85 Hrvati 130 Golež Kaučič, Marjetka 27, 89, 95, 98, Hubad, Fran 26, 32 103, 107, 108 Hubad, Franc 37, 40, 41, 43, 50, 55, 66, Goljevšček, Alenka 26, 31, 163, 189 70, 86 Golob, Danilo 257 Humar, Tomaž 252, 253, 254, 255, 257, gora 36, 37, 50, 113, 114, 115, 199 260, 261 in pravi Slovenci 257 Huni 51 kozmična 35 Hunyadi Mátyás. Glejte Korvin, svetovna 39 Matija; Glejte Kralj Matjaž Goričanec, Martin 215 Hutinović, Alen 111, 136 Gospodovo razglašenje. Glejte sveti Huzjan, Vanja 11, 14, 15, 23, 32, 192, 193, trije kralji 195, 200, 202 Gosposvetsko polje 37, 39 Gotthardi-Pavlovsky, Beata 136 Graber, Georg 42, 55 I Grafenauer, Ivan 26, 31, 36, 37, 38, 39, identifikacija 40, 41, 42, 50, 55, 95, 100, 107, 198, 202 imaginarna 258 Gregorčič, Simon 72 nacionalna 52 Gregor Galjot 174 simbolna 258 fiktivni literarni junak 172 identiteta 152 silak 172 bohinjska 188 Grimm, Jakob in Wilhelm 13, 39 narodna 206 Grošelj, Viki 252, 253, 255, 257, 258, 260 ideologija Gubec, Matija 43 nacionalna 61 Igličar, Alojz 218 Ilešič, Fran 37, 55, 77, 86 H Indija 14 Habič, Marko 209, 210, 212 Inkret, Andreja 180, 189 Habjan, Jernej 16, 30, 31, 249 Izgoršek, Žan 119, 136 Habjan, Vladimir 260 izročilo 18, 24, 27, 28, 39. Glejte tudi Habovštiak, Anton 42, 55 tradicija Haderlap, Maja 103, 104, 107 apokrifno 40 Halbwachs, Maurice 92, 107, 130, 136 dalmatinsko 47 Hamov, Andrej 77, 85 kitajsko 48 Harrer, Heinrich 253, 256, 259, 260 krajevno 48 Hasan-Rokem, Galit 30, 31, 32 ljudsko 36, 43, 118 Hauptmann, Ljudomil 69, 85 lokalno 116 Heckmair, Anderl 255 mednarodna razširjenost 43 Hedin, Sven 256 mitološko 47 Herder, Johann Gottfried 61 o junakih 36 Herkul 14 o kontrabantarjih in tihotapcih Herzog, Maurice 255 142 o Kralju Matjažu 21, 28 266 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 266 22.10.2019 11:03:51 o Lepi Vidi 28 imaginarni 25 o Petru Klepcu 28 in kulturni svetnik 16, 24, 91 o tovornikih 147 in mit 191 pesemsko 96, 100, 103 internacionalni 30, 259 pripovedno 36, 40, 50, 100, 103, interpretacija 18 111, 122 izobčenec 23 raba 134 junaški lik 192 slovensko 94 kmečki razbojnik 197 sodobno 123 kralj 17 stereotipizirano 51 kult 11 trženje 53 kulturni 10, 16, 19, 20, 24, 89 ustno 21, 29, 35, 40, 43, 47, 83, laž 23 114, 116, 120, 123, 130 legendarni 20 zgodovinsko ozadje 45 liminalna figura 23 literarni 10, 25, 26, 29 ljudski 10, 20, 26, 90, 110, 259 J lokalni 20, 21, 27, 28, 110 Jackson, Samuel 17 maščevalec 23 Jamnik, Tomaž 257 mitični 10, 13, 113 Janeš, Jasenka 120, 136 mitološki 14, 20, 26, 90, 192 Janežič, Anton 67, 86 moč 193 Janša, Anton 215, 216, 220 močan 145 Jarec, Morana 110, 138 modrost 23 Jarm, Stane 127, 129 monomit 15 Jelen, Ivan 41 moški princip 93 Jelinčič, Dušan 254 mučenik 20 Jelinčič, Zorko 255 nacionalni 30 Jemeršić, Ivan Nepomuk 46, 55, 123, na panjskih končnicah 29, 220 124, 136 narodni 10, 27, 64, 65 Jenko, Avgust 74 neobetaven 20 Jeraj, Josip 64, 65, 86 neumnost 23 Jezernik, Božidar 12, 25, 26, 28, 30, 32, odločnost 193 42, 55, 61, 62, 67, 68, 69, 75, 78, 86, 118, 128, odrešitelj 50 130, 136, 137, 231 partizanski 226 Jezus Kristus 14, 16 pesnik 16 Job 208, 209, 220 pogum 23 Jug, Klement 255 pogumen 145 Jugoslavija 76 polbog 192 junak 17, 30, 90, 147 politični 10 alpinist 30, 259 poosebljen narod 64 alpinistične avtobiografije 259 popularni 20 altruistični 20 pravičnost 23 ambivalenten 10, 23 pravljični 19 arhetipski 109 prebrisan 20 bistrost 23 predanost 193 bog 16 premeten 145 boj 22 premetenost 193 branitelj 20 prerok 16 decembrski obdarovalec 245 razbojnik 20, 23 dela 10 rešitelj 20, 73 dobrodelnež 20 resnični 25, 90 duhovnik 16 romana 259 epski 22 sončni 96 etično dejanje 192, 195 speči 20 fikcijski 10 športni 10 fiktivni 90 sreča 23 fizična moč 23, 145 svetniški 216 folklorni 14, 30, 64, 89, 90, 91, tipologija 16 192, 249 tradicijski 14, 28, 35, 48, 50 267 Stvarno in imensko kazalo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 267 22.10.2019 11:03:51 univerzalni fenomen 10 divji lovec 163 utemeljitelj 13 domačija 175 vojaški voditelj 20 fizična moč 180 vztrajnost 23 folklorni junak 188 zgodovinska oseba 192 in Martin Krpan 157, 158 zgodovinska osebnost 26, 71, 216 in Martin Krpan in Löl Kotlič 182 zgodovinski 14, 17, 24, 26, 36 in Mlinarjev Janez 182 zmagovalec 20 in oblast 163, 165, 169, 170, 171, žrtev 20 185 zvijačni 90 in Štempihar 182 zvitost 23, 145 in Tinej Grčan 182 Jung, Carl Gustav 13, 15, 28, 32, 90, 91, in velikani 160 92, 93, 94, 96, 103, 107 in vojaška služba 165 simboli 91 junak 186 teorija arhetipov 89 kmečki gospodar 161, 179 Jung, Károli 56 kmečki silak 157 Jurčič, Jože 66, 86 literarizirana pripoved 187 Jurjavčič, Katarina 251, 260 lokalni junak 171 Jurković, Fran 46, 47, 123, 136 lokalpatriot 164 mit 187, 188 nadnaravna moč 159, 169, 187 K Štefanove škarpe 160, 161 Kalnická, Zdeňka 91, 107 upodobitev 158 kamen 163 zgodovinska osebnost 157, 180, Kampers, Franz 40 186 kanonizacija 11, 15, 16, 24, 28, 90, 91, Kokl, Tomaž 214 94, 98, 105 Kokol, Saša 225 Kapistran, Jan 211 Kolar, Ivan Janez 73 Kardelj, Edvard 78, 88. Glejte tudi kolektivno nezavedno 92 Sperans Komorovský, Ján 42, 56 Karo, Silvo 254, 257 kontrabant 142, 143, 144, 145, 154 Kastelec, Matija 10, 34 kontrabantarji 142, 144, 147, 151 Kelemina, Jakob 26, 32, 42, 56 Kopčavar, Tone 179 Keményfi, Róber 42, 54 Kopf, Martina 259, 260 Kennedy White, Kim 9, 15, 21, 22, 23, Korošec, Ignac 158 24, 25, 26, 33 Korošec, Ladko 226 Kerča, Igor 42, 56 Korošec, Luka 175 Kermauner, Taras 103, 107 Korošec, Marija 162, 175 Keršič Belač, Marjan 38 Korvin, Matija 35, 43, 65, 93, 100, 211 Kir 14 popularnost 67 Klaniczay, Gábor 48, 56 Korytko, Emil 39, 44 Klapp, Orrin E. 20, 21, 32 Kos, Božo 233 Klempić Bogadi, Sanja 111 Košir, Janez 218, 219, 220 Klepac, Anka 125 Kos, Janko 44, 56 Klepac, Anton 125 Kossics, József 65, 86 Klepac, Dragica 125 Košuta, Miran 146, 154 Klepac, družina 122, 124, 125, 126 Kotnik, France 39, 56 Klepac, Josip 125, 126 Kozak, Ferdo 53, 119, 136 Klepac, Vera 125 Kozak, Primož 53 Klobčar, Marija 107 Kozjek, Pavle 252, 255, 260, 261 Kmecl, Matjaž 189 kraljevič Marko 38, 50, 65, 67, 70, 73, Knežević Hočevar, Duška 110, 111, 136 74. Glejte tudi Kralj Matjaž in kraljevič Knez, Franček 162, 189 Marko, Peter Klepec in kraljevič Marko Kočevar, Ferdo 65, 66, 67, 86, 182, 189 in Turki 50 Kociper, Marko 108 Kralj Matjaž 21, 28, 29, 35, 37, 43, 64, Kofčarjev Štefan 29 65, 67, 193, 211, 214, 220 Kofčarjov Štefan anima v animusu 93 bohinjski folklorni junak 188 apartmaji Kralja Matjaža 106 bohinjski Martin Krpan 177 arhetipni folklorni junak 90 268 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 268 22.10.2019 11:03:52 brada 39, 73, 211 slovenski junak 28 dobri kralj 198 speči kralj 92, 93, 197 fiktivni junak 91 spi 211 fizična moč 90, 101 spomenik 80 folklorni junak 68, 103 trženje 52 himna 81 upodobitev 212, 215 in Aleksander II., ruski car 72 ustoličenje 81 in Aleksander I. Karađorđević 82 v literaturi 68 in Alenčica 42, 51, 94, 102 vodja naroda 28 in Arnulf Koroški 43 vojščak 197 in Bog 36, 53, 66, 92, 198, 199 v pesemskem izročilu 36 indiferentni oče 94 v pravljici 41, 67 in Josip Broz - Tito 79 v pregovorih in rekih 41, 68 in King Lear 103 v publicistiki 68 in kraljevič Marko 50, 78 v sodobnosti 105 in Kresnik 36, 42 zgodovinska osebnost 100 in Lepa Vida 28, 106 zgodovinski junak 92, 103 in Linčica Turkinčica 102 zgodovinski lik 91 in Marjetica 102 živa kulturna dediščina 106 in Matija Gubec 43 zvijačni junak 92, 100, 101 in Matija Korvin 43, 83 Krese - Čoban, France 226 in Peter I. Karađorđević 77 Kresnik / kresnik 36, 44, 46, 47, 48, 50, in Rudolf Maister 77 114, 134 in Šembilja 40, 41 Kretzenbacher, Leopold 42, 56 in Turki 43, 50, 53, 66, 101, 199 Krim 37 junaški kralj 211 Kriza, Ildikó 42, 56, 100, 107 kaznovani grešnik 197 Kropej, Monika 19, 26, 28, 32, 42, 56, kip 38, 67, 75 100, 107, 160, 168, 189, 201, 202 manifestacija Očeta 94 Kropej Telban, Monika 28, 35, 36, 38, mitološka razlaga 42 56, 110, 114, 137 mitološki lik 198 Krošl, Anton 189 mitološko izročilo 49 Kruhek, Milan 115, 137 mitopoetična kulturna dediščina Kugy, Julius 255 53 Kühar, Števan 50 moč 199 kult 20 modrec 93, 100, 101 junaka 24 modrost 90 osebnosti 17 moški arhetip 100 kultura nacionalni junak 28, 68 popularna 22 nadjunak 93 kulturna univerzalija 10 na Hrvaškem 43 Kumer, Zmaga 33, 100, 107, 108 narodni rešitelj 28, 91, 92, 93, 106 Kunaver, Dušica 119, 137 oče naroda 28 Kunaver, Jurij 161, 190 odrešitelj 53, 197, 198 Kunaver, Pavle 161 ogrski kralj 43 Kuret, Niko 26, 32, 40, 44, 56 pod goro 37, 53, 66, 70, 73, 79, Kušec, Mladen 120, 137 149, 198 Kuzelja, Zenon 42, 43, 56 povest 70 \»pravi slovenski Cid\« 66 pravljica 76 L prebujanje 75, 76 Lacan, Jacques 258 prebujenje 40, 93, 94 Lah, Klemen 180, 189 premeteni junak 93 Lajić, Ivan 111, 137 prerokbe 39, 68 Lambergar 93 prestol 43, 80 Lampič, Barbara 111, 137 pripovedi 66 Lamut, Marija 77, 86 rešitelj 68, 73 Lang, Andrew 13 rezijansko izročilo 102 Laramée, Guy 253 simbol slovenstva 51 Lausegger, Herta 40, 56 269 Stvarno in imensko kazalo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 269 22.10.2019 11:03:52 Lavdon 65, 93 Lupša, Friderik 226 Layer, Leopold 209 Luther, Martin 16, 211 Laykauf, Žiga 77, 87 Lužan, Pavel 119, 137 Leerssen, Joep 69, 87 Lenard, Leopold 73 Lepa Mare 95 M Lepa Vida 27, 28, 106, 149, 193 Mach, Zdisław 62, 68, 86 animus v animi 93, 95 Magajna, Anton 70 arhetip matere 98 Mailly, Anton 26, 32, 50, 56, 57 arhetip velike matere 90 Majar, Matija 41, 43, 57, 65, 68, 86 in Davčna uprava RS 105 Makarovič, Gorazd 205, 207, 208, 211, 221 manifestacija Matere 94 Makarovič, Marija 110, 111, 112, 124, mati mučenica 95 126, 137 porabniški diskurz 99 Malinowski, Bronislaw 191, 192, 202 prevara 97 Mallory, George 255 rezijansko izročilo 98 Malnar, Slavko 49, 57, 115, 116, 120, samomor 97 132, 137 simboli 91 Malnar, Željko 49, 57 sodobna junakinja 100 Malovrh, Miroslav 70, 71, 87 stereotip 95 Margry, Peter Jan 20, 32 strip 98 Marković, Jelena 110 Terme Lepa Vida 106 Marks, Ljiljana 110 trpeča ženska 94 Martin Krpan 29, 154, 180, 188, 193, vino 106 218, 220, 226 ženski arhetip 95 fizična moč 180 ženski princip 95 in Brdavs 144, 146, 196, 218 žrtev 93 in cesar 146, 148, 178, 196 žrtvovanje 90 in država 151 Leskovar, Josip 76 in Löl Kotlić 195 Leš, Marjan 125, 127, 128, 129, 132, 133 in Štempihar 195 Levanat-Peričić, Miranda 115, 137 in Turki 50, 146 Lévi-Strauss, Claude 19, 250, 260 junak 145, 146 Levstik, Fran 142, 144, 153, 157, 178, junak na robu 143 189, 195, 196, 202 kmečka pamet 196 Libnik, Luka 41 literarni lik 195 Linčica Turkinčica 36 maščevalec za krivice in ponižanja lipa 39 145 Liszka, József 42, 56 moč 145, 197 literarizacija 26, 29, 90, 94, 98, 103 na Dunaju 149 literatura 13, 18, 21, 22, 24, 26 najmočnejši Slovenec 145, 152 alpinistična 30, 251, 258, 259 odločnost 145 avtobiografija 252 odnos do oblasti 143 kanonična 259 povest 142 nacionalni kanon 259 preprostost 145 narodotvorna 259 priljubljenost 146, 148 nekanoničnost 251 psihološka moč 197 planinska 251 raba imena 119 ponarodelost 251 simbol kontrabantarja 144 Lohengrin 14 simbol suverenosti 146 Löl Kotlič 188 simbol svobode 146 fizična moč 180 sindrom 29, 146, 150, 151, 152 rezijanski Krpan 180 socialni razbojnik 197 Lotman, Jurij M. 23, 32, 250, 260 značaj 145 Low, Alex 257 Maselj, Brane 128, 137 Lowenthal, David 63, 86 Matičetov, Milko 26, 32, 36, 37, 41, 42, Lukács, István 93, 107 43, 50, 57, 95, 100, 107, 168, 180, 189, 195, luna 98 198, 199, 202 Lunaček, Izar 191, 202 Matjaž, Asja 152, 154 luna in sonce 96, 97 Mauss, Marcel 92 270 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 270 22.10.2019 11:03:52 McDonald, Bernadette 257, 260 osebna 17 mednarodni dan žensk. Glejte dan žena psihična 29, 192 meja 145, 152, 153, 250, 254 psihološka 200 državna 52, 110, 111, 134 realna 29, 192 prestopanje 249 Močnik, Rastko 259, 261 v Jugoslaviji 111 Möderndorfer, Vinko 41, 57 Meletinski, Jeleazar 57 Mojzes 14, 16, 113 Meletinski, Jeleazar Mojsejevič 16, Mongoli 46, 51 18, 19, 32, 48 Moric, Anja 27, 44, 46, 57, 109, 110, 112, Melik, Vasilij 33, 71, 87 113, 114, 115, 116, 118, 119, 122, 127, 132, Melik, Vasja 26 133, 138, 193, 194, 195, 201, 202 Mencinger, Janez 163, 189 Moritsch, Andreas 68, 87 Merhar, Ivan 73, 87 morje 37 Merkù, Pavle 41, 57 Mozirski 77, 87 Messner, Reinhold 250, 252, 253, 255, Mrak, Andrej 215 256, 257, 258, 261 Mrak, Gašper 215, 216 muzej Corones 253 Muhić, Maja 192, 196, 203 Mezgec, Ivan 252, 261 Muhvić, Josip 126 Mihanović, Nedjeljko 120, 137 Mulgrew, Peter 257 Mihelič, France 218 Müller, Max 13 Mihelič, Jože 162 Mummery, Alfred F. 255 Mikhailov, Nikolai 47, 57 Murko, Matija 37, 41 Miklavž 29, 224, 230, 232, 242, 244 Musek, Janek 151, 152, 154 obdarovalec 224, 245 sejem 245 sprevod 244 N »tovariš« 225 nacionalizacija v socializmu 224 ljudskega 30 miklavževanje 223, 224, 225, 230, 245 preteteklosti 30 Miklova Zala 193 nacionalizem 17 mikrotoponim 117, 134 avtrijski 68 Miljenović, Ana 111, 137 italijanski 63 Milošević-Đorđević, Nada 42, 57 nemški 63, 71 mimikrija 150 retorika 69 mit 35, 37, 48, 134, 163, 187 Napoleon, Bonaparte 17 habsburški 116, 195 narod hrepenenjski 28 in preteklost 63 interpretacija 14 pravica do samoodločbe 77 junaka 24 narodno gibanje junaški 48, 109 srednja Evropa 61 monomit 15, 109 Nazor, Vladimir 120, 138 nacionalizacija 118 Nemci 70, 71 nacionalni 94 Nickel, Andreas 261 o močnem junaku 50 Nicoletti, Marcantonio 36 politični 62 Nikolić, Stanko 125, 128, 129, 130, 131, rešitelja 28 132, 133 rojstva junaka 13 Nikolov, Katarina 119, 138 staroslovanski 35 Nora, Pierre 130, 131, 138 mitologija 13, 14, 22, 26, 72, 74 Novak, Bogdan 103, 108 klasična 13 Noyes, Dorothy 22, 30, 32 primerjalna 13 slovanska 114 slovenska 93 O Mlakar, Anja 51, 57, 137 obred prehoda 15 Mlinarjev Janez 188 oča Triglav 231 teharski junak 182 Odin 16 moč 20, 114 oglarstvo 160, 181 fizična 23, 29, 180, 192, 200 Ojdip 14, 113 namišljena 192 Okey, Robin 61, 87 271 Stvarno in imensko kazalo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 271 22.10.2019 11:03:52 Olesch, Reinhard 47 kip 49, 124, 125, 126, 127, 128, Orfej 53 129, 131, 133 orientalizem kraj rojstva 113, 123, 126 obmejni 50 literarni lik 119, 120, 134 Ortutay, Gyula 42, 57 logotip 121 osmi marec. Glejte dan žena lokalni junak 118, 134 Osmond, Louise 261 mikrotoponimi 109 Oswald, Jani 98, 99, 103, 104, 108 mit 46 Ovsec, Damjan J. 26, 33, 95, 108, 247 mitološki elementi 113 Ožbolt, Anton 48, 110, 113, 122, 123, mitološko izročilo 47 126, 138 mitopoetična kulturna dediščina 53 Ožbolt, Vera 116, 126 moč 115, 125, 195 Ožura, Jože 49, 57, 110, 123, 138 nacionalizacija 46 Ožura, Matilda 111, 115 nacionalizacija mita 118 nacionalni junak 118, 120, 134 nadčloveška moč 113 P nadnaravna moč 109, 114 Pajnič, Bojan 116 na Dunaju 45, 195 panjske končnice 220 pridobljena moč 194 motivi 206, 212 pripovedni junak 112 Parapat, J. 87 raba imena 119, 121 Paris 14 raba podobe 110 Paternu, Boris 180, 189 rešitelj cesarstva 116, 195 Pavić, Radovan 111, 138 vaški pastir 113 Peca 37 v čudežnih pravljicah 194 Pegam in Lambergar 208, 210, 211, več identitet 134 214, 220 v junaških pravljicah 194 upodobitev 215 zaščitnik šibkih 109 Pegan, Anton 40, 58 zgodovinska osebnost 49 Pelicon, Lucijan 148, 153 Petrarca, Francesco 63 Perfeckij, Eugen 42, 58 Petrič, Franc 215, 216 performanca 30 Pierce, Charles 11 Perinić Lewis, Ana 27, 44, 46, 109, 110, Piko, Martina 41, 58 114, 121, 138 Pikon, Janez 177, 189 Perun 47 Pirkmajer, Božo 81 Perusini, Gaetano 58 Pirnat, Nikolaj pesem kip Kralja Matjaža 80, 82 ljudska 89, 90, 94, 208 Pochobradsky, Zlatko 120, 129, 132, pripovedna 100 138, 140 Peter Klepec 28, 29, 35, 49, 134, 148, 193 Podgrajski 66, 70, 71, 87 borcu proti Turkom 109 Podjed, Dan 12, 25, 33 »državljanstvo« 123 Pogačnik, Jože 95, 108, 194, 196, 198, „hrvatski div“ 118 202 in Dežela Petra Klepca 48, 122, Pogorelec, Špela 145 125, 126 Polanc, Vojko 158, 159, 168, 170, 175, in kraljevič Marko 50 176, 178, 179, 182, 190 in Kresnik 44, 46, 47, 48, 53 Polgar, Nataša 110 in Löl Kotić 50 Poljak Istenič, Saša 110 in Martin Krpan 50, 132 Popit, Ilja 39, 44, 114, 115, 117, 123, 124, in pastirji 44 138 in Turki 45, 46, 50, 53, 111, 115, posameznik 116, 194, 195 in država 142 in Veli Jože 50, 120, 132 Postojnska jama 37 in velikan 195 Povedák, István 12, 20, 33 in Zavičaj Petra Klepca 130 pozaba. Glejte tudi spomin »junak na meji« 54 pravljica 19, 25, 65 junak z dvema domovinama 110 čudežna 19, 22, 48 »junaški sin Slovenije« 45, 53, ljudska 22 118 praznik dela. Glejte prvi maj 272 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 272 22.10.2019 11:03:52 Prepeluh, Albin 76 Romul 14 Prešeren, France 53, 98, 103 Rosenberg, Bruce A. 106 preteklost 63 Rotar, Braco 144, 155 konstrukcija 62 Rousseau, Jean-Jacques 16 Prezelj, Marko 254, 261 Rozman, Andrej 98, 99, 108 Prijatelj, Ivan 72, 73, 87 Rozman, Franc 26, 33 Primc, Jože 49, 58, 110, 111, 112, 115, 116, Rozman, Valentin 190 117, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, Rudan, Evelina 139 130, 133, 138, 194, 202 Rudež, Anton 39, 44, 58 Primožič, Ivan 172, 173, 174, 186, 190 Rudež, Jožef 39, 44, 58 pripadnost Rugelj, Samo 250, 251, 257, 261 lokalna 216 Rupprecht, Carol Schreier 91, 108 nacionalna 216 Rutar, Simon 64, 66, 67, 70, 83, 87 pripoved 37, 40 folklorna 186, 187, 192 junaška 134 S ljudska 89, 90, 94, 103 Said, Edward W. 51, 58 lokalna tradicija 109 Salomon, judovski kralj 40 o Petru Klepcu 110 Samsa, Marino 143, 144, 149, 153 pripovedka 65 Samson 218 procesija Sanov, Nare 87 leteča 39 Sargon 14 Prometej 19 Scheinigg, Johann 42, 59, 67, 87 Propp, Vladimir J. 19, 33, 249, 260, 261 Schubert, Gabriella 114, 139 protestantizem. Glejte tudi reformacija Schwarzkobler, Agata 218 psihoanaliza 13, 14 Seal, Graham 9, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 33 psihologija sebstvo 15 individualna 15 sekularizacija 98 osebnosti 12 Semič - Daki, Stanko 226 socialna 12, 15 Sertić, Mira 120, 139 psoglavec 134 Sevčan 44, 45, 58, 117, 118, 139 Sever, Maja 119, 139 Sever, Stane 179 R Shafer, Boyd C. 70, 87 Raffai, Judit 42, 58 Shakespeare, William 16 Raglan, Lord 14, 15, 33, 90, 108 Shipton, Eric 256 Ramovš, Fran 37, 59 Siega, Evgenija 180 Rank, Otto 13, 14, 33, 90, 108 Siegfried 14 Ravbar, Adam 93, 148 simbol 29, 93, 101, 210 Ravnikar - Poženčan, Matevž 37, 39, alkimistični 91 44, 45, 58, 117, 123, 139, 195, 202 antični 96 Redfield, Robert 20 arhetipni 93, 105 register nesnovne dediščine 111 atributi 90 rej, prvi ali visoki 103 fizične moči 90 Renan, Ernest 63, 87 junaške identitete 46 Repanšek, Marta 41, 58 kulturni 91 Repe, Božo 26, 33 nacionalni 94 Rešek, Dušan 41, 58 reprezentacija 89, 91, 92, 105 Rigney, Ann 69, 87 reprezenzacija 96 Riman, Barbara 111, 139 slovenstva 51 Rimljani 63 svobode 91 ritual 20, 27, 130 Simončič, Katarina Nina 118, 139 R. N. B. (Robert Nisbet Bain) 67, 87 Simončič, Vlastja 229, 235, 241 Rogelja, Nataša 145, 155 Simonič, Ivan 115, 139 Rogelj, Bine 233 Simoniti, Vasko 139, 201, 202 Rogelj Škafar, Bojana 29, 205, 207, Simpson, Joe 253 208, 211, 221 Sitar, Sandi 148, 155 romanje Sket, Jakob 66, 86, 87, 88 sekularno 20 Skočir, Rudi 158 273 Stvarno in imensko kazalo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 273 22.10.2019 11:03:53 skupnost Svetec Podgorski, Luka 53 alpinistična 258, 259 Svete Višarje 37 nacionalna 258 svetnik 22, 26, 29 zamišljanje 258 cerkveni 10 Skušek Močnik, Zoja 144, 155 kulturni 10, 15, 16, 17, 24 Slavec Gradišnik, Ingrid 9, 25, 26, 27, posvetni 16 32, 33, 211, 221 sekularni 20 Slovenci 42, 43, 64, 65, 67, 68, 69, 74, zavetnik 29 76, 80, 83, 93, 118, 124, 130, 144, 150, 217, Svetopolk 38 257, 259 Sv. Florijan 208, 209, 214, 216, 217, 220 in Srbi 74 upodobitev 214 in Turki 66 Sv. Florjan 215 Slovenski čebelar 206 Sv. Genovefa 214 slovenski kulturni praznik. Glejte Sv. Jurij 210, 214, 215, 216, 217, 218, 220 tudi Prešernov dan Sv. Luka 214 Smith, Anthony 88 Sv. Marija 27, 29, 208, 210, 220 Smole, Marko 47, 49, 58, 110, 111, 114, Božjepotna Marija 208, 209, 218 139 Marija Brezmadežna 208 Smukavec, Marija 159, 190 Marija Pomagaj 208 Sneženi mož 231 Marija Rožnovenska 208 Snoj, Marko 190 Marija Škapulir 208 Sodja, Zdravko 169, 173 Marijina poroka 208 sol 37, 148, 199 Marijin monogram 208 sonce 90, 96, 98 Marijino kronanje 208 Sorensen, David S. 12, 17, 33 Marijino oznanjenje 214 sovražnik 20, 22 Marijino vnebovzetje 208 Spencer, Jonathan 193, 202 Sv. Marko 214 Sperans 78, 88. Glejte tudi Edvard Kardelj Sv. Martin 210, 215, 216, 218, 220 Spivack, Charlotte 90, 108 Sv. Mihael 210 splet 21, 22 Sv. Pavel in Peter 210 spomenik 27, 126, 127, 129, 130, 131, 132, Sv. Rok 214 134 Sv. Trije kralji 210, 218 spomin 63, 64, 130, 142 Sv. Valentin 210 avtobiografski 130 bohinjski kolektivni 157 figure spominjanja 130 Š kolektivni 15, 70, 92, 105 Šalamun, H. O. 66, 88 kulturni 91 Šašelj, Ivan 50, 59 materialni 130 Šašel, Josip 37, 42, 59 socialni 130 Šaver, Boštjan 250, 261 zgodovinski 130 Šavli, Jožko 43, 59 Srbi 74, 80 Šelhaus, Edi 244 Stabej, Jože 10, 34 Šešo, Luka 54, 59 Stanonik, Marija 26, 34, 44, 59, 79, 88, Šicel, Miroslav 120, 140 95, 108, 168, 190 Šimunović, Petar 47 Starčević, Ante 43 Škamperle, Igor 254 Stecher, Reinhold 161, 190 Škarja, Tone 255, 261 Steinbacher, Koni 119, 140 Škerl, Dane 119, 140 stereotip Škiljan, Filip 124, 140 ponižnosti in hlapčevstva 151 Škrinjar, Marija 182 Stopar, Jurij 41 Škrinjar, Peter Pavel 182, 190 Stritar, Bogdana 226 Šmid, Marija 215 Stritar, Josip 72 Šmitek, Zmago 21, 26, 34, 36, 37, 40, 42, Strlič, Nataša 251, 260 47, 48, 50, 59, 90, 108, 114, 140, 162, 163, Strojin, Tone 254, 261 186, 190, 192, 196, 197, 198, 199, 203 Sv. Anton Padovanski 210 Špiček, Miha 213, 214, 215, 216, 217, 218, Sv. Anton Puščavnik 210 219, 220 Sv. Barbara 210 šport 251, 252 Sveta gora 37 štehvanje 103 274 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 274 22.10.2019 11:03:53 Štempihar 188 74, 78, 83, 101, 102, 109, 111, 115, 116, 117, junak iz Olševka 182 124, 129, 148 Štepec, Marko 164, 190 Štrekelj, Karel 36 U Štrimpf Vendramin, Katarina 110 Ule, Martin 81, 82 Šuster - Drabosnjak, Andrej 39 umetnost 22 Švab, Janez 42, 43, 59 likovna 26 ljudska likovna 205 Urevc, Simon 183 Urh, Andrej 169, 171, 174 T Uskoki 143 Takovski, Aleksandar 192, 203 Uther, Hans-Jörg 54 Telef 14 televizija 21, 22 teorija velikih mož 17 V Teptani, Ivan 74, 75, 76, 83, 88 van Gennep, Arnold 15 Terray, Lionel 250, 259, 261 Vaupotić, Miroslav 120, 140 Tezej 14 Veber, Ivan 160, 190 Thompson, Stith 20, 37, 59, 90, 106 Veli Jože 120, 121 tihotapci 142, 147, 151 Velika Gospa. Glejte Marijino tihotapstvo 142, 144, 145, 151, 154, vnebovzetje 196 Velika Gospojina. Glejte Marijino Tinej Grčan 188 vnebovzetje literarni junak 182 Velikonja, Mitja 140, 152, 155 Toelken, Barre 95, 108 verovanje 26 Tomšič, Dubravka 226 veseli december 245 Tomšič, Marijan 59 Vidmar, Boris 152 Tonelle, Guidon 259 Vidov dan 77 toponim 115, 134 vila 50, 53, 54, 114, 120, 134, 194 tradicija 12, 24, 30, 99, 148 Vincze, Zsófia 42, 54 ekstatična 47 Virk, Tomo 255, 259, 261 in modernost 30 voda 37 in politični mit 62 Vodnik, Valentin 157 in skupnost 30 Vogelnik, France 256, 261 izumljena 127 Voigt, Vilmos 42, 59 lokalna 54, 109 Vojnović-Traživuk, Branka 140 mitološka 47 vol 44, 45, 46, 47, 114 nacionalna 90, 105 volkodlak 54 namišljena 206 von Franz, Marie-Louise 91, 108 narodna 206 Vorenc, Gregor 10, 34 nova 134 Vošnjak, Bogumil 76, 88 obrtniška 210 Vuga, Saša 43, 59 poslikovanja panjev 216 pripovedna 42, 109 starodavna 62 W ustna 64, 68, 71, 84 Wajtawa, Tina 37 travestija 99 Weber, Max 16 Trdina, Janez 66, 67, 71, 88 Wendel, Hermann 70, 76, 88 Triglav 37, 50, 163, 175 Williams, Raymond 17 mit 163 trikster 19 Tristan 14 Y Trobič, Milan 29, 141, 142, 143, 144, Young, James 131, 140 148, 149, 153, 155 Trstenjak, Anton 95, 148, 149, 155 Trstenjak, Davorin 42, 59, 65, 67, 88 Z Trubar, Primož. Glejte tudi dan Primoža Zajc, Dane 53 Trubarja Žanić, Ivo 114, 140 Turek / Turki 43, 44, 45, 46, 50, 51, 53, Zaplotnik, Mojca 257 275 Stvarno in imensko kazalo Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 275 22.10.2019 11:03:53 Zaplotnik, Nejc 250, 252, 254, 255, 257, 260, 261 zavest narodna 206 Zavojšček, J. 66, 88 Zdravljica. Glejte himna:slovenska Zebec, Tvrtko 120, 135 Zečević, Dunja 120, 140 Zeleni Jurij 37 Zerubavel, Yael 72, 88 zgodba 11, 25 folklorna 192 zgodovina nacionalna 61 Zidar, Janez 179 Zima, Janez 39, 44, 47, 58, 114, 124 Zipes, Jack 25 značaj nacionalni 95, 151 znanost 251 Zorzut, Ludvik 81 Zulaika, Joseba 82, 88 Zupanc, Marija 161 Zupanič, Niko 63, 88 zvezdnik 10, 12, 22, 25 Ž Žagar, Anka 120, 124, 126, 140 Žele, Andreja 150, 155 Žiberna, Marjan 252, 261 Židov, Nena 247 Žiža, Stjepan 140 Žižek, Slavoj 258, 261 Župančič, Oton 53 276 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 276 22.10.2019 11:03:53 STRONG, WISE AND GOOD: SUMMARY The designation “folklore hero” might be controversial from the stand- point of the various conceptions of folklore and its studies in the Slove- nian space, yet it is certainly grounded in the horizon of contemporary folkloristics. In the research of heroes and famous personalities,1 this category includes alongside real historical figures, especially those with a recognized role in the building and strengthening of the national identity, and the contemporary, mostly instantaneous celebrities, also the imaginary as well as factual heroes known to literature, to “classic” folklore and everyday life. Their heroics and reception processes are different than in the above famous personalities, who developed nar- rative stability and were perpetuated in the national scope –with no little assistance from academia and the education system–, or in those who perhaps entered the heroic arena but were in time forgotten; or in those who, after a period of more or less ephemeral media fame, simply vanished into thin air like so many soap bubbles. In the study of folklore heroes, an open disciplinary approach is essential. Research to date namely shows that heroes are created on the basis of mythological, historical, religious worlds, that they exist not only in folklore in the classic sense, but also in literature, the fine arts, the media. This is why clear boundaries cannot be drawn between, for example, the historical, mythological, literary, or folk hero. Con- sequently the ranks of folklore heroes are mostly joined by individu- als engraved into some, or several, of the forms of folklore expression. In other words: “The folk hero is not a historical personality but the image or representation of that individual within folklore” (Seal and Kennedy White 2013: xxix). Analogous holds true for the literary he- roes who were folklorised, or the saints who were received especially well by the people. In the opposite process, “true” folk heroes have also undergone literarisation, entering into spheres of film, contemporary popular culture, and other aspects of the public consciousness. Becom- ing, perhaps, folklore the more. The heroes of the Slovenian cultural milieu display a pool of com- mon narrative elements, popular in the traditions of various times and social environments. The folk stories, songs, rituals, speech and daily life are rife with mythological motives, historical references, the lore of the land made available for popular use, as inspiration for any particu- lar purpose. They are recycled through various expressive practices and performative events, in local and national promotion, in marketing, etc. Ethnologists and folklorists have so far dealt with the phenome- non of heroism or its approximations most particularly in the research 1 Research project Heroes and Famous Personalities in Slovenia and Central Europe (ARRS, 2013–2017) outlined in the introduction. 277 Summary Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 277 22.10.2019 11:03:53 of mythology and belief, folk letters, as well as customs and celebra- tions. If we parallel these heroes with those who “made history” and were, or still are, granted fame with the enthusiastic waving of flags, the group of folklore heroes is in a certain sense minor: but a handful had made it into the contemporary imaginarium through the filters of time and social censorship so to speak; whereas conversely, those attributed with merit in various fields of social life contribute new names to the gallery of the noted with each new political epoch. A shift from the past academic attention to the community, in which the individual’s role was marginalized or even left untreated, forces the question who the heroes of the variously differentiated com- munities and their everyday lives actually were. Were they only those heroes spoken of in the expressive genres of tradition? Does the cat- egory also include local heroes, whose limited sphere of activity did not place them in the company of “state” heroes? What has (had) to happen in order for some to be granted their space on the “national podium”, to remain on it or be ignored, even erased? What were and are the ways of remembering and (trans)formation, evident in e.g. the narrative, storytelling, poetic and other lore, in literature, in the crea- tion of monuments, in ritual practices and the contemporary heritage- making? Alongside various “types”, categories of heroes, who were or still are popularized among various groups, the authors in this book put forth especially the subject of reception, i.e. how the heroes are en- coded into the local and national history, how their roles and signifiers are manipulated, what is added and what removed so that they remain suited to the cycles of time and space. Of the “Slovenian” heroes, this book features a reasonable se- lection and (just) two heroines (Beautiful Vida, Saint Mary). Their characters are colourful – in the ways they originated, in their stability and/or the pliability of their role, the environments they existed and survived in and, not least, the ways in which they might be explored by modernity. The paramount place in the book belongs to King Matjaž, “Slovenian” hero par excellence, whose figure today appears in many- layered mythological, historical, epic and fairytale, social, literary and broader artistic guises. The storytelling lore of Matjaž is analyzed in detail by Monika Kropej Telban, who compares it with the legacy of Peter Klepec. Both these traditional heroes “became elements in the construction of the national identity, in which coalesce also political, social and ideological expectations. Identifications with the heroes thus adapt to the societal needs and existential conditions, which is precisely what keeps them alive.” Božidar Jezernik addresses this process on the case of King Matjaž, the way his phenomenon reflects in both the nationalization of the folklore and the folklorisation of the national in the 19th and 278 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 278 22.10.2019 11:03:53 20th century. He takes a close look at stories from the “glorious” past, woven by the press through force of imagination invested into daily- political use. Their rich legacy contributed matter for the transmogri- fication of the mythological-historical figure into the Father or leader of the nation. The motor of the perpetual reproduction of the myth of King Matjaž is aptly illustrated by the quote: “Ever since King Matjaž has been gone, so has justice.” The vitality of King Matjaž’s legacy, and in parallel that of the Beautiful Vida, is illuminated from a different research perspective by Marjetka Golež Kaučič. Interpreted materials are worded into poems, whereas the topic itself –the myth of the saviour and the myth of long- ing– is approached through Jung’s assertions of the archetypal uncon- scious masculine and feminine, his concepts of animus and anima, which assist in the explication of the hero and the heroine’s respective canonisations. On the other hand, they are both subject to transfor- mation with a demythologising effect: resulting in the contemporary translation of Vida’s longing into materialistic gluttony, whereas in King Matjaž the “[s]emantics of the past […] are replaced by those of the new nation-state, which no longer requires saviours in the shape of the mythological hero but merely capital.” Anja Moric and Ana Perinić Lewis dedicate their attention to Peter Klepec, the frontier hero who became a man of two homelands and two citizenships when the Slovenian-Croatian state border cut across the valley of the upper Kolpa and Čabranka rivers, though his transformation was already set in motion with the early collection and recording of his lore, activities that are “part of the process of creating national stories, 'records of the nation’”. This strategy is illustrated excellently by the figure of Mar- tin Krpan. Originally a literary character, Krpan grew to a status of widespread popularity, even in scientific circles. Milan Trobič, whose fieldwork has been scanning for real-life traces of Krpan for years, this time centres on the Krpan Syndrome, and on Martin Krpan as the “role model” of all those who used to, or still do, operate along the ever-slippery boundary between the legal and the legitimate. That is why –beyond stereotypes of the boorish and grovelling nature of the Slovenians– the author’s contemplations on Krpan are highly current. Even regarding his mythical strength: in the Slovenian strongman competitions, years appear to have shown that “the contest requires not only dedication to muscle and brawn, but also some skill and sen- sible thinking.” The most regionally limited hero included is Štefan Kofčar of Bohinj. Based on living and recorded oral tradition and literarisations, Marija Cvetek establishes he was at the same time a jester, a maverick and a hero: strong in body and character, open-minded, brave, mar- ginalized due to his disloyalty to the authorities, cunning and witty. 279 Summary Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 279 22.10.2019 11:03:53 A close treatment shows how he became, was and remained a hero in Bohinj where his biographical data is preserved in popular aware- ness, weaving in over a century a “pattern of imaginary scenarios over a factual background”; reaffirming belief that the imagined filling out the blanks often appears, with the passing of time, more convincing than the historical. A nod to the realization that folklore trumps over history.The fact brute strength is the most frequent attribute of the Slovenian folk hero is pondered on by Saša Babič. Strength – be it physical or psychological – “can be real or imagined on the part of the observer”, but at any rate a “[h]eroic weakling […] is unthinkable”. She examines the manifestations of strength on the cases of Peter Klepec, Martin Krpan and King Matjaž, finding that: “They used their physi- cal might to overcome the foreigner or 'other’, whereas psychological strength is by all three utilized in their defiance against authority.” That the people identify closely with subjects connected to their survival in the immediate surroundings is further supported by a treatment of folk hero portrayals on beehive panels. Bojana Ro- gelj Škafar establishes these traditional artistic representations most frequently feature patron saints, foremost among them Saint Mary in her numerous iconographic variants. She proposes that the saints “held an extraordinary position in the symbolic imaginarium of the majority population. They were the symbols of the rustic man’s be- liefs, committed to the significance of the religious world encom- passing the profane, and the power of saints to assist those in need in their daily troubles.” The Slovenian holiday calendar is in December balanced out by the “three good men”, heroes in good standing in the eyes of to- day’s children – Saint Nicholas, Santa Claus, and Grandpa Frost. The emergence and popularization of Grandpa Frost following the Sec- ond World War is examined by Janez Bogataj, who establishes that the post-war ideology successfully implemented him as a supposed replacement for the “clerical” St. Nicholas, but failed to erase the lat- ter from the people’s December celebrations. Tradition simply resists administrative measures. The final chapter is dedicated to particular heroes – the alpine climbers. Jernej Habjan shows how the alpine climber is the quintes- sential folk hero, boldly transgressing forbidden boundaries: “Just like the encounter with the dragon symbolizes the hardships on the road to inner understanding, or the metaphysical battle between good and evil – similarly does the secular conquest of the mountain embody the heroic deed of overcoming life’s greatest challenges”. Hence, the hero- alpine climber ascends into folklore, spreading among popular con- sciousness.” He is the hero of climbing literature, which is “folklore in its wide adoption by the public without the assistance of the education 280 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 280 22.10.2019 11:03:53 apparatus”. Life itself weaves stories of heroics, encouraging new alpine climbers and with that, new heroes. These aren’t typical national he- roes but rather “heroes of the common man, and, as such, potentially international; the alpine climbing community is a community of the everyman, in spirit more trans-national than national.” As a final note, the matter at hand is certainly not exhausted with the heroes appearing in these writings. They may be read as a con- tribution to the broader rethinking of the processes of tradition, which always appear in dialectic and dialogical relation with modernity and the contemporary age, on the relation between folklore and history, on the various histories written into the interpretations of the heroes, on knowledge of the nationalization of history and the people’s lore, on cultural heritage, and, with all that, on the interplay between cul- ture and the social fabric, between the individual and the community. After all, folklore as the compound of folk and lore implies a semantic cluster addressing the relationships between bodies of “knowledge” and groups of individuals; or between what we name folklore and its contexts: the environments where it unravels or materializes in mani- fold ways. 281 Summary Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 281 22.10.2019 11:03:54 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 282 22.10.2019 11:03:54 AVTORICE IN AVTORJI Doc. dr. Saša Babič, znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, sasa.babic@zrc-sazu.si Prof. dr. Janez Bogataj, upokojeni zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Ljubljana, janez.bogataj@telemach.net Marija Cvetek, profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, etnologinja, upokojena bibliotekarka, publicistka, marija.cvetek1@gmail.com Prof. dr. Božidar Jezernik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, bozidar.jezernik@ff-uni.lj Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, znanstvena svetnica, ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Marjetka.Golez-Kaucic@zrc-sazu.si Doc. dr. Jernej Habjan, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, jhabjan@zrc-sazu.si Dr. Monika Kropej Telban, znanstvena svetnica, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, monika@zrc-sazu.si Dr. Anja Moric, raziskovalka, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, anja.moric@ff.uni-lj.si / ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Dr. Ana Perinić Lewis, višja znanstvena sodelavka, Institut za antropologiju, Zagreb, Ulica Ljudevita Gaja 32/2, 10000 Zagreb, Hrvaška, aperinic@inantro.hr Dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, 1000 Ljubljana, bojana.rogelj-skafar@etno-muzej.si Dr. Ingrid Slavec Gradišnik, znanstvena svetnica, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, ingrid.slavec-gradisnik@zrc-sazu.si Dr. Milan Trobič, novinar, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1000 Ljubljana, milan.trobic@rtvslo.si 283 Avtorice in avtorji Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 283 22.10.2019 11:03:54 Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 284 22.10.2019 11:03:54 ZUPANIČEVA KNJIŽNICA 1 MESS – Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 3. Edited by Zmago Šmitek and Rajko Muršič. Ljubljana 1999. 2 Urban Symbolism and Rituals. Edited by Božidar Jezernik. Ljubljana 1999. 3 Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Edited by Rajko Muršič and Borut Brumen. Ljubljana 1999. 4 Kolesar s Filozofske. Zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka. Uredil uredniški odbor. Ljubljana 2000. 5 Zemljevidi časa/Maps of Time. Zbornik ob 60. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Uredila/edited by Zmago Šmitek in/and Borut Brumen. Ljubljana 2001. 6 Mirjam Mencej, Gospodar volkov v slovanski mitologiji. Ljubljana 2001. 7 MESS – Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 4. Edited by Bojan Baskar and Irena Weber. Ljubljana 2002. 8 Besede terorja. Medijska podoba terorizma in nasilja. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2002. 9 Vladimir N. Toporov, Predzgodovina književnosti pri Slovanih. Poskus rekonstrukcije. Ljubljana 2002. 10 MESS – Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 5. Edited by Rajko Muršič and Irena Weber. Ljubljana 2003. 11 Mateja Habinc, Ne le rožmarin za spomin. O spominskih predmetih in njihovem shranjevanju. Ljubljana 2004. 12 Dediščina v očeh znanosti. Uredila Jože Hudales in Nataša Visočnik. Ljubljana 2005. 13 MESS – Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 6. Edited by Boštjan Kravanja and Matej Vranješ. Ljubljana 2005. 14 Dediščina v rokah stroke. Uredila Jože Hudales in Nataša Visočnik. Ljubljana 2005. 15 Post-Yugoslav Lifeworlds Between Tradition and Modernity. Edited by Zmago Šmitek and Aneta Svetieva. Ljubljana 2005. 15/I Post-Yugoslav Lifeworlds. 2nd Edition. Edited by Zmago Šmitek and Aneta Svetieva. Ljubljana in Skopje 2008. 16 Ethnography of Protected Areas. Edited by Peter Simonič. Ljubljana 2006. 17 »Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi«. Narativne podobe Ciganov/ Romov. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2006. 18 Mirjam Mencej, Coprnice so me nosile. Raziskava vaškega čarovništva v vzhodni Sloveniji na prelomu tisočletja. Ljubljana 2006. 19 Jaka Repič, »Po sledovih korenin«. Transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Ljubljana 2006. 20 Europe and its Other. Notes on the Balkans. Edited by Božidar Jezernik, Rajko Muršič and Alenka Bartulović. Ljubljana 2007. 21 Places of Encounter. In memoriam Borut Brumen. Edited by Rajko Muršič and Jaka Repič. Ljubljana 2007. Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 285 22.10.2019 11:03:54 22 Špela Kalčić, »Nisem jaz Barbika«. Oblačilne prakse, islam in identitetni procesi med Bošnjaki v Sloveniji. Ljubljana 2007. 23 Boštjan Kravanja, Sveti svet. Topografija religioznega prostora na primeru Breginjskega kota. Ljubljana 2007. 24 Uršula Lipovec Čebron, Krožere zdravja in bolezni. Tradicionalna in komplementarne medicine v Istri. Ljubljana 2008. 25 Space and Time in Europe. East and West, Past and Present. Edited by Mirjam Mencej. Ljubljana 2008. 26 Prostori soočanja in srečevanja. Spominski zbornik za Boruta Brumna. Uredila Rajko Muršič in Katja Hrobat. Ljubljana 2008. 27 Jože Hudales, Slovenski muzeji in etnologija. Od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja. Ljubljana in Velenje 2008. 28 MESS and RAMSES II. Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 7. Edited by Jaka Repič, Alenka Bartulović and Katarina Sajovec Altshul. Ljubljana 2008. 29 Miha Kozorog, Antropologija turistične destinacije v nastajanju. Prostor, festivali in lokalna identiteta na Tolminskem. Ljubljana 2009. 30 Peter Simonič, Kaj si bo narod mislil? Ritual slovenske državnosti. Ljubljana 2009. 31 Kulturna dediščina in identiteta. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2010 32 Niko Zupanič, njegovo delo, čas in prostor. Spominski zbornik ob 130. obletnici rojstva dr. Nika Zupaniča. Uredila Rajko Muršič in Mihaela Hudelja. Ljubljana 2009. 33 Med prezentacijo in manipulacijo. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2010. 34 Nataša Visočnik, Hiša kot prostor identitet. Oblikovanje identitet skozi percepcije prostora in telesa v bivalnem okolju na Japonskem. Ljubljana 2011. 35 Alenka Bartulović, »Nismo vaši!« Antinacionalizem v povojnem Sarajevu. Ljubljana 2013. 36 Antropološki vidiki načinov življenja v mestih. Uredila Jaka Repič in Jože Hudales. Ljubljana 2012. 37 Politika praznovanja. Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2013. 38 Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2013. 39 Praznična večglasja. Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem. Uredila Ingrid Slavec Gradišnik. Ljubljana 2014. 40 Simona Klaus, Pa vse, kar sem hotu, so ble dobre vile. Folklora v oglasih med letoma 1980 in 2011 v Sloveniji. Ljubljana 2014. 41 »Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane.« – Vinko Möderndorfer – učitelj, politik in raziskovalec Uredila Ingrid Slavec Gradišnik in Jože Hudales. Ljubljana 2016. 42 Ambrož Kvartič, Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji. Ljubljana 2016. 43 Sounds of Attraction. Yugoslav and Post-Yugoslav Popular Music. Edited by Miha Kozorog and Rajko Muršič. Ljubljana 2017. 44 Collecting and Collections in Times of War or Political and Social Change: COMCOL Annual Conference, Celje 2014. Edited by Jože Hudales and Tanja Roženbergar. Ljubljana 2017. Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 286 22.10.2019 11:03:54 45 Države praznujejo. Državni prazniki in skupnosti na območju bivše Jugoslavije. Uredila Božidar Jezernik in Ingrid Slavec Gradišnik. Ljubljana 2017. 46 Helena Konda, Grafiti v Ljubljani. Zgodovina, grafitarji, mesto. Ljubljana 2017. 47 Anthropological Perspectives of Solidarity and Reciprocity. Edited by Peter Simonič. Ljubljana 2019. Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 287 22.10.2019 11:03:54 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=302266880 ISBN 978-961-06-0262-0 E-knjiga COBISS.SI-ID= 302283776 ISBN 978-961-06-0263-7 (pdf ) Mocni_modri_in_dobri_FINAL.indd 288 22.10.2019 11:03:54