GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXII. LJUBLJANA 1964 IZDALA ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESKE INDUSTRIJE T^RS Uredil ING. "MIRAN BHINAR UREDNIŠKI ODBOR; Inz. VLADISLAV BELTRAM, inž. AXOJZ FUNKL, inž., JURIJ HOČEVAR, inž, ERANJO JURHAR, prof. inž. IVAN KLEMENClC, inž, FRANJO KORDIS. dr. inž. DUŠAN IVILINSEK Natisnilo CP »Delo«, Blasnikova ti.4karna v Ljubljani VSEBINA Gojenje in urejanje gozdov Se o etstu in preskrbi z lesom, ing. Anton Knez..................1 Potrebno je dati gozdno- in lesnogospodarskim območjem pravo vsebino, dr. ing, Rudolf Pipan,..,;............. . , . , 12 Življenjska kriza jeUte na sl&venskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluk- tuacijami, ing, Miran Brinar....................................97 Sušenje jelke v Sloveniji — prvi izsledki, dr. ing. Dušan Ml in s ek . . . 145 Problemi pri obnovi jalovih gozdov, ing. Franjo Kordiš........159 Vnašanje jelke v naše gozdove, ing. Franjo Jurhar..........166 Motnosti na območju GG Celje za premeno listnatih sestojev v mešane z iglavci, ing, Ivan Z a b u k o ve C...... ............205 Ishoriščanje gozdov Motorna zaga z avtomatičnim brušenjem, ing, Zdravko Turk...... 21 Tekmovali so gozdni delavci, ing. Ciril E e m i C ............. 21 Drvarske koče na Slovenskem, Miloš Mehora.............211 Razlika med gozdnimi in javnimi prometnicami prL njihovem trasiranju, gradnji in eksploataciji, prof. ing. Ivan Klemenčič...... , 257 Vpliv dela z motorno žago na zdravje gozdnih delavcev, ing. Jože Kovač in Milan Dretnik.......................263 Spravilne in transportne naprave na Idrijskem, njihov razvoj in uporaba, Andrej F r a n e t i č........................274 Pomerili so se gozdni delavci, ing. Jože Urank............292 Varstvo gozdov Omela ogroža jelove gozdove, ing, Franjo Kordiš............174 Organizacijo, ekonomika in kadri Gozdarstvo v murskosoboSkem gozdnogospodarskem območju, Podružnica IT GLI v Murski Soboti...................... 27 Pomursko lesno gospodarstvo, Podružnica IT GIJ v Murski Soboti .... 31 Možnosti za razvoj našega gozdarstva, v zvezi z gradivom za sedemletni program, ing. Lojze F u n k 1 . 65 O nekaterih osnovah lesne industrije v razdobju do leta 1970, ing. Adolf Svetličič........................... 79 Nov prispevek k temi »Etat in preskrba z lesom«, ing. Lojze 2 u m e r , . 85 Zložitev zasebnih gozdov v Švici zaradi skupnega gospodarjenja, ing, Lojze Zumer.................. ..........179 Organizacijske spremembe v FAO-gozdarstvu, ing. Lojze Zumer . , . . 290 Sesti sveto\Tii gozdarski kongres, ing Lojze Zumer..........290 Ustanovitev sekcije za zgodovino gozdarstva v IUF"RO, iiig. Lojze Ž u m e r 29fl Društvena dejavnost Plenum Zveze IT GlI SRS v Murski Soboti, ing. Ciril Hemic..... 49 Peto republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev v Crmošnjicah na Dolenjske'm, ing. Ciril Reraic..........17S) Sklepi ZIT GLI Jugoslavije v zvezi s sedemletnim planom, ZIT GLI Jugoslavije ..............................182 Sklepi o problemih in nalogah znajisiveno raziskovalne službe v gozdarstvu in predelavi lesa, ZIT GLI SRJ..................184 Redni občni zbor zveze IT GLI SR Slovenije, ing, Miran B r i n a r . . . . 223 Ugotovitve in sklepi posvetovanja o nekaterih ključnih problemih dolgoročnega razvoja gozdno surovinskega zaledja v SRS, ZIT GLI SR Slovenije.............................227 Drugo zvezno smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev, ing. Ciril Hemic..........................,231 Delovni program upravnega odbora ZIT GLI SR Slovenije.......299 Iz zgodovine našega gozdarstva Gozdar Stanko Pajk, prof, ing. Franjo Sevnik............ 57 Razno Razstava >»Gozd na krasu Slovenskega primorja-^, Katarina K o b e - Arzenäek......................................................80 Utrjevanje golih pobočij pri cestnih telesih s pozelenitvijo, prof. ing, Franjo Rainer ............................193 Umrl je ing. Janko Seljak, prof. ing. Franjo Rainer.............220 V spomin ing. Ferdinandu Marenziju, Viljem Kindler . . ......221 KloSči v slovenskih gozdovih — prenaša Ici bolezni, ing. Miran B r i n a r 268 Gozdovi Sovjetske zveze in gospodarjenje z njimi, ing, Miran Brinar 282 Rastoča mehanizacija gozdnega dela na Švedskem, ing, Lojze 2 um er 291 Odmev obiska britanskih gozdarskih inženirjev, ing, Milan C i g 1 a r . - 297 Strokovno slovstvo Les in stai-a umetnost, prof. ing. Franjo Rainer........... 34 Schweizwrische Zeitschrift für Forstwesen, letnik 1962 in 1963, Janez Cop, ing, Vitomir Mikuletič, ing. Sonja Horvat, dr. ing, Dušan Mlinšek, prof. ing. Ivan Klemenčič......... 36, 189, 308 Silvae genetica, ing, Miran Brinar............. 42, 192, 239 Knjiga o aplskem vrtu Julijani, prof. ing, Franjo Rainer.......187 stopnjevanje produktivnosti s sistemi nagrajevanja, ing. Sonja Horvat 187 Poraba časa in energije pri kotni saditvi, ing. Sonja Horvat . , . , , 188 O zgodovini skandinavskili polarnih gozdov, ing. Miran Brinar . . . , 188 O rasti lipe, ing. Dušan Robic....................1S9 Hitro utrjevanje brežin, prof. ing. Franjo Rainer......... . 234 Knjiga o transportu lesa, prof, ing. Ivan Klemenčič.........235 Vpliv deževnikov na gozdna tla, prof. dr. Bogdan Vovk....... . 237 O pomenu humusa za gozd, ing. Marjan Pavšer...........233 Učinkovanje fungicidov za zaščito kalčkov, ing, Jože Maček......239 Soeioložka razčlenitev borovih gozdov, ing. Dužan RobiČ.........246 Domače strokovne revije, ing, Miran Brinar............ . 247 Prispevek za boljše poznavanje naših smrekovih gozdov, ing. Miran Brinar.............................301 Se o utrjevanju odkopov, ing. Marjan Žemljic................307 Knjiga o mehiških bonh, ing. Miran Brinar , 308 Predpisi Di-užbeni plan SR Slovenije za leto 1964 ..............................61 Odlok o viSini obresU za kredite, dovoljene v letu 1963 za plantaže hitro rastočih listavcev..............................62 Odločba o spremembi odločbe o normativih za uporabo posameznih vrst lesa pri zidanju stanovanjskih hiä in pri izdelovanju posameznih izdelkov............................................62 Odlok o spremembah odloka o najviSjih prodajnih cenah za hlode za lušče-nje in žaganje, rudniški (jamski), celulozni, tehnični okrogli ter industrijski (destilacijski in taninski) jelov, smrekov, bukov, hrastov in kostanjev les...........................63 Zakon o prenehanju zakona o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v Ljudski repubhki Sloveniji....................64 Odločba o jugoslovanskem standardu s področja izkoriščanja gozdov ... 64 Jugoslovanski s-tandardi za izkoriščanje gozdov.............252 Odlok o spremembi odloka o merilih za obračunavanje in plačevanje amortizacije za regeneracijo gozdov in o njenem nameiju ...... 253 Zakon o oprostitvi prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij za dejavnost kemičnega predelovanja lesa.............. - 253 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o najvišjih prodajnih cenah za posamezne gozdne proizvode.................. . 253 Zakon o obrestni meri od gospodarskih skladov za dejavnost gospodarjenja z gozdovi ............... . . ...............234 Odredba o obvezni dobavi žaganega jelovega, smrekovega in borovega lesa potrošnikom določenih kategorij v letu 1964 ........ , . , , 254 Odločba o jugoslovanskih standardih za seme iglavcev 255 Uredba o ustanovitvi republiškega gozdarskega inšpektorata ....... 255 Uredba o razglasitvi Notranjskega Snežnika za naravno znamenitost ... 256 Navodilo o natančnejših pogojih in načinu za uporabo sredstev, namenjenih v zveznem proračunu za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva 311 Odredba o razglasitvi hrastovega gozda na Cigonci pri Slovenski Bistrici za naravno znamenitost......................314 Odločba o jugoslovanskem standardu za topolov žagan les ....... 314 Odločba o jugoslovanskih standardih s področja konserviranj.a lesa , . . 314 Avtorji Brinar Miran........ 42, 97, 188, 192, 223. 239, 247, 268, 282, 303, 308 Ciglar Milan.............................299 Cop Janez.................................36 Dretnik Milan............................263 Franetic Andrej...........................274 Funki Lojze..........................................................65 Horvat Sonja............. 37, 38, 40, 41, 42, 187, 188, 190, 308 Jurhar Franjo.......................... ■ .■ 166 Kindler Viljem............................221 Klemenčic Ivan......................... 257, 235 Knez Anton............................. 1 Kobe-Arzenšek Katica....................... . 89 Kordiš Franjo.........................159, 174 Kovač Jože............................. . 263 Maček Jože..............................239 Mehora Miloš.............................211 Mikuletič Vitomir....................... 36, 37, 191 Mlinšek Dušan............36, 39, 40, 42, 1B9, 190, 191, 310, 311 Pavšer Marjan............................238 Pipan Rudolf..........................................12 Rainer Franjo...................... 34, 187, 103, 220 Remic Ciril..................... 21, 49, 179, 231, 234 Robič Dušan.......................... 109, 246 Sevnik Franjo........................................................57 Svetližič Adolf........................................................79 Turk Zdravko........................................................21 Urank Jože..............................292 Vovk Bogdan.............................237 Zabukovec Ivan............................205 Zemljič Marjan............................307 Zumer Lojze........................ 290, 291, 292 S34.0 905.2 (497.12) ŠE O ETATU IN O PRESKRBI Z LESOM Ing, Antnn K n e 2 (Celje) Posvetovanje 2veze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije SRS, ki je bilo lani marca v LJubljani o porabi lesa glede na etat gozdov v SRS, je sprožilo pereče vprašartje o proizvodni zmogljivosti gozdov in o neskladnosti nied etatom gozdov in porabo lesa. Posvetovanje ni zajelo kompleksne problematike razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v naši republiki. Sodim, da niti ni imelo takih pretenzij, ampak je le nameravalo opozoriti na neskladnosti, ki se pojavljajo zadnje čase med etatom in vsakoletnimi sečnjami, ki prekoračujejo etat s ciljem, da bi se zagotovile vedno večje potrebe po lesu. Posvetovanje naj bi spodbudilo k reševanju kompleksa vprašanj, ki zadevajo razvoj obeh panog, gozdarske in lesne. S temi problemi se ukvarjajo povs^od po svetu m jih moramo začeti proučevati tudi pri nas, dokler ne bo prepozno. Posvetovanje je lahko na te probleme opozonto, ni. jih pa moglo dokončno rešiti. To je mogoče doseči le z znanstvenim raziskovanjem. Pi-iklju-čujem se mnenju lov Lojzeta 2umra, da bi si mnogo prihranili »-ako bi znanstvenemu raziskovanju dali prednost pred empirizmom.« V tematiki znanstveno raziskovalnih del našega inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ne najdemo dovolj tem, ki bi znanstveno raziskovale problematiko razvoja in medsebojnUi odnosov obeh panog. Važnost tega problema je uvidela tudi Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije SRS, ki je nameravala s posebnim posvetovanjem opozoriti obe stroki, da je potrebno probleme postaviti in opredeliti, jih znanstveno raziskati in jih začeti reševali v interesu našega celotnega gospod a i-stva. Posvetovanje se je usmerilo samo na iglavce. Listavce je odpravilo s. predlogom >'da bi bilo potrebno posekati še toliko listavcev, da bi se preprečilo zabukovljo-nje naših gozdov in da bi se izkoristil potencial bukovih gozdov,^- Prepričan sem. da bodo bodoče analize in raziskovanja teh vprašanj proučile tudi bilanco listavcev in omogočile kompleksno reševanje problema etata iglavcev in listavcev v odnosu do porabe lesa. Tov. Lojze Žumer, dipl. go:!darski inženir, je v članku »^Etat in preskrba 2 lesom« ("Les^H št, 5—S'1903) razširil tem.atiko posvetovanja tudi ►»na podi'ocje strukture etata in na kompleksno obravnavanje vse lesne surovine.« Istočasno pa v članku posredno obravnava tudi glavno vprašanje posvetovanja, tj. vprašanje revizije etata. Posvetovanje je tod-ej zbudilo potrebno zaninnanje. Zato imam koreferat tov, L. Zumra za dragocen prispevek, ki naj pomaga osvetHti problematiko na področju, obra\'navanem na posvetovanju. Ker niti moj referat na posvetovanju niti koreferat tov. Zumra nista dovolj temeljito proučila vprašanja etata in njegovega odnosa do razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva, bom poskušal osvetliti njegov pomen kot prispevek za kompleksno reševanje obravnavanega problema. Določanje etata V Dkviru tega članka je mogoče le zeJo aa kratka prikazati metodiko določanja etata. Urejanje gozdov, katerega naloga je določiti tudi etate gozdov, zajema dobi-šen del gozdarske znanosti in njegove operativne dejavnosti. Zato ga ni mogoče temeljito opisati v kj-atkem sestavku. Etat gozdov določajo gozdnogoispodarski načrti ali ureditveni elaborati, ki imajo tudi nalogo i?;delatj okvirne dvajsetletne in konkretne desetletne načrte za go!^pödarjenje 2 g0(zd0\d. Gozdna proizvodnja ti^aja namreč zelo dolgo, ad Bil rio 140 let. Tako dolgoitrajno proizvodnjo pa je putrebno sistematično načrtovati. Z dolgoročnim planiranjem proizvodnje je začelo gozdno gospodarstvo mnogo prej kot vse druge panoge (že pred 160 leti). Konkretno obliko dolgoročnega načrlovanja v gozdartsvu predstavljajo omenjeni elaborati. iVIcd. drugimi važnimi nalogami> ki ji.Vi ni mogoče prikazati v okviru, tega članka, je tudi naloga ureditvenih elaboratov, da določajo v okviru potencialne proizvodne miogljivosti gozdov največji dopustni obseg sečnje gozdov, ki ga imenujemo etat. Ker so potrebe po lesu velLke in rastejo z gospodarskim razvojem katerekoli .skupnosti, predpisujejo goizdnogospodarsld načrti praviloma največje sečnje (etate), ki jih gozdovi še prenesej,o. Pfi tem pa morajo zagotc^ viti povečanje ali pa vsaj ohranitev plodnosti gozdnih tal, trajnost donosov in določeno, vsaj minimalno povečanje prira.slka. Naši gozdovi miajo premajhno lesno zalogo, zaradi tega je proizvodni potencial gozdnih rastišč izkoriščen komaj z ok. 50%. Razumljivo je, da morajo zagotoviti gozdnogospodarski kot tudi vsi drugI dolgoročni gospodars-ki načrti povečanje proizvodnje 2 boljšim izkoriščanjem gozdnih rastišč. Gozdarji sodinio, da je možno doseči njihovo 1Ü0% izkoriščanje v 40 do 60 letih. S sistematično izdelavo gozdnogospodarskih načrtov je začelo gozdarstvo 1, 1952, Do seda] so urejeni vsi družbeni gozdovi in nad polovico zasebnih gozdov. Urejena polovica zasebnih gozdov predstavlja predvsem kapitalne gozdove z največjimi blagovnimi prese^žki (Pohcrje, Gornja Savinjska dolina itd.). Tov. Lojze Zumer vprašuje: >*ali so avtorji gozdnogospodarskih načrtov mogli pred enim desetletjem poznati probleme, s katerimi se srečujemo v sedanjosti?« Se-dim, da lahko dokončno odgovorijo na tako postavljeno vprašanje avtorji sami in tis,ti di-zavni organi, ki so potrjevah uj-editvenc elaborate in s tem izvajali predpise državne gozdnogospodarske politike, določene z zakoni, L-redbami Ln navodili za urejanje gozdov v FSRJ in SRS. Na splošnoi pa lahko trdim, da avtorjem elaboratov, predvsem pa državnim gozdars-kim organom obravnavani problemi niso bih neznani in da so bili upoštevam pri določanju etata. Zato gornje vprašanje ne obravnavam v tedencioznem pomenu, da avtorjem elaboratov ti problemi niso bili znani, zaradi česar je potrebno etate revidirati brez posebnega postopka. Menim, da je situacija popolnoma jasna. Gozdnogöspodars,ke načrte v SRS so pregledali mnogi priznani strokovnjaki in eksperti 12 di-ugih republik in iz zamejstva. Njihovo mnenje (tudi iz tistih držav, kjer znaša intenziteta sečnje 1,6 do 3,0 9;;) o gospodarjenju z našimi gozdovi in o viSim etata je bilo odločno pozitivno. Tudi etati naših gozdov ao določeni po strokovnih in znanstvenih načelih, ki so priznaiia v vseh gozdarsko naprednih in razvitih deželah. Razen etatov pT'edpisujejo gozdnogospodarski načrti številne in obsežne ukrepe za povečanje proizvodnega potenciala gozdov. Cilj sodobnega in naprednega gospodarjenja z gozdovi je povečanje proizvodnje, ne na račun gozdne glavnice, temveč z boljšim izkoriščanjem gozdnih rastišč. Ce hočemo v naši republiki doseči vecje izkoriščanje proizvodnega potenciala gozdov, moraario nie-ci drugimi ukrepi povečati tudi lesno glavnicoi, na kateri se kopiČL vsakoletni prirastek Ker dosega lesrta zaloga gozdov v SRS komaj 50—60% optimalne) je popolnoma Jasno, da lahko izkoriščamo proizvodno sposobnost gozdnih rastišč samo za ok. 50—60?Ž. Neizkoriščene so torej še ogromne rezerve, Možnosti za povečanje gozdne proizvodnje in za zboljšanje lesne bilance pa so še zelo velike. Gozdnogospodarski načrti predvidevajo povečanje lesne glavnice z akumulacijo prirastka. Zato zajemajo etati samo del prirastka in to večji del. Manjši del pa puščajo v gozdu za povečanje Tesne' zaloge. Cilj sodobnega gospodai'jenja z gozdovi pa ni samo v povecan.iu lesne glavnice, temveč tudi v njenem smotrnem oblikovanju in v zagotovitvi kakovostnih razmerij v njeni struktun, za kar stari načini gospodarjenja z goizdovi niso dovolj skrbeli. Kakovostno oblikovanje lesne zaloge ter zboljšanje in učvrstitev kvalitetnih razmerij predstavljajo nove pridobitve sodobnega gospodarjenja z gozdovi) ki bodo znatno pripomogle k boljži preskrbi z lesom. Akumulacija prirastka je postala velika spotika. Tov, L. Žumer vprašuje, ali je naše gospodarstvo že toliko močno, da prenese tako velika vlaganja kot je predvidena akujmulacija prilastka iglavcev v višini 23%. Moderno gozdarstvo ne določa etata samo z razmerjem med prirastkom in etatom, s katerim odreja istočasno tudi višina akumulacije. Tako so delali včasih po nekatei'ih starih, klasičnih metodah. Sedaj pa so odločilni za doloi-čitev etata in za akumulaajo prirastka zelo številni činitelji; lesna zaloga in njena struktura (tudi kvalitetna), prirastek, ekoložki činitelji gozdnih rastišč, rastnost sestojev m biološke lastnosti drevesnih vrst. gozd nogo j it vena in gozdno-produkdjska tehnika, gostota gozdnili komunikacij, intenavnost gospodarjenja z gozdovi, finančna vlaganja, strokovni kadri, razvojne smernice lesnega gospodarstva itd. Sinteza vseh t^h Ciniteljev določa višino etata in način njegovega izkoriščanja. Zmotno je torej mnenje, da se lahko doloiCi etat samo iz razmerja med etatom in prii'astkom ter da je možno akumulacijo prirastka zmanjšati in etat povečati, kljub temu pa ohraniti ah celo povečati proizvodni potencial gozdov. Ker sodim, da je to važen problem za razvoj gozdarstva, mu je potrebna posvetiti par bes&d. Temeljita osvetlitev problema je v okviru takega članka nemogoča. Menim pa, da sodi v eno od tem, ki jih bo moralo zajeti znanstveno raziskovalno delo v gozdarstvu, Ce je npr, akumulacija prirastka iglavcev v višini 28% določena z gozdnogospodarskimi načrti, morda previsoka, katera akumulacija je potem pravilna in kako naj se jo določi? Obseg akumulacije je nemogoče določiti v naprej, ker njena višina izhaja iz sinteze v.seh činiteljev, ki so odločilni za določitev etata. Naj omenim samo enega od teh člniteljev, in to gojitvenogospodarsko vrsto obratovanja. Najbolj preprosto je določanje etata in akumulacije prirastka pri prebiralnem gospodarjenju, kjer se odreja etat v glavnem na podlagi obstoječe lesne zaloge in njene strukture, prirastka, optimalne lesne zaJo.ge in dobe, v kateri želimo, da bi postala lesna zaloga optimalna. Na prvi pogled bi lahko sekali v prebiralnih gozdovih ves prirastek in da pri tem ne bi okrmli njihove proizvodne sposobnosti. Podrobnejše analize m proučevanja dinamike prirastka pa pokažejo, da bi s sečnjo vsega prirastka kaj hiti'o zmanjšali proizvodno sposobnost vseh prebiralnih gozdov z majhno zalogo Takih pa je vsaj 50 K vseh prebiralnih gozdov v SRS. drugaöio pa je stanje v goEdovih z zRatonum gospodarjenjem. Takih pa j& v SRS cik. 75%. Pri zastornem gospodarjenju razinerje med pri-vastkom in ctatom sploh ni objektivni naka^ovjdec za dolociW etata, temveč le i'a7Jnei-]e in dinamika stai-os-tnih razredov. Kot dokaz navajam le dva eksh-emna primera. a) Gospodarska enota ima na primer površino 2000 ha smrekovih gozdov, ki so starejsi od 100 Jct, torej zreli za sefnjo. Njihov prirastek maša na primer [iCOOm-' na ha). Pri akumulaciji prirastka v višini 10% bi smel 2iiašati etat 90% prirastka, tO' je 720ßm^ Ce bi s to enoto tako gospodarili, bi ravnali napačno, ker ne bi sekali gozdov, ki so za sečnjo zreli, njihov prirastek pa upada. V taki enoti moramo sekati nad prirastkom, da stare sestoje, ki počasi priraAČajoi, nadomestimo z inlajSimi, ki priraäcajo hitreje, b) Ista gospodarska enota ima na primer samo gicadove, ki so sUri 50-60 let. imajo velik prirastek, niso pa zreli za sečnjo, temveč so primerni samo za intenzivno redčenje. V takih sestojih lahko sekamo samo 40-SD% prirastka, Ce bi sekali v njih več prirastka, bi jih hitro opustoeili, njihovo proizvodno sposobnost pa bi zelo oslabili, Ce torej le na kratko analiziramo akumulacijo prirastka glede na gojitven o-gospodarsko vrsto obratovanja, ugotavljamo, da predstavlja z elaborati predvidena akumulacija prirastka iglavcev v višini 28% in listavcev v višini lß% (po^fprečno 22%) čisto drugačen problem kot vprašanje, ali je naše^ gospodarstvo že tako močno, rfa prenese vlaganje v tako visoke akumulacije Vprašanje je izredno zapleteno in važno in predstavlja prioritetno temo za znan-stvejia raziskovanja. Glede na strukturo naših gozdov je za razvoj gozdnega in lesnega gospodarstva izi-edno vaSna strokovna ugotovitev, kolikšen del akumuliranega prirastka je potreben za ohranitev sedanje proizvodne sposobnosti naših goz-dov in kako visoka bi morala biti akumulacija, ki bi zagotovila tudi povečanje primarne gozdne proizvodnje. Šabloni zi ran j a je bilo v zgodovini naših gozdov dovolj in so pripeljala do občutnega zmanjšanja gozdne proizvodnje. Ker je prej omenjena akumulacija prirastka rezultat strokovnega dela avtorjev ureditvenih elaboratov in njihovih številnih sodelavcev, imamo realno osnovo za mnenje, da je taka akumulacija pravilna. Okularno zavi'acanje te akumulacije bi pomenilo empirizem v najslabši ohlikt. Pri an-alizi etata 2elo pogosto upoi'abljEmiü še en nakazovalec, t. j. razmerje med etatom m lesno zalogo aU intenziteto sečnje. Etati mnogih naših elaboratov so določeni s pomočjo odstotkov lesne zaloge, ki so priznani v zamejstvu kot dobri strokovni nakazovalci za ugotavljanje proizvodne zmogljivosti gozdov. Ce hocem-o, da nam intenziteta sečnje pokaže objekti\mo in pravilno ra.z-merje med etatom in proiz\.'odno zmogljivostjo gozdov, moramo navesti tudi dejansko lesno zalogo. Brez nje nam intenziteta sečnje ne pove nicesar. Skoda je zato, da tov. 2umei* ni navedel v svojem članku poleg intenzitet izkoriščanja lesnih zalog še njihove višine. Ob ugotovitvi na primer, da predvidevajo gozdnogospodarski nači-ti v SRS intenzivnost iskoriščanja lesne zaloge z 1,73%, v Zahodni Nemčiji pa da znaša tovrstna intenzivnost 3,0%, bi lahko nesti-okovnjaki sklepali, da izkoriščamo pri nas lesno zalogo premalo za 1,27%, Dejansko pa predstavlja v SRS intenziteta sečnje 1,73% pri lesni zalogi od 158m' na ha večjo obremenitev za gozdove kot intenziteta 3,0% v Zahodni Nemčiji pri lesni zalogi od okoli 300 m' na ha. Tudi pri navajanju intenzivnosti izkoriščanja lesne zaloge moramo upoštevati gojitvenogospodarako vrsto obratovanja. Isti nakazovalec pri enodobnem in zastornem gospodarjenju ne poirieni enakega potenciala. Za določitev etata ni torej odločilna le ramierje med etatoni i.n prirastkom ter merf etatom in lesno zalogo. Gos'dnogospodarski načri-i ugotavljajo in pro-ufujejo tudi vse 'druge činitelje) ki ^--plivajo na višino etata. V ta namen izvajamo obširne meritve lesne zaloge, njene struktiue in prirastka. S tipo-loškim kartiranjem ugotavljamo talnS' in gozdnovegetacijske enote. Proučujemo biološko stabilnosL in rastnost sestojev, razmerje med plodnostjo gozdnih tal m proizvodno sposobnostjo sestojev. Načrtujemo gozdnogojitveno in gozdno-produkcijsko tehniko, ekonomsko finančni potencial gozdov, višino vlaganj v gojenje gozdov m v gradnjo gozdnih komunikacij itd. Pi'ouSujemo potrebe in stanje lesnega gospodarstn^a itd. Ob upoštevanju vseh teh činiteljev določajo gozdnogospodarski načrti način za gospodarjenje z gozd-oi\rL za obdobje 10 ozii-oma 20 let. Sestavni in najvažnejši dol teh načrtov je tudi določitev etata, ki je torej rezultat temeljitega ugotavljanja in analize vseh naštetih činiteljev, s pomočjo katerih laliko strokovno določimo proizvodni potencial gozdov, Pri tem delu pa bi ravnsdo gozdarstvo popolnoma napačno, Če ne bi slO' po poti drugih gospodarskih panog ,tj. če ne bi 2 dolgoročnimi načrti zagotovilo tudi povečanja proizvodnje 7. boljšim izkoriščanjem prirodnih p r od uk d j ski h sil. Pri lesni zalogi v SRS, ki dosega komaj 40—50% optimalne zaloge, pa je določena akumulacija prirastka pogoj za tako gospodarjenje z gozdovi. Revi'Äija gozdnogospodarskih načrtov oziroma etatov Gozdnogospodarske načrte izvajarno praviloma deset let. Potem začnemo z njihovo revizijo, ki ima med drugimi tudi namen ponovno izmeriti, preveriti in proučiti vse tiste eJsmente, ki sc' odločali o višini etata pri osnovnem elaboratu. Pri izdelavi Oisno\''nih gozdnogospodarskih načriov namreč vseh teh elementov ni mogoče dognati povsem zanesljivo in točno. Njihovo ugotavljanje in proučevanje je trajen proces, ki ga periodično ponavljamo praviloma vsakih deset let, ko moramo upoätevati tudi nova dognanja v ekologiji, biologiji, genetiki tei- gozdnogojitveni in gozdnoprodukcij.^ki tehniki. Pri ugotavljanju prirastka znašajo dopustne napake od 5—10%. Ce bi hoteli te napake odpraviti, bi se ugotavljanje prirastka tako podražilo, da se ne bi splačalo. Ce smo zaradi to\T^trL!h napak določili na primer za 10% prenizek prirastek in določili 2 elaboratom njegovo akumulacijo v višini 10%, bomo pri reviziji ugotoviU, da v desetih letih izvajanja gospodarskega nači-ta sploh nismo dosegU nobene akumulacije. Na pravilnost ugoitavljanja prirastka vplivajo tudi vremenske razmere. Po Knuchlu znašajo oscilacije v prirastku, povzročene z vremenskimi spre-membaTni, tudi do ±30%. Takšne in druge elemente, ki vplivajo na etat, moi-amo pri reviziji elaboratov ponovno ugotavljati in.preveriti njiliovo pra-\nlnOBt. Revizijski gozdnogospodarski načrti pono\Tio določajo in proučujejo ne le tiste elemente in nakazovalce, ki so bili odločilni pri prvem odi-ejanju etata, ampak, analizirajo učinek dotedanjih ukrepov pri realizaciji etata na proizvodno zmogljivost gozdov (na plodnost gocidnih tal in na rastnost sestojev), pri čemer itkoi-ižčajo di-agocene izkušnje, ki jih je pridobilo gc-zclarstvo v desetih letih, Te izkušnje nam omogočajn, da laže preverimo, sili je bil etat, določen z osinovnimi gozdnogospodarskimi iiačiti, pravilen in ali je ustrezal potencialni proizvodni !mogljivocsti gozdov. V desetih letih smo vložili v gozdove tudi nova sredstva in določeno količino dela iii tako povečali proizvodni potencial gozdov. To nam omogoča pomemben napredek v količinskem in kakovostnem povečavanjij primarne gozdne proizvorlnje. Izdelava m-edit ve ni h ela.boratov se mora po desetih letih oibrestovati oziroma poka^ti uspehe predvidenih ukrepov. Ce smo pravilno določili etat, akumidacijo prirastka in prEH^pisali smotrne ukrepe aa gospodarjenje z gozdovi, potem moramo pričakovati pri reviziji go^idnogospodarskih načrtov obresti od stroskov, vloženih v izdelavo osnovnih ureditvenih elaboratov. Zato lahko pri reviziji objektivno pričakujemo določeno povečanje proizvodnega potenciala gozdov kot rezidtat desetletnega vlaganja dela in sredstev v gozdove Pri revizijah lahko avtorji elaboratov proučijo tudi razvoj in razvojne težnje lesnega gospodarstva in poskiišajo vplivati pozitivno na nove, verjetno še bolj zapletene odnose med obema panogama. Na podlagi ponovnega proučevanja ali meritve vseh elementov, ki vplivajo na etat, predvsem pa na podlagi obširnih analiz vseh ukrepov^ izvršenih v desetih letih po predpisih osnovnega gozdnogospodarskega načrta, lahko etat pri reviziji gozdnogc-spodai-skih načrtov obdržimo, povečamo ali pa znižamo. Težišče revizij je vsekakor na ugotavljanju in na analizi uspehov dotedanjega gospodarjenja z gozdovi in na morebitnih razvojnih smernicah gozdne proizvodnje. Zato' lahko vplivajo revizije učinkoviteje na povečanje primarne gozdne proizvodnje kot csnovrd gozd nog cs pod ar ak i načrti, ki se ne morejo povsem spoznati vseh ekoloških in drugih proizvodnih Čini tel jev, odločilnih z^t določitev proizvodne zmogljivosti gozdov. Re\nzija osnovnih gozdnogospodarskih načrtov ne pomeni torej morebiti administrativnega, na hitro improviziranega procesa za vikladitev sečnje gozdov s poti'ebami po lesu, tj. za preprosto povečanje sečnje. Takšna razlaga revizije dokazuje nepoznavanje osnovnega namena revizij pri gospodarjenju z gozdovi. Njihova naloga je v bistvu ista kot osnovnih elaboratov: predvideti maksimalno produkcijo lesa ob ohranitvi oziroma povečanju plodnosti gozdnih rastišč, pri tem pa zagotoviti tudi določeno trajncst donosov ozij-oma lesnen-.u gospodai-stv^j surovine za daljše obdobje. Od osnovnih gozdnogospodarskih načrtov se razlikujejo predvsem s tem, da lahko ugotavljajo proi;;vodni potencial gozdov natančneje in zanesljiveje kot osnovni elaborati. Pri tem pa lahko izkoristijo tudi vsa nova dognanja gozdarske znanosti. Revizijski elaborati ne moi-ejo biti povsem samostojni izdelki avtoi-jev, ker so vsebmsko pOidwzeni vsem tistim zakonitim predpUom in tehničnim navodilom kot osnovni načrti, hkiati pa tudi uspehom desetletnega vlaganja sredstev in dela v gozdove. Neskladnost med proizvodnjo in porabo lesa Na splošno ugotavljamo, da poraba lesa nara.^ca vzporedno z gospodarskim razvojem in življenjskim standardom. Glede porabe lesa in lesnih izdelkov zaostajamo za gospodarsko, razvitimi državami, ker je nas a globoko pod evropskim povprečjem. Glede porabe industrijskega in žaganega lesa razlika ni velika, za plošče se približujemo evropskemu povprečju, za papir pa smo bolj na zadnjem mestu Tudi naša država se postopoma uvršča v gospodarsko razvpite dežele jn bs lakšno razvojno pot t-udi nadaljevala, Z razvojem gospodarstva bo tudi v bodoče naraščal življenjski standard, z njim pa tudi poraba lesa in lesnih izdelkov, in sicer, kot lahko ugotovimo že sedaj, hitreje kot proizvodnja lesa v gozdovih. TCako naj ae torej lotimo reševanja tako zapletenega problema kot je preskrba z lesom? Sedanji generaciji sta naloženi breme in naloga ustvariti osnove 7a njegovo reševanje, ker ga v celoti verjetno ne bo mogla reliti. Temeljito bo mer al a proučiti proizvodno zmogljivost gozdov, porabo lesa in strukturo njegove p-cirabe. Kako naj sproti, vsaj začasno rešimo problem porabe lesa. ko nam ureditveni elaboi^ati določajo etat, ki je manjši od potreb? Na to vprašanje je vsaj deloma odgovorilo posvetovanje, ko je med dvema variantama predložilo zagotovitev porabe lesa z začasnim prekoračenjem etata. Iz navedenega članka tov. L. Zumra sklepam, da se povsem ne strinja z omenjenim predlogom, ker sicer ne bi razpravljal o primernosti 28% akumulacije prirastka iglavcev in primerjal nizko intenziteto sečnje v naši republiki z viscko v di-ugih državah. Skoda, da ni primerjal tudi vlaganja v gozdove pri nas in v deželah z visoko intenziteto sečnje Znabiti pa bi bilo mogočo kriti potrebe po lesu sam_o z et.atojn brez njegove prekoračitve, če bi bil le-ta dolcčen višje oziroma če bi zmanjšali akuniulacijo prirastka ali pa povečali intenzivnost izkoriščanja lesne zaloge? Na prvi pogled se to vprašanje ne zdi posebno važno. Dejansko pa predstavlja ključni problem gozdarske panoge. Ce je etat določen prenizko in ga lahko povečamo na obseg porabe lesa v okviru proizvodne zmogljivosti gozdov, potem naraščajoče potrebe po lasu ne predstavljajo posebnega problema, ker ;iih lahko krijemo z etatom, ij. z normalnim izkoriščanjem lesne zaloge. Ce pa je etat določen strokovno pravilno, lahkO' zadovoljimo naraščajoče potrebe po lesu edino z njegovim prekoračenjem. Le-to pa mora neogibno povzi'ociti zm.anjšanje proizvodne zmogljivosti, gozdov, v perspektivi torej še večjo krizo in neskladnost pri preskrbi z lesom. Glede pravilnosti etata se lahko opiramo samo na gozdnogospodarske načrte. Drugih nakazovale t; v sedaj nimamo. Okular no in pavšalno obravnavanje problema pa bi bilo preveč empirično in celo nestrokovno. Problem je potrebno proučevati temeljiteje in na znanstven or aziskovalji i podlagi, istočasno pa preverjati pravilnost etata 2 revizijo gozdnogospodarskih načrtov. Ce se postavimo na stališče, da sklepni predlog posvetovanja niti začasno ne rešuje prciblema preskrbe z lesom, nam paČ ne preostane drugega kot sedanja praksa, da vsako leto povečujemo sečnjo nad etat, da bi tako zadovoljili vedno večje potrebe po lesu. S tein pa rušimo gozdarski panogi vso perspektivo in možnost za dolgoročni načrtni razvoj, V zvezi z reševanjem zapletenega problema neskladnasti med etatom in porabo lesa menim, da je poti-ebno osvetliti še vprašanje, ali je mogoče odpraviti ta debalans s tem, da bi določili etat preprosto z višino porabe lesa, Sodim, da za razvoj gozdnega pa tudi lesnega gospodarstva taka pot ni mogoča. Razlogov je veliki>, in jih ni mogoče osvetliti v okviru tega članka. Navedel bom zato samo glavne Činitelje, prepričan, da bc. nadaljnje raziskovanje tega vprašanja problem opredelilo in pojasnilo natančneje ter bolj vsestransko; 1. Poraba lesa narašča tako hitro, da je ni mogoče določiti za daljše obdobje, ki je gozdarstvu poti-ebno za načrtovanje njegove proizvodnje. Tši mi povsem jasno, kako določiti objektivne potrebe po lesu Ne razumem na primer, zakaj iDi mofali povečevati potrebe po lesu zaradi večjega izvoza žaganega le.sa, ße ga potiebiAjemo tudi doma in lahko dosežemo isti devizni učinek z izvozom finalnili izdelkov. 2agaj-ii les je sicer zelo rentabilen in konkurenčen iK\-ozni artikel. TakSno blago je na pi-imer tudi mes», pa ga kjlub izvozu ne primanjkuje na notranjem tTgu, tega pa n.e bi mogli trditi za žagani les. 2, Povetane potrebe po lesu ni mogoče zadovoljevati s trajnim prekoračevat n]em etata na račun lesne glavnice, ker bi s tem bistveno zmanjšaU proizvodni potendal gozdov in perspektivno še bolj zožili surovinsko osnovo lesne industrije. Po kapacitetah in po porabi lasa, ne pa na podlagi etatov so izkoriščale gozdove evropske države v svojih kolonijah in pred obema svetovnima vojnama tuji kapital na ozemlju sedanje SR BiH. Kam je pripeljalo tako izkoriščanje lesne zaloge, nam dokazujejo ogroanne površine devas ti ranih in proizvodno uničenih gozdov in grraišč. Sodim, da ne moremo iti po taki poti. Ce hočemo zadostiti vedno večji porabi lesa, moramo povečati proizvodno zmogljivost gozdov, ne pa zmanjševati lesno glavnico in s tem bodočo produkcijo, Za povečanje gozdne proizvodnje imamo Široke in realne možnosti, in sicer: — ponmožitev gozdarskega kadra in zboljšanje njegove strokovnosti kot najcenejše in najbolj učinkovite investicije kakovostnega značaja; — intenziviranje gospodarjenja in povečanje prirastka v obstoječih goedovih z uvajanjem sodobnejše gozdnogojitvene in gc^dnoprodukdjske tehnike, z gradnjo gozdnih komunikacij, s smotmim vlaganjem v gozdove in z drugimi sorodnimi ukrepi, ki zagotavljajo izdatno večji in vrednejši prirastek, kot ga sedaj na splošno pričakujemo od naštetih ukrepov; — konverzija grmišč na potencialnih rastiščih v produktivne gozdove, teh grmišč imamo v SRS zelo veliko in predstavljajo zelo dobra rastišča za proizvodnjo iglavcev; — načrtna, širokopotezna introdukdja iglavcev in vi-ednejših listavcev na biološki podlagi v malo \;Tedne bukove gozdove; cenimo, da je le v celjskem okraju ok. 35,000 ha bukovih gozdov zelo slabe rasti, ki proizvajajo zelo malo tehničnega lesa in mnogo drv, poraščajo pa dobra rastišča, ki bi lahko proizvajala 2 do 3-krat veČ kot sedaj; — melioracija devastiranih in degeneriranih gozdov na reJati\rno dobrih rastiščih ali njihova konverzija v intenzivne nasade hitro rastočih iglavcev in listavcev; samo v celjskem okraju je ok. 8000 ba takšnih gozdov, ki proizvajajo sedaj na ha 0,5 do 1,0 m'' drv, lahko pa bi dosegli z njihovo konverzijo v intenzivno nasade letno produkcijo od 12 do 16 na hektar; — osnovanje topolovih plantaž na primernih rastiSČih ob Savi, Dravi in Muri- Osnavljanje intenzivnih nasadov hitro rastočih iglavcev in listavcev ter topolovih plantaž zagotavlja potencialno možnost za povečanje proizvoidnje lesa. Kljub temu napreduje ta proces piepocasi, ali pa je ponekod sploh zastal. Vzroke za to je pokazalo posvetovanje zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije v Brežicah leta 1961, "Pokazalo se je, da sistem osnavljanja plantaž in intenzivnih nasadov na podlagi samofinandranja sploh ne ustreza, ker omogoča snovanje plantaž in intenzivnih nasadov samo s krčitvijo kapitalnih gozdov, ki imajo veliko in vi-edno lesno zalogo, sposobno za kritje stroškov pri krčenju gozdov ter stroškov za snovanje plantaž in nasadov. Ker pa imajo taki gozdovi že itak velik prirastek, njihovo krčenje gospodarsko ni upravičeno, Krčenje in konverzija devastiranih in degeneriranih gozdov na potencialnih rastiščih bi bih sicer zdo gospodarski in rentabilni, toda nista izved- Ijivi, ker je pripadajoča lesna zaloga premajhna in malo vredna ter ne Icvije stroškov za. kr&nje in premeno. Kj'editov v ta namen ni, ali pa so nezadastnt. Neurejeno je tudi kreditiranje- topolovih plantaž. Ne ustreza tudi tendenca, da se določa na takšnih plantažah prioriteta konsoeiaciji naniesto pro-izvodnji lesa. Glavni naTOen topolovih plantaž naj bi bUa proizvodnja lesa, ne pa proizvc-dnja knietijsldh pridelkov ali mesa, V dilemi, ali naj se posega v lesno glavnico, ali pa zadostiti rastočim potrebam po lesu s povečanjem proizvodnje lesa, seni se opredelil za povečanje proizvodnje. Ce bi gozdarstvo pristalo, da se doJofii etat in njegova struktura samo na podlagi potreb po lesu ne glede na zmogljivost gozdov, bi se odreklo značaju saracistojne proizvodne panoge in bi postalo samo dobavitelj surovin. Gozdno proizvodnjo ne bi. usmerjali gozdnogospodarski cd ji, temveč potrebe druge panoge, ki je zainteresirana predvsem na dobavi surovin, ne pa tudi na njihovi proizvodnji. Ce bi ravnali tako v tistih državah, za katere navaja tov. L, 2umer visoke intenzitete sečnje, bi njihovi gozdovi propadali. Dejansko pa njihov proizvodni potencial raste kljub povečanim potrebam po lesu. Izjema je menda le Avstrija, sicer pa vzbuja taksno ravnanje tam intenzivno kritiko, Pri povečanju proizvod.nje lesa z csnavljanjem topolovih plantaž in intenzivnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst bi morala fiJiančno sodelovati tudi celulozna industrija kot glavni potrošnik proizvedene lesne surovine. Ker gozdarstvo samo ne ho zmoglo potrebnih sredstev, bo potrebno zagotoviti v ta namen javna sredstva, podobno kot pri gradnji novih ali pri povečanju obstoječih industrijskih kapadtet. Sprememba strukture etata Razvoj lesne industrije pri nas in v zamejstvu kaže razen povečanih potreb po lesu tudi velike spremembe v strukturi porabe. Poraba lesa za kemijsko industrijo, tj., za proizvodnjo celuloze, lesovine in papirja nai-asča hitreje kot njegova poraba za mehansko predelavo. Pojavlja se torej vprašanje struktLU-e pn porabi lesa, ki jo včasih zamenjamo s pcijmom -^strukture etata«, kot da bi bilo mogoče zaradi spretnemb v strukturi porabe v kratkem času spremeniti tudi strukturo etata, tj. predrugačiti strukturo tehnologije primarne gozdne proizvodnje. Zaradi povečanih potreb po lesu za njegovo kemijsko predelavo .se ne po.iavljajo ,saTTio zahteve za povečanjem sečnje, temveč tudi zahteve, da se del hlodovine iglavcev porabi za proizvodnjo celuloznega lesa, S tako preusmeritvijo pa se slabi preskrba žag s hlodi. Pri povečanju proizvodnje celuloznega lesa listavcev, predvsem bukve, je problem mnogo lažji, kei- pri tem ni potrebno zmanjševati proizvodnje hlod-av, temveč di-\r, to je sicer gospodarsko zelo smotrno, vendar pa za gozdarstvo ni vedno rentabilno, ker nizka cena celuloznega lesa ne krije njegovih proaz-vodmh stroškov. Tako je včasih za gozdarske delovne organizacijo rentabilneje proizvajati bukova drva kot celulozni les. Torej se kemijska industrija pri nas še ne vključuje glede nakupa surovin v tržno gospodarstvo. O preusmeritvi proizvodnje hlodovine iglavcev v celulozni les sodim, da ni tako ekonomsko upravičena, kot se pri nas trdi, čeprav to do sedaj se ni dokazano. Čeravno sc na primei- Avstrija, Zahodna Neančija in Švica v porabi celuloze in papirja daleč pred najni, nisem nikjer v teh deželah mogel ugotoviti, da bi uporabljali hlodovino iglavcev za proizvodnjo celuloze. Tam hlodovino iglavcev še vedno žagajo iji Luščijo ter je ne predelujejo v celulozni les. V omenjenih državah izdeluje gozdarstvo največji del etata iglavcev v deblovino. ki jo žage krojijo na svojih ki'liSuh. Na žagah se Ludi odloča, kateri del deblo-vine bo uporabljen za proizvodnjo celuloznega lesa. Švica na primer celulozni les uvaža. Nam piipada na pnmer naravna prioriteta za proizvodnjo debelejših sortimentov; tako ugotavlja todi statistika FAO- Ce ni ekononisko upravičeno in rentabilno ijsmcrjati proizvodnjo hlodovine iglavcev v celulozni les v omenjenih državah, kjer je poraba papirja občutno večja kot pri nas in kjer se cene lesa prosto fonriirajo na trgu, dvomim, ali je takšna revizija strukture etata rentabilna pri nfiših administrativnih cenah. Zato menim, da je sprememba strukture etata prezgodnja in da ni dovolj «svetljeiia in raziskana. Problem bi vei jetno pojasnila le globlja a:naliza. Navajamo sicer podatke o velikih, naraščajočih potrebah po celulo?nem lesu iglavcev in o povečani potrošnji papirja po vsem svetu, ne upoštevamo pa \nrov za proizvodnjo celuloznega lesa in papirja, razmerja med tržnimi cenaimi raznih sortimentov in vpliva raz\'ojnega procesa lesnega gospodarstva na ekonomiko gozdnega gospodarshra. Zelo korislTio bi bjlo vedeti, ali navajane velike potrebe po celuloznem lesu iglavcev kiije lastna proizi^odnja ali uvoz. Prav tako potrebno bi bilo obvestiti našo javnost o tem, ali po&egajo države, kjer ugotavljamo vehko porabo celuloznega lesa iglavcev, v lesno glavnico s povečanjem sečnje nad etatoin, ali celulozni les iglavcev uvažajo, ali pa dejansko uporabljajo v ta namen trudi netaJ^sacijsko maso, gozdne in industrijske odpadke ali druge vire surovin. Zdi se mi. da problemi žagarskih kapacitet in njihovega surovinskega zaledja, izvoza žaganega lesa in njegove predelave v finalne proizvode niso pro^ učeni tako kompleksno, da bi lahko na£rt,no, ne glede na strukturo etata po debelinskih razredih in po kakovosti lesa zoževali preskibo žag s hlodovino iglavcev. Letošnje posvetovanje Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva m lesne industnje SRS v Ljubljani je nedvoujnno pokazalo, da razširja celulozna industrija svoje kapacitete prek surovinske baxe, da tehnološko ni na potrebni višini in da se ne razvija v taksni sžmej-a, da bi lahko izkoriščala vse, še razpoložljive gozdne Sortimente, Nadalje tudi ne izrablja v predvidenem obsegu lesnoindustrijskih odpadkov. Zato menim, da so vsa predvidevanja v zvezi z izkoriščanjem gozdnih odpadkov za proizvodnjo celuloze pi-ecej nerealna in niso uresničljiva. Takšna predvidevanja bodo povzročila samo povečanje sečnje, brž ko bodo stekle kapacitete, za katere je predvii^eno, da bodo oskrbovane tudi z gozdnimi odpadki. Ali ni v tem marsikaj protislovnega, da izvažarr.o žamanje iglavcev in bij-kova cb'va kakovosti celuloznega lesa, celulozne tovarne pa tožijo da jim primanjkuje surovin? Se nekaj besed o finan&Tem pmblemu v zvezi s preusmeritvijo hlodovine iglavcev v celulozm les. Ne glede na posledice takšne preusmeritve na kemijsko predelavo lesa pomeni ta »revizija strukture etata« zmanjšanje dohodkov v gozdarstvu, ker je hlodovina dražja od celuloznega lesa, Ce je kje na svetu prišlo do taksne preusmeritve, je bila le-m prav gotovo po.vzročena po tržnem aospodai-stvu, ne pa z administrativnim ukrepanjem (distribucija in maksimirane cene). Sedanja obvezna proizvodnja celuloznega lesa iglavcev je večja od tiste, ki bi ustrezala debelinski in kvalitetni strukturi naših gozdov. Zato take povečane obveznosti zmanjšujejo dohodke v gozdarstvu, in to ravno tedaj, ko je potrebno za reprodukcijo gozdov, za gradnjo gozdnih cest in za nakup opreme vsaj za ok, 25!?^ veČ sredstev kot doslej. Značilno je tudi, da so začeli gozdni ■delavci zapuščati slabo plačano delo v gozdovih in odhajajo na delo v indu- strijOj kjer lahko dosežejo tudi za. 100% večje osebne dohodke. Ne vemo, kako dolgo bomo še lahko domačo delovno silo nadcimegcali z delavci iz drugih republik, ne glede na to, da zahtevajo le-ti veliko večji zaslužek. Struktura etata je odvisna od debelinske in kvalitetne sestave gozdov, proizvodnja siortimentov pa od njihovih iržnili cen. Zato sodim, da osvetlitvi celega problema bolj ustreza pojem »^-spremembe struktuie gozdnih sortimen-iov-n od pojma >^spremembe strukture etataodarskih načrtov, ki jim je pripisan značaj instrumenta, s pomočjo katerega naj se gozdarstvo vključi v celotni gospodarski sistem. V prvi stopnji takega vključevanja naj se v območnih načrtih podrobneje ugotovi območno In izvenob- močno potrošnjo lesa, njen blagovni in neblagovni dd, zlasti pa naj območni načrti predočijo objektivne vezi in medsebojno odvisnost gozdarstva in lesne industrije. Smemo torej trditi, da je gozdarstvo že s svojo dosedanjo dejavnostjo pokazalo, da se ne šeli osamosvojiti in izoiifati od lesnega gospodarstva. Poudarek na neogibnost povezave med gozdnim in lesnim gospodarstvom je dokaj močan, pa vendar menim, da je pomen, območnih načrt.ov še večji, kot smo jim ga doslej pripisovali- Do sedaj je bil sestavljen en sam gozdnogcispodarski načrt za celotno območje, obravnavan pa je bil v ožjem okrajnem merili!, tako da osebno nisesm podrobneje sezjianjen z načinom sestavljanja in z njegovo vlogo v razvoju gozdnega in lesnega gospodarstva prizadetega območja. Prepričan pa sem, da so gozdnourejevalna dela v Sloveniji tako zelo napredovala, da bi lahko začeli s sestavljanjem območnih načrtov za prav vsa gozdno-in lesnogos.podarska območja. Okolnost, da je v nekaterih panonskih območjih Še precej nem-ejenih zasebnih gozdov, ne bi smela ovirati izdelave območnih načrtov. Za te neurejene gozdove razpolagamo s cenitvami, ki seveda niso tako zanesljive kot so meritve, ki jih opravljamo pri sestavi gozdnogospodarskih načrtov za pc^sajmezne enote. Potrebno bi bilo te cenitve kritično prekontrolirati in jih Uvrstiti v območni načrt, s tem da se bodo podatki nadomestili z rezultati meritev, ko bodo izvršena ureditvena dela. Sedaj je v Sloveniji že precej območij, kjer so izmerjeni prav vsi gozdovi in sestavljem podi-obni gozdnogospodarski načrti za vse gwzdove. Po sedaj veljavnih navodilih naj bi se začdo z izdelavo območnih načrtov, vendai* pa ni opaziti nikakršnih pripi-av za njihovo sestavljanje. Najpogosteje se prizadeti izgovarjajo, da niso zagotovljena denarna sredstva za sestavo teh načrtov; drugi omenjajo, da ta ali oni Jokalni čin i tel j dvomi o koristnosti območnili naci'tov. drugi zopet trdijo, da jim manjka strokovnjakov, ki bi jim lahko zaupali ta opravüa, aU pa da navodila niso dovolj jasna in zato ne vedo, kakO' naj bi se lotili te naloge. Menim, da bi bilo koristno poljudneje obravnavati vprašanje območnih načrtov. Zaaiinio z vprašanjem, kakšni ne bi smeli biU območni načrti? Odgovor bi glasil: Območni gozdnogospodarski načrti ne smejo biti oziroma ne .smejo ostati gozdarski monolog. Ne smejo cBtati Študija in preudarjanje gozdarjev o gozdnem in lesnem gospodarstvu. Območni naci-t mora biti skupni izdelek, pri katerem morajo aktivno sodelovati ne le gozdarji, temveč tudi predstavniki območne in izvenobmočne lesne industrije pa tudi tistih lokalnih krogov, ki trcšijo les izven blagovnega prometa. Sodelovati bi morali tudi tisti, ki so poklicani braniti in varovati gozd kot regulator vodnega režima in klimatičnih ekstremov, Do besede morajo priti tudi tisti, ki vrednotijo gozd kot najpomembnejši cinitelj lepote nase domovine, kot prostor, kjer je narava relativno še najbolj ohranjena in zato od civilizacije izmučeni ljudje prav v njem iščemo in najdemo svoje telesno in duševno ravnotežje. Pi-av zaradi takšnih splošnih in vsestranskih priradetosti je neogibno, da pri sestavljanju območnih načrtov sodelujejo občinske m okrajne skupščine, toda ne samo one, temveč tudi republiški organi, saj splošni pomen gozdov presega območne meje. Ali ne bo povzročil ta moj predlog strahovite komplikacije pri opravljanju tehnične naloge, tj. pri izdelavi i:ehničnoi ekonomskega elaborata, ki ga je treba čim hitreje in čim ceneje sestaviti in se je zato izogibali vsega, kar bi moglo ovirati nemoten potek del? Morda bom s svojim predlogom ostal osamljen, vendar bi želel poudariti, da bi bili takšni in podobni ugovori upravičeni, če bi slo za. gozdnogospodarske načrte posamemih gospodarskih enot, čeprav menim, da bi moral taksator tudi pri sestavljanju takšnih osnovnih gospodai-skih naä'tov skusati ugotoviti ne 1& ctendrometrijske elemente, temveč tudi gospodarski pomen obravnavanih gozdnih kompleksov za bližnjo in daljno okolico. Bilo bi koristno in poti-obno, da bi pri obravnavi in pO'trjevanju gozdno-gospodai'skih načrtov sodelovali tudi predstavniki lesne industrije Vendar pa imajo gozdnogospcdarski na6rti za posamezne enote pr&dvsem tehnični značaj, sestavljajo jih strokovnjaki za strokovnjake, ki so aü iavajalci teh načrtov ali pa pripadajo inšpelicijski javni službi Drugačen pa je pomen območnega gozdnogospodarskega načrta. Njegova naloga je v tem, da na isti ravni in za široko območje predoči na eni strani obseg in zmogljivost gozdov, na drugi strani pa vse raznovrstne interesenti, Ugoto^ati mora, kaj je bilo doslej storjenega za povečanje zmogljivosti gozdov, da bi le-t( mogli izdatneje zadovoljiti tiste, ki so na kakršen koli način posredno ali neposi-edno zainteresii-ani za prizadeti gozd. Zato ni upravičeno, da kdorkoli sam ugotavlja in zastopa tuje potrebe in želje, temveč je treba vsem resnim in pravim interesentom omogočiti, da pridejo do besede in se neposredno srečajo s tistimi, ki so z istim vprašanjem prizadeti, toda na drug način. Ti raznovrstni interesi si pogosto medsebojno nasprotujejo ali pa se celo izključujejo Tako je npr. povpraševanje po lesu vedno večje kot pa je dejanska zmogljivost gozdov, Gozdai^i si dostikrat prilaščamo zelo nehvaležno vlogo neizvoljenega arbitra med nasprotujočimi si interesi. Pametno in koristno pa je, da si gozdarji prizadevamo dcseči neposredno srečanje raziiovrstnih interesentov in tako omogočiti, da spoznajo dejansko stanje, kt bo pripomoglo do medsebojnega sporazuma. Gozdar mora zlasti čim objektivneje predočiti stanje gozaiov, dinaniiko njihovega razvoja ter njihovo zmogljivost, Pii tem pa interesentom ne smemo šteti v zlo, če ugovarjajo glede pravilnosti naših podatkov, saj nasi elaborati slonijo na mei-itvah, ki jih lahko neverjetneži preverijo, mi pa jim pri tem vsestransko pomagajmo! Toda o tem p osne je. Kako si torej predstavljamo sestavljanje takšnega načrta, ki naj bi bil sinteza vseh komponent, ki vplivajo ali bi mogle vplivati na razvoj gozdarstva, hkrati pa tudi na povezavo gozdarstva s celotnim sistemom našega gospo^ darstva? Območna gozdnogfjspodarska oi-ganizacija bi morala najprej na temelju odobrenih posamičnih gozdnogospodarskih načrtov ter ob morebitnem upoštevanju nekaterih cenitev izdelati koncept obniočnega gozdnogospodarskega načrta, sprva le v gla\mih črtah, tako, kot je predvideno v veljavnih navodilih za urejanje gozdov v Sloveniji, Ta načrt naj bi med dj-ugim vseboval pregled bodočih gozdnih donosov, izražen v m* stoječe lesne gmote in v količinah gozdnih sortimentov v m^ Iglavci in listavci naj bi bili razporejeni v naslednje skupine soi-timentov; za mehanično predelavo, za kemično predelavo, za neposredno uporabo (jainski les, drogovi itd) ter končno les za kurjavo. Na vsako tak.sno skupino sortimentov računajo namreč doložene skupine interesentov, katerim je treba olajšati i ni ormaci je' o tem, na kaj in na koliko lahko računajo. Osnutek območnega elaborata mora vsebovati tudi program goadnogojitvenih del m dejamosti v zvezi z gradnjo prometne mreže, projekte intenzivnih nasadov, ki naj omogočijo izredno povečanje prirastka. Hkrati pa mcca omenjeni osnutek elaborata jasno predoati neposredno od-^dsnost teh programov od dohodkov, ki jih bo gozdanstvo doseglo. Kot že rečeno, naj bi bil koncept območnega nači-ta v glavnem tak, kot ga predvidevajo navodila. Razlika glede na dosedanje naziranje in prakso pa ]e v tem, da izdelava območnega na&Ha po gozdnogospodarski orgajiizadji ne pomeni zaključka taksacijskih del v določenem območju, temveč njegov koncept le podlaga za nadaljnjo razpravo o ta)cšnem gozdnogospodarskem, načrtu, ki ga bodo vsi priznavali in upošteval;. Pogosto pri nas sestavljamo obsežne elaborate, reierate, perspektivne in drugačne programe. Enota, ki jih izdeluje, vloži v to delo velike truda in ananja. Elaborat razmnožijo in pošljejo vsem tistim, za katere menijo, da so zainteresirani, v pričakovanju, da se bodo soglasili ali pa bodo zahtevali spremembe-. Prepogosto pa se zgodi, da elaborat konča svojo vlogo na polici, v predalu, ne da bi ga kdo precital in proučil. Tam ostane, dokler ne doživimo kakšne reorganizacije, ko je treba predale izprazniti. Takrat pa potujejo elaborati v papirnico ali pa v smeti. AU niso upravičeni pomisleki, da bodo tudi prvi koncepti območnih elaboratov doživeli tako usodo; ali se m bati, da bo ostalo vse le pri prvem konceptu? Menim, da se v našem primeru to ne bo zgodilo, če bodo storjeni ustrezni organizacijski ukrepi. Cudjio bi bilo, če bi katerikoli le&nogospodarska organizacija izjavila, da je območni načrt ne zanima, ko bo obveščena, da je ta nacist pravzaprav prikaz tiste surovinske baze, od katere je odvisen obstoj in razvoj njenega podjetja. Območni načrt pa je več kot študija o surovinsM bazi, V njem so up^^tevani vsi, ki računajo na les iz območnih gozdov, zato ni mogoče sestaviti končnega načrta, Če ni doseženo določeno soglasje med reflektanti na les, S teh vidifcciv pomeni sestavljanje območnega načrta razčiščevanje važnih in pomembnih vprašanj v zvezi z zadovoljitvijo potreb raznih reflektantov. Pri tem morajo priti do izrasa navidezna ali resnična nasprotja prizadetosti ožjih lokalnih skupnosti ter .širših, splošnih družbenih interesov. Obravnava območnega načrta pomeni razci&öevanje pojmov o pravilnosti raznih gospodarskih koncepcij in programov ter končno tudi obračunavanje med različnimi gospodarsko političnimi naziranji. Zato morajo v obravna\'i nujno in neogibno sodelovati predstavniki politično teritorialnih enot od občine do republike, morda celo federacije. Sodelovati pa morajo tudi predstaviiiki množičnih organizacij, vodnega in turističnega gospodarstva in raznovi'stnih organizacij, ki povezujejo prijatelje narave. Mogoče in verjetno- je, da se bodo številni reflektanti na les strinjali v mišljenju, da gozd.arji povzi-očajo vse te težave, ker so skopuhi in nočejo dati lesa. V odgovor bi jim povedali naslednje: kadar v republiškem merilu razpravljamo o zmogljivosti slovenskih gozdov, se vedno najde ta ali oni re-fleiitant, morda je celo sti-okovnjak, ki trdi, da je gozdov in lesa v Sloveniji dovolj, da bi se lahko zgradilo še veliko novih, takšnih ali diugačnih tovarn, le gozdarje da je treba pripi'aviti do tega, da postanejo uvidevnejši, da bodo pokazali nekoliko več razumevanja za ekonomiko in splošne gospodarslce koristi in da ne bodo več zaverovani le v svoja ozka strokovna naziranja. Pri odgovo'fu na takšne- očitke oiziroima predloge bi se lahko sklicevali na to, da so naše trditve o 'zmogljivosti gozdov pravilne; naj torej preverijo vse gozdnogospodarske načrte in vse cenitve gozdov v Sloveniji in naj povedo, kje smo se zmotili in kje smo kaj utajili ali pa kako drugače obŠH resnico. Zavedamo se, koliko dda in časa je biJo potrebno, da smo ustvarili pravo podobo o stanju naših gozdov. Ce bi torej komurkoli svetovali, naj preveri naše elaborate, bi to bila le puhla beseda, saj bi bilo tako preverjanje preobsežno opravilo, V cisto drugačnan položaju pa lahko razpravljamo, če gre za gozdno in lesnogospodarska območja. Na trditev, da je gozdov in lesa dovolj, lahko za- stavimo popolnoma realno vprašanje, kje naj bi bile napalce ter zakaj in kje naši računi niso pravilni. Gozdnogospodarski načrti v številkah izraSajo podobo gozdo.v posameznih gospodarskih enot. V vsakem območju je teh enot razmeroma malo. Treba je odpreti naše knjige, terenske ptxJaike o meritvah ter pregledne in gospodarske karte, Ce tisti, ki ugovarja, ru toliko strokovno podkovan. da bi lahko ocenjeval gozdnogospodarske načrte, naj si zato izbei-e strokovnjake, ki jim zaupa. Vsakomur mora biti omogočena kritična ocena pravilnosti podatkov in iskanje napak, da bi mogel ugobcrviti, ali je talcaatorsko osebje zadosti pazljivo in vestno opravljalo svoje naloge itd. Navadno se v ožjem okolju zve za vsa opravljanja in za vse anekdote o taksadjskih delih. Prav gotovo naši načrti niso brez napak in naši ukrepi niso bili vedno ustrezni, ^ato bo vsekakor koristno. Če bo naše delo kritično ocenjeno. Sicer pa je pri nas splošno zanimanje za gozd zelo razširjeno, kajti nanj smo navezani ne le materialno ampaJ^: tudi z drugih vidikov. Nekateri gozdarski strokovnjaki se morda dovolj ne zavedajo, kako skrbno in kritično naše ljudstvo spremlja vse, kar se dogaja v gozdu in si ustvarja svoje mnenje o vsakem uJirepu v gozdarstvu. Pri obravnavanju območnega načrta bodo morda vzvalovile in prodrle na povi-šje mnoge zadržane kritike, upravičene in neupravičene. To bi bilo zelo koristno, čeprav v nekaterih primerih morda tudi neprijetno. Najvarneje je ugotoviti pravo stanje, dognati resnico o stanju gozdov in tako odstraniti nezaupanje, ki nas obdaja kot neviden zid. Nič slabšega ne inore biti za gozdarstvo, kot izguba živih sükov z našo skupnostjo. Sestavljanje oziroma obravnavanje območnih gozdno- in lesnogospodarskih načrtov pa nam omogoča edinstveno priložnost odkritega in javnega razpravljanja o vseh nejasnih in nerešenih vprašanjih našega gozdarstva. Pri tem bi se morali izogibati vsaki morebitni nestrpnosti. Bolje je, če razprava o območnem načrtu traja morebiti tudi eno leto, kot pa njegova nagla, formalna odobritev, s katero bi dejansko ostalo vse po starem, tudi nezaupanje in bolj ali manj odkrilo spodkopavanje temeljev, na katei-ih gradimo naprednejše in uspešnejše izkorižčaruje naravnih pnoazvodnih potencialov, tj. gozdnih zemljišč in lesmh salog v gosdovih, Gozdarji se zanažamo na določbe zaltonov o gozdovih, zlasti pa določil temeljnega zakona, ki proglaša načelo trajnosti, gozdnih donosov ob sočasnem povečanju proizvodnih zmogljivosti gozdov. Toda še tako lepo in jasno izražen paragraf ne bo obvaroval naših gozdov, če ne bo podprt z živimi silami s.o-ciaUstiČne družbe. Zlasti pa je potrebno doseči prepričanje pri lesni industriji, da je v njenem lastnem interesu, podpreti težnje po zboljšanju in povečanju primarne gozdne proizvodnje. Nobena cena ne bo previsoka, če bo s tem doseženo skladno sodelovanje tistih, ki gojijo gozdove in jih izkoriščajo ter tistih, ki les dalje predelujejo in ga vrednotijo v našo skupno korist. Se nekateri aspekti in možnosti Omejil se bom le Še na eno področje, kjer bi bilo potrebno zagotoviti srečanje med gozdnimi gospodarstvi in lesnoindustrijskimi podjetji v okviru območij. Obe vrsti gospodarskih organizacij sta po naravi proizvodni podjetji, sodelujeta v istem pi-oi-zvodnem procesu, kjer se iz stoječega drevja ustvaz-jajo uporabne dobrine, blago za tržišče. V.saka od teh organizacij ima svojo struk- turo cene, svoje proizvodne stroške, ki pa so vsi zajeti v ceai finalnih proizvodov iz lesa, naj bo to preprosta deska ali pa pohištvo oziroma kak drug proizvod iz lesa. Ce bi se torej sestali dve območni gospodarski organizaciji, recimo GG in LlPj in si medsebojno pokazali svoje poslovne knjige, tedaj bi. se prav gotovo videlo, da bi se ob ustreznem sodelo\'anju obeh paiiaierjev lahko niarsikateri stnc.Ski zmanjšali. Poti-ebno bi bilo zagotoviti le to, da G G kakO'r tudi LIP pri svojem delovnem programu, pri svoji organizaciji proizvodnje upoštevata tudi proizvodne pogoje svojega partnerja z namenom, da bi se zmanjšali .skupni stroški proizvodnje in da bi se obe strani sporazujneli, kako bosta uživali plodove skupnih prizadevanj. Pa tudi na področju kvalitete proizvodov, ki se kaže v ceni finalnih izdelkov, so široke možnosti složnega sodelovanja. Žagarska industrija npr. ti'pi dostikrat pomembne izgube, ker jo gozdarstvo oskrbuje s preležano hlodovino ah h takšno, ki je dolgo ležala na soncu in je razpokana. Vemo, da JUS teh nevSečnosti ne more uspešno rešiti, te neposredni dogovori in sodelovanja nied obema vrstama podjetij lahko dosežejo pomembne uspehe, ki bi hkrati koristili vsej naši skup"-nosti. Takšno sodelovanje bi namreč ustvarilo nove presežne vrednosti in nova sredstva za razširjeno reprodukcijo, na kateri sloni ves naš giospodarski napredek. Obstajajo široke jnožnosti za to, da bi gozdarstvo svoj proces izko-liščanja gozdov prilagodilo potrebam lesne industrije z namenom, da bt le-tfl dobivala vedno svež in zdrav les. Gotovo bi stroški eksploatacije gozdov zaradi tega nekrtbko narasH, gospodarski računi pa bi pckazali, kako daleč je mogoče prilagoditi in v&kladiti proces izkoriščanja gozdov i.n predelave lesa. Podobno kot se gozdarji najbrž preveč zanašamo na zakonska določila o trajnosti donosov, tako se tudi lesarji pretogo oklepajo predpisov JUS in drugih administrativnih uki'epov in sodijo, da ti lahko bolj zavarujejo njegove interese kot pa, poslovni dogovori. Iz takšnih in podobnih primerov sklepajo nekateri naši ekonomisti, da bi bilo potrebno združiti gozdarstvo in lesno industrijo v eno samo območno gospodarsko organizacijo, češ da bodo potem vsi problemi rešeni Nisem pristaš takega nabiranja, ker nam številne skuSnje kažejo, da tudi v enomem podjetju ni lahko doseči pravilnili odj-iosov med gozdarskim in lesnim isektorjem. Le prerado se zgodi, da industrijski, t. j. finančni oziri odločajo na škodo' primarne proizvodnje lesa, t. j. gojitve in nege gozdov. Do tega še posebno lahko pnde pri nas, ker so cene gozdnih scrtimentov in proizvodov primarne predelave lesa z a d mi nistrat] TO i mi predpisi zadržane na nizki ravni, niso pa maksimirani pripadajoči proizvodni sti".oškv. Od tod izvira prerekanje med gozdaj-ji in lesai'ji glede prenizkih oziroma pretiranih cen za gozdne Sortimente V takšnih razmerah je neogibno potrebna zagotovitev popolne enakopravnosti obeh paiiinerjev, ki naj bi s posebnimi poslovili mi dogovoi-i skušala ustvariti sodelovanje v korist obeh in končno tudi v korist skupnosti. Taki dogovori bi sčasoma postali pravilo ali pa vsaj navada. Tako bi se gradili čvrsti temelji za vedno tesnejše sodelovanje. Vehko bi se moglo Se napisati o posledicah administrativnih predpisov, s katerimi so dekretirani proizvodni pogoji tako v gozdnem kot tudi v lesnem gospodarstvu. Med take predpise priStevam tudi nekatere odredbe JUS, ki na razne načine pospešujejo rastočo odtujitev med gozdarskimi in lesne-industi-ijskuni podjetji. Sicer pa menim, da ni potrebno v tem članku ponavljati tega, kar je obširneje navedeno v obeh publikacijah o gozdno- in lesno-gospodarskih območjih Slovenije. SODOBNA VPRAŠANJA IHOTORNA 2AGA Z AVTOMATIČNIM BRUŠENJEM Na demonstvaciji gozdarske metianizacije je bila lani avgusta v Lokvah, prikazana med drugim tudi nova ameriška 1 a hita sab! j as ta motoi-ka (4 KM, 8 kg) znamke »Mac Culloch" (BP-l), ki pomeni nekatere novosti. Opremljena je s pripravo za ^ivtoniatiČno brušenje verižnih zob. S pritiskom na določen gumb se požene aparat z brusno ploščo, ki je v sami motorki, Aparat zbrusi srpaste rezilne zobe kakor tudi globinske vodilne zoba verige. Brušenje opravi izi-edno hitro in enakomerno. Druga novost je ta, da je v motornem valju zraven gonilnega bata äe en bat, ki se pomika v nasprotni smeri, in taJco občutno zmanjšuje tresenje, ki je pole^ ropota še vedno glavna pomanjkljivost motork in zmanjšuje njihovo precejšnjo popolnost. Tresenje motorke je občutno zlasti pri velikem številu motornih obratov, S katerimi se skuäa pojačati moc motorja in hkrati zmanjšati njegovo velikost ali težo. Izboljšano je tudi avtomatično mazanje verige in letve. Mazivo doteka do verige na letvi tam, kjer je mazanje najbolj potrebno, t. j. proti njenemu koncu. Vplinjač je izboljšan, tako da omogoča hitrejše ali zanesljivejsf vžiganje Te novosti pomenijo uspešna prizadevanja na poti izboljäav, ki bodo z nadaljnjimi izpopolnitvami verjetno pripeljala do ekonomičnejše motorke. Seveda pa je obravnavana motorka precej dražja od doslej znane. Poraja se vpraSanje, kako avtomatično brušenje vpliva na trajanje verige in ab je spopolnitev splob koristna, če primerjamo prihranek na delovnem času s povečano ceno motorke. Podrobnejši podatki o tem Se niso znani. Upoštevati pa je Lreba, da je ročno brušenje srpastih verižnih zob sorazmerno lahko in hitro, z ustreznimi, pripomočki pa tudi natančno, Zato je poceni, verigo pa lahko dalj časa uporabljamo, ker jo z ročnimi brušenji manj izrabimo kot z avtomatičnimi. Pri slednjem je namreč težko ugotavljati ali kontrolirati, kdaj je veriga dovolj na-brušena, da jo po nepotrebnem ne izrabljamo. Ce se ze žebmo izogniti ročnemu brušenju, je vprašanje, ali ni racionalnejše avtomalično brušenje s posebnim, samostojnim aparatom (električnim ali bencinskim), ki ga je mogoče kupiti. Pomisleki so torej predvsem glede upravičenosti podražitve v primerjavi s koristnostjo izboljšav. Pričakovati je, da bo sčasoma dosežena ta vskladitev, kot je to po navadi, in si bo Izboljšava utrla zmagovito pot v prakso, , i ct J u r Jc IZ PRAKSE TEKMOVALI SO GOZDNI DELAVCI Z vedno širšim uvajanjem mehanizacije v gozdno proizvodnjo se spreminja miselnost gozdnega delavca kakor tudi način njegovega življenja v gozdu in njegovi odnosi do pestrih in živahnih političnili, gospodarslcih in kulturnih dogajanj naše stvarnosti. Na tem področju je bil dosežen pomemben napredek predvsem v zadnjih letih, ko smo pričeli uvajati moiorne žage v gozdno proizvodnjo. Skratka, gozdni delavec sedaj ni več tisti stai'i »-holcar«, ki je po ve,? teden »drvaril« v go?.du. prenočeval v kolibi, pokriti z lubjem, si kuhal polento itd., temveč v novih pogojih s hitrimi koraki dohiteva industrijskega delavca. Kljub vsemu pa značaj dela gozdnega delavca zahteva, da še vedno za daljši ali krajši čas 5ivi odmaltnjen od kuitur- i^ili središč in javnosti. Na splošno so še premalo znane vse težave in napori, Jtj jih mora gozdni delavec vsakodnevno preniagovatl daleč od svoje družine in čestoltrat izpostavljen vsem mogočim vremenskim nepj-iLikam. Ni pretirana miäljenje, da se je ravno zato čutil zapostavljenega v primei-javi z industrijskim delavcem. Taki in podobni razlogi so že pred leti spodbudili gozdarske kroge v nekateriii evropskih in ameriških gozdarsko naprednejših in razvitejših državah, da so, Želeč manifestirati delovne sposobnosti gozdnega delavca in ga predstaviti javnosti, prirejali tekmovanja gozdnih delavcev v spretnosti in delovni tehniki z uporabo sodobnih mehaničnih sredstev. Pomen takih tekmovanj je tudi v tem, da se prikaže napredek pri mehaniziran ju gozdnih del, kajti le-to razbremenjuje gozdnega delavca težkega in naporaega dela, obenem pa zbuja zanimanje za uvajELnje tehničnih sredstev tudi tam, kjer za to se ni bilo dovolj posluha. Tako tekmovanje vse te činitelje krepi in popularir.ira ter hkrati vzbuja željo za usposabljanjem in boljšem obvladovanjem sodobne gozdne tehnike in tako med posamezniki kot tudi med delovnimi kolektivi utrjuje željo po zdravem tekmovanju. Čeprav mogoče z zamudo smo tudi pri nas začeli s takimi teltmovanji. Pobuda zp. tn je prišia od Gozdnega gospodarstva Bled in tamkajšnje strokovne podružnice TT gozdarstva in lesne industrije. Tako so tudi gozdni delavci doživeli svoj praznik, V dneh 12. in 13, oktobra 1963 je potekalo na Bledu T. jugoslovansko tekmovanje gozdnih delavcev — sekačev v priredbi GG Bled oziroma strokovne podružnice TT gozdarstva in lesne Industrije ter pod pokroviteljstvom LT Jugoslavije, Zveze IT gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije in Slovenije, Gospodarskih zboriiic SFRJ in SES, sindikata industrijskih delavcev in dr. Ob lepem sončnem jesenskem vremenu je potekalo prvo tovrstno tekmovanje v Jugoslaviji oba dneva ob številni udeležbi tako tekmovalcev, katerih je sodelovalo 59, kor. tudi. gledalcev, ki so posebno v nedeljo v večjem številu prihiteli na ogled te zanimive prireditve. Poleg tekmovalcev iz skoraj vseh večjih gozdnogospo-darsldh organizacij Slovenije (G G Bled, G G Celje, GG Kran], GG Ljubljana, GG Nazarje, GG Postojna, SGG Tolmin, GG Slovenj Gradec, KGP Kočevje, DP f>Snež-nik" — Kočevska Reka, Agrokombinat Maribor, KZ Grosuplje) — bilo jih je 51, so se udeležile tekmovanja tudi 3 ekipe iz drugih republik in to iz SR Srbije 2 ekipi — Sumsko gazdinstvo Titovo Užice in Sumsko ugledno dobro '»-Momfilo Pnpovič« iz Beograda s petimi tekmovalci in iz SR BiH 1 ekipa — Sumsko piivredno pre-duzeče. »Koprivnica-' Bugojno s tremi tekmovalci. Pri zaključnih tekmovanjih pa je sodelovala tudi ekipa Iz Avstrije oziroma Koroške z dvema tekmovalcema izven konkurence. Prvi dan t. j. v .soboto je bilo tekmovanje ekipno in za po.^amezni plasman v finale, kamor je lahko prišlo po propozicijah le 10 tekmovalcev, ki so se naslednji dan, tj. v nedeljo, pomerili med seboj v zaključnem tekmovanju za plasma posameznikov, Po propozicijah prireditelja je vsak tekmovalec uporabljal svoje orodje oziroma orodje, s katerim redno dela pri svojem podjetju. Tekmovalci so se morali pomeriti v 12 disciplinah, in to z ročnim orodjem in z motorno žago. Te discipline so bile naslednje; 1. Presekovanje debla s sekiro: Na pokončno stoječem hlodu, tle-belem '25—30 cm, je moral tekmovalec pod kotom 45" odseicati pla.^t, debelo ok. 5 cm, zarisano s kredo, Komisija je ocenjevala fas sekanja, kakovost dela ter gladkosl in ravnost sečne ploskve. 2. Natančnost zadetka s sekiro: Tekmovalec je z udarci sekire moral zadeti v točke, označene s krogi na hlodu. Ocenjevana je bila natančnost zadetkov v naznačene točke. 3. Prezagüvanje debla z navadno žago (ločno); Tekmovalec je moral na vodoravnem. 15—20 cm debelem deblu, ki je ležalo na stojalu, odžagati kolobar od vrha navzdol in od spodaj navzgor. Ocenjevan je bil čas prežagovanja obeh kolobarjev, kakovost debla — ravnost, gladkost prereza iit njegov kot z de-belno osjo oziroma odstopanje od pravega kota. 4. Prežagovanje debla z motorno žago: Etiako delo, ki ga je tekmovalec opravil pri prežagovanju debla z navadno ročno žago, je moral ponoviti se z motorno Žago s to razliko, da je bil hlod debelejSi (ok. 50 cm). Kot pri prejšnji ■disciplini je bil tudi tu ocenjevan skupni čas, porabljen za prežagovanje obeh kolobarjev od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, kakovost dela in od.stopanje od pi-avega kota prereza glede na debelno os. 5. Kombinirano prežagovanje z motorno žago: Na deblu s premerom 50—00 cm je moral tekmovalec odžagati kolobar, tako da Je do polovice debla prežagoval od vrha navzdol, preostalo polovico pa od spodaj navzgor Ocenjevan je bil čas prežagovanja, točnost obeh prerezov, ki sta se morala v sredini debla čim natančneje stikati, tako da je bil celoten prerel čim glajši in ravnejši in čim bolj pravokoten na os debla. Deblo je ležalo na podlogah, 6. Zasek z motorno žago; Ka pokončno stoječem deblu 40—50 cm premera je moral tekmovalec pri tleh (kot pri podiranju drevesa) narediti zasek z motorno žago. Smer »padca^< je bila vnaprej določena, tek.movalec pa je temu primerno moral narediti zasek, globok yi, premera in pod kotom 45®, Ocenjevan je bil ž:asek glede na »smer padca«, kot in globina zaseka ter vodoravnost osnove zaseka. 7. P o dž a g o van j e : Tekmovalec je m^oral na neobcJjenem pokončne stoječem d.eblu pri tleh (kot pri stoječem di-evesu) odžagati kolobar pravokotno na os Levo: Beljenje hlodov. Desno; Zlaganje celuloznega lesa Levo: V odmoru se prileze cigareta. Desno: Pri prežagovanju z motorko je potrebna zbranost debla čim ravneje, čisto in gladko. Ocenjevana je bila hitrost in kakovost opravljenega dela. 8. Zimsko beljenje: Na smreltovem deblu 15—20tm premera, dolgem 4 m, prosto ležečem na tleh, je: moral delavec obeliti skorjo z lupilnikom. Merjen je bil čas beljenja za. površinsko enoto. Ocenjevanje premerov: Tekmovalec je moral oceniti debelino 15 ležečih hlodov v lubju, debelih od .30 do 5Ü cm. Ocenjevana je bila hitrost in pravilnost ocene. 10. Ocenjevanje dolžine: Poleg debeline hlodov je moral tekmovalec oceniti še dolžino 15 obeljenih hlodov. Kot pri prejšnji disciplini Je bila tudi tu ocenjevana hitrost in pravilnost ocene, 11. Ocenjevanje kubaturc: j^Ja vozu naloženim hlodom je moral tekmovalec oceniti kubaturo. Ocenjevana je bila pravilnost ocene. 12. Zlaganje prostor ni nskega lesa: Tekmovalec je moral zložiti 1 prm celuloznega lesa v oblicah v posebej za to pripravljeni okvir. Pri tem je moral ločiti v posebni okvir oblice pod 14 cm premera od oblic, debelejših od 14 cm. Prostorno so morale biti oblice čim bolje zložene. Ocenjevan je bil čas zlaganja iti kakovost dela. Vse navedene discipline ali spretnosti, s katerimi se gozdni delavec vsakodnevno srečuje pri svojem delu v gozdu, niso same po sebi povzročale toliko preglavic kot nenavadno okolje z gledalci in sodniškim zborom, ki je povzročalo živčno napetost ozj-roma tremo. Le tisti, kdor je ohranil »mirno kri«, je lahko računal na uspeh v tako ostri konkurenci. Po tem ko je vsak tekmovalec oziroma vsa ekipa prvi dati predla skozi vseh 12 disciplin, so sodniki zbrali točke, ki so pokazale, kdo je imel največ uspeha. Med desetimi elupami je zmagala ekipa GG Postojne, ki je zbrala 2185,5 točk. Za njo pa so se zvrstile naslednje ekipen 2. GG Bled 3. GG Nazarje 4. KGP Kočevje I. 5. GG Slovenj Gradec 6. SGG Tolmin 2150,0 točk 2108,0 točk 2106,0 točk 1996,5 točk 1984,5 točk 7. GG Lljutiljana a. GG Kranj 9. KG Kočevje II. 10. GG Celje 1936,0 točk 1832,5 točk 1754,0 točk 1677,0 točk V finalni del tekmovanja se je uvrstilo 10 najboliäJli tekmovalcev, ki so se naslednji dan, v nedeljo, ob prekrasnem jesenskem vremenu in ob Številni udeležbi gledalcev pomerili med seboj za posamično razvrstitev. Tu je imel najveS uspeha Ciril Beznik iz GG Bled, ki je zbral eSS,,") točk, sledili pa so mu: 2. Ivan Puc — GG Postojna 817,5 točk 3. Ivan Prepadnik — GG Nazarje 811,0 točk 4. Franc Bartol — KGP Kočevje 772,5 točk 5. Ivan Ruprcht — GG Slov. Gradec 729,0 točk 6. Lovrenc Beznik — GG Bled 717.5 točk 7- Vinko Leskovec — GG Postojna 711,0 točk 8, Vid Bovdek — GG Postojna 695,0 točk 9. Matija Ambrožič — SGG Tolmin 694,0 točk 10. Venci Parte — GG Kranj 681,5 točk Nagrajeni tekmovalci 25 Na osnovi omenjenih rezultatov }e najboljäa eicipa GG Postojna dobila prehodni pokal, ki ga je podarila LT Jugoslavije, zmagovalec med posamezniki, Ciril Beznik: iz GG Bled pa je dobil moped, ki si ga je med desetimi darili sam izbral. Drugi posamezniki iz linalnega dela tekmovanja so dobili praktična darila, ki so jih prispevale posamezne tovarne gozdnega orodja, ali pa darila, ki jih je oskrbel prireditveni odbor. Najtioljši tekmovalec z motorno žago — Ivan Prepadnik iz GG Nazafja pa je prejel še pokal Okrajne gospodarske zbornice Ljubljana in t.ranzi-siorski aparat, medtem ko so vsi aktivni udeleženci tekmovanja dobili spominska darila — umetno kovan pepelnik in žepni nož. S praktičnimi darili so bili äe posebej obdarovani tekmovalci iz Koroške in prvo plasirana tekmovalca iz SR Srbije — Djurdževic Dragoljub (606,0 točke) Sumsko ogledno dobro ^»Momfilo Popovič« in iz SR BiH — Pasal Fazlo (503,0 točke) iz Bugojna, Sumsito privredno preduzeče «■Koprivnica«. Med nagradami, ki jih je dobilo 10 najboljših tekmovalcev, je bilo 6 kompletnih motornih žag, 2 rezervni verigi, meČ s kompletnim orodjem za motorno žago in 2 garnituri ročnega orodja, nadalje moped, nekaj transistorskih aparatov in drugih praktičnih daril. Od tega je darovala "-Poljoopskrba« iz Zagreba motorno žago "Partner-" R-11, 2 rezervni verigi, meč in kompletni pribor It motorki Tvrdka »'Partner" je tudi prispevala motorno žago s pripadajočimi rezervnimi deli kot njeno zastopništvo v Zagrebu — >^Poljoopskrba". >^Inter^Tomerc■|' iz Beograda je tudi daroval motorno žago >^Partner-i< s pripadajočimi nadomestnimi deli. «-Agro-lehnika<- iz Ljubljane je poklonila kompletno motorno žago >>JO-BU Tiger 94«, U n i k o m e r C iz Zagreba pa motorko znamke >'Stihl — contra« in zastop.itvo »Hermes-' iz Ljubljane kompletno motorko »-Dolmai«. Podjetje »Jeklo« iz Ruä pa je podarilo 2 kompletni garnituri gozdnega ročnega orodja. Organizacija tekmovanja je bila skorajda brezhibna in zaslužijo prireditelji za to vse priznanje, posebno Se, če upoStevamo, da je bilo tako tekmovanje pi'i nas prirejeno prvič, in to v večjem obsegu, zato niso imeli organizatorji ^e nobenih tovrstnih izkušenj Posebno priznanje zasluzi kolektiv Gozdnega gospodarstva Sled na Čelu 2 neutrudljivim tov. ing. Jurijem Hočevarjem, ki je bil duševni vodja prireditve. Tudi disciplina tekmovalcev pri prireditvi je bila vzorna. Skoda je le, da je bila udeležba tekmovalcev iz drugih republik tako pičla, kajti zato ni bilo mogoče ustvariti prave podobe o odnosih in razmerjih v gozdni proizvodnji pri nas in v drugih republikah, posebno £e glede na uporabo sodobne mehanizacije pri podiranju drevja. Za bodoča tekmovanja bo treba posvetiti še več pozornosti pred-tekmovanjem, posebno v drugih republikah, tako da bodo na zaključno, zvezno tekm.ovanje prišli res najboljši in najsposobnejši gozdni delax^ci in med tekmovalci ne bo več tolikšnih razlik. S pripravami za bodoče tekmovanje je treba začeti že sedaj in v prvi vrsti proučiti še nekatera vprašanja organizacijskega znaSaja ter izdelati podroben program prireditve, da bi bila pred tekmovanj a po republikah lahko pravočasno zaključena in izvršena selekcija najboljSih tekmovalcev. V ta namen je tudi bila sestavljena posebna Lcomisija v okviru LT Jugoslavije, ki bo pripravila vse potrebno za bodoča tekmovanja. Vsem, ki so se udeležiti priredit\'e na Bledu, bodisi kot tekmovalci ali kot gledalci, bo ostalo tekmovanje v najlepšem spominu. Vsi so se tudi strinjali, da je treba s takimi tekmovanji nadaljevati in jih po možnosti še razširiti s kako kulturno prireditvijo, ki bi dala takemu tekmovanju še krepkejši poudarelt, gozdni delavec pa naj bi občutil, da je to njegov praznik, t. j. dan, ki je posvečen njemu in njegovemu delu. Tudi medsebojno spoznavanje nosilcev istega poklica iz različnih gozdnogospodarskih organizacij in navezovanje stikov med njimi je ob takih prilikah navsezadnje pomemben činiteij, Iti ga je potrebno upoštevati poleg dejstva, da lahko ob takih preglednih telcmovanjlh ugoLavljamo razvojno stopnjo v rBzIičnih območjih in gozdnogospodarskih organizacijah. Gozdni delavci iz ^raznih gozdnogospodarskih organizacij in republik pa se v zdravi borbi med seboj primerjajo v spi-elnosti in izurjenosti, potrebni pri njihovem vsakodnevnem de]u. Tako tekmovanje omogoča tudi pvikaz napredka pri mehanizaciji gozdnih del, to pa je za naše razmere še posebej pomembno. Zaradi takih in podobnih razlogov že dolgo vrsto let prirejajo tekmovanja gozdnih delavcev v ra/.nih evropskih in drugih državah mi pa moramo v bodoče v naša tekmovanja vnašati čim več svojih značilnih elementov, ki bodo dali takim prireditvam še bolj kot doslej poseben, svojevrsten značaj. Takšne in podobne misli ter želje so bile izražene tudi v pozdravnih govorih, ki so jih na začetku in na koncu zaključnega dne tekmovanja imeU tov. T o dor Vujasinovič — član predsedst^'a glavnega odbora LT Jugoslavije, Aleksander Orlandič — seki'etar centralnega odbora Sindikata industrijskih in rudarskih delavcev Jugoslavije, ing, Rajica Djekič — predsednik Zveze IT gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije in drugi gostje, V imenu Občinske skupščine Radovljica je goste in tekmovalce pozdravil tov. Franc Jere — predsednik obči,nske skupščine, v imenu domačinov — kolektiva Gozdnega gospodarstva Bled pa sekretar podjetja tov. Tone Svetina. Na svečani seji prireditvenega odbora, ki je bila na predvečer zadnjega dne tekmovanja, je bilo sklenjeno, da bo tudi prihodnje tekmovanje na Bledu, s tem da naj se po vseh republikah pravočasno opravijo predtekmovanja in izbirne tekme pri gozdnogospodarskih organizacijah. Tako bi lahko vključili v tekmovanje čim girši krog delavcev iz vse države in dali zaključnemu tekmovanju, ki naj bi postalo vsakoletna tradicionalna prireditev gozdnih delavcev in prikaz napredka mehanizacije gozdnih dol, primeren poudarek in pomen, ki mu pripada. Ing. Ciril Hemic GOZDARSTVO V MURSKOSOBOSKEM GOZDNOGOSPODARSKKM OBMOČJU Lani je bilo na ozemlju bivšega okraja Murska Sobota osnovano murskosoboško gozdnogospodarsko območje. Pred tem je GGO pripadalo ozemlje dveh območij, in sicer prekmurskega in del dravskega, ki pa je bilo' v primerjavi s prekmursltim le majhno, kajti prvo je obsegalo ves predel onstran levega brega Mure s povTšino 24.000 ha gozdov, Po reorganizaciji gozdarskih poslovnih zvez, ki so vodile gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, in po sprejetju temeljnega zaicona o gozdovih se je začelo z izdelavo osnutka predpisov o gozdnogospodaiskih območjih, V Sloveniji .so obstajala GGO že od leta 1947, ko Jih je sprejel republiški gozdarski resor v .'iltladu z elaboratom gozdarskega inštituta, in sicer zaradi inventai-izacije gozdov, zaradi ustanavljanja GG in kot podlaga za urejanje gozdov in smotrno načrtovanje. Kljub temu, da so biUi GGO zasnovana tudi kot podlaga za ustanavljanje enotnih gozdnogospodarskih organizacij v gozdovih SLP, vendar na prekmurskem GGO ni priälo do ustanovitve stabilne gozdnogospodarske organizacije, kakor vsepovsod drugod po Sloveniji, ampak so se tam zelo pogosto mMjavale gospodarske organizacije, ki so skrbele 7.a gospodarjenje v teh gozdovih, čeprav so bili prizadeti gozdovi izropani po neusmiljeni sekiri wNasieke-« in podobnih ter so željno pričakovali svoje obnove in neg:e. TI sestoji, ki so bili žrtev neusmiljenega izkoriščanja, Se vedno vpijejo po potrebni premem, vendar sredstev zato Se vedno od nikoder ni. Gaber in breza sta takrat zagospodarlla in se še sedaj tam razraščata. Sreča, da še njih ni zmanjkalo, ker bi bile drugače vse prizadete površine popolnoma gole. V ponazoritev naj služi samo bukovniškokobiljski bazen, kjer je ok. 60% lakšnih »-gozdov<■. Na vseh prizadetih gozdnih zemljiščih prep a trebila premena a di-ugimi drevesnimi vrstami. Prav lakOi čeprav ne v tolikšnem obsegu, je tudi z drugimi gozdnimi zemljišči oziroma gozdovi. Ko skušamo ugotoviti, kakšne gospodarske organizacije so gospodarile z že prej izČrpanimi gozdovi, nam bo razumljivo, zakaj so ti gozdovi še sedaj v tako žalostnem stanju Leta 1961, ko je bil sprejet novi temeljni zakon o gozdovih, je bilo potrebno misliti na osnavljanjo gozdnogospodarskih območij, ki bi bila v skladu s tedanjim stanjem. Pü zakonu so se območja morala oblikovati tako, da glede na stanje in strukturo gozdov zajamejo toliltSno gozdno površino, ki na določenem ozemlju zagotavlja smotrn razvoj gozdarstva. Ker so pri nas specif if ne razmere, je DIT GLI izdelalo predlog, da se za ozemlje bivšega OLO Murska Sobota osnuje eno GGO, Nafelo, ki je vodilo društvo do takänega stališča za oba sektorja lastništva, je bilo enotno izvajanje vseh del, ki so bistvena za pospešeno povečanje proizvodnja v naših gozdovih. Te naloge so: 1. Enotno urejanje gozdov. 2. Enotni goidnogojitveni ukrepi glede na stanje gozdov; predvsem premene slabih sestojev v boljše in snovanje intenzivni.*! ter plantažnih nasadov. 3. Ekonomska moč enotnega GGO pri ustvarjanju skladov za regeneracijo gozdov in amortizacijskega sklada. i. Cim enotnejša surovinska baza za predvideno lesno industrijo. Študija o gozdnogospodar.iiklh območjih, ki jo je izdelal inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, je predvidevala oblikovanje murskosoboškega GGO, čeprav na drugi strani poudarja slabo stanje teh gozdov. To nas opozarja, da je prav na tem območju še posebno potreben integracijski proces združevanja finanf^nih in gospodarskih potencialov, ki bodo omogočili tudi večje posege z uporabo sodobne raetode gojenja in nege zanemarjenih sestojev. Pri vsem tem je potrebno poudariti, da enotno GGO ne izključuje, ampak na široko odpira možnosti za uveljavljanje vpliva občinskih skupščin ne samo na področju upravnega nadzorstva, temveč tudi na gospodarskem področju. V večini primerov je mogoče prilagoditi meje revirnih uprav občinskim mejam. Tudi evidenca gozdnih fondov se prav tako lahko uskladi z mejami revirjev in s tem tudi z mejami občin, ker se za vsak revir upoštevajo interesi prizadetih občin, v kolikor so v skladu z vsemi zakonskimi določili. Bivši OLG Murska Sobota je na svoji zadnji seji sprejel odlok fl mursko so boš kern gozdnogospodarskem območju, katerega meja poteka po meji bivšega OLO Murska Sobota Po temeljnem zakonu o gozdovih mora na enem GGO praviloma gospodariti ena gospodarska organizacija. In vendar do sedaj na murskosoboškem GGO do uresničenja tega predpisa ni prišlo. Na levem bregu Mure gospodari z gozdovi KI K - Poni urka«-, obrat za gozdarstvo in lesno gospodarstvo, medtem ko sta na desnem bregu se dve organizaciji, ki se ukvarjata z gozdarsko dejavnostjo, in sicer VŽK Ljutomer in KK Radgona. Ce na ki-atko pregledamo, koliko gospodarskih organizacij je gospodarilo z že itak izčtpanimi gozdovi in kakšne sO' bila te organizacije, nam postane jasno, zakaj ti gozdovi Še sedaj niso dosegli tiste ravni kot bi jo niogU, saj je prav tam obilo najboljših rastišč, ki bi lahko zelo veliko proizvajala, seveda pa bi bilo potrebno vanje vlagati precej denarja. Ce se ozremo do leta 1945, ko so bili gozdovi veleposestnikov nacionalizirani, so od takrat delovale v prizadetih j^ozdovih naslednje organizacije: GG Murska Sobota, GG Maribor, OUG Murska Sobota, Ljutomer, Radgona, OUG Murska Sobota z revirnimi vodstvi. Po reorganizaciji OUG so se gozdovi SLP dodelili petim kmetijskim gospodarstvom, nadzor nad zasebnimi gozdovi pa se je prenesel na novo ustanovljeno gozdarsko poslovno zvezo, ki je obstojala do marca 1961. Po reorganizaciji GPZ je DIT gozdarstva in lesne industi'ije zavzel stališče, naj se gozdarska služba ne glede na sektor laslniStva združi pri kmetijskih gospo-darsLvili, To je bilo takrat tudi sprejeto in se je gozdarska služba prenesla h KG Lendava, KG Rskičan, VG Ljutomer in KG Radgona. V petrovsko-šalovski obCini pa so prenesli, službo za zasebni sektor na KZ, čeprav je bil predlog DIT di^gačen, saj je z gozdovi SLP na tistem območju gos podati lo KG Rakifan, DIT je pripravil tudi predlog, naj bodo tudi za odltup gozdnih sortimentov pristojne omenjene organizacije, ki so vzdrževale gozdarski kader, vendar je bilo takrat drugače ukrenjeno. Tako je denar, ki se je usl^'aril v gozdovih, Sel v druge namene. Z ustanovitvijo KIK "Pomurks- pa se je gozdarstvo od KG Lendava in KG Rakičan združilo v enoten ohrat za gozdarstvo, kateremu se je potem pridružila se lesna predelava ("industrija-^ je ne moremo imenovati, ker je Se v-razvoju). To pa je do sedaj edinstven primer v SRS. Letos je bil tudi odkup gozdnih sortimentov odvzet kmetijskim zadrugam jn prav taJto tudi gozdarska služba KZ Petrovcem. Tako je le Los nastala za ves levi breg Mui-e za gospodarjenje z gozdovi ena go.spcdarska organizacija: Obvat za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Kombinata »Pomurka-". Ka desnem bregu pa gospodarita 7- gozdovi VŽK Ljutomer in KK Radgona. Oha imata gozdarska obrata, ki ,se ukvarjata s celotno gozdarslco dejavnostjo v splošno družbenem in zasebnem sektorju. TakO' se sedaj pečajo na območju rr^ur5kosoboskega GGO tri gospodarske organizacije z gozdarstvom, toda nobena nima statusa gozdarskega podjetja. Kadrovska zasedba v teh organizacijah je naslednja: Obrat za gozd, in les. predelavo — odsek za gozdarstvo — odsek za lesno gospodarsiLvo VŽK Ljutomer KG Radgona Inženirji 4 4 1 Teh ni Iti 12 3 1 3 Iz tega prikaza je razvidno, da je kadrovska zasedba, posebno levega brega Mure, kai-* dobra. Celotna powsina murskosoboskega G-GO znaša 133,550 ha, od tega odpade na gozdove 34.17Ü ha ali 25,6%. Od obraslih g<;zdnih pov^rsin, ki merijo 33.385 ha, odpade na gozdove SLP 9fi7ü ha ali 29%, na zasebne posestnike pa 23.715 ha ali 71%. Gozdovi SLP so razen v lendavskem predelu več ali manj razdobljeni in so oble rožen i z gozdovi zasebnih lastnikov, ki jih je veliko, saj nekatere parcele merijo le po nekaj arov. Približni podatki o gozdnih fondih Zasebni Skupaj SLP Gozdna površina v 000 ha 33,4 9,7 25,7 Lesna zaloga v 00Ü m^ 2574,6 954,2 1C30,4 — iglavci 875,9 188.8 687,1 — listavci 1698,7 765,4 933,3 — prirastek 74,5 29,] 45,4 — iglavci Z7,0 5,B 21,2 — listavci 47,5 23,3 24.2 Povprečtii etat v OOfinv^ 80,0 24,0 □ 6,0 — iglavci as,ü 5,5 29,5 — listavci 45,0 18,5 26,5 29 Od celotnega etata je ok. 33,000 m' za blagovno proizvodnjo ali 411,7%, kar ni čudno, saj je na ozetniju GGO 29 746 gospodinjstev, ki porabijo veliko lesa za potrebe v gospodarstvu ali pa za gospodinjstvo. Posek po občinah SLP Zasebni Skupaj Ljutomer 70Ü 7.700 8.400 Radgona 4.580 3.500 13.000 Lendava 12.000 2,700 14 700 Murska Sobota 7,000 42.000 43.000 Skupaj 24,280 00.900 85.100 Formiranje sredstev za vzdrževanje gozdov po občinah {v 1000 din) SLP Zasebni Skupaj Ljulomer 700 6.000 6,700 RadgDna 4580 7.500 12.000 Lendava 12.000 120 12.120 Murska Sobota 7.000 32.000 39,000 Skupaj 24,280 45.620 69.900 V sektorju SLP je računan najmanjSi znesek 1000 din za m'. V kolikor pa bi upoštevali maksimalni znesek aniortizaei;ie, ki je možen po zakonu, tj. 1700 din za bi KnaSal celotni znesek za vzdrževanje v sektorju SLP 41,27C.OOO din. ToUko bi bilo res potrebno, saj rabimo še veliko več sredstev za vlaganje v gozdarstvu, üe upoštevamo samo osnovne gozdove, r.Tsen sredstev, ki jih bomo rabili za udeležbo na natečajih za investicijske kredite za snovanje topolovib plantaž. Za snovanje topolo-vih plantaž ima obrat za gozdai'Stvo pri KIK »Pomurlia-« že izdelane elaborate prav tako pa tudi že osnovane plantažne i.n intenzivne topolove nasade s primesjo črne jelše. Za potrebe snovanja ima obrat lastno drevesnico v Ižakovcih s površino 3,7 ha m v njej letos že 18.000 sadik 1/2 in 50.000 sadik 1/1. Vse so italijanski kloni. Za posaditev samo vseh teh sadik bo potrebno zelo veliko denarja in si že sedaj zastavljamo vprašanje, od kod ga bomo dobili. Prav tako kot na levem bregu Mure je tüdi na desnem precej odličnih rastiSf za topole, ki jih bo potrebno prav tako alctivirati, saj bo proizvodnja hitra in se bodo vložena sredst-va zelo hitro vračala. To lahko že sedaj vidimo na osno-vanih nasadih. V tej zvezi pa bo poitrebno še zelo veliko narediti, ker je večina teh ten^ljiSč v zasebni lasti in smo glede tega ?,e letos naleteli na velike težave. Prav tako bo potrebno misliti tudi na začetke hitrejše proizvodnja iglavcev. Za vsa ta opravila bomo rabili velikanska denarna sredstva, ki jih pa sedaj ni mogoče dobiti, zlasti zato, ker obstoja več organizacij, ker gozdarstvo ni finančno samostojno in ker je vsepovsod vezano z drugimi panogami. Glede plantaž in intenzivnih nasadov imamo za prve zelo malo ustreznih zemljišč, za druge pa jih je veliko {ok, 1500 ha). To pa zato, ker vsa ta zemljišča ležijo na naplavinah Mwe in so še sedaj od časa do časa izpostavljena nevarnosti poplav. Zato na teh zemljiščih ni mogoča proizvodnja topole v asociaciji s poljSčinami, Za vsa ta zemljišča je značilna velika razdrobljenost parcel in zelo slabo stanje naravnih gozdov (i-edka zarast, slaba kakovost drevja}. V k. o. Dolnja Bistrica je intenzivni nasad topole S črno jelšo, ki je prvi te vrste v Pomurju. Prednost intenzivnih nasadov je zaradi majhnih stroškov osnovanja, saj ni potrebno rigol an je; krčitev in kopanje jam pa opravijo lastniki sami. Dosedanji nakazovalci nam povedo, da stane osnovanje 1 ha intenzivnega nasada lao 000 din Ti nasadi imajo več prednosti: 1. zdravje je v takSni Krnesi dobro; 2. poleg dobrega lesa redno dajejo že od tretjega leta dalje tudi drva (material od čiščenja). V prizadetih predelih je veliko povpraäevanje po drveh, eeprav so le tanka, zato potrošniki sami opravijo čiščenje. Zavedamo se, da imamo veliko plodnih zemljišč, katerih proizvodna zmogljivost še zdaleč ni dovolj izkoriščena, zato je ne le ekonomsko upravičeno, ampak nujno, da začnemo s snovanjem intenzivnih nasadov, ki bodo za goedno gospodaretvo, za posamezniica in za družbo zelo lentabilni. Hkrati pa bomo s lern veliko prispevali k socialni preobrazbi vasi, saj bodo to že skromni začetki zadružnega gospodarjenja, kjer se meje počasi opuščajo. Vendar pa je začetek težaven, ker so posestniki glede lastninskega vpraäanja nezaupljivi. Do sedaj osnovani nasadi so bili financiiani iz gozdnega sklada okraja, sedaj je pa snovanje odvisno od kreditov in pa od lastne sposobnosti gospodarske organizacije. Razdobje med dvema plenumioma Zveze IT GL,I na našem območju ni posebno dolgo (1958—^1903), vendar pa je bilo v pornutskem gozdarstvu med tem marsikaj narejenega, Čeprav se je tačas zvrstilo pri nas precej reorganizacij. Začeli smo z intenzivnejšo nego, s snovanjem plantaž. Intenzivnih nasadov itd Dokončno je reScno tudi vpraäanje odkupa gozdnih sortimentov od zasebnih lastnikov. Toda kljub pomembnim uspehom bi bilo lahko še mnogo več narejenega, seveda bi bilo potrebno zato veliko več denarja in boljših organizacijskih oblik. Zelja nas vseh, po.sebno pomur,skih gozdarjev pa je, da bi na vseh naših rastiščih, iti so, če že ne odlična, pa zelo dobra, uspevali lepi gozdovi, ki bi čim bolj koristili gozdnemu in lesnemu gospodarstvu ter vsej naši .socialistični skupnosti. POMURSKO LESNO GOSPODARSTVO Z omejitvijo murskosoboškega območja na ozemlje bivšega okraja Murska Sobota je ustvarjen okvir za sistematično delo gozdnega in lesnega gospodarstva v Pomurju. Analize in elaborati, Id so bili izdelani z željo, da bi prläli do realnih osnovnih podatlcov za načrtovanje razvoja lesne predelave na tem območju, so nam predočiU naslednje stanje: Primarna in finalna predelava lela 1960 Na murskosoboskem območju ima družbeni sektor naslednje obrate: Zage — polnojarmeniki : Apače: 1, Eorafieva (Maries): 3, Ivanjd: 1, Lo-kavci: 1. Murska Sobola: 1. Beltinci; 1, Lendava; 2, Dobroimik; 1, Motvarjevci; 1, Mačkovci; 1, Lucova: 1, Grad: 1 in Moravci: I; skupno torej 17 polnojarmeniko-v v družbenem in 1 v nedržavnem sektorju (Krasči). V družbenem sektorju so 3 v e n e c i a n k e, in sicer po ena v Mui'ski Soboti, Sotini in Serdici. V nedržavnem sektorju so 4 v e n e c i a n k e, in sicer po ena v OČeslavcih, Cohovi, Cezanjevcih m Krapju. Večje mizarske delavnice v družbenem sektorju so v Murski Soboti (2 obrata), v Ljutomeru (2 obrata), v Apačah (1 obrat), v Lendavi (1 obrat), v Beltincih (t obrat) in v Petrovcih (1 obrat). Surovinska analiza V murskosoboškem območju je 33,385 ha gozdov, od tega SLP 9700 ha in v riedržavnem sektorju 23,70ü l^a. Sedanji elaborati predvidevajo letni etat 04 OOOni^ bruto Lesoe mase. Od tega odpade na: mehke listavce 31.300 m' trde listavre 12.000 m" bor 32.0DQ m^ hrast 3.500 m"' smreko in jelko 2.00U m'' bukev 4.200 m'' skupno iglavce 3i.00n m" skupno listavce 51.000 ni^ Od prikazanega etata odpade na gozdove SLP 25% in na nedržavne gozdove 75%. Pri analizi ctata nas zlasti zanimajo hlodi, ki dajejo surovino za lesno industrijo. Za njih so ugotovljene naslednje orientacijske številke: hlodi iglavcev 10.800 m^ in hlodi listavcev 16.200 m^. Upoštevanja vreden je Se podatek o hlodovini pod mero, ki je letno napade v obravnavanem obnriočju; za iglavce 2040 m'* in za listavce 2300 in^. To hlodovino je vsaj delno upoštevati pri razvoju in usmerjanju indu-jitrije v obravnavanem območju (embalaža itdO, Pomembni so nadalje lilodi za luSČenje, ki. napadejo letno približno takole; mehldh listavcev 3300 m", bora 2700 m'*; skupaj torej 6000 m'', Raaen tega je predvidena letna sečnja S preostalega dela Panonske ravnine (Ptujsko območje) Še nadaljnjih 2000 m' razreda L 04 iglavcev — i4 Ustavcev). Tako je v vsej Panonski ravnim (Ljutomeru, Murski Soboti in Ptuju) skupno na razpolago letno ok. 8000 m^ hlodov L, od tega; mehkih listavcev 4300 m" in boia 3700 m'. StrukUira etatä Glede sovtimentne sestave etata so nam na razpolago naslednji podatki: Murskosoboško območje Ptujsko območje borovi hlodi 3fl?i borovi hlodi 50% tehniCni les pod mero 2B% tehnični les pod mero 30% drva 34% drva 20% hlodi mehJtih listavcev 31% Poleg gornjih iioliSin je treba upoätevati še les, ki napade na negozdnih tleh. Za območje vse Panonske ravnine predvidevamo z nezgodnih zemljišč letno 1000 m" hlodov. 2e leta 19G1 se je bivši OLO M.SoboU na osnovi takšnih analiz odloČil v fuzijo dveh nekoliko večjih mizarskih delavnic v eno skupno podjetje, imenovano «Lesno predelovalno podjetje-, ki naj bi bilo nosilec razvoja lesne industrije v Pomurjti, Za to podjetje smo si prizadevali začrtati osnovne razvojiie smernice. Do temeljitega ätudija — skupaj z Inštitutonr za gozdno in lesno gospodarstvo in ü Birojem za lesno industrijo v Ljubljani — pa je leta 1962 načelo delovati novo podjetje v sklopu KIK »Pomui'ke-, z obratom za gozdarstvo in lesno gospodarstvo. Novembra 1962 je Biro za lesno indusü'ijo v Ljubljani izdelal naslednje napotke za razvoj lesne industrije v murskosoboskem območju: "Razmeroma malo hlodov, ki napadejo v rnurskosoboäkem območju (po razpoložljivih podatkih ok. 27 000 hlodov letno, od tega 16.200 m' listavcev in lO.SODm' iglavcev) nakazuje primernost, da se vsa primarna predelava koncentrira na enem mestu (v Murski Soboti), kjer naj bi se zgradil primerno opremljen lesnoindustrijski obrat. To stališče podkrepljuje še dejstvo, da je ponderirana transportnii razdalja do enotnega centra [Murska Sobota) komaj S2 km, kar predstavlja distanco, ki je za motoriziran prevoz ugodna (Idjub ra-zmeroma äibkemu omrežju dobrih cest). Vendar sedanje stanje in velika razdrobljenost lesne industrije (15 obratov s polnojai'meniki) narekuje stvarno potrebo, da se pred dosego dokončne oblike uvrsti prehodna faza, ki bi poleg osrednjega obrata v Murski Soboti {ki hi se sistematično izgrajeval) vključevala še lesne obrate v Lendavi, v Radgoni — Buračevo in v Ljutomeru, "V teh mestih naj hi se izoblikovala finalna predelava, ki bi bila kooperacijsko vezana na Mursko Soboto. Primarna predelava na žagah pa bi trajala le toliko časa, dokler bi vzdržali obstoječi osnovni stroji bre^ večjih investicij. V območju razpoložljiva surovina (in zlasti visok odstotek hlodov za luščenje) jelSe, topola, hrasta in bora narekuje, da se v območju kot osnovna dejavnost razvijem ], Industrija vezanega lesa na osnovi luSČenja naj se razvije v več etapah. Elaborat, ki je na razpolago, naj bi bil revidiran v tej smeri. Prva etapa naj bi predvsem zajela kompletno fazo za izdelavo furnirja. Ta bi orriogočala, da se zelo kvalitetni furnir uveljavi na trgu, ostali furnir pa porabi za izdelavo kvalitetnih panelnih plošč (Stabchenplatten), ki bi jo bilo potrebno šer podrobneje proučiti. Dalje naj se obdela varianta za embalažo, tako za äkatle kol za sodčke. Ti sortimenti so sedaj pri nas se malo obdelani, je pa po njih povpraševanje tako na domačem trgu kakor tudi za izvoz. Sodčki so potrebni za raznovrstno industrijo, liot npr. za kemično, živilsko, kovinsko (deloma) in tobačno. Dalje na,i se obdela še izkoriščanje ozkih furnirjev za. embalažo za razne košarice za povrtnino in sadje. II. Žagarska industrija naj bi zajela ostalo hlodovino, ki bi je po odbitku hlodov L ostalo v območju MSO še ok. 20,000 m^. Na osnovi žaganega lesa fia naj bi se razvijala finalna industrija v naslednjih smereh: 1, Izdelava vrat kot specializirana industrija za zunanja vrata, kletna vrata, garažna vrata in zunanja stanovanjska vrata. Pri tem prideta v poštev bor in hrast, ki ju ima MSO na razpolago. 2, Izdelava oken naj bi zajela predvsem lastni bazen, v katerega je vključiti Še Maribor Navedena industrija naj kot osnovno opremo prvenstveno kupi stroj za sestavljanje elementov po dolžini, ki je ključ za uspešno izdelavo vseh okenskih profilov itd. Obstaja možnost, da bo Murska Sobota na ta način ves napadli borov les predelovala v profil i rane elemente (3a okna itd). 3, Embalaža, Nekurantni in slab žagani les na.j se usmerja v izdelavo klasične emtjalaže. Obdelati je vprašanje primernosti cepljenja hlodčkov do. 15 cm premera v dešcice za embalažo. Aktualna je tudi izdelava kombinirane embakiže: žagan furnir. Posebno bi bilo potrebno obdelati varianto, da se v Radgoni v kooperaciji z osrednjim obratom v M.S. razvije specializiran obrat za izdelavo embalaže. Obrat v Lendavi bi bilo potrebno usmeriti (tudi v kooperaciji v MS) k izdelavi montažnih hiS. Te po sodobni tehnologiji rabija manj žaganega in vezanega lesa, ok. 6m^ Žaganega lesa in 150 m^ vseh vrst plošč za hišico 60 m^. To bi dopuščalo povezavo tega specializiranega obrata na osrednji obrat v Murski Soboti. Za dosego postavljenih raav-ojtiih cOjev je potrebno, da se vsa pi»izvajaloa sredlstva, tj. vsi obrati lesne industrije v obmoCJu združijo v rokah enega nosilca in se tako omogoči sistematična obravnava in usmenanje lesnega gospodarstva Pri tem je potrebno zajeti zlasti lesne obrate, ki imajo značaj industrije, predvsem pa tiste, ki proizvajajza promet, tj. v Murski Soboti, v Radgoni, žaga Boračeva (sedaj Maries}, v Lendavi in v Ljutomeru (sedaj Marle.s), S tem so podane objektivne osnove, da se v MSO preko nosilca gozdnega io tesnega gospodarstva tj. preko obrata za gozdarstvo in lesno predelavo KIK '»Po-mui'ka-« začne s sistematično ureditvijo gozdnega gospodarstva in organizacije lesnih industi-ije, ki ima v območju na razpolago do 27.000 m' hlodov, Nezainteresiranost vseh forumov za tovrsten razvoj lesne predelave, ki bi lahlto omogočil izgradnjo obratov, je prisilila obrat v M. Soboti skupaj z obratom v Lendavi usmeriti proizvodnjo v izdelavo montažnih weekend hišic, v stadnjem času pa tndi montažnih stanovanjskih hiS. Zaradi izredno tesnih delavnic je organizirana proizvodnja bolj na obrtniški način. Pripravlja se serijska proizviodnja, ici bo mogla steči šele po zgraditvi novih delovnih prostorov, bi jih obrat gradi z lastnimi sredstvi. Sedanje kapacitete so zaradi navedenih razlogov še razmeroma male, v prihodnjem letu pa računa obral na podvojitev proizvodnje, tj. na izdelavo ok. 220 weekend hišic s skupno površino 5500 m-. Kakovost teh hiSic je tako dobra, da inozemsko povpraševanje za nekajkrat presega tovrstne proizvodne zmogljivosti. Prizadevanje za postopni razvoj primarne predelave skladno z začrtanim programom že v samem začetku ni bilo uspešno, kajti nosilcu razvoja se ni in ni posrečilo doseči vsaj delnega soglasja za integracijo žagarskih obratov, predvsem z »M ar lesom« iz Maribora, Predvideni sistematični razvoj je obtičal na mrtvi točki, kajti vsako podjetje se na svojo roko trudi za lasten razvoj, ne oziraje se na perspektivne interese gozdnega in lesnega gospodarstva v območju kot celoti. Zadnje čase je stopilo v ospredje tudi vprašanje obstoja lesnega Obrata v Lendavi, Na.inovejSi plan občinske skupščine Lendava stoji na stališču, naj se na novo ograjeni obrat likvidira in naj se spremeni v malo mizarsko delavnico. Podobne težave in takšno gledanje na lesno predelavo v Pomurjy lahko le za trejo obstoječo lesno predelavo, ne mo-i-etjo pa je razviti do sodobne in rentabilne višine, kakršno žele vsi lesarji Pomurja in pa vsi gospodarski in napredni strokovni krogi lesnega Gospodarstva Slovenije. _ Podružnica IT GLl v Murski Soboti KNJIŽEVNOST LES IN STARA UMETNOST Marette Jacqueline: Spoznavanje starih slikarjev s protičevanjem lesa (Connais-sance des prnnitifs per letude du bois). Knjiga 4", 383 str., 40 prilog s 351 reprodukcijami, as slik, 39 pregledniCj 13 geografskih kart. V obsežni in ea^jetni knjigi podaja avtorica uspehe pri štu^Stju zgodovine evroipske slikarske umetnosti od 12. do 1.6. stoletja z uporabo novih elementov pri raziskovalnem delu. Z znanstvenim proučevanjem lesa, ki so ga uporabljali srednjeveški mojstri za podlago svojih ipodob in, za. ogrodje lesenih panojev, so prišli do zanimivih zaključkov o izbiri in o vrstah ustreznega lesa, o Konstrukcijskih značilnostih lesenih panojev in o končni pripravi površin panojev za sUkanič. Pri svojetn faziskovalne^rn doiu so Si laKen 2 razvojem slikars-lte tehnike pomagali tudi z gozciarskimi zjianostmi o zgodovinskem razvoju gozdnih tipov iji o nekdanji razprostranjenosti različnih vrst gozdnega di'evja, o anatomski strulttuii jn tehnologiji lesa, potrebuje za gospüdarjemje z gozdovi zaradi, krepitve varovalnih in rekreacijskih nalog gozda. Razvite dežele potrebujejo sicer več lesa kot nerazvite in razvoj prinaäa s seboj tudi absolutno večjo potroänjc lesa tako na področju meiianske in £e mnogo bolj na področju kemijslie predelave. Gre za resno nevarnost, da bodo les (tudi pri pi'oizvodnji papirja) nadomestili drugi materiali. Gre za skupno nalogo gozdarstva in losne industrije: zlasti z rezultati znanstveunega raziskovanja pril^azati nova področja porabe, povefeavati proizvodnjo in jo počen je vati, skratka, Itrepiti prO'iz\^o£ino bazo lesa. V Evropi je I o omogoteno (kmetijstvo z intenziviranjem proizvodnje opušča velilte powS.inej možnost povečanja produkcije v gozdovih, plantažah). Zlasti tedaj bo n-uogoče obdržati ti-g, če se bo Evropa začasno orientirala na uvo2 lesa, dokler ne bo po-L^ečaja svoje proizvodne baze za les. D. Mlivwsfc"- Leibundgui, fi.: Izbira drevesnih vrst (Baumartenwahi, 1963/5—6). Gozdarjem-goji teli em se zdi izbira drevesnih vrst zelo problematična naloga, če upoštevajo le težnje, zahteve in potrebe' irenutntga dogajanja okoli sebe ne gleda na vse Činitelje daigoroČ7iega načrtovanja. Nekoč so prt gospodarjenju z gozdovi ob izbiri drevesnih vrst odločali zlasti gospodarski momenti. Nato je sledil premik na hiO'loSko področje. Sedaj se zopet kažejo tendence izbirati drevesne \i-ste le trŽiSču primerno. Blisko\'iti napredek in skokovite spremembe v gospodarstvu otezkočajo izbiro drevesnih vrst in. asortimajia. Izbira drevesnih vrst postaja v naših gozdovih skupna naloga gozdarstva in lesne industi"ije s ciljem iskati trg in dinamično' prilagajanje nanj. V tem prožnem gibanju pripada znanstjveno raziskovalnemu, delu na področju raziskave lesa izredno pomembna vloga. Popolnoma jasno je, da se gozdno gospodarstvo s svojimi dolgimi proizvodnimi dobami ne more rigorozno prilagajati trenutnim potrebam in ob si tokovi tih spremembah, ki vedno bolj označujejo niodea-no dobo, mora pre^'zeti nase ves riziko v primei'ii pomanjltanja trga za nekatere mrio-žične in cenene Sortimente. Skokovite spremembe zahtevajo, da gazdjijrstvo proizvaja Sortimente širše izbire. Talio se bo laž^ orientiralo v nastoipajočih situacijah. Pri tem pa ne smemo preare^U gospodarnosti v proizvodnji lesa. Njivslia proizvod,nja lesa (npr. plantaže) je pomembna in utemeljena. Ne smemo pozabiti, da hodi tudi plantažna proizvodnja lesa isto pot kot kmetijska proizvodnja, kjer so vkljiub vsem naporom domala na vsem svetu v tej gospodarski paKogi potrebne trajne subvencije. Cene množičnih cenenih lesnih sovtimentov že sedaj komaj Iti-ijejo proizvodne .strosite. Ta razmišljanja vodijo do sidepov, da mora gozdno gospodarst^w proizi.'ajati poleg množičnih sorti men tov t;uda čim več pcsebno kakovostnih in vrednih izdelkov. Pri tem pa ne gre samo za proizvodnjo sortimentov, kajti tudi za kemično predelavo moramo proizvajati zdrav, lep les brez napak. Pri izbiri drevesnih wst pa ne odločajo samo potrebe trga, ampak prav tako tudi biološki socialni vidiki. Goji tel j J >5 tisti, ki mora pH izbiri pretehtaü vse naštete i^snove in se mora hkrati zavedati, da je rasLn.Ml nekega sestoja rezultat rastišča, bioiošiah laalTiosTi drevesn« vrste in gojitvenih posegov. Pri tem ne sme pozabiti, da sestoj lahko proiKvaja v dolgih časovnih razdobjih le tedaj, če je pravilno, biološko pretehtano ustrezno mešan. Tako je ustvarjena stabilnost in s iem možnost za trajno proizvodnjo, Samo' s stabilno zgradbo sestojev, slonečo na temeljih biocenoze, bo gozdarstvo nu-jglo dosegati nove cilje, prilagojene potrebam družbe. Gospodarskim in biološkim vidtkom pa se vedno odločneje pridružujejo Šc socialni momenti, V industrijski družbi je zdrav, stabilen mešani gozd kulturna dobrina, ki predstavlja nesluteno relcreacijsko moC trmožeCemu se ljudstvu, Ce preteJit,a[no v,se vidike, potem gojitvana odločitev pri izbiri drevemih vrst ne bo težka. Mlinšek Tromp, H.: Skiipno in nasprotno v gozdarski in lesnogoapo-darski politiki {Gemeinsames und Gegensätzliches in der Forst- und Holz-wirtschaft^ poli tik, 1962/5—6). Avtor obravnava nasprotja in stične točke med lesno industrijo i« go-zdnim gospodarstvom s stališča gozdarskega ekonornika in svojeiasno vodilnega strokovnjaka za ekonomska vprašanja pri gozdarskem oddelku FAO. V Študiji razpravlja o »^dolgoročnem«, »srednjerocneni"« in »kratkoročnem.« prilaga j ari j a gozdnega gosporiarstva potrebam trga. Posebno točlco posveča načinu prodaje, trznem cenam in stabilizaciji trga Določene zaključke izvaja iz zgodovinskega razvoja odnosov med gozdnim in lesnim gospodarstvom. Nekdanja razhajanja med tema gospo-dai-skima panogama so gozdarsko politične narave. Pn nekdanjem uničenju gozdov so sledili zakoni o gozdovih z določili o zaščiti dn obnovi gozdov. To pa je prizadelo predvsem predelovalce lesa. Z otonovo in s povečano proiwodno sposobnostjO' gozdov pa so se pojavili ponovni interesi gozdarske politike po tesnejših stikih med gozdai-stvom in lesarstvonrii S povečano proizvodno sposobnostjo gozdov se blažijo in izginevajo nasprotja med obem^i panogama. Vseh antagonizmov sicer ni mogoče izbrisati, zlasti ne zaradi specifičnih nalog, zaupanih gozdnemu gospodarstvu izven področja proizvodnje lesa (vedno večji ponion vai'ovalne In rekreativne vloge gozda) Avtoa' prihaja na koncu do spoznanja, da je tudi ta posebnost prennostljiva, če skušata obe gospodarski veji doseči skupni glavni cilj: ustvarjanje visokega i-sodalnega D. MImšek Zumet. M.: Islandski gozd (La foret islandaise, 1963/7). Avtorica sprva na kratko opisuje zgodovino islandsldfi gozdov, ki se začne šele z naselitvijo leta 3T4. Od tedaj pa do 1. 1898 so gozdove večji del izkrčih. S pogozdovanjem je' začel Danec Schiffer Ryder, ki je tU'di sam zbral potrebna sredstva. Leta 1907 so se uve'ljavili islandski gozdarski predpisi, ki so jih v naslednjih letib šs spopolnill. Zemljepisna lega in geološki značaj Islandije; omogočata le revno vegetacijo Edino dj-evo naravnega izvora, ki tvori gozd, ja breza. Njej so posamič primešane jerebike iji razne vrbe, tu in tam naletijno ie na trepetliko in na bdnje. Ker je paša glavni vir poljedelstva, je bilo nara\moi pomlajevanje skoraj popolnoma nemogoCe, zato je Islandija "dežela trave«-, Ve^ji naravni brezovi gozdovi so na vzhodu in na severu otoka. Ta območja so zaščitena in so že več desetletij ogra.iena. Ob prelcünu stoletja so poskušali ^--nesti äe nekatere druge drevesne \i-ste. Kar pa niso upcwtevali provenienc, je večina posl^usov propadla. Sele poznejša pravilna izbira provenienc je omogočila boljše uspehe. Zlasti se je obnesel sibirski macesen, različne rezultate pa so dosegh s poskusi z raznimi vrstami borö, jelke, smreke in duglazije. Z listavci se niso dosti ukvarjali. Gozdnih škodljivcev äe niso raziskali, vendar pa se je pokazalo, da povzročajo navadni škodljivci na istih drevesnih vrstah v novem okolju hujšo škodo, S temeljitim proučevanjem rastišč, z analizo vegetacije in tal, z nasadi preizkušenih provenienc, z izboljšavo obstoječih sestoje.v na Islandskem že več let poskušajo intenzivirati gozdarstvo, da bi se deželi z gozdovi zagotovile raznovrstne varstvene funkcije, prebivalstvo pa oslurbelo z lesom. ^^^ ^^^ Kollman, F.: Gozd in les sta blaginja in premoženje industrijske družbe (Wald und Holz bedeuten Wohlfahrt und Wohlstand für die Indu-striegesedlschaft, 19G3/7). Pisec prikaauje neposredno važnost gozda in lesa za sodobno industrijsko di'uabo lako glede blagodej/iih učinkov (vpliv na vodni režim, izsuše-vanje tal, ercMajO', pcičifelc) kot Ludj kar se tiče premoženja. Med dobrinami svetovnega trgovanja sta celuloda in papir za nafto na dtiigem, les pa tia petem mestu. A-Vtor obravnava vpliv gozda na umertnos-tj zlasti na literaturo in slikarstvo. Vsi vrhovi velikih iznajdb, kot so: sprostitev energije, naraščajoča avtomatizacija, izboljšanje prorneljiih sredstev in povečana kontrola Idime imajoi skupno potezo; lahko so koristni ali pa škodljivi, CeQo zabava in sprostitev človeka sta že vklenjeni v tehnikO'. V prostem Času se človek ne spočije več, temveč se celo sam sebi □dtujuje. Avtor odvija pred bralfevimi očmi film o odnosu; človelf — gozd —les, od prvega človeka pa do dandanes. Pri tem stopa v ospredje pomen gozda in lesa za kuli-umi in gospodarski razvoj cloveätva. Posebno je poudarjen tudi pomen gozda na vodni režim, pri čemer avtor utemeljuje svoje ugotovitve z značilnirni primeri.. Brea gozdov ne bi bil zagotovljen obstoj človeka na zemlji, kajti bi-ez. njih ni vode, brez vods pa ni življenja. Med činitelji okolja Sta gozd in les pomembna pomočnika na poti V boljšo bodočnost rng.Sonj^ Horvat Huse, S.: Zadnji pragozdni ostanki na Norvežkem (Die letzten Urwald vorkomme Norwegens, 1963/7). Pragozd v pravem pomenu besede je njj Noi-veškem že prava redkost. Na jugu NorveSke nahajamo le še pragozdne ostanke, relikte, ki so se ohranili le zaradi nelcdanjih neugodnih spraviLnih razmea-. Po drugi svetovni vojni se je posrečilo zaščititi dva večja gozdna ostanka, Gutulijo, 800 ha in Ormtjonnkarnpen, 450 ha. Za oba je značilna subalpska lega. Pragozd v Gutuliji sestavljajo v glavnem borovri, v Ormtjonnkampenu pa smreka. Poleg naštetih dveh pragozdnih ostankov so na jugu Norveške še nekateri manjši sestoji, ki bi jih bilo potrebno zaščititi iz gozdno socioloških In čisto gozdarslcih vidikov, ker predstavljajo optimalna rastišč na območja. Na naijiužnejšem delu dežele najdemo tudi pragozdu podobne ostanke listnatega gozda s hrastom, javorom, brestom, jesenom, ki vplja kot najsevernejša prednja straia srednjeevropskih gozdov žlahtnih listavcev s pogostno primesjo tise. Največ,ie pragozdno območje je v SV kotu dežele (Pasviktal). Pri 69'' severne širine so obsežni pragozd! borovcev neverjetno, gosti in kakovostni Smreka v glavnem manjka, najdemO' jo le posamič ali v skupinah. To nas preseneča; saj so »kološki pogoji, izvzemši pičlih padavin, ugodni Lako za smreko kot. tudi za bor. Vprašanje je, ali pomeni bor v Pasviku "končno gozdno drevo^«, ali pa gozd tam nikoli nI dosegel svojega klimaksa, kjer naj bi dom i hirala smrelta. Tan:\ rast« tudi bieza (B. tortuosa) v obsežnejših čistih sestojih na montanski in polarni meji, prav lako tudi trepetlika, ki se na dobrih rastiščih odlično rairvija. Prag^izd je deloma žo posekan fzaradi paše, novih naseljencev, novih cest itd.), toda pisec upa, da bo 5000 ha pi-a.gozda, od tega H jezer, zaščitenih kot narodni park. V borovih prago-?/lovih Pasvlka lahko razločimo naslednje faze: optimalno, starostno, fazo razpadanja, prebiralno in mladostno fazo. Opredelitev faz in strukturnih oblik v borovih pragozdovih Pasvika sloni le na omejenem številu -'tipičnih sestojev^^, Iii so bili izbrani slučajno in niso rezultat sistematičnega dela ter nakazujejo le dinamiko v posameznih sestojih ing.So^ja Horvat Gönsivald, K.: Problemi gozdne higiene, zlasti v zvezi z zaščito mravelj (Probelme der Forsthygiene unter besonderer Berücksichtigung der Waldameisehege, l.SC:i/7). Pogoji za zdrav in odporen gozd .'io čim naraTOejša sestava^ skladnost in stalnost. Moramo se boriti proti gozdnim boleznim in jih preprečevati Mešani gozd je odpornejši proti krizam kot monokultura. Tod^ taidj v nasadih ene same vrst« je mogoče povečati ekološko odpornost, ki jo z negativnimi negovalnimi ukrepi šibitno. Zlasti so pomeaiibni škodljivi vplivi živalskega sveta. Zlasti klimatsko občutljivim insektüm ]o v monokuHurah bogatO' pogrnjeno, IcajU tam nimajo naiavnih tekmecev. PciSebnO' koristno je v gozrfu delovanje mravelj. Za gozdno' higieno so najvame-jše naslednje- vrste: mala rdeča gOTdria mravlja (Formica polyctena Föi-sL), l^i naseljuje obmofje srednjeevropskih va-^Tiin in grite-i^ja ter gorate predele dti 600 m, Formica Itigubris 2ett., ki živi na skrajnem severu in v alpskem svetu; Formica aquUonia Yaj-row, lü zaide iiajviäje v gorovje. Druge vrste mravelj zaradj svojih bioloških osnov nt? pridejo v poätev pri gozdni higieni. Ce v koristni favni manjkajo mravlje, je to neprirodon pojav MaJa rdeča gozdna mravlja ne uničuje le škodljivih žuželk in tako v !a-iti£iii fazi preprečuje kalamitete, temveč tutlj izboljšuje tla in s tem Tr-pliva na ras.tnosL vegetacije, na obogatitev rastlinsk.ih vrst z razširjanjem semen itd. Gozdne mravlje preprečujejo tudi zahrbtne gozdne bolezni, ki jih vse niti ne poznamo in smo proti njim brez moEi. Množičen vpliv mravel,i se kaše pri tleh pod pi'itatno odejo in sega v najvišje drevesne Itrošnje, Delovanje mrav^elj ni ne casoTOO ne prostornoi omejeno ter ni odvisno od prisotnosti Škodljivih žuželic, saj imajo mravlje na razpolago tudi drugo hrano (ekskremenLi Ustnih uli itd). Značilno je skupno življenje mravelj. Samostojno naravno pomlajanje kolonij zagotavlja zanesljivo in slalno koristno delovanje, KaS cilj je z gojenjem gozdnih ma-avelj ohraniti zdrav gozd, ki naj sloni na trdnih ekološltih in bioloških osnovah. Avtor utemeljuje svoj Slanek z značilnimi primeri koristnosti mravelj in poudarja, da morajo biti za uspešno delovanje mravelj izpolnjeni naslednji pogoji: ustrezna vrsta pozdnih mravelj Ln njihov dober izvor ter široka mreža mravljišč brez večjih vrz^U Pri gozdni higieni si prizadevamo doseči trajno in celovito saniranje gozda in pospešiti raTOotežje v življenjski združbi, zato bi bilo prav, če bi več storili za gojenje mravelj, s čimer bi več prispevali za gozdno higieno in tako prihranili veliko truda in sredstev za borbo proti gozdnim šlvodljivcem. Sonja Horvat Fa^Tron, P, in-Corboud H,: Turizem in go z d o v i (Tourisme et foi'etsi, Leuen-berger, G.: Urejanje pokrajine in drevo (L' am^nagemerit du teriTtoir» et l'arhre), Riehes, E,.' Urejanje gozdne paše je bistveni del urejanja nacionalnega ozemlja (L' amenagement Svlvo-pastoral est partle integrante de r amenagement du territoire national), Matthey, E.: Zgradbe in gozdovi {Constructions et forets) Vsi t,i članki so objavljeni v avgustovslti številki obravnavane revije, ki je posvečena vlogi gozdov pri urejanju pokrajine in posredni funkciji D.Mlinšek SIL VAE GENETIC A. Iz zadnjih dveh letnikov mednarodnega glasila za gozdarsko genetiko Silvas ■Genetitia povzemamo na lu-atko najpomembnejše prispevke, ki predstavljajo zanimive nove pridobitve na svojem področju iti Poos(cfii, 7.: Endogeni ogljikovi hidrati in organske kisline kot nakazovalci kaljlvosti borovega peloda (Endogenous Carbohydrates Organic Acids, and Pine Pollen Viability, 1962/3, 1-31. RazislTOvanje se je nanašalo na cvetni prah naslednjih borov: Pinus ponderosa, P, echinata, P, lambertiana .in P, radiata. Za pelod, ki je bil shranjen 15 let pri temperaturi d"C in pri vlagi lüS. je bila ugotovljena Italjivost od 6 do in vsebina glukoze ter v vodi topnih oli- in polisaharoz, ki za 2,7 do 41,5% presega vsebnost teh sestavin v pekrdu, shranjenem pri enakih razmerah toda ob relativni vlagi 25%, ki pa je popolnoma zgubil ltaljivo,st. Delež organskih fci.^lin v pelodu, shranjenem pri manjši vlagi, ki je zadovoljivo obdržal svojo kaljivost, je bil za 14,5 do 223% večji kot pn cvetnem prahu, ki ni bil več kaljiv. Cre torej za različno Intenzivnost celičnega dihanja, ki ]P vplivala na lazlično stopnjo pelodove kaijivosti, Izsledld opozarjajo na U>, da je mogoče določati kaljiv-ost peloda s pomočjo kvantitativnih kemijskih analiz glede na vsebnost glukose in sahawxe tel" organskih los!in ScfiÖTibaeJi, H.\ ALi je mogočf^ ustvarjati luksurirajoče hibri.-de s pomoičjo preprostega in recipročnega križanja trepetlike in bele topole (Ergibt die Kreuzung Populus tremula x Populus alba und recipro'k luXiurierende Bastarde?, 1962^1, 3—11). V raziskovalne namene sd bili na 13 različnih rastiščih osnovani poskusni nasadi 5 različnih, medsebojno oddaljenih populacij hibridov bele topole in trepetlike, 21 populacij križancev trepetlike in bele to'pole ter 6 populacij hibridov med sivim topolom in trepetliko. Merili so višine 4—3-letni h lirižancev in tr epe tli kini h sadik in so dognali, da so bile srednje vrednosti vseh kombinacij belega topola in trepetlike pod povprečjem trepetliki ni h sadik, medlem ko so križanci trepetlika x beli topol le pri 7,5^ kombinacij dosegli taltino povprečje, v vseh drugjh primerih pa so ostali manjši od njega. Raziskovanja KO torej ovrgla trditev W Wettsteina o pojavu heteroze pri hibridih belega topola in trepetlike. Pojasnilo za neskladnost med obema avtorjfma je mcrebiti dejstvo, da križancem ne ush-ezajo tla, ki so za trepetliko še primerna S stopnjevanjem plodnosti se povečuje rciativni prirastek križancev, Iri so zahtevnejši glede tal. Tudi glede sposobnosti za prilagajanje ni bilo mogoče odltrili pojava hetevoze. l^e na določenih tleh smemo pričakovati od križancev večji pilrastek, medtem kO' je \T5rašanje hetsroze še vedno nezanesljivo. MeJchiOT, G..* Nadaljnja raziskovanja o pospeševanj lU cvetenja pri boru z obrezovanjem (Weitere Untersuchungen zur Förderung -der Blütenbildung an Kiefern durch Rückschnitt, 1902/1, U—15). Cepljenkam rdečega in zelenega bora, starim 5 in 6 let, so v različnem času pred začetkom vegetacijske aktivnosti na različne načine skrajševali lateralne veje in apikalne dele Cim bolj v živo so odrczovali v zgornjem delu krošnje, tem učinkoviteje je bilo povečano številfli moških in zmanjšano- Ste^vilo ženskih cvetov. Ta ugotovit,ev velja tudJ v primerih, kadar so bile cepljenke zai'adi bočnega zasenčenja deležne le delne osvetlitve, S strangulacijo aH obročkanjem a-le.tnih borovih cepljenk 0,3 cm na široko niso dosegli povečanja števila žemskih cvetov ampak le molkih. Cim pozneje je bil ta ukrep napravljen, tem manj učinlTovit je bil. V primeru, ko je bil izvršen 3 t«dne pot«n, Ito je začel brsteti terminalni popek, pa sploh ni več \'plival na obilno«! cvetenja. Tudi pi^skus z odrezovanjem bočnih in terminalnih poganjkov na Spletnih borovih cepljenkah iti bil uspešen. Isto velja tudi za B-letne cepljenke. Prav tako se tudi ni pc&rečilo umetno inductranje matičnih celLc peloda pred meiozo .s pomočjo alfa naftil ocetne kisline z istočasnim skrajševanjem poganjkov. Verjetno so opravili tretiranje prepozno, raze-n tega pa so najbrž uporabili premočno koncentracijo tlO mg/n, Favre-Duchanre, M.: Menjava generacij vrst g 1 n k o, a r a v k a r i j a, lisa, cefalotaksuM in etedra (Un mode de figuration des cycles biologiques vegetaux applique ä G-inko, Arancaria, Taxus, Cephalotaxus et Ephedra, 1962/1, Ifi—10), Avtor predlaga enoten grafični način prikazovanja cikla reprodukcije rastlin, zlasti Angyospenn, ker se z njegovo pomočjo omogoča za različne vrste primerjava začetlca in trajanja vseh ontogenetskih razvojnih stadijev. Z razčlembe spiralno pred-očencga razkrojnega poteka je ugotovljena naslednja ontogenetska reprodukcijska kronolgija v primeru zgodnjega razvoja; Meioza nastopa pri nuošldh cvetovih 4 nne-sece prej kot pri ženskih, oplodnja pa dva meseca po polinaciji, medtem ko embrio-geneza traja 3 mesece. Pri poznejšem razvoju se dolžina posameznih faz spremeni; Sproščanje peloda in obstoj mikropibiih sluzastih kapljic, ki naznanjajo, da so pesliči sposobni aa sprejem pelocla. trajata pdbližtio en mesec. Na istem drevesu vai-iira v teku junija in ju3iia dolžina osovlne tiila-milcropila od 2 do 4 mm. Koncerrv septembra se pojavijo Jna vejah semena — jagode, (Arillus je lahko v tem stadiju se neEnaien in rožnat ali pa i7J-azito rde^ itij mesnat.) MeLchioTj G. m Knapp, R.: Vpliv gibereJina na drevje (GiberelHn-Wirkungen an Bäumen, 19fi2/2, 29—39). Čeprav so bile nelcatere giberelinske snovi odkrite na Japonskem že leta 1S338, so vendar načela sistematična raziskovanja njihovega vpliva na rastline šele ok. 195S. leta. NajpomembnejŠo vlogo' pripisujejo gibe-lelinski kislini. Giberelm z^lo različno deluje iia gozdno drevje; pn listavcih praviloma pospešuje dolžinski prirastek, pogosto zelo pomembno, medtem ko je pri Ijstavcih la vpliv le neznaten in izjemen, često celo des ti inula ti ven. Posebno močno vpiiva giberelin na pritlikave forme. Glede debelinskega prirastka in spremembfe dolžine vlaken giberelinsko snovi povzročajo pozitivne ali pa negativne učinke ali pa sploh ne deliujejo. Vpliv na pi-irastek korenin j a je komaj zaznaven aH pa je giberelin v tem primeru indiferenten. Glede pospeševanja cvetenja povzroča obravnavanje z giberelinom pri dolgodne\'nicah enake uspehe kot s podaljšanim osvetlit-ven i m obdobjem in z nizkimi nočnimi temperaturami. Vrste ia rodu Pinus niso reagirale na giberelin, toda z njegovo uporabo je biia zelo pospešena kalitev semenja, čeprav pri tem kali t veni odstotek ni bil povečan. Jesensko tre ti ran je z gibe-relinom deluje naslednjo pomlad zaviralno na začetek vegetacijske aktivnosti, spomladanska uporaba tega si'edstva pa pospešuje tvorbo listja. Schutt, P..' Uspehi pri selekciji sejar, Čkov rdečega boi'a, ki pripadajo tipu dolgodnevnic, glede na velik višinski prirastek (Ergebnisse einer Auslese vorwCichsiger Finos sil ves tri s-Sämlinge aus dem. Langtag', 1S62/2, 39—42). V Trittauu (53° 40') so bili osnovani poskusni nasadi s 3-let-nimi sadikami rdečega bora severno evropske provenience {Sundmo, 63^ 30') Merili so jim viäine do starosti 9 let in so dognali, da so sadike, Id. so pri sajenju glede višine zelo prekašale svoje vi-srnice. obdržale to svojo prednost, pred prvotno srednje visokimi in nizkimi sadikami, čeprav se je relativna razlika zmanjšala. Dognano je bilo t(Udi, da je podaljšanje vegetacijske aktivnosti v jeseni pozitivno korelirano z dolžino borovih sadik. Ker proveniencp, dolgega dne, prenesene v razmere krajšega dne praviloma reagirajo z redukcijo višinskega prirastka in s prejšnjim zaključkom vegetacijske aktivnosti, gre v konkretnem primeru, kjer imamo opraviti z nasprotno reakcijo, verjetno za takšno pmvenienco rdeč^a bora, ki je fotoperiodično nevtralna in se odlikuje z velikim prirastkom ter je kot taltina zelo zaželena. Na podlagi teh ugotovitev lahko pričakujemo, da bo raziskovana provetienca tudi v naprej obdržala svojo prirastno- prednost; to pa je pojav, ki nas ob primerjavi s prejšnimi rezultati preseneča. Allen, R. in Mc Gregor, W..' Prirastek sejančkov raznih južnih ameriških borov do'lge in kratke fotoperiode (Seedling Growth of Three Southern Pine Species Under Long and Short Days, 1962/2, 43-45). Sadike raznih vrst ameriških borov, vzgojene iz semenja Ifi različnih provenienc iz jugoi-vzhodnega dela ZDA so raziskovali glede reakcije višinskega prirastka na spremenjene svetlobne razmere. Južna pn>vanienca vrste Pinns taeda je htireje pri-raščala od so^'^emih provenienc. tako pri kratkem dnevu kot pri dolgem. Tudi zii sadike bora Pinus echinata je bil ugotovljen isti pojav, vendar pa je bil klinalnegn značaja, medtem ko so bile v razmerah dolgega dne opažene signifikantne razlike, ki omf^očajo sklep, da gre za različne ekotipe. Čeprav so sadike vrste P, palustris pri podaljšanem dneviu hitreje priraščale kot pri kratkem, Vöidar razlike niso mogle biti statistično potrjene, zato tudi rezultati ne kažejo zanesljive Itorelacije med geosrafskimi širinami izvirnega rastiSCa in med £otopenodicnim obnašanjem te vrste bora, kot je bü prim-ar z najprej omenjenimi vrstami. Krahl-Urban, J.: Raziskovanja fototropizma bukoivih kalic (Untersuchungen über Phototropismus bei Buchenkeimlingen, 1962/3, 63—66), Avtor ie izrabij pogostno semeiiUev bukve v obdobju 195,3—1360 in je ponovno' raziskovaJ značaj in .stopnjo feto tropi čni h reakcij bukovih kalic 57 različnih proven i ejic iz Nemr Olje, Švedske, Danske, Finske, Nizozemske in Avstrije. Uporabljal je bočno osvetlitev pod kotom 20—30" na razdalji 1—3 m z žarnicami 250-500 W. Reakcije kalic i s Le provenience s» bile pri ponovitvah, enake, medtem ko so različne provenience zelo različno reagirale. Dognano je, da je z večjo zemljepisno širino reakcija pojemala, tj, čim severnejša je bila proven ci en ca, tem manjäa je bila njena fototropslta reakcija, (.oda tom vefija, čim južnejši je bil isvor semenja. Ugotovitve se ujemajo z analognimi izsledki za navadni bor, imenovanimi "fototropična diagnoza, kalic«, za katere je bila dognana v okviru Srednje Evrope korelacija povečanja reakcije v smeri od "1'zhoda proti zahodu, Vendar se doslej ni posrečijo odkriti iipliva nadmorske višine provenience na značaj in stopnjo raziskovanih folotropičnlh reakcij. Lücke, H.: Pogoji, da se semenju iz plantaž prizna selektivni značaj (Wann kann Plantag&nsaatgut anerkannt werden?, 10G2/3, 66—63). Za preverjanje dcslej znanega stališča, pO l^aterem je v zadostni meri omejen nezaželen pojav imbreedinga, kadar imamo opraviti z najmanj 20 kloni in vsaj s öO% fmkti-filiacijo v določenem letu, so raziskovali cvetenje in semeni tev 4- do 12-letnih "borovih cepljencev v plantaži z 29 Idoni. Vkljub precej pogostni in bogati tvorbi ženskih cvetov, je bilo vendar moških cvetov le aelo malo sli pa sploh ni bilo. Zato je avtor mnenja, da bo le tedaj dovolj zanesljivo preprečena nex'amost pred imbreodingom, kadar .se v plantaži vsaj na 10 klonih razvijejoi obilni ženski in na prav toliko klonili obilni moški cveti ter če je prav toliko klonov uspešno oplojenih. Ce na posamezni klon odpade nad 'S0% v vsej plantaži proizvedenega semenja, se takšnemu semenju ne bi smel priznati sele.kt.ivni značaj. Zanimiva je ugotovit,ev, da so bili leta 1959 v plantaži izključno le ženski cvetovi, toda vkljub temu je prišlo do njihove oploditve, čeprav je piantaža zelo dobro izolirana in so najbližja drevesa rdečega bora več kilometrov daleč. Sanier, H. in CfirisiiansETi, M.. Tvorba pel oda, oprasiLev in določanje časa, primernega za spraševanje duglazije (The Formation of Pollen, the Pollination Mechanism, and the Determination o.f the Most Favorable Time o-f Controlled Pollination in Pseudotsuga Menziesii, 5962/4, 89—102). Raziskovali so Ivorbo moških in žensldh inflorescenc zelene duglazije ves čas od formiranja cvetnih popkov v letu pred cvetenjem. Avtorja sta izdelala idiogrann Icromiosomov, iK katerega se vidi, da so štiri najkrajši kromosomi telo cen tri čn i, V meiozi in mitozi so bile opažene nepravilnosti. Pri kalitvl so se pelodova zmca podaljšala za sx'oj prvotni petkratni premor, podobno kot pri vrsti Cycadina. Razlike pri procesu opvaševanja kažejo na dilerenciacijo. med sorodnimi vrstami rodov Larix in Pseudotsuga, Zaradi široke variabilnosti pri razvoju različnih inflorescenc ne samo med posameznimi drevesi duglazije, ampak tudi na istem drevesu, je pri tej vrsti Jie(-prirfierno teže določiti čas, ki je prjmeren za kontrolirano polinacijo, kot je to primer pri macesnu. Kdaj začne sposobnost za sprejemanje peloda, nakazuje pojav cdpiranja lusk na cvetnih popkih, konec te sposobnosti pa lahkO' presodimo po obliki braktej in po stanju brazdnih krpic. Barnes, B. m Bingham, R.: Selektivno oplojevanje bora Pinus nionticola; 11. rezultati nadaljnjih poskusov (Selective Ferlilization in Pinus monticola Dougi. - 11, Results of Additional Tasts, 1962/4, 103-111). Z namenom, da bi določili stopnjo udeležbe pri medsebojnem oplojevanju in pri samo- oplorinji G moSkih ir> 4 ženskih partnerjev lx)'ta F in,us monricola, ao uporabili raüLitrie mešanice peln-da. Kot nakazovalce stopnje samooplodnje so uporabljali podatke o razlitnih dolžinah epikoiUa ob koncu prvega vegetacijskega obdobja in o. srednji hitrosti kaljtve. Nekatera drevesa so se pokazala kot popolnoma avtofertilria, za druga pa je biJa ugotovljena lastnost delne samofertilnosti. Ker je bito za večino drevja dognano, da jei sijosobra za samocplodnjo, se je priälo do sklepa, da pri obravnavani vrsti ni razvito splošno nagnjenje k m ji oploditvi V doloSenih primerih je bilo celo ugotovljeno učinkovitejše delovanje lastnega peloda kot tujega Na enem materinsliem drevesu je bilo od proijA'cdenega semenja celo 25% tipa v-albino". Dognana je bila pozitivna korelacija med pi'irastkom izhodiščniJi dreves in pelodo'vo vitalnostjo. Iz semenskih plantaž bi bilo potrebno čim temeljiteje odstraniti avtofertilne klone oh ravna vanili borovih vrst. Giertych, M. in Farrar J,: Proučevanje pro-venienc sejančkov bora Pinus banxiaoa {A Provenance Study of Jack Pine Seedlings, 1062/4, 111—114). Raziskovali so odnos fizioloških lastnosti in kiimatičnih činiteljev pro-venienčnega rastišča na sejančkih 10 različnih provenienc bora Pinüs banxiana, prinesenih iz Kanade in ZDA v intervalu med 44« 3' in 53° B' severne ^rine in med 74" 2' in 114° 7' zahodtie dolžine. Za 90% proveaiienc so ugotovili statistično sigJii-fikantno regresijo višine in teže sejančkov, prav tako pa tudi teže listkov in koreninic glede na t. i. provenienčno temperaturno stopnjo, tj. število dni v letu, ki imajo povprečno temperaturo nad 5,5" C, Na podlagi tega dognanja predpostavljajo, da bo z uporabo sariena v krajih, ki ležijo severneje od izvirnega, mogoče doseči večji prirastek. Seveda pa bo moral biti hkrati izpolnjen pogoj zadoslne odpomrati proti nizkim temperaturam ali pa dana mozno&t do,=;eči t.aicšno rezistenčnost s pomočjo selekcije. Takšna hipoteza ne nasprotuje pojavu, da k Uma kaže tendenco otophtve Lanner, R.. Kontrola vsebnosti vlage v pelodu iglavcev {Controlling the Moisture Content of Conifer Pollen, 39G2.'4, 114—116), V seriji posebno konstruiranih komor js bilo s pomočjo različnih koncentracij žveplene kisline omogočeno uravnavanje enakomerne vlažnosti, primerne za pelod 9 vrst rodov Pinus, Abies, Pseudot^u^ in Cedrus Čas, ki je bil za. to potrebecij je bil odvisen od izhodiščne vlage peloda. Ob povprečnih atmosferskih razmerah traja postopek od 10 do 20 ur. Vse obravnavane vrste so pokazale približno enaJco higroskopičnost razen vrsta Ceda-us deodara, Id glede tega precej zaostaja S pomočjo posebno konstruiranega diagrama je mogoče 7M določeno vrsto peloda v naprej izbrati in Z opisanim postopkom dcseči odrejeno stopnjo uravnotežene relativne vlažnosti, ki je aa prizadeto vrsto, najprimernejša, bodisi za konserviranje peloda, bodisi za tije-Jiovo uporabo pri neposrednem opraševanju. Kriebel, H. in Chi-Wu, W.: Interakcija proven lemc in nizkih temperatur, potrebnih za odpiranje popk.ov sladkornega javora (The Intei-action Between Provenance and Degree of Chilling in Bud-Brealc of Sugar Maple, 1962'5—6, 125—13Ü). Opazovali so razvoj sadik sladkornega javora 4 različnih provenienc, tj. iz Georgije, Tetnnesseeja, Ohija in Michigans, 1« so jih na 3 različnih krajih izpostavili delovanju nizJdh temperatur. Južne provenience so odprle popke pri manjšem razhlajevanju kod severne. Čim dalj je trajalo razhlajevanje pri nizkih temperaturah, tem krajSe je bilo obdobje, potrebno' za odpiranje popisov. Razlike v reakcijskem, času med severnimi in južnimi genotipi so se zmanjševale 7. zniževanjem tempesrature. S tem da je bilo trajanje razhlajevanja podaljäano, je bila pospešena ozelenitev. Med sadikami, ki so v Ohiju prezimile na prostem, so najprej spomladi ozelenele severne provenience, za njimi pa postopoma dnjge v provenienčnem aapofedju sever-jug. Proces ozelenitve je trajal za provenience srednjih zemljepisnih äiiln enako dolgo, toda za seveme provenience na južnih poskusnih poljih dalj časa kot na severnih. Klae.hn. F, in Winiesky J.: Interspecifično križanje različnih jelovih vrst (Interspecific Hybridization nithe Genus Abies, 1962/5—6. 130—142) S pomočjo kontroliranega Itrižanja 12 zeiiskih in 13 moških partnerjev raaličriih vrst Jelke je bilo proizvedeno 12 kombinacij hibridnega semenja. Samoaplodnja se je posrečila le v 2 primecih InterspecLfična križanja med različnimi vrstami jelke iz oddaljenih zemljepisnih regij sc> mogoča in so bila tudi umetno v večjem obsegu dosežena. Iz tega lahko sklepamo na precej ozko sorodnost med jalovimi vrstami. Zat«p se predpostavlja, da je razhajanje vrst bolj zemljspisnega kot genetskega ali pa fiziološkega značaja. S križanjem določenih jelovih vrst je bil dosežen hetarotični uSinek, MarsikatCJ-i Imžanci so pokazali zadostno fertilnost. Najizvaiite^j.še nagnjenje k medsebojnem križanju so pokazale jelke mediteranskega obnnoČja (Abies alba, A. pinsapo, A. cephalonica, A cilicica, A. tiordmanniana). Mogoče je tudi lti'ižan.je nxed severno amerižkimi vrstami jelJfe (A. balsamea, A. Grasen, A, grandis. A. nobilis in A, concolor). Ker v deželah, kjer proučujejo križanje jelk, manjka azijskih vrst jelke (A pindorov, A, sibivica in A. veitchü), ni bilo mogoče zanesljivo dognati stopnjo njihove sposobnosti za križanje, Clausen, K.: Introgresivno križanje dveh brez v Minnesoti (Introgi-essive Hybridization between two Minnesota Birches, 1902/5—6, 142—InO). Raziskovanje se je nanašalo na naravno populacijo 150 grmastih brea Betuia pumila var_ glandulifera, 150 brez vrste B. papyrifera in 47 hibridov obeh omenjenih vrsL, Za nakazoval ca stopnje hibrjdnosti so uporabili 12 različnih morfoloških karakteristik. Dognano je eno povratno ki-ižanje Izreze B. pumila in 7 taksnih primerov pri breai B. papyrifera. Večje število povratnih križanj z drugo omenjeno vrsto in njena večja variiäcijska Širina opozarjajo na introgresijo breze B. pumila glade vrste B. papyrifera Hi bride, proizvedene s pomočjO' povratnega križanja, £0 v več primerih idenüücirolj s pomočjo papirne kromatogralije. Samo dva takšna križanca sta proizvedla normalni pelod, pri drugih pa je bil cvetni prah zelo šibko' vitalen. Večino raziskovanih naravnih hibridov so naSlL na rastiščih, ki so bila intermediar-nega značaja gleclei zahtevnosti izhodiščnih zarodnikov na vlažnost tal. Humiker, J.: O nasianku triploidnjh vrbovih hibridov v Argentini (The Origin oj the' Hybrid Triploid Willows Cuitivated in Argentina, 1962/5—6, 151—153), Raziskovanje je slonelo' na predpostavki, da sO' v triploidnih vrbovih nasadih ob delti reke Parana, ki n-terijo ok. lÜO.OüDha, nastali naravni križanci med raznimi vrbovimi vrstami. Proučevali so dva različna klona umetnih hibridov vrb Salix babylonica x S. humboldüana. S poniočjo citoloških pregledov pelodovlh zmc so dognali, da je meioza potekala precej nenormalnoi in zelo podobno kot pn naravnih križancih. Glede na dejstvo, da so za morfološke znake ugoto\'i]i precejšnjo podobnost med pri rodnimi in umetnimi hibridi, je upravičen sklep, da večina ali pa telo vsi phrodni križanci izliajajo iz križanja VTb Salix babylonica in S. huraboldtiana, ki so bile uporabljene pri navedenem pogozdovanju zemljišč ob delti reke Parana. Wächter, H.,' Nova opazovanja glede cvetenja in semenitve mladih macesnov (Weitere Beobachtungen zum Blüclien und Frucliten von Junglärchen, 1962/5-6, 153-156). Avtor je želel dognati stopnjo vpliva eltstremnih kli-matičnih razmer na fruktifikadjo miadih macesnov! h cepljencev V ta namein so proučevali poigojemost semenitve s hudimi suSami in s poškodbami zaradi pozeb. Raziskovanje se je nanašalo na 3146 rriacesnovih 3- do S-letruh sadik oziroma Gi klonov, starih 7 do 8 leL Ponovno je bilo ugotovljeno, da susa in pozne pozebe pospešujejo rodnost v naslednjem letu, k-er povzročajo tvorbo poganjkov, ki so krajäi od normalnih. Cepljenci, ki so zaradi navedenih klimaličnih ekstremov zmanjšali svoj priraste't, v naslednjem letu v rasti ne zaostajajo več za nopoškotiovanLmi osebki. Capljenci, ki so se odlikovali z velikim prirastkom, so praviloma prekašal; tudi glede plodnosti svoje vrstn.ik(^, Obilnejša ali šibkejša Iruktifikacija cppljencev v plantažah torej ni posledica razbčnc kakovosti provenienc. ampak je pogojena z različnimi razmerami rastišča, Gardiner, A. in Jsffem, J.: Analiza brezinih populacij s pomočjo meritve listja (Analysis of the Collective Species Betula alba L. on tbe Basis of Leaf Measurements, 1902/5—6, 156—161), Avtor je analiziral podatke, ki jih je dognala prof, JentyshSzaüeroiva z merj-enji 13 glavnih in 3 pomožnih karakteristik na ii&tju brez Betula alba L., B, nana in B, humilis, V primerjavi je zajeto pet definiranih kompleksno uporabljenih i;načilnih komponent ter je tako poenostavljena identifikacija in stabilizirana klasifikacija različnih vrst breze. Primerjava se je nanašala na vrste': Betula veiTucosa, B. piubescens, B. Uoa-tuosa, B, carpabca, B, oycoviensis, B. obscura, B. nana in B. humilis. Tako je bilo mogoče določiti takso-nomski položaj za vrste: B obscura Kotula, B. carpatica Waldst. et Kit,, B, tortuosu I,,ebed. in B. oycoviensis Bess, Gardiner A.: Variabilnost plamenaslega srca pri brezi (A Noie on the Variation of Flamy Figure jn Silver Birch, 1962/5—6, L61—103), S proučevanjem brezovih gozdov v Perthshiru v Centralni Škotski je bila ugotovljena določeTia udeležba breze s plamenasüm srcem. V laboratoriju za gozdne proizvode v Pnr,ces Risborughu so raziskovali večje število furnirsldh skuskov, izdelanih iz 30 hi'ez iji so dognali, da gre pri 50% primerih za kontinuirano variabilnost plan^enasto vraščenega srca. Proučevani pojav se kaže v pei'ifemih delih debla kot manjši ali večji valovi in v neenako opaznih brazdah. Število valov je odvisno, od in tem zi vnos ti planvenastega srca. Položaj v deblu glede na strani sveta ne vpliva na Število in višino valov, Med posameznimi drevesi je variabilnost obravnavanega pojava močneje izražena kot glede na višinski položaj vzorca v deblu. To velja zlasti glede višine valov, manj pa glede njihovega števila. Medtem ko je število valov na dolžini 20 crn vari.iralo' od 1 do 30, sei je gibala njihova višina od 0,81 do 0,93 mm. IWorgensfern, E.r Morfologija kromosomov pri smreki Picea m ai: i a n a (Note on Chromosome Morphology in Picea rubans Sarg, and Picea mariana Min, B. S, P„ 1962/5-6, 163-164}. Za izhodiščni material so uporabili sonne smreke Picea rubens in P, mariana provenience Longlac oziroma Haliburton iz Ontarija Vršičke kalčkov so obravnavali 20 ur v 1 % raztopini kolhicina in so jih nato fiksirali v mešanici alkohola in octove kisline 3:1, Za baii-vanje so uporabili Fetilgenov po-Eitopek, proparate pa so pripravili z mečkanjem. Dolžino kromosomskih krakov so merili pri tiiBtafaznem stanju pod SOOO-kratnim. povečanjem. Med kromosonmsliimi serijami je bilo. le prav malo razlik. Pri obeh obravnavanih vrstah se je 12 kromosomskih parov razlikovalo le kvantitativno, tj. glede dolžine pakrakov. Raziskovani material so razvrstili glede na dolžino in razmerje krakov v 3 skupine: v prvo so dodelili primere s kratkim parom in subrnedijslrim centromerom, v drugo primere s po tremi srednje velikimi pari z dvema centromeiwma, v tretjo pa primere z osmerimi dolgimi pari ni z več centromeri. Dejstvo, da niso bile ugotovljene očitne kromosomske, razlike med obema obravnavanima vrstama, priča o njunem tesnem sorodstvu, na katerega lahko sklepamo tudi na podlagi morfološke podobnosti. Stanley, R.: Šibka vitalnost borovega peloda, shranjenega 1,5 let (Viable Pine PoUen Stored 15 Years Produces Unsound Seed, 1962/5-S, 164). Proiucevali so vitalnost in sposobnost za opraševanje kaljivega in nekaljivega borovega peioda, ki je bil 15 let shranjen pri temperaturi od O do 5" C in pri povprečni vlagi 10, 25, 50 in 75%. Edino peLod, ki je bil 15 let v režimu 10% relativne vlage, je ohranil svojo kaJjivost, ki ]e za vrsto Pinus ponderosa dosegla celo 17%. Uporabili SO' kaljiv in nskaljiv pelod om«njp.ne vrste za kontrolirano križanje in so pii t&ni v dv&h primerih dosegli pozitivne uspehe. Za pelod, ki je bil shranjen pil S in 10% vlagi so dognali 5£t% kaljivost ter so 7. njLm proizvedli 65 praznih semenk S pomočjo peloda. ki je pri vlažnosti 5 in 50% popolnoma Izgubil kalilno sposobnost, so proizvedli 11 gluliih semen, Čeprav je pelod, ki je bU spravljen 15 let pri določeni vlagi, deloma ohranil svojo kaljivost, je vendar bilo mogoče 7. njim pi'oizvesti le prazno seme, toda vltljub temu je biLo število semena odvisno od pelodove kaljivosti, določene »-in vitro-, ^ Brinar DRUŠTVENE VESTI PLENUM ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SRS V MURSKI SOBOTI Dne 21. novembra 1963. leta se je vršil v Murski Soboti redni letni plenum ZIT GIJ SRS. To je bil obenem zadnji plenum za sedanjo sestavo upravnega odbora uveze. ki mu poteče 3-letna mandst.na doba z občnim zborom zveze, predvidenim za marec 1964. leta. Razumljivo je, da je bilo tudi to upoštevano prL dolofanju dnevnega reda plenuma, tako da so bila v ve£ji meri kot na prejšnjih pleniimih obravnavana organizacijska vprašanja, cazen tega pa še problematika gozdarstva in lesne industrije Pomurja. Kot prvo je bilo prečitano poročilo predsednika Zveze IT GLl SRS o delu upravnega odbora za razdobje med dvema plenumoma, tj. po spomladanskem, Id je bil v Ljubljani 23. marca 1963. leta Prcclsediiikovo poročilo Spomladanski plenum, ki je bil povezan s strokovnim posvetovanjem »O potrošnji lesa v SRS glede na zmogljivost gozdo'v*«, je v zvezi S posvetovanjem sprejel pomembne sklepe, ki nakazujejo in opozarjajo na probleme v gozdarstvu in lesni industriji pri oskrbi potrošniicov z lesno surovino. S svojimi sklepi je zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne indiistriije hotela opozoriti vse gozdarske in politične forume v naŠi republiki r;a posledice, ki bi utegnile nastati v gozdarstvu, če se potrošnja tesa ne vskladi S proizvodno zmogljivostjo gozdov. O teh izredno važnih in aktualnih vprašanjih je zveza zavzela določena stališča, ki so bila pred-očena nažim gospodarskim činiteljem, hkrati pa tudi gozdarski javnosti preko strokovnih glasil. Poudariti moramo, da stališča zveze do teh vprašanj iz Že znanih razlogov niso mogla biti v celoti upoštevana pri planiranju sečnje za leto 1964 in tudi ne pri določilih proporc 7-letnega plana proizvodnje gozdarstva. Prizadevati pa si boimo morali še nadalje, da se to pereče vprašanje čimprej veši in potrošnja lesa vskladi s proiEvodno' zmogljivostjo gozdov Posebej je poudariti tudi problem prevzema gospodarjenja gozdov v državljanski lastnini pa gozdnih gospodai"sivih Dejstvo je, da v procesu podružbljanja gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih nastajajo znatne rezerve pri usmerjanju lesne mase, vendar se pri izva.ianju podružbljanja v zadnjem času vedno znova zaradi manjkajočih predpisov pojavljajo težave, ki zavirajo uspešno izvršitev te akcije. Nekatere občinske skupščine, Id bi morale izpeljati do lo-aja akcijski program podružbljanja, še vedno vodijo tolerantno politiko do kmetijskih zadrug glede odkupa gozdnih sortimentov, medtem ko kmetLjslte zadruge ob opustitvi odkupa lesa zahtevajo od ßozdnih gospodarstev sredstva, ki jifi ta ne morejo realizirati. Prevzem gospodarjenja ^ zasebnimi gozdovi je šele začetek pri odkrivanju kopice politično gospodarskih problemov v zasebnem sektorju, ki jim bodo moiala gozdna Rospodarat\'a posvetiti vso skrb in jih dinamično reäevaü. Nadalje je upravni odbor v času od zadnjega plenarnega sestanka v Ljubljani ponovno obravnava! problem praktičnega usposabljanja študentov goKdarake fakultete in pripravniškega staža diplomantov gozdarsU'a in lesne industrije. Na iniciativo študentov gozdarstva je upravni odbor zveze imenoval S-člansko komisijo, ki bo izdelala predloge za uvedbo obveznega pripravniškega staža v gozdarstvu, ki je vkljub svojemu Jieterogenenm značaju z reševanjem tega vprašanja v zamudi. Vzrok za tako stanje je v pomanjkanju Icadra na terenu, zato absolventi takoj po končanem šolanju zasedejo samostojna in odgovorna delovna mesta, kjer jim ni omogočeno nadaljnje izobraževanje. Omenjena komisija mora vsaj do občnega zbora 7veze izdelati lustrezne predloga, katere bi posredovali fakultetnemu sve^tu za rešitev pe-lefega stanja Tudi organizacijskim problemom zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije je upravni odbor posvetil precej pozornosti ter je analiziral delo okrajnih druStev in strokovnih podružnic. Ugotovil je, da sedanja toga organizacija naše zveze ne ustreza dejanskemu .stanju in delu naših članov predvsem v osnovnih organizacijskih enotah. Zaradi toga se je odbor odločil za staliSče. po katerem naj bi bile strokovne podružnice načeloma osnovane po gozdnogospodarskih območjih. Od načela bi se lahko odstopalo v pnmeru, kadar za lakäno organizacijo v območju ni pogojev oziroma, če je potrebno, da je v enem območju več podružnic ali pa, kadar naj ena podružnica deluje na dveh ali (teoretično lahko tudi) na več območjih. Podružnice naj bi bile včlanjene v občinsko splošno DIT, m .sicer v tisti občini, kjer bi bil sedež strokovnega društva oziroma podružnice. Vertikalno pa bi bile navezane na Zvezo inženirjev in tehnikov GLI SRS, tako da bi sedanja okrajna društva odpadla kot nepotrebna, Med posameznimi podružnicami bi se za izvedbo skupnih nalog, kot npr. ekskurzij in podobno 90 potrebi lahko osnovali skupni koordinacijski odbori, S predlagano organizacijo bi odpadlo nepotrebno posredno poslovanje prek okrajnih društev, dejavnost v podružnicah pa bi se verjetno poživila, O tem vprašanju naj bi razpravljali tudi na plenarnem sestanku, da bi tako lahko upravni odbor zavzel dokončno stališče, ki bi ga posredovali Zvezi inženirjev in tehmkov SRS. Odbor je ponovilo razpravljal o soustaiioviteljskih pravicah glasila -Socialistično kmetijstvo in go^darstvo^' in prišel do sklepa, da zveza sprejme sou sta novi tel j stv o lista, v kolikor nam izdajateljski svet zagotovi, da naša zveza ne bo imela finančnih bremen ob morebitnem deficitu pri izdajanju glasila. Tako zagotovilo smo dobili, obenem pa nas je izdajateljski svet naprosil, naj svoje članstvo spodbujamo k intenzivnejšemu sodelovanju pri listu, Iti je zašel v težave ob pomanjkanju gozdarskih prispevkov. Komisija za tisk je sestavila svoj delovni program, potrebno pa ga bo se dopolniti za podrpgje les^e industrije. Upravni odbor je ugotovil, da o izdajanju strokovne literature nimamo pregleda in tudi ne možnosti, da bi si ga ustvarili Strokovna gozdarska in lesarska literatura v mnogih primerih izhaja brez zadostnih strokovno ustreznih recenzij, zato v strokovnem in estetskem pogledu ne ustreza Stopnji razvitosti obeh panog v Sloveniji. Lesnoindustrijski pododbor je nadaljeval svoje delo v okvti-u letnega programa, V obravnavanem času je prišlo do ustanovitve višje lesnoindustrijske šole in lesnoindustrijskega oddelka na fakultett, pododbor pa je nadalje delal tudi pri organizaciji znanstvenoraziskovalnega dela v lesni industriji, pri ustanavljanju lesnoindu- süijskih podioižnic, pri vprašanju pripravniškega staža diplomanLov, uvedbe strokovnih iüpitov, itd. Terminološka komisija pa dela kontinuirana na področju strokovnega izrazja. Podružnica DIT na Bledu je dala potjudo za organizacijo prvega tekmovanja gozdnih delavcev — seltačev. Tam so pozimi tudi organizirali prvo zvezno smučarsko teitmovanje gozdarjev, tesarjev in lovcev. Ob vzorni organizaciji je prvo tekmovanji: Kozdnih delavcev izredno dobro uspelo. Zato je prireditev pri gozdnih delavcih vzbudila veliko zanimanje. S tekmovanji bomo tudi v bodoče uveljavljali gozdarsko stroko in pridobivali nove kadre, ki jih že občutno primanjkuje. Mnenja smo, da bi Bled lahko ostal tradicionalni kraj, kjer bi se vršila ta tekmovanja vsake leto vsaj v republiškem merilu. Iniciativnemu odboru in članom DIT, ki so sodelovali pri pripravah tekmovanja in na sami prireditvi, pa moramo izreči priznanje in Kahvalo. Posebno priznanje zaslužita tudi tovariš ing. J. Hočevar in kolektiv Gozdnega gospodarstva Bled. Na slavnostni seji na predvečer tekmovanja je bilo med drugim sklenjeno, da bo prihodnje leto tako tekmovanje zopet na Bledu in da se üd predstavnikov f.vcze, ljudske tehriike in sindikata sestavi ."^talni üdbor, ki bo prevzel organizacijo in izvedbo prihodnjih tekmovanj, V okviru Zveze IT gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije je bilo v dneh 13 in 19. okl»bra v Beogradu posvetovanje o znanstvenoraziskovalnem delu v gozdarstvu in lesni industriji. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki na-še zveze, fakultete in inštituta, O ključnih problemih, kj so se obravnavali na posvetovanju, so naši udeleženci zastopali naslednja stališča: a) V vprašanju financiranja znanstvenoraziskovalnega dela smo proti centralizmu oziroma ustanavljanju novih zveznih skladov, pač pa naj bi se pri republiških gospodarskih zbornicah osnovali skladi panoge, b) Pomen ustanovitve skupnosti inštitutov Jugoslavije je v tem, da bo občasno sklicevala posvete po vejah dejavno.sti; zgrešeno pa bi bilo ustanavljati telo, ki bi imelo značaj AOR. c) Paralelizem je mogoče odptaviti s skupnimi posveti institutov in z osnav-Ijanjem medinštitutskih ekip za izdelavo skupnih tem, č) Pri znanstvenoraziskovalnem delu ni mogoče ločiti fundamentalne raziskave od aplikativnih. Razen tega pa bi lahko vsak inStitUt poleg znanstvenoraziskovalnega dela opravljal tudi posvetovalno službn. Ta naga stališča smo postavili na posvetovanju, kjer so bila tudi upoštevana. Zaradi zelo različnih gledišč niso mogli biti sklepi sestavljeni na samem posvetovanju, pač pa je bil njihov osnutek predložen v faz pravo še republiškim zvezam, Tako je naš upravni odbor na osnutek sklepov dal svoje pripombe skladno s svojimi omenjenimi stališči. O gradivu za javno razpravo i^Tehniška in njej ustrezne strokovne šole in Šolski centri in druge oblike združevanja Šol«, ki ga je dal v razpravo republiški sekretariat za .šolstvo, je naš odbor razpravljal na svoji zadnji seji in je posredoval pripombe in stališča bolj ali manj načelnega značaja, kot npr. o vprašanju pogojev za vpis na tehniško šolo, o prestopu iz vajeniške na tehniško solo in obratno, o vpisu na fakulteto, o sestavljanju n^nimalnih učnih programov, kjer naj sodelujejo tudi zastopniki operative, dalje o uvedbi 36-urnega tednika, o finansiranju tehniških sol, itd. Odbor je stal na stališču, da je v načelu zgrešeno, ker se o tehniških šolah razpravlja ločeno od di-ugega izboraževanja, kajti morali bi obravnavati ceilo,tno izobraževanje od poklicnih šol do fakultete kompleksno in sistematično, ne pa ločeno po stopnjah izobraževanja. Po poročilu predsednika, ki ga je v njegovi odsotnosti prečital podpredsednik, £0 sledila še poročila predsednikov upravnih odborov okrajnih društev IT GLI. Okrajno društvo Celjp Društvo Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Celje je sprejelo iia občnem zboru marca 1962. leta okvirni delovni i^rogram za 2 Leti, ki obsega naslednja vprašanja: 1. Podružbljanje proizvodnje v zasebnih gozdovili. 2. Prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov novim potrebam gozdarstva. 3, Uvajanje sodobne gojitvene tehnike. 4, Strokovna ekskurzija v letu 1962 in 19&3. S Proučitev skupnih Interesov in problemov gozdnega in lesnega gospodarstva. Upravni odbor DIT GLI Celje je na dosedanjih 9 rednih sejah obravnaval tekočo strokovno in druSLveno problematiko. Udeležba članov odbora je bila zadovoljiva. Problem je pomanjkanje denarnih .sredstev, ki je v precejšnji meri zaviralo društveno dejavnost. V organizacijskem pogledu sestavljajo okrajno strokovno društvo v Celju tri strokovne .podružnice; Celje (na območju 4 občin), Mozirje (2 občini) in 2alec. Skupno je lil članov, od tega 43 inženirjev in 6S tehnikov. V letošnjem letu so priredih 2 strokovni predavanji, in sicer ing Tugomir Cajnko: »Referat o rasebnem sektorju gozdov v LR Sloveniji« in ing, Anton Knez' -tproble-matika sečnje in etata v SKS.i Obe predavanji je obiskalo veliko članstva (povprečna udeležba 60 članov), Po referatih se je vedno razvila živahna diskusija^ Id je osvetlila določene probleme iz gozdarske stroJte. Izvršene so bile priprave za organizacijo strokovne ekskurzije v letu 1963 ter je bil izdielaji že natančen program po'tovanja po Srbiji in Hrvatski in tudi že pobrane prijave. 2al pa se društvu kljub premnogim prošnjam na gospodarske organizacije ni posrečilo zagotoviti dovolj denarja, zato so morali že pripravljeno ekskurzijo, katere namen je bil spoznati med drugim tudi dolino reke Tare, odpovedati. Odbor je v zvezi z organizacijskimi vprašanji na svoji 0. redni seji obširno razpravljal o vsebini dela okrajnih društev IT gozdarstva in lesne industrije ter je sprejel sklep, naj okrajno društva bivšega celjskega okraja ostane v dosedanji obliki, s pomofjo dvušLva pa naj se obnovi dejavnost bivše »posavske" sekcije DIT. Odbor je sprejel tudi delovni program za zimsko obdobje 11)63^64, ki zajema naslednja predavanja: ing. Anton Knez; -Sestava osnovnih podatkov o gozdnogospodarskih načrtih ter določitev osnov za revizijo teh načrtov zaradi uskladitve sečnje fiozdov s potrebami celotnega gospodarskega ra?-voja-«; ing. Anton Knez; »Potencialne možnosti proizvodne lesa v bližnji in dalnji prihodnosti v okraju Celje«; dr. Maks Wraber: '-Uporaba fi to ceno log"! je v sodobnem gospodarjenju z gozdovi in formiranje iastiSČnogojitveniVi tipov«, jjig. Anton Knez: »Strokovni vtisi 2 ekskurzije po Ba-varsid«; ing, Urleb in ing. Knez: i-Razvojne smernice lesnega gospodarstva v celjskem olcraju," Upravni odbor je pri svojem delu ugotovil, da je v poletnih mesecih težko uspešno prirejati razna predavanja ali seminarje in je prav zato skoncentriral delo pozimi. Plenum zveze naj bi posvetil več pozornosti t.udi vsebini dela občinskih strokovnih podružnic, ki po dosedaiijih izkulnjah niso posebno delavne Okrajno DIT Koper Glede na novo politično ureditev okrajev so se bi via oki-ajna društva IT GLI združila v eno samo, le-ta pa inta sedaj tri podružnice, in sicer v Tolminu za območje bivšega goriškega okraja, v Postojni za območje Postojne in Ilirske Bistrice tei-v Sežani za Sežano in Koper Tolminska podružnica je v bistvu prejšnje oki-ajno društvo Govica, ohrarula pa je to organizacijsko obliko zaradi dobro vpeljanega dela in prejšnjih delovniVi uspehov Ni bilo namreč jamstva, da bi štiri šibkejSe übtnnske podružnice zares uspešno delovale in aktivno posegale v družbeno življenje Jtornun. Delo di-uStva poteka večinoma po podružnicah, društvo samo pa opravlja bolj vlogo koordinacijskega organa in zastopa podružnice pred okrajnimi organi in drii-ginni forumi. Dejavnost Ishko razdelimo na dva dela, in sicer na izpopolnjevanje strokovnega znanja članstva s tečaji, seminarji, predavanji in pod, ter na aktivno sodelovanje z občinami in okrajem ns gospodarskem področju. Podružnica v Tolminu je posebno aktivna in delavna. Po svojem občnem zboru, ki je bil februarja 1.1. na Vojskem, je imela tri seje upravnega odbora, kjer so razan drugega obravnavali tudi organizacijo gozdnogospodarske službe in dali pristojnim organom ustrezna strokovna mnenja in predloge. Organizacija gozdarske službe je bila pozneje urejena po predlogu društva. Prav tako je podružnica na odborovi seji podpirla zamisel o ustanovitvi zavoda za kras, ki naj bi bil trajnejšega enačaja, kajti nie ni škodljivejšega za perspelitivno delo, kaki-šno je potrebno na krasu, kot neprestane spremembe, ki ne ustrezajo končnemu cjJju — ozelenitvi in gospodarski sanaciji krasa Glede gozdnogospodarske organizacije za kras je tudi sežanska podružnica sprejela enake sklepe. Za napredek strokovnosti svojega članstva je podružnica pri Gozdnem obratu Idrija ponovila tridnevni seminar za gojenje bukovja, ki so se ga udeležili skoraj vsi člani podružnice. Za uspešen potek imajo zasluge predvsem ing. Franjo Kordiš in ing. Vitomir MikuletiČ ter člani društva Iz Idrije, ki so skrbno pripravili in opremili objekte. "Nadalje so člani priredili za logarje tri enodnevne seminarje za odkazovanje bukovja v enodobnih sestojih. Clan podružnice v Tolminu sodeluje tudi pri urejanju parkov in zelenega pasu ter je izdelal načrt za ureditev otroškega igrišča v Tolminu. Sežanska podružnica si je postavila in uresničuje podoben delovni program, Organizirala je več enodnevnih ekskurzij z ogledom objektov, kjer so udeleženci diskutirali o potrebnih ukrepih za Izboljšanje terenskega dela. Pripravljajo večdnevno ekskurzijo v Italijo, ki naj bi bila spomladi 1. 196'1, Obiskati nameravajo ustanove, ki se ukvarjajo s hitro rastočimi drevesnimi vrstami. Društvo pa se je kot celota obvezalo, da bo na pobudo OLO Koper in gospodarske zbornice Koper izdelalo Studijo o perspektivnem razvoju lesne industrije koprskega okraja, V teku je sklenitev takšne pogodbe, v kateri je naročnik zagotovil ustrezna finančna sredstva. Tolminska podružnica, ki je svojča."; že izdelala podobno študijo za bivši goriški okraj, revidira sedaj to Studijo in jo izpopolnjuje z novimi podatki. Naročnik študije pričakuje, da bo to osnova za usmerjanje razvoja lesne industrije koprskega okraja. Postojnska podružnica stoji s svojim delomi öb strani. Zdi se, da njen odbor ni bil posrečeno izvoljen, ker ne zna aktivirati Članstva in podružnice ter i/.koristiü vloge, ki jo je družba namenila strokovnim društvom v gospodarskem življenju komune In okraja. Okrajno DIT Ljubljana V času po zadnjem plcnumu zveze je okrajno strokovno društvo Ljubljana imelo svojo letno skupščino po dveletni dobi uveljavljanja. Skupščina je bila v juniju 1963. Poleg poročila o dejavnosti okrajnega društva m strokovnih podružnic IT GLI na območju ožjega OLO Ljubljana je bi! občni zbor obenem tudi ustanovna skupščina novega razširjenega okrajnega druStva, ki od januarja 1.1. vključuje tudi bivši okrajni društvi Wovo mest» in Kranj, V upravni odbor okrajnega društva sw bili že voljeni predstavniki na novo priključenih strokovnih podružnic. Deio okrajnega društva Ljubljana temeljj predvsem na povezavi strokovnili pociružnic ob fesevsnju strokovnih problemov, ki se tičejo gozdarstva in lesne industrije. Ljubljansko okrajno dryätvo v svojem novem obsegu zdiužiije ä strokovnih potiružnic. od katerih sta 3 lesnoindustrijski (ljubljanska, ŠkofjeloSka); v okviru dveh gozdarskih pa sta Se dva lesnoindustrijska aktiva s sedežem v tovarnah ^■fitol'« in >>Elan-', V okviru splošnega okrajnega DIT sodeluje društvo pri proučevanju svoje organizacije v okviru občinskih DIT. Pri pripravi strokovnih predavanj oziroma posvetovanj širšega značaja je odbor pomagal strokovnim podružnicam organizacijsko in materialno. Priredili so predavanje gozdarskega strokovnajka iz ZDA in strokovno tjosvetpvanje o problemih, ki sq zaniiriivi v lesni industriji (transporl). Delo strokovnili podružnic je bilo v kralkeni naslednje; v oliviru proučevanja strokovne problematike so priredili predavanja o uporabi strojev za obračunavanje taksacijskih podatkov in o gozdarstvu v SZ in Bolgariji, Razpravljali so o sedemletnem perspektivnem planu gozdarstva in lesne industrije, o podruSbljanjg, o surovinskem zaledju za VIII. gozdnogospodarsko območje itd. Priredili so tudi semi-narje o negi ßozdov, ki se jih je udeležilo skupaj 63 tovai-išev (podružnica Kranj), Na strokovnih ekskur'zijaii so si ogledali mednarodno razstavo lovstva, gozdarstva in lesne industrije v Münchnu ter gozdove in tesnoindu.strij.ske obrate v Srbiji in Črni gori. Kranjska podružnica je sprejela gozdarske ii) lesnoindustrijske strokovnjake ia Sremske Mitrovice, Posebno priznanje gre strokovni podružnici Kočevje, ki je v počastitev 20-letnice zbora kočevskih odposlancev aktivno sodelovala pri postavitvi gospodarske razstave Enako priznanje zasluzi tudi Blejska podružnica, ki je viorno izvec3la prvo tekmovanje jugoslovanskih sekačev z mednarodno udeležbo. IVIed pomembnimi opravljenimi nalogami je omeniti še republiälto smučarsko prvenstvo gozdarjev, iesnoindustrijcev in Jovcev, Id ga bo organizacijsko pripravila in izvedla novomeška strokovna podružnica. Okrajno DIT Maribor Po občnem zboru si je društvo jadalo nalogo urediti organizacijo občinskih podružnic in finančno stanje društva. Tako je novi upravni odbor drtistva z vso resnostjo začel reševati ta problem in je sklical vse predsedrvilce in tajnike stror kovnih podružnic na sestanek, kjer so se dogovorili o organizaciji okrajnega DIT GLl takole: za koroški predel st! ustanovi koordinacijski odbor za podružnice Kadi je. Slovenj Gradec, Ravne in Dravograd, 2a mariborsko območje se osnuje ena podružnica za vse mariborske občine vključno z občinama Lenart in Slovenska Bistrica Ptujska m ormoška podružnica pa sta zaradi svoje dejavnosti in specifičnosti ostali äe napiej samostojni. Občinska podružnica Murska Sobota se je le preimenovala iz okrajne v občinsko. Po tako izvršeni reorganizaciji so bili doseženi boljši uspehi v dejavnosti ztlru?,enih podružnic, saj so se skoncentrlrale moči, organizacijska oblika pa se je približala prejšnji, ko so bile še sekcije. Društvena finančna sredstva so bila z ukinitvijo oki-ajne^a gozdnega sklada reducirana na minimum, iz sklada so prej dobivali dotacije, s katerimi so lahko organizirali ekskurzije, ostalo pa je Še dovolj denarja za druge stroške. Občinski goxdni skladi pa so podpirali le la.stne strokovne podružnice. Zato je moralo društvo najti nov vir dohodkov. Člani so npr, izdelali tri elaborate, in sicer o kalkulaciji v elisploataciji gozdov, o podružbljanju gozdne proizvodnje mariborskega okraja in elaborat gozdnih fondov ProdaH so jih gospodarskim organizacijam. Pripravljajo še elaborat o gozdnogospodarskih območjih. Le na ta način so pridobili ^a uspešno delovanje društva prepotrebna finančna sredstva. Za leiošnje leto so načrtovali dejavnost našega društva v naslednjih vprašanjih: podružbljanje gozdne proi:vodnje- gozdno gospodarska območja; seden-iletni družbeni plan okraja; surovinsko zaledje predelovalne industrije, predvsem glede na nastale razmere v zvezi s sulfatko; lesna industrija v mariborskem okraju. Veliko časa so člani društva porabili v zvezi s podružbljanjem gozdne proizvodnje ter prenosom dejavnosti na enotnega nosilca. Upravni odbor je v sporazumu s političnimi organi okraja pripravil referat v zvezi s podružbljanjem gozdne proizvodnje. Wa plenurrtu v Radljah so nato referat sprejeli z nekaterimi dopolnitvami Podrui^bljanje je tako dobro uspelo (organizacijsko), da je v mariborskem okraju ]e še ena KZ. ki je obdržala gozdno proizvodnjo, druge zadruge pa so se vse pridružile enotnemu nosilcu gozdne proizvodnje na svojem območju. V okraju so bile ustanovljene komisije z nalogo izdelati študije o gozdnogospodarskih območjih okraja Maribor Imenovana je tudi centralna komisija, ki bo vse predloge združila in predlagala okrajni skupščini uzakonitev območij. Ciani društva intenzivno sodelujejo v teh komisijah, rezultate dela komisij pa bodo obravnavali na naslednjem plenumu decembra v Mariboru. V okviru dvušt^'a deluje še st^■Ol^üv^a podružnica lesnoindustrijskih inženirjev in tehniko^. Njihova problernatilca ni lahka. Vskladiti bo treba kapacitete lesne industrije s proizvodno zmogljivostjo gozdov. Etati bi morali biti osnova pri planiranju kapacitet lesne industrije, tega pa se doslej ni zadosti upoštevalo Druätvo meni, da bi bilo potrebno ukiniti zastarele žagarske obrate z nesodobno predelavo, dokončati oziroma zgraditi moderno strojno opremo s kapacitetami, ki ustrezajo zmogljivostim gozdov in razviti finalno predelavo, ki je v okraju zaenkrat se zelo šibka. Vse naloge, ki so si jih zadali na zadnjem občnem zboru in se nanaSajo na celoten okraj, skuäajo postopno reševati. Upo,=.tevati pa je treba, da je dejavnost društva bolj ali manj omejena le na zimske mesece, je manj terenskega dela, Društveni odbor se je redno sestajal ter je razen navedenih vprašanj reševal tudi tekočo problematiko druStva. Društvo vključuje 50 inženirjev in 108 tehnikov, razen tega pa še 12 izrednih (:lanov Ob koncu plenuma je sledilo še kratko poročilo blagajnika zveze o finančnem stanju zveze in poročilo predstavnika društva iz Novega mesta o organizaciji republiškega smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev, ki ga bo izvedla .■strokovna podružnica Novo mesto 25. in 26. januarja 1964 na terenih okoli Crmošnjic. Sklepi Na podlagi navedenih poročil se je razvila živahna diskusija o organizacijskih vprašanjih, finančnih težavah, ki tarejo društva, o sodelovanju društev s politično upravnimi organi, itd, Sklepe oziroma zaključke labko opredelimo takole: 1. Naša strokovna organizacija naj se spremeni tako, da bodo osnovne organizacijske enote, tj. strokovne podružnice oblikovane po gozdnogospodarskih območjih in neposredno vezane na zve^o. S tem bi odpadla okrajna društva, če bi pa vendarle Vlila še potreba, naj bi delovala kot koordinatoi-ji dela med strokovnimi društvi in za njihovo pove^vo, podobno, kot so nekatera doslej že delovala. S tako organizacijo bi se društvena dejavnost poživela. 2. Plačevanje obveznosti okrajnih društev zvezi se zaradi slabega liii?.nčnega položaja druätev zmanj^a na polovico. Zveza naj čim prej pošlje društvom na podlagi tega sklepa nov razdelilnik obveznosti, ki jih bodo društva čim prej poravnala. 3. Na občnem zbotu naj se predlaga sprememba statuta, tako da bo mandatna doba upravnega odbora skrajšana od 3 ria 2 leti, ker člani plcnuma menijo, da je 3-letna mandatna doba predolga, 4. Plemim pooblasti upravni odbor, da skliče ob začetku prihodnjega leta, ko mu poteče 3-letna mandatna doba, občni zbor zveze. 5. Upravni odbor zve2e naj tudi letos pošlje upravnim odborom občinskih in medobčinskih gozdnih skladov prošnjo za prispevke za pospeševanje strokovnega tiska, zlasti naših strokoivndh glasil Gozdarskega ve^tnika in Lesa, udeleženci ple-numa pa naj se zavzamejo za čim boljši odziv na tovrstne prošnje zveae za dotacije. 0. V proračunu zveze aa prihodnje leto naj se zagotovijo potrebna sredstva za delo terminološke komisije, da bi čim prej lahko prišli do svojega strokovnega slovarja. Murskosoboskü gozdno in lesno ^^ospod^rstvo Nato sta tovariša ing. Zver in ing. Windšnurer podala kratka izvlečka iz referatov; »Kratek prikaz stanja v gozdarstvu v murskosoboškem gozdnogospodarskem območju-" in »Pomursko lesno gospodarstvo«.* Diskusija, ki je sledila obema refe.ra-loma, je osvetlila nekatere nerešene probleme s področja gozdarstva in lesne industrije Pomurja oziroma vzhodne Slovenije, Tako je še odprto npr. vprašanje enotnega Eospodarjenja z gozdovi po eni organizaciji v murskosoboškem območju, nadalje problem uskladitve proizvodnih zmogljivosti gozdov in potrošnje lesa, ki ni nikjer v Sloveniji tako pereč kot v Pomurju (večja sečnja od etata), nadalje vprašanje podružbljanja gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih itd. Nakazane so bile možnosti za povečanje pomurske gozdne proizvodnje s plantažnimi nasadi topolov in drugih drevesnih vrst, za kar obstojajo še precejšnje neizkori.ščene potencialne možnosti Čeprav je bila ta razprava zamišljena bolj kot predpriprava za temeljitejšo obdelavo obravnavane snovi na posebnem posvetovanju, ki bi ga zveza priredila izključno v ta namen spomladi prihodnjega leta, je vendar tudi že sedaj dala koristne prispevke, ker je osvetlila nekatere probleme organizacijskega vprašanja gozdarstva in lesne industrije. Pomurja, o(po«orila na prevelike zmogljivosti poln oj armen i kov, na posebno ugodne možnosti za snovanje topolovih plantaž, na pojav prelivanja sredstev iz gozdarstva v druge panoge ipd. Te ugotovitve bodo prav gotova koristno vplivale pri lokalnih organih oblasti in pomagale prizadetim strokovnjakom Se sedaj uspešno reševati nekatera pereča strokovna vprašanja. Razprava je bila zaključena s sklepom, naj Zveza IT GLI imenuje po.sebno komisijo, ki ho zbrala in pripravila konkretno in izčrpna gradivo in nato priredila do spomladi 1064 posebno posvetovanje, namenjeno izključno tej problematiki za celotno »vzhodno<' območje Slovenije. Murskosoboški plenum zveze je bil zelo ploden, tako vsebinsko kot tudi po številu in aktivnem sodelovanju udeležencev, saj se ga je udeležilo nad 50 tovarišev. Poleg upravnega odbora zveze so bila zastopana vsa okrajna druätva in nekatere strokovne podružnice, kot gostje pa so prisostvovali ing. Milan Ciglar v imenu sekretariata I. S. za kmetijstvo in gozdarstvo SRS, Janez Lanjščak, predsednik občinske skupščine Mui'ska Sobota, Miro Zupančič, sekretar občinskega komiteja 2K Murska Sobota, Marija Levar predsednik občinske skupščine Gornja Radgona in Karel Lutar, glavni direktor KIK »-Pomurka-« iz Murske Sobote. Oba referata objavljamo v tej številki našega glasila — Uredništvo. Se isti, dan v dopoldanskih urah so si udeleženci plenuma ogledali vzorno urejevane gozdne nasade črne jelše v revirju Mala Polana in se seznanili z gozdno-?;ojitvenimi problemi in gospodarsko pomembnostjo jelSevih nasadov ter z značilnostjo rastiäö na prekmurski ravnini nasploh. Kazen tega so si ogledali tudi najno-vejSi prototip montažne stanovanjske zgradbe, proizvod podjetja -«KIK" »Pomurka", naslednji dan pa nekateri udeleženci še plantažne nasade topola v revirju Negova, Jlani plenuma — lovci pa so se sestali še na skupnem lovu. Prav gotovo pripada največja zasluga za skrbno pripravo plenuma domačinom, tj. strokovni podružnici IT GLI Murska Sobota na čelu S predsednikom tovarišem ing. Zverom in tajnikom tovarišem V. Nemesseghijem, Vsem, ki so aktivno sodelovali pri tem koristnem strokovnem srečanju, pa bo osebno zadovoljstvo nad uspešnim delom nedvomno najlepša oddolžitev ^a njihovo tovarniško prizadevanje. Ing. C. R e m i C IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA GOZDAR STANKO PAJK Beležke is narodnoosvobodilne vojne mi vedno znova oživljajo spomine na tovariše in dogodivščine, posebno še na borce »gozdovnike« — gozdne delavce, Logarje, gozdarje in gozdarske inženirje, Rad bi otel pozabi njihov delež v Inoju za osvoboditev in socialno preureditev našega naroria. Zato bi jim v našem glasilu rad postavil majhen spomenik, kolikor to pač zmore moje skrofnno pero. Ob d vaj .petletnici kočevskega zbora OF se mi še posebno budijo spomini na gozdarje-partizsne na Kočevskem, na območju tedanjih gozdnih uprav razlaščenih veleposestniških gozdov Kočevje in Straža pri Novem mestu. Povezoval in obiskoval sem jih vse nd jeseni 1943 do spomladi 1945 v gozdnih revirjih na Brezovi rebri, v dolini Krke, na Rogu, v Suhi Itrajini, v Eihniški dolini in Loškem potoku, pa na Kostelskem in v Beli krajini. Videl sem, kako skušajo v težldh razmerah izpolnjevati Bvoje dolžnosti, bodisi da so kot aktivisti — terenci na različne načine pomagali vojaškim enotam, bodisi da so bili kol borci vključeni v operativne enote, ali pa v pomožne zaščitne [orrr.acije raznih pomembnih vojaških postojank: bolnišnic, delavnic in pod. Talcšne postojanke so bile pogosto '•mrtve straže«, ki jih je bilo treba braniti do zadnjega. Na eni takšni roSki postojanki je deloval in padel tudi partizan Stanko Pajk, prej gozdar na območju gozdne uprave Kočevje. Na svojih obhodih sem ga včasih srečal v dolini Krke, kjftr sva se pa le na kratko pozdravila ali malo pogovorila. Več priložnosti za pogovor z njim pa sem imel jeseni löl-l na Rogu, ko sem ae nekaj cssa zdravil v partizanski bolnišnici v Planini nad Semičem. Nekoč sta mimogrede obiskala bolnišnico dva stara partizana z valovitima bradama. Eden je bil visoki "Bradač" — gozdar Pekarek, ki smo ga zaradi če.^kega porekla in v prispodobi s pravljičnim '>Repoätevom, duhom Krbonoških gora«, klicali šaljivo -Bradač, dull Roškega pogorja« ker se je nepričakovano pojavljal in uspešno posegal v dogajanja — drugi pa nizld »-Široki«, tovariš Dolar, Oba vneta lovca, sta me opozorila, da je proti Mirni gori veliko gozdnih jerebov, in omenila, da je v bližnjem naselju Sredgori gozdar Stanko Pajk vodja oskrbovalne postojanke, in da ga nameravata tudi obiskati. Sklenil sem, da pojdem prihodjije dni nad jerebe in se spotoma oglasim pri Pajku, kai* sem tudi storil. Na lovu sem zašel v gozdu daleč proti Koprivnlku, kjer je bila takrat močna sovražnikova postojanka. Čudno se nrU je zdelo, da nisem na vsej dolgi poti skozi gozd srečal nobene partizanske patrulje. I2 tega sem sldepal, da je postojanka Sred-goia premalo zavarovana. Svojo zaskrbljenost sem izrazil tudi Pajku, Ito sem ga obiskal na izpostavljeni postojanki. On pa je bil miren, češ da so njihovi stražarji vedno budni in da bndo sodfgi, Če pride iz Kopnvnika, že temeljito podkurili. Njegove besede pa me niso povsem pomirile in ob vrnitvi v bolnišnico so me obhajale zle slutnje; skrbelo me je za premalo zašCiteno postojanko. Neko poznejšo noč, potem ko smo bolniki že legli k počitJtu, se je v daljavi zaslišalo divje streljanje. Domala sem bil prepričan, da so sovražniki napadli Sredgoro in da se bližajo naši bolnišnici.. Toda k sreči ni bilo tako; le neka četa je ob novici, da je naša vojska ^FV^ela Beograd, dala duSka svojemu veselju S streljanjem in s svetlobnimi rake* lami, čeprav .je bilo to strogo prepovedano. Ko pa sem sc vrnil v Črnomelj, sem nato zvedel, da se je sovražna čela prek Koprivnika pritihotapila do Sredgore in napadla našo postojanko. Pri tem napadu pa je padel med drugimi tudi Pajk, Tako je tik pred osvoboditvijo padel navdušen gozdar, ki si je živo zamišljal, kako bo po vojni nadaljeval svoje izobraževanje in posvetil svoje sile pred vse roškim gozdovom. Globoko jih je bil vzljubil, saj so nudili zavetje mnogim partizanom in aktivistom, dolgo časa tudi vojaškemu in političnemu vodstvu naäe osvobodilne borbe. Želje se mu niso izpolnile, njegova žrtev pa je kamen v temelju za srečo drugih, Ko .^em pred leti začel zbirati podatke a Pajku, sem jih dobil neicaj od njegovih sorodniitov na Krki, nekaj pa od njegovih bivših tovariše.v v gozdarski službi. Iz njihovih pisem povzemam naslednje odlomke. Stanko Pajk je bil rojen 12, 2. 191Ü na Krki št. 55, Osnovno šolo je obiskoval v rodni vasi. Do izpolnjenih 18 let js ostal doma, potem pa je odšel v kmetijsko šolo na Grmu pri Novemi mestu. Končal jo je s prav dobrim uspehom. Nato je odslužil vojaški rok, in sicer v Skopju in v BitoU v Makedoniji Po odslužen ju rnka v vojski je ostal eno leto doma, nato pa je odšel v gozdarsko šolo v Maribor, ki jo je končal tudi s prav dobrim uspehom. Prvo službeno mesto je dobil pri veleposestniku Lenarčiču v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. Od tod so ga Nemci leta 1941 pregnali v Bosno, v Ilidžo pri Sarajevu. Tam je živel približno eno leto, nakar se je vrnil domov In šel službovat v Kočevski Rog. V italijanski roški ofenzivi je prestopil v partizane, deloval v Starih žagah in drugod tam okoli, nazadnje pa v Sredgori pri Črnomlju, kjer je bil Intendant bolnišnice; imel je čin zastavnllca. Padel je v Sredgori dne 14. 11. 1944. Bivši logar na Rogu Jože Ivančič piše □ svojem pokojnem tovarišu takole: Stanko Pajk je prišel k meni na Rog nekako v začetku leta 1942. K meni je pribežala tudi moja nečakinja iz Kamnika, ki so jo Nemci mislili odpeljati v Slezijo. Pajka sem takoj povezal, da sva skupaj delala za OF. 2c od junija 1911 sem "pobiral prispevke od delavcev, Ravnotako je tudi Pajk začel pobirati od svojih delavskih skupin prispevke za OF. Tako sva bila v tesni povezavi. Vzljubil sem ga kot bi mi bil rodni brat. Marca 1942 je prišel k nam tudi Karol Šenčur Bili smo vsi samska Moja nečakinja na.m je gospodinjila. Proti koncu marca 1942 je priSlci večja skupina karabinerjev, ki so nam vse premeta!i. Na srečo niso nie našli; največ je pa pomagalo to, ker je znala moja nečakinja dobro italijansko. Zvedeti so hoteli, od kdaj smo na Rogu in od kod smo prišli. Mene samega so še potem enkrat prijeli vojaki v bližini Podstenic in .se ne bi bil izmazal, če ne bi znal nekaj italijanščine. Ker se na Rogu nisem počutil več varnega, hiša je bila namreč pri cesti, sem se preselil na DaleČi hrib v samotno logarnico. V tej logarniei se je ustanovila bolnišnica, katero je vodil Pavel Lunaček (Igor). Jaz sem bil pri tej bolnišnici za -osebje«. Do Italijanske ofenzive sem se s Pajkom še nekajkrat srečal in tudi pri njem sem bil na Rogu, Takrat so bili vsi logarji obveščevalci. Po italijanski ofenzivi, katero smo partizani vsak po svoje težko Občutili, sem na Pajka naletel v Starih žagati. Tistikrat ni vedel, ne kod ne kam. Nagovoril sem ga, nakar je Šel z menoj nazaj k ranjencem, ki jih Italijani niso našli. Ker se nam je več osobja med ofenzivo razgubilo, nam je Stanko Pajk zelo prav prišel. Takrat so bili za nas hudi časi. Graditi smo začeli bolnišnico brez ropota in podnevi brez dima, ker smo se bali izdaje. Za hrano je bilo tudi težko. Nosili smo jo sanio ponofii. Lovil sem polhe in sem ujel vsak dan okoli 60 teh živalic., ki jih je bilo tisto jesen zelo veliko. Vse to je z nami delal tudi Pajk. Kolikor se spominjam, je leta 1943 odSel v Stare žage v g;lavni ekonomat 2a bolnišnice, ki ga je vodil Ivanov. Od nas je odSel zaradi potrebe, kajti na Rogu so se začele naše bolnišnice množiti. Kot vem, se je Pajk na ekono-matu zelo dobro izkazal. Videla sva se skoraj vsak teden. Zaradi razsežnosti bolnišnic je vodil leta 1944 v Sredgori svoj ekonomat za določeno število bolnišnic. Partizani, ki jih je imel pod svojim vodstvom, so ga zelo cenili. Ob njegovi smrti so vsi, ki so ga poznali, žalovali, in to v topliški in črnomaljski okolici. Tudi mene je njegova smrt zelo prizadela, saj mi je bil dober prijatelj Ubili so ga belogardisti, Rupnikov bataljon, ki je prišel zahrbtno iz Kočevja in prodiral čez Sredgoro proti Črnomlju. Stane je bil o prodiranju sovražnilia nekako obveščen, zato so se zgodaj zjutraj pripravljali na umik. Kot sem takrat zvedel, je bila krivda na stražarju novincu, ker je pustil dO' sebe vso be loga rdi stično patruljo, ki se je izdajala za VDV. Ker je bii še -nrak, jih stražar ni dobro videl, Ko so prišli do njega, jih jo spoznal, toda prepozno je bilo Prisilili so ga, da jim je pokazal, kje je štab. Ko so prišli pred Roški partizani. Prvi z leve je Stanko Pajk 59 hiäo, je beiogardisi ukazal, naj pokliče komandanta. Stane ie tia Wie priäel na vrata, takral. pa ga je pokosil rafal iz brzostrelke. Padli sta tudi dve tovarišici. Drug) so se reäiU, ker so poskakali skozi okna Vse tri tibite žrtve so belogardisti vrgli V neko novo barako in jo zažgali. Cež kako uro po i:ej tragediji sem bil tudi že na tistem mestu in sem naSel !e še nekaj pooglenelih kosti. Karel Sečur, di'ugi Pajkov tövariä v gozdarski službi na Rogu, pa je opisal njega in svoje sodelovanje z njim takole: Po znafaju je bil dober, tovariäki in pri delu zelo marljiv. Ko sem 10 marca 1942 prišel na Rog, je bil on tam že logar pri Gozdni upravi Rog 2a okoliš proti Travniku. Ko se je tovariš Jože Ivančič odselil na Daleči hrib pri Podstenicah, sva s Stanetüm stanovala skupaj v logarnici. Po 10 marcu 1942 nismo opravljali nikakih del v proizvodnji, temveč smo bili s tov. Fricom le obveščevalci in vodniki partizanskemu vodstvu, Stane je zelo ljubil glasbo iti petje. Ob prostem času je rad zaigral na dtre. Spoznal se je tudi na mizarska dela in si napravil celotno samsko pohištvo. Stanko je bil vedno zelo napreden in od vsega začetka na strani OF. Italijanski karabinerji so bili na Rogu samo enkrat, in to proti koncu marca 1942, Preiskali so jogarnico, vendar nam niso storili ničesar. S Stankom sva jih morala peljati na Travnik. Pred tem pa smo pc» telefonu obvestili gozdarja tovariša Daneta Adamiča, da so karabinerji namenjeni na Travnik, da ne bi prižJo do kakšnih neprijetnosti, ker se je tam večkrat zadrževal Lado Ambroži č (Novi j an) in drugi partizani, Tako smo ves Čas do roSke oXenJive živeli v miru. Kot vodnika sva bila raznim partizanom in tudi Jerneju Posavcu (Ivanu Mačku-Matiji). V času, ko se je pričela roška ofenziva, nas je neko jutro zgodaj zbudil tovaiiiS Ivan Maček-Matija in nama povedal, da so Italijani že v Podstenicah in da so jim zažgali kočo v Jelenici, Oba sva se umaknUa proti vrhu Roga, kjer smo imeli zasilno malo kočo. Toda po cialjiem razpravljanju sva se odločila, da se priključiva partizanom, ki so prišli iz Starega loga Sla sva t. njinrü do Rajhenavskega Roga, kjer so se ustavili in se utabovili. Ti partizani so imeli s seboj veliko goveje živine in konj. Tu ."iem med drugimi spoznal tudi tovariäa Ivana Dolarja, Miroslava Pekareka-Bradača in druge. Ker so bili Italijani že v Rajlieravu in so prodirali proti Rogu, nam ni preostajalo drugega kot razkropili se po Rogu. Zgodaj zjutraj so Italijani zače^ii bombardirati s 5 avioni V" tem času sva s Stankom odšla proti Rogu, pri tem pa sva skoraj zadela na Italijane,, ki so že zasedli glavne grebene. Naglo sva se umaknila nekaj sto metrov nazaj in se zavlekla v kup jelovih vej, ki so bile ostale na sečišču. Tu sva s Stankom prebila tri dni, Italijani so bili oddaljeni od naju le ok. 100 m, nekateri od njUi pa so se približali našemu skrivališču tudi do 20 metrov. Iskali so kamenje za gradnjo bunkerjev. Četrti dan ponoči .se nam je kljub močnemu italijanskemu ognju \7. strojnic posrečilo rešiti se največje nevarnosti. Ko sva hodila po gozdu, sva večkrat zopet zaSla pred sovražniicov ogenj in sva morala izbrati zopet dsrugo smer Nekoč sva se nenadoma prekucnila čez neko steno, ki je bila visoka okoli 2—3 m; Pri tem je Stanko zgubil usnjen povrSnik SkuSal ga je iskati s pomočjo vžigalnika, vendar sem mu jaz to preprečil. Tako je ostal brez površnika. Ko se je zdanilo, sva se znašla na cesti, ki pelje iz Roga na Travnik. Tu sva opazila italijansko zasedo, ki je kurila ogenj. Ker nisva imela druge izbire, sva se zavlekla, med skale in opazovala. Šele okrog poldne so se Italijani začeli zbirati in rožljati s porcijami, pomikali so se proti Rogu. Ta premik sva izkoristila in pretekla cesto.. Dalje sva se plazila proti vasi Ribnik. Med potjo sva večkrat prenočila, ko sva si našla kako primerno skrivališče. Bila sva izirpana do onemoglosti. Jedla sva ma-linja stebelca, liste, stiskala ti-hleno bukev, da sva prišla do kapljice vode. Tako. sva tavala po gozdu celih 6 dni. Sedmi dan sva prišla v bližino vasi Ribnik, Va.s: še ni bila požgana, tudi Italijanov ni bilo opaziti. Cez nekaj ur pocivanja sva opazila,. tJa se iz vasi Stale bliža voz. Ko se je približal, sva zagledala na njem dva partizana. Sele takrat sva se spustila v vas, kjer sva dobila tovariša Franjo Frica, komisarja -Spana-« in šc enega partizana; njegovega imena, se ne spominjam. Tovai'is Fric nama je povedal, da so mu odpeljali Italijani ženo. Komisar Span nama je svetoval, ■da bo za naju, ko sva tako izčrpana, nsij bolje, če se umakneva v CrmoSnjice, kjer so partizanske enote. Nato sva lies odäla v Crmošnjice in dalje v Stare žage, Tn sva dobila Valentina Carmana in Jožeta Ivančiča. Po tej ofenzivi se je Stanko vrnil nazaj na Rog in se priključil partizanslcim enotam. Odslej ga nisem videl vse do januarja 1944. Takrat je prišel s tovariSem Ivom Mavrovitem (Ivanov), glavnini intendantom, v Dragarje pri Borovcu. Tam sva v pogovoru obujala spomine. Ker pa se jini je mudilo naprej na MaSun, je bil najin pogovor le kratek, Pozneje .sem zvedel, da so ga ustrelili črnorokci nelrje v vasi Sredgora Na primeru gozdarja Pajka, ki sem. ga prikazal malo obSirneje, sem bolel nekoliko osvetliti vlogo In pomen i^gozdovnikov' v naSi narodnoosvobodlini vojni, V prvi svetovni vojn), v pozicijskem vojevanju z bolj aLi manj sklenjenimi trdnimi frontami, gozdovi in gozdarji niso bili toliko pomembni teot v drugi, totalni vojni, V pogojih partisanskega vojevanja so naši napredni, domovini in ljudstvu predani "gozdovniki« znatno prispevali k uspešnemu vodenju oziroma zaključku osvobodilne borbo, tako kot borci v vojaških e.notab, vodniki po gozdovih, zaščitniki bolniSniCj kaköf tudi kot terenski aktivisti OF ter organizator.!) gozdarske upravne in pre-skrbovalne službe. Njihova dejavnost je bila posebno pomembna v Sloveniji. Tod je bilo spričo gostejšega cestnega omrežja in zato lažje dostopnosti vseh krajev za okupatorjeve pretežno motorizirane enote mogoče formirati le manjSa, bolj ali manj stalno svobodna ozemlja, kot pa v drugih jugoslovanskih deželah. Žarišča odpora oziroma vojaška oporišča, skiadlSča, bolnišnice, delavnice i, dr. so bile v večjih gozdnih kompleksih, ki so na srečo precej enakomerno razdeljeni po naši deželi. Vsi so bili v strateskem pogledu izredno važni in v taktiki partizanskega bojevanja prav pomemben činitelj. Posebno prikladni pa sa bili obsežni sklenjeni go2dni kompleksi Dolenjske in Notranjske, ker je bilo tam najlaže povezati — preko hrvatskega gorskega sveta — slovenski center odpora na Rogu s centri v drugih jugo.^lovanskih pokrajinah. Te okolnosti pa so od gozdarjev, logarjev, lovcev in gozdnih delavcev terjale poleg dobrega poznavanja tereiLa tudi najstrožjo kons pirati vnos t, iznajdljivost in požrtvovalnost. Mnogi so se pri tem dobro izkazali. Tako ali podobno kakor Pajkovo, je ugasnila življenje marKikaterega izmed njih p S e v n i k PREDPISI DRUŽBENI PLAN SK SLOVENJ,1E ZA LETO 1964 (Uradni list SHS št, 39 od 27, 13. 1963) Objavljamo določila, ki se nanašajo na gozdno proizvodnjo; ir. CILJI IN NALOGE RAZVOJA 1. Proizvodnja 4. V skladu s predvidenim razvojem gozdarstva v obdobju 1064 do 1970 in povečanjem potencialne zmogljivosti gozdov predvidevamo, da bo celotna sečnja leta 1964 v primerjavi z letom 19S3 večja za 2^, s tem da bi sečnja iglavcev ostala na is I i ravni kot v letu 1963. sečnja listavcev pa bi se povečala za 5%. s podružblienjem gozdne pvoizvodnjf; so dani temelji za Itvaliletnejšo in racionalnejšo gozdno proizvodnjo tydi v zasebnih go^^dovih in pogoji za intenzivnejša vlaganja v osnovne in nove gozdove Da bi dosegli zadovoljivo oskrbo predelovalne Industrije z icsom, bi bilo treba gozdno proizvodnjo še bolj prilagoditi potrebam les no-predel oval ne in kemične industrije, Eago'tovili bi bilo treba ustrezne kO'litine lesa zlasti za pcivečaue zmo^ji-vosti papirne industrije in za izvoz žaganega lesa. Za smotrnejše gospodarjenje In. redno oskrbo z lesom pa je zlasti potrebno spremeniti nekatere insti-umente, ki vplivajo na cene lesa. Za uskladitev proizvodne zmogljivosti gozdov s potrebami poücSnje bo neogibno treba bolj skrbeti za boljše izkoriščanje lesne mase ter za večje prilagajanje eczdnih sortlmentov družbenim potrebam, Prav lako bo potrebna tudi preusmeritev potfoSnikov na tiste vrste lesa in lesnib izdelkov, ki jih ne primanjkuje, predelovalna industrija pa bi morala v večji meri uporabljati le^ne odpadke Tako bo mogoCe uskladiti sečnjo v letu ISe-l z zmogljivostjo gozdov in potrebami po lesu. Glede na pomen gozdov za splošni gospodarski razvoj je treba v tem letu skrbeti za uspešno obno'vo sedanjih In saditev novih go-zdov. Pri snovanju novih gozdom' bo Lreba dati poudarek predvsem plantažam za proizvodnjo hitro i-astočega lesa, intenzivnih gozdnih nasadov in premeni degradiranih gozdov. Za uspešno izpolnjevanje omenjenih nalog bodo gozdarstvu potrebna tudi vlaganja preko ustrezne kreditne politike, za kar bodo potrebna družbena sredstva. Razen tega bo treba posvečati večjo skrb pogozditvi Krasa, ODLOK 0 VISINI OBRESTI ZA KREDITE DOVOLJENE V LETU 19S3 ZA PLANTAŽE HITRO RASTOČIH LISTAVCEV (Uradni list SFRJ št, 45 od 13, 11 1963) 1. Krediti, ki jih dovolijo v letu 1963 ,1 u gosi ova n ska kmetijska banka ter banke 1 epu bit k in avtonomjiih pokrajin gospodarskim organizacijam iz sredstev, s katerimi razpolagajo v smislu prvega odstavka 12, točke pod 2) in 3) odloka o izvajanju ukrepov sploäne kreditne politike v ietu 1963 (-Uradni list FI^RJ« St, 12/63), za plantaže hitro rastočih listavcev, se obrestujejo po obrestni meri 3% na leto. 2, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »-Uradnem listu SFRJ". R. p. št, 21T. Beograd, 30. oktobra 1903. ^^^^ Predsednik: Petar Stambolič, s. r. ODLOČBA O SPREMEMBI ODLOČBE O NORM.4TIVIH ZA UPORABO POSAMEZNIH VRST LESA PR[ ZIDANJU ST.-VNOVANJSKIH HIS IN PRI IZDELOVANJU POSAMEZNIH IZDELKOV (üradm list SPHJ št. 27 od 10, 7. 1963) 1, V odločbi o normativih za uporabo posameznih vrst lesa firi zidanju stanovanjskih hiš in pri izdelovanju posameznih izdelkov {'■Uradni list FLRJ-< št, 30/5B3 se 2, točka spremeni in se glasi; ^^3. V proizvodnji sul/itne celuloze je treba uporabljati najmanj 20% celuloznega lesa mehkih listavcev In bukve, v proizvodnji lesovine pa najmanj 20% celuloznega Jesa mehkih listavcev, raČunancH na sWiupno porabljeno količino lesne gmo-te, ki j[> proizvajalec uporabi za izdelovanje teh izdelkov; pri tem je treba posebej izdelovati suUitno celulozo jz iglavcev in. posebej iz listavcev, Če se proizvajalec in kupec dr dogovorita drugače. 2a posamezne vrste proizvodnje oziroma tehnološkega postopka lahko "predpiše republiški sekretariat za industrijo, da je odstotek iz prvega odstavka te točke lahko večji ali manjši,-« 2. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFH.J-". St- 08-165/2. Beograd, 26, junija 19B3. Zvezni sekretar za industrijo: Filip Bajkovič, s, r. O D I. O K O SPREMEMBAH ODLOKA O NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH ZA HLODE ZA LUŠCENJE IN ŽAGANJE, RUDNIŠKI (JAMSKI), CELULOZNI, TEHNIČNI OKROGLI TER INDUSTRIJSKI (DESTILACIJSKl IN TANINSKI) JELOV, SMREKOV. BUKOV, HRASTOV IN KOSTANJEV LES (Uradni list SFRJ 5t. 30 od 31. 7. 1963) 1. "V 1. točki pod 2} odloka o najvišjih prodajnih cenah za hlode za luSčenje in žaganje, rudniški (jamski), celulozni, tehnični okrogli ter industrijski (destilacijski in taninski) jelov, snorekov, bukov, hrastov in kostanjtv les (»'"Uradni list PLRJn št 27/61) se besede; ->III vrsta 9.5ÜÜ 7.000- nadomestijo z besedami; "-III vrsta 8,500 7.000«, Določba pod 5) se spremeni in se glasi; "5) celulozni les jelka-smreka bukev dinarjev dinarjev pr. m. m-' pr. m. m^ beljen: I. vrsta 8.300 11.000 4.700 6.2Ü0 II. vrsta 7.-100 9,900 4.300 5.70Ü 1/ir. vrsta za viskozno celulozo (do spremembe jugoslovanskega standarda za celulozni bukov les) 4,500 6.000 nebeljen: I, vrsta 7.700 10,200 4.100 5.400 II. vrsta 6.800 9.100 3,700 4.900 I/II. vrsta za viskozno celulozo (do spremembe jugoslovanskega standarda za celulozni bukov les) 3,900 5,200 2. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem Ustu SFRJ«. R. p. ät,178, Beograd, 25. julija 1963. Zvezni izvräni svec Predsednik; Petar Stamboiič, a. r, ZAKON O PRENEHAIVJU ZAKOKTA O RAVNANJU Z RAZLAŠČENI»!! IN ZAPLENJENIMI GOZDNIMI POSESTVI V LJUDSKI REPUBLIKI SLOVENIJI (Uradni Ust SRS St. 31 od 17.10.19(53) ]. člen Določbe zakona o ravnanju 7. razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, 23-138/48) in predpisov, izdfinih na njegovi podlagi, kolikor že niso bile razveljavljene s poznejšimi predpisi, prenehajo veljati na podlasi tega zakona. 2. čJen Ta zakon začne veljati osmi dan po obja\l v "Uradnem listu SnS-< St. 321-1/B3 Ljubljana; dne 23. septembra 1963 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik; Ivan MaEek 1. r O D I. O C B A O .lUGOSLOVANSKEM STANDARDU S PODROCJJA IZKORIŠČANJA GOZDOV (Uradni list FLRJ, st. 2 od 16. I. 1963) 1- Veljati neba jugoslovanski standard: Les za celulozo in lesovino JUS D,Bd.020, ki je bil predpisan z odločbo o jugo-slovanskiln standardih za neobdelan in obdelan les ("-Uradni list FLRJj<, ät. 23/55). 2. Jugoslovanski standard iz I. točke te odločbe neha veljati 30. aprila 1963. 3, Jugoslovanski zavod za standardizacijo pTiedpisuje tele jugoslovanske standarde: Les za celulozo in lesovino.................JUS D.B5.020 Konstrukcija lesenih drogov za telekomunikacijske vode: Lesene prečke za 2 izolatornika............... JUS D.B2.050 Lesene prečke za 4 izolatornike..... .........JUS D,B2.051 Lesene prečke 2a 6 izolatornikov . . ..................JUS D.B2.052 Lesene prečke za 8 izolatornikov...............JUS D.B2.053 Dvojnik ,.....,, ....................JUS D.B2.054 H-oporlšče..........................JUS D.BS.OSS A oporišče . -........................JUS D.B2.0S6 Trojka.............................JUS D.B2.057 Podalj.Šanje lesenih oporišč............■.......JUS D.B2.ÜSa OporiSča za večje raapetine........... . . . , , . ,TUS D.B2.059 Zavarovanje vgrajenih lesenih drogov za telekomunikacijske vode pred mehaničnimi okvarami............. JUS D.B2.070 4 Jugoslovanske standarde iz 3. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod 2a standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe. 5. Jugoslovanski standardi iz 3, točke te odločbe so obvezni in veJjajo od 1. maja 1963, St, 06-54/1. Direktor Beograd, 7. januarja 1963. Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo ing. Slavoljub Vitorovič s. r. 6310.903 (497,12) MOŽNOSTI ZA RAZVOJ NAŠEGA GOZDARSTVA V ZVEZr Z GRADIVOM ZA SEDEMLETNI PROGRAM Ing. Lojze F u n k 1 (Ljubljana) Dosedanji razvoj Glede na svojo površino in lesno zalogo predstavljajo gozdovi SR Slovenije krepito gospodarsko podlago, na katero je navezana vrsta gospodarskih dejavnosti, zlasti razvita mehanična in kemična predelava lesa kakor tudi izvoz lesa in izdelkov iz njega. Zato je bila republiška politika v preteklem obdobju usmerjena h krepitvi proizvodne zmogljivosti gozdov, da bi le-ti mogli trajno zadovoljevati potrebe po lesu in hkrati opravljati svojo vEirovalno vlogo in druge funkcije. Doslej je bil na področju gozdnega in lesnega gospodarstva naše republike z mnogimi ukrepi in usmerjeninni procesi omogočen in pospeševan razvoj, ki je hkrati podlaga bodočemu napredku. Sem lahko štejemo ustanovitev gozdnih gospodarstev leta 1949, uvedbo gozdnogospodarski!! območij, ustanovitev gozdnih skladov za pospeševanje zasebnih gozdov leta 1951, ustanovitev delavskih svetov pri gozdnih gospodarstvih, reorganizacijo gozdnih gospodarstev v podjetja leta 1953 z združitvijo gojenja in izkoriščanja gozdov v skupni organizaciji, ureditev financiranja, vzdrževanja in pospeševanja vseli gozdov preko okrajnih in republiškega gozdnega sklada leta 1954, razmejitev upravnih in operativnih funkcij v gozdarülvu leta 1957, uvedbo biološke amortizacije kot posebne oblike financiranja v družbenih gozdovih leta 1960. Določila temeljnega in republiškega zakona o gozdovih iz leta 1960 oziroma 1961 pa so ustvarila podlago za razširjenje delavskega samoupravljanja v gozdnogospodarskih organizacijah, za uveljavitev gozdnogospodarskih območij kot ekonomskih temeljev za poslovanje teh organizacij, za vključevanje zasebnih gozdov v načrtno skupno gospodarjenje po gospodarskih organizacijah, razen tega pa so bile prenesene vse temeljne pristojnosti s področja gozdarstva na komuno oziroma na njene organe. Sečnje Glede na ugotovljeno stanje naših gozdov, ki smo mu v preteklem obdobju posvečali veliko pozornosti, .smo morali po velikih sečnjah v povojni dobi zmanjšati v naslednjem obdobju 1952/56 sečnje in jih ustaliti na ok. 2,9 milijona m* letno ter jih na tej ravni obdržati tudi v naslednjem obdobju 1957/61. V letih 1962 in 1963 pa smo zaradi stimuürania izvoza in ugotovljenega boljšega stanja gozdov sečnje zvišali nad nivo iz desetletja 1952/61. Po gozdnogospodarskih načrtih naj bi letne sečnje v gozdovih (etat) znašale okoli 2,6 milijonov m"; dejansko pa smo sekali v povprečju okoli 10% nad etatom, tako da smo le majhen del prirastka akumulirali v lesne zaloge. Vzporedno z omejevanjem sečenj so nastale tolikšne količinske in kvalitetne spremembe v strukturi proizvodnje gozdnih Sortiment o v^ da je bilo mogoče v preteklem desetletju postopoma vsklajati naraščajoče potrebe po lesu v predelovalni industriji z zmogljivostjo gozdov. Te spremembe so nastale zaradi boljšega izkoriščanja gozdov in intenzivnejšega razvoja industrijske predelave lesa ter njenega prilagajanja gozdnosurovinskemu zaledju; to vdja predvsem za melnanično, predelavo. Z objektivnimi čini tel ji, ki so pospeševali ta razvoj, pa so se prepletali tudi drugi, kot npr. elementi distribucije lesa, disparitete v cenali lesa in njihov sploäni nivo, ki takega razvoja niso pospeševali. Nekatere strukturne spremembe v sečnji lesa in proizvodnji gozdnih sorti-mentov so razvidne iz podatkov v naslednji razpredelnici. Po- Po- Indeks Iglavci in listavci vprečje vprečje 1961 1962 1563 1963 1952/56 1957/61 52/56 Skupna sečnja (000 m' bruto) 2970 2960 3140 3220 3260 110 Gozdna proizvodnja (000 m® neto) 25D0 2530 2690 2790 2825 112 — tehnični les 1550 laio 1980 2100 21S5 — drva 050 720 710 690 690 Blagovna proizvodnja 1460 1940 21 BO 2270 2325 158 Neblagovna proizvodnja 1040 590 530 520 500 48 Medtem ko so se skupne sečnje, vključno tudi tiste na negozdnih zemljiščih^ povečale do leta 1963 za ok. 290,000 m^ ali za 10% v primerjavi s poprečjem 1952/56, je blagovTna proizvodnja v tem času narasla za 58%, V resnici gre za to, da smo z boljšo organizacijo kontrole in evidence dosegli jasnejSi vpogled v obseg blagovne proizvodnje, ki je bistveno večji, kot smo mislili, medtem ko so podatki o obsegu neblagovne proizvodnje manj zane.sljivi. Delež blagovne proizvodnje, ki je v letih 1952/56 znašal 58%, se je do leta 1963 povečal za 82%. Izkoriščanje posekanega lesa se je izboljšalo za ok. 2% (112—110%). Delež tehničnega lesa pa je v tem času narastel od 62 na 75%. Ob takem obsegu skupne sečnje so bile spremembe v strukturi blagovne proizvodnje, kot so predocene v razpredelnici ( v neto 1000 m^) na 67. strani. Proizvodnja hlodovine iglavcev je narastla za listavcev pa za 160%. Delež hlodovine listavcev v skupni količini hlodovine, ki je v letih 1952/56 znašal IS^fc, se je do leta 1963 povečal na 22%. Proizvodnja celuloznega lesa iglavcev kaže sicer visok odstotek naraščanja, vendar neprestano zaostaja za planskimi predvidevanji. Delež celuloznega lesa listavcev v skupni količini tega lesa znaša komaj 17%, čeprav bi morala industrija celuloze uporabljati po obstoječih investicijskih programih že doslej 27% taksnega lesa, V primerjavi s povprečjem 1952/56 smo sečnje iglavcev do leta 1963 povečali za 18%, sečnje listavcev pa za okoli 2% ter znaša skupno povečanje ok. 10%. Izkoriščanje listavcev je doslej vedno zaostajalo za predvidevanji, da naj se vzporedno z iglavci izkoriščaijo tudi listavci tako, da se izboljšuje struktura gozdov in krepijo fondi iglavcev. Vendar pa so v preteklem desetletju tudi Blagovna proizvodnja Povprečje 1952/56 Povprečje 1957/ei 1961 1962 1963 Indeks 1063 52/56 Skupaj 14G0 1940 2160 2270 2325 158 Iglavci 970 1330 13S0 1520 H90 154 — hiodL za žago 580 700 790 980 920 158 — celulozni les 130 210 250 240 aeo'» bor 40 230 — jamski les 170 180 170 170 170 100 — ostali sortiroentt 90 140 140 130 100 110 Listavci 49d na SIO 750 835 170 — hlodi za žago 100 190 240 220 360 260 — hlodi za furnir in luščenje 5 20 35 25 35 700 — celulozni les 40 50 50 40 50 125 — jamski les 10 20 30 20 25 250 — pragi 20 40 30 60 75 375 — ostali tehnični les 30 50 35 20 25 83 — drva 260 300 340 3S0 320 122 pri izkoriščanju Listavcev nastale večje strukturne spremembe. Razvoj industrijske predelave lesa vedno bolj omogoča izkoriščanje lesa listavcev. Tudi 2aradi pomanjkanja iglavcev posegajo lesnopredelovalni obrati vedno bolj po lesu listavcev z namenom, da bi si zagotovili surovinsko bazo in perspektivo za nadaljnji razvoj, Tako pa je hkrati omogočena pravilnejsa gozdna proizvodnja in uspešnejše gospodarjenje z gozdovi. Surovinske rezerve slabšega lesa listavcev, ki bi jih mogla izkoristiti predvsem celulozna industrija, ostajajo še nadalje neizkoriščene. Izostajajo tudi gojitveni ukrepi in izkoriščanje v takih gozdovih, ki bi dali pretežno le celulozni les, ker ni zagotovljena prodaja tega lesa po cenah, ki bi krile proizvodne stroške. Vkljub temu pa se je v preteklem obdobju delež tehničnega lesa v skupni gozdni proizvodnji povečal največ na račun listavcev. Lesna indu^strija je porabo lesa listavcev povečala od 105.000 m^ v povprečju 1952/56 na 295 000 m^ v letu 1963. Prizadevanja za prilagajanje obsega in strukture izkoriščanja gozdov realnim proizvodnim zmogljivostim gozdov in za oskrbovanje tržišča z lesom pojasnjujejo naslednji podatki o razvoju proizvodnje oziroma realizaciji po posameznih strokah (v indeksih); Gozdna Proizvodnja Proizvodnja Izvoz Leto Sečnja blagovna lesne celulozne lesa in proizvodnja industrije industrije izdelkov 1939 1956 :963 i 00 UO 60 100 230 39 100 203 Po podatkih statistike Ob povefianju sečnje od leta 1956 do leta 1963 za 10% se je povečala blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov zu 58%, lesna industrija je v tem obdobju povečala proizvodnjo po vrednosti za 130?^', celulozna industrija za 105%, obenem se je povečal izvoz lesa in lesnih izdelkov za 175%, tako da je znašal delež lesnega sektorja (gozdarstvo, lesna industrija in industrija celuloze ter papirja) okoli 29% skupnega izvoza iz republike. Gojenje gozdov Vzporedno s prizadevanji in ukrepi za krepitev gozdov s pomočjo normaliziranja sečenj in racionalnejšega izkoriščanja lesa smo v dosedanjem obdobju skušali povečevati njihovo proizvodno zmogljivost z intensivnejSimi gojitvenimi ukrepi. Gozdnogospodarske organizacije so v okviru rajipoložljivih sredstev skrbele za vzdrževanje in nego gozdov ter so v zadnjih 4 letih opravile v povprečju letno naslednja gojitvena dela: pogozdovanje 700 ha pogozdovanje kvasa 300 ha melioracije, vnašanja, premene 1,000 ha nega gozdov 24,000 ha urejanje gozdov 94.000 ha V manjši meri so se gozdnogospodarske organizacije vključile v akcijo za hitrejšo proizvodnjo lesa ter so v ta namen pospeševale vnašanje hitro rastočega drevja v obstoječe gozdove kakor tudi snovanje novih intenzivnih nasadov in plantaž tega drevja. Do konca leta 1962 je bilo osnovano: plantaž hitro rastočega drevja 350 ha od tega iglavcev 110 ha listavcev 240 ha intenzivnih nasadov 700 ha od tega iglavcev 460 ha listavcev 240 ha Del teh nasadov, tj. 250 ha, je bil osnovan na zemJjišČih, kjer so bili iz-krčeni slabo rastli nižinski gozdovi, okoli 2250 ha izkrčenih površin pa je bilo vključeno v obdelovalno zenüjo družbenih kmetijskih posestev. Hkrati se je osposahljala preventivna služba zoper gozdne bolezni in škodljivce. Pri teh dehh so bili uporabljani novi načini dela. Vendar dosedanji ukrepi za povečanje prirastka in donosa gozdov s pomočjo gojitvenih del še niso zadostni in dovolj učinkoviti. Gojitev zaostaja za obsegom, ki je predviden po gozdnogospodarskih načrtih Vsa potrebna dela, kot npr. gozdne meUoradje, s katerimi bi lahko vključevali v fond zelo donosnih gospodarskih sestojev vsako leto po nekaj tisoč ha degradiranih gozdov na dobrih rastiščih, pogozdovanja opuščenih obdelovalnih zemljišč v hribovitih predelih itd. niti niso vsa zajeta v teh načrtih. Razen tega bi te melioracije vsako leto dajale tudi izdatne količine sicer manj kvalitetnega lesa, ki pa doslej sploh ni bil izkoriščen, ker ni bilo sredstev za ta dela in tudi ne povpraševanja po takšnem lesu. Prav zato smo posvečali premajhno pozornost ustvarjanju fonda hitro rastočega drevja, ki bi lahko po pretcltu 15 do 20 let pomenil nov dopolnilni vir lesne surovine. Tehnična opremljenost gozdarstva Odprtost gozdov je eden glavnih pogojev za njihovo racionalno izkoriSčanjfi in 7a povečanje produktivnosti gozdne proizvodnje. Zato so gozdnogospodarske organizacije predvsem skrbele za neprestano razširjanje izgradnje gozdnih cest. Od leta 1945 do 1962 smo zgradili ali rekonstruirali 2170 km gozdnih cest. Največji vzpon smo dosegli leta 1962, ko smo jih zgradili in rekonstruirali 360 km. Gostota gozd neprometnega omrežja pa še vedno ne zadošča in znaša povprečno 1,62 km na J 00 ha gozdov. Ce predpostavljamo, da bi našim razmeram za sedaj ustrezala gostota 3,30 km na 100 ha gozdov, potem imamo danes le ok. 50% potrebnih gozdnih prometnic. Z uvajanjem motornih žag za šefinjo in izdelavo gozdnih sortitnentov je ta faza gozdnega dela do sedaj mehanizirana 60%. Za lupljenje in drxanje lesa iglavcev še nimamo primernih strojev in to delo opravljamo v gozdu z ročnim orodjem, zato odpada na tovrstno opravilo velik delež proizvodnega časa {20 do 50% ali ok. 5 milijonov delovnih ur). Spravilo lesa predstavlja v g02drii proizvodnji pri sedanjih razmerah poleg nakladanja lesa najkritičnejšo fazo proizvodnje. Doslej je spravilo lesa mehanizirano s traktorji le 8%, spravilo z žičnicami in žičnimi žerjavi 5%, ostalih spravila pa se Še vedno opravlja ročno ali z živinsko vprego. Prevoz lesa je mehaniziran do 70%, nakladanje pa le 0%. Tudi sedanja stopnja mehanizacije pri gradnji gozdnih komunikacij še ne zadošča. Za intenzivno gospodarjenje z gozdovi je potrebno na 1000 ha .približno 400 ra'^ zgradb (upravno-poslovnih in logarnic). Doseženo stanje ni zadovoljivo, saj smo doslej zgradili le po 90 m^ ali 20% potrebnih zgradb na lOOOha gozdov. Pač pa so gozdnogospodarske organizacije razmeroma dobro opremljene z gospodarskimi načrti, ki so sestavljeni za približno 700.000 ha gozdov in pomenijo čvrsto osnovo za načrtno gospodarjenje. Vzporedno s krepitvijo tehnične opremljenosti gozdarstva so postopno modernizirani tudi načini gospodarjenja z gozdovi, pri čemer se kaže vedno večja potreba po izpopolnitvi notranje organizacije in dehtve dela ter po ustanavljanju posebnih razvojnih oddelkov v gozdogospodarskih organizacijah. Ta proces se je vršil v širokem obsegu tako v gozdovih splošnega ljudskega premoženja kot tudi v zasebnih, s čimer je ustvarjena hkrati tudi podlaga za naprednejše gospodarjenje v teh gozdovih s težnjo, da se s podružbljenjem vključijo v enotno strokovno gospodarjenje. ^Tredstva 20 pospeševanje gozdne proizvodnje Na osnovi dosedanje politike, ki je imela za cilj čimprejšnjo obnovo gozdov in povečanje njihove proizvodne zmogljivosti, so se gozdovi v zadnjih desetih letih sicer polagoma, vendar postopno krepili. S tem so se ustvarjale osnove za nadaljnji uspešni razvoj gozdnega in lesnega gospodarstva. Pogoj za uspešnejši napredek so tudi razpoložljiva sredstva za redno vzdrževanje in pospeševanje gozdov. V razpredelnici na str. 70 so predočeni letni zneski v milij, din. V sredstvih za ostala dela so zajeti sti'oski za odkazovanje in nekateri stroški javne gozdarske službe, v sredstvih za pospeševanje gozdov pa predvsem sredstva za komunikacije in nakup mehaničnih naprav. Vrsta vlaganja 1960 1961 1962 1963 Celotna vlaganja • 3060 3430 4530 4700 od tega: v nove gozdove 130 180 310 550 v obstoječe gozdove 2930 3250 4220 4150 Vlaganja v obstoječe gozdove: za gojenje gozdov B70 1090 1400 1460 za ostala dela 45Q 450 550 540 za pospeševanje gozdov 1610 1710 - 2270 21S0 Sredstva za vlaganja v gozdarstvo sicer polagoma naraščajo in zavzemajo vedno večji delež od vrednosti driižbenega proizvoda, ne povečuje pa se vzporedno obseg gojenja gozdov oziroma biološke dejavnosti v gozdovih. To se vidi zlasti po nizkih vlaganjih v gojitev gozdov na površinsko enoto oziroma enoto proizvoda, navedenih v tabeli (v din na 1 ha oziroma na 1 m^). Vrsta vlaganja 1960 1961 1962 1963 Vlaganja na 1 ha obstoječih gozdov, od tega 3150 3480 4540 4450 za gojenje gozdov 940 1170 1500 1570 za ostala dela 430 480 600 580 za pospeševanje gozdov 1730 1830 2440 2200 Vlaganja na 1 m' bruto posekanega lesa, od tega 1000 1050 1300 1320 za gojenje gozdov 300 350 430 480 za ostala dela 150 150 170 170 za pospeševanje gozdov 550 550 700 670 Med gojenjem gozdov ter med povečanjem proizvodnje oziroma družbenega proizvoda je V gozdarstvu slaba medsebojna povezanost. Biološke investicije krepijo gozdni fond, medtem ko tehnične investicije, na katere odpade ok. Vs vseh investicij, učinkujejo kot faktor, ki omogoča intenzivnejše gospodarjenje in zmanjšanje stroškov proizvodnje. Zaradi dolgih rokov, v katerih se aktivirajo biološke investicije, gospodarske organizacije niso neposredno zainteresirane za te investicije! čeprav je prizadeta dejavnost v interesu celotne družbe. V istem smislu so delovali tudi sistem predpisanih cen za gozdne proizvode in elementi administrativnega razdeljevanja lesa. Dispariteta med cenami različnih sortimentov in vrst lesa je delovala cesto nasprotno od politike, ki ima za cilj boljäe izkoriščanje in varčevanje z lesom. Bodoči razvoj Izkoriščanje gozdov Velik proizvodni potencial gozdov v SR Sloveniji, v katerih pa zavzemajo znaten delež degradirani gozdovi, ni v celoti izkoriščen. Ob obstoječih ugodnih klimaticnih in drugih naravnih razmerah se lahko gozdni fond še nadalje krepi in razvija predvsem v naravnih gozdovih, dopolnjevan s širšim snovanjem novih intenzivnih nasadov in plantaž hitro rastočega drevja na gozdnih in negozdnih zemljiščih. Stanje gozt^ih fondov po njihovi površini in kakovosti je bilo v začetku leta 1964 naslednje: Vrsta gozdov Površina v 0Ü0 ha Lesna zaloga v mili], m' Prirastek v mili j. m' Skupaj 946 od tega: ohranjeni gozdovi 6G8 degradirani gozdovi 270 grmlšča 1Ü 155 12R 26 i 3,5 3,0 n,4 0,1 Kvalitetno povprečje gozdnih fondov kažejo naslednji podatki za površinsko enoto: Vrsta gozdov Lesna zaloga v m'/ha S k TJ p a i 165 v ohranjenih gozdovih 192 v degradiranih gozdovih 99 Prirastek v m''/ha 3,7 4,5 1,9 Z razvojem celotnega gospodarstva rastejo potrebe po lesu. Večanje potreb in razvoj tehnologije predelave lesa ustvarjata ugodne pogoje za popolnejše izkoriščanje gozdov in porabo tudi slabšega lesa za proizvodnjo izdelkov največje uporabne vrednosti. Zaradi ugodnega geografskega položaja in hitre industrializacije imamo tudi pogoje, da se še bolj kot doslej uveljavljamo v mednarodni menjavi industrijskih proizvodov na osnovi lesa. Povečane potrebe po lesu zahtevajo tudi povečanje sečnje gozdov nad nivo, ki ga določajo gozdnogospodarski načrti in nad doseženo količino. Da bi ta nasprotja čim bolj uskladili, bo treba v bodočem obdobju usmeriti dejavnost na intenzivnejše obravnavanje področij listavcev, kjer še obstojajo rezerve in ki jih gospodarski načrti iz objektivnih razlogov doslej niso pritegnili k izkoriščanju oziroma gojenju. Omejene količine iglavcev kakor tudi razvoj tehnologije predelave listavcev, zlasti v kemični predelavi so v določeni meri že doslej vplivale na določeno preorientacijo industrije na te drevesne vrste. Ta preusmeritev bo morala biti v bodočem razdobju še odločnejša. Tako bo mogoče istočasno krepiti tudi proizvodni potencial gozdov in njihove funkcije kot stabiUzatorja vodnega in klimatskega režima. Spremembe gozdnih fondov in možnosti za sečnjo so za prihodnje obdobje in za glavne drevesne vrste predoČene v razpredelnici (v milij. m^ bruto), Nalcazo valeč 1964 1970 Lesne zaloge 155 156 Iglavci 90 92 listavci 65 64 Prirastek 3,5 3,6 iglavci 2,1 2,2 listavci 1,4 Nakazovale C 1961 1970 Obseg sečnje po obstoječih gospodarskih načrtih (etat) 2,6 2,8 iglavci 1,5 1,6 listavci 1,1 1,2 Predvidena sečnja vključno sečnjo na negozdnih tleh 3,15 3,80 iglavci 1,74 1.90 listavci 1,41 1,90 Skupni obseg sečnje bi se do leta 1970 v primerjavi z letom 1964 povečal za 650.000 ali za 32%. V sečnjo je vključeno 50.000 m^ iglavcev in 50.000 m'' listavcev z negozdnih zemljišč. Tak obseg sečnje omogoča postopno krepitev gozdnih fondov iglavcev, pri listavcih pa se bodo fondi začasno nekoliko zmanjšali, kakovost pa izboljševala. Na osnovi predvidenega obsega sečnje se bo gozdna proizvodnja po glavnih skupinah proizvodov in namenih porabe gibala kot je navedeno v razpredelnici (v 1000 m' bruto). Vrsta proizvodnje 1964 1970 Indeks 1970/64 Struktura 1964 1 1970 Sltupna sečnja 3150 3800 122 _ _ Gozdna proizvodnja 2720 3300 122 100 100 od tega; tehnični les 2045 2775 135 75 84 drva 675 525 78 25 16 Blagovna proiCTodnja 2225 2E50 128 82 ß6 Neblagovna proizvodnja 495 450 91 18 14 Pri povečanju sečnje za 22% in enakem povečanju gozdne proizvodnje bo treba povečati proizvodnjo tehničnega lesa za 35%, proizvodnjo drv pa zmanjšati za 22%. Na podlagi ukrepov za racionalno potrošnjo lesa in pokrivanje potreb tržišča predvidevamo, da bo izdelano v letu 1970 od vsega poseka Bi% tehničnega lesa, pri čemer bi se morala zlasti povečati proizvodnja tehničnega lesa listavcev. Blagovna gozdna proizvodnja se bo predvidoma povečala in struktura proizvodov spremenila do leta 1970, kot je prikazano v razpredelnici (v 1000 m' neto) na naslednji strani. Pri takšni strukturi gozdne proizvodnje bi lesna industrija obdržala v letu 1970 isto količino hlodovine iglavcev, kot je predvidena za leto 1964, deloma pa bi povečala hlodovino listavcev. Najbolj pa bi narasla proizvodnja celuloznega lesa, predvsem listavcev. Celuloznega lesa iz vseh virov gozdne proizvodnje naj bi se na, ta način izdelalo v letu 1970 ok. 1,135.000 m'. K tej koUčini je treba prišteti Še 229.000 m" gozdnih in industrijskih odpadkov, s čimer bi se skupna kohčina vsega lesa za celulozo povečala na 1,364.000 To pa je še vedno za ok. 38,000 m® manj od potreb, ki jih izkazuje industrija celuloze. Vrsta sortimentov Realizacija Predvideno Indeks 1963 1964 1970 1970/1964 Blagovna proizvodnja skupaj 2325 Iglavci 1493 — hlodi za žago 922 — celulozni les 260* — jamski les 169 — ostali sortimenti 142 Listavci 833 — hlodi za žago 264 — hlorfi za furnir in lušč. 35 — celulozni les 50 — jamski les 26 — ostali tehnični les 123 —■ drva oz. prostorninski les 334 2225 134S SOO 365 120 60 »80 265 35 117 21 147 295 2850 1180 800 530 90 60 1310 340 65 605 25 115 220 123 110 100 145 75 100 156 128 186 520 119 79 75 Pri datiažnji tehnologiji in organizaciji proizvodnje v gozdarstvu, lesni in celiilozni industriji je neustrezna priprava lesnih odpadkov iti deloma gozdnih sortimentov pogosto razlog, da se ta surovina, ki predstavlja v skupri masi precejšen delež, nesmotrno ali sploh ne izkorišča. Zato bo treba hkrati z moder-nizadjo proizvodnje in predelave lesa posvetiti vso pozornost tehnologiji in organizaciji priprave lesnih ostankov, tako da bodo lahko predstavljali surovinsko osnovo za kemično in mehanično predelavo lesa. Po deležu lesnih zalog zavzema SFR Jugoslavija tretje mesto v Evropi, v evropski menjavi lesa in izdelkov na podlagi lesa pa smo udeleženi komaj z 2%. V evropskem okviru mednarodne trgovine znaša delež lesa in izdelkov lesne industrije 46%, delež celulozne in papirne industrije pa 54%. Struktura naše udeležbe v tej menjavi pa je 87% in 13%. To dejstvo nas opozarja in nam obenem omogoča, da se hitreje in učinkoviteje vključujemo v mednarodno menjavo, s tem da zlasti razvijamo tista področja obdelave in predelave lesa, kjer se leana surovina izrabi po njeni maksimalni uporabni vrednosti. Surovmsfca osnova lesne industrije Največji potrošnik ali predelovalec ]esa pri nas je lesna industrija. Ona je svoje kapacitete doslej že prilagojevala surovinski osnovi ter si spričo tega prizadeva glede surovine obdržati prodvsem pridobljene pozicije, ki že omogočajo njen razvoj in oskrbo drugih potrošnikov z lesom, V bodoče bo glede surovin širila svojo proizvodnjo v glavnem le na tista področja, ki za kemično predelavo lesa niso zanimiva ali pa so za predelavo v mehaničnem postopku bolj rentabilna ali ekonomsko upravičena. Glavna osnova za razvoj lesne indu- * Pri celuloznem lesu iglavcev v letu 1963 ni vključeno ok. 40.000 m= borovega lesa. strije v prihoc3njem obdobju naj bi bila torej lesna tvoriva, s čimer se vedno bolj usmerja k proizvodnji finalnih lesnih izdelkov. Dosedanji in predvideni bodoči razvoj oskrbe lesne industrije s hlodovino kažejo naslednji podatki {v OÖO m''): Leto Iglavci Listavci Skupaj Indeks 1952/56 povprečje 580 100 680 IDO 1957/61 povpretje 700 210 910 134 1963 920 240 liso 170 1970 eoo 340 1140 168 Povečana proizvodnja hlodovine iglavcev v letih 1HG2 in 1963 je bila stimulirana {krediti ^a gozdne cestej premije za hlodovino) ter se delež hlodovine v teh letih ne more upoštevati kot normalen v strukturi gozdne proizvodnje SR Slovenije. Za leto 1970 predvidena količina hlodovine iglavcev omogoča, da v SR Sloveniji glede proizvodnje in potrošnje žaganega lesa iglavcev lahko vsaj delno zadostimo predvidevanju zveznega perspektivnega programa, ki določa skoraj tolikšen izvoz žaganega lesa iglavcev, kot je bil realiziran v letu 1963. To je težavna naloga s težiščem v vprašanju, kako pri povečani porahi žaganega lesa iglavcev v lastni reprodukciji obdržati nivo njegovega izvoza. Tudi oddaja žaganega lesa iglavcev notranjemu trgu naj bi se do leta 1970 zmanjšala približno na ^/i sedanje. Stagnacijo ali manjše dobave hlodovine iglavcev naj bi nekoliko nadomestil večji dotok hlodovine listavcev. Zaradi uspešnejšega razvoja proizvodnje bo potrebno sedanje načine razdeljevanja lesne surovine zamenjati z dolgoročnim poslovnim povezovanjem gozdnogospodarskih in lesnopredelovalnih podjetij v širših gozdnogospodarskih območjih oziroma po bazenih. To velja posebno za proizvodnjo žaganega lesa. Zato je treba razvijati industrijo predelave lesa s sodelovanjem vseh prizadetih občin, da bi se tako izogniU razhčnim razvojnim smerem. Surovinska osnova celulozne in papirna industrije Drugi največji potrošnik lesne surovine v SR Sloveniji je celulozna in papirna industrija, ki je v primerjavi z letom 1939 povečala do leta 1963 svojo proizvodnjo za petkrat Zato je tudi poraba lesne surovine hitreje naraščala kot pri lesni industriji. V bodočem sedemletnem obdobju namerava ta industrija povečati proizvodnjo za 3- do 4-krat. S tem bi se prav za toliko povečale tud: potrebe po celuloznem lesu in bi ta industrija tako postala največji potrošnik lesne surovine v SR Sloveniji. 2e program rekonstrukcij in povečanja proizvodnje celulozne industrije, ki je bil sestavljen leta 1959, je predvideval do leta 1965 podvojitev takratne proizvodnje celuloznega lesa, predvsem pa povečanje deleža celuloznega lesa hstavcev. Uresničenje programa prikazuje tabela na str. 75 (v 1000 m=). Ta program, ki je v glavnem obravnaval obrate Videm-Kr.Ško, Medvode in i.Dravo^<, je bil usklajen z lesno si-rovinsko bazo. Se preden pa je bil uresni- Vrsta lesa Program 1959—1965 Realizacija 1959 1962 1963 Iglavci Celulozni les, smreka—jelka 350 224 245 260 Celulozni les, bor in ostali iglavci — — — 40* Gozdni ostanki 50 — — — Industrijski ostanki 50 24 56 43 Skupaj iglavci 430 248 301 343 Listavci Celulozni les, bukev in ostali t, 1, 100 4 24 26 Celulozni les, topol in ostali rm 1. 50 32 48 57** Gozdni ostanlci — — — Industrijski ostanki — -- — — Skupaj listavci Skupaj 170 600 36 2B4 72 373 83 426 ■cen, se je poraba iglavcev že skoraj povečala na predvideno količino, kar kaže na neskladnost med strukturo surovine in njeno potrošnjo. 2a svoj bodoči razvoj do leta 1970 predvideva industrija celuloze naslednjo porabo lesne surovine, ločeno po glavnih potroänikih (v IQOOm"); Obrati Poraba v letu 1963 Predvideno za leto 1970 1 skupaj iglavci listavci ' skupaj iglavci listavci Obstoječi obrati 373 '>Drava« — Obrat za buk, celulozo — 301 Skupaj 373 301 72 72 730 240 43Ü UOO 400 210 ßflO 250 30 430 710 Ob tem predlogu je treba pripomniti, da je usmeritev perspektivnega razvijanja industrijske predelave lesa glede surovine v upoštevanju dejstva, da so iglavci deficitna in vsestransko angažirana surovina. Toda kljub temu pa so še vedno močne tendence po nadaljnjem večanju kapacitet na bazi iglavcev, medtem ko se doslej ni posrečilo usmeriti presežnih listavcev v predelavo vsaj v takšni količinij ki bi približno ustrezala razmeram v gozdovih SR Slovenije. Za ureditev perspektivnega razvoja industrijske predelave lesa ji je treba zagotoviti predvsem trajen in zadosten vir lesne surovine. To pa dosegamo s tem, da stalno večamo proizvodno zmogljivost gozdov in da obenem angažiramo za predelavo vso razpoložljivo lesno surovino. Zato se navedenemu predlogu industrije celuloze skuša približati naslednji predlog, ki sicer še bolj angažira deficitno surovino iglavcev, prevsem pa z * Oddano izven Slovenije. Nabavljeno izven Slovenije. vsakim dnem manj angažirano rezervo nehlodovinskih sortimentov listavcev in drv. Količina in struktura potencialne lesne surovine za kemično predelavo lesa je predočena v tabeli (v 1000 m'''). Vrsta Trdi listavci Mehki listavci Vsi iglavci Celulozni les iz gozdne proizvodnje všlevši del jamskega lesa in drv AB 500 eo 530 Celulozni les z nezgodnih zemljiäö 15 5 — Celulozni les s plantaž — 25 - Gozdni ostanki v obliki sekanic 25 G 40 Industrijski lesni odpadici 70 3 B5 Skupaj 610 99 655 Delež listavcev v skupni količini celuloznega lesa bi se po torn predlogu zvišal od 17% na delež iglavcev pa znižal od 83% na 48%. V tej koUčini je vsebovano tudi 17% gozdnih in industrijskih lesnili ostankov. Za izvršitev navedenega predloga je potrebno intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi in večja vlaganja v gozdove kot doslej. Medtem ko je vprašanje intenzivnejšega gojenja iglavcev in trdih listavcev predmet širše razprave, je razvoj proizvodnje mehkih listavcev lahko naloga neposredne akcije celuloznih tovarn, gozdarstva, kmetijstva in vodnega gospodarstva, Zagotoviti je treba, da bodo poleg sečenj v celoti in pravočasno opravljena tudi gozdnogojitvena dela in investicijska vlaganja v gozdove. Le tako se bomo lotili odločnejše akcije za povečanje produktivnosti v gozdni proizvodnji tudi na območjih tako imenovanih degi-adiranih gozdov. Ravno tako je treba zagotoviti angažiranje listavcev sočasno in predno bi se obstoječe neskladje med surovinsko bazo in industrijo še bolj povečalo. Zato je treba čimprej rešiti vprašanje investitorja novemu obratu za predelavo bukovega celuloznega lesa. Celulozni les iglavcev pa bo treba obvezno zagotoviti le tistim obratom oziroma za tiste razširjene kapaciteto kakor tudi za tisto kvaliteto proizvodnje, za katero je po obstoječih predpisih izdal soglasje republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Za lesno mdustnjo je predvideno za leto 1970 ok, 800.000 m''' hlodovine iglavcev ali ok. 50% neto gozdne proizvodnje in je v celuloznem lesu vsebovana tudi določena količina dobre hlodovine. Obe panogi bosta morali neogibno uravnavati nihanja med omenjenima sortimentoma, kajti pri iglavcih ni mogoče računati na nadaljnje prenapenjanje sečenj. Bistvo vprašanja je pravzaprav v nchlodovinskih sortimentih iglavcev. V bilandranju lesne surovine je treba obravnavati problem teh sortimentov, ki jih nepredelanih v Sloveniji precej porabimo, še zlasti pa v drugih republikah. Vsekakor je to važen ekonomski problem. Ali je mogoče nadomestiti iz razlike v ceni povečani dohodek iz tega prometa, ki ga zelo previdno cenimo na najmanj pol milijarde dinarjev, in ki so ga gozdnogospodarske organizacije potrebovale predvsem za izboljšanje osebnega dohodka gozdnih delavcev kot pogoj za redno vzdrževanje proizvodnje? V bilanco surovin za industrijo celuloze in papirja bi vsekakor kazalo uvrstiti še nekatere druge surovine {enoletne rastUne, odpadni papir itd,). To bi razbreir.enilo udeležbo iglavcev. Računati 2 uvozom celuloznega lesa iglavcev pa je spričo razvojne dinamike celulozne industrije v okviru Evrope skoro ilu2ortio, končno pa to tudi ni potrebno, <5e bi bil ta uvoz zagotovljen nad it-vozom celuloze iz bukovine. Sicer pa bi se proizvodnja morala prilagoditi surovinski bazi. Izvoz lesa in izdelkov na bazi lesa Na osnovi predvidenih sečenj in dobav lesne surovine v prihodnjem obdobju do leta 1970 bo predelovalna industrija občutno povečala svojo proizvodnjo in tudi izvoz lesa ter izdelkov na bazi lesa. Razvoj proizvodnje in izvoza kažejo naslednji indeksi; 1 1 Blagovna Proizvodnja Proijvodnja Skupni izvoz Leto Sečnje gozdna lesne celulozne lesnega proizvodnja industrije industrije sektorja 1963 1970 100 116 IDO 122 100 162 100 300 100 245 Delež gozdarstva v skupnem izvozu v prihodnjem obdobju se bo bistveno zmanjšal zaradi zmanjšanja izvoza neobdelanega lesa. Usmeritev proizvodnje k izvozu pa postaja osrednja naloga lesne industrije; to je zlasti pomembno glede na njeno že doslej visoko udeležbo v izvozu, Lesna industrija bi povečevala svoj izvoz zlasti na osnovi vrednejših proizvodov z višjo stopnjo obdelave In oplemenitenja. Pomembno mesto v izvozu bi zavzela v letu 1970 tudi papirna industrija, katere izvoz je bil leta 1963 Se malo pomemben. Industrijska predelava lesa sloni na domači surovinski bazi, ki pa je omejena in je ni mogoče povečevati tako hitro, kot se razvija nase gospodarstvo, posebno pa izvoz. Zato je neogibno, da se proizvodnja za izvoz usmerja k najboljšim izdelkom. S kemično predelavo lesa, zlasti nehlod o vinskih sortlmentov listavcev in drv, bomo lahko dosegli mnogo večji devizni učmek, kot pa smo ga doslej. Glede na to, da je surovinska baza omejena, se je treba lotiti ukrepov za njeno smotrnejše izkoriščanje in krepitev ter začeti z intenzivnim .snovanjem plantaž hitro rastočega drevja. Skladna s širjenjem kapacitet predelovalne industrije je txeba investirati tudi v gozdarstvu za povečanje njegove tehnične opremljenosti in s tem za dosego večje produktivnosti. Intenziviranje gojenja gozdov Zaradi predvidenega obsega izkoriščanja gozdov je potrebno začeti z odločnejšo akcijo za povečanje biološke in ekonomske produktivnosti gozdov. Naravne razmere v Sloveniji omogočajo večji proizvodni potencial gozdov kot je evropsko poprečje. Zaradi majhnih in deloma tudi slabih lesnih zalog (degradirani gozdovi) in nezadostnih vlaganj v gojenje gozdov pa smo doslej izkoriščali komaj dobro polovico mogočega potenciala. Za ta namen bi bilo potrebno v obdobju od 1964 do 1970 povečati obseg vzdrževalnih in investicijskih vlaganj v gozdove, kot je predočeno v razpredelnici. Vrsta dejavnosti Količina v 1000 ha Vrednost v milijardah din. 1964 J 970 1964—70 1964 1970 1964—70 Celotna potrebna sredstva _ _ —. 6,1 10,0 53,6 Hedno vzdrževanje gozdov — — — 2,6 4,5 25,4 — pogozdovanje 0,7 1,0 5,9 0,3 0,4 2,4 — melioracije—premene 1,3 6,0 25,6 0,4 1,8 7,7 — nega gozdov 35,0 50,0 307,0 1,2 1,7 10,8 — urejanje gozdov 130,0 100,0 300,0 0,5 0,4 3,2 — varstvo gozdov — — — 0,2 0,2 1,3 Investicije t:a osnovanje novih gozdov — — 0,5 2,4 12,2 — pogozdovanje krasa, pasovi 0,3 2,6 0,1 0,2 1,0 — plantaže igl, in Ust. 0,2 5,0 0,1 0,5 2,5 — intenzivni nasadi iglavcev in listavcev 1,0 5,0 25,0 0,3 1,7 8,7 Investicije v tehnično opremljenost gozdarstva — — — 2,9 3,0 20,6 — cesle, )tm 300 350 2200 1,6 I."? 11,4 zgradbe, m"'' 4300 4300 30.0{10 0,5 0,5 3,4 — oprema in ostalo — — — 0,8 0,8 5,8 Znanstveno razisk, delo — — — 0,1 0,1 o',4 Za redno vzdrževanje gozdov je predvideno močno povečanje otsega in intenzivnosti gojitvenih del v obstoječih gozdovih. S širšim prenašanjem izsledkov bioloških znanosti bodo omogočeni učinkovitejši gozdnogojitveni ukrepi v osnovnih gozdovih, zlasti pa pri aktiviranju znatnih površin degradiranih gozdov. Z investicijami v osnovanje intenzivnih nasadov in plantaž hitro rastočega drevja na doslej slabo izkoriščenih gozdnih in negozdnih zemljiščih bo omogočena dopolnilna proizvodnja lesa, ki bo povečala razpoložljivo kohčino lesa in obogatila asortiman gozdnih proizvodov. Ob uporabi vseh zemljišč, primernih za plantažno proizvodnjo lesa (ok. 20.000 ha) bi v naslednjih 20 letih pridobili letno nad 400.000 lesa, tj. ok. 10%-celotne letne sečnje. Investicije v tehnično opremljenost gozdarstva, kot so gozdne ceste, zgradbe in mehanizacija, bodo zagotovile veCjo odprtost gozdov, omogočile modernizacijo gozdne proizvodnje ter povečanje produktivnosti dela in realnih osebnih dohodkov gozdnih delavcev. Predvidena vlaganja v tehnično opremljenost predstavljajo okoli 35% vseh vlaganj, to se pravi, da naj bi se v bodočem obdobju ležišče povečanih vlaganj preneslo na biološko dejavnost Skupna vlaganja na 1 ha obstoječih gozdov hi se tako povečala od 4400 din v letu 1963 na ok. 8000 din v letu 1970, vlaganja na 1 m-' bruto posekanega lesa pa od 1300 din na ok. 2000 din. Izvršitev nalog, postavljenih za bodoče obdobje, je v veliki meri odvisna od vključevanja zasebnih gozdov v načrtno skupno gospodarjenje. To pa bo zahtevalo pospešeno in vsebinsko izpopolnjeno sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in zasebniki. V ta proces se bodo morale aktivno vključiti tudi občinske skupščine, gospodarske organizacije pa bodo morale tej nalogi prilagoditi tudi metode in organizacijo dela. Gozdarstvo ne bo moglo samo ustvariti vseh potrebnih sredstev za izvršitev takega razvojnega programa. To velja zlasti za tista območja, ki že sedaj ne formirajo zadostnih sredstev za redno poslovanje, imajo pa najboljše pogoje za snovanje plantaž in intenzivno proizvodnjo lesa (Spodnje Posavje, Pomurje, Bela krajina, Brkini itd.). Spremembe v sistemu delitve in spremembe cen gozdnih sortimentov, sprejete ob koncu leta 1963, omogočajo boljše pogoje poslovanja in večjo kreditno sposobnost v glavnem le gospodarskim organizacijam Z območja iglavcev. S tem torej še ni rešeno vprašanje večjih naložb v tistih območjih, kjer prevladujejo listavci oziroma tam, kjer so pogoji za širše snovanje plantaž, Sredstva, ki manjkajo, bi bilo potrebno zagotoviti z dolgoročnimi krediti v breme družbeno političnih skupnosti. Posojilo bi se vračalo z aktiviranjem investicij in s sofinanciranjem glavnih potrošnikov lesa. Z združevanjem lastnih sredstev gozdnogospodarskih organizacij preko bank pa bo potrebno zagotoviti večje prelivanje denarja v okviru samega gozdarstva. 634.0.790.7 (497.12) O NEKATERIH OSNOVAH LESNE INDUSTRIJE V RAZDOBJU DO LETA i97a Ing. AdolI S v e 11 i Č i S (Ljubl.iana) Ob sestavljanju perspektivnega programa lesne Industrije smo se srečali z nekaterimi važnimi, toda še nedognanimi problemi, ki so povezani s celotnim gospodarskim razvojem. Morali smo o njih zavzeti staliSča, če smo hoteli izdelati omenjeni razvojni program. Med problemi so bili najvažnejši naslednji: — povezanost koristi gozdnega in lesnega gospodarstva; — odnos do izkoriščanja gozdov in nivo sečnje gozdov; — razdelitev lesa na mehanično in kemično predelavo lesa; — razvoj lesne industrije s'a zadovoljitev potreb ti'žišča; — vključevanje v mednarodno delitev dela. Po proizvodnem procesu se deli gozdno in lesno gospodarstvo v tri ali štiri izrazito ločene gospodarske dejavnosti, ki so: gojenje in izkoriščanje gozdov ter mehanična in kemična predelava lesa, V tem procesu sta mehanična in kemična predelava lesa realizatorja gozdne proizvodnje, to pa postaja spričo rastoče menjave in konkurence na mednarodnem tržišču vedno težja naloga. Zaradi tega bi bilo treba vse te stroke Še bolj poglabljati in specializirati, Čeprav predstavljajo v naših pogojih v bistvu eno .samo gospodarsko področje, ki bi ga bilo treba zaradi nastajajočega pomanjkanja lesa in smotrnega izkoriščanja razpoložljivih količin lesa čim bolj povezovati. Ta povezanost je neogibno potrebna tudi za to, da iz tega položaja, katerega bistvo je lahka prodaja katerihkoli vrst in količin lesa, ne bi nastali monopolni odnosi do potrošnikov lesa in da bi po drugi strani prevzelo gozdarstvo, ki je glavni proizvajalec lesa, skupaj z glavnimi potrošniki lesa in celotno družbo skrb za Čim večjo proizvodnjo lesa za zadovoljitev rastočih potreb po lesu. To pa bo zaradi omejenih možnosti gozdne proizvodnje in dosedanjega klasičnega gledanja na gospodarjenje z gozdovi tudi za gozdarstvo pomenilo težko preizkušnjo. Nesporno je, da je lesna industrija stroka, ki se razvija pri nas v Sloveniji in Jugoslaviji na domači surovinski osnovi. Ce je tako, je njen razvoj v veliki meri odvisen od tega, kako se lotevamo izkoriščanja te osnove. Lesna industrija se iz razumljivih razlogov zavzema za bolj smelo izkoriščanje, vendar tako, da si z večjimi posegi ne bi kvarili trajnosti surovinske osnove. Glede tega pa se pogledi lesne industrije na izkoriščanje gozdov ne ujemajo z dosedanjimi pogledi gozdarstva, ki teži za tem, da bi se nekoliko oslabljeni gozdovi čimprej obnovili in okrepili. Na La staliSča pa SR Slovenija še ni zavzela dokončnega stališča. Ker pa je razvoj lesne industrije neogibno povezan in odvisen od surovinske osnove, je morala lesna industrija zavzeti o omenjenem vprašanju svoje lastno stališče. Oprla ga je na dosedanji razvoj celotnega gozdnega in lesnega gospodarstva in na predvidevanja, iz katerih izhaja, da bodo v naslednjem razdobju — verjetno do 1980 leta — potrebe po lesu Še rasle. Za poznejše razdobje pa domnevajo, da se bodo zaradi raznovrstnih nadomestkov in raznih drugih činiteljev unesle in morda celo zmanjševale. S takšnimi osnovnimi predvidevanji o potrošnji lesa se narodnemu gospodarstvu nalaga prilično zapletena naloga, katere bistvo za bližnje razdobje je, zadovoljiti rastoče potrebe po lesu pri omejenih možnostih proizvodnje lesa, ki ga potrošnja najbolj zahteva (iglavci), za daljšo prihodnost pa zagotoviti trajnost potrošnje lesa, če je omenjena domneva o zmanjšanju potreb po lesu pravilna. Pri obravnavanju navedenega vprašanja se je lesna industrija Slovenije oprla tudi na zvezno stališče, ki pravi o tem naslednje: »Hitri razvoj proizvodnje zahteva določitev odnosov do izkoriščanja surovinskih pogojev in odločitev o tejn, ali se bomo lotili izkoriščanja surovinske osnove konservativno, to je z eksploatacijo samo v taki meri, pri kateri je zagotovljen njen prirastek, ali pa hitreje z določenim tveganjem za odpiranje novih problemov materialne preskrbe v bodočnosti. Upoštevajoč dejstvo, da se v sodobni tehnologiji dogaja pomembna sub.stitucija nekaterih surovin, da vi .sok a stopnja tehničnega razvoja vedno bolj omogoča uporabo do sedaj manj ali ničvrednih surovin, da deluje izrazita težnja zmanjševanja svetovnih cen za surovine in da so v našem gospodarstvu vedno možno perspektivne geološke raziskave in hitrejši razvoj gozdov, je mogoče oceniti, da je to tveganje le majhno. Ce upoštevamo navedene Čini-telje, predvsem pa, če gledamo na naslednje plansko razdobje, razvojnih smeri ne bi smeli opreti na konservativen odnos do surovinske osnove {mineralne: rude, energetske surovine in rekreativne: gozdove), temveč bi bilo treba nasloniti razvoj na hitrejšo eksploatacijo surovin, posebno v primerih, kjer se položaj našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela utrjuje ...« Glede na velike možnosti za povečanje proizvodnje lesa v daljši bodočnosti prš nas in nasploh kaže, da sedaj spričo velikih potreb po lesu res ne bi smeli zavirati potrošnje lesa, posebno če upo.števamo, da se odpirajo nove možnosti proizvodnje na območjih in s sredstvi, ki jih doslej v glavnem nismo upošte-vah (intenzivni nasadi in plantaže). Zato bi morali Se bolj upoštevati že uveljavljeno načelo M-maksimaloe možne sečnje^, ki ga lahko glede na nove možnosti proizvodnje lesa realiziramo na razne načine, tudi tako, da ne bo trpela trajnost osnovne gozdne proizvodnje in težnja za okrepitvijo gozdov. Pripominjam, da smo v Sloveniji pri dosedanjem programiranju gozdnega in lesnega gospodarstva že upoštevali navedeno naprednejše ali dinamične]še gledanje na gospodarjenje z gozdovi. Perspektivni program gospodarskega razvoja za razdobje od 1961 do 1965 smo obogatih namreč s tako imenovanim procesom »krčenja gozdov-«, kar je bilo v bistvu vse to in še veČ, kar vnašamo v novega z novim nalivom ^Kpremena degradiranih gozdov-«. Pri določanju stališča lesne industrije o gospodarjenju z gozdovi smo upoštevali tudi stanje gozdov in sicer tako, kot ga prikazujejo najnovejSi podatki-Le-ti pa so ugodnejSi od tistih, ki jih navaja statistika iz leta 1961. Ker je sečnja, ki jo na osnovi teh podatkov predlaga lesna industrija, večja od sečnje, ki jo predlaga gozdarstvo, to velja zlasti za iglavce, menim, da je potrebno utemeljiti njeno stabšče z navedbo osnovnih podatkov o stanju gozdov, ki so prikazani v razpredelnici. Vir ali nakazov Lesna zalaga milij m® Prirastek dODOm") skupaj iglavci listavci skupaj iglavci 1 listavci 150,0 8fi,4 63,6 3198 1867 1331 155,B 90,1 65,7 3508 2093 1415 5.8 3,7 2,1 310 226 84 104 104 103 110 113 106 Statistika Novejši podatki Povečanje Indeks Glede na statistične podatke so gozdarji ocenili, da se bo do 1970. leta skupna lesna zaloga povečala na 153,3 milij, m', ki pa je, kot kaže tabela, celo manjša od tiste, ki jo že imamo. Po podatkih o stvarnem stanju pa se bo zalog?i povečala verjetno najmanj na 161 milij. m^. Pri tem sem upošteval prvi osnutek perspektivnega programa razvoja gozdarstva, kjer je bilo predvideno, da bi bilo mogoče povečati sečnjo iglavcev v letu 1970 na 1,770.000 m^. Nasprotno pa je lesna industrija ob upoštevanju navedenih podatkov predlagala sečnjo gozdov, kot je prikazana v razpredelnici (v 1000 m^). GozdarsFci plo.n.; 1, Minimalna varianta 2. Maksimalna variants Picn lesne industrije: 1. Minimalna varianta 2. Maksimalna varianta Skupaj 3220 3750 330Ü 3650 Iglavci 1770 1850 1850 1950 Listavci 1450 1900 1450 1700 S tem pa lesna industrija še ni upoštevala celotnih potreb po lesu, posebno ne tistih, ki ]ih izkazuje papirna industrija. Upoštevala pa jih ni predvsem zato, ker bi se zaradi teh potreb morala po eni strani zmanjšati proizvodnja hlodovine iglavcev za žago od predvidenih 300,000 m^ najmanj na 550.000 m\ to pa sploh ni realno, ali pa bi se morala sečnja iglavcev povečati na ok. 2,150.000 m^ to pa je preveč, ker bi se s tem sečnja premočno približala prirastku iglavcev, ki bo leta 1970. Tretje važno vpraSanje, ki ga prav tako še nismo pojasnili, je, katero smei na področju predelave lesa bomo v bodoče bolj pospeševali: ali mehanično ali kemično predelavo lesa. Največji porabnik ali predelovalec lesa v Slo-veniji je bila doslej lesna industrija. Menun, da so pogoji za to, da se ta odnos tudi v bodoče ne bo spremenil, čeprav lesna industrija na splošno ne nasprotuje razvoju papirne industrije, Potrebno bi bilo reševati nalogo razvoja obeh strok ob upoštevanju osnovnega načela, da je treba les izkoriščati kar najbolj smotrno in.ekonomsko glede na vse njegove fizikalne in druge lastnosti, pri čemer pa ne smemo prezreti tudi potreb tržišča. Nikakor pa ne bi bilo prav, če bi obravna- vali razvoj papirne pa tudi lesne industrije z sentimentalnih vidikov in na Sküdo lesne industrije še poprej, dokler nismo pojasnili omenjenih ekonomskih dniteljev. To posebej poudarjam zato, ker se pri nas že močno uveljavljajo tendence, da je rešitev našega lesnega gospodarstva v razvoju papirne industrije, ki s svojimi ogromnimi potrebami že globoko sega v surovinsko področje lesne industrije; to velja zlasti za hlodovino iglavcev za žago. Ce bi v tem pogledu poslušali nekatei'e nestrpneže v papirni industriji, bi morali zelo zmanjšati sedanji obseg proizvodnje iglastih žagovcev in prizadeto hlodovino usmeriti v papirno industrijo. O obravnavanem vprašanju smo zavzeli stališče, da glede na velik pomen žaganega lesa iglavcev proizvodnja tega lesa in s tem v zve.zi tudi iglastih žagovcev ne bi smela biti zmanjšana. To stališče smo podrobno utemeljili z bilanco proizvodnje m potrošnje lesa, iz katere izhaja, da proizvodnje žaganega lesa iglavcev zaradi rastočih potreb pri nas in po svetu ni mogoče zmanjšati in da mora lesna industrija pri rekonstrukciji zastarelih žag in pri snovanju sodobne proizvodnje žaganega lesa imeti čvrsto in trajno surovinsko oporo, Ce bi se namreč količina hlodov 2nTianjšala, bi bile kapacitete žag slabše izkoriščene, zato bi se še bolj zmanjšal dohodek lesne industrije prav v času, ko bi morali zaradi predvidenih rekonstrukcij in vključevanja stroke v mednarodno delitev dela ustvarjati kar največjega. Glede potrošnje pa je treba omeniti, da se bo po predvidenem razvojnem programu lesne industrije povečala poraba žaganega lesa v Sloveniji od ok. 180.000 m'' v letu 1963 na ok. 280.000 m' leta 1970, Kljub temu pa je v zveznem perspektivnem programu predvideno, da izvoz žaganega lesa iglavcev ne bi smel biti manjši, kot je bil dosežen v letu 1963. Zvezno stališče je v tem pogledu trdno; opira se na že omenjeno dejstvo, da se potrošnja žaganega lesa iglavcev po svetu ne bo zmanjšala. Najmanj 800.000 m' hlodov iglavcev bi bilo treba proizvesti tudi z vidika racionalnega izkoriščanja lesne surovine in doseganja predvidenega dohodka gozdnega gospodarstva. Dognano je namreč že, da papirna industrija ne more plačevati tiste cene za hlodovino, ki jo prenese proizvodnja žaganega lesa, Kljub temu pa je lesna industrija z namenom, da bi zadovoljila potrebam papirne industrije, sprejela stališče, naj se vsi prihranki, ki bi jih dosegli z racionalnejšim izkoriščanjem lesa, namenijo papirni industriji. V tem okviru je tudi slabša hlodovina, ki bi jo bilo treba pridobivati s posebnim načinom proizvodnje, deloma z odrezovanjem koreničnika in s pomočjo t. i, švedskega žaganja lesa v povezavi s papirno industrijo. Na tej podlagi bi bilo mogoče povečati proizvodnjo celuloznega lesa iglavcev na ok. 540.000 m\ Hkrati pa bi še nekoliko povečala tudi proizvodnja in zboljšala kakovost žaganega lesa iglavcev. Le na ta način bi lahko opravičili preusmeritev ok. 200,000 m' slabše . hlodovine iglavcev iz mehanične v kemično predelavo lesa. Ob upoštevanju navedenega bi mogli po planu sečnje lesne industrije zagotoviti mehanični in kemični predelavi lesa v letu 1970 takšne količine lesa (v 1000 m'), kot so navedene v tabeli na 83. strani zgoraj. Na tej podlagi in ob upoštevanju drugih činiteljev bi se mogla v naslednjih 7 letih povečati proizvodnja lesne industrije po povprečni stopnji 7,1 najmanj za 62% oziroma po povprečni stopnji 9,0 glede na višji plan sečnje in še na nekatera povečanja proizvodnje končnih lesnih izdelkov za 85%. Bodisi po prvi ali pa po drugi varianti bi bila rast lesne industrije počasnejša od sedanje. Po glavnih vrstah bi se gibala, kot je prikazano v razpredelnici (količine v 1Ö0Ü m', vrednosti v milij. din) na naslednji strani spodaj, Predelava ali potrošnja Ocena 1963 Plan 1970 P o več, ali zmanjš. aižji višji 1 nižji pl. višji pl. Mehanična predelava 1160 I2B5 1390 125 23t) — iglavci 050 815 860 —35 10 — listavci 310 470 530 160 220 Papirna industrija 720 920 390 S90 — iglavci 270 540 5B0 270 310 — listavci 60 1SÜ 340 120 280 Ostala potroSnja {z drvmi) 1210 865 870 —345 —340 — iglavci 400 235 240 —165 — 160 — listavci BIO 630 630 —180 —180 Glavni razlog za počasnejšo rast lesne industrije v prihodnjem, obdobju je ustavitev proizvodnje žaganega lesa iglavcev na doseženem nivoju in sorazmerno blaga rast proizvodnje žaganega lesa listavcev. Tega pa lesna industrija ne more spremeniti, ker je v tem pogledu odvisna od gozdarstva. Nekolike hitreje naj bi se večala proizvodnja furnirja jn plošč, kar pa je odvisno v glavnem od predvidene realizacije uvoza eksotičnih vrst hlodov za furnir in luščenje. Zato se bo proizvodnja primarne predelave lesa tj. žaganega lesa, furnirja in plošč ter sekanega lesa povečala po povprečni stopnji 5,6% le za 4fi%, medtem ko se je povečevala doslej povprečno z 10 do 12% na leto. Po skrbnih ugotovitvah tudi pri končnih lesnih izdelkih ne bomo dosegali sedanje povprečne rasti proizvodnje, ki se je gibala od 9 do 13%. Upoštevati moramo namreč, da smo v Sloveniji dosegli že visoko proizvodnjo končnih lesnih izdelkov in da postaja rast pri taki stopnji počasnejša, Eazen tega pa Proizvod Ocena 1963 Plan 1970 Indeks nižji višji nižji pl. višji pl. Žagani les m-'' 720 800 850 110 118 — iglavci m" 560 580 600 103 107 — listavci m J 160 aao 250 137 156 Furnir m^ 31 45 45 145 14S Sekani les m' 11 25 35 227 318 PloäCe m^ 63,4 141,5 175,0 224 276 — vezane in panel, tn^ 32,4 68,0 70,0 210 216 — lesonitnc 10,0 25,0 47,5 130 264 — iverrie m'^ 13,0 48,5 81,5 373 627 Embalaža m^ 40,0 46,0 67.0 96 116 Pohištvo pog. gar. 250,0 450,0 500,0 180 200 Hiše m deli m^ 15,2 50,0 65,0 348 427 Stavbno mizarstvo m^ 31,0 70,0 80,0 123 258 Parket ms 10,1 13,0 16,9 129 167 Drugi koftč. Izdelki milj. din 535Ü,0 8000,0 10.500,0 150 196 Izdelki iz plute t 2,0 3,3 3,3 163 163 Stroj ila rt 4.5 2,4 2,4 53 53 Impregnacija m' 39,4 50,0 50,0 127 127 moram opozoriti na dejstvo, da se bodo s predvideno hitro rastjo lesne Industrijo v drugih republikah vedno bolj in bolj zaostrovale razmere na notranjem tržišču, zato se bo morala proizvodnja pri nas vedno bolj usmerjati k izvozn v prvi vrsti tistih izdelkov, na katerih naj bi slonel bodoči razvoj lesne industrije. V to skupino spada predvsem proizvodnja pohištva, stavbnega mizarstva in montažnih hiS, Po ponovnih razpravah smo se odločili sicer za hitro rast teh proizvodnih skupin, vendar za previdnejšo, kot so jo predvidela posamezna podjetja, ki niso poznala celotnega plana te proizvodnje. Za ilustracijo naj navedem o tem le nekaj podatkov; — Po zveznem planu naj bi se proizvodnja pohištva povečala — izraženo v pogojnih garniturah — od ok 820.000 na 1,940.000 garnitur^ tj za 920.000 garnitur ali za 138%. "V tem okviru pa na] bi se povečal izvoz pohištva le za 33%. To pomeni, da je večji del povečanja proizvodnje namenjen za notranje tržišče. Pri takšnem stanju smo predvideli, da se bo v Sloveniji povečala proizvodnja pohištva od okoli 250 000 le na 450.000 garnitur, tj, za 200.000 garnitur ali za 80% V tem okviru predvidevamo, da bi bilo mogoče povečati prodajo na notranjem trgu za ok. 65.000 garnitur, zato bi morali povečati izvoz od ok. 05,000 na 230.000 garnitur. — Proizvodnja stavbnega mizarstva naj bi se povečala od ok. 31.000 m' na 70.000 m' ali za 125%, V tem okviru bi bilo treba povečati izvoz teh izdelkov od sedanjih 1000 m'' na 30,000 m^ — Proizvodnja le.";enih hiä in delov pa naj bi se povečala od sedanjih 15.200 m" na 50.000 m' ali m 284%. Tudi tu bi bilo treba izredno povečati izvoz, in sicer od sedanjih 1000 m-'' na 20,000 m^ Prt vseh navedenih primerih sem upošteval manjšo varianto. S tem v zvezi moram pripomniti, da zajema proizvodnja upoštevanih treh skupin 68% celotne proizvodnje končnih lesiiih izdelkov ozironia 49% celotne proizvodnje lesne industrije. Celoten izvoz lesne industrije pa naj bi se povečal po manjši varianti za 05% oziroma po 10% povprečni stopnji, kar pomeni, da bi se moral razvijati približno za 4 stopnje hitreje kot proizvodnja. To dokazuje, da je plan lesne industrije tudi po manjši varianti zelo napet in bomo morali za realizacijo proizvodnega programa rešiti vrsto težkih problemov, V ospredju je predvsem vprašanje usposabljanja lesne industrije za nadaljnje uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. S tem v zvezi moram opozoriti na zaostajanje tega procesa v zadnjih letih, zaradi Česar prihajajo podjetja lesne industrije, ki so se v večji meri orientirala na izvoz, v vse težjo situacijo. Ni izključeno, da bi v tem procesu podjetja opuščala izvoz, kar pa bi lahko pripeljalo do zelo neprijetnih posledic, saj vemo, kaj pomeni zgubiti tržišče, in to za finalne proizvode lesne industrije težko pridobljena tržišča. Zato je nadaljnje usposabljanje lesne industrije, katere delež v industrijskem izvozu Slovenije znaša danes ok, 34% in ki naj bi se po predvidenem planu še nekoliko povečal, osrednji problem. Temu cilju bo treba, podrediti večino našega bodočega prizadevanja za razvoj in usposabljanje lesne industrije. Predvsem jo bo treba hitreje in ustrezneje opremljati in .še skrbneje slediti in osvajati sodobne tehnoloSke procese, potrebno bo iskati novih organizacijskih oblik in na podlagi poslovnih in tehnoloških povezav — integracij — med pojdetji v stroki In izven nje povezati in izboljšati proizvodnjo, povečati produktivnost dela in bolje izkoriščati obstoječe kapacitete. Na tem področju bo treba rešiti vrsto nalog, o katerih smo doslej več ah manj le govorili, toda bolj redke reševali. Opozorili smo tudi na neogibnost večje strokovnosti dela, poglobljeni študij in analitiko lesne industrije, tako na področju tehnologije in raziskav, proizvodnje in razvoja, kakor tudi tržišča in konjukturne službe. Vzporedno s tem bo treba reševati tudi vprašanje ekonomskega položaja lesne industrije, zlasti z vidika njene zaostalosti in njenega vključevanja v celoten gospodarski razvoj. V tem pogledu pričakujemo glede na dosedanje velike dajatve lesne industrije, pomoč od družbe, kajti očitno je, da lesna industrija sama s svojimi lastnimi sredstvi ne bo mogla rešiti vseb postavljenih nalog. Pomoč od družbe bo morala uživati lesna industrija tudi v raznih drugih oblikah, kot so npr. premagovanje nenehnih lokalističnih interesov po drobitvi surovinske osnove in porajanju novih neperspektivnih lesnih obratov, prvenstveno žag, po drugi strani pa tudi preprečevanje hipertrofije papirne industrije, ki lahko še huje ogrozi predvideni plan lesne industrije Slovenije in njeno vključitev v celoten gospodarski razvoj našo republike in Jugoslavije, zlasti glede na predvideni izvoz, hkrati pa lahko povzroči na področju gozdnega in lesnega gospodarstva še težja in nevarnejša nasprotja, kot smo jih ugotavljali dosle]. 634.0.905 (497 12) NOV PRISPEVEK K TEMI :^ETAT IN PRESKRBA Z LESOM« Ing. IjOjze 2 u m e r (Ljubljana) Na lanskem posvetovanju ZIT GI,I SRS sem imel vtis, da je referat ing. Toneta Kneza zajel le del gozdno-lesnogospodarskega kompleksa in da bi bilo prenagljeno, če bi društvo na podlagi predlaganih zaključkov zavzelo končno stališče. Pozneje sem izdelal svoj prispevek k obravnavani temi, ki je bil objavljen v reviji Les ät. 5-6/1963. Pričakoval sem in najbolj sem si tega želel, da bodo v deloma polemični značaj razprave posegli glavni ^asi« iz gospodarskih organizacij gozdarstva in lesne industrije, saj se v teh krogih pripravljajo in redigirajo kratJcoroČni in dolgoročni načrti proizvodnje (ki pa so zaradi pomanjkljive režije zveze neza.'!luženo postali osrednji predmet razprave), prav tako pa se v teh tudi vse umske zasnove preverjajo glede na praktično izvedljivost in ekonomski pomen. To se ni zgodilo, pač pa je ing. Tone Knez (v nadaljevanju TK) dopolnil začeto razpravo z novim člankom, objavljenim v Gozdarskem vestni k u št. 1-2/1964. V omenjenem Članku odkriva pisec nekaj skupnih stičnih točk z mojim izvajanjem (pridružuje se npr. mnenju, da se najvažnejše osnove za reševanje načete problematike morejo pridobiti le ob pomoči sistematičnega in namenskega znan.";tveno raziskovalnega dela), glavni del razprave posveča polemiki z mojo razpravo in z vsemi dvomilci v absolutno pravilnost aktualnih taksa-rorskih koncepcij za gospodarjenje z gozdovi v SRS, na tretjem mestu pa postavlja več vprašanj, na katera bi moral Zumer že vnaprej odgovoriti. Ob prizadevanju, da se odzovem s čim krajšim odgovorom, bom poskusil, da ne bi ponavljal ničesar, kar je bilo v tej zvezi od ene ali druge strani že povedanega. Zato bom tovarišu TK najprej ustregel z odgovori na njegova vprašanja, torej z dopolnilnim gradivom. 1. V poglavju »Določanje etata-« navaja TK: »Skoda je zato, da 2. ni navedel v svojem članku poleg intenzitet izkoriščanja lesnih zalog še njihove višine. Ob ugotovitvi na primer, da predvidevajo gozdnogospodarski načrti v SRS intenzivnost izkoriščanja lesne zaloge z 1,72%, v Zah, Nemčiji pa da znaša tovrstna intenzivnost 3,0%. bi lahko nestrokovnjaki sklepali, da izkoriščamo pri nas lesno zalogo premalo za 1,27%. Dejansko pa predstavlja v SRS intenziteta sečnje 1,37% pri lesni zalogi od 158 m' na ha večjo obremenitev za gozdove kot intenziteta 3,0% v Zah. Nemčiji pri lesni zalogi od ok. 300 m' na ha«. Kaj pa, bi sklepali, če bi se premise tovariša TK izkazale kot nepravilne? Upal sem, da bodo za gospodarske strokovnjake splošnega tipa, še bolj pa za avtorje ureditvenih načrtov v »Lesu« navedeni podatki o intenzivnosti zadostovali. Nerad oziroma sarno zaradi dikcije, kakor je formulirana zgoraj, nadaljujem s podrobnejšo dokumentacijo. Primerjalne številke o intenzivnosti sečnje sem navedel za naslednje dežele srednje Evrope: Avstrija (2,5%), Bolgarija (2,4"/o), CSSR (2,30/0), Francija (3,7«/» - velike premene), Zah. Nemčija (S.on/o), Vzh. Nemčija (2,9V[i), Poljska (2,6o/o), Sviea (I.eVi)). Vnovič sem poskusil gornji kazalec še bolj natančno dognati, in sicer tako, da sem obseg sečenj (bruto) izračunal iz poprečja petih let (1957—1961), medtem ko sem ga prej na hitro izračunal le za zadnji dve leti. Podatke za fonde sem Črpal iz knjige World Forest Inventory 1 9 5 8, FAQ, Rim, marec 1960, Naslednja knjiga o svetovni invent ari za ci j i gozdov bo izšla v 1, 1965 za stanje 1363. Posebej navajam tudi časovni izvor podatkov; Čim starejši so podatki, toliko večje bi lahko bile spremembe v odnosu na sedanje stanje. Dežela Cas podatkov Gozdna površina tisoč ha 2iva üaJoga mio m^ Zaloga m-Vha Intenz. sečnje v povpr, 1957/6] Avstrija Bolgarija CSSR Francija ZK Nemčija DH Nemčija Poljska Švica 1952—56 1958 1940—53 195B 1958 povrS. 57 zal. 58 povrž. 57 zal. 56 površ. 56 zal. 53 Skandinavske dežele povrS, 51—53 zal. 51-53 Norveška 1958 površ. 53 zal. 53—55 Švedska 3.352 479 112,9 2,63% 3,250 243 74,6 2,23% 4,237 596 140.7 2,47% 11.608 900 77,5 4.a7% 7.038 875 124,3 2,95S 266 09,9 3,23% 7,i67 6!4 82,2 2,9 L % 906 225 248,3 1,37^. 21.874 1.493 6B,3 3.17% 5.300 422 79,G 2,09% 22.980 2.133 92,8 2,17% Intenzivnost sečnje se v navedenih deželah giblje v mejah od 1,37% (najnižja stopnja) in 4,97% (najvišja). Za Jugoslavijo navaja prednji vir gozdno površino 8631 (za 1. 19S3) in zalogo 830 (za 1. 1958). Ker celotni posek pri nas še nikoli ni bil statistično zajelj je nemogoče izpeljati vzporedno primerjavo. Ob domnevi, da se pri sedaj znani zalogi 974 mio m^ giblje letni gozdni posek ok. 24 mio m®, bi intenzivnost znašala 2,46%. strokovnjakom bo jasno, da je dokaj diferencirana stopnja intenzivnosti sečn;ie, kakor jo kaže prejänja tablica, v vzajemni odvisnosti od tekočega oziroma sečnega prirastka. Ker smo prej obravnavali sečnjo v odnosu do zalog, bo za bolje razumevanje praVj če tablico dopolnimo Še s podatki o razmerju prirastka do zaloge; navajamo jih v naslednji razpredelnici po istem viru za gospodarjene gozdove in v odstotkih. Cas Prirastek; Živa zaloga Dežela podatkov Skupno Iglavci % Listavci % Avstrija 1952—1957 2,0 2,0 2,7 Bolgarija 1.956 2,6 2,0 2,9 essR 1948—1353 2,6 2,5 2,7 Francija 1953—1957 4,5 3,1 5,e ZR Nemčija 1957—195B 3,1 2,9 3,4 DR Nemčija ni podatkov — — — Poljska 195Ü 3,5 3,7 1,6 Švica 1952-1956 1,8 1,8 1,9 Jugoslavija 1955—1958 2,5 2,4 2,5 Ükandinavslte dežele: Finska 1951—1953 3,4 3,2 4,U Korveäka 195R 3,7 3,7 3.9 Švedska 1938—1952 2,9 3,0 2,9 Nekaj gornjih podatkov lahko najdemo tudi v naši Sumarski enciklopediji. Ker si je TK izbral za komparacijo ZK Nemčijo, pripominjam, da smo za enciklopedijo dobili od Bundesministerium für Ernährung, Lan d wir tac haft und Forsten v Bonnu leta 1959 še nekaj nižje podatke o zalogi kakor zgoraj, in sicer v višiiii 118,5 mVha. Na vprašanje, ce so podatki za navedene dežele dovolj reprezentativni za gozdarstvo Evrope, je umestno pojasniti, da je z njimi zajeto 71% vsega evropskega poseka oziroma za iglavce posebej 86%. Naša taksacijska intenzivnost 1,73% se natančno ujema s švicarsko, mimogrede povedano 2 deželo, ki izvaža samo z urami večjo vrednost kot jo ima ves izvoz lesa iz Jugoslavije. Iz navedenih podatkov se v okviru naše razprave more sklepati, kako različno se lahko obravnava zaloga (kot g.lavnica in kot proizvodno sredstvo), ako nima absolutne prioritete njena rastnost in biološko-ekonomski kriteriji za njeno selekcijo. V tej zvezi se sklicujem na svojo razpravo v^Gospodarski pomen drevesnih vrst«, ki je bila objavljena v Zborniku št. 3 Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 2. V nadaljevanju se je TK Še enkrat povrnil na primerjanje nizke intenzivnosti sečnje v naši republiki z -i^isoko v drugih državah ter je zapisal: «•Skoda, da Ž. ni primerjal tudi vlaganja v gozdove pri nas in v deželah z visoko intenzivnostjo«. S to pripombo je TK razširil okvir teme, pa upravičeno sklepam, da so dobri ureditveni načrti rešili tudi pogoje za intenziviranje gospodarjenja, Gotovo v primerjanih dežel ali ne disku ti raj o po deset let o problemu, zakaj se nekateri gozdovi ne pomlajujejo zadovoljivo, pač pa sadijo po vseh prazninah raje včeraj nego jutri. Razvorfati pa ne morem uganke: Kako naj pri nas gozdna podjetja (zlasti finančno šibkejša) zmorejo po eni strani veliko akumulacijo prirastka (28%), hkrati pa tudi veliko vlaganje, da bi dvigala biološko-tehnološko in vzporedno tudi ekonomsko produktivnost gozdnih obratov, 3. Se na eno vprašanje je treba odgovoriti. V poglavju Sprememba strukture etala piše TK: »>2eio koristno bi bilo vedeti, ali navajane velike potrebe po celuloznem lesu iglavcev krije lastna proizvodnja ali uvoz-«. Evropske dežele uvoznice so v letih 1Ö59—1962 uvozile skupno naslednje količine celuloznega in jamskega lesa (pretežno iglavce) v tisoč m': Od Uvoznic 1959 1960 1961 1062 Iz Sovjetske zveze 629 1,682 2.555 3,545 Iz Kanade 39Z ■305 702 1,037 Iz Finske 3125 a.Tsn 5,188 2.D2S Od ostal, evrop. izvoznic 4.009 4,339 3.836 3.633 Skupno 8455 10.176 12,361 11.143 Med evropskimi uvoznicami je na prvem mestu ZR Nemčija, na drugem Italija, sledijo po velikosti Norveška, Francija, Švedska, DR Nemčija, Švica, Avstrija. Vel. Britanija, Belgija—Luksemburg, Nizozemska, Španija, Madžarska in nekaj manjših. Med ostalimi evropskimi izvoznicami (zadnja postavka v razpredelnici) je po velikosti za Finsko najprej Jugoslavija, potem Švedska, Romunija, Francija, Poljska, CSSR, Portugalska in druge manjše. Proizvodnja papirja se je v Evropi povečala v desetih letih od 13,1 mio ton v letu 1953 na 24,4 mio ton v letu 1962, za obdobje do leta 1075 pa se računa s potrebami do blizu 40 mio ton. Vzporedno iščejo seveda tudi dopolnilne surovinske vire. Prav to je med osrednjimi vprašanji študije European Timber Trends and Prospects 1960—1975, ki sta jo FAO/ECE pripravljali več let in je pravkar izšla. 4. V prednjem je že nekaj odgovora na to, kje tičijo težave, da se razprava ne more razpletati ob uporabi skupnega jezika. Lotiti bi se moral še odgovora na polemično plat Članka. TK je moje sugestije za revizijo Številk in evidence, ki sem jim med predlogi dal prvo mesto, popolnoma prezrl, medtem ko se je koncentriral na vprašanja revizije velikosti in strukture etata. Vrstijo se pomisleki glede ogrožanja trajnosti g02dne proiOTodnje, da bi industrija mogla pogubiti lastno surovinsko bazo, da bi gozdarstvo moglo utrpeti finančne izgube zaradi izkoriščanja hlodovine za celulozno surovino, da bi se mogla zapostaviti prioriteta našega gozdarstva za proizvodnjo debelih sortimentov, dalje se vrstijo najrazličnejše anomalije, ki jim ni krivo ne gozdarstvo in ne industrija, ki bazira na mehanični ali kemični predelavi lesa itd. Poglavje zase je izhodišče taksacije, po katerem se zaloga na prvem mestu obravnava kvantitativno (da v republiškem merilu dosega komaj 40—50% optimalne), ne pa po dani biološki, tehnološki in logično po ekonomski strulituri. Potrebni odgovor pa moram za sedaj odložiti, ker je isto snov glede na moj lanski članek polemično obdelal tudi dr, ing, R, Pipan v razpravi »Ekonomska povezanost gozdarstva in lesne industrije«, ki jo je te dni objavila 1. letošnja številka revije »Les«. Stališča obeh avtorjev v okviru sprožene diskusije so popolnoma istovetna, zato bo mogoče odgovoriti obema hkrati. IZ PRAKSE RAZSTAVA -^GOZD NA KRASU SLOVENSKEGA PRIMORJA-« V nedeljo 22. decembra 1Ü63, je bila v TehniSltem muzeju Slovenije v Bistri odprta razstava »Gozd na krasu Slovenskega primorja-". Obiskovalce ni zadržalo mrzlo zimsko jutro, da se ne bi odzvali povabilu. Bistra je pozimi tudovita. Goste je pozdravil direktor TehniSkega muzeja Marjan Vidmar, ki se jim |e hkrati opravičil za pozno otvoritev razstave: bila je odvisna od dograditve ceste Vrhnika—Bistra, Toda zapadel je sn'eg in gostom ni bilo dano, da bi se pripeljali po lepi komaj asfaltirani cesti. Namen razstave je počastitev 15-letnice ustanovitve Gozdarskega lesnega in lovskega muzeja in lO-letnice njegove priključitve k Tehniškemu muzeju Slnvenije. Običajno delamo ob takih jubilejih obračun in se radi ozremo na prehojeno pot. Tokrat nam je ing. Franjo Sevnik, predsednik strokovne komisije Gozdarskega lesnega muzeja, orisal razvoj samostojne enote v okviru Tehniškega muzeja Slovenije, Gozdarski InStitut je leta 1948 uvrstil med svoje organizacijske enote tudi posebne tipološke zbirke iz gozdarstva, lesarstva in lovstva. Te naj bi služile inätitutskemu Etudiju proizvodnih procesov v raznih obdobjih družbenega in gospodarskega razvoja. Ker institut ni mogei dobiti primernih prostorov za svoje zbirke V Ljubljani, jih je najnestil v gradu Bistra. Ob naglem razvoju gozdarstva in lesne industrije ter večanju potreb po strokovnjakih je postal zgolj inätitutski okvir zbirk preozek. 5 podporo Gozdarskega inštituta Slovenije in nekaterih drugih pristojnih oblasti ter ob požrtvovalnem delu posameznikov je ustanova dobivala značaj te hn is ko «gospodarskega muzeja v sodobnem pomenu, 2elja po znanstveno-prosvetni ustanovi, ki ima nalogo izobraževati ne le strokovne kadi'e, temveč vso našo javnost, se je izpolnila leta 1953, ko je Gozdarski lesni in lovski muzej prišel pod okrilje Tehniškega muzeja Slovenije, ki ga je 1331 ustanovila Vlada Ljudske republike Slovenije a nalogo zbirati, proučevati iri razstavljati gradivo' tehniške preteklosti na slovenskem ozemlju. Pomembna pridobitev te priključitve je bil profesor Franjo Baš, takratni ravnatelj Tehniškega muzeja, ki je s svojim Širokim zgodovinskim in muzeološkim znanjem dal pravilne smernice razvoju novega muzeja. Poleg njega pa so- v vodstvu sodelovali tudi predstavniki Inštituta za gozdno m lesno gospodarstvo, gozdarske Cakultete, Druätva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije in Lovske zveze Slovenije. Vsem tem se je predsednik ing. Franjo Sevnik toplo zahvalil Posebna zahvala gre direktorju Gozdarskega inštituta ing, Bogdanu Žagarju in vodji inštitutskega tehniškega ateljeja Milošu Mehori. Velika hvaležnost pa se mora izraziti tudi ing. Mirltu Šušteršiču, ki je ves čas, kar muzej obstaja, posvečal njegovemu razvoju vso skrb in želimo, da bi tako tudi vnaprej. Prav tako je veliko pripomogel k razvoju in ugledu muzeja gozdar in loi^ec Ivan Sepulj. Zahvala gre tudi raznim forumom, ustanovam in gospodarstvom, ki so z razumevanjem te kulturne ustanove s prispevki omogočili dosedanje delovanje in napredek muzeja. Toda mlada ustanova se je morala na svoji poti boriti z vrsto organizacijskih, strokovnih in finančnih težav. Pri spopolnjevanju gozdarskega lesnega muzeja se je pokazalo, da bi se lovski oddeleli laže in bolje razvijal kot samostojna enota Tehniškega muzeja, Zato se je leta 1958 lovski oddelek izločil in Gozdarski lesni muzej je dobil sedanjo organizacijsko obliko Ob tej priliki je Gozdarski lesni muzej pridobil še nekaj prostorov In sedaj razpolaga z devetimi razstavntai prostori, ki skupno merijo okoli 400 Predvideno je, da svojo razstavno površino podvoji, predvsem v korist lesnemu oddelku; gre samo za finančna sredstva. Muzej uživa v inozemskih strokovnih krogih več priznanja kot doma, kar se tudi kaže v preskromnih podporah, v prizadevanju za hitrejšim razvojem muzeja je stroltovno vodstvo skušalo na.]ti tesnejšo povezavo z gozdarskimi in lesnimi podjetji ter drugimi zainteresiranimi institucijami; namenilo se je tudi pridobiti stalne sodelavce na podeželju. 2al pa se mu to ni posebno posrečilo. Tudi občasne razstave na podeželju so pretežno pripravili notranji muzejski sodelavci. Veliko težav je povzroEila odročnost kraja naših razstavnih zbirk. Pri izbirj pomožntga muzejskega kadra je uprava vezana zgolj na domačine, ki pa jih je bore malo. Zaradi naraSčajočega obiska Je nujno, da Tehniški muzej Slovenije dobi stalnega in sposobnega vodnika po zbirkah, posebno pa zdaj, ko se Bistra vedno bolj turistično razvija. Težave so tudi z zasebnimi stanovalci v gradu. S pomočjo ObLO Vrhnika se je upravi Tehniškega muzeja Slovenije posrečilo izprazniti nekaj stanovanj, vendar gre to prepočasi glede na naraščajočo potrebo po razstavnih prostorih, Z nastajanjem novih oddelkov in izpopolnjevanjem starih postaja grad bistra pretessuj saj bi graščina komaj zadostovala za gozdarske, lesne in lovske zbirke Dovolj je težav, pa tudi nalog, ki jim bodo odgovorni muzejski delavci kos le takrat, če bo naša ljudska skupnost imela razumevanje za našo kulturno ustanovo in jo primerno podpirala. Zlasti se ustanova obrača na gozdna i» lesnoindustrijska podjetja, ki se doslej z dotacijami niso posebno izkazala z izgovorom, da naj se muzej najprej izkaže. Tej želji kaj radi iistrežemo. Pohitite v Bistro in našli boste solidno urejene zbirke, kar nam priznavajo številni domači in zlasti inozemsiii strokovnjaki! Omenimo le dr. Felixa I. Czabatora, izvedenca za gozdno drevesniCsrstvo Ameriäke tehniSke pomoči [ICA), ki se je mudil v Jugoslaviji v jeseni 196Ü in dr Roberta W. Brandta, eksperta za patologijo iglavcev Ameriške tehniSke pomoči, ki rias je obiskal v novembru 1961. Ob vpisu v spominsko knjigo je prvi izjavil, da je zadovoljen, ker se mu je nudila priložnost videti tak muzej, s katerim se njegova domovina nc more predstaviti. Res je, da ameriSko gozdarstvo nima ohranjenih tovrstnih spomenikov davne preteklosti, s katerimi se lahko ponaša naš muzej. Plod najnovejših prizadevanj muzejskih delavcev predstavlja razstava »Gozd na krasu Slovenskega pri morja«, ki ponazarja reševanje enega najtežjih problemov našega narodnega gospodarstva, tj. kraškega problema na Slovenskem. Ta problem stopa v pogojih naše socialistične ureditve in planskega gospodarstva v končno fazo reševanja. Razstavo delimo v glavnem n'a dva dela, in sicer na zgodovinski del s tehniko pogozdovanja in na gozdno-melioracijski del. Prvi del sta pripravila ing. Franjo Sevnik, pro.fesor Biotehniške fakultete v Ljubljani, in Katarina Kobe-Ar/en-šek, kustos Tehniškega muzeja Slovenije v Ljubljani. 2a dokumentacijslco gradivo drugega dela je poskrbel ing, Jože Miklavžih, znanstveni svetnik in načelnik oddelka pri Inštitutu za gozdno in lesnO' gospodarstvo Slovenije v Ljubljani, s svojimi sode-lavci-strokovnjaki za gozdarsko, geološko, pedološko in fitocenološko področje. Oprema razstave je bila zaupana ing, arhitektu Gregi Košaku, projektantu Gradbenega centra v Ljubljani, izvedba pa Milošu Mehori, vodji tehniškega ateljeja v Inštitutu za gozdn'o in lesno gospodarstvo Slovenije, Organizacijo razstave je vodil Marjan Vidmar, direktor Tehniškega muzeja, za kar se mu je ing. Sevnik predsednik strokovne komisije Gozdarskega lesnega muzeja lepo zahvalil. Zgodovinski pregled Veliko zgodovinarjev in gozdarskih strokovnjakov se je že ukvarjalo s kraško problematiko. Vsi so si edini, da ao v davni preteklosti na Slovenskem primorju rastli gozdovi. Tako nam pripoveduje Simon Rutar, da veliki kupi oglja in pepela po kraških jamah iz prazgodovinske dobe dokazujejo, da so tedanji prebivalci potrebovali zelo mnogo lesa (1). V ilirski in keltski dobi, v času grške kolonizacije in makedonske ekspanzije v južne predele naše drŽave in rimske na severnem Jadranu sta bili najvažnejši gospodarski panogi poljedelstvo in živinoreja. Mnogo gozdov so izkrčili za kmetijske kulture in naselja. Kimljanom je že gotovo začelo primanjkovati lesa, ker so uvedli skrb za njihovo gospodarjenje, kar nam priča nagrobiijk nekemu Publiju PubLiciju Ursiju, ki so ga našli pri Ajdovščini v "Vipavski dolini. ^de herbatico« ter do svinjske paše po hrastovih gozdih »-de glandatico^-i, je ni nihče prej po naših vaseh s silo zahteval, ampak tako kot je bil običaj med naäimi predniki, Vzel nam je naše gozde, v katerih so naši predniki dobivali travo in pasli TERMINÄZ10NE Dtt CtiltsiA SOPRA BOSCHI PtT U C./JjJjj, Oihifli"'- ' Ciiofj DEI ROSCHI DELLA PROVINCIA DELL' rsTur/i A^fs-H'jan Dccrrii DELL'ECGELLENTISSIMO SENATO iJ. A'frrifn.i 1777., t 1). ^ttl^l IJK. M D C C L X X v 111. . P El LI 1^101.(11(11. t IIBL QU Z, ANTOA-io PlNIl-Ll STIHKUTOIH »UCALT. N, A R E D J E N J E VARH DU';BRAVAH DfiliVA lA PitO&il l'jJCT« J777. Z..] PrenM p tTiiJfVd j trmtlijt DUERAVA' DARX^VE OD 1 J T R 1 E I^tt'JunljtifiO i Nrrfiisit» TRtUSVlSCENOGA SEN,TA l77T. i ij. TtAruj M D C C I. X X V t I J, Beneški gozdarski predpisi za Istro iz leta 1770 (IMestni arhiv v Piranu) svinje,« Vojvoda Ivan se je opravičeval: »-O gozdih in paSnikih, o katerih ste govorili, sem misLU, da so državna lastnina ,,Wa koncu je Ivan moral dati poroštvo, da bo vse krivite glede izredne davšiine, svinjske pase in živinske krme popravil (3), Veliko krivde za. devastacijo kraSkih gozdov mnogi pripisujejo Benečanom. Omenimo le zgodovinarja Franca Kosa in Simo-n'a Rutarja ter gozdarja Josipa Koler ja in L,ud vika Dimitza. Slednji nam poroča v »Novicah« iz leta 1S74, da so dobivali Benečani hrastov les iz kraSliih okrajev Tržič, Sv. Križ in Sežana, ki so ga rabili za g.radnjo his in ulic. V zemljo, zalito z morjem, so zabijali hrastova debla, na katerih Eo zidali hiše. Tudi za ladje so dobivali ves les s Krasa. Ko je bil Oglej razdejan, so dobivali Benečani hrastov les zlasti iz krajev blizu morja (4), Nekateri pisci pa so vzeli Benečane v zaščito, tako Benussi, Müllner, Guttemberg itd Milko Kos meni v svoji knjigi Zgodovina Slovencev od naselitve do 15 stoletja: "MogoSe je bil Kras v rimski in rani slovenski dobi nekoliko bolj obrašCen kot je danes, vendar ga niso pokrivali v takem obsegu veliki gozdovi, posekani kasneje, kakor to večkrat beremo (5K Gotovo je, da so Benečani posekali ogromne količinte lesa v svoji zgodnji dobi, ko so gradili pomorsko ladjevje z željo, da bi poslali odlična pomorska sila. Za dosego tega cilja niso izbirali sredstev. Iz listine, datirane z 2. decembrom 967 v Rimu, zvemo, da je cesav Oton T_ obnovil na proSnjo beneSkega doza Petra pogodbo, katera je bila sldenjena med Benečani in njih sosedi. Med temi sosedi so omenjeni na prvem mestu »-Istrlenses«, na drugi pa »-Foroiulienses«. Listina poudarja: »-. . . gradeški prebivalci (»Gradenses«) smejo po stari navadi sekati les po furlanskih gozdovih (►»in Silvi s Foriiulii-"), Kdor bi prelomil to pogodbo, naj plača 1000 liber najboljšega zlata, in sicer polovico v cesarjevo blagajnico, polovico pa Benečanom (6)«, Ta pogodba je bila sklenjena za pet let že 840, leta v Pavii med cesarjem Lotarjem in Benečani (1). Benečanom pa niso pomenili primorski gozdovi le sredstvo za dosego liege-monističnih ciljev (gradnja ladij), temveč tudi življenjsko potrebo, saj so les potrebovali za kurjavo, stavbne in druge namene. Znano jc, da so Benetke večkrat pogorele in obnovili so jih na lesenih pilotih iz naših primorskih krajev ter Furla-nije. Pomemben faktor pri uničevanju naSih primorslcih gozdov pa je bila trgovina 7, lesom, Z njo so se okoristili v prvi vrsti Benečani Zaj'adi pritožb bizantinskih cesarjev se je beneški dož Peter posvetoval s svojim sinom, gradeSkim patriarhom Vitalom, ter drugimi škofi njegove poki-ajine v navzočnosti velike množice ljudi iz vseh slojev, Vsi ti so dožu obljubili, da ne bodo prodajali Saracenom orožja in lesa. Kdor bi se pregrešil, naj plača dožu IflU liber čistega zlata, če pa tega nima n'aj ga zadene smrtna kazen. Listina o tem zborovanju je bila izdana v Rialtu 971,leta (R), Zanimiva je pripomba profesorja Franca Kosa k tej listini: »Mohameda nski kalifi so navadno imeli veliko ladij za svojo rabo, V deželah, ki so jim vladali, ni bilo mnogo lesa. Morebiti je ta trgovina več ali manj povzročila, da se danes po Primorskem in Dalmaciji nahaja tako malo gozdov. »Benečani se verjetno v prvih stoletjih niso preveč brigali za zaSčito gozdov Prizadevanja za zaščito pa je čutiti od lo, stoletja dalje, kajti posledice devastacije so postajale vedno očitnejše, potrebe po lesu pa so bile čedalje večje. Beneška vlada je izjavila 4. decembra 1452, da so vsi občinski gozdovi in celo veČina zasebnih gozdov nerazdeljiv -narodni imetek". Strogo je vzdrževala rezervat istrskili gozdov za pomorstvo. Leta 1775 je ustanovila posebno gozdno poverjen i g tvo, ki naj bi bolje upravljalo in gospodarilo z gozdovi. Po katastruj ki so ga izdelali 1777, so gozdove rardelili v dva razreda, V prvi razred so sodili tisti gozdovi, ki so dajali dobro gradivo za ladje, drugi razred gozdov pa so prepustih njihovim uživalcem. Po gozdnem redu iz 1777 so uvrstili v prvi razred 380 lepo zaraščenih gozdnih kompleksov in 580 »kroni nih« gozdov, katere pa so si že prilastili zasebniki. Kot drugorazredne gozdove so v kataster vnesli 3277 gozdov (9), Gradivo, ki ga hrani piranski mestni arhiv, nam priča o resničnem prizadevanju beneške uprava, da bi očuvali ogrožene gozdove. O strogosti izvajanj ultrepov za zaščito gozdov nam priča skrinjica za ovadbe proti gozdnim Škodljivcem, Iti je vzidana na steno buJietskega tribunaia 2 letnico 1755, Benečani so vladali samo enemu delu Istre, drugi del s Trstom pa je pripadal avstrijskim vladarjem. Ko je umrl zadnji goriäki grof, je priSla tudi GonSka pod flabsburžane. Deželni knezi so smatrali gozdove za svoj regal; ta naj bi vladarju prinašal vse denarne dohodke od gozdov. Deželni knezi so bili soudeleženi pri Špekulacijah z lesom, saj so ga prodajali tudi sovražriiku, če jim ga je dobro plačal. Omenimo Se, da je cesar Karel V. podelil 2B. septembra 1522 mestu Trstu posebno pravico sekati bukove gozdove po tržaškem Krasu v okolici Devina (Duino), Rihem-berka (Reitenberg) in Svarceneka-ZavrSnika fSchvvarzenegg) pri Sežani (10). Ta privilegij jim je leta 1571 potrdil tudi cesar Ferdinand I Da bi vladarji imeli čim več koristi od gozdov, so začeli izdajati navodila oziroma predpise za gospodarjenje z njimi. Te predpise so imenovali gozdne rede, ki so služili predvsem gozdnim nadzornikom pri opravljanju njihovih nalog Prvi täk gozdni red je bil izdan 1522. Mesto Trst pa je izdajalo že od 1150 razne odredbe proti uničevanju gozdov in trgovini z- lesom, Zanimiv je tudi obširen gozdni red za Istro, FurlajniJo in Kras iz leta 1541. V njem so našteti gozdovi, katere si je deželni knez lasiiil na podlagi gozdnfega regala. Merkantilistično' usmerjeni avstrijski vladarji so gozdno gospodarstvo namenili razvoju lastnega ladjevja, ra7Voju industrije m aktivni zunanji trgovini. V ta namen je bila ustanovljena «Orientalska icampanja«, ki je dobila pravico izkoriščati gozdove v deželah ob Jadranskem morju. Hrasti v gozdovih nad Reko so bili posekani v prvi polovici IB. stoletja predvsem za ladjedelništvo. Ker je merkan-tiiistična politika želela dvigniti Trst in Reko v močni pristanišči, se je s številom prebivalstva večala tudi potreba po lesu za dfva in stavbe. Prelomnico v zgodovini gozdnega gospodarstva pomeni gozdni red iz leta 1771, Red vsebuje poleg drugih navodil tudi določilo o obnovi gozdov na kraških goll-čavah, ki mso primerne za kmetijske kulture, 2 njim se je vsaj formalno končala doba varovalnih in drugih ukrepov in nastopil je čas gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih posegov. Francozi, ki so imeli na tem področju že v domoviiii uspehe, pa v naših slovenskih primorskih krajih niso pričeli s pogozdovanjem obširnih goličav; izdali pa so več gozdnovarovalnih predpisov. Res je, da so v Hrvatskem primorju v času francoske okupacije zasadili gozdne kulture, ki so žal po njihovem odhodu domala propadle. Več uspeha so imeli Avstrijci po ponovni zasedbi teli Icrajev, in sicer potem, ko so v gozdarske službe prihajali absolventi prvih gozdarskih šol. (Višje gozdarsko učiližče v Mariabrurmu pri Dunaju je bilo ustanovljeno 1813). Sistematično se je lotil tega dela mornariški gozdar Josip Hessel, Znana Sta nam njegova pogozdiivena načrta za Istro (Ifliia) in tržaško-goriški Kras (1850). Na žalost pa njegovo delo ni bilo realizirano. Prvi, ki je resnično uspel, je bil gozdar Josip Koller, Njegovo delo je prvi večji uspeli nasad črnega bora pri Bazovici nad Trstom, ki ga tudi po njem imenujemo »Kollerjev gozdi*. Zdaj je zanimanje za obnovo kraških gozdov oživelo. Ustanavljati so se začela gozdarska in kmetijska strokovna društva: Gozdarsko društvo za avstrijska alpske dežele (1852), Avstrijsko vse-državno gozdarsko društvo (1852) in Kranjsko primorsko gozdarsko društvo (1875), Spoznanje državnega gozdarskega društva, da pereč problem obnove gozdov ne zadeva samo kraške pokrajine, temveč vso državo, je sililo strokovnjake, da so z ekskurzijami v primorske kraje, zborovanji, poljudnimi Članki, nagradami in drugo propagando skušali pritegniti k sodelovanju vse prebivalstvo pa tudi državno vodstvo. Med zaslužne gozdarske strokovnjake tega obdobja štejemo poleg Hessla in Kollerja tudi Ludvika Dimitza, Franca Padarja, Venčislava GoUa, Josipa Pucicha, Konrada Rubia in Simona Scharnaggla. Državna podpora, ustaWavljanje gozdnih drevesnic in prizadevanja strokovnjakov niso mogla roditi večjih uspehov zaradi pomanjkljivih Mkonskih predpisov. Sicer je izšel leta 1852 zakon o gozdovih, ki jt omejeval preveliko sečnjo, pašo koz in ovac, ni pa vseboval nikakršnih konkretnih določil o pogozdovanju kraških območij. In tako je prišlo do izdaje posebnih zakonov za pogozdovanje krasa: za območje mesta Trsta 1081, Goriške 1B03, Kranjske 1085 tef končno za Istro in Kvamerske otoke 1886 Ustanovljene so bile tudi posebne po-gOKdovalne komisije, ki naj bi določila zemljiška za pogozditev in jih vnaSale v poseben pogozdovalni kataster. Zdaj je pogozdovanje lepo napredovalo vse do prve svetovne vojn'e, ki je uničila mnoge uspele gozdne nasade Te so Italijani v časa svoje okupacije primorskih krajev obnoviHj novih večjih pogozditev pa niso napravili. Težko breme je pomenila za primorske gozdove tudi druga svetovna vojna in naäö socialistično republiko so pričakale na tem področju velike in odgovorne naloge. Za konec historičnega dela naj povzamem nekaj misli. Zgodovino primorskih gozdov delimo v grobem na dve glavni obdobji; t\a dobo devastacije in na dobo obnove primorskih gozdov Mejo med njima predstavlja druga polovica 19, stoletja. Krivdo la zakraSevanje primorskih krajev ne morerao pripisati določeni dobi ali stoletju niti ne določenemu zavojevalcu. Kameni te puščave so nastajale polagoma zaradi različnih vzrokov. Več krivde leži v prejšnjih časih. Stavbe Rimljanov, barbarski n'avali, mogočna beneäka republilca, ki je svoje ošabno in mogočno bro-dovje gradila iz kraških hrastov in svoje razkošne palače opirala na pilote primorskih gozdov, želja Habsburžanov, da postanejo odločilna pomorska sila, sekanje lesa za oglje, kuhanje pepelike, žganje apna, izdelovanje lesnih izdelkov in končno prekomerna paša koz in ovac ter vedno živahna pomorska lesna trgovina so privedli do kraških golot, kjer so se nekoč razprostirali lepi zeleni ßozdovi. K temu pa je pripomogla liudi specifičnost kraških tal — apnenec in iliš — znana pod imenom »kraäki pojavi-". Strah pred grozečim zakraševanjem in njegovimi posledicami je privedel v drugi polovici 19. stoletja do radikaJnih ukrepov — obnove kraških goličav. Težnje po zaščiti gozdov zasledimo že zgodaj, celo pri Rimljanih. Gozdnovarovalni ukrepi visokega in poznega fevdalizma so dobili svoj odsev v tako imenovanih gozdnih redih. Ti so imeli nalogo zajeziti prekomerno izkoriščanje, o obnovi goljav pa ni bilo do iziimitelja in gozdarja Ressla in Josipa Koller j a ne duha ne sluha, Z njima stopamo v obdobje obnove kraških goadov. Pri aktivnem poseganju v kraško problematiko pa je postala pereče tudi vprašanje metod in tehnike pogozdovanja. V stoletnem obdobju so se uveljavili predvsem trije načini pogozdovalne tehnike: Rešalov in KoUerjev način ter kombinacija obeh. Ustanovljena je bila vrsta gozdnih drevesnic. Gozdarski strokovnjaki pa pri melioraciji kraškega sveta tudi niso podcenjevali zaščite mladih nasadov % vetrnimi pasovi, obrambnimi zidovi, plotovi in požarnimi jarki. Preprečevali so košnjo in pašo v gozdovih, Težišče naše razstave v Bistri ni V zgodovirj'skem delu, temveč v gozdno melioracijskem, O njem naj poroča vodja tega dela ing. Jože Miklavžič: »K prikazu zgodovine gozda bi na kratko podal prikaz njegovega stanja v sedanjosti, ki je izhodišče načrtovanih melioracij, in v bodočnosti, ki je cilj teh melioracij. Predno pa s prikazom začnem, je treba za razumevanje izdelanega gozdno-melioracijskega proje-kta vedeti, da t. i. »kraški problem« in sicer njegovo gozdnogospodarsko komponento, obravnavamo sodobno tj. v luči ekonomike in neposredne rentabilnosti; torej na naielu, ki se bistveno razlikuje od sedaj že preživelega načela «absolutnega Qzelenjavania kvasa<<. Sodobno obravnavanje pri nas postavljenega ki'askega problema pomeni prelomnico 2 dosedarfjim klasičnim, desetletja in desetletja uspešno izvajanim pogozdovanjem krasa, ki je svojo zgodovinsko nalogo v glavnem izvrSilo. Iz prve, pionirske faze obravnavanja gozdnogospodarske problematike krasa prehajamo v drugo, višjo fazo, ki temelji na načeli ti ekonomike in direktne rentabilnosti Obstoječe stanje nam ta prehod iz pionirskega v gospodarsko pridobitni naCin. obravnavanja ene komponente kraškega problema omogoča, današnja družbena ureditev in današnji duh časa ga pa nam nalagata. Navedeno načelo ekonomike in direktne rentabilnosti gozdnomelioracijskih ukrepov tudi za kras Slovenskega primorja je temeijj na katerem je projekt zgrajen, in imperativ, ki nam je ukazal, da smo zanj pripravili tehnično dokumentacijo na poseben dosedaj pri obravnavanju te ali podobne problematike še neuporabljen način. Gozdnomelioradjski projekt je tako izdelan, da ga je možno uporabiti kot osnovo' 2a bodoče gospodarjen'je z degradiranimi gozdovi Slovenskega primorja, pa tudi kot tehnično dokumentacijo za izdelavo podrobnih, dolgoročnejših investicijskih programov. Je sad itolektivnega dela Geološko gradivo je pripravil Lojze Strmole, geolog, klimatoloSko Janko Pučnik, klimatolog, pedološko ing. Marjan PavSer, pedo-log, goz d nov eg e taci j s ko Milan Piskernik, biolog. Tablice za črni bor je izdelal ing. Martin Cokl. 2a orientacijski opis talnih in fitccenoloSkih razmer na obravnavanem podrofju smo pa uporabili karte in poročila ing. Marije Kodričeve in dr. Maksa Wrabra iz 1. 1957. Gozdnomelioracijski projekt smo pripravljali v poletjih od 1. 1959 do 1962 in ga izdelali 1, lfi63. Naročila in financirala ga je bivša RepubliSka uprava za gozdarstvo, a sonnanciral Sklad Borisa Kidriča. Projekt je izdelal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije-. Sestavljen je iz teksta, posebnih pregledntc in 4 vrst tipoloških kart (topografska karta gozdov, pedološka, sestojna in go^dnometioracijska) v merilu 1 ; 25.000, Gozdnomelioracijska karta je rezultat ekološke sinteze in lesno-produkcijske interpretacije, S projektom zajeto področje obsega 223.000 ha, na njem se razprostira ok 87.000 ha degradiranih gozdov, ki so raztreseni na večjih in manjših površinah v 2200 gozdnih objektih. Področje, ki smo ga obravnavali se skoraj pokriva s t, i, kraškim gozdnogospodarskim območjem. Celotno področje smo Z virtika produkcijskih prirodnlh laktorjev razdelili na msnjSe, prirodno bolj ali manj zaokrožene in enakšne produkcijske enote, regije in subregije: Goriška Erda, obronki BanjšSice in Trnovske planote, obronki Nanosa, Vipavsko, Kras, Senožeški hribi, Zgornja Pivka, Spodnja Pivka, Slovenska kratka severna Istra, Ssvrinska brda, Brkini in Rešita dolina in obronki Snežnika. V projekt smo zajeli le nesporna gozdna zemljišča, Id so poraščena z degradiranimi, gospodarsko skoraj popolnoma pasivnimi gozdovi in njim podobnimi formacijami. Vsa zajeta gozdna zemljišča smo z vidika obstoječega produkcijskega potenciala tal in ostalih ekoloških faktorjev razdelili na potencialno prav produktivna. produktivna, delno produktivna in neproduktivna. Prve tri stopnje predstav-Uajo rastisča notencjalno vi.qoko do srednje donosnih gospodarskih gozdov, zadnja stopnja pa rastišča t, i, varovainomeliorativnih, torej gospodarsko nepridobitnih gozdov. Tem štirim stopnjam smo izbrali ustrezne oblike produkcije lesa: plantažno, intenzivirano prirodnogospodarsko (skupinski gozd), delno intenzivirano prirodno-gospodarsko (mozaični gozd) in varovalnomeliorativno. Po matični kamenini smo razvrstili regije na flišne (Goriška Brda, Vipavsko, Savrinska brda in Brkini z Reško dolino) in na apnenčaste (obronki Banj£čice in Trnovske plan'ote, obronki Nanosa, Kras, SenožeSki hribi, Slovenska kraška sev. Istra, Zgornja Pivka, Spodnja Pivka in obronki Snežnika). Kot so Upološke raziskave poltazale, je ekoloäko in bioloäko uiemeljena pasivnost obstoječih gozdov le na gospodarsko neproduktivnih gozdnih rastiščih, to je Ustih, ki so primerna le za. varovalnomeliorativne goidove. Na ostalih rastiščih današnje pasivno stanje gozdov nikakor nt utemeljeno, zato ker so gospodarsko prav do srednje produktivna.. Gospodarsko neproduktivna rastiäfia pa obsegajo le 14% gozdnega sveta na apnencu in le 9% na fliSu, ostalih 86% oz. 91% degradiranih in pasivnih gozdov pa predstavlja gospodarski anahronizem, ki ga nikakor ni mogoče vef zagovarjati in prenašati- Povedano v Številkah, imamo danes na gospodarsko produktivnih gozdnih rastiŠEih v apnenčastih regijah ok. 31,000 ha, a v flišnih regijah ok, 30.600 ha degradiranih, gospodarsko nadonosnih gozdov, ki Cesto imena «gozd« niti ne zaslužijo. Skupaj torej 61.600 ha. Na tej povrSini je danes povprečno na ha in na leto prirastek ok. 1 (na apnencu) oz. 1,5 m s (jia flišu) lesne mase in stoji ok. 70 (na apnentu) oz. 00 m" fna fliSu) lesne zaloge, uporabne le za drva in v prav mali meri za drobnejäe Sortimente za domačo rabo. Na taisti površini pa bi moglo, kar prirodnih pogojev tiče. prirašCati ok, 4 do 5 m^ v apnenčastih in 5 do 8 oz. 18 m^ v flišnih regijah in rasti v istem vrstnem redn 280 do 350 m* in 350 do 560 oz, 720 m^ do 85% tehnično prvorazrednega lesa. Od celotne površine gozdov (87.500 ha) odpada na listavce ok. 70.300 ha in na iglavce (nasade Črnega bora in drugih borov) pa ok, 17,300 ha. V regijah: Goriška Brda, Vipavska, Savrinska brda in Brkini z Reško dolino smo izločili na prvorazrednih gozdnih rastigčih skupaj 12.000 ha za plantažno produkcijo lesa hitro rastočih iglavcev s pridruženimi listavci v 40 letnem turnusu. Tod naj bi v bodoče priraščalo ok. 18 m^ in rastlo ok. 725 m^ lesa namesto 1,5 oz, SOm^ kar bi dalo na celotni površini 216.000 oz, 8,760.000 m^ lesa namesto 18.000 oz. 060.000 m'". Na zgoraj navedeni površini gospodarsko produlrtivnth rastišč bi v apnenčastih regijah v bodoče mogli producirati lesa letno ok. 130.000 namesto današnjih 31,000 m^ in imeti o.k. 9,000 000 namesto obstoječih 1,900.000 m' Jesne zaloge, v flišnih regijah pa 353.000 namesto današnjih 46 000 m^ in v bodoče imeti ok, 18,260.000 namesto obstoječih 2,500.000 ms lesne zaloge. To bi bila na kratko prikazana bilanca v projektu načrtovanih gozdnomeliovacij-skih ukrepov. Brez vsakega dvoma nam rentabilrcosti teh ukrepov ni ti-eba še dokazovati, saj so številke dovolj zgovorne in prepričljive.«^ Bralce opozarjamo, da bo razstava potovala v rimskih mesecih po naših primorskih krajih (Postojna, Sežana, Gorica, Koper in Piran), v maju pa bo zopet v gradu Bistra. Viri in literatura ), Ruiar Simon; Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Ljubljana 1892; 2. Kos Franc,- Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Ljubljana 1303, L knjiga. 3, 6, 7, 8, Kos Franc; Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku; Ljubljana 1906, 11. knjiga; 4. Dimitz Liidvik: Kras nekdaj in sedaj; Novice gospodarske, obrtnijske in narodne, Ljubljana 1874; 5, Kos Milko: Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja, Ljubljana 1955; 9. Rutar Simon. Samostojno mesto Trst in mejna grofija Istra, Ljubljana 189e; 10. Koller Josip: Der Karst lind seine Wi derbe Waldung; österreichische MonatSchrift für Forstwesen, Wien 1866; K o b e - A r z e n Š e k 6-34.0.42 (497.12) : 174,7.032.475.24 ŽIVLJENJSKA KRIZA JELKE NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZVEZI S KLIMATICNIMI FLUKTUACIJAMI Ing, Miran Brin ar (Ljubljana)" JELKA JE OGROŽENA V EVROPE Kmalu po začetku sedanjega stoletja so se pojaviia v srednje- in zahoiino-evi-opskem sti-okovnem tisku strokovna poročila in nedolgo nato tudi obširnejše razprave o propadanju navadne jelke (Abies alba Mill.). Številni avtoi-ji so vedno pogosteje opozarjali na presenetljiv pojav, ki je zajel nekje ožja drugje Šii-sa območja v mejah evropskega pricodnega areala navadne jelke. Slo je namreč za naglo peSanje čistih pa tudi mešanih jelovih sestojev, ki mu je navadno že po nekaj letih sledila postopna posušitev jelk v ogroženih gozdovih. Spričo izredne gojitvene in gospodarske pomembnosti jelke so se številni strokovnjaki za gojenje in varstvo gozdov prizadetih dežel vneto ukvarjali s proučevanjem tega pojava in so pri tem izbirali razne predpostavke in se odločali za zelo različne podmenske razlage, ki naj bi pojasnile naglo propadanje jelovih gozdov. Dosedanji opisi zunanjih znakov, ki nakazujejo obravnavani pojav, se pri različnih avtorjih v glavnem med seboj ujemajo, zato smemo omenjeno odmiranje jelke upravičeno opredeUti kot tipično, za razliko od vseh drugih primerov^ v katerih imamo opraviti z bistveno drugačnimi spremljajočimi značilnostmi in kjei- je prišlo do pešanja ali sušenja jelke zaradi določenih, neposredno ugotovljivih in očitnih vzrokov^ Glede na omenjeno identičnost znamenj obravnavanega propadanja jelke uporabljajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, za opredelitev tega pojava termine, ki so pomensko skoraj istovetni. (Razumljivo je, da so za razna jezikovna območja ustrezno različni, npr,: '■'■propadanje jeifcc« ali ^^življenjska kriza jelke^t »odu-miranje jele«, odumirani jedle«, otmiranie pihü-«, ^das Tannensterbew, da-cadimenta di aiele biancoi-, deperissement du sapin^i itd.) Simptomi pešanja in potek sušenja Bistvena značilnost obravnavanega svojevrstnega odmiranja jelke je zanesljiva indikacija, da vkljub skrbnemu proučevanju pojava ni mogoče primarnega vzroka pripisati nobenemu od doslej znanih škodljivcev in bolezni. Zato so od obravnavanega tipičnega propadanja jelovih gozdov izvzeti vsi primeri, za katere je mogoče nedvomno in * Izdelano v InälUutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Nalogo je financiral Sklad Borisa Kidriča. zanesljivo ugotoviti bodisi bolezen ali pa škodljivca, ki je ne le pospešil hiranje in odmrtje jelke, ampak jo je neposredno primarno povzročil. V obravnavano kategorijo jelkinega pešanja tudi ne sodijo vsi tisti pojavi oslabitve in sušenja, ki so nastali kot dognana neposredna reakcija jelke na izredne enoletne kli-matitne ekstreme, zlasti na nenavadno nizke zimske temperature ali pa. poletne suše. V vseh primerih, ki sodijo v kategorijo obravnavanega pojava, so se doslej simptomi, ki spremljajo takšno življenjsko krii:o jelke, med seboj ujemali v vseh značilnostih ne glede na to, da so bili prizadeti jelovi okoliši pogosto med. seboj zelo oddaljeni in da so se ugotovitve nanašale na jelove sestoje različnega gospodarskega tipa, i-azlične sestave ter zgradbe m da je šlo večkrat za kaj različne geomorfoloäke, klimatične in druge rastiščne razmere. Skladnost simptomov iz različnih \'irov evropskega strokovnega tiska potrjujejo podatki, ki jih navajajo Denglev (26) za Evropo na splošno, Holzapfel (60) za območje keuperja v Srednjem Frankovskem, Wiedemann (201) za Saško, Meyei* (108) za Saško in Thurinško, Gayler (46) za Bavarski gozd in Schwarzwald, Safar (171) in Sroboda (169) ter Gonda (52) za CSSR, Biraghi (11) za A.lpe v Italiji in Pater-Contesse (128) za Švicarsko Juro. Tudi okolnosti in znamenja, ki so doslej spremljala pojav odmiranja jelke v Sloveniji se ujemajo s tovrstnimi značilnostmi jelkine krize v ostali Evropi, kot je to razvidno iz poročil Hočeimrjeve (64, 65, 74) in kot smo tudi sami ugotovili pri obravnavanju tega problema. Tipični simptomi pešanja jelke in potek sušenja so torej naslednji: Krošnje prizadetih jelk se zdijo sprva nekoliko presvetljene, ker imajo redkejše iglice, Nato sledi sušenje vejic in vej. Obe znamenji opazimo najprej na spodnjem delu krošnje, nato pa se vzpenjata vedno vigje, hkrati pa ludi iz notranjosti proti površini krošnje. Sprva se na prizadetih vejah iglice preredčijo, preostale pa porumenijo in pozneje tudi odpadejo. Obenem z napredovanjem omenjenega odniiranja vej se začno razvijati adventivne (posute) veje, sprva na deblu pod krošnjo in včasih tja do tal, nato pa vedno višje v krošnjo. Mestoma se pojavijo tudi nadomestni poganjki, pa tudi ti kmalu odmrejo. Krošnja postaja vedno bolj oskubljena, le v sanriom vrhu ostane navadno še nekaj vej z normalnim videzom; pogosto so gnezdasto zgoščene. Pozneje zajame sušenje tudi posute veje in sam vrh, nakar drevo odmre. Opisano kfvzpenjajoče se sušenje^« je posebno značilno za odmiranje jelke, kajti v primerih, kadar jelko ugonabljajn glive (66), plini (63) ali pa jelova us (65), napreduje sušenje v nasprotni smeri, tj, niz deblo. Opisano propadanje prizadene posamezne jelke, naključno raztresene pn sestoju. Postopoma se število ogroženih osebkov veča, tako da nahajamo v sestoju navadno jelke v vseh stadijih odmiranja, od takšnih, kjer so komaj opazni prvi simptomi v krošnji, do popolnoma suhih in odmrlih, v kolikor niso bile že pred posušitvijo posekane. Pri sečnji obolelih in suhih jelk pogosto naletimo na t. i. »mokro srce-«. Vkljub opisani naključni raztresenosti »obolelih" jelk po vsem sestoju pa smo vendarle ugotovili določeno zakonitost, ki uravnava izbiro žrtev. Gre namreč za pojav, ki so ga opazili že drugi avtorji, da opisano pešanje in odmiranje v prvi vrsti prizadene jelke iz srednjih debelinskih razredov in šele pozneje preide na debelejše ter končno na tanjše osebke, medtem ko ostaja mladovje do razvojne stopnje odrasle gošče praviloma neprizadeto. Holzapfel (66) je ugotovil, da obravnavana ^izbiralna nmrt^^ začne r\ekako po 20-letni starosti in konča glede na rastižče in izhodišče nekako pn drevju, staremu ok. 70 let. V zvezi z upadanjem prirastka, ki spremlja obravnavani pojav je Meyer (108) dognal, da največ prizadetih dreves (26%) pripada starostnemu razredu od 60 do 70 let, manj (21%) razredu 8D-90 let, Se martj (17%) razredu 70-80 let, vsakemu od razredov 90—100 in 100—110 let pa le po 7% jelk, Olberg in Röhring (124) pa sta ugotovila, da pešanje jelke začne šele v dobi debeljaka. Pravkar omenjena avtorja pripisujeta v zvezi z odmiranjem jelke poseben pomen velikosti krošnje oziroma njenemu razmerju do višine drevesa in menita, da jelke s šibko razvito krošnjo prve zapadejo pogubi, zlasti če so v sestoju mešane s smreko. Vendar pri tern ne bi smeli prezreti dejstva, ki ga je spoznal TomaSegovic (188), da jelki pri enakem prsnem premeru pripada ožja krošnja kot smreki, razen tega pa tudi relativna dolžina jelkine krošnje zaostaja za smrekino (poprečno 12% in 76% celotne višine), zato pa je jelova krošnja «■polnejSa-« od smrekove. Podobno ugotovitev navaja tudi Meyer (108) in trdi, da je prizadetost posamezne jelke odvisna od površine njene krošnje. Glede poprečnega časa, ki poteče od prvih simptomov jelkinega pešanja pa do njenega odmrtja, so razni avtorji precej različnega mnenja. Po Olber-govih (124) opažanjih je trajanje procesa sušenja odvisno od tega, ali gi'e za jelov prirodni areal ali pa leži rastišče izven njega. -fV prvem pritncnt se stopil ju je hiranje zelo počasi in traja tudi 20 do 40 lei, če procesa ne pospešita zelo suho poletje ali jesen. Na bolj svežih rastiščih si jelka začasno zopet opomore, vendar so takšni primeri izven prirodnega areala redkejši kot v njem, kjer si lahko stare jelke opomorejo, čeprav so že MJe preoblikovale svoje krošnje v gnezdaste« Isl.i avtor ugotavlja, da sta potek in trajanje celotnega procesa odvisna od preskrbe tal z vodo in hranljivimi snovmi, "Vendar pa na podlagi naših opažanj ne moremo potrditi navedenih podatkov in omenjene ugotovitve za naše razmere niso sprejemljive brez določenih korektur, V kolikor nam je glede na dosedanje razmeroma kratkotrajno obravnavanje problema odmiranja jelke mogoče vsaj približno oceniti, traja v poprečnih ra7;merah pri nas ves opazni proces odmiranja od 5 do največ 7 let, morda v izjemnih primerih tudi 10 let, vsekakor torej neprimerno manj, kot poroča Olberg za poprečne I'azmere jelovega prirodnega areala v Zahodni Nemčiji, Na podlagi na,sih dosedanjih opažanj so primeri regeneracije prizadetih jelk le zelo redke izjeme, čeprav gre za jelkin prirodni areal. Doslej tudi nismo nikjer ugotovili, da bi odmiranje jelk, ki kažejo simptome obravnavane življenjske krize, potekalo pomembno počasneje, če v ogroženem okolišu rastejo na ožje pogojenih dovolj vlažnih in plodnih tleh (73), Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da lahko razni sekundarni škodljivci in dnjgotne bolezni skrajšajo jel-kino življenjsko krizo in pospešijo njeno odmrtje. Zato lahko na slabših rastiščih v jelkinem arealu in na njegovem robu odmiranje poteka hitreje. Sicer pa sodita vprašanji o vplivu različnih tal in sekundarnih povzročiteljev na odmiranje jelke med vzroke obravnavanega pojava, ki jih bomo skušali pojasrdti na drugem mestu. Pri obravnavi simptomov, ki napovedujejo in spremljajo opisano propadanje jelke, moramo tudi kritično presoditi vprašanje, ali je upravičeno prištevati k tipičnim značilnostim jelkinega odmiranja tudi pojav, da se jelka ne pomlajuje. Kajti v strokovni literaturi in pri osebnem stiku s strokovnjaki v našem gozdarstvu pogosto si-ečujemo stališče, ki povezuje opisano hiranje in odmiranje jelke s primeri njenega bolj ali manj neuspešnega pomlajevanja. Čeprav jc problemu odmiranja jelke pri nas posvečeno doslej le še malo pozornosti, objavljenih pa je o tem vprašanju le nekaj vrstic, vendar tudi v teh redkih primerih pogosto nahajamo razlage, ki neposredno ali posredno pripe- Ijejo do sklepa, da obstoja vzročna zveza med nepomlajevanjem jelke in odmiranjem njenega odraščenega drevja ali pa da imata oba pojava skupen vzrok. Tako pravi Wraber (206) v svojem referatu o umiranju jelke v Sloveniji, pre-čitanem 1962. leta na kongresu biologov, da '■'pride včasih do viočnejših zastojev pri pomlajevanju pa celo tudi do množičnega sušenja odraslih dreues«. "V istem rokopisu beremo tudi; i-Res je, da jelka v nekatdTth predelih nazaduje :2aradi Tie radost nega pom^ajanja ali pa celo umiranja odraslih dreves. Ta pojav je vezan v glavnem na ekstremna rastišča in na določene sdrjižbe, kjer jelka ni v življenjskem optimumu^. Isti avtor piše tudi (202); »Zato je jelka zašla v življenjsko krizo, ki se razodeva v slabem pomlajevanju in zmanjšani življenjski sili (vitalnosti) starejšega drevja. Ta šii^ljenjska kri^a je znana kot pešanje ali hira-tije jelke in traja na Kočevskem ie več desetletij«. Analiza anketnega gradiva (210) o stanju jelovih gozdov v Sloveniji je pokazala, da 63,45^ hirajočih jelovih sestojev, torej krepka večina ne kaže nikakršnih znakov morebitne prizadetosti pri naravnem pomlajevanju, od preostalih 36,6% ogroženih jelovih gozdov za 14.4% manjkajo tovrstni podatki, medtem ko je le za 22,2% ugotovljeno pešanje odraslih sestojev in istočasno tudi propadanje mladja. Razen tega pa je znana kopica primerov, kjer dora-ščajoče jelke naglo propadajo, tako da po vsem sestoju ni najti niti 10% neprizadetih dreves, vkljub temu pa se sestoji tako bujno pomlajajo, da se le s težavo prerinemo skozi mladje, v katerem so zastopane vse raz^'ojne stopnje tja do odrasle gošie Po drugi plati pa vemo ne le za posamezne sestoje, ampak zsl cela območja, kjer si gozdarji že desetlejta belijo glave z vprašanjem, zakaj se jelka ne pomlaja, vkljub temu pa tam na odraščajočem drevju doslej Že ni nikakršnih znamenj morebitnega pešanja in odmiranja. Tovrstni primeri so zlasti: Rog, Snežnik, idrijski gozdovi itd. O podobnih primerih na Hrvaškem je ponovno poročal Safar (170, 175, 176); za Nemčijo Kümel (93), Amsüer (1), Ploc/imann. (135), Kleinlein (73); za Švico Kuoch (92) in Dannecker (2S); za CSSR Zdenek (140) itd. Na podlagi navedenih ugotovitev moremo sklepati, da za apriori-stiČno povezovanje pojava odmiranja doraščajočih jelk in neuspesnega pomlajevanja ni zadostne utemeljitve. Vsak od obeh problemov je potrebno zaradi čim pravilnejše presoje ločeno proučevati in po najprimernejših poteh iskati zanj razlage. Sele v primeru, ce bodo izsledki pripeljali do skladnega spoznanja o določenem skupnem vzroku ali povodu, bo potrebno predlagano reSitev uravnati na istočasno reševanje obeh problemov. Kje je bilo doslej ugotovljen« odmiranje jelke Obravnavani pojav je bil doslej opažan na različnih krajih sedanjega evropskega jelovega areala, tako v mejah njenega prirodnega območja, kakor tudi izven njega, tj. v predelih, kjer je bila ta drevesna vrsta umetno razširjena in pospeševana. Sušenje jelke je v prvi vrsti prizadelo Srednjo Evropo (lOS), vendar pa se ni omejilo samo nanjo in je več ali manj zajelo območja naslednjih grostev; Vogezov (151), Alp (20), Jure (13, 113, 128), Bavarskega gozda (46, 62, 83, 114), Češkega gozda (23, 209), Schwarzwalda (93, 108, 131), Thürin-škega gozda (2(3), Frankovskega gozda (ISl, 156), fivabskega gozda (46), Fichtel-gebirga (23), Češkega rudogorja (23), Ce.škega sredogorja (108) in Karpatov (151). V okviru jelovega prirodnega areala je bil obravmavani pojav v svoji tipični obliki torej ugotovljen na ozemlju Francije (13), Švice (26, 38), Zahodne in Vzhodne Nemčije (46, 83, 151), Češke (lOB, 153, 209) in Avstrije (23). V dostopnih poročilih so omenjeni kot posebno prizadeti naslednji predeli: območje keuperja v Srednjem Frankenu (66), Slezija (108), Saška (86> 117), prva veriga švicarske Jure (128), Elbsandgebirge (147), dežele Franken (121), Ceško-moravska visoka ravnica (309), Severni Sudeti (23), Bavarsko-čeŠki gos-.d (96), Slovaška (52), bavarske Predalpe {6), algauski gorski svet (23), Hunsrück, Taunus (124), okoliš Clairvauxa na drugem platoju Jure (13), Neuchatelsko gorovje, obrobje Renske doline (23) ter Krivoklatski okoliš (116, 118, 119) in porečje reke Berounke v CSSR, Končno je bilo opaženo značilno propadanje jelke tudi ponekod na Danskem, kamor je bila ta drevesna vrsta pred 200 leti in tudi pozneje umetno vnašana (151). Za ustrezno presojo, oprto na vi^ednotenie razporeda prizadetih predelov, kjer je obstoj jelke resno ogrožen, objavljamo Mattfeldovo karto jelkiiiega evropskega areala (106), ki se od istovrstnih kart Httbnerja (151), Danneckerjd (23). PoutD-ijf! oziroma Schniwcfcerja (127) in Svobode (169) bistveno ne razlikuje, vendar pa je med vseimi najbolj nadrobna. Primerjava položaja gorstev in območij, kjer se jelka suši, z mejo prirodne evropske razširjenosti te drevesne vrste nam pokaže, da propadanje jelke ni niti izključno niti pretežno omejeno na morebitni določeni prvenstveno prizadeti del jelovega areala in da zato ni mogoče sklepati na morebitno polarizacijo obravnavanega pojava ne tostran JeJkin evropski areal (po Mattfeldu) 101 ne onstran arealnih mej. Po takšni pi-esoji se moramo odloČiti edinole 2a stališče, ki ne dopušča t:rditve, da '-jeifco pro-pada najhuje ali pa celn izključno le nn robu suoje prirodne razširjenosti*! in •'izven svojega, naravnega areaZa«. Kajti ne le v starejši, ampak tudi v novi strokovni literaturi, srečujemo tovrstne trdovratne trditve, ki ne ustrezajo stvarnemu stanju. Rubner se je leta 1953 odločil za pisanje, da jelka »najmočneje propada na periferiji svoje razširjenosti^' (151). Dve leti pozneje sta se mu pridružila še Olberg in Rohririg (124), ne da bi svoje stališče oprla na prepričljivo utemeljitev. Pozneje ju je podprl celo Dannecker (23), sklicujoč se pri tem na Frnhlicha (39). Končno pa sta se Ro7i7n.Rtier in Sc?iÖJit>acfi (147) navzela takšnega prepričanja in pišeta, da '■►je od-■miranje jelke, ki razsaja zadnja desetletja zlasti v območjih, ki ležijo na robu jelovega prirodnega areala, zapustilo le še klavrne ostanke jelfce« in na drugem mestu sklepata, da gotovo ni naključje, da je doslej največ škode utrpela jelka v obrobnih območjih s'i)ojega areala, ki niso optimalna za to vlago ijtibečo drevesno ursto«. Čeprav ni bilo v slovenskem strokovnem slovstvu doslej Se ničesar objavljenega o sušenju jelke, se je vendar tudi iz naših vrst Že dvignil gozdar, ki se je odločno pridružil omenjenemu "robnemu- stališču; to je bil MiklavžiČ (63), ki je v poročilu od 27. 6, 1959 o terenskem ogledu Jelovih sestojev na območju šoštanjske občine pogumno napisal: ^Odmiranje jelke rui skrajnih področjih njenega areala je v Sloveniji taka sploSen m kompleksen pojav .. Gre torej za. značilen primer, kakn uspešno lahko neutemeljena trditev pridobiva vedno nove pristaše, ki zapadejo dogmi, osvojevalni le zato, ker jo je nekoč iarekla strokovna ►•■avtoritetai<. Razen omenjene primerjave zemljepisnega položaja ogroženih jelovih nahajališč s potekom meje jelovega areala, nas bo lahko tudi naslednji preudaren pogled na omenjeno karto prepričal o neutemeljenosti obravnavanega ^-obrob-nega« stališča. Zelo razvejanemu in razčlenjenemu evropskemu arealu prirodne razširjenosti jelke pripadajo v glavnih zemljepisnih smereh naslednja eltstremna nahajališča jelke: zahodno: na Pirinejih; severozahodno: v Normandiji; sevemoi v Bialowiezu pri Grodnu na Poljskem (106), ce pa ne upoštevamo tega dislociranega osamka, potem predstavlja severno skrajnost Mienina pri Siedlecu na Polj.'ikem (151); severovzhodno: pri Dubnem v Volinju na Poljskem; vzhodno: na Transsilvanskih Alpah oziroma na Rili planini in na Rodopskem gorovju (1(59); južno: v Kalabriji oziroma na evropski celini pri Spatitu južno od Elbasana (106) m jugozahodno: na Korziki V ra'/!polož]jivi strokovni literaturi doslej ni bilo mogoče izslediti pa tudi s posebnimi poizvedbami se ni dalo ugotoviti, da bi bilo doslej opaženo značilno odmiranje jelke v gozdovih, ki poraščajo ožja ali širša območja okoli navedenih osmih glavnih jelovih mejnih ski'ajnosti. Nasprotno pa je v marsikaterih poročilih, ki se nanašajo na omenjena območja, govora o dobrem_ uspevanju jelke (1Ü6, 125), njeni krepld vitalnosti (5, 21, 132), tolerantnosti do suše (132, 166, 167), vročine (327) in insoladje (106, 152) ter o uspešnem prirodnem 02;iroma umetnem širjenju (13, 23, 31, 124, 125, 206). Po mišljenju Pa^ensferta in Diesselhorsta (125) predstavlja npr. jalkino nahajali.söe v Normandiji klimatično najbolj eksponirani položaj njenega pri-rodnega areala Vkljub temu pa jelka tam zelo dobro uspeva in se s primerno gojitveno podporo uspešno prirodno siri. Tudi dejstvo, da jelka, ki je bila umetno razširjena izven mej svojega prirodnega areala, na »novih« rastisčih v nekih primerih že več stoletij primerno uspeva, oporeka teoriji, da z bližino roba jelovega prirodnega areala raste nevarnost za njeno propast, Ni mogoče namreč predpostaviti, da bi bila jelka izven svojega prirodnega območja deležna bistveno boljših ekoloSkih razmer kot so na robu prirodnega areala in da bi takšno morebitno »izboljšanje+' zadostovalo za. uspešno kljubovanje obravnavani življenjski krizi, Kostler (86) pri obra\Tiavanju odmiranja jelke na Saškem in v Frankovskem gozdu, meni, da so neugodni klimaticni vplivi tem močnejši, Čim dalje je jelka od centra svoje naravne razširjenosti. Le ob predpostavki, da gre za epidemično bolezen, bi mogli priznavajoč >^robno teorijo^- razložiti neprizadetost ^-i zven domovinskih« jelovih nahajališč s tem, da imamo v takih primerih opraviti z rešilnim delovanjem izolacije. Takšno razlago sicer posredno podpirata Olberg in Rohr ing (124) s svojim poročilom, da so napadi gliv in inaektov v sestojih umetno razširjenje jelke redkejši kot v njenem naravnem arealu. Vendar pa presoja o utemeljenosti takšne možnosti sodi v kompleksno obravnavanje vzrokov jelo-vega odmiranja, ki mu je posvečeno posebno poglavje. V posameznih primerih je jelka tudi izven svojega prirodnega območja začela propadati, večinoma zaradi skrajno suhih poletij, toda to nazadovanje navadno niso spremljala znamenja, ki so tipična za obravnavano odmiranje jelke (199). Naše sklepanje ima svojo oporo tudi še v dejstvu, da ležijo umetno ustvarjene jelkine postojanke v nekaterih primerih zelo daleč od njenega matičnega ozemlja. Tako so npr. že sredi 18, stoletja vnašali navadno jelko na Danskem, zlasti na otoku Bornholmu (151), nekoliko pozneje pa tudi v Belgiji na Ardenih ter na več krajih v Angliji (124), nadalje celo na Portugalskem, kjer sploh Tli jelke, so jo iznašali na gorovju Esti'ella, "Vsi ti nasadi razmeroma dobro uspevajo in ne kažejo ne v prvi ne v naslednjih generacijah nikakršnih znakov ■življenjske krize. Isto velja tudi za jelove nasade na obalnem območju Vzhodne Frizije, ki so jih začeli snovati že leta 173Ö (23). Tudi na Norveškem so že leta 1740 pri Kongsbergu posadili prve jelke, od katerih so nekatere še sedaj žive. Odlično uspevajo tudi poznejši jelovi nasadi v zahodni Norveški sevecno od Tfondheima, nadalje na otoku Steigenu pri 67" 55' severne Širine in na otoku Donnaju pri 66" 12' sev. širine (H6)- VeČina teh nekdanjih nasadov se dobro pomlaja in ponekod raste že druga ali celo tretja jelova generacija. Primerno rastejo in se Živahno pomlajajo tudi na Švedskem 80- do 100-letni umetni jelovi sestoji na Ombergu pri jezeru Vatter (30). Ce se torej naša navadna jelka, preseljena daleč od svojega domovinskega ozemlja, v prvi in v naslednjih generacijah kar dobro počuti, zakaj naj bi ji potem razmere ravno v bližini njene arealne meje škodile, kot to trdi »obrobna-« hipoteza? Na podlagi navedenih dejstev smemo torej zavrniti mišljenje, da se obravnavano odjniranje jelko dogaja pretežno ob robu njenega prirodnega areala. Za uspešno proučevanje zadevnega vprašanja je namreč potrebno kritično oceniti vsako pomembnejšo hipotezo v zvezi s tem problemom, zlasti pa takšno kot je »obrobna^, ki je verjetno nastala zaradi neupravičenega posploševanja ugotovitve, ki je bila znabiti lokalno utemeljena. Toda večina piscev^ ki so obravnavali vprašanje odmiranja jelke, se je vendar preudarno izognila nezadostno utemeljenim trditvam o kakršni koli polarizaciji ogroženih jelovih okolišev. Gaylerju (46) se je posrečilo otresti vpliva avtoritativne dogmatske "-obrobne^ teorije in je ugotovil, da «-sredi izrazito jelovih območij, tako v Bavarskem gozdu, na Spodnjem Bavarskem, v Frankovskem gozdu, Svabukem gozdu in ü Schwa,rzu>aidu, kjer povzroča ta pojav v&liko skrbi, ne nahajamo tipičnega odviiranja jelke le v obmejnih območjih jelke, ampak tudi sredi izrazito jelovih. območij.^ Tudi Meyer (J08) piäe, da je '-večina sporočil o splošnem propadanju jelke 50 let prihajala tudi iz optimalnih jelovih območij." Končno pa skrajno resno zdravstveno stanje jelke v Sloveniji, ki nas vednrt bolj slcrbi, še posebno prepričljivo zavrača ^obrobno« trditev, zlasU glede na dejstvo, da slovensko ozemlje leži s svojim večjim deloni v mejah jelovega areala, marsikje pripada celo optimumu te drevesne vrste, vWjub temu jelka zadnja leta propada v zelo pomembnem obsegu na takšen način, ki je tipičen za obravnavani pojav. Ne le naši strokovnjaki, ampak tudi tuji nesporno pripisujejo naSemu ozemlju značaj jelovega opti.nauina v evropskem merilu. Wrüb^T (205) ugotavlja npr, za naše kraje, da so klimatično posebno primerni za jelko in fitocenozi Abieti-Fagetum pri nas prisoja najpopolnejši značaj in harmonijo (206). Horvat (122) poudarja izredno razvojno popolnost poglavitnih združb našega jelovo-bukovega gosda. Safar (176) zlasti opozarja na optimalne rasUŠČne razmere za jelko na naših silikatnih zemljiščih. Lorenz-Liburnau (100) piše o najpopolnejšem razvoju jelke pri nas. Aichinger (191) označuje npr. Ljubljansko kotlino in Karavanke kot optimalno klimatično območje jelke Meyer (108) in Fröhlich (39) pa prisojata našim rastiščem z evropskega staliSča izredno, takorekoč izjemno primernost za jelko. Mnenja o vzrokih odmiranja Kot že omenjeno, so se doslej mnogi tuji strokovnjaki ukvarjali s problemom propadanja jelke. V svojih poročilih in razpravah so ti pisci postregli s kopico domnev o vzrokih obravnavanega pojava. Pri tem so se navadno skli-eevali dnag na drugega in so svoje poskusne razlage večinoma opirali na vsem skupne povzročitelje, ki pa jih je večina avtorjev vendarle prikrojila, včasih njihovo število še povečala in navadno razvrstila v nekoliko drugačno prioritetno zaporedje. Nosek (121) je leta 1954 navedel kopico vzrokov, ki so jih pisci po svojem okusu izbirali. Holzapfel (66) je dobro okarakteriziral takSno ravnanje; >yPod pojmom odmiranja jelke se je nabrala kopica škodljivih činiteljev, ki jim je le to skupno, da jelka nazadnje vsaj po 50 letih propade. Za pojasnilo tega dejstva^ ki poteka v nasprotju z vsemi umetnimi prizadevanji, se je število vzrokov neprestano povečevalo.-^ Le nekateri redki svobodomiselni strokovnjaki so se pri iskanju primarnega vzroka za obravnavam pojav odločno otresli »splošno veljavnih-^ avtoritativnih podmen o razvpitih toda neutemeljenih povzročiteljih in so opozorili na možnost drugačnih in ustreznejših pojasrul Najprej moramo izvzeti vse tiste primere, v katerih je bilo dognano, da ne gre za opisano tipično Življenjsko krizo jelke, ampak za neposredne poslcdico ugotovljivega povzročitelja. Sem sodijo domači primeri sušenja zaradi jelove uši (Dreyfu.'?ia nüslini C. B.) (65), nato na Hrvatskem leta 1954 sušenje jelke (2) zaradi jelovega molja (Argyresthia FundeUa F, R.) in v obdobju 1942-1952 pogostne škode v Gorskem kotarju zaradi istega škodljivca (193). Prav tako je bil pojav svoje vrste delno sušenje jelk (103) na Goču in na Peristeru zaradi omele (Vi scum abietis Fritsch). Z obravnavano življenjsko krizo jelke tudi nima nič skupnega sušenje (137) zaradi jelove mušice (AgeviUea abietis Hub.), zlasti leta 1955 v Franciji in nato v Nemčiji (138). Kadalje je Wiedemann (2Ö. 201) več primerov sušenja jelke v KemČiji pripisal jelovi uši, Tschermak (190) propadanje jelke v Dunajskem gozdu prvenstveno jelovemu zavijaču (Cacoecia murinana Hb.) in krivozobemu jelovemu lubadarju (Ips curvidens Germ.), Komarek (S4) pa več primerov na Moravskein in v Kai-patih jelovi uši m zavijaöu. Cantiani (20) poroča o sušenju mladih jelk v nasadih pri Vallombrosi v Italiji, povzročenem s ponovno epidemijo mraznice (ArmiUaria mellea Vahl.) in rdeče gnilobe (Trametes vadiciperda Htg). Tudi Meyer (108) piše, da je iTiraznica ponekod na Češkem Rudogorju uničila ;jelko. Ružička (169) za neke primere sušenja jelke v CSSR krivi hude Kiine, Škodljiv vpliv nizkih temperatur je nadrobno proučil Gayer (46), ki je opisal posledice izredno ostre zime ]955.'56 v Nemčiji. Takrat je namreč pn izredno toplem januarju pritisnil v februarju izreden mraz. Prvo toplo obdobje je bilo v jelkah že močno aktiviralo sokove. To je bilo vidno tudi na svežih štorih, ki so izločali vodo, liud mraz, ki je nenadoma pritisnil, je zato deloval uničujoče. Kajti led, ki je nastal v celicah, polnih vode, je zlasti v iglicah in v kambiju raztrgal celične membrane. Škodljiv učinek je bil viden spomladi po tem, da so iglice pordele. Sprva se Je zdelo, da bodo vse tak.^ne jelke zgubljene, toda v t.eku poletja je veČina v vrhovih ozeletiela, Regeneracija je nato leto za letom napredovala. Tudi posute veje so ostale večinoma žive Razumljivo je, da je opisana ujma močno zmanjšala prirastek, ki pa si je po regeneraciji iglic opomogel. Opisani primer se tovej glede na znamenja in posledice bistveno razlikuje od obravnavanega tipičnega odmiranja jelke. Tudi NeiLhacher (120) je poročal o podobni porjavitvi iglic v Nemčiji zaradi hude zime 1934 35, vendar do sušenja drevja ni prišlo, Holzapfel (ö6) je opozoril na propadanje jelke, ki so ga leta 1956 na Frankovski Juri povzročile nizke zimske temperature ob istočasni izdatni insolaciji. Čeprav je bila od januarja do marca povprečna dnevna temperatura zraka okoli ničle, je predstavljala ta vrednost le nepomemben matematični popreček nizkih nočnih temperatur in razmeroma hude sončne pripeke ob trajno vedrih dnevih. Močna insolacija je A'zbudila dejavnost asimilacijskih organov, medtem ko korenine v 90 cm globoko zamrznjenih tleh še niso mogle opravljati svoje naloge pri preskrbi z vodo. 2ato je moral kot neogibna posledica nastati deficit vlage, ki je povzročil močno odpadanje iglic v marcu in aprilu. Kajbolj so bili prizadeti sestoji na tleh s pičlo vodno oskrbo. Kot je razvidno iz povzetih poročil o napovedovalnih i.n spremljevalnih znakih pri propadanju jelke zaradi hudega mraza, zlasti v zvezi z neposredno poprejšnimi otoplitvami ali pa s sočasno intenzivno insolacijo, tak.^nih primerov' ne moremo istovetiti z obravnavanim odmiranjem jelke, ki ga oznanjajo precej drugačna tipična znamenja. Zato tudi zimskega mraza, tako samega kot tudi v sodelovanju s škodljivimi otoplitvami ali pa z močnim sončnim ogrevanjem ne moremo kriviti za obravnavano skrivnostno jelovo življenjsko krizo. V strokovnem slovstvu pogosto srečujemo primere, kjer gre za sušenje jelovih sestojev zaradi ekstremnih enoletnih suš ah pa več zapovrstnih sušnih poletij. Prej omenjeni pisec pripisuje suši primarni vzrok za sušenje jelke npr. v nekaterih krajih srednjefrankovskega keuperskega območja. Tudi Wiedemami-(201) dolži sušo za odmiranje jelke na Saškem. Dietrich (27) je Že leta 1928 povezoval začetne znake in napredovanje jelkinega propadanja s sušnimi leti. Olherg in Rhoring (124) pa menita, da pri obravnavani jelkini življenjski krizi sušna poletja le po.spešijo odmrtje krošnje in da torej suša ni vzrok jelkinega propadanja, ampak le pospesevalka. Hkrati pa trdita, da lahko ekstremno sušna poletja kot so bila 1047 m 1949 razširijo fiziološko oslabitev jelke tudi v notranjost jelkinega prtrodnega nahajališča-». Znani so tudi primeri odmiranja jelke zaradi suše v Spodnji Avstriji. Bourgenot (13) poroča, da so pogostne suše, ki so se vrstile po letu 1942, krive propadanja jelke v nižjih legah Francoske Jure. Gayler (46) pripisuje propadanje jelke v pretežno enodobnih čistih sestojih ponekod po Nemčiji v razdobju 1947-1952 pogostnim sušam, ki so se tedaj vrstile in so bile tako hude, da se je talna \'oda ponekod znižala za 2 do 3 m in še več. Zato tudi debelejše in stare jelke vkljub svojim globokim koreninam niso več dosegale bližine talne vode. Opesanega drevja se je lotil lubadar ali pa mrazmea ter sta končno uničila precej jelk. Zunanji znaki hiranja so bili tile: Deli krošenj so spremeniÜ svojo zeleno barvo v sivo; poganjki so postali zelo kratki; po deblu posute veje pa so se večinoma posušile in odmrle. Vendar pa so si marsikatere od zelo prizadetih jelk počasi opomogle ter so po 6-8 letih razvUe v vrhovih povsem normalne poganjke, medtem ko so adventivne veje ostale suhe. Pri posekanih suhih pa tudi na videz še zdravih jelkah so ugotovili zelo pogostne primere rdeče gnilobe, torej pojava, ki je pri jelki zelo nenavaden, Zaradi te bolezni ali pa zaradi same suše so glavne korenine pri jelkah odmrle, V kolikor so si nekatero jelke na videz počasi opomogle, so iz bočnih korenin pognale nove stranske koi-enine. Simptomi, ki so v citiranih in podobnih primerih navedeni kot znanilci in spremljevalci jelkinega odmiranja zaradi suše, se torej ne ujemajo z značilnostmi, tipičnimi za obravnavano življenjsko krizo jelke. Zato tudi posameznim ekstremno sušnim letom ali pa več zaporednim zelo suhim poletjem ne moremo pripisovati primarne vloge pri našem obravnavanem in doslej nepojasnjenem odmiranju jelke. Potem ko smo opozorili na nekatere doslej dognane vzroke za talcšno sušenje jelke, ki ni istovetno z obravnavano življenjsko krizo in odmiranjem jelke, bomo navedli iSe najznačilnejše poskusne razlage oziroma domneve, ki jih srečujemo v zvezi s tem vprašanjem. Vkljub velikemu številu takorekoč že standardno uporabljanih krivcev, med katerimi si razni avtorji izbirajo vsak svojega primarnega povzročitelja jelkine tragedije, vendarle najpogo.stnejša krivda pada na neprimerno gozd nog o j it veno ravnanje s prizadetimi sestoji, zlasti v zvezi 3 njihovim izkoriščanjem. Predaleč bi nas zapeljalo podrobno navajanje vseh piscev in njihovih tovrstnih razlag, ki prisojajo antropogenim posegom v jelove sestoje primami vzrok za obravnavano odmiranje jelke, medtem ko poleg njih izbirajo še najrazličnejše drugotne činitelje. Zadovoljili se bomo z navedbo nekaterih razpoložljivih del, v katerih so izražena takšna stališča: (23. 25, 62, 64. 83, ae, 108, 110, 115, 124, 128, 151, 109, 191, 197, 2Üß itd.). Med njimi so Dannecker, Meyer, Tschermak, Waldzufels, Kästlsr in drugi, ki menijo, da so sečnje v golo sprožile življenjsko knzo jelke. Schimitschsk (151) pa pripisuje primarno krivdo pretvorbi mešanih sestojev v čiste jelove gozdove. "Večina drugih strokovnjakov pa meni, da so oplodne sečnje jelki škodljive, nekateri pa sumijo, da so tudi prebiralne sečnje krive jelkinega pešanja, pri tem pa ne eni ne drugi niso enotni glede gospodarskega tipa in gojitvenega ravnanja, ki jelki ne bi škodilo. Eni priporočajo zmerno prebiralno gospodarjenje (23, 62, 64, 66, 202, 206), drugi pa menijo, da se s prebiranjem ne bi niČ popravilo (124) in le v "femelšlagu« pričakujejo za jelko rešitev (25). Večina novejših avtorjev piše o usodnem poi-ušenju biološkega m biocenoznega ravnovesja, o spremembi gozdne klime, tj. mikroklime, o poslabšanju bistvenih življenjskih pogojev za jelko v gospodarskem gozdu, o >>kulturni bolezni« jelke, o preintenzivnem pospeševanju jelke itd., vse kot posledice nepravilnega gospodarjenja. Ne morem se otresti vtisa, da ta množična in večinska pripadnost avtorjev stališču o prvenstveni odločilnosti načina gospodarjenja z jelko za njeno regresijo pač ni popolnoma naključna. Mnogi gozdnogojitveni ukrepi in njihove posledice so namreč bolj stvar ocene in občutka kot pa preciznih ugotovitev načina in mere. Zato so ob pomanjkanju drugih izhodov umiki na področje gojenja gozdov in gospodarskih tipov in njihovih stopenj kaj zapeljivi in glede na svojo rela- tivnost še kar najvarnejši. Naj mi goji tel ji in urejevalci zaradi te moje predpostavke ne zamerijo, saj ni namenjena morebitnemu podcenjevanju pomembnosti in ugleda, ki njihovim panogam pripadata. Nekateri strokovnjaki so za primatTii vzrok propadanja jelke izbrali suso oziroma otoplitve (65, 79, 105, 114, 160), drugi pa pozebo {120, 147). So pa tudi takšni, ki suii odločno oporekajo osnovni vzrok (173), Celo vzhodnim vetrovom je bila pripisovana primarna vloga (06), hkrati pa so bili naštevani še različni drugotni škodljivci. Tudi talne razmere naj bi bile večkrat poglavitni vzrok (6f>, 74, 171, 197), tako glede njihove globine, strukture, vlažnosti, zračnosti ali pa vsebnosti hranilnih snovi, seveda v vsakem primeru ob sodelovanju raznih pomožnih krivcev. Omembe vredne so še ■ razlage obravnavanega odmiranja jelke oh sklicevanju na naslednje primarne povzročitelje: na industrijske pline v ozračju (86, 108), na genetske vplive (199) in celo na istorodno oplemenitev (imbreeding) (108). Med drugotnimi uničevalci jelke srečujemo najpogostneje jelovo uS, mraznico, jelovo mušico, jelovega molja, jelovega zavijača, jelovega rilčkarja (Pisodes piceae L,), jelovega raka (Melampsorella caryophiilacearum D. C. Schroet.), omelo in osip jelovih iglic (Lophodermium nerviseqium D. C.). Omenjeni prvotni povzročitelji nastopajo pogosto tudi kot sekundarni, seveda, kadar jim pač ni zaupana glavna vloga. Za izpopolnitev podobe o dosedanjih ocenah jelkine življenjske krize naj navedem Se naslednje značilne zaključne ugotovitve raznih avtorjev; »To je z boleznijo povzročen pojau« (23); ^^swšenje ima parazitski značajih (124); »glauiii vzroki ŠE niso znani-' (83), »jelka propada, bres vidmga vzroka<^ (23); »propadanje jelke je kompleksen proces« (64). Končno bomo skušali predočiti vsaj v obrisih poglavitna mnenja o pomembnosti jelkine regresije. Najverodostojnejšo podobo omogočajo naslednje tipično izjave strokovnjakov, ki so se ukvarjali z obravnavanim vprašanjem: y-Bernhard je oznat^il jelko na Saškem in v Thiirmgenu ne le za uviirajočo, ampak pogoato že izumrlo vrsto. Napad se stopnjuje. Jelka je najnezanesljivejša ur^fa. Propadanje jelke je grozljiva pošast^' (26). "Nazadovanje jelke se v gozdarskih krogih pretirava« (206). »Kojj-Čne m zadovoljive razlage za sušenje jelke «.i j.tv je ne more biti^' (66). •►Jelka je otrok skrbi. Z izjemo severnega obrobnega območja jelke je veČina poročil o propadanju jelke sedaj utihnila. Is krajeimik pojavov se je odmiranje jelke preveč posplošilo^ (108). "Zdi se, da je jelka najbolj občutljiva vrsta-" (86). Hkrati pa srečujemo ravna nasprotno trditev: Jelka je zelo vitalno in zelo zahtevno drevo. Cas je da brišemo beseda "Odmiranje jelke^ iz naiega gozdarskega besednega zaklada^* fl08). »Propadanje jelke je pojav zgodnjega staranja" (124). '^OdmiraflJe jelJce je tajinstvena bole^en^J (190). '^Odmiranje jelke je kulturna bolezen naüh gozdov, je zagoneten pojav, je jelova tragedija'^ (23), ■ANi mogoče dati določenega odgovora, kaj je prvotni vzrok sušenja ielfc- (73). Vsa navedena pomembna in večkrat nasprotujoča si mnenja bom skušal vstaviti v skupen okvir z ugotovitvijo, da so se problema regresije jelke lotevali številni strokovnjaki, med njimi tudi zelo ugledni, vendar se jim doslej ni posrečilo najti utemeljenega pojasnila za obravnavani pojav. Dosedanjih tovrstnih neuspehov m pripisovati toliko premajhni vnemi v iskanju rešitve, ampak bolj enostranskemu obravnavanju vprašanja. Na podlagi naših dosedanjih izkušenj s proučevanjem obravnavanega problema smo namreč prišh do spoznanja, da je za uspešno reševanje vprašanja opisanega značilnega odmii'anja jelke potrebno zaviti iz gozdno- gojitvenih tirnic tudi na področje drugih panog kot so: fiziologija jelke, njena zgodöv.nska pot in razvojni značaj, t r d n i. e k o 1 o g k a p r i m e r j a v a i n p o d., v s e t o p a z u s m c r i t- vijo h genetski nadgradnji, ki prav gotovo mora najti odgovor, med^ tem kfl ga zgolj gojitvejii aspekti doslej niso zmogli. In kako naj na osnovi dosedanjih prizadevanj in ugotovitev ocenimo perspektive za rešitev obravnavanega problema v evropskem merilu? Menim, dti napoved ni pretirano črnogleda, če se odločimo za ugotovitev, da so dosedanji neuspehi pripeljali v slepo ulico. Pojav opuščanja vsake nadaljnjo teoretične in praktične dejavnosti v zvezi z navadno jelko pa žal zasluži oceno resignacije nad drevesno vrsto, ki tega vendarle še ne zasluži. Jelkine rastiscne zahteve Ze bežna primerjava podatkov^ ki jih razni avtorji navajajo kot mejnt^ kli matične vrednosti za uspe vanje jelke nam pokaže, da se pogosto v poglavitnih čini tel ji h ne ujemajo. Meja letnega temperaturnega poprečja se npr. pri raznih piscih spreminja od 6" preko "J" do C (67, 121, 211); dopustna skrajna spodnja meja najhladnejšega meseca naj bi bila od —4,5" preko -5" do —6" (86, 151, 127)^ absolutni minimum enkrat —35", drugič pa —45" C (151, 127), ustrezna temperatura v vegetacijskem obdobju od +13" preko 14 in 15" tja do 17" (67, 86, 124, 127), število dni nad temperaturnim pragom 10" od 121 preko 150 do 180 (121. 127, 164), hkrati pa minimalna vegetacijska doba enkrat 90, drugič 180 dni (67. 127), Tudi minimalne letne padavine so določene zelo različno, in sicer s ßOO. preko 650, 700 in 800 do 1200 mm (23, 64, 66, 121, 141), padavine v vegetacijski dobi pa od 140 preko 350, 400 do 550mm (66, 121, 164). Tudi glede jelkinega podnebja, izraženega s kompleksnimi klimatičniml števili, ni enotnega stališča. Medtem ko je RoU (149) določil minimalno vrednost Martonnovega sušnega indeksa s 45, ga Olberg (124) povišuje na več kot dvojni znesek, tj. na 100, Pagensteit pa je ubral kompromisno pofc s 50—60, Za zračno vlago naj bi bil po eni strani minimum 70% (66), drugje pa naletimo na trditev (86), da je jelka na zračno vlago manj zahtevna kot smreka, tretji avtor pa pojasnjuje prodiranje jdke v nižje lege s skrajno humidno klimo (73). Tudi Ritbner (151) odreja vlagi zadnje mesto med činitelji, ki omejujejo jelova rastišča. Na splošno prevladuje sicer v strokovni literaturi mnenje, da jelki ustreza mediteransko-atlantsko, oceansko, subatlantsko oziroma suboceansko podnebje (23, 127, 191, 202, 205j 206), medtem ko ji kontinentalna klima ne prija. Toda tudi o tem vprašanju ni enotnosti, kajti Isi-ier (23) npr. trdi, da jelka prenaša bolj kontinentalno klimo kot bukev. Medtem ko nekateri viri pripisujejo kontinentalni klimi neustrezno delovanje na jelko zaradi hudega zimskega mraza (151), menijo drugi, da so klimatičnl minimum kontinentalnega podnebja spomladanske pozebe (121), tretji pa temu podnebju očitajo prehudo poletno sušo, ki je jelka ne prenese. Močno pojemanje jelnvega prirastka v vseh asociadah, ki je opazno v zadnjih 30 letih, je bilo na Hrvatskem (67) pripisano sušnim obdobjem Zahariev (208) je ugotovil, da suše lahko zmanjšajo višinski prirastek do 50% in debelinski do 70%. Walter (198) je ugotovil, da sušna obdobja občutno skrajšujejo dobo vegetacijske aktivnosti. Medtem ko po eni strani jelki pripisujejo »ozko ekološko a-mplitutio« (3 76) in lastnost >*najobčutljivejSe drevesne ursie« (86), jo drugi presojajo za -zelo vitalno^' (108). Glede maksimalnih temperatur, ki jih jelka Še pi-enese, je Susmel (164) dognal da je njihova zgornja meja odvisna od količine padavin. Za padavinski minimum Dsinöaltouski (151) meni, da ga ni mogoče določiti, ker je preveč odvisen od kakovosti tal in vodnega režima v njih. Ponovno je bilo ugotovljeno (124, 125), da jelka izven svojega optimalnega klimatičnega območja prej doseže £izioložko zrelost, vendar pa'menimo, da pri tem ne gre za neposreden klimatični vpliv, ampak za značilnosti različnih geografskih rss, V povzetku navedenih staliSČ moramo torej ugotoviti, da v strokovnem slovstvu ni enotnih kriterijev o klimatičnih zahtevah jelke. Do raznovrstnosti stališč pa ni prišlo samo zaradi tega, ker še "zelo pomanjkljivo poznamo jelkina biološke in ekološke instnosti- (204), ampak zlasti zato, ker se je ugotavljanje minimalnih klimatičnih činiteljev nanašalo na različna jelova nahajališča v njenem prostranem arealu, zato je posplošenje takšnih dognanj na druga jelova nahajališča moralo povzročiti opisano neenotnost in zmedo. Pauari (127) je uvidel zgrešenost enotnega klimatičnega vrednotenja evropske jelke, zato je predložil razdelitev Evrope na več klimatičnih jelovih območij. Sicer pa menim da običajni klimatični nakazovala ne morejo odgovoriti na vprašanje o primernosti klime za jelko, še zlasti ne poprečne vrednosti, ki časovno niso vsklajene ■z razvojnim ritmom te drevesne vrste. Prav tako tudi z večino t i. klimatičnih indeksov, ki kompleksno upoštevajo klimatibne prvine, ni mogoče jelki določiti skrajnih podnebnih mej. To velja tako za Martonov indeks (176), za Hackman-nov nakazo valeč (59) itd, Edino s pomočjo podrobnejšega proučevanja kompleksnih klimatičnih razmer, ki so tesno povezane z dnevnim in sezonskim razvojem jelke, se bomo morda lažje dokopali do jasnejše podobe_o jelkinih klimatičnih zahtevah ali pa vsaj do spoznanja o bistvu in mejah klimatičnih sprememb, ki gredo jelki do živega. Znano je, da se jelki pripisuje široka talna amplituda in indiferentnost glede na značaj talne matične podlage, zlasti v območju njenega kUmaksa (20S). Vendar pa je bilo ugotovljeno, da ji tla na silikatni podlagi omogočajo večji prirastek (34). Kot je bilo dognano, znaša ta razlika v prebiralnih sestojih Gorskega kotarja pri debelejših drevesih Z raziskovanji na Risnjaku (80, 81) je bilo ugotovljeno, da jelke na silikatih, ki pripadajo združbi Blechno-Abietetum in ki so debelejše od 5Q cm hitreje priraščajo od jelk na apnencu v združbi Fagetum croaticum abietetosum, zlasti občutno in dosledno pa prekašajo jelko v združbi Calamagrostidi-Abietetum, ki je navezana iskl]učno na apnenec. Razen "tega pa je debelina lubja v obratnem sorazmerju s prirastkom, tj, drevesna skorja je pri jelkah na silikatu najtanja. Prostorninska teža popolnoma suhega lesa je bila v obratnem razmerju s prirastkom m je jelki s silikata pripadlo zadnje mesto (67). Podobna raziskovanja na Tairi (111) so pokazala, da imajo jelke, ki rastejo v približno prebiralnih gozdovih na apnencu za 20% večji prirastek kot v Gorskem kotarju. Razen tega pripisujejo silikatnim tlem boljšo sposobnost za pomlajevanje jelke kot apnenčastim (67, 170), V zvezi z razširjenostjo jelke v Sloveniji in na Hr\^aškem je bilo opaženo, da se jelka na silikatnih tleh spušča globlje v nižino kot na apnenčastih (176, 203). Vendar pa Wraber (206) meni, da pri nas na silikatu nahajamo posebno rasno skupino jelke, ki je bolj higrofilnega značaja, hkrati pa razvije manj globoko korenin je Isti avtor in tudi drugi (67) pripisujejo jelki na silikatu hitrejši razvoj m v zvezi 2 njim zgodnejšo fiziološko zrelost. Za uspevanje in prirašČanje jelke so izredno pomembne vodne razmere v tleh. Deficit vode lahko povzroči, da količina vode v jelki ni več v ravnovesju s tratispi'-acijsko zmogljivostjo krošnje. Pn t^m so zlasti pomembne razmere v drugI polovici vegetacijskega obdobja. Zato lahko daljša sušna obdobja v ^vezi 2 drugimi pojavi, Id jih spremljajo, povzročijo občutno pešanje jelke, ki raste na tleh s slabo vodno kapaciteto. Hkrati lahko fiziološka globina tal igra odločilno vlogo. Znani so primeri na Juri in v Thurinškem gozdu (108), kjer ob sušnih letih jelke z globokimi koreninami m so trpele, medtem ko je drugim s plitvim koreninjem prirastek zelo opadel. JeUd na splošno pripisujejo krepko, gosto in globoko koreninje, ki se razvije na apnencu (170) počasneje kot na ailikatu (87). Medtem ko je v prvem primeru potrebno poprečno 30 let, da mladi jelki zraste glavna korenina 50 cm globoko, v drugem primeru že v 20 letih zraste 1 m globoko. Omenjenemu splošno razširjenernu mnenju o intenzivno razvitem jelovem koreninju, zlasti pa še mišljenju, da je '^jelka sposobna gosta, iežka tla zadosti prekoreniniti in jih ohranjati v zadovoljivi bioloSko-fizikalni strukturi^ (203), Kostle?' ni mogel najti potrditve (87) in dopušča le možnost, da ima jelovo koreninje tendenco tvorbe obilo koreniniCj toda le tedaj, če dajo k temu spodbudo prehrambene razmere. Tako lahko jelka razvije v veCslojnih talnih plasteh tudi večslojno korenmje. Tudi v vmesnih suhih talnih plasteh se glavna korenina ne razveja in nima koreninic; če pa prodre v vlaino plast, ki jo napaja zimska vlaga ali pa talna voda, le-ta spodbudi glavno korenino k bogati razvejitvi. Korenine se nenormalno razvijejo tudi zaradi mehanskih ovir ali pa zaradi celoletne pomanjkljive oskrbe s kisikom, Jelovo koreninje drugače zlahka prenaša periodično pomanjkanje kisika. Stranske korenine sosednjih jelk se pogosto zrastejo (17), zato panji posekanih jelk ostanejo še nekaj časa po sečnji aktivni in zaraščajo. Pri dobrih talnih razmerah najdemo 40—60% takšnih štorov. Ker je oskrba tal z vodo odvisna tudi od talnega reliefa, vpliva torej le-ta posredno na razvoj jelovega koreninja. V povprečju poteka rast jelovih korenin precej enakomerno (170)^ tako da je na apnencu razmerje med dolžino glavne korenine in dolžino debla pri starosti ok, 30 let 1:8, pri starosti ok. 90 let pa se zmanjša na 1 : S. Po splošnem mnenju je velika produkcija rastlinske organske snovi zvezana a veliko porabo vode. Toda Höhnel (129) je s svojimi meritvami dokazal, da jelka vkljub svoji izredni proizvodnosti tako na vlažnem kakor tudi na suhem tlu med vsemi našimi drevesnimi vrstami za transpiracijo porabi najmanj vode po enot! suhe teže iglic. Podobne podatke navaja tudi Leihundgut (96). To navidezno nasprotje si lahko pojasnimo z Boasovo ugotovitvijo (12), da za veliko proizvodnjo ni vedno potrebna velika oddaja vode. Röhrbig (124) je ugotovil, da oskrba jelke s hranljivimi snovmi zelo zaostaja za pomembnostjo zadostne vlage v tleh, zato ob primerni talni vlažnosti v mešanem sestoju jelka navadno prekosi svojo tekmovalko bukvo, me^dtem ko pri dobri oskrbi s hranivi, toda pri pičli z vodo, jelka kaj kmalu zaostane za bukvijo, Vkljub temu pa meni Waldenfels (197), da je osiromašenje tal na minimalnih snoveh krivo odmiranja jelke v Frankovskem gozdu. Tudi naša dosedanja raziskovanja {73, 74) so pokazala, da je bilo pri vseh doslej proučenih primerih odmiranja jelke izredno malo hranljivih snovi v tleh, Obstaja mnenje, da jelka rabi veliko kalija (202) in da je zato bolj naklonjena silikatnim tlem, kjer ga je več. Priidič (139) pa trdi, da magnezij v tleh pospešuje rast jelke in njeno pomlajevanje, medtem ko pomanjkanje te prvine bolj ustreza bukvi. Kot smo torej iz omenjenega videli, so mišljenja tudi glede jelkinih rastišč-nih zahtev v marsičem različna in avtorji, ki menijo, da jelka zaradi neusLrea-nih rastiŠčnih razmer odmira, doslej te svoje domneve niso potrdili ne z meritvami ne z eksperimenti (108). JELKA JE PRIZAJ3ETA TUDI V SLOVENIJI Kdaj je naša jelka zaSla v krizo Ni še tako dolgo, odkar smo v strokovnem tisku lahko brali, da ^-Jugcsla-vija nima opraviti s problemom odmiranja jelke-> (39), da v '^jugovzhodni Evropi sploh ne propada jelka na način, ki je zadnja desetletja v Srednji Evropi vedno inova obravnavani .sfcjipjTiskO". 7'ake sestoje bi torej po podatkih naše ankete lahko doletela izključno le usoda prvo- in drugostopenjske oslabelosti, ki predvideva samo posamezno sušenje. Vendar to ne ustreza realnim možnostim in stvarnosti. Zato v .svo]i analizi nisem upošteval stopenj jelkine oslabelosti v vseh tistih primerih rezultativnih odnosov, pri katerih ligradba in zmes sestoja lahko vplivata na značaj in stopnjo ugotovitev. Razčlemba in primerjava anketnih podatkov glede razprostranjenosti jsušečih se jelovih sestojev po njihovi višinski legi sta potrdili splošna opažanja, da pojav jelkine življenjske krize z rastočo nadmorsko višino pojema. Vendar pa ta odvisnost ni dosledna m velja šele nad 7ÜÜ m, kajti jelovi sestoji v višinskem pasu od 300 do 500 m so manj prizadeti (28,(3%) kot sestoji v višjem pasu, tj. od 500 do 7Ü0 m (35%). To ugotovitev bo potrebno se temeljito pojasniti, zlasti ker na prvi pogled kljubuje površnim opažanjem, da jelka v nižjih legah, ki večinoma ne pripadajo njenemu reliefnemu optimumu, intenzivneje odmira kot v višjih, k) so praviloma bližje jelovim optimalnim rastiščem, Anketiio gradivo je bilo glede podatkov o geološki podlagi precej pomanjkljivo, ?.ato smo ga morali spopolniti. Analiza je pokazala, da od celotne ogrožene površine jelovih sestojev 54% odpada na zemljišča z bazičniini kameninami, 18% s kislimi kameninami, 28% na tla prehodnega Enačaja in na takšna, za katera ni bilo podatkov. Razlika je torej tako očitna, da bi mogli bres posebnega pomisleka prisoditi jelovim sestojem na bazjčnih tleh prvenstvo pri odmiranju. Vendar pa odnos glede pedogenega značaja obravnavanega pojava ni tako preprost in jasen, kajti podatki postanejo občutno manj prepričljivi. Če Jih primerjamo z drugega stališča, tj. glede na razmerje med zdravimi in ogroženimi jelovimi sestoji na bazični in med obema kategorijama na kisli matični podlagi. V prvem primeru znaša odstotek 11,6, v drugem 7,3, medtem ko za neopredeljene in neanketirane primere znaša 10,8%. Ob preudarnem upoštevanju takšnih odnosov pa bi bilo sklepanje o pomembnosti pedogenetske značilnosti za jelkino življenjsko krizo skrajno težko in tvegano. Pri proučevanju odnosa sušenja jelke do intenzivnosti sečenj sem analiziral le podatke na prvo vprašanje, ki se nanaša na sečnje v t. i, planskih letih in prejj medtem ko podatkov na drugo vprašanje, tj. o sedanjih in nedavnih sečnjah nisem obravnaval- Za takšno stališče sem se odločil, ker domnevam, da podatki na dnigo vprašanje nimajo posebne veljave, saj so sedanje in nedavne sečnje zajele pretežno ravno tiste jelove sestoje, ki se sušijo, in zato ker se sušijo, in to tem intenzivneje, čira več je bilo v njih kandidatov smrti ali pa že suhih jelk. Od jelovih sestojev, kjer v planskih letih In prej ni bilo sekano, odmira 20%, od tistih, kjer so bile le zmerne sečnje 28% in končno se od sestojev, ki so utrpeli takrat sečnje v živo, suši 26%. Ker torej med površino ogroženih, prej nenačetih in površino srednje prizadetih močno izkoriščanih jelovih gozdov ni pomembne razlike in ker je zlasti površina odmirajočib jelovih sestojev med gozdovi, ki so bili prej močno izkoriščani, celo relativno manjša od ustreznega deleža pri zmernih sečnjah (26% :23?b), moramo ponovno izreči nezaupnico hipotezi o primarnem vplivu neustreznega gospodarjenja na obravnavano življenjsko krizo jelke in o odločilni vlogi porušenega prirodnega ravnovesja mikrokhme itd. Z analizo anketnega gradiva glede morebitne odvisnosti odmiranja jelke od t i. gospodarske obhke sestojev smo prišh do naslednjih ugotovitev: Od vseh ogroženih jelovih sestojev odpade 49,1 % površine na sestoje s prebiralnim gospodarjenjem, 17,2% na enodobne gozdove in 33,7% na gozdove t. i. prehodnih oblik. Zanimivo je torej spoznanje, da ne pripada največji delež prizadetih jelovih gozdov enodobni obliki, za katero se navadno meni, da je najnepri-mernejša za jelko in ki jo mnogi gojitelji dolžijo, da ustvarja jelki manj ustrezno mikroldimo ter da je zato prvenstveno kriva odmiranja jelke Nasprotno pa ravno prebiralnemu načinu gospodarjenja, od katerega si številni gozdarji obetajo zagotovitev najprimernejše mikroklime in najtrdnejšega biološkega ravnovesja ter zato rešitve iz jelkine življenjske krize, pripada pri nas levji delež hirajočih jelovih gozdov. Tudi Če si vprašanje zastavimo drugače in si ogledamo razmerje med površinami zdravih in ogroženih jelovih sestojev pri razhčnih gospodarskih oblikah, ugotavljamo, da so prebiralno gospodarjeni sestoji najbolj prizadeti, kajti na 31,8% površine takšnih gozdov se jelka suši, medtem ko je med enodobnimt le 24,2% ogroženih, med t. i. prehodnimi obli- kami sestojev pa jih 23,7% peša. Morebiti bi bilo pri tem vrednotenju potrebno upoštevati tudi zmno kritiko taksatorjev, da je biLo veliko sestojev s t. i. prehodnimi oblikami neupravičeno uvrščenih med prebiralne sestoje. Toda ta očitek bo v našem primeru izgubil svojo tehtnost, kajti anketa je uvrstila v skupino w^prehodnih gospodarskih oblik« nie manj kot 38,8%, torej nad trefrjino vseh jelovih gozdov in je v njo prav gotovo vključila mnoge jelove sestoje, ki so bili prej uvrščeni med prebiralne. Ce pa se kljub temu odločimo za najneugodnejšo podmeno in predpostavimo, da omenjeni pomisleki vkljub poznejšim revizijam ureditvenih elaboratov in podatkov ter vkljub marsikaterim pozneje ustrezneje izdelanim novim operatom še vedno enako trdno veljajo, pridemo na podlagi logičnega preudarka vseeno do zaključka, da so jelovi gozdovi, ki so bliže prebiratni obliki, močneje podvrženi življenjski krizi kot tisti, ki so bliže enodobni zgradbi. Tudi če predpostavimo najneugodnejšo skrajnost, tj., da vse sestoje prehodne oblike prištejemo enodobnim gozdovom, bo vseeno med prebiralnimi gozdovi še vedno več ogroženih (31,0%) kot, med vsemi drugimi skupaj (23,8 ^a). Iz anketnega gradiva smo upoštevali tudi velikost lesne zaloge, ker menimo, da nam lahko vsaj nekoliko spopolni podobo o sestavi jelovih gozdov. Tudi tokrat analiza ni potrdila omenjene hipoteze o primarnem vplivu neustreznega gospodarjenja na propadanje j&lke, kajti od prizadetih jelovih gozdov odpade 74,7% površine na sestoje z lesno zalogo 150—300mVha, medtem ko na šibko založene gozdove z maso pod 150 mVha odpade le 4,2% površine in na sestojt? z obilno zalogo nad 300 m^/ha 21,1% površine vseh ogroženih gozdov. Obramba omenjene hipoteze v naši situaciji, ko odločno najmanj prizadetih sestojev pripada ravno kategoriji z najmanjšo zalogo, je torej brezupna. Tudi s presojo razmerja med površinami zdravih in ogroženih jelovih sestojev pri razhčnih lesnih zalogah ne moremo priti do sklepov v prid "-gozdnogojitvenii' hipotezi, kajti tudi tedaj se pokaže, da niso najbolj prizadeti sestoji s pičlo zalogo (23,2%), ampak tisti, ki sodijo v kategorijo 150—300 mVha (30^). Potrebno bo nadalje nadrobneje preveriti možnost, da morda v kategoriji z manjša zalogo prevladujejo mladi sestoji, ki niso prizadeti z odniiranjem, vendar na podlagi dosedanjih tovrstnih dopolnilnih podatkov potrditev te domneve ni verjetna. In koneno ge nekaj ugotovitev v zvezi z različnim odmiranjem jelke v raznih rastlinskih združbah, V razpredelnici navajamo poglavitne rastlinske združbe iz gradiva opravljene ankete. Za vsako navajam v odstotkih podatke o tem, kolikšen njihov površinski del je prizadet. Pitosociološki podatki sicer niso Združba s pripadajočiini subasociaciami Površinski delež ogroženih sestojev (%) 1. Abieti-Fagetum dinaricum 26,7 2. Abieti-Piceetum 27,B 3. Calamagrostidi-Abietetum 24,0 4. Abieti-Fagetum austroalpinum 19,9 5. Luzulö-Piceetum 22,0 Ö.Anemone-Fagetum 31.B 7. Galio-Abietetum 12,2 B, Bazzanio-Abietetum 85,7 9. Mastygobryeto-Picectum 31,0 bili zbrani za vse primere, It j er se jelka suši, vendar pa je zajeto 89% prizadete površine, zato so ugotovitve vendarle pomembne. Odmiranje jelke je najbolj razšii-jeno v združbi Bazzanio-Abietetum. Glede na dejstvo, da Wraber (203) tej združbi pripisuje "'biološko zdravje, ki se kaže Ü živahnem pomlajevanju, in dohri j-astiv, nas preseneča njeno skrajno slabo obnašanje. Morda podatek nima prave veljave, "ker izvira le iz 5 realnih enot, in še od teh so 4 z območja bivše občine Laško in 1 bivše občine Žalec, torej iz okolišev, kjer doslej ta združba ni bila znana. Drugo mesto glede nagnjenja k odmiranju jelke pripada združbi Mastygobryeto-Picetum. Ker je ta asociacija zelo blizu zdmžbe Bazzanio-Abietetum, tako da Wraber (205) dopušča celo njuno združitev, in ker prva porašča kisla globoka tla, nas preseneča velika udeležba odmirajočih jelovih sestojev v okviru te združbe. Posebno pozornost zasluži končno asociacija Galio-Abietetum z najmanj prizadetih jelovih sestojev. Za to združbo je sicer Wraber (204) dognal, da je biološko zdrava, ker se dobro pomlaja, toda hkrati ji pripisuje lastnost, da začne pri starosti 80—100 let jelka pešati. Tudi ugotovitve pri posebnih terenskih ogledih (64) so pokazale, da odmiranje v tej združbi ni tako redek pojav. Zato bi bilo dopustno šele po dopolnilnih proučevanjih izreči končno sodbo o njeni posebni veljavi glede vitalnosti jelke, še zlasti zaradi razmeroma majhnega števila anketiranih enot in majhne pripadajoče obravnavane površine. Med skupino združb, ki so srednje odporne na pojav jelkine življenjske krize, je očitno najboljša asociacija Abieti-Fagetum austroalpinum, ki se ponaša z nizkim odstotkom prizadetih gozdo-v, hkrati pa njen dober glaa sloni na posebno velikem številu upoštevanih enot in na obsežni skupni površini. Tudi Horvat (122), Wraber (206) in Oberli (122) so izrekli posebno priznanje naši asociaciji Abieto-Faget^um. * KJjmatične raameie Na podlagi prejšnjih lastnih opažanj, zlasti glede razporeditve okoližev, ki doslej niso prizadeti z življenjsko krizo, in glede napredovanja jelkinega odmiranja smo prišli do zaključka, da je potrebno primerjalno proučiti vse pomembnejše klimatične činitelje na našem ozemlju, posebno pa njihove razlike od dolgoletnih poprečij, Zbrah smo klimatične podatke oziroma izračunali podnebne nakazovalce za meteorološko postajo v Ljubljani za obdobje 1851—1960 (102), za postajo Zagi-eb-Grič (50) za obdobje 1862-1950, za postaje Kranj, Kočevje in Maribor za obdobji 1881-1915 (144) in 1952-1962. Za preverjanje signifikant-nosti razlik .smo ugotavljali t, i, v-t-test-' (j?. Wsber). hkrati pa je bila izi-aču-navana tudi stopnja signifikantnosti po Studentovem postopku. Rezultati analize so zaradi poenostavitve in boljše preglednosti prikazani v razpredelnicah, kjer .^N« pomeni proste stopnje, standardni odklon, »V^ je varianca, t, je izračunana vrednost testa, -^t^^ je tablična vrednost testa in »P« je statistična zanesljivost {v %]. Temperaturo zraka smo obravnavah a pomočjo naslednjih nakazo-valcev: srednje letne tempcratui-e zraka, srednje temperature zraka v 6-meseč-nem vegetacijskem obdobju (apnl—september), interdiurne temperaturne amplitude za posamezne mesece, za vegetacijsko obdobje in za vse leto, dnevnega temperaturnega razpona med 7. in 14. uro, števila dni nad 10" C in pripadajoče poprečne dnevne temperaturne amplitude. Anahtični parametri nam kažejo, da obstaja trdna signifikantna razlika med temperaturami izbranih obdobij, vendar krepkejša pri razdelitvi z letom Pregled parametrov iz analize temperaturnih razmer Primerjava v 1, utemeljenost temperaturne razlike v Ljubljani med obdobji 18Sl/(9üO in 1901/1950 po mesecih 11 0,641 0,4106 2,S!) 2,20 97,0 2. Utemeljenost temperaturne razlike v Ljubljani med obdobji IfiSl/igjO in 1941/1960 po mesecih 11 0,568 0,3233 2,93 2,72 08,0 3- Utemeljitev temperaturne razlike v Ljubljani med obdobji 1851/1900 in 1001/1960 po letih 4. Utemeljenost temperaturne raz-lilce v Ljubljani med obdobji 1851/1900 in 1901A960 za vege-tacijslte mesece 108 0,073 0.'I547 3,49 3,29 99.9 108 0,702 0,i923 1,51 1,50 85,0 5, UteJmeljenost temperaturne razlike v Ljubljani med obdobji 1051^940 in 1941/1960 za vegetacijske mesece 5 0,207 0,0430 5,32 4,03 99,0 fj. Utemeljenost temperaturne razlike v Zagrebu med obdobji 1862/1940 in 1321/1950 po mesecih 11 0,243 0,0590 6,62 4,44 99.9 7. Utemeljenost temperaturne razlike v Zagrebu med obdobji 1362/1940 in 3921/1950 M vegetacijsko obdobje 5 0,151 0,0227 9,27 6,86 99,9 8. Utemeljenost razlike temperaturnih amplitud v Ljubljani med obdobji 1881/1915 in 1949/1958 po mesecih 11 0,670 0,4536 4,64 4,44 99,3 9. Utemeljenost razlike temperaturnih amplitud v Ljubljani med obdobji 1881/1915 in 1949/1958 za veget, obdobje 5 0,593 0,3520 4,98 4,95 99,4 10. Utemeljenost razlike temperaturnih amplitud v Kranju med obdobji 1881/1519 iu 1952/1962 po mesečini 11 1.110 1,2300 2,12 2,12 94,0 11. Utemeljenost razlike temperaturnih amplitud v Kočevju med obdobji 1881/1915 in 1952/1962 po mesecih 11 1,133 1,2054 5,91 4,44 99,9 12, Utemeljenost razlike temperaturnih amplitud v Mariboru med obdobji 1881/1915 in 1949/1958 po mesecih U 0,531 0.3500 6,46 4,44 99.9 Pregled parametrov iz analize padavin primerjava N S v ti t P a 1 Utemeljenost podavinskih razlik ' v Ljubljani med obdobji 1851/19-)0 11 22,01 48'1,34 2,37 2,20 96,0 in 19'11/1960 po mesecih 2. Utemeljenost padavinskih razlili: v Ljubljani med obdobji 1851/1900 lOB 272,54 74381,3 0,21 0,67 50,0 in 1901/1960 po mesecih 3. Utemeljenost padavinskih razlile v Ljubljani med obdobji 1851/1940 5 7,70 59,31 5,34 4,03 09,5 in 1941/1960 za vegetac, obdobje 4, Utemeljenost padavinskih razlik v Zagrebu med obdobji 1862/1940 U 9,45 09,44 1,21 0,95 63,0 in 1921/1950 po mesecih 5, Utemeljenost padavinskih razlik v Zagrebu med obdobji 1B62/1040 5 6,09 37,17 2,72 2,57 96,0 in 1921/1950 2a vegetac. obdobje 1940 kot z letom ;1900 To velja tako za celoletne vrednosti kot tudi ^a čas vegetacijske aktivnosti. Padavine smo obravnavali s pomočjo letnih vrednosti in vrednosti za vegetacijsko obdobje. Iz analitičnih parametrov je za Ljubljano razvidna trdno utemeljena razlika med padai/inami pred in po letu 1940, zlasti to velja za vegetacijsko obdobje. Za Zagreb velja ista ugotovitev, vendar le za vegetacijske mesece. Vendar pa za Ljubljano razlika med padavinami pred in po letu 1900 ni signifikantna. Kompleksna klimatična nakazovale a, ki smo ju uporabili, sta bila- Amonnov hidrotermični indeks (127) in Martonov indeks suše. Za njuno primerjalna proučevanje smo se odločili, ker srednje vrednosti elementarnih khmatičnih podatkov povedo premalo. Pogosto so namreč letna poprečja vkljub hudim poletnim sušam in vročinam normalna, ker jih izravnavajo obilnejše zimske padavine in nizke temperature, vendar pa je takšno izravnavanje le številčnega značaja in nima nikakršnega pomena za vegetacijo ali pa nanjo le prav neznatno vpliva. Za uporabo indeksov smo se odločiU vkljub očitkom, da so tudi oni nepopolni nakazovalci (176). V našem primeru smo jih namxec upoštevali le časovno primerjalno. Medtem ko nam Martonov aridni indeks prikazuje le odnos med letnimi padavinami in srednjo letno temperaturo (I = P : fT-r 10]), upošteva Amonnov hidrotermični indeks hkrati tudi temperaturni razpon med zimo in poletjem in zato lahko v določeni meri nakazuje tudi stopnjo kontinental nosti. Izražen je 2 obrazcem I = P X T i (T7—Tj), Pomen uporabljenih simbolov je naslednji: so letiie padavine, je srednja letna tejnperatura, »»T;« je srednja temperatura v juliju in »Ti« je srednja januarska temperatura, lEračunani parametri potrjujejo trdno signifikantnost Martonovega indeksa med obdobji 1901/1940 in 1941/1960, medtem ko ta razlika za obdobji pred letom 1900 in po njem ni utemeljena. Ta ugotovitev je v skladu s prej dognano signifikantnost j o padavin glede na razmejitveno leto 1900 in z ugo- Pregled parametrov za klimatičnc nakazovale« Primei-java N s V 1 Utemeljenost razlik Martonovega indeksa za Ljubljano med obdobji ^ f. n nn gn q 1851/I9Ü0 in 1901/1960 po deset- ^ letjih 2, Utemeljenost razlik Martonovega indeksa Ljubljano med obdobji 58 13,61 185,14 3,46 3,43 99.9 1901/1940 in 1941/1960 po letih 3. Utemeljenost razlik Amonnovega hidrolermičnega indelts: Ijanj med obdobji la: 1901/1960 po desetletjih hidrolermičnega indeksa v ^ 3 5 gi 33 30 ^ B7,5 Ijanj med obdobji 1351/1900 jn 1 1 > ■, tovljeno utemeljenostjo razlik za razmejnico I94n. Ker je razlika Amonnovega lildrotermičnega indeksa glede na leto 1900 utemeljena, je, upoštevajoč tovrstne prednosti za padavine, pričakovati glede na ločilno leto 1940 se čvrstejžo signifikantnost. V povzetku prikazanih podatkov in izsledkov smemo torej upravičeno sklepati, da so se klimatične razmere v Ljubljani zadnia desetletja pomembno spremenile. Ker za druge meteorološke postaje v Sloveniji ni dovolj starejših podatkov, ki bi omogočali podobno primerjavo, bomo dognanja za Ljubljano pospiosili pač na vso Sloveni.io, sklicujoč se pri tem na Goldherga (51), saj je Slovenija le 1/20250 povrSine zemeljske oble, pa so torej podatki ene postaje v tem primeru lahko dovolj reprezentativni za večino slovenskega ozemlja. Ugotovljene spreniembe imajo torej značaj sekularne fluktuacije, ki je izražena s signi-fikantnimi razlikami od primerjalnega poprečja za temperaturo, padavine, in-terdiurno temperaturno ampütudo in kontinental nos t. Ugotovljena otoplitev jE najmočneje, tj. s statistično zanesljivostjo 98—99% izražena za razmejnico 1940, zlasti to velja za vegetacijske mesece (zanesljivost 99%). Te naše ugotovitve se načelno ujeViiajo z dognanji Köppena (196) o oto~ plitvi v Srednji Evropi po letu 1900, zlasti pa še po 1931. letu. Wagner (196) navaja podatke tudi o močni otoplitvi v dvajsetlelju 1913'1932 za Ameriko, Ugotovljeni za več krajev v ZDA Berg in Gerasiviov (140) opozarjata na otoplitve. ki so opaxne na velikem delu severne poloble. Več avtorjev (113, 199) ugotavlja otoplitve v Nemčiji. Nadalje je bilo dognano za Cirkvenico (194) povečanje pomladanske temperature v desetletju 1944/1954 za 1,2" C, poletne pa celo za 1,6" C v primerjavi z zadnjim desetletjem prejšnjega stoletja. V Zagrebu .^e je zadnje desetletje povečala letna temperatura za 1" C, prav toliko tudi letna temperatuma amplituda, medtem ko se je število dni s popreckom nad 20" C v zadnjih 30 letih povečalo za 18. To ustreza po Göidbergu (51) premiku za 1 geograisko stopinjo proti jugu, Naše poletje kaže torej v 20. stoletju izrazito progresivno tendenco k subtropičnemu značaju. Otoplitev je prizadela tudi višje lege, tako glede letnih vrednosti, kot tudi poletnih (196). Vendar pa pojav otoplitve ni v enaki meri prizadel vsega obravnavanega ozemlja, ampak je nekje izražen močneje drugje laže. Toda primerjava naših ugotovitev s podatki za nekatere druge evropske postaje kaže, da pada oto-plitvena razniejnica v Zahodni, Srednji pa tudi deloma v Severni Evropi tascvno nekoliko pred naäo, npr. na leta 1921 (196), 1900 (78) ali pa celo 1887 (32). Toda za jugovzhodno Evropo in tudi za skrajno vzhodne kraje Jugoslavije (Beograd, V. Gradište, Zaječar) je bila nasprotno ugotovljena za obdobje po 1940. 1- celo ohladitev poletij, upadanje poprečnih letnih temperatur in zožitev temperaturnih amplitud (17). Ta pojav nas ne preseneča, kajti podobno zamujanje sprememb je znano že iz starejših opazovanj. Spremembe na območju Berlina—Stockholms, ki so bile opažene ok, leLa 1820, so se uveljavile na ■območju Prage—Frankfurta Šele leta 1860, ob severnem robu Alp pa sele ok. leta 1902. Celo v mejah Avstiije se je za obdobje 1931/1950 ugotovljena otoplitev stopnjevala od juga proti severu {79). Sicer pa je potrebno opaženo otoplitveno zamujanje presojati tudi v zvezi z dejstvöm (198), da premik proti \'zhodu povzroča pomembne zakasnitve vegetacijskega začetka, ki znašajo za različne rastline od 0,4 do 1,4 dneva za vsako dolžinsko stopinjo. Sicer pa je temperaturna fluktuacija v poledeni dobi zelo pogost pojav, za katerega so bile ugotovljene različno dolge periode. Hladni sunki so se menjavali z otoplitvami (196). Pri tem je značUno, da sta bili Črno in Jadransko morje v g. a sS' ^ J\''/ i\ A . A \ A ? % a e C s s a s § s i S ? s Ä Martoiinov indeks su.^e za Ljubljano v obdobju 1851/1960. RazHka srednje vrednosti pred letom 19-10 in po njem je očitna (orig.) Amannov hidrotennični indeks za Ljubljano v obdobju 1851/1960. Prikazani ata tudi srednji vrednosti pred letom 1900 in po njem (orig.) starem in srednjem veku večkrat zamrznjena, npr. 401., 670., 800., 858.. 1216., 1608. in 1(521. leta, toda po letu 1800 sc to ni več dogajalo. Očitno znamenje otoplitve je tudi sedanje intenzivno topljenje ledu v polarnem območju (51) in krčenje ledenikov, Id je zadnja leta opazno v Franciji (47), Švici (196), v Vzhodnih Alpah (160) pa tudi na Triglavu. Celo izredno konservativni element kot je morska voda je v zadnjih desetletjih reagiral na močneje ogreto ozračje. Razlika med dolgoletnim poprečjem in poprečjem obdobja 1919—1928 je znašala za Barent&ovo morje v juliju—septembm 1.8" C. Ta razlika pa ni bila ugotovljena le za površino arktičnega morja, ampak do globine 200 m poprečno celo 1,9" C. Raziskovalci na f^Krasinu« in »»Kautilusu^j so dognali, da znaša učinek sedanje otoplitve poleti celo 2—S"* C, Enako so ugotovili tudi na La-bradorskih otokih itd. Povečana zračna toplota vpliva tudi na temperaturo tal. kot je bilo ugotovljeno v SSSR (196). Ugotovljeno upadanje padavin za ra:zmejnico 1940 je zlasti trdno signifi-kantno za vegetacijsko obdobje. Pri tem pripada Ljubljani posebno velika statistična zanesljivost (99,5%), medtem ko je za Zagreb zaradi prekrivanja primerjalnih obdobij nekoliko šibkejša (96%). Za vegetacijska proučevanja v naši klimi ni smotrna uporaba podatkov o celoletnih padavinah, kvečjemu bi bila pomembna za afriški Mediteran, medtem ko so za naše razmere neprimerno pomembnejše padavine v vegetacijski dobi. Zlasti malo pomenijo zimske padavine (124). Zmanjšanje padavin je prizadelo vse klimatične tipe, ki jih v Sloveniji razlikujemo glede na razpored padavin (143). V primorskem tipu, ki ga karak-terizirajo 3 padavinski maksimi: primarni v oktobru, sekundami v juniju in terciarni v marcu, je bil prizadet npr. Bovec po letu 1940 v primerjavi z obdobjem 1925/1940 z 8%, medtem ko za Kočevje ni bilo mogoče dognati pomembnega zmanjšanja padavin. V drugem tipu, ki nima terciarnega maksi-ma, je bila prizadeta npr. Ljubljana z 22% irt Črnomelj z V tretjem tipu z edinim maksimom v juniju pa so bile npr. v Mariboru padavine zmanj-.šane za 6%. Jasno je, da jc igrala nadmorska višina pri tem pomembno vlogo. V razpredelnici so predoČene odstotne vrednosti zmanjšanih padavin za razne višinske pasove. Za primerjavo sta bili vzeti obdobji 1925/1940 in 1953/1957. Vpliv suše se ab&olutno in relativno stopnjuje z višino, vendar le nekako do 900 m, nakar pojema. Zmanjšane padavine med obdobji 1S25/1940 in 1953/1957 Višinski pas do 300 300—500 500—700 700—900 900—1100 nad UOO % zmanjšanja 0,1 0,9 10,7 14,0 B,2 17,2 Pri izračunavanju vpliva višinske lege na razhko padavin v primerjavi obeh obdobij je bilo upoštevano 134 postaj, seveda iz različnih pada\nnskih območnih tipov. Z razporeditvijo upoštevanih meteoroloških postaj po nadmorski višini smo ugotovili za obdobje 1919—1957 za višinsko razliko 100 m poprečni padavinski gradient 84 mm; to je v primerjavi s tujimi podatki (192) nenavadno veliko. V ZDA so v 55-letnem obdobju do leta 1927 padavine upadle za 10?a, v poletnih mesecih pa še občutneje. ZJamaTin (78) je v Nemčiji obravnaval vpliv suhih in vročih poletij na oskrbo drevja z vodo in je s pomočjo svojegst kompleksnega kvocienta dognal, da je bilo olodobje po letu 1925 v primerjavi s prejšnjimi razmerami nenavadno suho. Ugotovljeno je bilo (32), da so se tam po letu 1941 padavine zmanjšale za 11%. Danec Lysgaard (51) je e primerjavo obdobij 1911/ISlO in 18S1/1910 dognal za manjše geografske Širine upadanje padavin do 100 mm. Mejna črta teh sprememb poteka severno od Jugoslavije. Torej leži naše ozemlje v območju subtropskega issuševanja, kajti tudi v Zagrebu so se padavine v prejšnjem deeeniju zmanjšale za več kot 100 ram pod 60-letno poprečje. Hkrati pa obstajajo kompaktna območja povečanih padavin, in sicer v arktičnem in v delu zmernega ter monsumskega pasu v Aziji- Za vzhodne kraje nase države je bilo ugotovljeno tudi le zelo blago upadanje padavin po letu 1940 (17). Omenjena an ta g oni stična povezanost padavinskih odnosov med kraji z večjimi in majšimi zemljepisnimi širinami ima zakonit značaj ter se padavinski minimumi na naši polobli ne pojavljajo prvič, temveč so se v postglacialu že večkrat ponovili (51). Potem ko je preteklo od zadnjega optimuma ok. 900 let je postopoma ok. 1900 začelo slabšanje klime v območju manjših zemljepisnih širin Evrope in Ameiike. Zelo verjetno smo po zakonitosti postglacialne alternadje zopet na poti v sušno obdobje. Očitno znamenje za to je tudi upadanje vodne gladine v jezerih, ki nimajo odtoka. V Kaspijskem jezeru se je vodni nivo od začetka tega stoletja znižal za več kot 3,5 m in je sedaj približno tako visok kot je bil leta 1600. Izraziti so primeri podobnih pojavov delne oziroma popolne posušitve jezer Naivashu, Ngami. Štefani j in ega jezera itd. Tudi Nil je imel v poprečju desetletja 1911/1920 za 33% manj vode kot poprečno v obdobju 1871/1880. Povečano izhlapevanje, povzročeno zlasti s pospešeno cirkulacijo in z njo povzročeno otoplitvijo torej ni kompenzirano s povečanimi padavinami, ampak je nasprotno v naših krajih še zaostreno z omenjenim upadanjem padavin in na mnogih rastižčih povzroča skrajno o siromašenje vodne preskrbe. Iz te klimatične spremembe ima največjo korist bukev, ki je manj občutljiva na suso in ljubi toploto (79). Za sedaj še nimamo na razpolago dovolj podatkov, da bi mogli statistično utemeljiti zmanjšanje zračne vlage v zadnjih 3 deceriijih, ki je opazno že iz poprečja celo za vzhodne dele naše države (17) in znaša tam 2,8—3,2%. Hkrati pa je potrebno upoštevati delovanje fena, ki ogreva in suši (152) ter tako že pospešuje izhlapevanje ter hki-ati slabi preskrbo vegetacije z vodo. Po nepopolnih podatkih (159) za Ljubljano in Novo mesto se število dni s fenom v zadnih letih stopnjuje in znaža v daljšem poprečju letno ok. 142 dni, od tega ok. 70% v vegetacijskem obdobju, kar je tudi pomembno v zvezi z našim problemom jelke. Tudi pnjtnerjava poprečne letne oblačnosti očitno kaže, da smo v obdobju zmanjševanja maritimnega značaja, kajti v obdobju 1921/1950 se je zmanjšala v Zagreba (50) od 5,5% na 4,7%. Od obravnavanih kompleksnih klimatičnih nakazovalcev potrjuje Mar-tonnov aridni indeks z izredno trdno statistično zanesljivostjo (99,9%), da je razlika pred 1940. letom in pozneje signifikantna, medtem ko je razmej-nica pri 1900. letu za Amonnov hidrotermični indeks občutno manj utemeljena, za Martonnov pa bi bila le igra naključja. Zlasti so pomembne razlike za Amonnov kvocient, ki glede na svojo sestavo le težko reagira na spremembe, zato pa toliko trdneje izraža stopnjo kontinentalnosti in v našem primeru s 87,5% statistične zanesljivosti priča, da gremo po letu 1900 v klimo s krepkim kontmentalnim poudarkom. Med iz^'edene nakazovalce prištevamo tudi interdiurne temperaturno amplitudo, bodisi v poprečju za vse leto, bodisi samo 7.a. vegeta- cijsko obdobje. Uporaba tega klimaličnega indikatorja je bila doslej v biologiji le i2jeiria, v gozdarstvu pa, v kolikor mi je znano, sploh še ni bila v rabi. Vkljub temu pa pripisujem ravno tej izvedeni klima ti cni vrednosti posebno pomembnost, kajti življenje rastlin je v zelo ozki povezanosti s temperaturo podnevi in ponoči ter z razponom med temperaturnima skrajnostima Zlasti so te razmere odloKlne za potek presnove v ožjem pomenu in 7-a respiradjo ter transpiracijo. Po drugi plati pa dnevna toplotna amplituda dokaj zanesljivo kompleksno izraža tudi vlažnostne razmere, kajti znano je, da je voda, pa četudi je le v obliki hlapov ali pa kapljic v ozračju, ne samo odličen temperaturni regulator, ampak tudi njen učinkovit stabilizator (35), Zato ob sicer enakih razmerah večji dnevni toplotni ra2pon opozarja na manj vlažen zrak in obratno. Spričo okolnosti, da so podatki o maksimalnih in minimalnih dnevnih temperaturah za daljäo primerjalno preteklost zelo omejeno dostopni, smo se za sedaj odločili za računanje dnevnih amplitud s pomočjo podatkov o meritvah ob 7. in 14. uri. Tako i2xačunane vrednosti so nekoliko manjše, vendar pa vse v relativno enaki meri in dosledno za vse postaje ter za obe časovni obdobji, zato je njihova primerjava upravičena in ugotovitve dovolj zanesljive. Vrednost amplitudi pripadajočih izvedenih parametrov (zapovrstne številke od 8, do 12. v razpredelnici na 116. strani) pričajo o zelo trdni statistični zanesljivosti razlik za Ljubljano, Kočevje in Maribor (99,9%) ter nekoliko šibkejši (94%), toda še zadovoljivi za Kranj. Pri tem znaša za Ljubljano razširitev letnega temperaturnega razpona 373°, s tem da je obravnavani pojav v vegetacijski dobi z 43% močneje poudarjen kot v letnem povprečku. Za Kranj se obravnavana 3-azlika zmanjša na 370°, toda v Mariboru se poveča na 400" in v Kočevju celo na 703° s 44% močnejšim poudarkom v vegetacijskem obdobju. Da je povečanje dnevne temperaturne amplitude res tipično kontinentalnega značaja, se vidi iz dejstva, da se vkljub prej ugotovljenem vzvišanju poprečnih dnevnih temperatur zaradi splošne otoplitve nočna temperatura vendarle ni povečala, ampak nasprotno celo znižala in podatki temperaturnih čitanj ob 7. uri celo s 9,5% sodelujejo na povečanju amplitude. Glede na značaj razpoložljivih podatkov (144) smo se tokrat odločili za primerjavo razdobij 1881/1915 in 1952/1962. Iz istega vzroka smo tudi izbrali omenjene meteorološke postaje kot reprezentativne. Rezultati analize interdiumih temperaturnih amplitud nam torej omogočajo sklep, ki potrjuje nase prej omenjene ugotovitve, da je podnebje v Sloveniji zadnja desetletja dobilo močen kontinentalni poudarek, i^ažen tudi v občutno povečanem dnevnem toplotnem razponu, ki napoveduje manjšo zračno vlago. Za dopolnilno preverjanje naše ugotovitve smo uporabili Kuochov indeks kontinental n ost i, ki je s poprečno vrednostjo razlik potrdil naše Izsledke, vendar pa statistična anahza teh vrednosti ni bila mogoča, ker so razpoložljivi osnovni meteorološki podatki za sedaj še preskopi. Končno tudi ugotovljena ohladitev januarja v zadnjih letih potrjuje kontinentahzadjo klime. Doslej so kontinentalno značilnost prisojali le severnemu robu Slovenije (133), na podlagi naših ugotovitev pa dobiva zadnja desetletja tak značaj večina slovenskega ozemlja Nfi podlagi različnih podatkov, opisanih navadno le kot otoplitev ali suša, lahko predpostavimo, da je podoben pojav prizadel tudi nekatere druge okoliše Srednje Evi-ope, celo del S vice (115), poleg tega da so Centralne Alpe že od prej znane po svojem kontinentalno obarvanem podnebju. Opisane klimatične fluktuacije so torej v začetku sedanjega stoletja dobile pospešen progresivni značaj (50). Sedanjemu khmatičnemu trendu (160) pripada določena statistična verjetnost, da bo dolo- čeno dobo še potekal v razvoju od atlantskega h kontinentalnemu podnebju, morcia k podobnemu, ki je trajalo v Evropi nekako do leta 1600. Razumljivo je^ da ugotovljena kontinentalizadja ne more ostati brez določenega vpliva na našo sedanjo vegetacijo :n tudi na tla (168), kot lahko sklepamo na osnovi podobnih dogajanj v preteklosti Zemlje. Zato bi bilo čudno, če bi ostala npr nasa jelka ob tako temeljitih klimatičnih spremembah, kot jih doživljamo, neprizadeta, zlasti spričo svoje ozke rastiŠČne tolerance do kontinentalno uglašenega podnebja. Naše terenske ugotovitve Za neposredna terenska raziskovanja smo izbrali nekaj raziskovalnih ploskev, ki so glede na sestojne in rastiscne razmere reprezentativne za tipične okoliščine obravnavanega odmiranja jelke. Razen tehnične opreme in meritev, ki so običajne na raziskovalnih objektih, smo v našem primeru opravili še posebna merjenja in uvedli nove raziskovalne metode. Vprašanj, na kate)-a bomo skusali odgovoriti s pomočjo tovrstnih izsledkov, je več. Naša raziskovanja so pokazala, da se prizadetost jelk ne stopnjuje preprosto s starostjo oziroma debelino, ampak da je najhujša v debelinskem razredu od 30 do 40 cm (61,6%), nekoliko manjša (52,7%) pa je v razredu od 20 do 30 cm. V primeru če bi se propadanje jelke stopnjevalo s starostjo oziroma z debelino dreves, bi največji delež »bolanih« dreves ležal v naj debelejšem razredu, vendar temu ni taio, ker le-ta vsebuje le 49% ogroženih osebkov, medtem ko udeležba oslabljenih jelk od 20 do 40 cm znaša 57%. S prej navedenimi tujimi opažanji se ujema tudi naša ugotovitev, da so najmanj prizadete jelke v razvojni stopnji drogovnjaka, saj je v debelinskem razredu od 10 do 20 cm delež »bo-lanüiw dreves le 45,1%, medtem ko odpade na stopnjo od 10 do 15 cm le 38%. Navedeni izsledki se nanašajo na mešani jelov-smrekov sestoj, kjer Je proces odmiranja jelke srednje močno razvit. Jelk Je 260 na ha, smrek 129, hektar.ska lesna zaloga Jelko znaša 262 m', smreke pa 104 m^. Ugotovljeni pojav, da je jelka najhuje prizadeta v dobi debeljaka in ne prej, pa tudi ne pozneje, lahko pojasnimo s specifično lastnostjo jelko, da najbolj reagira na neugodne i'azmere v določeni razvojni stopnji. Pri tem lahko pomembno odloča starostno različna fiziološka dejavnost in razmerje med koreninsko in ozmotsko zmogljivostjo ter potrebami. Iz diagrama, ki ga objavljamo. Je razvidna frekvenca jelk po debelinski pripadnosti različnim stopnjam prizadetosti. Sop^^e nlnlnaiti jiH; < iJoprto - ■—---- ! -lllJPfV!-- J 30P10------- SJIJOnio----- Siiotjnjo---- Delež zdravih (1. stopnja) hi ogroženih .jelk (po intenzivnosti od 2. do 6. stopnje) glede ni debelinsko strukturo jclovesa. sestoja (orig.) Tudi analiza drugega objekta, kjer je proces odmiranja močneje napredo-va], čeprav gre za mešani sestoj smreke in jelke z 265 jelk in 283 smrek na ha in z lesno zalogo 228 m^ jelke in ok. 220 m'' smreke na ha, potrjuje naso pi-vo ugotovitev. V tem primeru je število popolnoma »^dravih<^ jeUt zelo majhno, tj. od 5,1 do 7,5%. Za primerjavo bomo uporabili osebke, ki sodijo v tretjo in višje stopnje oslabelosti. (Za bonlttranje procesa odmiranja uporabljamo namreč pet stopenj s tremi možnimi medstopnjami.) Medtem ko je v prvem debelinskem razredu 40% od močno prizadetih jelk, jih je v treh višjih razredih povprečno le po 20%. Rezultati ustrezne sociološke analize naših raziskovalnih ploskev ne potrjujejo omenjenih Olbergovih (124) ugotovitev, da so pn odmiranju jelovih sestojev, povzročenem po suši, v prvi vrsti prizadeta tista drevesa, ki pripadajo sociološko nižjim razredom in da se najkrepkeje upirajo odmrtju jelke iz 1. in 2. Kraftovega razreda. To dejstvo govori v prid domnevi, da naä primer odmiranja jelke ni le preprosta neposredna posledica suse, ki najbolj prizadene drevje s plitvimi koreninami, tj. pripadnike polnilnega dela sestoja, hkrati pa nas opozarja, da gre verjetno za kompleksni vpliv več Činiteljev. Zato smo opustili nadaljnja rariskovanja odmiranja jelke glede na biololko sestavo gozdov. Sicer pa bi bilo takšno razčlenjevanje smotrno le v primerih, kadar gre za. enodobne gozdove, medtem ko je pri prebira In ih gozdovih nesmiselno (čeprav ga nekateri naši strokovni pisci tudi v svojih novejših delih uporabljajo). Nadalje smo raziskali odnos med velikostjo jelovih krošenj in stopnjo njihovega odmiranja, ki mu je Olberg določil posebno pomembnost pri propadanju jelke zaradi suSe. Prizadetost jelke v zvezi s površino krošnje Stopnja Odstotni delež v razredih po povrSini kroSnje (m-) prizadetosti 10—20 1 1 30-30 1 30-40 4(1-50 j 50-60 60-70 1 70-80 1, 9,14 16,05 10,62 6,67 3,46 0,47 0,49 2. 3,4t; 9,63 e.40 5,18 0,49 0,27 3, 0,25 3,70 2,96 1,23 0,49 0,25 — 4. 2,96 3,21 1,73 1,73 0,49 0,25 0,25 5. 0,99 1,73 0,7^ 0,49 0,25 _ - 6. — — 0,49 — — — — Od 2 do 6 7,66 IB,27 14,32 8,63 2,71 0,99 0,52 Med vsemi 53% prizadetih jelk ni največ taksnih z majhno krošnjo (7,6%), ampak so najbolj ogrožene jelke (18,2%) s površino kroŠenj od 20 do 30 m^ Tudi glede relativnega deleža sušečih se jelk v pripadajoči kategoriji po površini krošnje ne pripada največja vrednost najmanjši kategoriji, kajti le-ta z 45,6% občutno zaostaja za prizadetostjo dreves z večjimi krošnjami, ki znaša poprečno 56,4%. Vendar pa so jelke z manjšo krošnjo glede napredovanja procesa odmiranja nekoliko na slabšem, ker jih je v skrajnih 3 skupinah oslabelosti 23,5%, nnedtem ko znaša poprečje jelk z večjo krošnjo le 13,6%. Naša dosedanja raziskovanja torej niso ni ogla potrditi razlage nekaterih avtorjev o prvenstveni prizadetosti jelk z majhnimi krošnjami, marveč gre pri njih verjetno le za hitrejše odmiranje prizadetih osebkov. Poleg spi osnih že omenjenih ugotovitev o talnih razmerah hirajočih jelovih sestojev smo s podj-obno raziskavo fizikalnih in kemičnih lastnosti za doslej obravnavane objekte dognali naslednje skupne ali pa zelo podobne pedološke značilnosti. V vseh primerih gre za močno degradacijo tal, za podzole, pogosto železno humozne, V zelo izpranih tleh so zlasti zgornje plasti zaradi močnega izpiianjrt zelo siromaäne s hranljivimi snovmi in je njihova vsebnost dušika, fosfora, kalija in kalcija ^elo pičla. Površinski humus je zelo kisel. Močna zakisanost tal proti globini le počasi pojema Do 40—50 cm globoko so fizikalne lastnosti ugodne, globlje pa se drenažnost, zračnost in kapaciteta za vlago hitro poslabšajo, tako da je prekoreninjenost zelo pičla, Vlaga od padavin le počasi prodira v globlje sloje ker večinoma odteka po nagnjenih, slabo propustnih plasteh v globini 40—50 cm. Pnmerjava talne kapacitete za vlago s količino padavin v sušnem obdobju in z evaporadjo iz tal ter sestoja opozarja, da jelka v klimatičnih sušnih mesecih lahko zelo trpi zai-adi pomanjkanja vlage. Spoznanje, da s pojemanjem jelkine vitalnosti peša tudi njen prirastek, nas ni presenetilo Po naših prvih ugotovitvah sega upadanje debelinskega prirastka od 10 do 15 let nazaj, računajoč od posusitve drevesa. V večini konki-et-nih primerov .smo značilno utesnitev branik označili z letnicami od 1941 do 1946, Za natančnejše izsledke bo potrebno opraviti ob.šimo kronološko analizo. Zato se bomo za sedaj oprli na izsledke Meyp.rja (108), sloneče na analizi 88 debel. Na nobenem od raziskovanih različno starih jelovih kolobarjev niso našli primera, da bi nastopila utesnitev branik pred letora 1900. Nadalje so dognab, da je upadanje prirastka začelo v razvojni stopnji drogovnjaka in je doseglo svoj višek v četrtem dobnem razredu ter v prvi stopnji petega starostnega razreda. Nadalje so primerjali razlike med lO-letnimi prirastki 'i-zdravih« in ogroženih jelk ter so dognali, da so te razlike največje pri drevesni starosti od 50 do 80 let, torej pri največji proizvodnji lesa, pozneje pa so se radike amanj-Ševale in se končno popolnoma izgubile, Wiedemann (301) je nadalje ugotovil, da upadanje debelinskega prirastka ne začne hkrati po vsem deblu, ampak da napreduje, kot omenjeno odmiranje vej, postopoma po deblu navzgor. Medtem ko je pojemanje prirastka na spodnjem delu debla že zelo občutno, gronji del debla Se normalno prlrasča v debelino. Vendar pa to pomikanje prirastne zajezitve po deblu navzgor ni enakomerno, ampak skokovito. Omenjeni avtor pa je pri tej svoji ugotovitvi prezrl splošni zakon rastenja, po katerem se povečujejo širine letnic od drevesnega vznožja proti krošnji (100). Hazumljivo je, da se hiranje jelke kaže tudi z zmanjšanim višinskim prirastkom. Ze omenjena tvorba gnezdastega vrha krošnje opozarja na to, da višinski prirastek jelk naglo peša, Meyerjeve meritve so pokazale, da je razlika med poprečnin: 10-letnim vi.^inskim prirastkom »zdravih^ in -bolanih« jelk v starosti 50—60 let še zelo majhna. Toda pozneje se veča in pri .starosti 70—80 let znaša v povprečju 31%, v starosti 80-90 let pa naraste na 83%, toda ü nadaljnjim staranjem zopet pojema in pri 90—100 letih znaša le še 21 K. Poglejmo še podatke T^omaseuskega (189) o sušenju jelke na Ravni gori, ki se nanašajo na primer sušenja »i-fizioloSko oslabi j en e-^ jelke. Pisec sicer pojava iz leta 1956 in 1957 ne pripisuje tipičnemu odmiranju jelke, ampak navaja kot vzrok oslabljeno vitalnost zaradi porušenega biocenotičnega ravnovesja, povzročenega 2 neracionalnimi sečnjami, kot povod pa navaja množičen napad luba-darjev. Čeprav v tem primeru niso bile ugotovljene vae indikacije, značilne za obravnavano odmiranje jelke, vendar obstajajo nekatere podobnosti, ki nam dopuščajo naslednjo primerjavo: Medtem ko je na tri debelinske razrede od 20 do 50 cm odpadlo Sl% sušic, jih je v naslednjih treh (od 50 do 80 cm) le 32%, toda v najtanjšeiTL razredu (LO—20 cm) le 7%, Ker avtor ni objavil podatkov o debelinskem sestavu celotnega sestoja, druga sklepanja niso zanesljiva razen ugotovitve o neznatni prizadetosti najtanjšega debelinskega razreda, ki se načelno ujema z našimi podatki. Končno je potrebno pri proučevanju vpliva življenjske krize jelke na prirastek upoštevati tudi Backmanov zakon rasti, po katerem nastopi kulminadja prirastnih \rrednosti toliko pozneje, čim počasneje je napredoval mladostni razvoj normalnega drevesa. Tudi Leibundgut {23) je prišel do podobne ugotovitve in piše: »Medtem ko jelka v enodohnem gozdu pri SO letih pogosto že začnct starati, je v raznodohnem sestoju pri 150 letth šele v mladostni dobi.« Laboratorijska raziskovanja Na osnovi poprejšnjih ugotovitev, ki smo jih omenili v ustreznih poglavjih^ smo zastavili laboratorijska raziskovanja z namenom, da bi se eksperimentalno približali bistvu obravnavanega pešanja jelke in da bi hkrati spoznali in opredelili morebitne morfološke značilnosti bolj ali manj senzibilnih jelovih oblik. Do sedaj je naša laboratorijska dejavnost potekala v naslednjih smereh: Ustrezen del raziskovalne ploskve, kjer je pojav tipičnega odmiranja jelke izražen nekako v srednje razviti stopnji, smo ti-etirali s primerno dozo borove kisline kot z dopolnilnim hranivom z namenom, da bi s tem po eni strani zaviralno \T3liva]i na vodno bilanco jelk, po drugi plati pa skušaLi uravnavati njihovo presnovo ob neugodnih rastiščnih razmerah k kvantitativnemu izboljšanju do morebitnega pozitivnega kvalitetnega učinka spričo sedanje jelkine življenjske krize. Med raznimi sredstvi, ki učinkujejo na transpiracijo in jo v kritični situaciji zmanjšujejo, so bili doslej najboljši uspehi z borovimi spojinami. Kot je Bofis {12) eksperimentalno dokazal, deluje bor na rastlino pri nezadostni oskrbi z vodo kot zelo učinkovit pospeševalec kseroEitne valence in regulato i" Črpanja hrani v, hkrati pa zavira staranje celic in tako stiniulira tvorbo asimilatov in s tem tudi produkcijo dokončnih organskih snovi. Za ugotavljanje pričakovanega učinka smo 7, vedno enake višine tako obravnavane in druge netretirane jelke po enkrat na teden skozi vse leto jemali preizkusne vejice. Na tem materialu smo po Alvik-WaLterjevi metodi (193), prilagojeni za naS primer, ugotavljali čas, potreben za izravnanje bilance ogljikovega dioksida. Kompenzacijski čas smo določali ločeno za vejice z obravnavanega in ncobravnavanega drevesa, toda istočasno in v enaldh svetlobnih in toplotnih razmerah. Rezultati so potrdili našo domnevo o uravnalnem učinku bora na presnovo, ker so bili ugotovljeni kompenzacijski Časi v povprečju vseh meritev za vejice tretirane jelke krajši od časov ^a netrctirani material. Toda upoštevajoč celotne meritve, razlika časov statistično ni utemeljena, kajti vrednosti, ugotovljene pred začetkom vegetacijske aktivnosti in po njem, se ali niso razhko-vale ali pa so imele ravno nasprotni predznak. Pač pa smo s statistično analizo časov, izmerjenih v vegetacijskem obdobju s t-testom dognali utemeljenost razlik (60%). Čeprav smo si prizadevali, da bi bile vejice pri obeh primerjalnih poskusih vedno čim bolj enako težke, se to ni vedno posrealo, razen tega pa je bila tudi pri enaki teži vejic teža sveže ali pa pozneje posušene asimilacijske mase precej različna. Zato smo pri vrednotenju meritev izključili vpliv različnih tež z uvedbo nove izvedene znakovne vrednosti, t. i. specifičnega kompenzacijskega Časa, tj, kvodenta med izmei-jenim časom in težo asimiladjske mase. Statistično vrednotenje takšnih znakov je potrdilo signifikantnost razlik s krepko zanesljivostjo (92%) za vegetacijsko obdobje kakor tudi za vse leto (99,4 5^)- Za ugotavljanje fizioloških procesov in za kontrolo predpostavljenih pozi-tivmh sprememb, nastalih zaradi delovanja bora smo nadalje skozi vse leto enak primerjalni material analizirali tudi glede na vsebnost prostih amino kislin v iglicah. Laboratorijske raziskave je opravil dr, IVT, Dorer, profesor biokemije na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Za kvantitativno analizo je bil uporabljen SÖrensenov postopek za ugotavljanje odstotka aminskega dušika v prostih amino kislinah. Odpornost proti susi in vročini ni namreč odvisna le od vodnega režima v rastlinskih celicah, ampak nanjo vpliva tudi izmenjava snovi v celici (12), pri čemer pa je količina prostih amino kislin zvest spremljevalec in nakazovalec življenjskih kriz, zasnovanih na fizioloških motnjah, S povečanjem amino kislin lahko raste tudi intenzivnost respiracije. Od nekaterih armno kislin pa vodi pot k najbolj učinkovitim heteroavksinom. Boas meni, da s povečanjem amino kislin raste rezisten&nost proti neuravnoteženi vodni bilanci. Delovanje bora v rastlini je primarno v sodelovanju pri tvorbi belan-čevin in pri nabrekanju plazme, medtem ko sodi njegovo pospeševanje fotosinteze ter vpliv na vodno bilanco in na črpanje hrane šele med sekundame učinke. Omenjene analitske vrednosti so bile statistično vrednotene in je bilo pri tem za populacijo celotnih ugotovitev dognano, da razlika med omenjenimi vzorci ni utemeljena, pač pa je razlika med vzorci iz vegetacijskega obdobja statistično zanesljiva (96%) kot je bilo ugotovljeno s pomočjo t-testa. V tem primeru so se celo poprečne vrednosti vsebovanih amino kislin razlikovale za 12%. "Razen kvantitati™e analize amino kislin je bila vzporedno opravljana tudi kvalitativna analiza 7, metodo krožne papirne kromatografije. Ugotovljeno je bilo največ arginina in glicina, razen tega so bile navadno določene že alfa amino maslena kislina, alanin in cistein. Končno je bila opažena tudi očitna razlika med barvami ekstraktov obeh vzorcev, ki pa se je izgubila po izteku vegetacijske dobe V okviru primerjave morfoloških razlik med jelkinimi oblikami z različno toleranco do sedanjih klima lični h nenoiTnalnosti smo prvenstvena pozornost posvetili mikroskopskemu raziskovanju jelkinih iglic. Posrečilo se nam je odkriti svojevrstno obliko naše jelke, ki se odlikuje z izredno specifično klimatično toleranco, torej s krepko vitalnostjo tudi v neugodnih klimatičnih razmerah, hkrati pa tudi s poudarjeno nadpoprečno rastnostjo in izredno kvaliteto, ki jo spremlja zelo izrazit vretenast habitus. Podrobne podatke o tej posebni obliki, za seda] imenovani »plus drevo št. 68«, bom objavil posebej, za sedaj pa naj omemm, da je ta verjetni spontani mutant pri omenjenem mikroskopskem raziskovanju iglic pokazal pomembne razlike v primerjavi z .>normalno<. jelko. Zlasti je značilen položaj smolnih kanalov v iglicah, ki so pri jelki st. 68 vedno le v transverzalni ravnini iglice, medtem ko so pri »nonnalni« jelki tesno ob spodnji epidermi ali pa sredi mezoderma, pač glede na starost in osvetljenost iglice, ki vplivata na lego smolnih kanalov {137). Zato smo pri primerjalnem raziskovanju skrbno upoštevali vpUv teh okolnosti in smo delali z veükim številom igbc in prerezov. Nadalje je bil pri jelki št. S8 na zgornji strani iglic palisadni sloj izraziteje razvit, toda cevni poveski so bili obdani z manj poudarjeno plastjo olesenelih traheid, ki se komaj razlikujejo od drugih endodemialmh celic. Okrepljena hipoderma močneje posredno varuje iglice jelke št, 68 proti kutikularni izgubi vode, slabše razvita plast traheid opozarja na "-mladost«, medtem ko sredinska lega snnolnih kanalov prifia o starostni stopnji iglic (10). Na podlagi izrazitega palisadnega slcja lahko sklepamo na veliko asimilacijsko dejavnost (187), ki se ujema 2 živahno rastnostjo, ugotovljeno za to obliko vkljub njenemu nenavadno reduciranemu volumnu krošnje, Končno smo primerjalno raziskovali tudi števUo režnih vrst na spodnji strani iglic in steidlo reS na dolžinsko enoto iglic Medtem ko med številom vrst ni bilo pomembne razlike, pa je jelka št. 68 glede specifične gostote rež prekašala »normalno'< jelko za 23%. To ugotovitev si lahko razložimo z dognanji Tauber ta (187), da število rez in intenzivnost transpiracije med seboj nista paralelni. Nekatere od omenjenih imkroskopskih razlik smo opazili tudi pri primerjavi iglic prej omenjene tretirane in neobravnavane jelke s poskusne ploskve. Za obravnavano jelko je pred vsem značilno, da so pri vseh pregledih smolni kanali v«dno ležali ob spodnji epidermi, medtem ko so bili v iglicah neobravnavane jelke dosledno v transverzalni ravnini, kar je normalno glede na njihove starost in svetlobni značaj. Primerjava rež pri sicer enakem števila režnih vrst je pokazala določeno tendenco upadanja, vendar podatki še ne zadoščajo za sklepno presojo. Navedena raziskovanja, ki bodo nadaljevana in po možnosti še razširjena, omogočajo s svojimi dosedanjimi izsledki trdnejša podkrepitev domneve, da so vzroki za odmiranje jelke v sekularni kontineniali-zaciji klime, ki v določenih okolnostih presega jelkino rastisčno valenco, omejeno z njenim stenebiotičnim značajem, ter ji povzroča kritične fiziološke motnje, pešanje vitalnosti in odmiranje, Jelkinc rase Eden vzrokov za nastanek že omenjene hipoteze o tipičnem propadanju jelke prvenstveno ob robu njenega evropskega areala leži v razširjeni domnevi, da je jelka naše najmlajše drevo in da se zato še ni mogla izoblikovati v rasne skupine. Precej ra?širjeno in vedno znova oživljano je namreč mišljenje o "i^iredni genetski enotnosti in celo o genetski iti-italjenosti jelke« (202). Englerjo (127) so poskusi z razmeroma bližnjimi proveniencami celo zapeljali v trditev, da višina rastišča ne vpliva različno na razvoj jelk in iz tega izvaja zaključek, da jelka ni izdiferendrala fizioloških ras. To stališče je od Englerja prevzel celo Langtet (94) in dodaja, da različne jelove provenience ne izražajo razlik ne v rastnosti ne v razvojnem ritmu. Tudi Denc/ler (26) se sklicuje na Ciezlerjeva opazovanja in uči, da jelkine rase niso mogle biti dokazane. Celo ugledni poznavalec jdke Mattfeld piše, da >tdoslej ni bilo mogoče ugotoviti nikakršnih geografskih variant v okviru jelkinega celotnega evropskega areala-^, in dodaja trditev, da provenienca jelovega semena ne vpliva na njeno ekološko ponašanje. Ni še dolgo, odkar je tudi Rubner zapisal, da fv Evropi niso znane nikakršnn pome7nbne jelove forme niti klimatične rase-^ (151). Natančno iste besede je pred 3 leti ponovil Querengaesser (141), ne da bi se pri tem skliceval na Rub-nerja, Tudi ugledni francoski strokovnjak Guinier (54) meni, da je potrebno jelko obravnavati kot le malo variabilno vrsto v primerjavi z dj'ugimi iglavci, čeprav v svojem sedanjem arealu raste v zelo različnih kiimatičnih razmerah. Prav tako je bilo- tudi za jugoslovansko jelko doslej objavljenih več podobnih trditev. Zlatarič (212) npr. piše, da je naša jelka ostala neizpremenjena, medtem ko je bilo za druge vrste odkritih veliko ekotipov. Tudi Safar (173) zastopa Levo; Značilna znamenja napovedujejo in spremljajo odmiranje jelovega sestoja. Kovoc na Gorenjskem (foto: ing. M. Cifflar). Desno: Plus drevo št, 68 je izrettno vitalno, nadpovprečno rastno, hkrati pa se odlikuje z nenavadno vretenastrna habi- tusom (orlg.) podobno mišljenje in meni, da ni fizioloških lastnosti jelke, ki bi mogle nakazovati obstanek rastiščnih ras. Na drugem mestu (176) isti avtor piše, da jelka nima znanih ras, hkrati pa izraža domnevo, da so na HrvaŠkem morebiti 2 jelove rase. Vendar pa Wraber (204) svetuje previdnejšo presojo tega vprašanja, ko ugotavlja, da je genetična narava jelke še docela neraziskana. Nekateri strokovnjaki so svoje zavračanje jelovih ras vendarle omejili le na morfološko plat in dopuščajo možnost fiziološke specializacije. Tako sta npr. Huber in Kohn (70) še lani poudarjala morfološko enotnost srednjeevropske jelke, in sicer vkljub njenemu prostranemu disjungiranemu evropskemu arealu. Wraber (2D2) razširja navedeno stališče tudi na morfološko-geografske rase južne Evrope, vendar pa za naše kraje dopušča možnost obstajanja ekoloških oziroma celo fizioloških ras. Sistematično opravljeni provenienčni poskusi in skrbna opažanja pa so že v ponovnih primerih potrdili domneve o proveniencnih razlikah jelke, Zlasti £0 bili pomembni izsledki Löftinga (147) v jelovih primerjalnih nasadih na Danskem, kjer je bilo vključenih 20 različnih jelovih proveniencj takorekoč iz vse Evrope. Za nas so zlasti pomembne ugotovitve o fizioloških rasah, posebno odpornih na sušo, doma iz višinskih leg jugovzhodne Evrope. Tudi Pavari (127) je obilo prispeval k utemeljitvi stališča, da se razne jelove provenience iz različnih krajev Centralnih, Južnih, Spodnjeavstrijskih, Tirolskih, Zahodnih in Beneških Alp, iz Burgenlanda, s Pirenejev, Vogezov in Kalabrije glede rastnosti med seboj zelo razlikujejo. Svoja raziskovanja je zaključil s predlogom, naj se glede na ugotovljene razlike upošteva razdelitev na vsaj naslednjih 7 kUma-tično-bioloških jelovih rasnih območij: gorsko območje kontinentalne klime ■£ Juro, Vogezi in švicarskimi Alpami, severno alpsko, jugovzhodno ah donavsko, južno alpsko v Franciji Ln vzhodni Italiji, pirenejsko, apeninsko s Korziko in balkansko. Nadalje je isti ai'tor ugotovil, da so jelove rase s centralnih in južnih ApenLnov občutljivejše na kontinentalnost kot rase s .severnih Alp. Južne fiziološke rase kažejo — za razliko od severnih — manjšo rezistenčnost na mraz, toda močnejšo adapiivnost na suha rastišča, tako da se lahko predpostavi, da gre za člen v verigi med navadno jelko in njenimi mediteranskimi vrstami, Glacohbe (48) je okarakteinziral apeninsko jelko kot posebno raso, nastalo pri končnem prehodu jelke, značilne za centralno Evropo, ki je mezo-filna in senčnata ter mikrotei^mična, k razhcnim vrstam mediteranskih jelk z izrazito kserofitno tendenco in večjo ali manjšo heliofilnostjo. Prav taka sta tudi Banti in Rikli (127) ugotovila razlike za apeninsko jelko od jelke iz centralne Evrope, Ciaritgi in Negn (167) pa zastopata mnenje, da je apeninska jelka izrazita geografska in biološka rasa Raziskovanja Snsmela (166) so bila posvečena primerjalnemu proučevanju prirastnega ritma in periodičnosti vegetacijskega cikla 17 različnih evropskih jelovih provenienc, in sicer z itahjan-skih Alp, Apeninov, iz Avstrije in iz Francije. Njegova dognanja so potrdila Pavarijeve izsledke in jih razSiiila tudi glede na navedene fiziološke lastnosti. Campt (21) pa je podprla te ugotovitve z določitvijo diferencialnih mi krom or-foloških značilnosti. Calistri (19) je s svojimi raziskovanji o vplivu padavin na priraščanje jelke dognal, da nastopi zaključek kambialne aktivnosti različnih jelovih provenienc v različnem Času, za apeninsko med vsemi najpozneje. Ruhner in Remhold (152) navajata zanimivo značilnost srednje italijanske jelke, da na Abrueih porašča v čistih sestojih ne le .senčne, ampak praviloma celo izrazito sončne lege, vkljub temu, da je to celo v Srednji Evi-opi ob znatno šibkejši insolaciji zelo redek pojav. Mayer (107) meni, da je jelka na svoji vrnitveni poti z vzhoda proti zahodu, meäana v sestojih s .smreko, vedno bolj izgubljala populacijsko komponento svetloljubnih biotipov, zato je jelka v vzhodnejši Evropi hehofilnejša, Krauss (70) pa je opazil, da je škoda na jelki v Bavarskem gozdu vkljub hujšim zimskim mrazom manjša kot v Schwarz-waldu in opozarja na to, da je v Nemčiji »zahodna« jelka manj odporna na poze bo kot »vzhodna^ hkrati pa je prva labilnejša za temperaturne spremembe od druge, vendar pa to zanjo v naravnem razstišču ne pomeni povečane nevarnosti pred pozebo, ker na.stopi pomlad v Bavai-^kem gozdu zelo pozno in m možnosti za prerano in kritično ozelenitev. Efilefs (31) poroča o izrednih fizioloških prednostih jelove provenience z Lyse gore, ki so jo uspešno preizkusili tudi na Danskem. Rohmeder in Schönbach (147) pa opozarjata na posebno dobre biološke značilnosti poljslte jelke. Medtem ko Svoboda (169) sodi, da dinarska jelka morfološko še ni raziskana, pa je vendar nekaj strokovnjakov doslej opozoi-ilo, da verjetno obstajajo tudi pri nas jelove fiziološko rase. Tako sta Horvat in Ugrenovič (68) dognala, da se npr, tehnološke lastnosti jelovme razlikujejo glede na rastlinsko združbo, ki ji določeni jelov ekotip pripada. Wrabsr (204) je nadalje ugotovil, da kaže jelka v združbi Bazzanieto-Abietetum posebne rasne znake morfološkega in tehnološkega značaja, prav tako tudi v združbi Galieto-Abietetum na silikatuj ki pripada drugi rasi. Loči dve različni skupim jelovih ekotipov (202) glede na to, ali raste jelka na apnencu ali na silikatu, ki se ne razlikujeta le po fizioloških, ampak tudi po morfoloSkih lastnostih. Poimenuje jih ljudsko: prvo i-Čma«, drugo -»bela« hojka Pripadajoče biološke razlike smo že prej omenili. Na podlagi nekaterih podatkov o določenih diferencialnih značilnostih lahko sklepamo o obstajanju izrazitih jelo\'ih geografskih raSj čeprav avtorji sami ne predlagajo l:akSnega sklepa. Pag&nstert in Diesselhorst (125) poročata npr. o bistveno krajši življenjski dobi jelke v Normandiji in na Pirenejih, kjer doživlja svojo fiziološko starost že pri 140 letih, čeprav takrat še ne oblikuje gnezdastih krošenj. Mattjeld (105) sicer zatrjuje, da se jelove zvrsti ali rase le zelo malo razlikujejo po iglicah, vendar Campi (21) ravno na zgradbo iglic opira razlikovanje varietet in vrst in tudi Lachaussee se za razlikovanje t, i. severne francoske jelke z vlažne Jure od južne francoske jelke s suhega Tre-minjsa sklicuje na različno dolžino in razporeditev iglic ter na barvo in razpokanost skorje. Sittig (161) poroča iz bližine Huchenfelda o dveh različnih jelovih rasah, od katerih eni pravijo ivrnoška-« ter ima trdo, krhko skorjo in rdečkasto bčje, drugi pa ^'ženska« in ima mehko skorjo, ki se rada lupi. To razliko ugotavljajo pri sečnji ker po videzu ni opazna. Preinhauser (70) loči v Bavarskem gozdu jelove rasne razlike tudi po dolžini storže v in igüc. Susmel (166) je pri primerjanju različnih jelovih provenienc z Alp, Apeninov in Voge-zov opazil pomembne razlike tudi z mikroskopskim pregledom ličja. Dognal je histološke posebnosti, ki morejo malodane rabiti za determinacijo provenienc, NeabacheT (120) opozarja na pomembne difei'endalne značilnosti glede barve jelovih možkih cvetov, ki so lahko škrlatno rdeči, zlato rumeni ali pa zeleno rumeni. Cajič (42, 43) je ponovno poročal o jelovem semenu z Coča, Id ima, če je rumeno, večjo kaljivost od temno vijoličastega, hkrati pa ie prvo tudi lažje od drugega. Svoboda (lö9) in Markgraf (104) poročata o jelovem ekotipu v Albaniji, za katerega je značilna ozka koničasta krošnja, najbrž podobna listi, ki jo ima tudi naše že omenjeno plus drevo Št. 68. Nimamo namena spuščati se v obravnavanje jelkine taksonomske pestrosti, ki si jo je pridobila zaradi zelo različnih stališč botanikov in dendrologov, vendar v popolnejšo ilustracijo dosedanjih stališč in ocen genetske valence evropske jelke navajamo še njene zvrsti in vrste, ki jih pač lahko imamo za nesporen dokaz njenega izrazitega kiadogenetskega razvijanja in anagenetske evolucije (72). Zlasti zasluži naSo pozornost sibirska jeSka (Abies sibirica. Le-bed), ki prevladuje zlasti v predelu med pritoki Volge, Veltuge, Vjatka, Käme in na predgorju Urala (152). Nadalje uživa vaneteta podolica (Schröder) dober glas, da uspešno kljubuje hiidim zimam v SSSR, Morfološko in biološko se zlasti radikuje od naše jelke grška jelka (Abie.s cephalonica Loud.). Borisova jelka (Abies Borisii regis Mattf) pa združuje v Grčiji in Bolgariji po morfoloških in bioloških lastnostih navadno jelko in grško jelko. Čeprav je Že zelo redka, vendar je glede na svoje morfološke, zlasti pa fiziološke posebnosti zelo pomembna jelka A. nebrodensis (Lojac.) Mattei, ki izvira iz Madonije na Siciliji, kjer je že skoraj popolnoma izumrla (5). V navedenih primerih moremo torej logično zaključiti, da se je jelka v ki i matično različnih območjih izdiferencirala v biološke rase ali rasne oziroma ekotipske skupine, s tem da za opredelitev pojma »ekotip« pritegnemo Tures-sonovi (198) definiciji, po kateri so ekotipi dedno fiksirane in pod različnimi ekološkimi razmerami v naravi pojavljajoče se rase. Torej lahko razlikujemo klimatske ali pa edafske ekotipe. Za ene in druge so značilne fiziološke posebnosti, čeprav so zadevni geni za njih lahko pogoj tudi za določene morfološke lastnosti- Število kromosomov torej ne igra pri oblikovanju ekotipov nobene vloge. Značilno je, da je Svoboda (169) razdelil evropsko jelko v 11 glavnih rasnih skupin 2 12 podskupinami, ki jo vsako zase opisuje, in sicer: pirenejsko, galsko, alpsko (z jursko, avstrijsko in južno alpsko podskupino), apeninsko (s kalabrijsko, sidisko in korzikansko podskupino), hercinsko (s fran-kovsko, češko in lufiško podskupino), karpatsko (s šlezijsko, slovaško in poljsko podskupino), transsilvansko, dinai-sko, bolgarsko in grško (s parnaäko in arkad-sko podskupino). Ker v mnogih od navedenih priraerov ne gre ne za sedanjo in tudi ne za nekdanjo geogralsko izolacijo jelke, ki lahko omogofia kopičenje genetskih razlik, bo pač težko zagovarjati takšno pretirano razčlenitev. Menim, da zato tudi Mattfeldov predlog (105), naj se vse ielove zvrsti povzdignejo v vrste, ni upravičen in tudi ne prispeva k čim pravil ne jši opredehtvi jelke, ker pomeni zgolj loi-malnost, kajti Komarou je pravilno pojasnil, da je med varie-teto in vrsto razlika samo v razvojni starosti, torej le kvantitativnega značaja Krüssmann (91) prisoja vrsti Abies alba le 9 različkov in oblik, seveda pa pri tem ekotipskih rasnih skupin ne upošteva. Končno pa moramo vprašanje rasne diferenciacije jelke povezovati tudi z njeno doselitvijo, poznejšim razvojem kakor tudi s preteklostjo in razporejenostjo ter primerjalno morfološko in fiziološko posebnostjo t. i. mediteranskih jelk. Med njimi pripada Evropi le ena vrsta, tj. spanska jelka (A. pinsapo Boiss), ki porašča le planine južne Španije. V izvenevropskem mediteranskem območju pa rastejo; A. marociana Trab, v Maroku. A. numidiea De Lann. v Ka-biliji, A, cilicica Carr, v Mali Aziji, A. BommiiUeriana Mattf, v Mali Aziji, A, equi trojani Asch. v Mali Aziji in A. Nordmanniana Spachh. ob Cmem morju. Pred kratkim (3) pa so odkrili tia gorovju Tozaot v Maroku še novo vrsto A. tozaotana S. C. Glede na stopnjo morfoloških in fizioloških značilnosti je sibirska jelka vsem obravnavanim vrstam najbolj oddaljena (105), razmeroma blizu pa je ameriški vrsti A, balsamea. Zato je verjetna predpostavka, da se je pra-jelka priselila v Evropo po 2 poteh; severna pot je dala sibirsko jelko, ki se potem ni več diferencirala, južna pot pa je peljala od centralne Azije čez Iran skozi Malo Azijo v Srednjo in Južno Evropo, kjer se je pozneje dalje razvijala. Seveda se pri tej razlagi opiramo na dejstvo, da so bili sedaj ločeni predeli jelke v terciaru še celota (40) in da je .sredozemsko območje imelo tedaj vlaž-nejšo klimo kot sedaj. Poznejša osušitev podnebja in nastajanje step je izi'inilo jelko na posamezna ločena ugodnejša rastišča, vendar pa izumiranje jelke v Sredozemlju še napreduje, V terciaru je obstajala v Evropi po razlagi Paulyja (126) skupna jelka Abies piscopectinata. Zaradi postopnega pogrezanja Sredozemlja pa je prišlo do izolacije in ob koncu terciara se je znašla na sedanjem ozemlju Grčije in Male Azije osamljena grška jelka A. cephalomca, na preostalem območju Evrope pa ločeno navadna jelka. Zaradi ločenih območij si obe jeUd nista mogli izmenjavati genov, zato so po daljšem času nastale med njima po adaptivni poti vedno večje razlike (zlasti glede odpoi-nosti proti suši, morfoloških lastnosti iglic in popkov, čiščenja vej itd.). Nekatere teh značilnosti so nastale s fiksiranjem ali pa z izgubo genov, pa tudi zaradi naključja in mutacije ločenih populacij. Po ohladitvah v kvartarju se je navadna jelka selila na jug in je prišla v stik z grško jelko. Zaradi medsebojnega oplajanja so nastali najbrž v subborealu hibridi, t. i. Borisova jelka. Kot so pokarala palinološka raziskovanja, je imela evropska jelka v zadnjih ledenih dobah svoje reCugije na Pirenejskem, Apeninskem in na Balkanskem polotoku, torej v ločenih, zelo oddaljenih areahh. Po Langnerju. (95) do konca boreala v Nemčiji Še ni zanesljivih sledov o jelki; po pelodu so jo tam dokazali šele ob prehodu boreala v atlantik. Tsti avtor se strinja z razlago Firbasa (124) o treh jelovih naselitvenih poteh 12 Italije v Nemčijo. Po Firbasu se je jelka v poledeni dobi pojavila šele 6000 do 400O let pred našim Štetjem. Isti avtor in Lemee (98) menita, da je jelka nato nadaljevala svoj pohod proti vzhodu ter se končno preko Karpatov priselila tudi na Balkan. Vendar se s takšno razlago ne moremo strinjati iz dveh razlogov: 1. ker je predpostavka o ledenodobnih refugijih na Balkanu palinološko že potrjena in 2. ker po novejših dognanjih naselitvena pot, v kolikor je bila sploh potrebna, 12 Italije na nase ozemlje ni potekala v velikanskem loku, kot meni Firbas, ampak po veliko krajši poti. Domnevo o ledenodobnih refugijih jelke na našem ozemlju so potrdila najnovejša raziskovanja Serclja (179), Id je našel npr. v vsem profilu pri Dolgem mostu ob Viču pri Ljubljani sledove jelke. Pri tem gre za srednje mindelsko starost, ki je bila za naše kraje srednja med poledenitvami, kajti za njo sta sledili še riška in würmska, vsaka še s svojim intenstadialom. Po časovni analogiji bi v zvezi z ugotovitvami Leme^ja (98) mogla to biti Abies fraseri Lindl., ki sedaj porašča le Alleghansko gorovje v Ameriki Tudi Serc-fjet) (181) profil v Zalogu bli7U Novega mesta kaže v svoji najstarejši tretjini sledove jelkovega pel oda. Avtor ga je stratigrafsko opredelil v interglacial G/M, tj. celo pred mindelsko poledenitev. Isti avtor (184) je prikazal v pelodnem diagramu za Resnikov kanal na Ljubljanskem barju ok. 3% udeležbo jelke Se v boUinSkem inter sta dial u. Glede na to, da je bil boiling predzadnja otoplitev v glacialu, je mogoče njegovo starost opredeliti nekako s 13,000 leti. Prav tam tudi v allerödu najdemo enak delež jelovega peloda, starega torej 11.000 do 12.000 let. Nadalje poroča isti avtor tudi za SotišČe pri Bevkah na Ljubljanskem bar^u o 20—30% udeležbi jelovega peloda v allerödu. Skoraj prav tako bogat delež jelovega peloda je našel Ser cel j tudi pri Notranjih goricah blizu Ljubljane, in sicer za gottiveiški interstadial v 50—80 m debeli plasti. Omenjeni inerstadial je trajal 15.000 let, zato je razumljivo, da mu pripada tako debela plast, Göttweiska otoplitvena faza leži v würmski periodi glaciala, in sicer se pred zadnjima dvema glacialniraa sunkoma, Po göttweiskem interstadialu pa je nastopila glavna in najmočnejša poledenitev v subarktičnem podnebju. Vkljub temu pa omenjeni prisotnosti jelke Sercelj pripisuje izredno vlogo in meni, da »-v göttwei-škem interstadialu jelka in smreka nista dosegli niČ večje razširjenosti kot dandanes«. Nadalje je tudi profil v Lo-karjih pokazal prisotnost jelke že v starejšem riškem interglacialu (182). Pa tudi druga raziskovanja so dokazala prisotnost .jelke v naših krajih v pleisto-cenu, npr, v RakuljišČu na Notranjskem in v Volčji dragi blizu Gorice. V paleo-litski postaji v Pivški kotlini je bilo najdeno tudi jelovo oglje, ki so mu določili starost risko-würmskega interstadial a. Firbas (177) je na podlagi svojih raziskovanj na našem ozemlju objavil svojo ugotovitev, da je bilo območje Ljubljane refugij za smreko, vendar je pozneje svojo zmoto popravil, ko je uvidel, da je zamenjal jelov pelod s smi-ekovim in da gre za nahajališče jelke. Obstoj ledenodobnih zatočišč jolke v nagih krajih je torej ponovno in zanesljivo dognan. Svoječasni obilni delež jelke je potrjen v več primerih s pomembnim odstotkom ledenodobnega peloda. Upravičeno lahko sklepamo, da tedaj jelke pri nas ni bilo malo in da ni mogla rasti posebno daleč od sedanjih nahajališč peloda, kajti jelka ima med vsemi iglavci največje in najtežje mikrospore, ki jih veter zato ne more daleč prenašati. Jelov pelnd je namreč 43% težji od macesnovega, za 127% od smrekovega in celo 19-krat težji od borovega. Tudi Wraber (203) domneva, da so bila rastišča združbe Bazzanieto-Abietetum pri nas v ledeni dobi zatočišča jelke, in sicer v ravninskem svetu (206) ter z znatno večjo površino, kot jo tam sedaj zavzema. Saj končno v pleistoceriu naSe ozemlje le ni bilo vse pod ledom, ki je pokrival le Alpe in predele tik pod njimi. Tudi širjenje jelke v poledenem obdobju je bilo pri nas precej drugačno, kot so ga doslej opisovali razni tuji avtorji za razmere v svojih deželah, fiiirf.oiph (151) je določil v svojem diagramu prihod jelke v Bavarski gozd sredi dobe hrastovih mešanih gozdov, tj. v atlantiku, Langner {95} je opredelil prihod jelke po vzhodni poti v južno Nemčijo šele s prehodom boreala v atlantik, njeno Širjenje pa je prisodil subborealu, Rubner (151) je določil vrnitev jelke v Srednjo Evropo s fazo leščevja (boreala) ali neposredno pred njo. Mayer (107) je določil za jelko v Švici mlajši atlantik kot čas uveljavitve, največji delež pa ji piisoja šele s subborealu. Toda novejše raziskave, ki se nanašajo na naše ozemlje, so pokazale, da se je v holocenu jelka pi-i nas prej in hitreje razširila, kot je bilo ugotovljeno za Srednjo Evropo. V kolikor se je jelka po ledenih dobah priselila k nam tudi iz italijanskih refugijev, je to bilo po Sercljevih ugotovitvah (17J5) že v času mešanih hrastovih gozdov (atlantik), tj. takrat, ko sta bila Tržaški zaliv in Kvarner še povsem ali pa deloma kopna. Jelka torej ni morala delati ovinka preko severne Italije, kot to nekateri avtorji razlagajo, ampak je napredovala po bližnjici preko današnje Istre. V skoraj vseh Sercljevih palinoloških diagramih zasledimo jelko že proti koncu preboreala in jo nato lahko spremljamo skozi boreal, atlantik, subboreal in suballantik. Sercelj (185) je torej celotni Firbasov naselitveni proces časovno pomaknil nazaj ter meni, da je zmerno topla in vlažna atlantska perioda, ki je sledila suhemu in vročemu borealu, favorizirala jelko in jo zato tudi imenuje bukovo-jelnvo podfazo (184). Sereljeve ugotovitve se ujemajo z mnenjem Gligova in Nikoliča (49), da so gozdne faze v Južni Evropi starejše od podobnih faz v Srednji in Severni Evropi. Tudi na Hrvatskem so bili ugotovljeni palinološki sledovi jelke še v preborealu. Glede na omenjene ugotovitve lahko torej jelki upravičeno prisojamo na našem ozemlju ne le takšno ampak celo večjo starost, kot ji je bila določena za Srednjo Evropo. To spoznanje pa postavlja možnost nastanka jelovih ras v precej spremenjeno luč. Ce namreč imamo po eni strani pri nas opraviti 2 jelko, ki izvira iz lastnih domačih glacialnlh refugijev, pote7n smemo računati z učinkom izolacije, z dognanjem o večji poledenodobni starosti pa je po drugi plati občutno povečan drugi činitelj, tj. čas, ki pospešuje tvorbo ras. Kakšno vlogo igra Čas v evoluciji, izražen s številom generacij, nam pojasnjuje Lijev obrazec (163), kjer vidimo, da število generacij ne deluje na rezultat diferenciacije le kot faktor, ampak celo kot potenca. Ker sta torej bila za našo jelko na razpolago dva glavna selekcijska čini-telja: precejšnja izolacija in čas, poslednji v precej večji meri, kot se navadno misli, sta na našem ozemlju delovali dve glavni sili, ki lahko ustvarjata rasne skupine. Na podlagi tega spoznanja je mogoče z gozdarsko genetskega stališča pojasniti naslednji pomembni pojav, ki ga drugače ni mogoče razložiti; Dosedanja opazovanja kakor tudi razčlenitev anketnega gradiva o odmiranju jelke v Sloveniji kažeta, da v obrobnih delih jelovega območja v Sloveniji do sedaj praviloma ni opaziti obravnavanega tipičnega sušenja jelovih gozdov, čeprav so ti okoliši večinoma najbolj oddaljeni od obsežnejših optimalnih jelovih rastišč. Izrazito skromna vlaga in povečana vročina v vegetacijski dobi, tj, povečana kontinentalnost je kot selekcijski faktor delovala prvenstveno tam. kjer je bila relativno najmočneje izražena že doslej, to pa je ravno pretežno ob robovih naSega jelovega območja, izvzemši severno, ter je selektivno vplivala na najbolj eksponirane jelove populacije, pospešujoč jim premike genetskega tj. selektivnega razvoja v smeri kse-rofitnosti. Nastanek jelovih fizioloških rasnih skupin s povečano rastiSčno ioleranco do kontinentalnosti nam omogoča tudi razlago pojava, da jelka pri nas v zelo pogostih primerih biološko peša v okoliših, ki bi jim morali prisoditi optimalni značaj. Tam namreC doslej spričo optimalne rastiščne amplitude niso delovali omenjeni selekcij ski činitelji, zato so presežni ekstremi opisane klimatične fluktuacije tam najhuje presenetili jelkine populacije, mezofilno I'^razvajene" in nepripravljene ter so jim šli zato posebno hudo do živega. Sklep Znaki, ki spremljajo življenjsko krizo, v katero je jelka zašla v Sloveniji zadnja leta, se bistveno ne razlikujejo od tipičnih simptomov znanega odmiranja jelke drugje po Evropi. Lastna opažanja in analiza anketnega gradiva o obravnavanem pojavu v Sloveniji vodijo do sklepov o nedosledni odvisnosti jelkine življenjske krize od sestojnih razmer ter v glavnem ne potrjujejo sploSno razširjenega mnenja, da sta neustrezno ravnanje z jelovimi sestoji ali pa njihova neprimerna gospodarska oblika primarna vzroka za odmiranje jelke. Prav tako nam je dosedanje proučevanje omogočilo spoznanje, da pogostnih težav in problemov zaradi nepomlajevanja jelke ne gre v naprej povezovati z obravnavanim pojavom pešanja jelkine vitalnosti. Terenske meritve in laboratorijska raziskovanja ao nam omogočila vsaj približno presojo okolnosti, ki spremljajo značilno pešanje in odmiranje jelke. Dosedanji izsledki potrjujejo našo domnevo o fiziološkem značaju pojava in o njegovi odvisnosti od neugodnih sekularnih klimatičnih odmikov h kontinentalnosti- Pešanje in propadanje jelka, Id je zajelo Slovenijo, demantira hipotezo, da je regresija jelke prizadela pi-venstveno nahajališča ob robu jelovega areala, kajti naši doslej ogroženi jelovi sestoji niso razporejeni niti periferno niti kako drugače značilno, da bi mogli sklepati na določeno geografsko polarizacijo obravnavanega pojava. Posebno pozornost zasluzi ugotovitev, da je ravno na obrobnih delih našega jelovega območja jelka doslej najmanj prizadeta, medtem ko so v okoliših s sicer ugodnejšimi rastiščnimi razmerami primeri jelkine regresije zelo pogostni. V zve.zi z geografsko prostranostjo, reliefno in klimatično raznovrstnostjo jelkinega evropskega areala, upoštevajoč pri tem razporeditev oklišev, kjer jelka odmira, smo prišli do spoznanja, da se je potrebno lotiti problema z aspekta priselitvene preteklosti jelke. Spričo novejših dognanj, da je imela jelka na našem ozemlju svoje pleistocenske refugije in ob ugotovitvah, da nasa holocenska jelka ni mlajša, ampak verjetno celo starejša od srednjeevropske, je upuravičena domneva, da so se postopno periferno izdiferencirale jelkine rasne skupine ali ekotipi, ki zaradi svoje, kserofitno usmerjene rasliščne valence za sedaj lažje prenašajo ugotovljeno kontinentalizacijo podnebja, medtem ko mezofilne populacije ali ekotipi fiziološko pešajo in odmirajo. Pri tem deluje poslabšanje klimatičnih razmer na jelove sestoje tako, da neposredno ogroža oskrbo z vodo in hranivi ter tvorbo asimilatov, ali pa izraža svoj škodljivi vpliv posredno z naglo degradacijo tal, ki ob sodelovanju s primarnim povzročiteljem jelki otežkoča in onemogoča nadaljnii obstanek. V nekaterih od prizadetih sestojev sicer posamezne jelke kljubujejo splošnemu pojavu odmiranja oziroma si pozneje opomorejo. Verjetno gre pri tem za bolj ali manj izrazite kserofitno usmerjene ekotipe, ali pa za določene spremembe, ki vplivajo na izboljšanje oskrbe z vodo in brano. Ne glede na vzrok pa je takšnih osebkov le zelo malo in v mnogih prizadetih jelovih sestojih celo nobenega. Zato ne moremo računati s prirodno obnovo, oprto na takšne morebitne bodoče preživelke Neugoden vpliv recentnih klimatičnih fluktuadj pa se ne kaže le v tipičnem pešanju jelkine vitalnosti, ki konča z odmrtjem sestojev, ampak je opazen tudi po občutnem upadanju prirastka jelovih gozdov tudi v takšnih okoliših, kjer do sedaj še ni bilo opaziti znamenj, ki napovedujejo in spremljajo odmiranje jelke. Zato ni upravičeno mnenje, da v taksnih okoliših jelka ni v krizi, Fluktuacija klime, ki jo doživljamo, ni osamljena ne v zgodovinski ne v pred zgodovin ski preteklosti Zemlje. Splošno umikanje jelke v Evropi in sedanja represija jelke sta ponovitvi podobnih umikov, na katere je bila jelka prisiljena prepuičajoč prostor bukvi. Tako je npr. (1B4) preborealno tolpo-vlažno podnebje omogočilo jelki po končanih ledenih dobah uveljavljanje, vendar pa je suh in vroč boreal močno zajezil nakazani jelkin vspon in izrinil ielko na račun bukve, ki ji je takšno podnebje bolj ustrezalo in .je tedaj začela s svojim zmagovitim pohodom ter je dosegla svoj zgodovinski vrhunec. Naslednja atlantska perioda je s svojo zmerno toplo vlažno klimo zopet favorizirala jelko, ki je uspešno spodrivala bukev. Atlantsko podnebje je jelki tako zelo ustrezalo, da je tedaj igrala celo večjo vlogo kot sedaj (23). Pozneje je izrazito kontinentalni subboreal zopet spremenil položaj obeh vrst ter omogočil dominacijo bukve na račun ponovno utesnjene jelke. Končno pa je bilo v zmernovlažnem subatlantiku jelki omogočeno uspešno tekmovanje z bukvijo. Ob upoštevanju ponovno izraženih a nt a g oni stični h odnosov jelke do kontinentalnega podnebja, ki so se ponovili v zvezi s klimatičnimi spremembami tudi v zgodovinski dobi (66, 95, 152), postaja še tem bolj razumljiv obravnavani pojav recentne jelkine regresi j C. Ob takšnem preudarku pa se hltrati ponuja tudi razlaga drugega zelo pogosto opaženega in na različne načine pojasnjevanega pojava: n a d m o č-nosti bukve. Takorekoč vsakodnevno ugotavljano zabukovljenje, spremljano s pešanjem jelke navadno razlagajo i izbiro neprimerne gospodarske oblike, z neustreznimi pomladitvenimi sečnjami, z advektivnimi spomladanskimi pozebami ah pa ga pripisujejo divjadi. V nekaterih primerih so takšna pojasnila upravičena, vendar pa menimo, da je v vseh drugih primerih primarni vzrok za večjo biološko moč bukve in njeno go-spodovalnost v tekmi z jelko vendarle v občutni seku-larni kontinentalizaciji podnebja, ki godi bukvi na račun jelke. Zato bi vendarle že bilo čas odnehati s sedanjim odklanjanjem možnosti pri-rodne altemacije med bukvijo in jelko in s priznavanjem izključno antropoge-nega značaja (202), saj neredka opažanja govorijo za takšno spremembo stališča. Tudi iSwsmel (167) je npr. ponovno opozoril na značilne primere revei^zibilne alternacije med bukvijo in jelko ter na recipročno substitucijo med jelko in smreko kot pravilo {166). Po mišljenju Dannecker j a je >'tajnast samopomladitve jelouega gozda v naravni menjavi drevesnih vrst" (23), medtem ko Jentsch kolobar j enje označuje kot prirodni zakon gozda. Tudi bogatitev in pešanje tal je v zvezi z menjavo drevesnih vrst. Nikjer v gozdu ni mirovanja, temveč drevesne vrste se na manjših ali večph površinah neprestano menjavajo. Vrste, Id so udeležene v gozdni zmesi, se raje naselijo pod drugačnimi kod pod enakimi drevesnimi vrstami in bolje uspevaio v tujem humusu. M i k r o~ kii TO stične spremembe podpirajo menjavo vrst, premiki regionalnega podnebja pa jo povzročajo in uravnavajo. Ob presojanju možnosti za nadaljnji verjetni potek obravnavanega propadanja jelke in ob odkrivanju perspektiv za obstanek in razvoj naših jelovih gozdov žal ne moremo mimo Huxleyeve ugotovitve, da je uspešen vzpon nove skupine na splošno vezan na propad stare, iz katere je izšel. Ker pa v našem pnmeru glede na pomembnost jelke ne moremo čakati na rezultate priročnega izbora, smo se odločili za umetni, ki je ne le hitrejši ampak lahko tudi učinkovitejši. Glede na to, da so ekotipi s kontinentalno fiziološko toleranco pri nas skrajno redki, razen tega pa ta lastnost, ki .pm jo pripisujemo, še ni preverjena, smo nasa prizadevanja posvetili čim previdnejši uporabi teh možnosti, hkrati pa smo naš izbor usmerili tudi k jcloidm ekotipom na skrajnem vzhodu in jugovzhodu naše države' {33, 41), kjer bolj poudarjene kontinentalne Ln specifične vzhodnoevropske vremenske razmere omogočajo domnevo a ksero-fitno izdiferenciranih jelovih rasnih skupinah. Seveda pa bo potrebno skrbno upoštevati tudi druge jelkine ranljive toEke-. Pri tem nam vlivajo zaupanje opažanja, da je uporaba ustrezno izbranih tujih jelo\nh provenienc že dala boljše uspehe kot pa avtohtoni ostanki. Hkrati pa ne bomo smeli prezreti tudi uvajanja tujih jelovih vrst in njihovih krizanccv, ki jih drugje intenzivno proučujejo in pospešujejo (147, 77) v pričakovanju, da bodo le-ti odločujoči rešitelji v jelkini evropski ti-agediji. DAS TANNENSTEBBEN IN SLOWENIEN IN VERBINDUNG MIT KLI>IATISCHEN FLUKTUATIONEN (Zusammenfassung) Simptome, welche das in der letzten Zeit vor sieh gehende Tannensterben in Slowenien kennzeichnen, können von den typischen Anzeichen des bekannten Siechens der Tanne in anderen Gebieten Europas nicht wesentlich unterschieden werden. Die eigenen Beobachtungen und die Analyse des diesbezüglichen Anketen-materiales führen zu Schlüssen auf eine sehr lockere Abhängigkeit der Tannenkrise von den Bes tan d es Verhältnissen und sind im Grossen und Ganzen' nicht so zu deuten, dass eine ungeeignete Behandlung der Tannen bestände oder eine ungeeignete Wirtschaftsform als primäre Ursachen des Tannensterbens anzusehen wären. Dio bisherigen "Untersuchungen lassen erkennen', dass daa Ausbleiben der Tannenverjüngung nicht mit dem in Frage stehenden Vitalitätsrückgang der Tanne in Verbindung zu setzen ist. Die bisherigen Messungen in den Wäldern selbst und Untersuchungen im Laboratorium machen eine Beurteilung der Umstände, welche den Tannenniedergan'g begleiten, möglich. Auf Grunde der Feststellungen, weiche Unterschiede in der Assimilaiions- und Respirationstätigiteit verschiedener Tannenprovenien^eiV beluch-ten, und auf Grund der Bestimmungen des Gehaltes der freien Aminosäuren in den Nadeln wurde die Annahme von dem physiologischen Charakter dieser Erscheinung und deren Abhängigkeit von der ungünstigen sekularen klimatischen Verschiebung zur verstärkten KontinentaMtät hin teilweise bestätigt. Der Vcrgleicli von langjährigen Temperatur- und Niederschlags da ten und täglichen Temperaturspannen, kombiniert mit der Auswertung von hetrelfenden KUmazahlen wurde nämlich ein statistisch begrijndeles Kontinentalervverden des Klimas in Slowenien in den letzten Jahrzehnten festgestellt. Der Charakter des TannenViiederganges widerlegt die allgemein verbreitete Ansicht, dass die Tanne vornehmlich auf den Arealgrenzen nahe liegenden Standorten heti'offen wurde. Die gefährdeten Tannenwälder haben weder eine perlphäre n.och eine sonst charakteristische Lage: hingegen tritt das Sterben gerade in den Randgebieten des A.reales in Slowenien nicht auf, wahrend es in günstigeren Standortsverhältnissen' sehr häufig ist. Neuere Untersuchungen haben ergeben, dass di Tanne auf slowenischen Gebiete ihre pleistozänen ReEugien besass. Weiterhin wurde festgestellt, dass die Tanne im Kähmen des Holoüäns in Slowenien nicht jünger, wie dies üblicherweise behauptet wird, sondeiTi gleich alt oder alter als die mitteleuropäische Tanne ist. Deshalb ist die Annahme berechtigt, dass in den Randteilen des Aroales Tsnnenrassengruppen oder ökotypen entstanden, welche wegen ihrer xerophytischen Standortsanpassune zur Zeit das fortschreitende Kontinental werden des ftlimas besser zu ertragen imstande sind, während die me so phi len Populationen physiologisch geschwächt werden und letzten Endes den Platz zu räumen gezwungen sind. Die Klimaverschlechferung gefährdet einerseits die Wasserversorgung und Ernährung zusammen mit der Bildung der Aisimitate unmittelbar, andererseits aber auch mittelbar durch eine rasche Bodcndegradierung. Das Überleben einzelner Tannen in den betroffenen Beständen ist eine ausser-ordentbch seltene Erscheinung, Der Autor erklärt, sich auf die Alternationen der Buche und Tanne während des Holozäns stützend, das heutige Zurückweichen der Tanne vor der in den heutigen ökologischen Verhältnissen begünstigten Buche und hält dass der beobachtete Artenwechsel nattjrlich ist, so dass die heutige Verbuchung vor allem in den Buchen-Tarmenwaldern durch das bestehende Koritinentalvverden im Gange gehalten wird. Der Autor meint, dass ein erfolgreicher Aufstieg der Tanne im allgemeinen durch den r^Tiedergang der heutigen Tannenrassengruppe bedingt ist. Um die Wiederherstellung der Tannenwälder zu beschleunigen^ muss künstliche Selektionierung vorgenommen werden, welche kurzfristiger und wirksamer von der natürlichen sein kann, wenn sie allerdings ihren Ausgang von den aus den äussersten östlichen und südöstlichen Gebieten Jugoslawiens stammenden ökotypen nimmt, wo wegen stärker ausgeprägter KontLnentahtät sehr wahrscheinlich ausgesprochene xerophytische ökotypen ;iur Ausbildung gelangten. Die Heranziehung der autochthonen Tannenreste lässt keine bedeutenderen Erfolge erwaften mit Ausnahme des Klonmateriales des Plus-Baumes No. 68, welcher sich durch eine ausnehmende Vitalität, überdurchschnittliche VtTüchsigkeit und eigenartige äusserst schlanke Krone auszeichnet. Selbs-verständlich darf auch die Einführung fremder Tsnnenarten und deren Kreuzltngen nicht vernachlässigt werden. LITERATURA (1) Amslsr, N.r Reisen ein drücke von einer Forstekskursion in die Schwäbische Alb, Schveiz, Z. f, F. 1956 - (2) Androic, M.: Argyresthia fundeUa F. R. - moliac jelinih igUca — uzročnik sušenja jele u Gorskom Kotaru, Sumarski list. I960 — (3) Anič, M.; Dvlje nove četinjače, Sumarski list, 1950 — (4) Aiiii, D.: Karakter flora i klime tercijara na področju FNRJ, Geološki vjesnik XII-, Zagreb 1959 - (5) Arena, AI-." Sul potere di germinabilita dti demi e sulla vitalita dei seineniali di Abies nebrodensis Mattel, Italia lor mont. 1960, G — (6) Backm/und, F.: Der Wandel des Waldes Im Alpenvörlaad, H. G, Akademie der deutschen Forstwissenschaft, Band 4, Frankfurt/M, 1941 — (7) Bauer, F.: Fortschritte in der Forstwirtschaft, München, 19fiO — (8) Deissner, L.: Fitschen, J.: Handbuch der Waldholzkunde, Berlin, 1930 — (9) Berber, J.: Das Massensterben der Tanne im Wienomald, österr Vier^teljahresshr. 1. Forstw. 30, 1940, — (10) Bibebriether, H.: Wurzelunlersuchimgen an Tannen und Eichen in Mittalschwaben, Forst- Wi^ensthaftiches Centralblötl, 1962 — (IL) Biraghi, A.: II dissecamentoi degli abeti di VaUo-mbrosa, L'Italia Forestale e montana, 1949 — (12) Boas, F.- Dynamische Botanik, München, 1949 — (13) Bourgenot, L.: Le tvaite-nnent des sapini&res de basse altitude du Jura, Rev.ue Forest, franc., 1900 — (14) BreiLlin-,: Die Weis^tanne an der grenie' ihres natiir, Vorkommens im Kr. Leonberg, AFJZ, 4/1952. — (15) Brinar, M.; Propadanje jele, posmatrano obzirom na njezin filogenetsk.1 razvoj u vezi klimatskih fluktuacija. Predavanje na sestanku gozdarskih genetikov na Kajmakčalanu, 1962 — (16) Brossier, J.: Plagnat,. F.r Nouvelle sylviculture des sapLni^res a qui, Kevue forest, franc., I960 — (17) Bunu^evac, T,, Količ, B.: KU ma tische Verhältnisse in NocdosLserhien (Jugoslawien) und die Erscheiniungen des Eintroclcnens dere Stämme in seinen Buchenwäldern, Comptes rendues de 13. Kongres, Wien 1961, - (IB) CaldaH, J.: L'abeta va scomparendo?, L'Alpe 1532 - (19) Calistn, I.: Studio deU' iniluen^a dell andamento pluviometrico auU'ampiezza deglj an ell j legnosi in Abies alba, I tal. for. ndjont. 1962, 17 - (20) CoTiiiout, M.: Note sulla dittusione del rnarciume radicale nelle abetine di Vallombrosa, Italia for, mont 1960 — (21) Ciampi, C.- Ritmo di acrescimento del legno e camtteristiche anatomische in indlvidua di abete bianco (Abies ^dba Mill) di di versa provenienza, LTtaüa foresiale o Montana, 1954 — (22) CoroTia, E.. Analisi periodale di uiia sezione transversale di abete bianco, Monti e Boschi, 9, 5, 225—230, — (23) Damiecker, K.: Aus der hohen Scliule des Weisstannenwaldes, FrankJurt/M, 1955 — (2i) Danjiecket^, K.: Lehrreiches aus dem schwäbisch — fränkischen Wold, Schweiz, 2, f. F,, 1957 — L.: Sul trattamento- deJJe abeüne disetanee della Carnia, EuU. utfic. ci, Camera di Comercio Indust, e AgricoUtjra di Udins, Udine\ 1957 — (169) Suoüoda, P.: Lesrü dieviny a jejich porosty I., Praha, 1953 — (170) Safar, J,: Die Entwickliing des Tannej\Jungu'uchses in den Plen ter Wäldern Kroatiens. Schweiz, Z, f. Fo-rstw. 1954 ~ (171) Safar, J.: Ugiban.ie i cibnavljanja ids li prebomim äumanm Gorskog Kotara, Sumarski list, 1951 — (172) J. in fiajdin, Z.: Problenn pvoäiravanja areaia jele jia brdskoin području iz-medju Save i Dra.ve u NRH. SumaiTSki list, 1954 — (173) šajar, J.: Problem nadiranja i äirenja biuitve u arealu jole. Anali Instituta za ekspsr, Sum. Jugosl. akademije, knjiga 1, Zagreb, 1955 — (174) Sa/or, J,; SraStivanje kore^nja, Stimarsld List, 1955 — (175) SaSar, J.: O pomladjivanju jele na planinsknm podrufju Hrvatske, Šumsrski list 1957 — (176) Safar, J.: Basprostranjenost i proširivanje Sitinjača u arealu bukovih šuma Hrvatske, Sumarski list, 1961 — (177) Sercelj, A.: Palinologija In njon pomen Zčt gozdaj'stvo, Gozdai-ski vestnik, 1958 — (178) SerceZj, A.: Prispevek Ic zgodovini naših gozdov. Gozdarski vestnik, J 359 — (179) Sercelj, A.: Iz ledenodobne agodo^ne naših gozdov, Gozdavski vestnik, 1960 — <180) Sercelj, A.: Razvoj in prnpad gozda v dolini Triglavslcih jezer. Gozdarski vestnik 1991 — (101) Sercelj, A.: Staropleisto-censka vegetacija v Zalogu pri Novem mestu, SA2U, oddelek, za prirodoslovne vede, razprave VI. 1961 — (1(12) Sercelj, A.: O kv^artarni vegetaciji na Slovens Item, Geologija, Razprave in poročila, 7. knjiga, Ljubljana, 1962 — (183) Sercelj, A.i Pelodne analize pleistocenskih sedi men tov v Horjulski dolini, Arheološki veatnik, Brodarjev zbornik Xin-XlV, SAZU, salccija za arheologijo, Ljubljana, 1963-1963 - (184) Sercelj, A.: Razvoj würmske in holocenske gozdine vegetacija v Sloveniji, SAZU, Oddelek za prirodoslovne vedft, Ljubljana,. 1963 - (185) Äfcoriö, V..* Dali je PhoUota adipora Fr. ili Pholiota aurivelia (Bertsch.) Fr. uzročnik kar akter is ti čke truleži je lova drva? Glasnik za äunns, polruse, knjiga 6, 1938 — (186) 5fconc, V.,- JeLov ralv i nj^ov uzročnik, Glasnik za Sum. pokuse, knjiga 6, 1938 Razprave, VTI., Ljubljana 106^ — (187) Taubett, F.: Beiträge 2ur äusseren und inneren Morphologie der Licht- und Schattennadeln bei dei- Gattung Abies J,ass. Mittig d. Dt. Dendrolog, Gesellschalt, 1926, Bd II. - (188) Tomašegovič, Z.: Ovisnofit promjera jele i smreke o sinn i krošnje, Sumarski Ust 1061 - (1S9) Tomc,?efski, S,; U kojim deblinskim razredima i na kojim ekspozicijama dolazi največi broj siišaca i izvala kod jele, gumarski list, 1958 -(190) Tsc^iermat, L.; Die Tannenlrage im Wienexwald, Zantralbl. f. d. ges, Forstwesen, 1941 — (101) Tscher-raak, L,- Die natürliche Verbreitung der Tanne in Oesterreich, Oe, Vierteljahrschr. f. Forstwes., L950 - (192) TscTiermnk, L,; Wöldbau aui pflanzengeoga'aphisch-ökölogLschei- Grundlage, Wien, 1950 — (193) Vajda, Z.; Moljac jelovih iglica u sastojima Gorskog Kotara, Sumarski list, 1954 - (194) Vajda, Z.: Uloga pojave ekstremnih Idimatsldh prilika kot suäenja bukovih sastojina na Ucki, Glasnik za äumarske pokuse, 12, Zagreb, 1956 - (195) Vignau, M., Vignau, L. in Prioion, J: Reflexions siur l'emploi du sapin pectin« dans les relMissements du Causse noir et du Larzac, Revue forest. Iranc, 1959 - (106) Wagner, A.: Klimaänderung u, KUmaschwankungen, Brunschweig, 1940 - (197) Waldenfels, F.: Die Weis- starme im. Frankenwald, Allg, FovsLzeitschi'., 1955 — (1.98) Waiter, H.: Grundlagen der Pflanzen Verbreitung I., Stuttgart, 1949 — (199) Weck, J.; Langperiodische Kli-maändeningen und ihr Elnfluss auf ertragskundliche Tatbestände, Allgem. Jagd. — u, Forstzeit 1961 — (200) Weihe, J.: Die wissenschaftliche ßedetufcung von Eidmanns Aufsatz über den EinOuss der Lajigperiodischen Klimaänderungen auf ertragskund-hche Tatbestände, Ailg. Forstzeitschr,, 1962 — (201) medemanu, E.: Untersuchungen über das Tannen sterben, Forstw. Cbl., 1927 — (202) Wraber, M.: Nauk o gozdnem drevju in grmovju, Bokopia, Ljubljana, 1954 — (203) Wraber, M.: Predalpsld jelov gözd v Slovejiiji, Biološki vestnik, 1953 - (304) Wraber, M,.- Gozdna združba jelke in okroglolistne lakttte v Sloveniji, Pnrodoslovno druätvo v Ljubljani, Posebne izdaje I., 1959 — (205) Wraber, M.; Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji, Ljubljana, 19G0 — (206) Wraber, M.; Problem iumiratlja jele u Sloveniji sa biološkog gledaš ta. Rokopis. Referat na II. ko-ngresu biologov v Beogradu 1962, <10 tipkanih strani) — 207) Wraber, M,; Poročilo o pregledu razisitovalnih ploskev na Idrijskem; rokopis 1963, 4 tiplcane strani — (20B) Zaharieo, T,: Prinos za izučvane vlijanieto na suiata vrhu rasteža na nekoi gorski drvesn; porodi, Sbomik na služ-bala po gorsko opitno delo v Blgarija, Sofija, 1930 — (209) Zakopal V.: K zachrane jedJe v nažich porostsch, Lesnicka prace, 1959/3 — (210) Zbornica za kmet. m gozd. LRS; Anketno gradivo sušenju jelke. Rokopis, Ljubljana, 1962 — (211) Zentgraf: Die Edeltanne, AFJZ, 1949 — (212) Zlatarič, 3.: Neka osnovna pitanja sjemenarske politika u šumarstvu, Sumarski list, 1950. — (213) Zlataric, B.: Neki talcsacioni elsr-menti jele i bukve ,u odnosu na ekologiju i rasdiobu Šuma na Risnjaku, Godišnjak šum. pokuša, knjiga 11, Zagreb, 1955 — (214) Zumer, M.: Uber das polare Grenzvorkommen des Waldes in Norvegen seit der jüngeren Steinzeit, Forst Wissen^chaftl. Centraiblatt, 1963. Serg^ej KuČinski: Gozd, olje, 19S2 Z i-azstave Gozd in les v likovni umetnosti v Slovenjem Gradcu 634,Ü.4l2 (497.12) : 174.7,D32.475,2i SUŠENJE JELKE V SLOVENIJI — PRVI IZSLEDKI Dr ing DuSan Mlinšek (Ljubljaria) V naših gozdovih se je zadnja leta močno razširilo sušenje jelke. Operativci v gozdaratvu so postali pozorni na ta pojav, posebej tam, kjer se je hiranje jelke pojavilo na večjih površinah. Zato so inšpektorat za gozdarstvo, gospodarska zbornica in kmetijske zadruge pri celjskem okraju predlagale, začeti s proučevanjem tega pojava. Leta 1961 je prevzel inštitut za gojenje gozdov pri Biotehniški fakulteti to nalogo, ki je administrativna vezana na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Že pri prevzemanju lerne se je pokazalo, da problem ni omejen zgolj na ozemlje celjskega okraja, temveč zadeva äirse gozdno območje Slovenije. Zato je nosilec teme predlagal Gospodarski zbornici SRS, naj po navodilih instituta za gojenje gozdov posreduje popis jelovih rastišč in sestojev, zlasti obolelih na slovenskem ozemlju. Delo je steklo preko odbora za gojenje in urejanje gozdov pri omenjeni zbornici. Nalogo so prevzele gozdnogospodarske organizacije oziroma njihove sekcije za urejanje gozdov in biro za gozdnogospodarsko riačrtovanje, ki je tudi pripravil fitocenoloski del navodil. Posebej moramo poudariti, da kljub obsežni in težki nalogi delo ni potekalo kampanjsko. Vse organizacije so namreč z velikim razumevanjem in resnostjo zbrale podatke. Manjši spodrsljaji so bili le izjeme. Pri obračunavanju podatkov je sodelovala asistentka ing. Sonja Horvat-M ar alt. V imenu inStituta za gojenje gozdov se vsem sodelavcem za pomoč najlepše üahvaljujem. Se posebej gre zahvala pobudnikom in gozdnogospodarskim organizacijam, ki so z zbiranjem podatkov omogočile izvršitev naloge. Uvod 2e več desetletij vznemirja evropske gozdarje močno in naglo propadanja jelke v sestojih, Jakost sušenja je v raznih evropskih pokrajinah različna. Ponekod je jelka domala izginila ali pa je močno zdesetkana. V nekaterih pokrajinah ni bilo opasti sušenja in izginevanja jelke. Med takšne smo do nedavnega prištevali tudi Slovenijo in jelove gozdove drugod po Jugoslaviji. V povojnih letih, zlasti še v zadnjem času pa smo ugotovili, da se jelka tudi pn nas suši v nekaterih gozdnih predelih. Vedno pogostejše so ugotovitve o močnem sušenju in o slabem pomlajevanju jelke v nekaterih naših območjih. Vzrokov za ta pojav ne poznamo, vemo le to, da je izginjanje jelke iz gozdov povzrocü neprimeren način gospodarjenja. S sečnjami na golo smo jelko pregnali iz nekaterih gozdnih okolišev. Vzroki, zakaj se jelka v marsU^aterih gozdovih suši in zakaj je njeno pomlajevanje ponekod »»muhasto«, v glavnem Se niso pojasnjeni. Tudi nimamo podatkov o su.šenju jelke pri nas v predvojni dobi. Po izjavah starejših gozdarjev tega problema takrat pri nas niso poznali. Morda smo postali z iskanjem ustreznih gospodarnejših metod v gospodarjenju z gozdovi pozomejSi na dogajanja v gozdu, ki jih pri ekstenzivnejših oblikah nismo zapazili. Sušenje jelke in z njim tudi druge oblike njenega izginjanja iz sestojev postajajo vedno resnejša zadeva. Izguba te izredno pomembne vrste povzroča zmanjšanje proizvodnje, saj vemo, da je volumni prira.stek jelke med vsemi našimi iglavci največji. Temu se pridružuje tudi pomembna gö7.dnogoiiivena izguba, Z izginjanjem jelke posiaja gospodarjenje 2 gozdom manj prožno in manj intenzivno. Problem jelke nam vsiljuje neprijetno ugotovitev, da n življenju g02da, o njegovih razvojnih pojavih, o ekologiji in o fiziologiji drevesnih vrst v gozdu vemo še prav malo. Vprašujemo se, kje so vzroki za sušenje jelke v Sloveniji, kaj je storiti, da bomo ta pojav zavirali in ga v bodoče ne bomo veČ pospeševali, Problem je kompleksnega značaja. Škodljivci, ki se na jelki pojavljajoj imajo le sekundaren pomen, vendar njihovega delovanja ne gre podcenjevati. Mnenja smo, da je primarne vzroke iskati v razmerju in v kompleksu jelka: okolje, saj je ta drevesna vrsta na spremembo okolja izredno občutljiva. Ta Študija je rezultat zbiranja podatkov o jelovih sestojih v Sloveniji in orientacijskega proučevanja obolelih jelovih sestojev v naši republiki. Nanizane misli in ttklepi naj bodo osnova in usmerjevalec bodočejnu sistematičnemu raziskovanju. V ta izdelek niso uvrščeni vsi podatki in njihove analize z vsem pripadajočim obsežnim gradivom, Id je bilo obdelano. Navajanje Šte-trilnih manj pomembnih nadrobnosti bi zmanjšalo preglednost dela, zato se omejujemo le na bistvene ugoto\'itve. Važnejša stališča 12 domače in tuje literature O sušenju in o nazadovanju jelke je bilo v tuji literaturi že veliko napisanega. Pri proučevanja smo uporabljali le novejše vire, v kolikor so ti na razpolago v naših skromnih gozdarskih knjižnicah. V literaturi ni enotnih stališč o tem problemu, V starejših študijah lahko Easledimn, da je pripisovati sušenje jelke raznim Škodljivcem organske narave. Pri novejših delih si vse bolj utira pot prepričanje, da je te činitelje, npr jelkino uš, smatrati za sekundarne škodljivce in da je iskati vzroke v neustreznih rastiščih in v nepravilnem gojenju jelke. Konkretnih navodil za izboljšanje tega stanja ni nikjer najti. Od domačih strokovnjakov se je v novejšem času ukvarjal z jelko največ Saj ar (1951, 1953, 1954, 1957, 1961), Avtor obravnava v svojih študijah problem jelke kot celoto. V severozahodni Hrvaški je sušenje jelke reden pojav, predvsem na suhih rastiščih in v močno presvetljenih sestojih, kjer veter preveč suši tla. Androič (1960) opozarja na primarnega povzročitelja propadanja jelke o Gorskem kotarju, na molja jelkinih iglic (Argyresthia fundella), Klcpac (1955) je proučeval vpliv omele na upadanje prirastka pri jelki. Zelo verjetno gre tudi v tem primeru za sekundarnega škodljivca, ki se rad razbohoti na vitalno šibkejših jelkah. Dannecker (1956, 1960) dolži način gospodarjenja za propadanje jelke. BaiimgaTteTi {1955)| V/aldenjels (1954) se pridružujeta temu mnenju. To drevesno vrsto so v evropskem gozdnem gospodarstvu že od nekdaj obravnavali zelo mačehovsko. Noseče (1955) je pri proučevanju pnrodnega areala jelke v predelih Zahodne Nemčije ugotovil, da je človek s svojim poseganjem zavrl prirodno širjenje jelke ter močno zožil njen areal. Olberg in RöTirig (1955) opozarjata na tri činitelje, ki složno pospešujejo sušenje in nazadovanje jelke: divjad neprirodni gozdnogojitveni ukrepi in jelkina uš. Glavni vzrok sušenja so sušna leta na suhih, in manj svežih rastiščih. Motnje v vodnem režimu tal v okoliših z manj padavin in pri večjih občasnih spremembah v klimi so odločilne za hiranje jelke. Razni škodljivci biotične narave se pridružujejo šele kot drugotni povzi^očitelji sušenja. Holzapfel (1960) omenja pri proučevanju umetno in pri- rodno razprostranjene jelke in pri njenem sušenju v srednjem frankovskem »■keuperju<- neustrezne vodne razmere v gozdnih tleh. Tudi Rohmeder (1959) opozarja na suha rastišča, sušna leta in nizke temperature kot glavni vzrok za sušenje jelke. Pri tem omenja provenience, ki so odpornejše na suhih rastiščih; med nje spadajo provenience z višjih leg jugovzhodne Evrope. Raziskovanja Bibelrietherja (1Ö62) o koreninskem pletežu jelke ponovno potrjujejo, da ima jelka sicer močno razvite podzemne dele, vendar je delež najtanjših koreninic razmeroma skromen. Menimo, da s takšnim ekstenzivnim koreninjem jelka ne more brez motenj prenašati nihanj glede vodnih razmer v tleh. Meyer (1957, 1962) omenja, da se jelka s slabo razvitimi krošnjami močneje suši, Sommer (1961) obravnava jelove krošnje in kot večina avtorjev pripisuje nazadovanje jelke človeškemu vplivu in svetuje, naj se s pravilnimi gojitvenimi ukrepi gradi stopničasta zgradba jelovih sestojev. Pri tem je potrebno Že zgodaj skrbeti za pravilno oblikovanje k rosen j, saj v poznejših letih jelka ne more regenerirati svoje krošnje. Pritrjujemo Kuochu (1954), da je jelka drevesna vrsta z izredno ozko rastiščno amplitudo, ne prenaša ekstremnil-i nihanj kU-matičnih in talnih razmer. Ker človek tega ni upošteval, je deloval in deluje nehote in kontinuirano v škodo te občutljive drevesne vi"ste. Metoda deb Načela, ki smo se jih pri pripravljalnih delih in zbiranju podatkov držali, ao bila predvsem naslednja: zbrati podatke za orientacijski pregled o jelki in njenem susenju v Sloveniji, uporabiti takšen način zbiranja najvažnejših podatkov, da bi jih sekcije za urejanje gozdov mogle brez večjih izrednih obremenitev pripraviti s pomočjo svoje arhive in dopolnilnega terenskega dela; Čim enotnejši način zbiranja na osnovi enakih kriterijev; omogočiti čim preprostejše urejanje podatkov. V izogib prehudega obremenjevanja operative smo se pri zbii'anju sploSnjh podatkov omejili le na najvažnejše, in sicer. Površine jelovih sestojev so bile zbrane po katastrskih občinah, upoštevajoč hkrati delež jelke v sestojih. Uporabili smo skalo, ki ni dckadna in omogoča lahko razvrščanje sestojev med posamezne kategorije. Širši razpon kategorij je pomemben tudi zato, ker smo v mnogih primerih delež jelke le cenili. Nadrobnejša decimalna klasifikacija bi bila 2 bioloških vidikov manj primerna. Obenem s podatki o sušenju smo zbrali tudi splošne podatke o jelki in njenih rastiščih v Sloveniji za odrasle sestoje in ločeno za mladje z goščami, V starejših sestojih so nas poleg nahajališča in po\Tšine zanimale še naslednje značilnosti rastišča; matična podlaga (bazična, kisla, prehodi), lega (senčna, sončna, prehodi), nadmorska višina (na 10Ü m natančno) in rastlinska združba (skupine). Glede sestojnih posebnosti je bila zlasti upoštevana vitalnost drevja (blaga, srednja in močna oslabelost). Pri tem. smo se držali naslednjih kriterijev Pri blago oslabeli vitalnosti se jelke sicer še ne sušijo, vendar naslednji znaki opozarja.jo na nezdravo stanje; šibke, redke krošnje, gnezdast habitus že pri tanjšem dominantnem drevju, nezdrava bai-va igUc, Za srednje oslabljeno vitalnost je značilno, da se vsako leto po večletnem hiranju po sestoju posamezno raztreseno posuši nekaj jelk. Pri močno oslabeli vitalnosti se vsako leto po kratkotrajnem hiranju sušijo jelke posamezno in skupinsko. Gospodarske razmere so opredeljene s podatki o sestoj ni obliki (stopničasta, enomerna ali enndobna, prehodi), o intenzivnosti sečen j v planskih letih, o stopnji sedanjih sečen j in v zadnjih petih letih (brez sečen j, zmerne sečnje, Eccnje v živo) in o lesni zalogi (do 150 m'^, 150—300 m^, nad 300 m^). Za mladje in goSče smo zbirali poleg nahajališč in površin se podatke o jakosti sušenja in stopnji zastrtosti. Pri urejanju in proučevanju zbranih podatkov smo Slovenijo razdelili ne glede na gozdnogospodarska območja na pet predelov: 1. celjski predel, ki obsega osrednji del Slovenije 7. Zgornjo Savinjsko dolino, bližnjo in dalj njo okolico Ce.lja 2 .južniim pobočj&m Pohorja; 2. gorenjski predel severno od Ljubljane, tj, severno od črte Ljubljansko barje—Idrija; 3, notranjsko primorski predel, tj. ozemlje južno od črte Ljubljansko barje—Idrija; 4. zgornje pohorsko Podravje, severno pobočje Pohorja s Korožko; 5. dolenjski predel obsega novo-meSke in kočevske jelove gozdove. Pri razdelitvi na predele smo skuSali v njih zajeti celotne večje jelove komplekse. Drobljenje po območjih ne bi omogočilo potrebnega pregleda, Razen tega pa meje območij pogosto režejo predele, kjer porašča jelka večje površine. Zbrane podatke smo šifrirali in nekatere statistično obdelali. Ponekod smo napravili analizo s pomočjo treh sprem en jivk, zlasti pri nakazovalcih, kjer smo domnevali določeno medsebojno vzročnost Na splošno pa so izračunani detenriinacijski koeficienti »B« zelo majhni, zato ni kazalo že nadalje iskati povezave med posameznimi spremenljivkami. Kljub temu, da smo se odločili zbrati podatke Čim enotnejše, se nam to ni vedno posrečilo. Temu so bile krive objektivne težave. V posameznih primerih sekcije za urejanje gozdov namreč ne delujejo več v prvotni organizacijski obliki, npr. v Kranju. V drugih primerih pa so bili tudi osnovni podatki pomanjkljivi, zlasti tisti iz prvih ureditvenih načrtov. Nekatere sekcije so morale zaradi velikih, slabge preglednih površin podatke bolj zaokroževati kot je bilo zaželeno. Na splošno pa so podatki dovolj natančni, predvsem tam, kjer se jelka v večjem obsegu suSi. V kolikor pa je prišlo do neskladnosti, nanje posebej opozarjamo. Navzlic prizadevanju, da bi büo sušenje jelke čim enotneje ocenjeno, se nam vendar nj posrečilo popolnoma izkijučiti subjektivnih vplivov. Ker je sodelovalo veliko zbirateljev, je to popolnoma razumljivo; zato smo to pri obdelavi podatkov upoStevali. Namen zbiranja podatkov je bil izdelati orientacijski pregled o razprostranjenosti jelke in o hiranju jelovih sestojev, predvsem pa izbrati smer za. naša raziskovania. Pregled podatkov in ugotovitve Razširjenost jelfce v Sloveniji Do sedaj še nimamo natančnejših podatkov o razprostranjenosti posameznih drevesnih vrst v Sloveniji. Tokrat nam je bUo mogoče izdelati prvi takšen pregled za jelko. Zbrali smo podatke o njeni razprostranjenosti, o površini in o deležu rastlinskih zdmžb, kjer se jelka prirodno pojavlja in o njenem deležu v sestojih, Pregled po rastlinskih zdmžbah bo ostal za sedaj v konceptu na kartah v merilu 1 : 50.000. Ce bodo na voljo potrebna sredstva, pa bi kazalo izdelati tudi pregledno karto o jelovih rastiščih z osnovnimi podatki. Iz grafikona št, 1 vidimo, da se pojavlja jelka v Sloveniji na 300.000 ha gozdne površine ali nekaj manj kot na eni tretjini vseh gozdov. Ce ne upoštevamo kraškega ozemlja izven gozdnogospodarskih območij vzhodne, jugovzhodne ali debio južne Slovenije, odpade najmanj jelovih gozdov na gorenjski iri na celjski predel. Največ gozdov z jelko najdemo južno od Save na dolenjskem in v notranjsko primorskem predelu. Popolnejšo podobo o razprostranjenosti jelke si ustvarimo z ugotavljenjem njenega deleža v sestojih. Cisti jelovi sestoji so v Sloveniji zelo pi£lo zastopani, N.jihov delež ne presega 2% vse površine gozdov z jelko. Največ čistih sestojev je na Ncftranjskem, najmanj pa v srednji Sloveniji in na Dolenjskem. Mešanih goadov z 40—90% deležem je nad eno tretjino. Toliko je tudi gozdov, kjer je jelka primešana posamezno ali do 10^. (19,8%+16,5% = = 36,3%). Na eni Četrtmi površine jelovih gozdov pripada tej drevesni vrsti delež od 10—40%. Mešanih jelovih gozdov z njeno udeležbo nad 50% je (ok, 115-000 ha). Na preostali površini je jelka le primešana, vmešana ali posamez {ok. 185.000 ha, aÜ ok. 62%). Ce primerjamo delež jelke v sestojih po predelih, ugotovimo, da se ne ujema povsod z poprečjem. Razmeroma velik odstotek mešanih gozdov z deležem jelke od 40 do 90% je v jugovzhodni Sloveniji (60% ali 47.386 ha). Na Pohorju se razmerje približuje poprečju, drugje pa je pomaknjeno v korist takšnih sestojev, kjer je jelka zastopana v manjši meri. "f^' ' 3 iK^/^-ir^iti ' w iW: fianiK' ^ atni 1. Hasäirienost in delež jelke v sestojih Slovenije po predelih Vse to potrjuje že staro spoznanje, da je jelka drevesna vrata, ki prirodno ne gradi čistih sestojev. Cisti pri rodni jelovi sestoji so redek pojav in so v večini primerov umetno vzdrževane tvorbe. Pri. naših rastdščnih razmerah, ki predstavljajo ponekod del jelkinega optimuma, jelka dominira v zmesi z različno stopnjo udeležbe, ki je odvisna od rastišča, razvojnega stadija sestojev in goiidnogospodarskega vpliva na njih. Sedanje stanje ne more biti odraz prvotnih prirodnih razmer, saj vemo, da z gospodarskimi posegi lahko bistveno vplivamo na delež določene drevesne vrste v gozdu. Tako je mogoče v gozdovih ü veliko lesno zalogo in s prebiralnlm gospodarjenjem pospeševati jelko. Nasprotno pa npr. gospodarjenje s sečnjami na golo in majhne lesne zaloge povzročijo iztrebljanje jelke iz gozdov, a, Razmerje zdravih m ogroženih .ielovjh sestojev v Sloveniji Podatki o sušenju jelke Iz tabele št. 1 in grafikona št. 2 vidimo, da je bilo opaziti v Času zbiranja podatkov sušenje jelke v približno 30.000 ha jelovih sestojev, tj. v ok. vseh jelovih gozdov. Ce upoštevamo vitalnostno lestvico, po katen smo razvrščali sestoje glede na stopnjo sušenja, ugotovimo, da se jelka močno suši na eni četrtini površine (26%) ogroženih sestojev. Nekoliko večji je površinski delež s srednje oslabljeno jelko (28%). Posebno neprijetna je ugotovitev, da je od prizadetih gozdov nad polovico (26% + 28%) močno oziroma srednje močno oslabljenih. V kolikor gre za splošni proces sušenja jelke, ki ga opazujemo v Sloveniji le zadnjih nekaj let, površina 30,000 ha ni več majhna. Nad 50% močno ali srednje oslabljenih sestojev opozarja, da gre lahko za progresiven razvoj in širjenje obravnavanega pojava. Najhuje je sušenje jelke v srednjem delu Slovenije (celjski predel), kjer je prizadetih 23^ od jelovih sestojev Od 9953 ha ogroženih jelovih gozdov je 40% močno, 44% srednje in le l&% blago prizadetih. Od 3900ha ogroženih jelovih sestojev na Gorenjskem, je hudo oslabljenih 50%, 25% srednje in 25% 1. Površine ogroženih jelovih sestojev v Sloveniji Predel Oslabelost jellnre vitalnosti (sestoji v ha) močna i 1 sj'ednja 1 blaga skupaj Celjski 4021 4364 1.518 9.953 Goreojsld 2904 1428 1.562 5,894 Zg_ pohorsko Podravje 435 1-280 1-946 Notranjsko primorski 749 1901 9.742 12,452 Skupaj 7909 B40e 13.927 30.242 20% 2S% 46% 100% 2, Delež obolelih jalovih sestojev v primerjavi s površino vseh jslovih sestojev v predelih Predel Oslabelost jelkine vitalnosti (%) močna 1 srednja | blaga 1 skupaj Celjski 9,2 10,0 3.6 22,8 Gorenjski 7,3 3,6 4,0 14,9 Zg. pohorsko Podravje 0,4 0,7 2,2 3,3 Notranjsko primorski Ö.9 2,5 12,3 15,7 Skupaj 2,6 2,B 10,1 blago. Tako si predeli severno od Ljubljane po obsegu in intenzivnosti sušenja delijo prvo mesto s srednjo Slovenijo, Sušenje jelke je zelo razšii-jeno jugovzhodno od Črte Kočevski Rog — Ljubljansko Barje — Idrija, kjer leži 15,7 % vse površine ogroženih jelovih sestojev, vendar pa Je tam, delež močno in srednje oslabljenih sestojev skromnejši (22% od 12,452 ha). V manjšem obsegu se jelka suši tudi na severni meji Slovenije: severno pobočje Pohorja in deli Koroške (3,3% jelovih .sestojev na tem območju). Sušenja ni opaziti v jugovzhodni Sloveniji, na Dolenjskem, podobno t^idi po najvzhodnejših nahajališčih jelke v Sloveniji (Boč, Haloze in Bohor). Tabela št. 2 nam omogoča dodatno razlago glede deleža po stopnjah obolelosti za posamezne predele. Na splošno lahko sklepamo, da je sušenje jelke močnejše v alpsko obrobnih predelih in pa tam, kjer je močnejši atlantski oziroma m.editeranski klimatični vpliv. Sušenje jelke t> sestojih, na različni kameninski podlagi S pomočjo zbranih podatkov ni bilo mogoče ugotovi ti, na kakSni geološki podlagi (bazični, kisli) je delež sušenja največji. Dognano pa je sicer, da je sušenje na bazični podlagi hujše kot na kisli. Vendar nimamo natančnih podatkov o razprostranjenosti jelke glede na matično podlago, zato ocena ni bila mogoča. Sušaiije jelke na različnih nadmorskih višinah Za raziie predele so težišča sušenja jelke glede na nadmorske višino sestojev zelo enotna. Za celjski predel je srednja nadmorska višina suSenja 631 m, za gorenjski 796 m, za notranjsko-primorski 618 m in za zgornje pohorsko Pn-dravje 667 m. Prevladujejo nadmorske višine med 600 m in 700 m. Večja razlika je le na Gorenjskem, kjer je izračunano težiš&e sušenja jelke na nadmorski višini TSSto, Vendar pa ta podatek ni točen, kajti pri pregledu osnovnih podatkov je bilo namreč ugotovljeno, da je bila pri zbiranju za Gorenjsko pavšalno navedena powäina 2400 m ha jelovih gozdov z nadmorsko višino 900 m Ao Oreirj^ močno aslobtjeiio ---— detno srn «iff io" Boo iOB a» (m wo im um ats fxxißjrfsjra risina t'r' i 3. Sušenie jelke v Sloveniji na razUCnih nadmorskih višinah v kategoriji hudo oslabljene vitalnosti. Menimo, da tako zaokroženi podatek ni popoln in je zato težišče sušenja jelke v tem predelu nekoliko nižje. tz grafikona št. 3 je razvidno, da leži »močno« sušenje v razponu med 400 in 800 m nad morjem; pri tem pa je na poligonu opazna manjša ubočenost pri nadmorski višini 500—600 m. 3. Sušenje jelovih sestojev po nadmorskih višinah (v ha) Oslabelost VitEUnasti Nadmorska višina (m) 300 400 500 600 ! 700 800 900 1000 HOOt 12001 1300 blaga 209 377 srednja 149 907 močoa 134 1249 2834 5633 1678 446 3932 1140 1040 412 1881 1210 1459 354 137 240 — 390 455 750 19 — 20 490 2429 — — — 270 Iz omenjenega grafikona vidimo, da pada težišče »srednjega« in »blagega« Sušenja ok. nadjnorske višine 600 m. Primerjava kategorije z »močno- oslab-Ijenostjo s težišči kategorij »fsrednje" in wblage<< oslabljenosti nam pokaže, da sta težila zadnjih dveh kategorij pomaknjeni v nižjo nadmorsko višino kot težišče »močno-'< oslabljene kategorije. Ta ugotovitev velja tudi za predele, kjer je sušenje najmočnejše (celjski in gorenjski), Nasprotna pa je podoba za notranjsko pi-Lmorski predel in za zgornje pohorsko Podravje. V jugovzhodni Sloveniji sovpadajo težišča posameznih kategorij pri nadmorski višini SOO do ßOO m. Na Pohorju pa je težišče močnega sušenja pri 500 m, težiŠČi ostalih dveh kategorij pa sta premaknjeni nekoliko vižje (med 500 in 700 m). Iz zbranih podatkov ugotavljamo, da se jelka suši v razponu med 400 in 700 do 800 m \nsoko. Izjejtiia je Gorenjska, kjer gornja meja obravnavanega pojava sega tudi do 900 m. Posamezne primere susenja na višjih legah je opaziti Ludi v drugih predelih (npr. južno pobočje Pohorja do 1200 rn). Pri sedanji podobi je opaziia močnejša težnja širjenja sušenja jelke v nižje lege. Le tam, kjer se je pojavilo močnejše sušenje že v skrajnih spodnjih legah (severno pobočje Pohorja), je opaziti postopno in manj intenzivno širjenje v višje ležeče sestoje. Primerjava jelovüi sestojev v optimumu s težišči sušenja glede na nadmorsko višino, opozarja torej na določene zakonitosti. Jelova optimalna rastišča in najlepäi sestoji so v naših ekoloških razmerah v višinskem pasu med 700 in 900 m. To velja za Pohorje, Še posebej pa za jelko na visokem krasu. Večina teh gozdov leži razmeroma visoko. Najhujše sušenje pa je v nižjih legah. Tako znaša višinska razlika med obravnavanima težiščema 200 do 500 m in veC. Iz tega sklepamo, da so ogroženi jelovi gozdovi v obmejnem višinskem pasu, tj. na meji oziroma izven prirodnega optimuma. Tam, kjer sega optimum nižje (severna pobočja Pohorja, nekateri predeli visokega krasa), je tudi jedro sušenja jelke pomaknjeno nižje in obratno. Kjer pa jedra v obliki optimuma niso izrazito razvita ali pa jih sploh ni, ugotavljamo, da jelka propada močneje in na večjih površinah (gorenjski in celjski predel). Suše^ije ]el?ce w odvisnoati od njunega deleža v sestojih Zbrani podatki omogočajo le skop vpogled v obsežnost in stopnjo sušenja jelke glede na njen različen delež v sestojih; razvidni so iz tabele št. 4. Najobsežnejše in najmočnejše sušenje je v sestojih s 40—90% jelke. Manj je obolelih sestojev, kjer je jelka izdatneje zastopana (nad 90%). Tudi obolelih sestojev, kjer deleS jelke ne presega 40%, je manj. 4. Sušenje jelke glede na njen delež v sestojih Delež jelke v sestojih (lia) nad 90% 40—SOK 1 10-40 1—10% 1 do 1% blaga 801 10.355 3.575 363 40 srednja 749 3.285 4.016 158 — močna 155 3.431 1.886 29 2.404 Predočitev je jasnejša, če primerjamo površine obolelih sestojev po kategorijah (glede na delež jelke) z vsemi jelovimi sestoji v Sloveniji. Iz grafikona št. 4 vidimo, da je največji delež obolelih sestojev v prvi kategoriji, kjer jelka prevladuje in presega 90%. Med sestoji z manj jelke je vedno manj takšnih, kjer se jelka suši. Ta ugotovitev velja za vso Slovenijo. Manjše razhke so po posameznih predelih. Izjema, ki ni bistvena, je gorenjski predel, kjer je sušenje najbolj razširjeno v sestojih s 40—90% jelke. Na severnem pobačju Pohorja pa se sušenje pojavlja neznatno iri enakomerno v prvih treh kategorijah. V grafikonu št. 4 se zdi nekako neskladen, povečan delež obolelih sestojev z jelko do 1%, ki izvira iz nezadostno utemeljenega podatka za gorenjski predel, tudi tokrat uvrščenega zaradi dosledne uporabe terenskih podatkov Medtem ko se jasno vidi, da je površinski obseg sušenja zelo odvisen od deleža jelke v sestojih, tega ni mogoče vedno trditi za stopnjo sušenja. Računski preizkus korelacijske odvisnosti stopnje obolelosti in deleža jelke v sestojih ni pokazal tesnejše vzročne zveze med navedenima spremenljivkama. Za celjski predel pa smo vendarle ugotovili (glej grafikon št. 5!), da je stopnja oslabelosti odvisna od deleža jelke v sestojih; čim večji je, tem hujša je stopnja oslabelosti. Vendar pa nam račun hkrati pokaže, da smemo pripisati stopnjo oslabelosti le v 13 od 100 primerov (B = 0,126) velikosti deleža jelke v sestojih. Za druge predele takšne odvisnosti nismo mogli ugotoviti. Prav narahlo se sicer kaže tudi za gorenjski predel, vendar ni dovolj trdna osnova za graditev sklepov. Sušenje v odvisnosti od intemivnosti sečen; Primerjali smo stopnjo in obsežnost sušenja z jakostjo sečenj v planskih letih in posebej v obdobju 1956—1960. Intenzivnost sečenj smo kategorizirali v tri stopnje: brez sečenj, zmerne sečnje, sečnje v živo. Podatke najdemo v tabeh št. 6, številke pa imajo le orientacijski pomen in ne dajo natančnejšega Udalsiba jelki >9o\. iktifinj fXKri 59!f loS ?&t 76 317 Otahh xstoji l/x^ 1 70S nos') 8*č7 /jc dekr leihe r iiifa/i* is-tox ID-iO-, '-H». 4, SuSenje jelke glede na delež te drevesne vrste v jeJovlli sestojih Slovenije pojasnila, ker nimamo podatkov o intenzivnosti sečen j za vse jelove sestoje v Sloveniji. «Močno« in »-srednje« suSenje se pojavlja v velikem obsegu v tistih sestojih, kjer je bilo v planskih letih sekano v živo, pa tudi tam, kjer je bilo sekano le zmerno, V sestojih, kjer v planskih letih nismo sekali, pa se vendarle sušijo, je sušenje blažjega enačaja. V sestojih, kjer ni bilo sekano, je »blagtx- sušenje obseglo 327 ha, «močno« pa le 110 ha jelovih sestojev. äf^v/e močno iis/sbfj drev/e zrKj^no i^kibfjeno öre^t^ mu/ 90% do t'^ jiikt t 5. Stopnja sušenja jelke v odvisnosti od njenega deleia v sestojih — celjski prede! 5. Obsežnost in stopnja susenja jelke ob razlitni intenzivnosti sečenj v sestojih (ha) Oslabelost. Tntenzivnost sečenj v plan. letih Intenzivnost sečenj v obdobju 195ß—1960 brez sečenj zmerne sečnje sečnje v zLvo brez sečenj zmerne sečnje sečnje v živo močna srednja blaga 110 204 327 5.285 4.453 G.590 2.512 3.504 7.Ü84 58 e7 3.947 9.004 11.957 2.987 101 26 Primerjava intenzivnosti sečenj v obdobju 1956-1960 s stopnjo sušenja nam pokaže pri sečnjah v živo izredno velik delež močnega susenja (2987 ha od 3114 ha) (glej tabelo 6!). Tam, kjer v zadnjih letih niso sekali, je sušenje komaj opazno. Vendar je tudi po zmernih sečnjah v t.em obdobju opaziti na velikih povrfinah moöno in srednje sušenje Podobne tendence, kot so razvidne iz podatkov za vso Slovenijo, se kažejo tudi ločeno po posan\eznih predelih. Ob tej ugotovitvi ne smemo prezreti druge jnožnosti, t, j. da so sekali v povedanem obsegu ravno zaradi velikega števila suSic in hirajofega drevja. Mogoži sta obe razlagi, zato bo v bodoče potrebno poglabljati proučevanje tega vpraSanja. Sušenje jelke pri razW'^^h vrstah obratovanja in različnih oblikah sestojev Novejša spoznanja na področju gozdarskih temeljnih znanosti vedno opozarjajo na problematičnost mehaničnega kategoriziran ja sestojev po sestojnih oblikah. Zlasti naši sestoji so bogati prehodov, ki so jih gospodarski posegi v zadnjih letih še popestrili. Zato smemo veČji del sestojev uvrstiti v najširšo kategorijo predhodnih oblik, ki pa s svojo neznaČilnostjo ne pove veliko, zato od primerjave obsežnosti in stopnje sušenja s sestojno obliko nismo pričakovali važnih zaključkov. Analizirali smo odvisnost sušenja jelke pri pribiralnih, enomemih in pri prehodnih oblikah. V vseh primerih so bili izračunani izredno majhni korelacijski koeficienti, ki kažejo stopnjo odvisnosti med dvema spremenljivkama je od 0,0öf) do 0,2fi). Sušenje jelke glede na različne scstojne oblike Oslabelost Prabiralni EnodobnL gozdovi gozdovi Prehodi ijiocna srednja blaga 3,621 E.827 S.239 Ö.30 1.S97 2.031 3.354 3.784 3.862 Opazna je rahla tendenca hujšega sušenja v sestojih različnih prehodnih oblik. Iz tega bi lahko sklepali, da je v takšnih sestojih, nastalih med drugim tudi zaradi razliSnih neurejenih seČenj v enomernejžih gozdovih, jelka močneje podvržena hiranju. Misel se ujema z ugotovitvami v poglavju o sušenju jelke v zvezi z jakostjo sečnje, Vendar je to lahko samo eden vzrokov med številnimi vzporednimi komponentami, ki lahko vplivajo na hiranje jelke. Povzetek 1. Površina gozdov z jelko znaša v Sloveniji ok, 300.000 ha. 2. Jelka je najbolj razširjena v notranisko-primorskem predelu (79.158 ha = 26%). Manj je te drevesne vrste v celjskem predelu {43.586 ha = 15in na gorenjskem (39.432 ha = 13%). 3. Jelka je različno zastopana v sestojih. Čistih jelovih sestojev je v Sloveniji komaj 2%. Mešanih sestojev (od 4l)-909£ jelke)i je 36%. Jelka je primešana (10—40^) v 25% gozdov, vmešana (od 1-10%) pa na 20% gozdov; 16% površine gozdov z jelko pripada sestojem z manj kot 1% jelke. V raznih predelih je obravnavana razvrstitev različna. 4. Jelka se suši na ok, 30.000 ha, tj. na 10% površine gozdov z jelko. Od tega je nad 50% teh sestojev močno ali srednje oslabljenih, druga manjša polovica .sestojev z jelko pa je blago oslabljena. 5. Huje so ogroženi predeli, kjer jelki pripada najmanjši delež. Prvo mesto si delita Gorenjska in celjski predel. Sušenje je sicer površinsko zelo razširjeno v notranjsko-primorskem predelu, vendar je tam stopnja sušenja le zmerna. V dolenjskem predelu in Jia skrajnih vzhodnih jelovih nahajališčih v Sloveniji ni sušenja. 6. Sušenje je najmočnejše v alpskih obrobnih predelih. 7. Težišče suäenja jelke je v višinskem pasu med 400—750 m. Sušenje se bolj širi v nižjih legah. Iv sooc tverrn sečnje -- ^čnjs y ifvo I ^oijrtfe oiinbetoiii 6. Suäenje jelke in intenzivnost sečenj, opravljenih v obdobju 1956—1900 Ce upoštevamo, da so optimalna rastišča za jelko pri nas na nadmorskih višinah od 700 do 900 m, potem znaša višinska razlika med težiščem optimuma jelovih sestojev in težiščenn sušenja 300-200 m. Sušenje jelke je najhujše v spodnji obmejni zoni jelkinega optimuma. V predelih, kjer je jelkin optimum preslabotno razvit ali pa ga sploh ni, se jelka močneje suši. 8 Obsežnost sušenja je odvisna od deleža jelke v sestojih. V Čistih Jelovih se.stojih je sušenje jelke površinsko najbolj razširjeno. 9, V sestojih kjer se v planskih letih ni sekalo, je delež sušenja minimalen, V sestojih, kjer se je v zadnjih letih sekalo v živo, odločno prevladuje močno aušenje. 10. S pomočjo do sedaj zbranih podatkov ni mogoče najti tesnejše vzročne zveze med obliko gozdov in stopnjo sušenja. Vendar se zdi, da je jelka v ne-prirodno razrahljanih sestojih z labilno zgradbo močneje podvržena sušenju kot v ohranjenih gozdovih. 11, Opazovanja v nekaterih sestojih kažejo, da se posamezne že oslabljene jelke po nekaj letih ponovno okrepijo; to opozarja na genetsko zadovoljivo osnovo glede vitalnosti posameznih rastiSčnih ras domače jelke ,,(Se neobjavljena opažanja). 12, Navedene ugotovitve opozarjajo na resnost obravnavanega problema. Sušenje jelke je usodno za nekatera območja v Sloveniji {Gorenjska, celjski predel). Ponekod se pojavljajo tudi težave zaradi nezadostnega pomlajevanja jelke. Problemi z jelko v eni ali drugi obliki resno opozarjajo gozdarsko javnost, da potrebuje ta ekoloäko izredno občutljiva drevesna vrsta zelo skrbno proučeno gojitveno obnovo. Sušenje, slaba regeneracija itd. neke drevesne vrste, v našem primeru jelke, lahko postaneta kritični samo tam, kjer se z gozdom gospodari v nasprotju z vsemi prirodnimi načeli. Zato so našteti pojavi, med njinu sušenje, v mnogih primerih prehodnega značaja. Problem jelke je šolski primer, pri katerem se ves kompleks okorele gozdnogospodarske miselnosti in početja pri poseganju v biocenozo negativno manifestira z vsemi značilnostjTii. To potrjujejo tudi naše ugotovitve. Zato pri večini naših rastiščnih razmer nc kaže pospeševati jelke izven njenega pri-rodnega areala. Izogibati se je čistih jelovih sestojev. Vsako močnejše poseganje v zgradbo starejših pa tudi zelo mladih jelo\nh sestojev povzroča pešanje vitalnosti in s tem povečano aktivnost morda še tudi povsem neznanih škodljivcev. "V prihodnje bo potrebno skicirane ugotovitve še v mnogočem podkrepiti in utrdili smernice za gospodarjenje z jelovimi gozdovi. Zato bo naša bodoča in že zastavljena naloga proučiti rast in razvoj jelke v njenem pri-rodnem gozdu. Vzporedno s to nalogo pa potekajo že zastavljena in poglobljena dela na proučevanju vzročnega kompleksa: jelka — okolje. DIE T,1NNENRttCKGÄNGIKEIT IN SLOWENIEN (Zusammenfassung) Tie Tanne ist in Slowenien au£ einer Fläche von rund 300.001) ha verbreitet. Davon sind 1% reine Tannen bestände, 38% gemischte Bestände mit 40—90% Tannen-ant.eil, 25% der Fläche mit 10—40% Tannejiantejl, au t 20% der Fläche beträgt der Tannenteil 1—10% und auf 16% der Fläche kömmt die Tanne nur vereinzelt vor. In diesen Beständen macht sich die Tannenrückgängikeit seit einigen Jahren (5—10 Jahre) auf einer Fläche von 30.000 ha (10%) bemerkbar. Diese Erscheinung wird in verschiedenen Teilen Sloweniens mit vei'schiedener Intensität beobachtet. Die Schädieungen terten stärker in tieferen Lagen auf, besonders am Alpensüdra.nci. Der Schwerpunkt liegt im Höhengürtel zwischen ^00—700 m, weither 200—300 m unter dem Tannerfoptimum Hegt, Dieses i.st in der Hohenzone von 700—900 m aus-geprängt. Ein starker Rückgang der Tanne ist besonders in den Gebieten zu beobachten, wo ihr Optimum nur kaum bemerkbar ist. Die Intensität des Tannenrückganges hängt weiter stark von ihrem Anteil in den Beständen ab : so wird z, B. flächenmässig der stärkste Rückgang in den reinen Tannen be ständen beobachtet. Die diesbezüglichen Untersuchungen zeigen auch, dass in den Alpenrandgebieten, in welcehn die Bestände in den Wachkriegajaiiren nicht oder nur massig genutzt wurden, sehr wenig Schäden auftreten. Das -^Tannensterben^' macht sich dagegen sehr stark m jenen Beständen bemerkbar, die stark exploitiert wurden. Pregled uporabljene literature Anctroii, M.; (ISfSÜ), Argyresthia fundella - moljac jelo-vic ighca - usanočnik sušenja jele u Gorskom Kotaru, Sum 1. Boiimgarten, W.: [1953), Zum Vorkommen der Weisstanne auf der südwestlichen Aib, AUgm, F, u Jagdz, ßibelHether, H,.' (19621 Wiurzeluntei'suchungen aji Tannen und Eichen iti Mit.tel-sch^atisn, Foi'stw, Zbl Dannecker, K.: (1956), Aus der hohen Schule des Weisstannenwaldes, München. Dannecker, K.: (196D), Kann der Rückgang des Weisstannenwaldes auigchalten werdeai?, Holz Zbl ffoiaap/ei, R.; (1960), Die natürliche und künstliche Verbeitung der Weisstanne im mittelfränkische-n Keu per gebiet, Foi-stw. Chi. Klepac, D,: (1355), Utjecaj iniele na prirast jelovih šuma. Sum. 1. Kuoth. R.j Clft54), Wälder dei* Schweizer Alpen im Verbreitungsgebiet der Weiss.-tannc, Mitt. d. Schw. A.F.F.Vw. Meyer, H.: (1957), Beilrag zur Frage der Rückgänglgkeitserscheinungen der Weiss-Lanne (Abies alba. Mill.) am Nordrand ihres Naturareales, Arch, L Fw JWeyer, f-T.' (1962), Waldbauliche Aspekte der Entstehung des nordalplnen TannenBuchenwaldes, S2F Nosefc, K.: (1955), Die natürlische Ver breit ungs grenze der Weisstanne zwischen Frankejialb und Moräne, Forstw, Zbl. Giberg, A., Rökring, E,: (1955), Waldbauliche Untersuchungen über die WeissLanne inx nördlichen und mittleren Westdeutschland, Schriftenreihe der Fnrstl. Fak. der Qniv- Göttingen, RoUmeder, E., Schönbach, H.: (1959), Genetik und Züchtung der Waldbäume, HambiLT^. Sommer, H. G.; (1961), Tannenlcro-nen im Plenterwald, Forstw, Cbl. Sommer, G. TJ.: (1961). Anbau von Tannenarten in Grossbritanien, Forstw, Cbl. So/ar, J. (1951). Ugibanje i obnavljanje jele u preboraim šumama u Gorskog Kotara, S,um, I, Saiar, J.: (1953), Proces porrdadjivanja jele i bukve u hrvatskim prasumaina, Sum I, Saiar. J,, Uajdin, J.: (1954), Problem pvoiirivanja areala jede na brdskom području ijjuedju Save 1 Dravei u NRH, Sum 1 Safar, J.: (1957), O pa-nüadjivaniu jeJe na planinslrom području Htvatske, Sum 1. Sa-fOT, J.: (1961), Rasprcstranjenost i proäirivanje četinjača u arealu bukovih šuma Hrvatske, Sum. 1. Woldcnfel^, F.: (1954), Die Weisstanno im F ran k en Wald in Vergangenheit, Gegenwart lUnd Zukunft, Allgm, Forstzeitschr. 6S4.Ü.412 (497.12) ; 174.7.032,475,24 PROBLEMI PRI OBNOVI JELOVIH GOZDOV Ing, Franjo Kordiš (Idrija) Jelka je v našem gozdnem gospodarstvu glede na s-vojo razprostranjenost, proizvodno sposobnost in uporabnost izredno važna drevesna vrsta in je zaLo dandanes deležna posebne pozornosti. Ta dejstva že dalj časa spodbujajo gozdarsko strokovno javnost, da išče rešitve v kontinuiranem gospodarjenju z jelko, ki se že desetletja skrivnostno upira našim proizvodnim prizadevanjem. Gre v bistvu za zelo resen in zamotan problem, ki zelo verjetno sega v kompleks še nezadostno raziskanih naravnih činiteljev, ki odločilno vplivajo na kontinuirano proizvodnjo jelovega lesa. Ta problem je v naravni pomladitvi jelke, ki je v tem oziru tako nedognana, da doslej spričo mozaično pestrih rastišč in najraznovrstnejših gospodarskih posegov ni bilo mogoče odkriti dosledno veljavnih zakonitosti, ki bi usmerile raziskovalno službo Ic uspešni rešitvi problema. V sofitju 2 bukvijo in ponekod tudi s smreko se jelka v gospodarjenih gozdovih bodisi vedno znova obnavlja, bodisi le delno pomlaja, ali pa postopoma izginja oziroma izgine, ali pa se vnovič pojavlja že v buk vem mladju ali pozneje v drogovnjaku ali pa celo šele v drugi generaciji. Tudi glede jelkine zastomosti ni pravil; ponekod se le v vertikalno razvitem sklepu pomlaja, drugje prav tako dobro celo v enoslojnem bolj sklenjenem pa tudi v precej odprtem sestoju; najdemo jo pa tudi na jasah ter prodira pod bukove gnne na pašnikih ali pa osvaja celo goličave (Vojsko pri Idriji). Jelovo mladje ne raste rado pod jelovjem, vkljub temu pa nahajamo pod jelkami jelov naraščaj, ki je gost kot žito, Zelo pogosto najdemo jelovo mladje pod bukovimi ali smre-Itovimi skupinami, vendar pa tudi takih pojavov ne moremo posplošiti v pravilo. Mladje je v takšnih pi*imerih lahko le redko, ali pa gre celo le za posamezne mladice, lahko pa je v skupinah, včasih manjših, drugiS velikih ter na obsežni površini. Tudi ob upoštevanju različnosti gospodarskih oblik ni mogoče priti do spi osnih ugotovitev. Drastičen primer za to so obsežni snežniški jelovi-bukovi gozdovi, ki so nastali z oplodno sečnjo in so spričo sedanjega prebiralnega gospodarjenja glede obnove zašli v slepo ulico. Vrsta uglednih strokovnjakov, tako domačih kakor tujih, se je ukvarjala s tem problemom in je skušala rešiti, tako npr. pri nas Wessely, Mi le tic. Tre-gubov in posebno Safar. V tujmi je zlasti veliko proučeval jelko Dannecker. Večina naših strokovnjakov je svoja dognanja gradila na opazovanjih jelke po visokem krasu^ kjer je z njo največ težav. Vsa dosedanja proučevanja so slonela na iskanju reSitev m vsak posamezen konki'eten primer, niso pa izhajala iz celote. Kopica obravnavanih problemov v zvezi s pomlajevanjem jelke nam dokazuje, da je vprašanje zelo kompleksno, da pri vsej tej pestrosti obstoji medsebojna vzročna povezava. Zato ni mogoče pričakovati rešitve v enem ali drugem problematičnem področju jelkinih življenjskih pogojev individualno, temveč je potrebno izhajati iz enotno zastavljenega kompleksnega vpraSanja. Verjetno ima problem kot celota svoje korenike v zelo različnih amplitudah edafskih komponent, uravnoteženih s mikroklimatičnimi razmerami, ki še omogočajo jelki ugoden razvoj. Problem torej verjetno vsebuje svoje ekološke, biološke in gospodarske čini-telje, ki vphvajo na pomlajevanje jelke, zato bi se njegovo reševanje moralo opreti na vrsto znanstvenih raziskav, upoštevajoč tudi pragozdne ostanke (v kolikor za posamezne rastiščne odtenke še obstojajo) in na zgodovinski razvoj. Le tako bo mogoče razvozlati določena ekološka in biološka dejstva sedanjih sestojev. Glede na obsežnost problema bo njegovo proučevanje dolgotrajno in bo moralo biti oprto na več specializiranih stroko vm j a ko v, ki bodo morali rešiti, izhajajoč iz celote, več delniln vprašanj in jih nato zopet združiti v celoto. Glede, na genezo tal je razprostranjenost jelke vezana na silikatne ali pa karbonatne kamenine, Areal čistih in mešanih jelovih gozdov vključuje vrsto rastiščnih tipov, ki so ekološko razmejeni in se v njih jelka biološko zelo razhčno obnaša. Na silikatnih in na karbonatnih tleh tvori jelka serijo rastiščnih tipov, ki se po svoji plodnosti stopnjujejo od skrajno siromašnih do izredno rodovitnih. Ti rastiščni tipi niso generaUrii-ani (recimo po genezi tal), temveč sc močno razčlenjeni in karakterizirani s precej ozkimi pedološkimi in klima-tičnimi intervali, ki oblikujejo jelki enotne biološke značilnosti. Ti rastiščni tipi doslej še niso bili razčlenjeni in sistematizirani po določenih kriterijih, vendar dosedanje ugotovitve kažejo, da bodo temelje za to delo ustvarile fito- Skupina sirneltiovega mladja v mešanem sestoju jolke, bulcve in smreke; Pevc, odd. 45 (orjg.) scdološke raziskave z determinacijo in klasifikacijo rastiščnili združb v ustrezne enote. Več priznanih strokovnjakov se Že dalj časa ukvarja s fitosociološkimi raziskavami, med njimi zlasti Wraber, Tregubov, pok. Horvat in drugi. Tudi na področju, jelovih-bukavih gozdov so opravili glede fitosocioloskih analiz že lepo pionirsko delo, toda zdi se mi, da pri tem pogrešamo enoten sistem in proučevanje razvojne dinamike, ki jo bo treba izluščiti iz sedanjih zelo pestrih razvojnih stadijev, nastalih pod zelo različnimi zunanjimi gospodarskimi vplivi. Podoba je, da bo iz vsega dosedanjega fitosocioloSkega gradiva mogciče sintetično izdelati tako ozko rastiščno razčlenitev, kjer jelka v svojih bioloških lastnostih ne bi bistveno variirala Tako zasnovani rasti^äni tipi se bodo niorali odlikovati ne le z enotnimi ekološkimi osnovarm, ampak tudi z dopustnimi a-mplitudami mikroekoloških lastnosti, pri katerih se jelka pod zunanjimi vplivi na mikroeko-loško okolje in njegovimi spremembami enako obnaša. Takšno vrednotenje jelo\nh rastišč bi ustvarilo precej trdno osnovo za nadaljnje proučevanje bioloških značilnosti jelke in pestre variabilnosti njenih lastnosti na različnih rastiščih. Ono bi nakazalo notranje sile, ki dajejo tipom pečat in ki so za intenzivno gospodarjenje bistveno pomembne m upoštevanja vredne, Morebiti bi naleleti na ugovor, da je celotna zasnova takšne zgradbe precej nedialektična, kajti kompieks ekoloških faktorjev je zelo dinamičen in spremenljiv pod vplivom zunanjih činitdjev, zato se celotna ekološka zgradba premika od optimalnega stanja bodisi naprej bodisi nazaj. Pri graditvi sistema rastiščnih tipov bo vsekakor potrebno to upoštevati, Čeprav so tipi z vso svojo razvojno dinamiko, sukcesijako ali degradacijsko v določenem obdobju precej stabilni. Razumljivo je, da bo treba pri vsakem tipu določiti optimalno stanje, ki je pač opredeljeno s trajno maksimalno proizvodnjo jelovega lesa. Pestra tipoloska zgradba s še bolj razgibana razvojno djnamiko. spreminjano z raznovrstnimi gospodarskimi vplivi bosta dajali dovolj gradiva za ustrezno aiste-matiko rastiSč v naših prostranih jelovih gozdovih. Tako opredeljeni rastisčni tipi bi morali biti izhodišče zr nadaljnje proučevanje mikroekoloških amplitud, kjer ohranja jelka določeno stabilnost. Prav te amplitude verjetno dajejo pečat zelo različnemu obnaSanju jelke pri enotnem delovanju zunanjih sil. Ker so le-te na nekaterih zelo dobrih rastiščih, ki se pripadajo jelki, zelo ozke, je jelka zelo labilna in brez zaželene kontinuitete, čeprav je rastiSce deležno zelo različnih gojitveno tehničnih ukrepov. Po drugi strani pa kaže jelka na zelo slabih rastiščih povsem divergentno drugačne značilnosti, Razčlenjevanje in proučevanje jelovih rastišč je praktično izredno pomembno. Skozi vso zgodovino strokovne intervencije so skusali skoraj za vsa takšna rastišča uporabiti enotne gospodarske kriterije. Posledica takšnega ravnanja so naj raznovrstne j še razvojne poti takih rastisč, ki zelo pogosto peljejo k pomlajevalnim neuspehom. 2e ob površni primerjavi doslej Še nezadostno sistematiziranih rastišč se prepričamo, da je jelka na silikatnih tleh stabilnejša in da tam amplitude mikroekoloških činiteljev ne variirajo tako zelo ter da poenotenje gospodarskih kriterijev za te gozdove manj občutno vpliva na njihov razvoj. Karbonatnim tlem, zlasti na našem visokem krasu, pripada zelo pestra lestvica jelovih rasttSČnih enot, kjer raste ta drevesna vrsta navadno v sožitju z bukvijo, redkeje tudi s smreko. Značilnost teh rastišč je v tem, da so vključena v zelo širok areal bukovih gozdov in se jelka tam počuti manj stabilno; bolje rečeno: njena stabilnost v odnosu do zunanjih činiteljev od rastišča do rastišča pomembno niha Zelo proučen primer, ki potrjuje takšne ugotovitve, so snežniški gozdovi in gospodarjenje z njimi. Ker je ohranjena za njih tehnična dokumentacjia za nad stoletno preteklost, je s pomočjo zgodovinsko ekonomske analize in preudarka sedanjega stanja mogoče napraviti nekatere biološke sklepe glede jelke, ki je navezana na pestre rastiščne razmere. Od leta 1853 do osvoboditve so bili ti gozdovi last kneza Schönburg — Waldcnburga, ki si je priskrbel strokovni gozdarski kader, uredil sestoje in začel z njimi gospodariti po določenih načelih Takrat so bili ti gozdovi že precej načeti in so bili le se v svojem osrčju pragozdnega značaja. Statistika nam kaže, da je bilo tedaj razmerje med listavci in iglavci 76% :24% v korist bukve. Po obsežnih oplodnih sečnjah in z obilno pomladitvijo jelke so nastali enodobni gozdovi jelke in bukve v raznih primerih z dokaj različnimi deleži obeh drevesnih vrst, vendar pa povsod v konst jelke. Zato imamo sedaj opraviti tam s sestoji, ki glede deležev omenjenih vrst predstavljajo celotno lestvico od čistih jelovih preko jelovih-bukovih vse do bukovih-jelovih sestojev, nastalih pod vplivom enotnih, za jelko dokaj neustreznih gospodarskih posegov v razgibane rasti.^Čne razmere, ki določajo jelki različne amplitude mikroekološke stabilnosti. V tamkajšnjih razmerah, ki še niso proučene, je težko dognati, koliko razvojni proces na posameznih rastiščnih tipih ni bil v sldadu z določenim trajnim optimalnim stanjem. Vendar pa nam preglavice s porrJajevanjem pričajo, da je bila preteklost teh sestojev prav gotovo prizadeta po usodnih neskladnostih. Leta 1912 so v snežniških gozdovih pod vplivom Hufnagla opustili dotedanje gospodarske oblike in so povsod prešli k prebiralnem gospodarjenju, ki se je ohranilo do dandanes, kar je po mnenju mnogih gozdarskih strokovnjakov (gospodarstvenikov) najbolj in edino primerno. Ta gospodarska oblika je zašla v snežniških gozdovih v slepo ulico glede kontinuiranega gospodarjenja z jelko. JeLovega mladja ni, na mesto njega nahajamo le bukov naraščaj in še ta v zelo razESm meii kot odsev zelo različnih rastiščnih razmer. Trebugov je po vojni fitoconološko ra'zclenil snežniške gozdove in je ugotovil, da se zdi-užba mešanih gozdov jelke in bukve Abieti — Fagctum dina-ricum, ki prevladuje v obravnavanih gozdovih, razčlenjuje na 6 značilnih sub-asociacij, ki predstavljajo solidno osnovo za rastiščno tipologijo teh gozdov. Ob tej priložnosti je Trebugov ugotovil Se nekatere združbe jelke in smreke, manj pomembne za te gozdove. Pomembna so opazovanja in domneve Nastrana glede jelke v posameznih siibasodacijah združbe A.—F. dinaricum v snežniških gozdovih. Iz neke njegove ekspertize povzemamo: V posameznih subasociacijah jelka kaže različno stopnjo stabilnosti. Nekatere subasodjadje so skrajno labilne. (Abietv-Fagetum ompha-lodetosum), medtem ko se druge odlikujejo s krepko stabilnostjo (Abieti-Fage-tum dinaricum lycopodietosum), Medtem ko so v določeni subasociadji gozdnogospodarski ukrepi zelo omejeni z vidika trajne ohranitve jelke, so v drugih subasodadjah te možnosti boljše in ponekod celo zelo široka amplituda ukrepov ne ruši stabilnosti in ekonomske smotrnosti gospodarjenja z gozdom. Safar je pri proučevanju tega problema v jelovih gozdovih Gorskega kotarja na svojevrsten način prišel do podobnih ugotovitev. V svoji študiji »Problem prodiranja in širjenja bukve v arealu jelke« piše: "-Četudi se splošni prinripi gojenja lahko uspešno uporabljajo tudi pri ustvarjanju ugodnih odnosov v razvoju razmerja med jelko in bukvijo v gozdovih Gorskega kotarja, nas razlike glede ekoloških vplivov, strukture in zmesi sestojev gotovo navajajo na to, da dognanih sodobnih metod gojenja ne smemo uporabljati sablonsko'^ Imamo torej opraviti z dvema popolnoma identičnima dognanjema, ki prav gotovo izvirata iz opazovanj enotnih gospodarskih posegov v različne tipe, ki nato kažejo zelo pestre razvojne trende. Odlična pomladitev jelke v čistem enodobnem jelovem sestoju na grodenskent peščenjaku; Mehke doline, odd 14 (orig.) Sküraj v vseh gozdovih jelke-b'jkve naäega visokega krasa se sedaj gospodari prebiral no po precej enotnih gospodarskih načelih. Vse doslej je previ Videvalo mnenje, da je na vjsokem krasu zaradi burje in zakrasovanja prebiranje edina mogoča gospodju-ska oblika, da se za jelko s prebiralnim gospodarjenjem ustvarja najugodnejši ambient Zelo skromni priigozdni ostanki bukovo-jelovih gozdov kažejo, da je v prirodnih gozdovih vei-Ut5sJrio razvit profil dokaj nenavaden in izjemen. Najbrž se taka struktura v prirodi pojavlja le na ekstremnih rastiščih. V gospodarje-nem gozdu jelke in bukve je verjetno na določenih rastiščnih tipih mogoče pre-biralno .strukturo Ic izredno težko tako izgospodariti, da bi se v njej jelka v določenih razmerjih z bukvijo trajno ohranila (Abieti-Fagetum omphalodo-tosum). To je zopet dokaz, da šablonski gospodarski ukrepi ne dajejo zaželenih uspehov. Zanimiva je strukturalna podoba gozda jelke in bukve v Nadrtu pri Črnem vrhu nad Idrijo Na krednih apnencih izredno vrtaCastega reliefa^ posutega z malimi medvrtačnimi planotami^ ustvarja gozd jelke in bukve, prebiralno go«pn-darjen, pestro strukturalno sliko in zelo radično razmerje drevesnih vrst. Z odličnih rastišč z globokimi rjavimi tlemi na planotah prehaja gozd z enodobno strukturo in pretežnimi listavci preko vrtač do najbolj ekstremnih rastišč s skoraj čisto jelko in izrazito razvito posamično prebiralno zgradbo. Na plodnih rjavih tleh se pojavlja po vsaki sečnji starejšega bukovega drevja bogato bvikovo mladje, medtem ko so jelove mladice zelo redke. Nasprotno nahajamo na apnenčevi rendzini, kjer je svet izredno skalovit in so rastiščne razmere precej skope, lepo vitalno jelovo mladje v^seh starosti povsod, kjerkoU si ga želimo. Oplodne sečnje v gozdovih Trnovske planote in idrijskega hribovja so odprle bukvi pot osvajanja. Obsežni bukovi gozdovi tam niso redki, medtem ko jih jelka spremlja le v zelo pičli primesi. Pa tudi ti primeri ne morejo veljati kot pra\'ilo, kajti jelka se je marsikje ohranila obilno primešana bukvi in se bogato obnavlja. Seveda so takšni primeri samo podoba pestrih rastiščnih razmer in je kombiniran obstoj jelke zagotovljen tudi v najtežavnejših gospodarskih razmerah, kjer je rastišče pogojeno s tako široko amplitudo niikro-ekologkih razmer, da jelki tudi take najslabše gospodarske razmero ne morejo učinkovito do živega. Zanimiva so opazovanja jn domneve o položaju jelke v mešanem gozdu jelke, smreke in bukve na jelovih-bukovih rastiščih revirja Pevc v idrijskih gozdovih. Tla so karbonatna na krednih apnencih, v vzhodnem delu revirja precej dolomitiziranih, Wraher je rastižča Mosociološko opredelil v združbo Abieti-Fagetum typicum, ki je glede na vlago v majhnih vrtačastih dolinah nekoliko razčlenjena, tako da se od grebenov proti danam vrtač rastiščne razmere z naraščanjem vlage občutno spreminjajo. Nekoč so tam gospodarili z zastorno sečnjo, sedaj pa povsod, kjer to razmere dopuščajo, gospodarijo na skupinsko postopni način. Gozdovi so enodobni, in sicer ponekod čisti jelovi z pičlo primesjo smi-eke, v glavnem pa gre za mešane sestoje jelke, bukve in sini-eke. Na lestvici jelovih rastišč glede na stabilnost jelke pripada temu rastišču nekako sredinski položaj, torej jelka ni posebno labilna, vendar se v svojem čistem sestoju zelo nerado pomlaja in sicer edino ie preko bukve oziroma smreke. Značilno je pa, da se kaj lahko naseli v bukovo mladje. Zanimiva ]e v takšnih sestojih vloga smreke, ki je na videz ista kot vloga bukve na različnih rastiščih jelke in bukve visokega krasa, Kot prišeljenka smreka tam uspešno Izpolnjuje biološko vrzel, pripada pa ]i prednost pred bukvijo, ker so z njeno pomočjo v takšnih gozdovih vendar le doseženi ekonom- ski smotri. V čistih jclovih sestojih z blago primesjo smreke odstopa .lelka kot manj stabilna svoj prostor smreki, medtem ko se v smrekovih sestojih jelka pono\'Tio obilno pojavlja, vendar pa ne toliko, da bi mogla graditi nove čiste sestoje. Skupinsko postopno gospodarjenje je v takšnih rastiščnih tipih idealna oblika, ker omogoča dokončno uspešno podpiranje določene drevesne vrste v veii-jih ali manjših skupinah in tako dosego primerne zmesi drevesnih vrst. V mešanih gozdovih jelke, bukve in smreke poteka pomladitev zopet v zmesi, in sicer skupinsko. Res je, da se razmerje drevesnih vrst spreminja, vendar pa je le-to odvisno od intenzivnosti naših ukrepov in od trajanja pomlajevanja. Te ugotovitve nas navdajajo z upanjem, da bo mogoče obravnavati smreko v sožitju 2 jelko kjer bi prva pomenila biološko-ekonomsko dopolnilo in bi tako izpoliiila vrzel, ki ji bukev kot ekonomsko šibkejša drevesna vrsta ni kos. Seveda gre pri tem le za domnevo in je vprašanje, kako bi se smreka pri tem obnašala na raznih stopnjah lestvice pestrih jelovih rastišč. Bodočnost bo pokazala, na katera vprašanja bo morala odgovoriti praksa in kaj bodo morala pojasniti raziskovanja v okviru problema, ki tare pridelovalce j el o ve g a lesa na visokem krasu. Končno se nam še zastavlja vprašanje, kako gospodariti v pesi.rih rastiščih jelke, da se zagotovi kontinuirana proizvodnja te drevesne vrste? Ta naša razlaga je pokazala, da ni enotnega recepta sa ustrezna ukrepanja ter da morajo biti gospodarski posegi odvisni od rastiščnih razmer. Takšne ugotovitve pa otežkočajo rešitev problema, Če raziskovalno dela ne bo globlje poseglo v skrivnosti zelo razli finega jelk i nega obnašanja na raznovrstnih rastiščih pri razlicruh izgospodarjenih sestoj nih razmerah. Podoba je, da bi v lestvici jelki nih rastišč vsekakor ustrezale gospodarske oblike od skupinsko postopnega preko skupinsko prebiralnega pa do posamično prebiralnega gospodarjenja. Pri tem mislim na vse najizrazitejše oblike z njihovimi medsebojnimi prehodi. Prodiranje jelovega mladja pod bukovo skupin« v m^anem sestoju jelke, bukve in smreke; Pevc, odd. 47 (o.rig,) Prepričan sem, da je prav v tem rešitev problema, če so domneve pravilno zastavljene in se bo naloge s pi'ave strani lotila raziskovalna služba v tesni povezavi s prakso, oprto na bogate izkušnje glede gospodarjenja 2 jelko. Tako bo mogoče problem jelke vsaj ublažiti, če morebiti ne gre za čisto druge povzročitelje, kot so npr, spremembe splošnih klimatičnih raTmer ali še kaj drugega. S!ovsti'o 1. Nas t ran. Z..' Prilog k ra!5>ravi o problem ima daljnjeg gospodaren j a sa prebor-nim šfumama; rrferat za posvetovanje na Platku, 3, Safar, J.: Problem nadiranja i širenja bukve u arealu jele, AnaU Instituta sa eksperimentalno žumarstvo Jugosl, akademije, Zagreb, 1955. a, Safar, J.: Die EjitwickJung des Tannenjungwuchses vn den Plenterwäldern Kroatiens; Schweiz. Z. F. Forstwesen, 1954. 4, Tregubov, V.; Gozdno vegetacijski tipi v Jurijevi dolini (Snežnik); elaborat, 1959. 5, Wi-aber, M.: FitosocloloSka in ekološka podoba gozdne vegetacije na Idrijskem; elaborat, 1962, 634.0 235.1 (497.12) : 174.7,033,475.24 VNAŠANJE JEIJCE V NAŠE GOZDOVE Ing. Franjo J u r h a r (Ljubljana) Glede na delež raznih drevesnih vi-st ne ustreza sestava naših gozdov niti gospodarsko niti biološko. V državnem povprečju je razmerje med iglavci in listavci zelo neugodno, kajti na prve odpade le 29% in na listavce 71%, zaželeno pa bi bilo, da bi bila udeležba ravno obratna. V Sloveniji je položaj sicer ugodnejši, ker pripadata pi-vim in drugim enaka površinska dežela. Vendar pa si s pomočjo poprečja ne moremo ustvariti prave podobe, kajti medtem ko imamo po eni strani obsežna območja čistih iglastih gozdov, so drugje le prostrani čisti listnati sestoji. Med listavci močno prevladuje bukev, ki se s krepko življenjsko silo uveljavlja v svojem optimalnem prirodnem območju ter gradi zelo prostrane Čiste sestoje elU pa raste pomešana z drugimi drevesnimi vrstami, navadno z jelko v prebiralnih gozdovih. Bukvi prisojamo v Sloveniji ok. 250,000 ha. V konkurenčni borbi prerašča druge drevesne vrste, zlasti iglavce, posebno se, če niso bili pravoča.sno opravljeni gojitveni ukrepi, ki naj bi podprli razvoj iglavcev in jih krepili v neenaki borbi 2 bukvijo. V nekaterih gozdnih območjih premočno izkoriščanje iglavcev še posebno pospešuje omenjeno zabukovljenje. V strokovno znanstvenih razpravah raznih avtorjev, zlasti Danneckerja Weisstannenwald« 1955) naletimo na razlago, da je nepravilno gospodarjenje z bukovimi gozdovi eden poglavitnih vzrokov za zabukovljenje, zlasti oplodne sečnje na velikih površinah z razmeroma kratko pomlajevalno dobo in s prehitro izvršenimi končnimi poseki. Pri tem načinu gospodarjenja prevlada bukovo mladje in zastre jelko, ki je v začetni rasti ne more dohitevati, zlasti ne v poslabšanem mikrokiimatskem okolju, neugodnem za jelko. Tak razvoj ugotavljamo tudi pri nas npr. v gozdovih na Trnovski planoti in v idrijskih revirjih, ki imajo svoje if.*'' ■ - ^ r^ J " Ji J , f Slika V P&lomu na Opatovi gori je bila podsetev jelke v čiste bukove sestoje v jespni 1958 zelo uspešna. Posejane ploskve obsegajo i do 5 arov in sö zaradi kontrole negovalnih del ozrtafene s pripadajočimi evidenčnimL številkami (foto; ing. Ciglai", 1963) gozdnogospodarske načrte že od leta 1770. Po starih ureditvenih načrtih je znašala pomlajeval na doba v teh gozdovih le 10 let. To je bUo očitno v korist bukve in v Škodo jelke. Prvotno je bilo naslednje razmerje drevesnih vrst: iglavci 60%, bukev 40%, Po preteku skoraj dveh tumusov oplodnega gospodarjenja s prekratko pomlajeval no dobo je sedaj podoba skoraj obratna, kajti delež iglavcev je 38%, bukve pa 62%. Problem zabukovljenja je značilen za mnoga gozdna obinofija in ima širši gospodarski pomen. Razen s stališča nesporne pomembnosti bukve kot melioratorja gozdnih tal je treba presojati to drevesno vrsto tudi v luči proizvodnje in pretehtati njeno rastnost v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami ter oceniti njeno ekonomsko vrednost. Znano je, da bukev glede prirastka zelo zaostaja za amreko in jelko. Ta ugotovitev velja tako za količino kakor tudi za vi-ednost lesne mase. Za omenjene gozdove na Trnovski planoti, kjer sta tako bukev kot jelka vsaka v svojem prirodnem arealu, nam kažejo podatki gozdno-urejevalne službe (gospodarski načrt 1. 1952), da znaša pri srednji sestojni starosti 120 let prirastek jelke 8,5 m' na ha, toda enako stara in starejša bukev priraSča na podobnem rastiSču le 3,3 m^ na Ka. Bukev torej dosega le 40—45% smrekovega ali jelovega prirastka. To vrednost lahko uporabimo tudi kot povprečje za naše rastišaie razmere nasploh. Seveda ne smemo prezreti ekološke in biološke prednosti bukve, ki z odpadlim Ustjem ohranja in zboljšuje proizvodnost gozdnih tal in s svojim glo-bejšim koreninjem ugodno deluje na vodni režim v tleh. Napravili bi hudo napak"' če bi bukev brez preudarka zatirali. Gre le za to, da njen delež tako ui-avnavamo, da bomo ustvarili biološko in gospodarsko zaželen tip gozda. Spričo obsežnih površin, poraščenih z bukovjem in ob ugotovitvi, da v mnogih gozdnih območjih delež iglavcev močno upada, pripada v okviru naäe gozdnogospodarske politike prvenstven in nujen poudarek nalogi povečati odstotek iglavcev v bukovih gozdovih z vnaSanjem ustreznih gospodarsko pomembnih drevesnih vrst, upoštevajoč pri tem biološke vidike in naše ekonomske potrebe. Zvezni kot tudi republiSki perspektivni plan razvoja gozdnega in lesneg;^ gospodarstva postavljata pred gozdarsko operativo nalogo vnašanja iglavcev v listnate gozdove. Obogatitev bukovih gozdov 2 iglavci sodi med ključne probleme nagega gozdarstva. Izbira drevesmh vrst, ki pridejo v postev za vnašanje, je odvisna od prizadetega rastišča, talnega tipa ter od proizvodnega cilja, ki ga želimo doseči x introdukcijo. Med domaČimi vrstami iglavcev pripada pri vnašanju v bukova-jelova območja (Fageto-abietosum) velik delež naSi jelki (Abiee alba MiU,). Prirodno obn^iočjc jelke je precej manjše od smrekovega in leži v splošnem bolj južno od njega. Prvotni širši življenjski prostor jelke je bil pozneje utesnjen in njena razširjenost je bila omejena zaradi načina gospodarjenja 1. jelovimi gozdovi. Sečnje na golo in umetno snovanje smrekovih monokultur na velikih goHČavah so povzročile, da je jelka kot biološko občutljivejša izginila z mnogih svojih avtohtonih rastišč. V zadnjem desetletju ugotavljamo v nekaterih naših gozdnih predelih nazadovanje in hiranje jelke, tako npr. v gorenjsko-kamniiikem okolišu, na Logaški planoti, nad Bistro, na delu Pohorja in v zgornji Savinjski dolini. Pojav odmiranja jelke (Tannensterben) je znan v precejšnjem delu srednje Evrope in s tem problemom se ukvarjajo mnoge znanstveno raziskovalne službe. Pri razlagi tega problema se mnenja avtorjev se razhajajo in pojav še ni dovolj raziskan in povsem dognan. Vsekakor hiranje jelke povzročajo fiziološke spremembe v tleh in pfxslabsanje življenjskih razmer zanjo v gospodarskem gozdu. Marsikje je nazadovanje jelke tudi posledica neprestanega objedanja po divjadi in v območjih s previsokim staležem smjadi in jelenjadi ni pričakovati uspešnega prirodnega pon-ilajevanja jelke. Zanimiva je ugotovitev, da naša jelka nazaduje v alpskih in subalpskih predelih, da pa se močneje uveljavlja po jugovzhodnih in nižjih območjih, tako na silikatni kot tudi na apnenčasti podlagi. To amo ugotovili na Dolenjskem, na Gorjancih, na Kočevskem. Rogu, v Beli krajini, ob Kolpi, v Zasavju, na Bohorju in drugod, življenjski prostor jelke sega prav do obrobja Panonske ravnine na Boč, Tisovec ter HaloŠko gričevje. Wa Dravskem Kozjaku gradi jelka pretežno na silikatni podlagi biološko krepke in gospodarsko pomembne sestoje, ki se prav dobro pomlajajo, «Črna hojka+i poraSča obširne predele na Koban-skem in se uveljavlja kot najbolj konkurenčna drevesna vrsta s stegnjenimi dolgimi debli. Tuja strokovna literatura navaja 400 m nadmorske višine kot spodnjo prirodno mejo jelke, vendar moramo za naše razmere ta podateJt; popraviti, saj nahajamo prirodne, zdrave jelove sestoje precej nižje. Zelo značilna so ok. 200 m visoka nahajališča na silikatnih tleh v vlažnih jarkih Haloških in Slovenskih goric ter v zatišnih legah z večjo zračjio vlago ob Kolpi, pn Koštelu, Podgi-adu in Črnomlju. Za umetno vnašanje jelke pridejo v poštev le taka območja, kjer nam že sama priroda nakazuje, da je ta drevesna vrsta tam popolnoma zdrava in dobre rasti, kjer pa ugotovimo, da jelka hira in nazaduje, je ne kaže vnašati, v večjem obsegu vnašamo pri nas jelko v bukove gozdove od l^ta 1955. Posamezni primeri introdukcije jelke pa so tudi že starejši. Vnašanje so opravljali s setvijo semena in s saditvijo sadik, paČ glede na to, kakšno blago je bilo lažje dosegljivo. Razen proizvodnje sadik v drevesniških obratih je mogoče večje količine jelovih mladic pridobiti tudi iz prirodnega mladja. Na podsetve spmenja v večjih količinah lahko računamo le v letih popolnega obroda. Da bi čimbolj izkoristili obrod jelke, je bivša republiška uprava za gozdarstvo leta 1958 s po.^ebno okrožnico priporočila, naj se začne v večjem obsegu z podsetvami jelke na predelih, ki ustrezajo tej drevesni vrsti. V obdobju od 1956 do 19Ö0 je bilo na območju Slovenije razen posajenih jelovih sadik posejano nad 50.000 kg jelkovega semena, skupaj je bila jelka vnašana na površini preko 5000 ha. Samo v sezoni 1958/59 je bilo posejano 32,800 kg semena, nabranega v režiji E^ozdnogospodarskih organizacij. Po nekoliko letih odkar opravljamo obsežnejše podsetve jelke je sedaj že mogoče ugotoviti, kje se je introdukcija posrečila in kje ni ter določiti vzroke, ki so ponekod preprečili uspehe. Marsikje so se setve zelo dobro obnesle in v začetni fazi so premene bukovih gozdov dejansko že izvršene. Glede tehnike dela je medtem pridobljeno že precej praktičnih izkušenj, upoštevati pa je treba tudi tovrstna praktična dognanja drugod. Osnovni pogoj za uspešno setev in nadaljnji razvoj jelkovega mladja je v tem, da se razkroji surovi ali kisli humus, ker drugače kalčkove koreninice ne morejo prodreti do mineralnih tal. Zato je potrebno, da sestoje, kjer name- Slika 2. Jelovo mladje s 1. .slike od blizu. Iz gostega naraščaja presajajo na stotine mladic drugam, kjer je predvideno vnažanje iglavcev zaradi obogatitve bukovih gozdov ffoLcc ing. Ciglar, I9ß3) 1-avanvo podse j a ti. jelovo seme, prej presvetlinio oziroma pre redčimo ter s tem pöspeäimo razparianje surovega humusa. Pri pridobivanju storž&v ozii^oma semena je potrebno skrbeti za ustrtjzno provenieiico. ProvenienČno in namembno rastišže, kjer nameravamo seme uporabiti, morata praviloma pripadati istemu semenskemu okoliSu in enaki višinski zoni, tudi tla obeh rastiSč morajo biti podobne geološke sestave. Zelo važno je spra\nti storže na zračnem prostoru in jih vsak dan pre-metavati, ker se drugače lahko vnamejo in seme hitro izgubi na kalivosti. Pri premetavanju se storži sami odprejo ier razpadejo in seme izpade Ni priporočljivo čistiti seme. Izkušnje namreč kažejo, da je bil dosežen boljši uspeh s setvijo neočiščenega semenja, tj. skupaj s stoSnimi luskami, Ce seme spravimo v vreče, je treba paziti, da ga ne stlačimo, vreče ne smejo biti povsem napolnjene, le do H. Zaradi zračenja dajemo v sredino vreče med seme zvitek slame in s tem preprečimo, da se seme ne bi vnelo. Za setev pride v poštev le jesenski Čas, spomladanska setev je precej manj uspešna. Tudi pri najbolj skrbnem shranjevanju semena Čez zimo kalivost nekoliko upade. Vendar navadno zmanjševanje kalivosti ni edini vzrok za slab uspeh pri spomladanski setvi, ampak so odločilni Se drugi prirodni cinitelji; prežimo vanje semena pod snegom, vpliv mraza, nadalje tudi delovanje snež-■nice, ki seme potisne v tla, kjer sporrdadi hitreje skali. Zgodnja kalitev semena je zelo pomeüTibna. V prvem letu mora mladica razviti zadostno koreninje z mikorizo. debelce mora pravočasno oleseneti in razviti močan popek, da brez škode prestane zimo in se lahko naslednjo sponilad dalje razvija. Za uspeh setve je priprava tal odločilnega pomena. Jelkov kal Ček le s težavo predere sloj kislega humusa in odejo bukovega Ustja ter ob suši kaj kmalu propade. Zato moramo odstraniti listno odejo in tako pospešiti zračenje tal, povečati kapilamost gozdnih tal in njihovo sposobnost za sprejemanje vode in vlage. Zadostuje, če sleljo odgrnemo in tla razkopljemp ter dobro pre-grabljamo. Na p^lndnih rastiSčih zadošča, če surovi humus le odgrnemo z Železnimi grabljami. Grmovje in pritalno rastje pustimo, da varuje tla in jelovo mladje, ki mu je potrebno čim boljše zatišje. Pripravo tal in setev opravljamo v skupinah. Priporočljivo je osnovati povprečno 10 skupin po 1 do 3 are na ha. Vsaka skupina pa je sestavljena od približno 1 m^ velikih krp ah gnezd. Reducirana setvena površina 1 ha posejanega sestoja znaša ok. 0,15 ha. Seme sejemo neočiščeno, kot že rečeno, tj. hkrati z luskami in ga ne pokrivamo z zemljo, kajti poskusi so pokazali, da se .setev dosti slabše obnese, če seme pokrijen^o 7- zemljo. Za 1 ha porabimo 1 cent stor?ev, tj, ok. 7 kg semena. Zaradi boljše preglednosti in evidence zakoličimo posejane skupine ali pa njihov položaj zaznamuj^o z barvo na bližnjih drevesih. V starih bukovih sestojih je saditev jelovih sadik uspešnejša od setve. Primerne so 4- do 6-letne sadike. Izkopavanje sadik iz prirodnega mladja moramo opraviti zelo skrbno, prvenstveno le na svežih hun^oz^ih tleh in pri tem paziti, da ne poškodujemo koreninja. Sadik ne smemo puliti, temveč le dvigati S pomočjo lopate z zemljo vred, ki jo nato rahlo otresemo, tako da se na koreninah drži še nekohko prsti. Saditev v jamice je treba čimprej opravili, po možnosti še istega dne, ko so bile jelčice izkopane. Jesenska saditev je uspešnejša od spomladanske. Za 1 ha zadošča 2 do 500Ü sadik. Z opisanimi opravih pa uspeh setve oziroma saditve Še ni zagotovljen, potrebna sta .še dosledna nega in varstvo mladja. Posevki so v veliki nevarnosti, če v jeseni odpadno listje prekrije gnezda in nato še sneg potlači Ustno plast, Spomladi moramo gnezda očistiti Listja. Pri tem nam zelo olajšajo delo prej omenjene označbe posevkov. V legah, kjer lahko pričakujemo veliko odpadlega listja, je najprimerneje sejati šele potem, ko je listje že na tleh. Pri negi mladja moramo upoštevati dejstvo, da so eno- in dvoletne jelkove semenke še vedno v veliki nevarnosti, kajti navadno imajo le po en popek, ki je zelo občutljiv, Sele tedaj, ko jelčica razvije stranske vejice, ni več tako zelo izpostavljena uničenju in šele takrat lahko smatramo, da se je pomladitev posrečila, to pa je šele pri 4- ah 5-lefcni starosti. Podsetve, izvršene v sklenjenih sestojih, se navadno le slabo obnesejo. Za uspešno umetno podsetev kot tudi za naravno nasemenitev je treba sklep prej postopoma zrahljati na 0,5 do 0,4. Ko zraste mlado jelovje ok. pol metra visoko, je potrebno zastorno drevje posekali. Ravno pri tem se dogajajo najpogostejše napake v škodo uspešnega razvoja jelkovega mladja. Prva leta jelka potrebuje zasenčenje, vendar pa pri tem ne smemo pretiravati in mladje predolgo puščati zastrto. V gozdih, kjer je nevarnost pred objedanjem jelovega mladja po divjadi (srnjad in jelenjad), je treba tudi proti tej nevarnosti ustrezno ukrepati in uporabiti primerna zaščitna sredstva, ograditi pogozdene oddelke, povečati odstrel divjadi in pod. Anketa, izvršena v začetku leta 1963, je dala glede vnašanja jelke naslednjo podobo po posameznih okrajih; Ljubljanski okraj: Povprečni uspeh podsetev je v vsem okraju bil ocenjen glede na obravnavano površino takole: Slika 3- Štiriletna jelčica iz prirodnega mladja. V gnezdih na sveSih, humoznih tleh razvijajo mladice krepko koreninje (foto: inj;. Ciglar, 19ß,3) SUka 4. Suäme ob Krakovskem gozdu pri Kostanjevici, Skupinsko vnašanje zelenega bora na zelo degradirano rastišče gabra in hrasta. Bor, ki ni bil deležen posebne nege, odlično uspeva in višinski prirastki 100 cm niso redki, Fasad je star 5 do 6 let. Tz umetnih gnezd se bo bor dalje siril. Podoben primer uspešne inti-odukcije majhnih skupin zelenega bora, ki se je Tiato prirodno širil, je pri Brusnicah na Dolenjskem, in se v večjem obsegu v Brkinih pri Ilirski Bistrici (foto; in.g, Cigiar, iae3) zelo dobro 8%, dobro 35%, slabo 35% in brez uspeha 22%. Dobro so se obnesle podsetve jelke v bukovih gozdovih zlasti v bližini tehle krajev: Jauht? pri Velikih Laščah, Stsra cerkev, Kofevje, na območju Kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje, skupno 976 ha; Vrtače-Ribnica, KZ Ribnica: 10 ha; Predgrad, KZ Kočevje; 12 ha; Ilova gora, Blečji vrh, Zagorica, Račna, Zdenska vas, Salna, KZ Grosuplje, skupaj 30 ha; Dule, Vd. Lašče, Dvorska vas, Veliki vrh, Krvava peČ, Turjak, Luznarji, KZ Velike Lašče: 10 ha; Trebelno, Mirna, Velika Loka, Veliki Gaber, Blatni klanec, Korita, Sentrupert, JelSevec, KZ Trebnje: 40 ha; Vel. Podljuben, Zbure, Orehovec, Vah t a—Gorjanci, KZ Novo mesto: 30 ha; Ravna gora, odd, 2, 4, 7, Mokronog, Gozdno gospodarstvo Brežice: 60 ha; Turjak, odd. 3, 4, 5, GrmaČe—Litija, Izlake, Gozdno gospodarstvo Ljubljana; 20 ha; Dolenčice, Gornja ravan. Stara Oselica, Podjelovo brdo, Laniše, Dolenja Dobrava, Lučine, Dolenje brdo, KZ Gorenja vas nad Skofio Loko: 25 ha; Blegoš, Tosc, Sopotnica, Log, Gor.dno gospodarstvo Kranj; 70 ha; Pod-turn, Dobindol, Gornje polje, KZ Dol. Toplice: 8 ha; Gradac, Metlika, KZ Metlika; 40 ha; Stari trg, TalČji vrh, Sinji vrh, predeli ob Kolpi, K2 Črnomelj; 20 ha; Sredgora odd. 57, Črnomelj nad železniško postajo, Cnnošnjice, Travnik, Resa, Srednja vas, Brezova reber, Ravnik, Radoha, Drgan, Gorjanci, Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto; ok, 130 ha, Gradenc, Smerjak, Sela, KZ 2u-ženberk; 10 ha. Celjski okraj: v obdobju 1955—1982 50 vnesli jelko na reducirani površini ok. HO ha. Uspeli je razmeroma slab, predvsem zaradi pregostega sklepa zastornega drevja, opuščanja nege in v manjši meri tudi zaradi neprimerno izbranih rastišč. Od uspelih setev velja omeniti naslednje kraje: Opatova gora—Gorjanci, Bohor, odd. 2/a, Sevnica, oddelek 70 c, 50 a, 79 a, Jatna 10 a, IIa, 12 a, 18 a, 21 a, vse na območju Gozdnega gospodarstva Brežice: ok. 40 ha; Impolski potok, KZ Sevnica: 6ha; Gorjanci, KZ Kostanjevica: 14ha; Strojnik— —Gornji grad, Gozdno gospodarstvo Nazarje: 10 ha; Dobrovlje, Boč, Vodole, Petelinjek, Črno. bukovje—Rogatec, Gozdno gospodarstvo Celje; 20 ha. Mariborski okraj: Evidentirano je ok. 370 ha z jelko podsejanih površin, pretežno v Jugovzhodnem delu okraja. Dobro je uspelo okoli 75%, slabših oziroma ponesrečenih je 25%. Saino na območju gozdnega obrata Kmetijskega kombinata Ptuj Je bilo v zadnjih 5 letih posejano ok. 4800 Itg jelovega semena. Setve so büe uspešne v naslednjih gozdnih predelih: Sardinje, Globoko, Tlsovec, Donačka gora, 2upjek, Plešivec, Dolena, Stoparce, Grtiškovje, Äetale, Nadole, Leskovec, skupaj na območju KK Ptuj, KK Ormož, KZ Haloze ok. 220 ha; Partinje, Zamarkova, Spod. Voličina, KZ Lenart: 5 ha; Oplotnica. Boč, Močnik, Gozdno gospodarstvo Maribor: 1E3 ha; Gabernik, Bojtina, KZ Slov. Bistrica: 5 ha; Jelševec, Ana, KZ Poljčane: 4ha; Vrhe, Legen, Brde, Golova buka, Šentilj, Mislinja, Završe, Konjak, KZ Slovenj Gradec; 50 ha. Koprski okraj: Ka območju KZ Tolmin .so uspele podsetve v naslednjih katastrskih občinah: Sebrelje—Loška, Slap—Podgrad, Tolminski— —Lom—Klobi, Ljubinj—Javornik, Podmelec—Gabrovec, Svino—Str išče, La-dra—Zadnjica, skupno ok, 20 ha reducirane površine. Na območju KZ Nova Gorica je evidentiranih veČ uspelih podsetev v gozdnih krajih Avče—Osojni ca, Ročinj—Bukovje, Cep o van—Ječmen ce, Plave—Deskle, Ajda—"Ukanje. Slika 5. Bujno prirodno pomlajevanje jelke pri Koätelu ob Kolpi (nadm. v, 210 m) (foto: prof, Köstler, 1956) Posebej je treba omeniti odliEno uspelo setev v kraju Zadnjica v Zgornji Soški dolini, kjer so seme posejali na že zmfznjena tla. Jelka je vskalila zelo gosto, kot Žito na pol.i"- potrjuje ugotovitev, da na uspešnejšo kalitev je-lovega semena vplivajo naravni činitelji, kot je npr. mraz. Čeprav pnde pri široki akciji vnašanja iglavcevj zlasti pri snovanju intenzivnih na.'iadov z veUkirni donosi prvenstveno v poštev sajenje sadik, bodo gojitelji gozdov še vedno sejali seme gozdnega drevja, predvsem jelke, ki bo na mnogih njej ustrezaj očih rastiščih važen čini tel j pri rekonstrukciji gospoda i-sko šibkih gozdov raznih oblik. Ustrezno strokovno zasnovano in. pravilno opravljeno vnašanje iglavcev bo omogočalo v sedanjih razmerah zelo učinkovito povečanje proizvodnosti naših gozdnih zemljišč s perspektivo pomembnega naraščanja lesne proizvodnje. 634.0442.1 (497.J3) OMELA OGROŽA JELOVE GOZDOVE Ing. Franjo KordiS (Idrija) Omela je kot pol parazit jelki zelo nevaren škodljivec, ki marsikje ogroža proizvodnjo in obstoj jelovih sestojev. Ne samo v tujini, ampak tudi pri nas je omela razširjena po obsežnih območjih jelovih gozdov. Zato bi bilo koristno proučiti novejša tuja in domača dognanja o tem škodljivem gostu naših jelovij in ponovno nanj opozoriti gozdarsko javnost in spodbuditi na njegovo zatiranje. Omela (Viscum abietis Hub.) je grm a sta zimzelena rastlina, ki raste v jelkinih krošnjah. Dvodomna je in cvete spomladi, plodovi pa dozorijo v jeseni in so prozorno beli. Z njimi se hranijo ptiči, zlasti drozgi, ki raznašajo seme po vejali drugih doraSčajočih jelk. Spomladi seme v zadostni vlagi, svetlobi in toploti skali, Kalček jei negativno fototropen in raste proti lubu ter se vraste v njegovo površinsko tkivo. S spodnje strani apresorija zraste primarna se-salka in s tem je razvoj v pi-vem letu zaključen. Drugo leto iz primarne sesalke zraste več nitnih organov — rlzoidov. Na terminalnih delih le-teh se razvije več sekundarnih sesalk, ki predrejo kambij in nato vrastejo v les. Opisana razvojna stopnja je «-skrita« in šele tretje leto se razvijejo površinsld deli omele, Omela je lahko tako »skrita« tudi več let, pač glede na ekološke razmere, zlasti na svetlobo, ki je potrebna za razvoj površinskih delov. Rizoidi se iz leta v leto razraščajo in se zato lahko razvijejo novi omelini grmi s po-niočjo adventivnjh poganjkov iz enega rizoidnega spleta. Napadeni del veje ali debla hipertrofira. Stopnja odebelitve je odvisna od občutljivosti drevesa. Obilni napadi povzročajo odmiranje posameznih delov, zaradi zmanjšanega dotoka vode in mineralnih snovi do iglic nastane odmiranje posameznih delov ali pa tudi vsega drevesa. Na hipeilrofiranem delu vej in tam, kjer je omela na deblu, so opazne vdolbine, ki lahko obsegajo^ po več deset branik. Ta pojav zelo kvari tehnično vrednost lesa, ki postane zato krhek in hitro gnije. Ker grmi omele hiiro odmirajo in se lomijo, se tam ustvarjajo odprtine, kjer se lahko naselijo ra:;-hčne parazitske gobe. Sčasoma strohnijo vse sesalke in v lesu ostane polno voUinic. Ekologija oniele Zanimivo je, da omela ne spremlja jelke do njene zgornje viSinske meje, temveč se ustavi v pasu, ki je nižji za ok. 200—4n0 m od zgornje jelkine meje. V jdrijsltih gozdovih, kjer je napad omele ponekod mikrolokalno tolika intenziven, da občutno ogroža obstoj jelke, je zgornja meja omele dobro vid-na. Na črnovrški planoti je omela omejena le na višino do 800 m nad morjem (Pevc, Randič), medtem ko na Krekovšah sega največ do svojih 850 m tako, da jo na planotah Vojskega in Hudega polja na višini 900—1000 m ne najdemo več. Ravno tako tudi obsežni jelovi gozdovi Na d rta in delov Tisovca nad črnovrško planoto nad 800 m ne poznajo tega polparazita. Zanimive so ugotovitve Plngnata, ki je proučeval razprostranjenost omele po francoskih jelovi h gozdovih na Juri, Vogezih in drugod ter je prišel do spoznanja, da se spodnja meja omele ujema s spodnjo mejo jelke, zgornja meja omele pa je za 200—400 m nižja od jelkine. Na prvi pogled bi sodili, da je vzrok za nižjo višinsko mejo klimatičnega značaja, toda raziskave so pokazale, da ta višinska meja ne teče po neki klimatski črti, temveč poteka v različnih predelih skozi razUčne klimatske razmere. Gäumann, znani švicarski parazitolog trdi, da depresije zgornje ome-line meje ne poTOročajo njeni raznašalci (drozgi), ker so le-ti bolj pogosti prebivalci višinskih gozdov kot nižinskih, Plagnaf. omenjeni pojav razlaga z domnevo, da mora biti v življenjskem prostoru jelke zgoiTija zona, nad katero se jelka uspešna brani omele. Gä^^mGn7^ je za obravnavam pojav razvil teorijo senzibilnosti, po kateri je jelka v določenem svojem zgornjem pasu zelo občutljiva za napad omele, in sicer tako zelo, da reagira na omelino toksično delovanje ob napadu zaradi svoje občutljivosti tako, da ga z določeninri lokalnimi izločanji popolnoma paralizira. Zato omele v tem pasu sploh ne najdemo. Ta razlaga se opira na ti-ditve, da ima jelka v prizadetem višinskem pasu določene težavEf v presnovi in je zato na toksično delovanje omele zelo obc'utljiva. Ekspozicija ne vpliva bistveno na razprostranjenost omele. Najdemo jo na različnih legah. Opazovanja pa dopuščajo domnevo, da je na severnih in severozahodnih legah njena višinska meja nekoliko nižja kot na južnih. Svetloba je zelo važen činitelj, ki ji skoraj vsi najboljši poznavalci življenja omele prisojajo i;elo velik pomen. Poleg drozga, Id raznaša omelino seme, je svetloba nepogrešljiv činitelj, brez katerega bi omela izumrla. Zaradi potrebe po svetlobi je omela najbolj razširjena v vrhnjih dehh dreves. S tem pojavom razlagamo omejevanje njenega napada le na starejša drevesa. V pre-biralnem gozdu so vrhovi krošenj izrazito osvetljeni le pri starejših drevesih, v enodobnih sestojih pa po močnih redčenjih, zlasti po svetlobnem. To ne pomeni, da okužba manj osvetljenih delov ni mogoča; omela namreč lahko životari več let subkortikalno in potem po močni osvetlitvi nenadoma razvije svoje zunanje organe. To dejstvo je aelo pomembno za gospodarske ukrepe v jelovih gozdovih. Tudi temperatura prispeva svoje k žirjenju omele. Vroča, suha poletja pospešujejo razvoj in širjenje. Tople in suhe ekspozicije- zato omeh zlasti prijajo. Glede padavin doslej niso ugotovljeni zakoniti vplivi na širjenje omele Močan napad je opazen že pri 700 m/m; pri 2500 m/m padavin so na Idrijskem nekje napadeni skoraj že celotni sestoji. Zdi se, da tla ne vphvajo na pojav omele, vendar je znano, da je omela bolj razširjena po sestojih na suhih tleh. Zanimivo je, da v idrijskih gozdovih najbolj trpijo, od omele sestoji na krednem apnencu, torej na tleh z največjo propustnostjo, kjer je obstoj jelovih gozdov pogojen z izredno izdatnimi, skozi vse leto enakomerno razporejenimi padavinami. V obširnih enodobnih bukovih cozclovih, se je jelka marsikje umaknila na grebene, je težko dognati, ali so izredno hiit3i napadi omete posledica izredno plitvih, ubogih in suhih tal alj pa izrazite osvetlitve dominantnih jelovih krogenj. Znano je, da je omela bujnejša v gozdovih na suhih tleh, kjer se tudi jelka bolj suši. Omelo najdemo v jelovih gozdovih ne glede na značaj pripadajoče matične kamenine, na silikatu prav tako kot na apnencu. Vpliv omele na jelkin prirastek Wajhujsa škoda, ki nam jo povzroča om_ela, je zmanjšanje prirastka. S tem, da se vključi v prevodne cevi, Iti v drevesu dovajajo minei'a)ne snovi iz talin s tem da s prostornino svojega i>grma-" zmanjšuje asimilacijski potencial gostitelja, mu občutno omejuje njegove proizvodne sposobnosti. Meritve in računi ter statistična poizvedovanja mnogih raziskovalcev, ki so se s tem prf^blemom ukvarjali, potrjujejo to dejstvo. Plagnat je s svojimi ra2iskavanji v gozdovih francoske Jure ter v Savojskih Alpah in Vogezih dognal, da omela jelke do starosti 120 let bistveno ne prizadene. Pozneje pa girina branik upada od 2,1 na 1,3—],4mym. V starosti torej jelka slabše prenaša napad omele, To so skušali utemeljiti z razlago, da se omela, ko prodre v jelko, priključi na del njenih prevodnih cevi in črpa sokove vase. Vzrok je lahko tudi večja senzibilnost jelke na napad omele v starejši dobi. Klepac je na objektu v jelovih gozdovih Gorskega kota rja dendrome-tricno dokazal, da volumni prirastek po omeli napadenih jelk zelo peša. Rezultati meritev in primerjav z neprizadetimi drevesi so pokazali, da se prirastek napadenih jelk zmanjša za 19%. Prt teh raziskavah je bila osnova debelinska stopnja in ne starost, vendar je iz preglednic že na prvi pogled razvidno, da so bila napadena le debelejša oziroma starejša drevesa. V Si'biji je Marin-kovič na Goču raziskoval vpliv omele na debelinski prirastek in je ugotovil, da močno upada, in sicer tem bolj, čim intenzivnejši Je bil napad. Vpliv gojitvenih ukrepov na okitžho Znano jCj da je omela najmanj razširjena po prebiralnih sestojih. To je razumljivo, saj je svetloba poglavitni ekološki činitelj za njen razvoj, te pa je najmanj v prebiralnem gozdu. Pestra vertikalna razčlenjenost zastira namreč večino jelk, zato so izpostavljena napadu te starejša drevesa, katerih krošnje so sprosčene in popolnoma osvetljene. V optimumu svojega areala utegne biti omela bolj nevarna in napadati mlajša, tudi delno zasenčena drevesa. Najbolj so izpostavljeni napadu enodobni jelovi gozdovi. Večina dreves je v eni ali dveh plasteh in so skoraj vsa vladajoča drevesa v nevarnosti pred omelo, Paradoksno, toda resnično je, da selektivna redčenja kot važen gojitveni ukrep za zboljšanje proizvodnje podpirajo razvoj in Širjenje omele. Kajti z redčenjem rahljamo vladajoči sloj in večini krošenj dovajamo več svetlobe. Tako osončene krošnje postanejo omeli odlična tarča. To zlasti velja za svetlobno redčenje v starejšem sestoju. V takem primeru utegne biti napad tako močan, da okuži skoraj vso krošnjo z deblom vred. Veliko vrhnjih poganjkov se odlomi in krošnje postanejo krožnikaste oblike. Drevje se na velUto suši, še zlasti ko priskoči omeli na pomoč kopica raznih lubadarjev. Sodelujejo lahko vsi lubadarji, ki jih najpogosteje srečujemo na jelki, kot so: Ci-yphalus piceae Btzb., Ips cur vid ens Gr., Ips spinidens Reit, in Ips Vorontzowi Jac, Zanimiv primer iz idrijske prakse je 80 ]et star čisti enodobni jelov sestoj na pevcu v odd. 47/1 e in ei. Omela, ki je büa se pred približno 10 leti omejena le na krošnje prevladujočih dreves po grebenih, se sedaj po večkratnih redčenjih mtcndvno žiri po vsem sestoju, zlasti pa tam, kjer je že izvršeno svetlobno redčenje. Ker je predvideno-, da se ta enodobni gozd s skupinsko postopnim gospodarjenjem prevede v ra^nodobnega, nastaja problem, ali bomo iahko dosledno upoštevali daljše pomladitveno obdobje, ki je pri takšni gospo-darslii obliki in ob prehodu neogibno. Hudo napadene krošnje postajajo vedno redkejše in prepuščajo več svetlobo v sestoj, ki se zato povsod živahno pa-mlajuje. Umetno nastali jelovi sestoji so omeli posebna vaba, ker so že itak manj odporni proti raznim sovražnikom, zlasti na robu aJi izven jelovega areala. Mešani sestoji bukve in jelke ali smreke ter jelke in bukve ne ovirajo širjenja omele, kajti le-to je predvsem odvisno od gospodarske oblike in gojitvenih ukrepov. Po de Coulonu, Švicarskem inžejiirju iz Glarisa, šibkejša ali obilnejža udeležba listavcev sploh ne omejuje napada omele na jelko. Večji delež listavcev le zmanjšuje relativno škodo v sestoju. To trditev lahko podkrepimo z mnogimi primeri iz idrijskih gozdov. V okolišu Pevc, odd, 45/1 g, je bila v 130 let starem enodobnem mešanem sestoju smreke, jelke in bukve vsa jelka tako zelo okužena, da jo je bilo potrebno veliko posekati. Ker je sestoj sedaj v stadija pomladitve, se to mašSuje z nnanjšinn deležem jelke v mladovju. Zaščitni ukrepi Nespametno bi bilo misliti, da je mogoče ojnelo pregnati iz jelovih gozdov. To je pokazala tudi dosedanja praksa. Plagnatovo načelo je: >>Treba je živeti z omelo«. To pomeni, da je potrebno skrbeti za biološko ravnotežje v gozdu in tako omejevati .škodo od omele. Zlasti važni so preventivni ukrepi, zasnovani na takšnih gojitvenih posegih, ki onemogočajo širjenje okužbe. Ker se loteva omela le starejših dreves, jo s skrajševanjem zrelostne starosti omejujemo. Tako dosežejo drevesa manjše višine, imajo krajšo krošnjo in so odpornejša, zato so škode manjše. Raznodobni gozdovi so odpornejši od enodobnih, V čistih enodobnih jelovih sestojih lahko postane škoda katastrofalna. Struktura prebiralnlh gozdov je najprimernejša za omejevanje omele. Skupinsko postopno gospodarjenje in tako ustvarjena sestojna zgradba na vsak način utrjujeta biološko stabilnost in s tem zmanjšujeta škodo. Pestra starostna dinamika, ki jo ustvarjamo s takim gospodarjenjem na manjših površinah, vsekakor ne ugaja razvoju omele. Mešani gozdovi sicer ne morejo zajeziti širjenja omele, vendar pa pri obsežnem napadu obstoj gozda ne bo ogrožen. Neogibno potrebno je skrbeti za stalno higieno jelovih sestojev, da bi tako čim bolj ohranili vitalnost posameznih jelk. Sproti je treba odstranjevati vsa bolna in druga oslabljena drevesa. V borbi proti omeli represivni ukrepi ne zaleže j o prida. Pri vsakem gojitvenem posegu je treba za sečnjo najprej določiti napadena drevesa. Pri tem seveda ne smemo zaiti v skrajnost. Večkrat bi namreč sečnja vseh okuženih dreves pomenila devastacijo gozda. Zato se pri vsakem ukrepu omejujmo le na zmanjševanje okužbe in s tem škode! Pri prebiralni sečnji v starih sestojih moramo na vsak način najprej odstraniti okužena drevesa. Intenzivnejše sečnje tudi v prebiralnem gospodarjenju pospešujejo širjenje omele, ker sproščajo odroma osvetljujejo več krašenj. Pri redčenjih v sodobnih gozdovih je treba upoštevati okužena drevja in v prvi vi-sti njih odkazovati vendar nas ok,wno drevje ne sme zapeljaü v preveč intenzivno sečnjo, ki bi Je pospešila nadaljnje širjenje amele. Podatkov o uničevanju omele S kemicrimii sredstvi doslej ni najti v strokovni literaturi. Izjema je le poročilo ManTifcorica z Goča: ->Omelo smo škropili z 0 3% in 0,5% reguleksom 40 B. Uspehi so bili dobri. Na ta na£in so razen vidnega dela omele uničili tudi njeno moč poganjanja — pojav vegetativnih poganjkov." Čeprav je bil poskus uspešen, najbrž ne bo imel pomembnejšega praktičnega pomena, kjer oraela gostuje pač izredno visoko na drevju. Sklepi 1. Omela je polparazit, ki v svojem optimumu in ob primernih sestojnih razmerah ogroža obstoj jeJovih gozdov. 2. Eden najvažnejših ekoloških činiteljev je svetloba. Zato z neustreznimi gojitvenimi ukrepi dovajamo v sestoj preveč svetlobe in s tem pospešujemo širjenje omele, 3. Zgornja višinska meja razprostranjenosti omele je za 200—4Ö0m nižja od zgornje jelkine meje. Vzrok za to je v večji senzibilnosti jelke ob njeni zgornji meji. 4. Omeb bistveno, celo do 19% zmanjšuje volumni prirastek. 5. Raznodobni in mešani gozdovi so odpornejši proti širjenju omele. 6. Zatiranje omele s sečnjo okuženih dreves je težavno opravilo, ker omele ni mogoče popolnoma zatreti. Z določenimi gojitvenimi ukrepi pa je mogoče njeno delovanje nekoHko omejiti. 7. Kemična sredstva zatiranja rza enkrat, kljub določenim dognanjem, praktično niso pomembna zaradi težav pri škropljenju. Literatura Brossie:- et Plagnat: NouveUß sylviculture des sapiniöres a gui, Revue forestiere fraiHjaise, Nancy 1960. Cäumann, E., PitST-ConU&se, J.: Neuere Erfahrungen über die Mistd, Schweize-Tiche Zeitschi-ift lür Forstwesen, Zürich 1951 Josi/oMc, M.r Sumska ütopatologija. Beograd 1951. Klepttc, D.; UÜcaj imele na prirast jedovih surrva, Sumarski list, Zagreb 1955. Marinkovič, P.: Pojava imele na Goču i njen utdeaj na prirast i kvalitet Jelovlh. šuma, Glasrult Sumarskog fakulteta, Beograd 1959. Plagnat, F..- Sylviculture des Sapinleres a gui. Revne /orestifere frangaise, Nancy 1950 Plagnat, F.: Le &ui du Sapin, Annalea de l'Ecole Nationale des Eaux et Forets et de la Statvoji de Reeherchea et Expariences, Nancy 1950. SODOBNA VPRAŠANJA ZLOZITEV zasebnih gozdov v gVICI zaradi skupnega gospodarjenja V Švici zvezni zakon o gozdovih iz leta 1902 vseboval določbe Ka pospeševanje skupnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, V prvem obdobju so- dosegli določeni napredek pri komasaciji drobnih gozdnih parcel (po analogiji komasacije kmetijskih 7;emljiSč)- Ta akcija je 7ajela ok. 25.000 ha drobnolastniSkih gozdo-v, pri čemer sta zveza in kanton krila 70—80?g stmSkov. S komasacijo parcel so dosegli boljše pogoja za racionalno gospodarstvo, ne pa £e pogojev za skupno in iVačrtrio gospodarjenje. Prizadevanja za gospodarjenje na večjih prostorih se niso premaknila S te mrtve točke niti po ux'eljavljenju novega zveznega zakona o gozdovih iz leta 1945, Piaksa je pokazala, da bo dobila zložitev za skupno gospodarjenje svojO' popolno vsebino šele z jamstvonij da se bodo prizadeti okoliši v transporttiem pogledu dvignili na viäjo raven, Stroški za odpiranje pomenijo povsod nad polovico vseh stro.š-kov zložltve. V omenjeni zvezi pomeni navejSi sklep Švicarskega zveznega sveta od 30. 11, 19(i2 novo pobudo k zložitvv zaradi skupnega gospodarjenja. Navajamo skrajäanO' besedilo omenjenega sklepa; 1. Zaradi zložit ve zasebnih gozdov v skupno gospodarjenje morajo zemljiški lastniki osnovati zadrugo (korporacijo), 2, Statuti zadruge morajo zagotoviti trajni obstoj zložitve in trajnost gospodarjenja z zajetimi gozdovi. 3 Zvezni depai'tenient more odrediti najmanjšo površino, i spod katere ne bodo obravnavani projekti za ziožitev zai-adi skupnega gospodarjenja. 4. Zveza prevzame naslednje siroške zložltve: — za. ugotovitev starega posestnega stanja in zalog lesa v gozdovih, — za bonitiranje tal in cenitev vrednosti posameznih parcel, — za ugotavljanje vrednosti solastniäkib deležev v zloženem kompleksu, — za omejiäenje zadružnih gozdov in — za gradnjo glavnih izvoznih cest, vendar le do dolžine 50 m n'a ha, 5, Vodstvo gospodarjenja prevzame kantonalno gozdarsko osebje na podlagi gozd-noureditvenega načrta za celotni zadružni gozdni kompleks, S tem da je švicarska zveza po 60, letih od prvih začetkov zložitve rešila prej nerešen problem odpiranja gozdov, pričakujejo hitrejše napredovanje skupnega gospodarjenja na velikih prostorih. Ing. "L. Zu m er DRUŠTVENE VESTI peto repcbliško smučarsko tekmovanje gozdarjev. lesarjev in lovcev v crmosnjicam na dolenjskem V prvi Številki tekmovalnega biltena petega republiškega smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev v Crmošnjicah na Dolenjskem, ki je bilo v dneh 25. in 26. januarja letos, je pripravljalni odbor na predvečer tekmovanja takole pozdravil udeležence: ^^Dobrodošli, dragi telcmovalci! Dolenjska prevzema tokrat prvič vlogo gostitelja v republiškeai smučarskem srecan'ju in si od tega veliko obeta. NaSa smučišča — prav tod oitoli po obronkih Roga so najlepša — so še nedotaknjena Veseli smo, da se vas je zbralo toliko že na prvem smučanju, ki ga prirejamo in da boste v tolikšnem številu zarezali prve smučine v nale bele poljane. Vsem Želimo, da bi se pri nas kar najprijetneje počutili, da bL se k nam veCkrat vračali in postali na^i stalni obisltovalci, hkrati s tem pa vam želimo kar največ športnega užitka, zadovoljstva in tekmovalnih uspehov!-« Ni naključje, da je Dolenjska, ki je prvikrat prevzela vlogo gostitelja v republiškem smučarskem tekmovanju, sprejela v goste ravno gozdarje, lesarje in lovce, saj je prve smučine v celeč na roäkih obronkih, katerih smučišča po lepoti in pro-sti-anosti ne zaostajajo za znanimi slovensldmi smučišči, zaoral gozdar, sedaj Že pokojni Frsnjo Fric. Njemu v spomin prirejajo dolenjski gozdarji, lesarji in lovd že vrsto let smučarsko tekmovanje, imenovano »-Frlcov memorial«. Ko so se letos odločili, da bodo prevzeli organizacijo republiškega tekmovanja, so gotovo imeli pred očmi tudi pionirje tega zdravega rimskega Športa na Dolenjskem in pa željo, da bi odprli prostrana in še skoraj neznana smučišča obiskovalcem, ki jim je bil ta košček slovenske zemlje še malo znan. Ta namen so neutrudni in požrtvovalni organizatorji gotovo dosegli, republiška Zveza IT gozdarstva in lesne industrije pa lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da je s tem, ko je zaupala izvedbo tega tekmovanja strokovni podružnici v Novem mestu, prispevala pomemben delež k popularizaciji zim.skega športa na Dolenjskem, k razvoju in izgradnji zimsko športnega centra na območju Gače—Cmnošnjice in navsezadnje k vedno večjemu razmahu smučarskega Športa v vrstaJi gozdEurjev, lesarjev in lovcev, Tekmovanje se je začelo 25. januarja zjutraj s svečano otvoritvijo v Dolenjskih Toplicah na trgu pred zdraviliščem. Udeleženci tekmovanja so nato v sprevodiu octšti k spominskemu kamnu v zdraviliškem parku, kjer je delegacija položila venec, nato pa ^ se odpeljali z avtobusi na tekmovalni proston' v Crmošnjice. Tanx sO' najprej načele s tekmovanjem ženske v teku na 5 km, nato pa še mošld v tekiu na 10 km Med prvimi je nastopilo 7 tekmovalk (2 ekipi in l posam-eznica), med diugimi pa !4 terlcmovalcev (7 eJdp in 1 posamez):ik). Na skrbno pripravljeni in dobro izpeljani progi je med žen.^kami zmagala Jožjcn Grilc, druga je bila Krfislina PJtberšefr, tretja pa Elica Grušovnik, vse tri iz GG Maribor. 2e pred tekmo va^i jem so tovarišice 3 z G G Maribor veljale za iavoritke, saj je aiano, da ima GG Maribor v Lovrencu na Pohorju najboljše: tekmovalke, Ivj v tekih veliko pomenijo tudi v splošnem zveznem mea'ilu- Imenovane so zmagale tudi eldpno, druga pa je bila eltipa UP Bled. Mp.d mošldmi je veljal za favorita Viktor Brezov^ek »Edilit« Ljubljana, ki je res zasedel prvo mesto. Drugi je bil Prane Gregoric iz LIP Bled, tretji, pa Janez petermiin iz Begunje. Ekipno je zmagal lAP Bled. druga ekipa je bila iz "E/ajiG.' Begunje, tretja pa iz GG Mnrihor. I^ovrenca na Pohorju. Naslednji dan, tj V nedeljo, 25. januarja se je tekmovanje nadaljevalo z veleslalomom pri lepem, sončnem dnevu, ki je spravil v dobro razpoloženje nad 2000 gledfJcov L(?|-ti so navdušeni sledili tekmovanju, dokler se ni po strmini Gač spustil zadnji tekmovalec. Najprej so .smuknile po skrajšani, 400 m dolgi progi s i-l vratci ženske, ki so zasedle naslednja mesta: PiTa je bila domačinka Boža Run iz SD »Rog^i Novo mesto in je s tem gledalce precej presenetila, druga je prišla na cilj V!asCa Dretnik iz CG Slovenj Gradere, tretja pa Majda Dobida iz >-Elana'< Begunje, Ekipno je bil -Elan-« iz Begunj pvtd LIP Blod Nastopilo pa je skupno 9 tekmovalk. Proga za mioške tekmovalce pa je bila dolga 1200 m z višinsko razliko 400 m in 39 vratci. Kakovost teloncivaicev je bila boilj izenačena, kot pn ženskah, hkii-ati pa odlična, saj so nastopili med njimi naši znanj bivši di-žavTii reprezentanti Mulej, Steie, Cvenkelj, Polda, idi-., ki so pred leti zasedali pomembna mesta v svetovnem Dfierilu Skozi startna vratca se j© zvrstilo 93 tekmovalcev. To je dokaz, da je smu- CrmoSnjice, dolenjska vasica, zana iz NOB, jo zaživela letos 25, ja.niiarja kot- središče naših zimskošportnih prireditev (foto: Slavko Doki) čarski E.port zelo razširjen meri kolektivi vseh treh udeleženih panog in da iz lela v leto postaja vedino bolj rrpiožičen. Od vseh tekmovalcev, ki so se spustili z vrha Gač jih je odstopilo le 6, 10 pa jih je bilo diskvalitidranih, kar ponneni, da proga ni hdla ravno lahka. Vsi diriigi so pripeljali na cilj. NajboJjäi je bO tako kot lani na Poltljuki Franc Primožič ia GG Kranj, sledil mu je naš stari reprezentaljvec Franc Cvenkelj iz •^Elana^< Begunje, tretje mesto pa si je priboril Toiie Navadnih iz SD Biotehnične Xakultete v Ljubljani. Od ekip je bila prva GG Krat:j, diruga je bila «-Koaorog« iz Kamnika, tj-etja pa G G Slovenj Gradec. Popoldne so se vsi tekmovalci zopet zbrali v Dolernjskih Toplicah pri svečani razglasitvi uspehov in razdelitvi nagrad. Vsi zmagovalci so preje!) pralitična darila, . ekipe pa pokale. Posebne pozoinosti pa so bil: deležni naši bivši repreeentativc: Mulej, Polda, Stefe in Cvenkelj, ki se jih je prireditelj spomnil s posebnimi spo-minskirni darili. Tekmovanje je spriäo dobra organizacije v redu potekalo. Zato zasluži pohvalo prireditelj: Smučarsko društvo gozdarjev in lesnoindustrijcev »Rog«, Novo mesto. Takšna je bila sodba tekmovalcev in gledalcev ter vseh tistih, ki so lahko bliže spoznali težave, s katerimi so se morali spoprijeti društveni delavci -^Roga« in tudi na organizacijskem področju zapeljati novo smučino v dolenjski celec. Lahko bi bili pru^editelji deležni večje pozornosti in pomoči republiške smučarske zveze. Takim in podobnim ugotovitvam so se pridružili tudi vsi častni gostje, Id so ta dva dTieva prisostovall telonam. Med njimi naj omesnimo Leopolda Kresata, predsednika skupščinskega odbora skupščine S RS, iufii. Marka Bulca, predsednika olu-ajne skupščine Ljubljana, ing. Milana Ciglerja, pomočnika selcretarja LS SRS za kmetijstvo in gozdarstvo, Sergeja Tarievskega, predsednika občinske skupščine Novo mesto, inženirja Dvoržaka, predsednika občinske stcupščine Novo mesto, Niha Siliha, pomočnika sekretarja v sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ, predstavnike JLA, ZIT GLl SRS in druge, Tekniovanja v Crmosnjicah se je udeležilo 135 tekmovalcev, Iti so biJi razvrščeni v 44 ekipah. Med njimi je bilo t S žensk. To je bila doslej najštevilnejša udeležba na rq?ubliških smučarsldh tekmovanjih gozdarjev, lesarjev in lovcev. Teknio^'alci oziroma, tekmovalke so priält i'z 31 gozdarskih in lesnoindmttijskih kolektivov ter lovskih zavodov in oi^anJzadj. Tudj to je največje število, odltar ptirejaino tovrstna srečanja. Za organizacijo pohodnjega, tj sestega republiškega smučarskega tekmovanja goizdarjevj lesarjev in lovcev se je prijavilo okrajno društvo IT GLl Mariboi'. Prihodnjo zimo torej na Pohorje! Ing. Ciril R e m ] C sklepi zit gli jügosi.avije v zvezi s sedemletnim planom Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije je na razširjenem plenarnem sestanku izvrSnega odbora, ki je bil 17. in 18. januarja 1964 v Beogradu, obravnavala problematiko razvoja gozdarstva in predelave lesa v naslednjem sedemletnem obdobju. Na podlagi referatov in diskusije so bili sprejeti naslednji sklepi; 1 Osnovne koncepcije o razvoju gozdarstva in industrije za predelavo lesa v naslednjem sedemletnem obdobju, ki so bile razložene v referatih, se sprejmejo kot realne, 2. Predvideni obseg seCenj v viäini ok, 25 milijonov m' ne bo povzroEal posebne obremenitve gos d nem u fondu in ea bo mogode izvršiti pod določenimi družbenimi in materialnimi pogoji, zlasti s povečanim vlaganjem v komunikacije. 3. V zvezi s predvidenim obsegom, zlasti pa s struktm-o bodočih potreb po lesu je potrebno svobodnejse gospodarjenje v gozdovih, zato je potrebna tudi revizija dosedanjega sistema gospodarjenja, tako da bo skrajšana obhodnja in bodo preizkušeni tudi drugi normativi pri urejanju gozdov kot tudi ukrepi pri obnavljanju in gpijenju goEdov, Vsi gozdnogojitveni in drugi posegi, ki bodo v zvezi s tem potrebni, morajo sloneti na znanstvenih dognanjih selekcije in genetike z namenom proizvajanja boljšega semen'skega in saditvenega blaga. ■1. Pri gospodarjenju s prirodnimi gozdovi je potrebno pogumneje uporabljali posege in intervencije za izkoriščanje prezrelih in zrelih lesnih gmot kot tudi z namenom doseEi normalnejso strukturo gozdov in povečati njihov proizvodni potencial ob sočasni ureditvi vpraäanja gozdne paše. Tudi v bodoče si je treba prizadevati razširiti plantažno gojenje topolov in drugih hitro rasLočih drevesnih vrst To je namreč eden od načinov za relativno hi.trejSe pridobivanje surovine 7a mehanično kot tudv za kemično predelavo, 5. Potrebno se je potruditi in ustrezno ukrepati, da bo v okviru predloženega obsega sečnje ok. 25 milijonov m» dosežena tudi sečnja ok 6 milijonov ms lesa iglavcev. Tako bi bila oskrbljena domača poraba, hkrati pa tudi zagotovljen izvoz ok 500.000 m^" žaganega lesa kot tudi načrtovani obseg proizvodnje celuloze in papirja. B Potrebno je Že podrobneje proučiti vprašanje strukture proizvodnje žaganega gradbenega lesa, ploäc, celuloze, pol celuloze in viskozne celuloze, odnosa okroglega lesa za žaganje in celuloznega lesa, pač glede na pričakovano notrajijo porabo Ln na potrebe izvoza. Ta proučevanja morajo prispevati k morebitni korekciji postavljenih proporc v sedemletnem planu. 7. Potrebno je podrobno proučiti vpra^an'je obsega sredstev, ki bodO' nastala pri gozdnogospodarskih organizacijah in pri organizacijah v industriji za predelavo lesa na osnovi sedanjih cen in instrumentov delitve giede na to, ali ta sredstva zagotavljajo financiranje enostavne in razširjene reprodukcije na ravni, ki je po-ti-ebna glede na predvideni nivo sečenj. Ce se bo videlo, da sredstva ne bodo za-(Soščala, bo potrebno bodisi vztrajati pri nadaljnji korekciji cen za gozdne in lesnoindustrijske izdelke, bodisi zagotoviti udeležbo skupnosti v dolgoročnih vlaganjih. (t. Brez adekvatnega formiranja sredstev ne bo mogoče povečati produktivnosti dela pri proizvtxitjji in predelavi lesa, zato pa tudi n& bo mogoče zboljšati življenjskih in delovnih pogojev za gozdne delavce in delavce pri predelavi lesa. Povečanje osebnega dohodka in zboljäanje življenjskega in delovnega standarda je problem, ki ga je potrebno reäiti, drugače lahko postane izvršitev vseh proizvodnih nalog dvomljiva. 9. 2a zagotovitev čim ekonomičnejše proizvodnje in predelave predvidenih količin gpzdniin in lesnoindustrijskih izdelkov in za uresničenje programa gozdnogojltvenlh del je potrebno razen piraditve komunikacij posvetiti največjo skrb tehnični opremi proizvodnje in boljši organizaciji dela. 10. Predvideni obseg izvoza proizvodov mehanične in kemične predelave lesa je spričo sedanjih razmer in odnosov po svetu realen, vendar pa je potrebno neprestano proučevanje trga glede na položaj naäe države v zvezi z integi-acijskiml gibanji na zahodu in na vzhodu. H. Prizadevati si je potrebno, da se v praksi kar najbolj uporabijo znanstveni dosežki in tehnološki izsledki glede predelave bukovine in drobnih sortimentov, zlasti pri proizvodnji celuloze in papirja. Treba je proučiti možnost uporabe hukO' vine in lesa drugih listavcev z malimi dimenzijami s pomočjo hidroli^e. 12. Vldjučevanje znanstveno raziskovalne službe v reäevanje nalog sedemletnega plana, zboljäanje kvalifikacijske sestave in spopolnjevanje strokovnosti delavcev, ki so zaposleni v go-zdarstViU In predelavi lesa, je neogiben pogoj za pravilno rešitev leh nalog tako z biološko tehničnega kajtor tudi družbeno tehničnega stališča. Iztek slikovito speljane proge nad Crmošnjicami (foto: Slavko Doki) 13, Prizadevati si je treba, da bo že v prvi fazi sedemletnega ptana opravljena nacionalna inventarizacija gozdov po' enotni metodi, da bi se ugotovili elementi gozdnega fonda, zlasti prirastka, potrebni za zanesljivo načrtovanje. 14. Nujno je potrebno začeti proučevati organizacijske in druge ukrepe, potrebne za ekonomsko' krepitev gozdnogospodarskih organizacij in organiaacij üa predelavo lesa in /a njihovo usposabljanj s za samostojno financiranje navadne Ln razSirjene reprodukcije. Pri tem je potrebno zlasti upoStevati ekonomske celote (bazensko Ti"a-Čelo) in poslovno ter drugafno' povezovanje gozdnogospodarskih organizacij s podjetji za predelavo lesa ne glede na teritorialno politične meje. Plenum priporoča vsem republiškim, zvezam, podružnicam in klubom inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesno industnje, naj prirejajo posvetovanja o sedemletnem planu gozdarstva in predelave lesa svojih republik, okrajev, komun in gospodarskih, organizacij. Sodelovanje organizacij DTT pri neposrednem obravnavanju problemov in razvojnih možnosti teh vej v naslednjem sedemletnem obdobju naj prispeva k čim realnejšim in naprednejšim koncepcijam tega razvoja, prav tako pa tudi k mobilizaciji inženirjev in tehnikov za uresničenje predvidenega napredka. Zveza inženirjev in tehnikao gozdarstva in lesne industrije Jugosilavije sklepi o problemih in nalogah znanstveno raziskovalne službe v gozdarstvu in predelavi lesa V dnevih 18. in 19. oktobra 1963 je bilo v Beogradu posvetovanje o problemih in nalogah znanstveno raziskovalne službe na področju gozdarstva in predelave lesa. Sklepe, ki so biLi tam sprejeti, je nato» potrdil izvršilni odbor Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Analiza glavnih problemov znan'stveno raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu Iri predelavi lesa je na podlagi referata in diskusije omogočila naslednje ugotovitve 1, Znanstveno raziskovalna dejavnost je temelj proizvodnje in njenega napredka. "Vkljiib doseženim delovnim uspehom, ki so vidni ria povečanju števila znanstveno-razi.skovalnih uslanov, na usposabljanju kadrov, na uispeSni obravnavi več tem r različnih področij, zlasti s področja rastlinske proizvodnje, je vendar za sedanje stanje značilna n'ezadostna povezanost znanstveno raziskovalne službe z iistreznimi gospodarskimi vejami kakor tudi raziskovalnih ustanov med seboj. a. Takšno stanje se je kazalo tudi na tematskih nalogah. Osnovne značilnosti tematskih nalog znanstveno raziskovalnih ustanov so naslednje: — paralelizem, — nepopolna skladnost z gospodarskimi potrebami, — šibko sodelovanje gospodarstva pri oblikovanju nalog v tematskem planu in pri določanju njihove prioritete, 3. Za kadre v inštitutih je značilno naslednje; — sedanji kader v inštitutih ima poprečno, dolg strokovni, toda razjneroma kratek znanstveno raziskovalni staž^ nezadostno strukturo glede na nazive (raziskovalne izkušnje) in neprimeren delež pomožnega tehničnega kadra, — relativno- Šibka udeležba kadrov is fakultet pri inštitutskem delu, ~ zelo šibko sodelovanje strokovnjakov iz neposredne proizvodnje pri znanstveno raziskovalni dejavnosti. 4. Vkljub pomembnim sredstvom, ki jih je skupnost dajaia za znanstveno raziskovalno delo, večina inštitutov ni dovolj in' sistesamtično opremljena. Toi objektivno deluje na. izbiro in realizacijo tematskih planov oziroma raziskovalnih nalog (skoraj vsi inštituti so brez lastnih sLavb ir delajo v prostorih, ki glefle na svojo velikost, ge zdaleč niso primerni). Podotrna situacija je tudi na fakultetah, 5. Financiranje dela znanstveno raziskovalnih ustanov po obsegu in glede na način ni zadoščalo. Značilnosti dosedanjega financiranja so: — nezadostna sredst^fa iz fondov za znanstveno delo kakor tudi njihovo neenakomerno dotekanje, — nezadostna in pičla udeležba sredstev iz gospodarstva kot vira financiranja. To vse je povzročilo nezadostno nepretrganost raziskovalnega dela kot tudi pomanjkljivosti pri določanju in reatizaciji tematskega plana. 6. Znanstveno raziskovalna dejavnost in njeni dosežki niso dovolj vplivali na uvajanje sodobnih metod v proizvodnji oziroma na njen napredek. Vloga znanstveno raziskovalnih institucij pri prenašanju lastnih in resničnih izsledkov in skuSenj v prakso je bila skromna, posvetovalni center pa ni bil zadosti razvit in je bil usrtierjen na ožje področje problemov, zato ni niogel z razpoložljivimi sredstvi (kadri in drugo) I'plivati na celotno problematiko, 7. Doseženi uspehi znanstveno raziskovalnega dela in njihov vpliv na napredek ne ustrezajo številu znanstvenih institucij in njihovim možnostim, tJ. N"izka raven proizvodnih si! in slab gospodarski položaj gospodarskih organizacij sta vplivala na nezadostno uporabo dosežkov znanstveno raziskovalnega dela, S. Uspehe in rezultate znanstveno raziskovalnih ustanov je potrebno presojati ob upoštevanju dejstva, da äs ne obstojajo dolgo, in sploSnih razmer, v katerih so se razvijale. II. Navedene ugotovitve kažejo, da je na področju znanstvenega raziskovanja in pri uxK>rabi njegovih rezultaiöv vrsta težav in pomanjkljivosti, ki se posredno ali neposredno zrcalijo na napredku proizvodnje v gozdarstvu iri predelavi lesa. Predlagajo se naslednji ukrepi za poboljšanje stanja na tem področju in za premagovanje težav ter ponianjlüjivosti: 1, Z namenom, da bi se izognili pojavom .ilabe organiziranosti in paralelizma pri delu znanstvenih raziskovalnih ustanov, bi bilo potrebno opreti sistem financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti na naslednje osnove: — Fundamentalna in dolgoročna raziskovanja v gozdarstvu in predelavi lesa, ki imajo splošen znanstveni in gospodarski pomen za skupnost, bi bila zagotovljena s splošnimi družbenimi sredstrvJ. — Druga znanstvena raziskovanja, ki so neposredno pomembna za napredek proizvodnje v gozdarstvu in predelavi lesa, bi bila financirana iz sredstev, ki bi jih v ta namen obvezno dajale gospodarske organizacije. Del teh sredstev bi ostal gospodarskim organizacijam za njihove razvojne centre ob sodelovanju z znanstveno službo, drugi del se bi stekal v republiški sklad panoge, tretji del pa v zvezrti sklad panoge, in sicer po ključu, ki bi bil od časa do časa določen glede potrebe, — Skladi panog bi bili pri gospodarskih zbornicah ali pa pri poslovnih združenjih in bi jih upravljal organ, sestavljen tz zastopnikov organov in organizacij, prizadetih z napi-edkoOT proizvodnje, 2. S sistemom financiranja je neločljivo zvezano določanje nalog znanstveno razisluovalne službe, tj, odrejanje tematskega plana. Tematski plan raziskovalne dejavnosti bi določali organi, ki bi upravljali sklad panoge ob sodelovanju vseh zainteresiranih. Tematski skladi celotne raziskovalrie službe morajo biti medsebojno vsklajeni in morajo biti del er.obiega jugoslovanskega plana znanstvenega raziskovanja v gozdarstvu in predelavi lesa, hkrati pa morajo sloneti na potrebah in postavkah družbenih planov sploSnega gospodarskega razvoja. Razen drugih bi bile osn&vne naloge naslednje: — sedanji in bodoči proizvodni potencial naših gozdov; — bodoče poti'ebe po lesu glede na količino in strukturo; — spremembe v tehnologiji lesne predelave, ki bodo potrebne. 3. Za odstranjevan'je paralelizma pri delu znanstveno razlskovalnili ustanov, 2a pravilncjio izbiro nalog (izdelavo tematskih planov}, za boljSo opremljenost in za racionalnejšo porabo sredstev bo koristno* — postopen prehod k orientaciji aa snovanje institutov jugoslovanskega značaja z ožjim področjem raziskovalne dejavnosti; — medsebojno povezovanje znanstvenih institucij za cim boljšo organizacijo dela in uspešnejše reševanje z ustreznimi metodarnj v skupnost znanstveno raziskovalnih ustanov, ki bi imela določene naloge, pravice iri obveznosti do svojih «anfc; — raaen vključevanja znanstveno raziskovalnega kadra s fakultet v reševanje tematskih planov inštitutov je potrebno fakultetam zagotoviti posebna sredstva za delo na problemih, ki so neposredno važni za napredek poulta. Tematski plani fakultet bodo vključeni v sploäni tematski plan raziskovanja na področju gozdarstva in predelave lesa. 4. S snovanjem razvojnih centrov pri gospodarskih organizacijah bosta zagotovljena uporaba in uvajanje znanstvenih rešitev v tehnološke procese. Takšni centri bodo opravljali zelo pomembno vlogo kot transmisija pri prenašanju znanstvenih dosežkov v prakso, zato morajo biti vključeni v raziskovanja, ki jih opravljajo znanstveno raziskovalne institucije v okviru njihovih gospodarskih organizacij in na njihovem delovnem območju, 5. Za izbDlj.šanje stnikture kadrov naj posvetijo znanstveno raziskovalne institucije posebno pozornost sistematični vzgoji in obliitovanju znanstvenega naraščaja irr novih znanstvenih kadrov. Pri tem je potrebno uporabljati pouk a. stopnje in pri njem sodelovati. 2a racionalnejšo uporabo znanstvenega kadra naj se posveti posebno pozornost izobrazbi zadostnega tehničnega osebja. Glede na raznovrstnost in obsežnost posvetovalne službe se za sedaj ne izključuje potreba posebnega posvetovalnega centra kot posebne organizacije inStitutske skupnosti. S presojo delovnih uspehov razvojnih centrov bo mogoče določiti najprimernejšo rešitev za delovanje posvetovalne službe. Navedeni in drugi problemi znanstveno raziskovalrfe službe in njenega sodelovanja pri pospeševanju proizvodnje so zapleteni in jih je mogoče popolnoma rešiti le v daljšem času. Predloženi ukrepi so namenjeni določanju principov za reševanje tistih problemov, za katere je potrebno dolgotrajnejše delo in prizadevanje;, hkrati pa naj prispevajo k osvetlitvi tistih vprašanj, ki jih je mogoče urediti hiti-eje in s preprostejšimi pripomočki. KNJIŽEVNOST knjiga o alpskem vrtu jtlliani Ciril Jeoiič: Alpinum JuUjana, Alpski vrt JuUjana v Trenti; izdal Pri fod oslov ni muzej Slovenije, založila Zveza hortikulturnih društev Slovenije, Ljubljana, 1963; format B", 126 strani, 15 slik, priloga: kažipot, — situacijski načrt; povzetki v italijanščini in nemščini. V slavo Julijskih Alp sta Albert Bois de Chesne in n'jegov prijatelj Julius ICugy poimenovala alpski vii v dolini Trente Juiijana. Ta alpinum, Iti ga je Dois de Chesne osnoval 1927, leta v Trenti, ko v Evropi še ni bilo mnogo njemu podobnili, je delo posebnega kulturnozgodovinskega pomena, kot botanična reprezentaclja jtigovzhodne slpske cvet,ane v alpslteni vrtu, sredi prelestnega lastnega naravnega okolja. V njem Je zbranih Čez 900 razllčniti gorskih rastlin z območja Julijcev. Slovenija je kot dežela, kjer se stika.jö različni elementi srednjeevroske (tj. alpske in panonske), ilireke in sredozemske flore, ki izkazuje izredno številen, genei^Uo- in rastlinskogeografsko zelo zanimiv rastlinski svet. Zlasti v območju Ju-li.icev nam pa ta. pestri rastlinski svet razkazuje svoje barvite vzorce prekrasnih naravnih prizorov. Po drugi svetovni vojni je skrbel nekaj let za t,a. vrt Gozdarski inštitut v Ljubljani, nato so ga nekaj časa oskrbovali le krajevni organi. Sistematično oskrbovanje in obnovo je leta 1961 prevzel Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Ze leta 1951 je bila tudi za Jiilijano razglašena posebna zakonska zaščita, kot jo določa republiäki zakon o varstvu kultui-nih spomenikov in prirodnih znamenitosti. Prikuprra knjižica je namenjena kot vodič obiskovalcem. Prvih 30 strarii govori o nastanku in o danaänjem stanju Julija ne v zvezi z zgodovino nastanka podobnih alpskih vrtov nasploh. Obenem pojasnjuje gornikom nekatere biološke posebnosti rilpsklii. rastlin in opozarja zlasti na njihovo pestro raznolikost v območju Julijskih Alp. Zadnje poglavje, ki je praj^tično najvažnejše, obsega sezname rastlin, ki spremljajo obiskovalca skozi vrt. Obenem s preglednim situacijskim načrtom mu omogočijo hitro orientacijo. Naš znani avlor je tudi to knjižico napisal s klenimi besedami, ki izvirajo i7 temeljitega, znan'ja in globoke ljubezni da prirode v tem prelepem delu naSe dežele Zato je to delo nedvomno^ pomemben prispevek za krepitev prirodoslovne prosvete, ki naj taJco nam kot tujcem bolj približa bogastvo našega rastlinskega sveta F. R. stopnjevanje produktivnosti s sistemi nagrajevanja Baierl, F.: produktivitätssteigerung durch L oh n a n r ei z s y s t e-me, Carl Hanser Verlag, München, 1962 {cena 26DM, 283 strani, 35 slik in 108 tabel) Delo je izälo že v tretji nakladi, kar potrjuje njegovo zrelo.it in upoi'abnost, hki-ati pa dokazuje, da se je knjiga tudi v praksi odlično uveljavila. Izčrpno so obdelana vprašanja oblikovanja akorda, premij, dodatkov po učinku oziroma po opravljenem delu, tantiem itd. V najnovejši izdaji so upoštevana tudi vsa vprašanja, ki izhajajo iz razvijajoče se mehanizacije in avtomatizacije. Knjiga nudi sodobnemu gospodarstveniku in vodilrfim kadrom bogato gradivo, ilustrirano s praktičnimi spoznanji za reševanje perečih nalog pri obratovanju. Hkrati pa delo lahko stuži kot podlaga za preizkuSanje dosedanjih metod nagrajevanja in za njihovo spopolnje-vanje. Nekateri načini nagrajevanja bi se prav gotovo mogU uspešno uporabiti tudi v gozdnem gospodarstvu, kjer je še posebno važna previdnost pred ponesrečenimi metodami, ki bi mogle zavajati v peSanje intenzivnosti, Sonja Horvat poraba casa in ENJERGOE pri kotni saditvi Stackelberg, S-: ZeitbedarE und Energieverbrauch bei derWin-kelpfJanzung (Allg. Forst- und Jagdzeitung, 1963/9). Z raziskovan jem so skuäali pojasniti, katere metode bi bOe naj primerne jSe za. določanje liciii'ka pri kotni saditvi. Pri tem je treba upoätevati razlike glede raznih okolnosti, npr. terena, drevesne vrste in pod. ter glede na to sestaviti splošno tabelo ličinka. Izbrali so pet poskusnih ?,em]jiS6, vsako v drugačnih raznierah glede kameninske značilnosti tal, glede obdelanosli, prekoreniničnosti, Lravnatosti, zai-aslosti 2 grmovjem itd. Sadili so ob različnem vremenu. Pri poskusu so zaposlili delavke, ki Se ve£ let delajo tovrstno opravilo, uporabljale so enake ravnice in so sadile posamezno. Obravnavani delovni postopek je obsegal pripravo sadik, saditev po kotni metodi in prehod k naslednji vrsti. 2a vsako delmrno Xazo so večkrat na dan ocenjevali stopnjo delovnega učinka. Skupn: delovni Čas so razdelili na splošne čase (priprava materiala, orodja, razgovor Z nadrejenimi prt delu, menjava obleke in pod.) in na Čisti delpvtii čas (priprava sadik, saditev in menjava vrste). Rezultati Časovnih študij so v flajiku opisani in prikazani tabelarno, prav tako tudi "normalno porabljeni časi« za posamezno delovno fazo, npr. normalni čas za pot do sadike, za odvzem sadik iz okopa, zai saditev itd. Vse tabele so dopolnjene s statističnimi izračuni. Nadalje so navedeni izčrpni primeri za izračunavanje potrebnega časa s pomočjo ugotovljenih nakazo v al cev, Izračunana je tudi srednja poraba energije, izražena v kalorijah za posamezne delovne faze. Tabeli za določanje kalorij, potrebnih za posamezne delne faze in za izračunavanje kalorij za ve>s delovni dan nazorno dopolnjujeta članek. Irig. Sonja. Horvat O zgodovini skandinavskih polarnih gozdov Naša. rojaJtinjai ing. Majda Zumer^ ki je leta 1960 diplomirala na ETH v Ziirichu, sedaj že dalj časa dela v norveškem gozdarskem inštitutu v Vollebekku blizu Osla, Našo glasilo- je doslej že zabeležilo njen prispevek o islandskih gozdovih, tokrat pa z naslednjim povzetkom opozarjamo na članek, ki je izšel izpod peresa omenjene avtorice v glasilu Forste Wissenschaftliches Centralblatt, žt, 8/3 1963 pod naslovom: "Über das polare G r e n z v o r k om m e n des Waldes in Norivegen seit der jüngercrf Steinzeit. Razprava obravnava razlike med sedanjo razširjenostjo gozdnega drevja na ozemlju Laponskc med 69" in 70" severne širine in med njegovim nahajališčem v neoUtiku, zlasti pa v kameni in bronasti dobi. Avtorica opira svoja izvajanja v glavnem na ostanke lesnega oglja, ki so jih naSli v zasutih ognjiščih nekdanjih na.selbin. Pripadnost oglja določeni drevesni vrsti je bila določena z mikroskopskimi pregledi, starost pa s pomočjo radioaktivnega ogljika. Tako je bilo dognano, da so v subborealu od sedanjih tamkajšnjih drevesnih vrst poraščale obravn'avano polarno območje breza Betula pubescens var. tortuosa, trepetlika, vrba, jerebika, siva jelša in brinje. Tudi rdeč; bor Pinus silvestxis var. lapponica je tedaj tam ra.sel, medtem ko ga sedaj pogrešamoi. Vzrok za takšno spremenabo je bil v prvi vrsti v spremembi klimatičnih razmer, kajti podnebje je imelo v subborealu konhnentalnejgi značaj, saj so bile srednje poletne temperature/ tedaj za 1,5 do- 2" C višje in so omogočale rast rdečega bora v obravnavanem polarnem območju, ki leži sedaj izven pri rodne ga are al a te drevesne vrste. Čeprav se obravnavana razprava nanaša na razvoj gozdov v zelo oddialjenem območju, so vendar n^oge ugotovitve nanimive in poučne tudi za slovenske sti-o-kovne bravce Ing. M. Erinar o KASTI LIPE Erteld, W.; Über die W a c h t u ms e n t w i c k 1 u n g der Linde, Archiv Jür Forstwessen 11/1963. Osnova proučevanje višinskega in debelinskega prirastka, sprernemte oblikovnih števil in razseinostnih k vor i en tov je bilo osem lipovih dreves iz kolhniškfiga obmoS^ja v Vzhodni Nemčiji. Lipe so bile stare 90—125 let, precejšnje nihanje absolutnih prirastnih vrednosti pa kaže, da so drevesa izbrali na rastiSčih različne plodnosti. Bolj od absoliUtnih vrednosti ]e zanimiva razvojna težnja prirasčanja, ki ji sledimo po merah posameznih dreves Itakor t"udi s pomočjo povprečnih vrednosti. Analize so pokazalo, da višinski in debelinski prirastek Upe kulminirata pri 20. letih; nato je opaziti rahlo upadanje do st.arosli 40—50 let. Po te) dobi pa višinsko prirasfanje močno pojema, debeltn'sko pa. upada počasneje in z zakasnitvijo. V primerjavi z bukvijo je prirašEanje lipe do starosti 40—50 let občutno intenzivnejše. Zato avtor sklepa, da imajo lipovi sestoji do starosti 40 let nekoliko večjo lesno zalogo kot bukovi, vendar pa v naslednjih letih zaradi upadanja višinskega in debelinskega prirastka zaloga lipovih sestojev zaostaja za bukovimi Zato je treba pri uporabi bukovih donosnih tablic pri redčenju lipovih sestojev znižati tabelarne vrednosti za 30%. Ing. D. Robič iz Švicarskega gozdarskega usta Povzemamo vsebino nekaterih pomembnejših Člankov iz lanskega letnika glasila Schv^eizerische Zeitschrift für Forstlvesen. Steinlin, H.; Naloge cestnega omrežja in njihov učijiek na vodenje gozdnega obrata (Aufgaben des E rs chiles sun es netzes und seine Auswrkimgen auf die t'^iihrung eines Forstbetriebes, 1963/S), Priznani strokovnjak za izkoriščanje gozdov na gozdarski fakulteti v Freiburgu prof. H. Steinlin. obravnava V svojem prispevku vprašanje cestnega omrežja z vidikov gospodarjenja z gozdovi. Pri projektiranju in gradnji gozdne cestne mreže je odločilen cilj gospodarjenja Ta cilj pa je proizvodnja lesa. Vedno bolj pa naraščajo potrebe tudi po drugih dobrinah, ki v nekaterih primerih celo prekašajo pomen proizvodnje lesa (npr, rekreacijsko delovanje gozda). Iz tega sledi, da mora cesta omogočiti Čim manjše neposredne in posredne l;rajisportne stroške ter istočasno zagotavljati optimalno tvorbo vseh idealnih dobrin. Zato je potrebno posvečati vedno večjo sl^rb do sedaj zanemarjeni analizi transporta. Pri tem pa ne smemo pozabljati, da v primerjavi s tovornim transportom prevladuje osebni transport, (prihodi na delo, prevozi osebja itd.). Temu je potrebno prilagoditi projektiranje cestne mreže, oblikovanje in vzdrževanje ceste. Teoretična razlaga je podkrepljena s praktičnim primerom za razmere v Srednji Evropi. V zvezi z gradnjo gozdnega omrežja opozarja avtor na spremembe v strukturi kapitala in v sest.ivi stroškov gozdnega obrata. Pri tem poudarja, da se je potrebno individualno prilagoditi specifičnosti razmer v raznih obmoSjih irl iskati optimalne rešitve. V članku je veliko zanimivih spodbud in novih motivov, ki bi jih bilo poti'ebno tudi pri nas poglobljeno obdelati in v praksi upoštevati. Grüiiig, P.; O gojitvenem načrtovanju (Über waldbauliche Planung, 1963/9). Gojenje gozdov je postalo centralno področje v gospodarjenju z gozdovi. Kljub takemu položaju se pri tej gozdnogospodarski dejavnosti, četudi živimo v dobi racionalizacije, še vedno veliko improvizira. Gojitveno načrtovanje se je izoblikovalo- kot ena najvažnejših nalog gozdnega gospodarstva. Našlo je tudi široko pot v gozdnogojitveno prakso. Toda gojitvenega načrtovanja še zdaleč povsem ne razumemo in nc znamo s piidom uporabljati. Ax'tor skusa v članku opredeliti gojitveno načrtovanje glede na n'jegov časovni značaj ob upoštevanju glavnega namena, ki ga z načrtovanjem skušamo doseči: optimalno izkorLšEanje in usmerjanje prirodnih proizvajalnih sil ob čim manjši porabi delovne sile. Pisec razlikuje dolgorožno. srednjeročno in kratkoročno gojitveno načrtovanje. Dolgoročno uporabljamo v okviru dolgoročne gozdarske politike, srednjeročno se nanaša na plodnost rastišč, kratkoročno pa obravnava rastnost sestojev, I^eibundgut, H.: Prilagajanje viSine letne sečnje gospodarskim potrebarn (Die Anpassung der jahrliclien Nutzung an die WirLichaltlichen Bedürfnisse, I9G3/9), Avto-r začenja svoj članek s stavkom: «-Bistva gojenja gozdov j nismo razumeli, če govorimo o nasprotju med gojitvenimi in ekonomskimi gledišči, kajti gojenje gozdov služi predvsem gospodarskim nalogam.<' Navidezna nasprotja, i ki se pojavljajo', so rezultat tehtanja bioloških in ekonomskih glediSČ in intei^esov , skupnosti, katerim se morajo gojitveni cilji prilagajati. Ker pa je gozdna proizvodnja ^ dolgoročnega značaja, prilagajanje gozdnogojitvenih ciljev ni preprosto. Nastaja ^ osnovno vprašanje elastičnosti prilagajanja sečenj gospodarskim potrebam. Avtor i poudarja, da je gojitelju omogočeno prilagajanje z določenim razmikom, s tem da spostuje načelo trajnosti v mejah vsega ureditvenega ra-zdobja, ne pa togo in za vsako ceno. Druga možnost mu je dana z različnimi vrstami sečen j. Z negovalnimi sečnjami skuša doseči predvsem dolgoročne gozdnogojit-ven'e ciljej pri čemer so meje prožnosti ožje zarisane. Pri pretežno pomladitvenih sečnjah pa si prizadeva doseči cilje kratkoročnega značaja in se lahko prožneje prilagaja trenutnim potrebam, dasli Če upoSteva kulminacijo vrednostnega prirastka In zahteve na novo nastajajočega sestoja. Zato so prvi gozdnogojitveni pogoji za. uspešno prilagajanje trenutnim potrebam v določanju jasnih gozdnogojitveni h ciljev in. v gozdnogojitvenem načrtovanju. K tem prvim pogojem sodi tudi skrbno izdelano prioritetno zaporedje sečiSč z dokaj jasno podobo o .strukturi aortimentov Pomanjkljivo gojitveno načrtovanje povzroča nepokretnost gospodarja in velike zgube pri gozdnem gospodarstvu, Pri tem niso miSljeni ureditveni načrti, katerih izdelava in vsebina postajata vedno preprostejša, temveč neprestano določanje in preizkušanje gozd nogo ji tvenih ciljev, ki omogoča prilagajanje. Prav tako pa je za uspeSno prilagajanje sečenj potrebam potrebna pravočasna tržna prognoza uporabnika in gozdarskega ekonomista, ki morata biti vedno prožnejša in prilagodijivejša v okviru skupnih interesov pri gospodarjenju 2 gozdovi. MUnšek Bauer, W.; Problem panjevskih gozdov (Das Problem der Stock-Usschlag-Bestände, 1963/10). Zelo obsežni panjevski gozdovi so v Švici pereč problem, hkrati pa pomenijo velike Še neizrabljene možnosti za povečanje varovalnih in blagodejnih lunkcij gozda. Panjevci so kot vrsta obrala zastareli, zato je premena panjevskih in srednjih gozdov v visoke gozdove osrednja naloga. Produktivni gozdovi v Švici poraščajo 960.000 ha, površina panjevskih gozdov, ki so pripravljeni za premeno, pa znaša 62.600 ha, tj. 6,5% vseh gozdov. Panjevci so pretežno varovalni gozdovi (56.000 ha). Pri premeni si ne prizadevajo rastišču primernih bukovih in mešanih gozdov listavcev nadomestiti z zelo občutljivimi umetnimi sestoji iglavcev, ampak skušajo ustvariti odporne sestoje s primerno zmesjo listavcev in iglavcev, ki ustrezajo rastišču. StroSki za premeno panjevskih gozdov navadno presegajo finančno zmogljivost gozdnih posestnikov Zato morajo obravnavano delo podpreti s prispevki zveze in kantonov. Ta pomoč je upravičena že Z ohranitvijo ia povečanjem varovalne futilccije gozdov in z njihovim blagodejnim vplivom. V zasebnih gozdovih naj bi takšne premene subvencionirali praviloma šele potem, ko bodo sestoji arondirani. S Hori>at Bibsrle, K. in Juon, P.: Lastnosti krmil in CFbžiranje od divjadi (Futtereigenschaften lund Wildv&rbiss, 1963/10). V flanku je obäirno abravjiavan vpliv zimskega krmljenja s sili rano krmo in močnimi krmil L na škodo zaradi ob-gri^ovanja od divjadi. Študija je rezultat dvoletnih kontroliranih poskusov na starih in novih krmiščih in pripelje bravea do zanimivih rezultatov, ki so potrdili nekatere domneve. Niso mogli ugotoviti, da bi se zaradi enostranskega krmljenja s silirano krmo in močnimi krmili zmanjšala škoda od obgrizovanja. Srnjad namreč potrebuje precejšnjo količino na ligninu bogate hrane, ki ureja ritem prebave, Skoda na poskusnih objektih se je zmanjšala le tedaj, kadar so poleg hranljive in dovolj vlažne hiane dodajali tudi srh ko krmo (silirane seselcljane vejice grmičevja in gozdnega drevja, travo z gozdnih jas in pod.). jng. V, Mikidetič Leibundgut, H.: Raziskovanja o rasti kovcrin pri različnih drevesnih vrstah (Untersuchungen über das Wurzelwachstum verschiedener Baumarten, 1963/li), V primerjavi z rastjo nadzemnih drevesnih delov vemo Se zelo malo o razvoju koreninja pri gozdnem drevju. V zadnjem času so tudi na tem področju zaživela proučevanja pri rajnih inititnUh. V razpravi je prlkazanfa zanimiva metoda, kako je mogoče na razmeroma preprost, način spremljati in meriti i-ast korenin nekajLetnih drevesc. Istočasno pa so v študiji objavljeni prvi rezultati raziskav. Rast koreninja raziskujejo v manjših lesenih zabojih, napolnjenih z zemljo in v njo vsajeno sadiko. Ena od bočnih strani zaboja je poSevna in steklena, tako, da je skozi njo mogoče opazovati razvoj koreninskih delov, ki se razraščajo ob steklu. Avtor je delal poskuse z nekaterimi glavnimi drevesnimi vrstami, ki jih je vsadil v zaboje, napolnjene s tremi plastmi zemlje, od katerih je bila srednja težka, kont-paktna ghna, Zgovaja in spodnja plast pa so bila sveža, rahla gozdna tla. Ekološko fizikalne lastnosti vseh treh plasti so vnaprej dobro proučili in ustvarili v vseh zabojih enake talne pogoje. Pri poskusu so spremljali in proučili: začetek rasti koreninskih delov v primerjavi z nadzemnimi deli v vegetacijski dobi, rast korenin v vegetacijski dobi, sposobnost in hrzino prodiranja skozi neprezračeno glinasto plast, razpored korenin v različnih talnih plasteh ob upoštevanju strukture korenin in količinsko razmerje korenin v primerjavi z nadzemnimi deli. Pokazalo se je, da je rast koreninskih delov pri raznih vrstah zelo različna. Drevesne vrste, ki zgodaj odženejo, začnejo relatimo pozno z rastjo korenin Sposobnost prodiranja skozi težke glinaste plasti je pri iglavcih manjša kot pri listavcih; med listavci vodi hrast. Drevesne vrste z velikim deležem tankih korenin ne morejo prodirati v težka tla itd. Raziskava je dala tudi nekaj napotlrov za prakso. Zdi se, da se obetajo na tem pndročju zanimiva adki-itja, ki bodo izdatno pripomogla k sodobnemu gojenju gozdov. Nedjalkoi/, S.J Pinus peuce v Bolgariji {Die Pinujs peuce in Bulgarien, 1963/11). Avtor proučuje razprostranjenost bora P. peuce v Bolgariji. Zanimive so nekatere ugotovitve o njegovi ekologiji in rastlinskih združbah. V Bolgariji ga najdemo na n. v. 1700—2200 metrov v predelih, kjer druge drevesne vrste slabo uspevajo (npr, smreka), S to drevesno vrsto je pora.slo v Bolgariji ok. 11,700 ha. Proizvodnja v 100 letih znaša na odličnih rastiščih (I. b. r.) 1135 m», na tleh III b. r pa 779 m^ Zaradi velike rastne energije, skromnih rastisčnih zahtev in' dobre rastne sposobnosti postaja ta drevesna vrsta pomembna pri obnovitvi prirodne gozdne meje na balkanskem visokem gorovju. D. MItTwek silvae genetica IV right J- ^ Geograf skia variacija rdečega bora — re- zultati triletnih raziskovanj v državi Michigan (Geographic Vanßtion in Scotch Pine, 19fi3/I, 1-3). V drevesnici univaiv.e v East LaJisingu (Michigan) so leta 19S9 zasnovali poskus s 123 različnimi evropskimi in azijskimi proveiuencami rdečega bora, dve leti pozneje pa še a 66 proveniencsmi Za vsaiio provenienco je bila določena parcelica s 40 sadikami, in sicer s polretinim številom ponovitev. Ekološke razmere so hile tako enotne, da je na razlilte med proveniencami gJede dolotenih značilnosti odpadlo 95% totalne variance. Za mnoge lastnosti je bil dokazan, geografski trend, Teža semena je variirala od i mg za skandinavsko do 12 mg za turško in Špajnsko. Glede vižine 3-lemih sadik je pripadalo prvenstvo belgijski (71 cm), zadnje mesto pa finski piwenienci (12 cm). Toda za Srednjo Evropo je bil dognan jiasproten ü'end, tj. da so južne provenience počasneje priraščale. Za Škotski bor so značilni dvojni terminalni popki, toda opazili so jih tudi pri nekaterih južnoGvropskih pro veni en cah. Bori, ki izvirajo s severa, soi občutno manj podvrženi tvorbi poletruh poganjkov kot jiužtle provenience, toda glede dolžine koreninja je Španska provenierica močno prekašala severno evropske in sibirske. Seme rdečega bora 2 območja Kremjne v Srbiji je tudi bilo vključeno v obravnai'ana raziskovanja in so iz njega vzgojene sadike pokazale glede določenih lastnosti prav dobre, glede drugih pa le povprečne uspehe. Raziskovane varieteT.e irlede na kompleksno oceno razvrstili v H zemljepisnih širin. Bor iz Kremne je bil dodeljen t. i, srednjei-evTopski hetorogeni skupini. Tudi v primerih, kad,ar je šlo za dva izolirana borova območja, je bila ugotovljena njuna medsebojna genetska difei-enciacija. medtem ko je bi i a variacija v okviru posameznega ekotipa v svojem bistvu le naključna. Iz tega sledi, da za pridobivanje nadpovprečne kakovosti ne zadošča samo uporaba semena iz dobrih .sestojev, ampak je potrebno nabiranje setnenia osredotočiti na najboljša drevesa; seveda pa jft potrebno tudi s preizkušanjem potomstva preveriti genetsko kakovost Bor je verjetno prebii ledeno dobo na Pirenejih, Alpah, Kaiijatih in v JV Evropi, na Uralu in delih Sibirije ter na viSjih legah Skandinavije. Pri umiku v te refugije st> bile populacije verjetno že dobro diferencirarLe, Po ledeni dobi so bili vsi ti osianki podvi-ženi naravni .selekciji, ki je p n pel j al a dO' diferenciacije, seveda v kolikor so k temu pripomogle migracijske bariere Na območjih z bistvem kontinaii-ano borovo populacijo je selekcijski pritisk sicer deloval, vendar pa zaradi neprestane izmenjave genov ni pripeljal do opazne genetske diterenciacije. RecentJii ekotipi zrcalijo svoje ledenodobne prednike, Trejidi v smeri tvorbe dobro adaptiranih lokalnih ras .to bili izbrisani zaradi delovanja poledenodobnih klima-tičnih iluktuacij. BevUaqua, B. tn Vidakavič, M.: Vpliv gama žarkov na kromosome somatskih celic pri smreki (Effect of Gamma Rays on tlie Chrcsmosomes of the Somatic Cells in Picea Abies Karst , 1963/2. 41—IG). Smrekovo seme je bilo izpostavljeno sevanju radioaktivnega kobalta 60, izvora 1000 C. in sicer z dozanni 100, 500, 1001), SOOO, 5000, 7500 in 10 000 r. Pred obravnavanjem je imelo seme vlažnost 7,35%. Opazovane so bile spremembe v somatskih celicah v stadiju mitoze Dognano je bilo, da je s sevanjem pri dozah od 100 do lODO r spremenjena dolžina kromc^ somov, in to tem bolj. Čim bolj so bili le-ti ckstremni glede svoje izhodiščne dolžine. Srednje dolgi fctomosomi so se najmanj spremenili. 2 večjimi dozami, t], od 3000 do 10 000 r je bUo povzročeno fi'agmentiranje kromosomov in nenormalnost v procesu mitoze, npr, pojav cebc z reduciranim številom kromosomov ali pa z dvojnim šte- Ing. M. Bnnar 634,0.116.65 (497.12) UTRJEVANJE GOLIH POBOČIJ PRI CESTNIH TELESIH S POZELENITVTJO Prof. ing. Franjü Rainer (Ljubljana) V gorskem svetu pogösto nahajamo obsežnejša gola strma pobočja, kjer je bila opustošena varovalna rastlinska odeja, zlasti gozd. Tako ogolela in opusto-šena gozdna tla vedno bolj propadajo pod vplivom površinske erozije. Stekajoča se voda slasti ob nalivih spira in odnaäa plodno prst z nezastrtih rahlih gozdnih tal. Pri tem pa ne gre prezreti tudi uiinka suhih vetrov, ki ob dolgotrajnejših sušah odpihujejo z neobraslih tal najdrobnejše delce zemljin in njihovih hranljivih organskih snovi. Na stnninah pobočij pa kaj lahko nastanejo tudi globlje rane, ki so posledica t. i, globinske erozije, kjer se po poboiju stekajoča voda z združevanjem drobnih curkov vedno globlje zajeda v tla, tako da nastajajo vedno S^eim) roijojo Ix'otdaryo /Xr V -2. V W "V Slika 1, Shematičen razvoj brazdanja Slika 2. Razvoj brazdaste erozije v na-pri globinski eroziji na pobočju (orig.) ravi (orig.) globlji erozijski jarki, ki razdirajo pobočja. Tako se lahko razvijejo nevarna erozijska žarišča, goraki potoki pa podivjajo v nevarne hudournike. Občutne poškodbe prirodnih tal po pobočjih pa poTOročajo tudi človekova poseganja v naravo, kadar z obsežnimi zemelj.skinii deli razdiramo pobočja npr, pri graditvi gozdnih cest, Še občutneje pa pri graditvi novih, sodobnih avionio-bilskih eest. i^äicev ^gcTf^go robo »ctorov in cestnih odkopoi^ Slika 3. Shema ureditve zgornjega roba udorov in cestnih odkopov (orig.) Razmah sodobnega motoriziranega prometa je zastavil graditvi sodobnih avtomobilskih cest, ti. >^■avtostrad^< kup novih problemov. Za hiter, varen in udoben motoriziran promet je potrebna kar najbolj razpotegnjena speljava cestnih tras z blagimi krivinami, mehko vključenimi niveletami in veliko SirŠe, večpasno cestišče. Zaradi taksnih zahtev pri gradnji sodobnih prometnih žil pa se sodobne široke in razpotegnjene ceste veliko težje prilagajajo zelo raznolikim topografskim oblikam razgibanega sveta. Zato sodobna mehanizirana gradbena tehnika na silo vklepa telesa modernih prometnic v pokrajino. Tako pogosto neogibno nastajajo globoke rane v naravnem svetu, zlasti pri zasekavanju pobočij z globokimi odkopi in velikimi nasipi. Uporeba sodobnih gradbenih in transportnih strojev za odkopavanje, prentišanje in odlaganje ogromnih zemeljskih gmot pa omogoča hitro graditev novih cest tudi v najtežjih razmerah. Vkljub še tako globokemu umetnemu poseganju v naravno pokrajino pa sodobne ceste ne smejo kot tuje telo surovo kvariti lepote naravne podobe, temveč morajo biti tako smotrno oblikovtine in opremljene, da se čim bolj nevsiljivo vključujejo v skladnost pokrajine. Razen tako poudarjenih estetskih ozirov pa nastajajo zaradi obsežnih zemeljskih del pri graditvi spodnjega ustroja cestnega telesa z globokimi ukopi in visokimi nasipi velike nove, strme, gole ploskve z novim problemom, kako najučinkoviteje zavarovati ta gola pobočja pred erozijo, tj, pred škodljivimi učinki padavin, stekajoče se vode in pred delovanjem vetra. Na površini nezavarovanih cestnih odkopov in nasipov začne odtekajoča se voda kaj hitro brazdati tla; tako nastajajo številni globoki jarki, ki lahko ogrozijo objekte. S pobočij odplavljeni erozijski grušč pa zasipava cestišče in okolišni svet Vendar pa lahko na najbolj učinkovit in cenen način zavarujemo tudi takšna, umetno narejena gola pobočja odkopov in nasipov pri. sodobnih cestah. To bomo dosegli tako, kot nas uči narava sama, tj. z uporabo ustrezne- rastlinske odeje, s primerno umetno pozelenitvijo. Z naravnim zelenim zastorom lahko skrijemo globoke rane na terenu, hkrati pa najprimerneje estetsko dopolnimo cesto in jo vključimo v pokrajino. Kot važna biološka prvina je rastje, tj. drevje in grmovje skupaj z nižjim rastlinstvom trav in zeli zelo pomembno za estetsko skladno vključitev cest v naravno okolje, hkrati pa je tudi neposredno koristno za biološko-tehnično zavarovanje cestnih teles pred erozijo. K tema dvema osnovnima nalogama rastlinstva pa se pridružuje še njegov pOv<^ebni pomen prometno-tehničnega značaja. Z ustrezno razporeditvijo nasadov vzdolž ceste in z vključevanjem vsega naravnega rastja v celotno cestno podobo lahko namreč bbtveno vplivamo na prometno varnost na cesti, kajti te naravne prvine zelo ugodno delujejo na psiho voznikov motornih vozil. Utrjevanje golih pobočij s pozelenitvijo Ogolela pobočja, ki jih ogroža erozija, bi vsekakor sčasoma sama po sebi ozelenela tudi brez človekove intervencije. Najprej bi se naselilo pionirsko rastlinstvo, ki bi povezalo in nekoliko zboljsalo tla, nato pa bi mu postopoma sledile nove rastlinske združbe vedno višjih razvojnih stopenj in bi končno popolnoma zastrle in zavarovale prejšnjo gohčavo. S posnemanjem takšnega naravnega zaporedja rastlinskih družb, vendar pa v bistveno skrajšanem čaiu, se je razvila posebna tehnika utrjevanja in pozelenitve golih erodiranih pobočij. Nekako pred sto leti so francoski gozdarski strokovnjaki razvili poseben sistem souporabe tehniških in bioloških protierozijskih ukrepov pri urejevanju Slika 4. Neizoblikovan zgornji rob cestnega odkopa (foto: ing. F. Subic) Slika 5. Za popleti se pri kotrljanju ustavlja zlasti debelejši gruäc, ki močno ovira njihovo ozelenitev (odg.) visokogorskih hudourniških območij. Ta sistem sloni na globokem spoznanju varovalne vloge in vpliva rastlinske odeje na odtekanje vode in na erozijo. Biotehniške metode uporabe rastlinstva so uspežno prodrle tudi v vodno gradbeništvo za zavarovanje ogroženih obrežij in reaiih strug. Po naravnih vzorih lahko tudi z umetno ustvarjeno rastlinsko odejo zavarujemo gola pobočja pred erozijo in tako omogočimo obnovo prsti in vzpostavitev talnih razmer, ki pospesujejo nadaljnji razvoj rastlinstva. Umetno požele-nitev goličav na ogroženih pobočjih imamo za uspelo, ko ni mogoče več opaziti, da jo je ustvarila človeška roka. Na podlagi mnogih prejšnjih izkušenj so se v novejšem Času razvile sodobne metode vegetativnega utrjevanja In pozelenitvc golih in po eroziji ogroženih pobočij, V tej smeri sta si zlasti prizadevali ameriška protierozijska služba in avstrijska služba za urejanje hudournikov s svojimi gozdarskimi strokovnjaki. Mnoge različice teh metod luspešno uporabljajo pri gradnji sodobnih avtomobilskih cest. Vendar bi ne bilo prav, Če bi v vsakem primeru posegali za enako režitvijo. Tako posploševanje in neprimerno uporabljanje različnih metod je že večkrat povzročilo, da pozelenitve niso povsem uspele. Začetna zarast pionirskih rastlin zahteva ponavadi daljšo nego in oskrbovanje, da bi po čim narav-nejši poti prišli k želeni končni rastlinski združbi. Kljub temu, da to zahtevo v praksi večkrat spregledajo, so postopki pozelenjavanja golih pobočij dovolj preprosti za strokovnjaka, Id pozna o.snovno gradivo, t], ustrezne rastline z njiho\'imi lastnostmi in zahtevami, naravne pogoje danega rnstiiča in dognane metode dela. Pcprejšnja opravila za vegetativno utrjevanje pobočij Le redkokdaj lahko začnemo z vegetativnim utrjevanjem narušenih pobočij brez neogibne prejšnje priprave zemljišča, da bi že vnaprej odstranili vse tiste vzroke, ki bi lahko povzročili erozijo. Zato je navadno potrebno opraviti razna tehnična dela za zavarovanje vznožja pobočja pred spodjedanjem, ali pa je potrebno zavarovati pobočje z ustreznimi odvodnimi jarki in pod, pred učinki stekajoče se vode Prerfvsem pa je potrebno pobočja prej tako izobJi kovati, da ms ublažijo gre beri j in strmine ter poravnajo br^de in jarki (t. i, »Škarpiranje-«). posebno važno je, da v zgornjem strmem delu usadov robove tako zaoblimo, da brez preloma preidejo v naravni, obraäceni svet, Tudi pri cestnih odkopih moramo posvetiti vso pozornost takemu oblikovanju zgornjih robov, ker ne-izravnan rob povzroča nadaljnje razdiranje tal po zmrzali in vetru ter udiranje pobočja zaradi ponikanja vode. Pri urejanju visokih usadov na pobočjih ter cestnih odkopov in nasipov je priporočljivo razdeliti pobočje z vodoravnimi policami (bermani) ustrezne širine v delovne pasove, visoke največ po 10 m. Te police olajšajo dostop na pobočja pri oskrbovanju nasadov, obenem ob nalivih odvajajo stekajočo vodo brez nevarnosti; pozimi pa dajejo trdno oporo snažni odeji, da ne zdrkne po strmini na cesto. Te preproste ukrepe za pripravo učinkovite pozelenitve golih pobočij pri nas v praksi največkrat ne upoštevajo. Vegetativno utrjevanje pobočij Gola in narušena pobočja v naravi kot tudi umetna pobočja cestnih odkopov in nasipov ne mirujejo, zato se po njih rastlinstvo samo od sebe le težko in zelo počasi naseljuje. Potrebno jih je površinsko vezati in utrditi, da se umirijo. Najuspešneje to dosežemo z ustreznim umetnim, t. i. vegetativniiTi utrjevanjem. Pri tem uporabljamo bodisi zakoreninjene sadike ustreznih vrat drevja in grmovja ali pa pripravljene potaknjence ali pa kar cele veje takih SUka 6. Zavarovanje udora nad cesto Trenta—Zadnjica z odvodnimi jaiki in živimi Sčetkami (orig.) vrst drevja in grmovja, ki rade odženejo in se zakoreninijo. Seveda lahko opravljamo to delo le v času vegetacijskega miiwanja. Navedeno živo gradivo uporabljamo na ta način, da ga polagamo in naLo zasipamo v prej izkopanih jarkih in policah, ki potekajo v vodo^a^^nlh ali nekoliko nagnjenih vrstah ok, 2 m vsaksebi po pobočju, S takim vgrajevanjem sadik, potaknjencev ali pa kar celih vej regenerativnih vrst drevja in grmovja dosežemo, da njihove razraščajoče se korenine kot živa armatura vedno bolj povezujejo in utrjujejo gornje, nemirne plasti pobočja. Njihovi gosti poganjki pa ustvarjajo površinsko zaščito tal pred erozijo. Tako dosežemo, da se tla hitro umirijo in postopno zboljšajo; lo pa omogoča hitrejšo naselitev drugih, zahtevnejših rastlinskih vrat, V naših krajih je več drevesnih irt grmovnih vrst, ki se dajo uporabiti v take namene; to sg različne vrbe, topoli, kalina, negnoj, volčji trn, tamariskii in dr. Njihove lastnosti in praktično vrednost so spoznali že davno tn. so jih uporabljali za poplete in fašine, zlasti tudi za hitro zavarovanje bregov ob vodnih tokovih. Poplete so razen v vodnem gradbeništvu dolgo časa uporabljali tudi za utrjevanje narušenih in erodiranih pobočij. Trajajo in učinkujejo le omejeno dobo, težko ozelenijo za trajno, zato je treba poskrbeti, dsi se med popleti hitro razvijejo druge pionirske rastline za trajnejšo utrditev in umiritev pobočja. SliUa 7. Shema »živih ščet.lt«. na strmem pobočju (v preseku) z uporabo raznih vložkov (orig.) Namesto popletov uporabljajo v ZDA zvezane butarice vej, t, i. »brush-watlles«, ki jih podobno kot poplete polagajo v vzporednih vrstah po pobočju in pričvrstijo s količi, Tako zavarovanje je sicer cenejše, vendar so tudi butarice občutljive za izsušitev in poškodbe kot popleti, Žive ščetke obsegajo različne tipe goste saditve sadik ali potaknjencev v vodoravnih vrstah, v t. i. »kordonih«, ki so jih sicer ze od nekdaj uporabljali v Franciji za vezanje narušenih pobočij in erozijskih žarišč v hudourniških Slika 8. Nesmotrno irf nevešče zavarovanje brežin s travnimi rušinami na cesti v Logarsko dolino forig.) območjih. V novejšem času so si zlasti v Avstriji prizadevali prilagoditi prvotni način kordonske saditve za obsežnejše naloge tako pri urejanju hudournikov kot tudi pri gradnji sodobnih avtomobilskih cest. Svoje ime zaslužijo predvsem zaradi tega, ker mladice tako bujno odžene j o, da so posajene vrste re."! podobne Ščetkam.* Sedaj uporabljajo žive ščetke v večih prilagojenih tipih, ki imajo več prednosti pred popleti; kot npr.; — zelo dobro se obnesejo na vezanje surovih m sterilnih tal raznih usadov, udorov in melišč na strmih pobočjih, kjer hitro dosežemo umiritev, ker se hitro razvije razpreden pletež korenin in bujno odženejo mladice, — polaganje potaknjencev poteka hitro, poraba materiala je manjša, 7ato so žive ščetke cenejše od popletov. Delovanje živih ščetk še povečamo, če jih okrepimo na ta način, da jih polagamo na podlogo (Praxi) iz vej in okleščkov ah pa jih na zunanji strani pričvrstijno z ni/kim popletom, s Čimer obenem preprečujemo erozijsko braz-danje vzdolž pobočja, dokler se Ščetke ne razrastejo. Podoben učinek dosežemo z vlaganjem na police živih ščetk tudi drugega materiala, npr. odpadnih desk, pasov pločevine, fohj pohvinila, aluminija ali strešne lepenke in pod., ki s svojim vod-oravnim robom preprečujejo stekanje vode v nepretrganih stružical^ in s tem tudi erozijo. Metodo živih ščetk so uporabljali v zadnjem času z velikim uspehom obenem s strojnim nasi pa van j cm in zgoščevanjem velikih cestnih nasipov pri grad- * Tudi Francozi so povzeli ta stroko\T\i izraz (»^brosses Vivantes«); Avstrijci pa imenujejo ta način utrjevanja pobočij z že ustaljenim izrazom »Buschlagenverbau<' nji nove avtoceste Čez alpski prelaz Brenner. Ti nasipi segajo tudi 60 m visoku Pri tem so uporabljali kar cele vc?je in koSate neoldeščcne vrhove regenerativnih vrst drevja in grmovja, ki ga polagajo v vodoravnih plasteh na pripravljene police, nato pa s stroji zagrnejo z nasipnim materialom. Ves postopek je zelo poenostavljen in poceni. Priporočajo med vrbovo vejevje istočasno vlagati tudi odrasle zaltoreninjene sadike pionirskih drevesnih vrst, ki ustrezajo prizadetim rastiščnim razmeram kot npr.; siva jelša (na apnenih tleh), zelena jelša (na silikatni podlogi), topoli, brest, jesen, volčji trn, črni trn, glog, sipek, ktilina in dr. S tako dopolnjenimi živimi šČDtkami vejevja dosežejo v enem postopku istočasno vgraditev dveh sledečih si razvojniii stopenj rastlinskih združb: začetne (inicijalne) in naslednje višje stopnje, kar je zelo pomembno za uvajanje zaporedja naravnih rastlinskih sukcesij Pri vseh navedenih metodah vegetativnega utrjevanja golih pobočij pa moramo računati 2 največjo težavo, ki je v tem, da moramo uporabljati živo gradivo, tj. sadike, potaknjence ali kar cele veie regenerativnih drevesnih vrst, ki jih moramo pripraviti in uporabiti le v času zimskega vegetacijskega mirovanja S tem pa smo časovno omejeni od jeseni do spomladi, ko mladice že začno brsteti. Spomladanski čas lahko precej podaljšamo, če nasekano vejevje vskladiščimo tako, da je popolnoma potopljeno v hladni vodi (največ do 15" C), ali pa da hranimo vejevje nakopano v snegu; to pa je mogoče le v gorovju. Umetna po/elenitcr golih pobočij Razen utrjevanja po eroziji ogroženih rušljivih pobočij s pomočjo kordon-f.kih saditev drevja in grmovja postaja sedaj zelo pomembna tudi umetna poze-lenitev za zastiranje golih površin brez globljega vezanja tal na pobočjih. Za razliko od erozijskih žarišč v hudourniških območjih gre pri zavarovanju cestnih odkopov in nasipov povečini za taka gola pobočja, ki se raztezajo v ožjih pasovih vzdolž cest, Zaradi teh značilnosti golih pobočij od cestah so tudi metode rastlinskega zastiranja s površinsko pozelenit-vijo golih cestnih odkopov in nasipov zelo pomembne tako za njihovo zavarovanje pred poškodbami od erozije kot tudi za hitro estetsko oblikovanje in dopolnitev cestnih objektov. Najbolj znan in doslej uporabljan način povr.singke ozelenitve je oblaganje brežin s travnimi ruginami (drnom). Težave so le s pridobivanjem in prenosom večjih količin tega materiala. To je zamudno delo, zato je uporaba rušin le omejena, Pozelenitev pobočij in brežin z vejno oblogo je pnpo-ročljiva zlasti za zavarovanje vznožij pobočij m golih cestnih nasipov, ki jib lahko dosežejo poplavne vode v bližini vodnih tokov; tudi za tla, ki vlažna nabrekajo, je taka pozelenitev najbolj primerna npr, na thšu, na ledeniški ilovici, puhlici in pod. Zelo dobro se je obnesel ta način zavarovanja obrežij tudi v vodnem gradbeništvu. Na golo pobočje ah brežino polagamo, začenši od vznožja v smeri padnir.e čim bolj ravne vrbo ve šibe in mlade veje, tako da njihove spodnje konce pobodenio v tla in da z njimi čim bolj prekrijemo brežino. Vejno oblogo potem pričvrstimo k tlom z nizkimi vodoravnimi popleti (s kito) ali pa kar z napeto žico in količi; oblogo posipamo še z dobro zemljo. Na ta način se vrhove šibe hitro zakoreninijo in odženejo celo preprogo mladic, ki s svojo varovalno odejo odlično zakrijejo ogroženo področje, Pozelenitev pobočij s setvijo semena travnih mešan if! se uporablja tudi že od nekdaj, v novejšem času pa največ na dva načina: — setev semena na s prstjo pokrita pobočja (humizirana); — mešane setve brez prejšnjega humiziranja pobočja, z dodatkom vezivnih sredstev. 2e od nekdaj je znana setev senenega drobirja kot osnovna obiika mešane setve, ki daje dobre rezultate. Težave so le z dobavo zadostnih količin senenega drobirja, ker le-ta je vezana na lokalne vire. Pri setvi na pobočja, ki so zasuta s prstjo, se razvije trava s koreninicajni, ki prepredejo le plast nasute prsti^ ne segajo pa v spodnje sterilne plasti. Zato je medsebojna povezava plasti preslaba in večkrat zdrltne travna plast s prestrmili brežin. Setev s strojnim brizganjem so razvili najprej v Združenih državah Amerike za pozelenitev erozijskih žarišč, kjer so uporabliali najprej t i. »mulch« (izg. malč) postopek. Travna semena so sejali v varovalni nastil iz ustreznih organskih odpadkov (slama, stelia, lesna volna, žagovira, šota i. pod.), ki odpravi težave s pozelenitvijo zaradi pomanjkljive kalitve semena. Tudi erozijsko spiranje tal se s takim nastilom zmanjša na neznatno mero. Organski nastil (mulch) pospešuje ponikanje vlage v tla in zavira izhlapevanje iz tal, s tem pa pospešuje kaljenje semena in rast mladih semenčic. Nastil izravnava temperaturo v tleh. tj. čez dan se manj segrejejo, ponoči pa manj ohladijo. Cim sttTnejše je pobočje in čim slabša so tla, tem •blagode}neje učinkuje zastiranje tal z nastilom. Plast nastila ne sme biti predebela, da se semenčice ne zadušijo. Najbolje deluje 75 odstotno zastiranje tal. Kot vezivo za slamni nastil se najbolje obnese bitumenska emulzija, zlasti za pozelenitev strmih in vetru izpostavljenih pobočij. Te emulzije ne Škodijo niti semenu niti semenčicam, Cez nekaj časa se vezivo razkroji, slama zgnije in nekoliko zboljša tla. Zaradi posebno dobrih uspehov, ki jih dosegajo s to metodo pozelenjavanja, so ves postopek mehanizirali z ustreznimi stroji, ki lahko na večjo daljavo brizgajo potrebno mešanico semena, gnojila, slamne rezanice ali šote obenem z vodno bitumensko emulzijo. Na tej osnovi so konstruirani posebni hidravlični Slika fl, Sliema pol mehanizirane setve na varovalni slamni nastil fpo SchiechtUO sejalTii stroji (hydioseeder) in razpršilci varovalnega ocganskega nastila (mulch- spreader). , , ■ Visoka in strma gola pobočja, ki so težko dostopna, 30 zLasti zelo primerna 7.a mehanizirano setev z brizganjem, ker s pritiskom okrog 7 atm. dosežejo v daljavo tudi preko 45 m. Učinek stroja pa je nbrizganje SOOÜm^ v 15 minutah. Strojno hidravlično setev lahko opravimo v enem postopku z istočasnim vezanjem organskega na.stila na pobočje, ali pa v dveh zaporednih fazah. Za uspešno pozelenitev strmih lapornatih in rušljivih kamnitih pobočij uporabljajo za obrizgovanje tudi organske primesi humusa, šote a]i celuloze. Pol mehanizirana setäV na varovalni slamni nastil je bila že uporabljena tudi pri nas.* Izpopolnili so jo v Avstriji, po prvih ameriških Slika 10. Brizganje bitumenske emulzije na opravljani posevek po nastilu na pobočju odkopa nove avtomobilske ceste na Ljubelju (orig.) izkušnjah. Zaradi veliko težjih naravnih razmer v visokogorskem svetu bolj ustreza preprostejši postopek, ki se zaradi avoje cenenosti da povsod uporabiti. (Schiechtl, 1959), Setev na varovalni slamni nastil poteka po tem postopku v naslednjih 3 delovnih fazah: 1. Po pobočju ročno razprostrejo prej ovlaženo slamo (naruvano iz stisnjenih bal); zadostuje 20—30 dkg slame na 1 m^; 2. na razprostrti slamni nastil ročno pose jejo ustrezno semensko mešanico z ovsom kot osnovo in ji dodajo tudi umetno gnojilo. Potrebno ]C ok. i dkg semena in ok. 4 dkg umetnega gnojila na 1 m^ * Prvi so jo uvedli v prakso pri nas pri Podje(t,iu za urejanje hudournikov, ki jo že na spletno uporablja. 3. po izvršeni setvi obrizgajo alamni nastil s Wadno, 25% vodno raztopino 25% bitumenske emulzije, ki hitro poveže nastil, posejano seme in gnojilo na strmino pobočja. Brizganje opravijo z lahko, prenosno sadjarsko motorno brizgalno, ki zelo fino razprši emulzijo. Za vezanje nastila zadostuje pol litra emuJzije na 1 m', tako da vzdrži tudi pri zelo močnem vetru. Bitumenska mešanica veže šel& po 2—3 urah, zato se ne more uporabljati pri dežju aU ob vetru. Pri tem delu uporabljajo lahke zložljive lestve, ki jih položijo po pobočju. Lestve omogočajo varno hojo brez poškodb pobočja, z njih lahko obdelajo 2 m širok pas. "Varovalni slamni nastil mehansko zavaruje setev, da se seme ne strklja, da ga ne odnese veter in ne spere voda, zboljSuje mikroklimo tal, pospešuje kalitev in razvoj travne odeje, zadržuje gnojilo, da s padavinami le postopno pronica v tla. V prvem letu zadostuje dvakratno gnojenje, da se razvije travna odeja. Takšno umetno pozelenitev golih pobočij je mogoče opravljati vse poletje, v gorskem svetu od konca aprila do začetka septembra. Najhitreje ozelenijo junijski posevki. Za setev na popolnoma sterilnih gruŠČnatih pobo£jih priporočajo, naj seme metulj nie, ki so v mešanici, prej cepimo z ustreznimi glivicami (mikoriza), ki jih ni v sterilnih skeletnih tleh in brez njih te rastlini-ne bi uspevale. Cepivo se preprosto primeša semenu pred setvijo. Pri zaviranju talne erozije ne moremo pogrešati sodobnih biotehničnih načinov uporabe naravnega živega gradiva, tj- rastlinstva; tudi pri gradnji modernih avtomobilskih cest ga vedno pogosteje uporabljajo. Zaželeno bi bilo. 'i Slika 11, Pokrivanje s slanraim nastilom, setev in brizganje emulzija po po'bocju globokega odkopa na tiovi avtomobilski cesti na Ljubelju (orig.) da te metode s pridom uporabljajo tudi v gozdarstvu pri gradnji gozdnih cest, in sicer ne le zaradi tehnične neogibnosti zavarovanja gozdnili cest pred erozijo., ampak tudi za estetsko dopolnitev teh prometnic, ki potekajo po naših najlepših, predelih- Slika 12. Pozelenllev visokega pobočja v odkopu na novi avtomobilski cesti na Ljubelju v več fazah (orig.) Literatura Lorenz u. A.: Griinvevbauung im Strassen bau, Forschungsarb el ten aus dem Stiias-senbaiu, 51, 1962. Schiechtl, M,; Grundlagen dei' Griinverbauung, Mitteilungen der forstl. Bundes Versuchsanstalt, Mariabnmn, 55, 1958. Schiecht!. M.: Zwei neue BÄethoden der Grünverbauung der Böschungen, Oesterreichische Ingenieur — Zeitschrift, 7, 1962. Schiecfid, M.: Die heiuüge Technik der Grünverbauung heim Strassenbau in Oesterreach, Brücke u, Strasse, 1, 1963. Schiecfitl, M.: Die Saat auf Strohdeckschicht, eine Methode zur raschen Böfesti-gung von Böschungen, AllgenL Po-rstaeitung, 5/fi, 1964 ShiTizo. A',; Nouvelie methods de semis direct sur talus en pen te forte, t/na-sylva, 65, 1962. Zemtjič, M.: Vegetativno utrjevanje naruSenih terenov. Zbornik gozdarekega inštituta, 1.962. 63-i,0.226 (497,12) MOŽNOSTI NA OBMOČJU GG CELJE ZA PREMENO LISTNATIH SESTOJEV V MEŠANE Z IGLAVCI Ing, Ivan Z a b u k o v e c {Celje) Poraba lesa narašCa v vseh državah vzporedno z gospodarskim razvojem in je največia v deželah 2 naivišjitn standtirdom. Tudi naša domovina ss postopoma uvršča v gospodarsko razvite dežele. Z razvojem gospodarstva, zvišanjem življenjske ravni pa bo rastla tudi poraba lesa Kljub temu, da ima JugOFÜavija veliko gozdov, vendar glede porabe !esa močno zaostajamo za evropskim in svetovnim prx'enstvcm. Ing, Alojz Zumer navaja v svojem aanku "-Etat Ln pre.0%, to je 6mVha ali na 77,000 m' T za vso površino. Seveda se bo spremenila tudi struktura prirastka od sedanjih iglavcev in 44% listavcev na 70 : 30 v korist iglavcev. Zaenkrat je mogoče povečati etat predvsem -z listavci zaradi hitrejše likvidacije starih .?labo prij^a-sčajocih sestojev. Po izvršeni introdukciji pa se bo sedanji etat, ki zna^sa ok. 42.000 m'' povišal na ok, 75.000 m', njegova struktura pa od sedanjih 55% listavcev in 45% iglavcev na 70 : 30 v korist iglavcev, Seveda pa program introduk-cije zahteva določena denarna sredstva. Ureditveni načrti predvidevajo investicije za gojitev po 1100 din na 1 bruto za vsak nad etatom posekani m' pa je potrebno za obnovo povečati investicije, in sicer po 1800 din za 1 m". Obstajajo pa tudi velike možnosti za povečanje produktivnosti gojitvenih del. Gozdnemu gospodarstvu Celje se je v zadnjih letih posrečilo z uporabo herbicidov in z večjo strokovnostjo pri negativni selekciji znižati število drun od 18 na 10 za I ha. Tehnika pogozdovanja omogoča znižanje stroškov za več kod 100%, saj se produktivnost pri novem naanu poveča za več kod 300%. Dinamiko introdukcij in višino potrebnih vlaganj pa bodo določili revizijski gozdnogospodarski načrti, ki so v izdelavi. Slovstvo Jevtič. M,; Unošenje četinara u liSčarske Šume, Btiograd 1962. Cokl M.; Tehnika odkazovanja, Ljubljana 1962. Wraher, M.; Fi to sociološki elaborat za območje GG Celja (poročila), ' Knez, A.; Potencialne možnosti proizvodnje lesa v bližnji in daljnji prihodnosti v okraju Celje, Celje 1962, Miklavžič, M.; Melioracije in konverzija gozdov, Ljubljana 1Ö61. 63C0 965(497.12) DRVARSKE KOČE NA SLOVENSKEM Mllož Mehora (Ljubljana) Ljudje so vedno pogosteje in izdatneje posegali v gozd po lesni surovim. Zaradi stopnjevanega črpanja lesnih zalog je začelo tu in tam lesa tudi že primanjkovati, zato je bilo potrebno z izkoriščanjem vedno globlje prodirati v gozdove. Tako so se delovišča godnih delavcev — drvarjev čedalje bolj odmikala od njihovih stalnih bivališč. Drvarjem ae ni več izplačala vsakodnevna hoja od doma v gozd in spet nazaj, ker bi za to porabili preveč časa, pa tudi prenaporno bi to bilo. Zato so si sačeli gozdni delavci urejati v gozdu začasna zavetišča, kamor so se zatekali ob slabem vremenu in ponoči. O razvoju drvarskih bivališč oziroma koč v starejših časih, vsaj za enkrat še ni bilo mogoče najti posebnih podatkov, zapisov ali skic. Tudi zgodovinar J, V- Valvasor, ki nam je zapustil prve pisane splošne podatke o večini naših gozdov vključno z opisom spravila lesa po rižah, še ne omenja drvarskih koč. Zato se bomo v našem prikazu omejili le na u.stna izročila starih gozdarjev, na podatke o obstoječih gozdarskih kočah in o še vidnih sledovih nekdanjih takšnih zavetišč. Drvarska zavetišča, bivališča ali bivaki, so bili v začetku sila preprosti. Zgrajeni so bili izključno le iz materiala, katerega je nudil sam gozd na delo-višču. Uporabljali so nekaj tanjšega lesa, drogov, vrhačev ali sušic, in s terri Slika 1. Rakonstmirana mala skwjevka, postavljena v gozdu nad gradom Bistro, je eksponaL gozdarskega lesnega muzeja, ki je v gradu (orig.) zgradili preprosto ogrodje, ki so ga obložili z drevesnim lubjem. Ker so ponekod lubju rekli koža, so taka bivališča dobila tudi ime »koiarice«. Pozneje se je drugje za drevesno lubje uveljavil izraz skorja, zato so taka zavetišča imenovali tudi »skorjevke«. Take skorjevke so drvarji, ki so se preselili z delovišč, opustili in so si na novih delo\'iSčih zgradili spet nove, ker so bili takšni objekti preprosti in jih je bilo mogoče hitro postaviti. Prav zaradi te prednosti se je uporaba preprostih skorjevk ohranila do dandanes. Čeprav imajo gozdni delavci sedaj že stalnejSa in urejenejša bivališča — sodobne koče. Na oddaljenih delo-viščih, kjer se zlasti sezonski delavci zadržujejo le krajša obdobja, še vedno tu ali tam gradijo preproste skorjevke. Navedli bomo nekaj tipičnih zavetišč za gozdne delavce, razvrstivši jih po funkcionalnem in tehnično razvojnem zaporedju. J Mala Skorjevka. To najpreprostejše zasilno bivališče so si postavljali drvarji takorekoč mimogrede, saj je bil material kar pri roki, za gradnjo pa ni bilo potrebno veliko časa pa tudi ne posebne izurjenosti, V navadi je bila največ po gorenjskih hribih. Postavljali so jo v ^avetrnih krajih in tako, da je ni mogi.; zamakati. Poleg do tal z lubjem pokritega ostrešja je bil z lubjem zaprt tudi zadnji del. Sprednji del je bil v celoti odprt, V tej odprtim, takorekoč na pragu, je bilo preprosto ognjišče, sestoječe le iz nekoliko v krogu postavljenih kamnov. V notranjosti je bilo s praprotjo nastlano ležišče. Mala skorjevka je nudila zavetišče največ trem drvarjem. Uporabljali pa so jo le od spomladi do jeseni, ker je bila ?,a zimski mraz preveč odprta, 2. Velike skorjevka. Opisali bomo tovrstno drvarsko bivališče, povzeto po razpadajočem primei'u, evidentiranem leta 1962. na Menini planini v revirju strojnik, gozdni predel Petelimjek, odd. 54. Skotjevka je zgrajena iz drogov ki so sestavljali ogrodje, poknto s smrekovim lubjem. Sprednjo, vhodno steno je imela zaprto z deskami in vr^ti. Posebnost predstavlja prilagoditev terpnu zaradi cesar je bila stavba preprostejša in poraba materiala manjša. Vendar je po svoji obliki ustrezala namenu, ker je bil sprednji kuhinjski del, kjer so se gibali delavci, višji; medtem ko je bil spalni del nižji. Prostora je imela dovolj aa sedem ljudi, v sili pa jih je ležalo v njej tudi devet. V skorjevki je bilo tudi nekaj opreme, ce smemo tako imenovati lesene zaboje, ki so služili za shrambo živil, da do njih niso mogle živali, in klopi, kjer so sedeli delavci med kuhanjem, jedjo in počitkom. Sredi prvega dela je bilo preproütü ognjišče, sestavljeno iz kamenja, v ozadju pa s praprotjo nastlana ležišča. Pod ostrešjem sta bili dve vzporedni letvi (vrhača), imenovani »^isteje«, na katerih so sušili di-va za kurjavo. Prav pod slemenom pa je bila odprtina za odvajanje dima. Opisana velika skorjevka je bila zgrajena leta 194,9 in sodi med najstarejše tipe obravnavanih zavetiSč. 3. K skorjevkam lahko prištevamo še en primer zavetišča, registriranega leta 1960 na Pokljuki Gre za nekoliko novejši tip skorjevke, vendar pa po svoji preprostosti, uporabljenem materialu in naänu izdelave še vedno zelo primitiven. 2a razliko od prejšnjih skorjevk, ki so imele osnovno obliko preprostega šotora, je ta imela ze obrisne oblike hiše. Ogrodje je bilo zgrajeno iz drogov, stene pa so bile obdane z lubjem, le tu in tam je bila uporabljena tudi kaka stara deska, zlasti za vrata. Za streho so bili uporabljeni kosi smrekovega lubja. Ker je bila koča že opuščena in v razpadajočem stanju in je bila prazna, ni bilo mogoče ugotoviti natančnejšega načina njene uporabe. Vsekakor je bila tudi ta Slika 2. Velika skorjevka na Menini planini (ortg.) 213 Slika 3, Skofjevka, aačasnO' biviilBče gozdniti delavcev na Pokljuki iz leta 1960 (oi'ig.) skorjevka v bližnji preteklosti zatasno bivališče sezonskih delavcev in je služila verjetno le krajši čas, ko so gozdni delavci delali na tem območju. Postavljena je bila v bližini ceste me^d Mrzlim studencem in Gorjušami, Ta lokacija je bila izbrana verjetno paradi neposredne bližine studenca. 4 Med starejše in pnmitivnejäe drvarske bajte sodi tudi kraški tip gozdnega zavetišča. Zgrajen je iz neobdelanih brun, ki so preprosto vpeta med pokončno v zemljo zasajene nosilne drogove, med seboj povezane s srobotoin ali trto, lesko oziroma robido. Reže med bruni so zamašene z mahom, rasen tega pa prehajajo skozi njih vezne vitre, oziroma trte. Ležišči oziroma pr ograd a sta sestavljena iz brun, privezanih na v tla zabite kole. Na zgornji, z vrvmi prepleteni podlagi je slama aH pa kar smrečje. Posebnost, zaradi katere se razlikuje od drugih bajt, je ognjišče. En vogalni del bajte je zgrajen iz kamenja z debelino stene 50 do 60 cm in vsebuje ok. 1 m^ kamenja. V kotu, ki ga zaklepata oba zidova, je ognjišče, ki je polkrožno obloženo s kamenjem. Debelma stenskih brun je od 15 do 22 cm. Bajta je prekrita z lubjem in je imela le sezonski značaj. Opisani tip drvarske bajte, kakršne so uporabljali tudi oglarji, je bil registriran leta 1961 na vzhodnem pobočju Nanosa, na območju GO Bukovje, odd, 31 b (GG Postojna). 5. Naslednji tip drvarske bajte je značilen za Gorenjsko v 19. stoletju. Zgrajena je bila pred približno štiridesetimi leti, tj, leta 1919,, obnovljena pa je bila leta 1960. Vendar je po ustnem izročilu tip še vedno enak tistemu, kot so ga gradili v preteklem stoletju. Bajta je zgrajena iz brun, ki so na zadnjih voglih vezani po načinu kla-dark, tj. na vogelni sklop z inoznikom. Na sprednjih voghh so bruna zamo- zničena (zaklinjena), kar je svojevrstna posebnost. Kakor je razvidno iz siji- ■ ravno tam šibko mesto pri tem načinu gradnje. Bajta se je namreC prav^t'a^^ nagnila. Pokrita je z lubjem, ki ga nosi preprosta strešna konstrukdja. v bam je bil pograd za štiri ljudi, dve stranski klopi, v sredini pa ognjišče. Pograd bil izdelan iz manjših brun, na kateinh je bilo postlano s praprotjo. Opisana drvarska bajta je bila leta 1959. na Jelovici, na »Gregorjevcvi^< pod MoSenako planino in je bila last Matevža Kodeža iz Jamnika nad Kropo, ki jo Je podedoval po svojem očetu, Opisani tip bajte lahko imamo za najbolj razširjeno vrsto drvarskih zavetišč na Slovenskem. Zato smo temu tipu z muzejskega vidika posvetili največ pozornosti, Bajto smo posneli v vseh podrobnostih in smo na podlagi zbranih podatkov izdelali načrt, po katerem smo zgradili objekt, na kateren\ ,smo ohranili use značilnosti tedanjega Časa. Bajta je muzejski eksponat v gozdu nad gradom Bistro, Tako smo hoteli ohraniti zanamcem zgodovinski primer bajte z vsemi podrobnostmi, ki ponazarjajo nivo in način življenja gozdnega delavca v obdobju zadnjega stoletja. Zato so v njej zbrani vsi predmeti, ki so bili tedaj v rabi kot npr,: omarica za živila, po-wde za živila, posode za kuhanje, posoda za vodo in orodje za podiranje in izdelavo lesa Skladno jejjrejena tudi okolica bajte. 6. Drvarska bajta na Mežakiji, imenovana županova bajta, je primer že solidneje zgrajene stavbe, namenjene za trajnejšo uporabo. Registrirana je bila leta 1961 v revirju Mežaklja, oddelek 29, na južnem pobočju Pobrča tik nad resto na Cisovec pri 5. km. Takšen tip drvarske bajte je bil v navadi v severni in zahodni Sloveniji ok. leta 1900. Zgrajena je bila ok. leta 1924. Stene so bik iz brun, povprečno debelih Slika 4. Kraški tip drvarske bajte s pobočja Nanosa (orig ) suka 5. Drvarska bajta na Jelovici (orig.) 24 cm, ki so vezana na vogalni sklop. Ostrešje, ki je pokrito i: deščicami, je že solitinejše konstrukcije. Očitno je bajta že tesarski izdelek. Ob straneh sta dve iz dobla izdolbeni koriti za vodo, ki se steka s strehe, V baiti je bilo prostora za do deset ljudi. Ognjišče je stalo samostojno in je bilo zgrajeno iz daljših brun, zvezanih v okvire, v notranjosti le-teh sta bili natlačeni glina in kamenje. Leta 1961. je bila bajta že opuščena, ker ^e bila tedai v bližini že sodoD-nejša, večja stavba za 30 gozdnih delavcev. 7, Nekoliko večja in 2a spoznanje udobnejša je drvarska koča na Pokljuki na Mesnovou. odd. 45, Rudno polje, izmerjena leta 1962. Ni ^nano, kdaj je bila zgrajena, pač pa se ve, da je bila obnovljena 1929. leta. Verjetno je imela sprva drugačno funkcijo, ker je bila pregiajena s steno, ki je bila ob obno\'itvi odstranjena, Koča je ŽG solidnejsa, ker je zgrajena iz tesanih brun z vogalnimi sklepi K mozniki. Stene so postavljene na temelj iz zloženega kamna, streha ie pokrita s skodlami, Pred vhodnimi vrati je bil vzdolž vse stene pokrit hodnik. Ognjišče je prosto stoječe v sredini koče, tako da je pristopno z vseh strani, dolgo je 200 cm, široko 90 cm in visoko 60 cm "Uporabljali so deževnico, ki so jo speljali s strehe v pokrito betonsko cisterno, zgrajeno pod zemljo. V koči je prostora za 8 do 10 delavcev. Stene oziroma prostor je visok 2,20 m, slemen pa 4,20 m 8. Drvarska koča v revirju Kranjski dolini (odd 104, Velika raven) na Pokljuki je bolj podobna pastirski bajti. To je verjetno vpliv okolja, ker leži v planšarskem območju. Zaradi živine je verjetno tudi ograjena. Za svoj tloris je razmeroma visoka in ima še podstrešni prostor za shranjevanje sena. Zgrajena je bila ok. 1943 in sicer iz brun z vogalno sklopno vezavo z moznikom. Strešno ogrodje je zgrajeno kot pri hiši s tramovjem in vzdolžno položenimi lemezi, ki Slika 6, Rekonstruirana drvarska bajta — mu:sejsla eksponat v gozdu nad gradom Bistro (orig.) Slika 1. Levo: Notranjost drvarsko bajte s klopjo, omaro xa hrano, posodo za kuhanje in lempo za vodo. Desno: OgnjišSe, zgrajeno iz tanjših brun, pravokotnega tlorisa. Notranjost je nabita z ilovico, pograd je zaščiten pred iskrami s pločevino na koncu ognjiSča; v pokončne letve ob straneh zatikajo ponve in druge posode J z ročaji (orig.) Slika 8. Drobna, kuhinjska oprema, v drvarskjh kočah ok, leta 1900; J, ponev z ročajem, 2. lesena škatla iz kalane smrekovine, 3. kožica z ročajem, 4. manjša kožica za topljenje zabele, 5. lesena škatla iz kalane smrekovine za zabelo, 6. železni lonec, 7. velika kožica, 8. vevnica, 9. ponev z ušesi, 10. lempa za vodo (orig.) Slika 9. Drvarska bajta na Mežaklji (oi'ig.) 218 so pokriti s sldodlami, Tudi v tem primeru je bil skoraj ves gradbeni material pridobljen na samem kraju. Potreba po vodi je očitno narekovala uporabo dveh kni-it, 1 vsake strani po eno. Deževnica se odteka s strehe brez strežnega žleba neposredno v korita. V sredi koče je prosto stoječe ognjišče, ob stenah klopi in pograd z ležišči za štiri ljudi. Koča je dolga 4,SO m. Široka 3,20 m, a višina slemena pa znaša 4.10 m. Prostor od tal do stropa je 2,10 m visok. Koča ima dvoje vrat. in to zunanja 75 X 135 cm iz desk in notranja kot ograjico, visoko 68 cm, da brani živini vstop. V nekaterih primerih sta na istem širšem ali celo ožjem območju istočasno po dve koči služjli istemu namenu, navadno ena novejšega tipa. druga pa sta-icjSega. Paradi stalnejšili razmer pri izkoriščanju gozdov je bilo na nekaterih območjih potrebno več gozdnih delavcev, zato je ponekod sraslo vsč dn'arskih koč v skupini, ki predstavlja manjši zaselek ali pa tudi celo naselie. Na Pohorju imamo več naselij, It j er živijo izključno le gozdni delavci, kot npr. Rakovec, Lukanja, Komisija nad Mislinjami in druga. So pa tudi večjo vasi, kot Lovrenc in Ribnica na Pohorju, kjer veliko ljudi živi od gozdnega dela. Tudi v vasi Grčaricah na Kočevskem živijo v glavnem le gozdni delavci in gozdarji. Taka naselja so zrasla večinoma sredi gozdov, torej v bližini delovišč. V njih so si gozdni delavci zagotovili primerne življenjske razmere. Seveda so takšna bivališča s prometnicami zvezana z oskrbovalnimi središči. Gozd in gozdarska dejavnost sta v svojih območjih ustvarjala naselbine ir gozdno gospodarstvo je na splošno marsikje pospeševalo razraščanje naselij ter omogočalo dobršnemu delu ljudstva zaslužek in s tem je tudi pomembno vplivalo na povečanje narodnega dohodka. Slika 10. Gozdarska delavska koča na Komisiji nad Mislinjami je enačilna zaradi svojevrstne gradnje in stenske opiate iz skcMäel (orig.) s.daj posvečamo nastan.Lv, ^o.Hnih delavcev vcc skrb. ne le s socialnega stališča, ampak nas k teniu sili tudi nagel gospadarsk. razvoj Zato se toliko hitreje zginevaio iz naših ^P'^^ni m podobni tipi preprostih gO!!dnih zavetišč Ohraniti pred pozabo vCerajšnje težavno životarjenje gozdnega delavca za primei-javo z njegovJrn jutrišnjim naprednim življenjeni je bil glavni namen tega prispevka- UMRL JE INC. JANKO SELJAK Tiho, kot je med nami živel, nas je nenadoma za vedno zapustil naŠ dobri tovariš in kolega ing, Janko Scljak, nedavno upokojeni direktor podjetja ?.a urejanje hudournikov v Ljubljani. Umrl je 9. marca t. 1, v zdravilišču na Golniku zaradi opesanega srca, ki ni bilo več kos naporom vsega organizma v boju s težko in za vratno boleznijo, ki ga je pred nekaj meseci napadla, Čeprav šele 61-letnik, je s svojimi izpolnjenimi delovnimi leti sicer formalno zadostil osnovni dolžnosti do skupnosti; zato je bil pred enim letom upokojen. Njegovo življenje pa se je vendarle mnogo prehitro ii:teklo, kev je bil še voljan delati in s svojim znanjem koristiti potrebam stroke in napredku družbe. Zato tudi ni več utegnil preživeti Se nekaj _ mirnih in brezskrbnih let, vsaj v jeseni svojega težkega življenja, ki mu že od zgodnje mladosti naprej ni prizanašalo. Z lastnimi silami se je kot študent žilavo prebijal skozi pomanjkanje. Trda šola njegove mladosti mu je za vedno vtisnila svoj pečat na videz preresnega moža trdnega značaja, toda globoko socialno čutečega, saj je sam prebridko občutil in doživljal socialno gorje malega človeka. Do aslcetičnosti skromen, sin slovenskih proletarcev, je ostal vedno zvest smislu za iskanje socialnih pravic, ki je bil tudi temelj njegovega vseskozi naprednega svetovnega nazora. Zaradi svoje trdne narodne zavesti je bil že v mladosti in med zadnjo vojno politično preganjan. Vedno tih in neutrudno delaven je sledil svojemu cilju in se je kljub vsem težavam v mladosti odloČil za Študij, ki se mu je ves posvetil. Njegovemu rojstnemu kraju, Idriji, je poleg rudarstva dalo svoj poseben pečat tudi gozdarstvo. Čeprav iz rodbine rudarja — ali pa morda prav zato — si je izbral svoj prostor raje zunaj, v zeleni naravi, v poklicu, ki svoje čase ni nudil veliko možnosti za zaposlitev v domačih krajih. V rojstnem mestu Idriji je končal osnovno šoJo in 1921. leta maturiral na tamkajšnji realki, nato pa je brez gmotne pomoči od doma odšel v Zagreb, kjer se je vpisal na gozdarsko fakulteto. Študij ,-|e moral večkrat prekiniti, ds si je poiskal zaslužek. Po diplomi 1928, leta je dobil prvo zaposlitev kot nadni-čar pri državni diz'ekdji gozdov v "Vinkovcih in nato kot dnevničar na ministrstvu za gozdarstvo v Beogradu, kjer je bil pozneje, 1929. 1., postavljen za pri- pravnika. Za njegovo polnejšo strokovno usmerjenost je bila odločilna premestitev na bansko upravo v Zagrebu, kjer je od 1930. do 1937. delal v odseku za urejanje hudournilfov, nakar je bil končno premeščen v Ljubljano na enako službeno mesto. Tu je ostal vse do svoje upokojitve, vso dobo po osvoboditvi kot vodilni strokovnjak v operativni hudourniški službi, V svojem poklicu se le ves predal delu, ki ga je opravljal z njemu značilno natančnostjo, po temeljitem preudarku in s tehtnim presojanjem problemov pred kakršnokoli odločitvijo. Iz te osnovne črte njegovega kremenitega značaja so izhajali tudi mnogi notranji konflikti, ki jih je doživljal, ker je kot preudaren računar in trezen tehnik včasih s svojo značilno skepso sprejemal bučno dinamiko povojnega časa. Z njemu lastnim globokim doživljanjem našega družbenega razvoja je v svoji lastni, ozki strokovni dejavnosti naletel na mnoga protislovja med starim in no^dm, med nekdanjim in sedanjim, ko se je po sili razmer često počutil osamel, kot edina živa zveza med dotedanjo eksaktno strokovno tradicijo, ki je dala znane osnovne strokovne ustvaritve, in med novimi tokovi in mladimi silami v povsem novih razmerah in gospodarskih okoliščinah. Naš širok politično gospodarski razmah po svoboditvi je tudi od njega terjal neodložljive izvršitve mnogih težkih strokovnih nalog, ki jih je na čelu svojega številnega delovnega kolektiva opravljal do konca svojega aktimega dela vestno, uspešno in častno. Po svoji tihi in skromni naravi pa ni maral za hvalo ter se je najraje umaknil v ozadje. Tak je ostal do konca. Tiho se je umaknil tudi iz delovnega življenja, kakor je prej tiho in skromno živel in delal. O njegovih pomembnih strokovnih uspehih pa bodo še dolgo pričale njegove graditve in uspešne hudourniške ureditve Sirom po Sloveniji. Ostal nam bo v spominu kot svetal lik našega gozdarskega strokovnjaka, dobrega prijatelja in kremenitega, plemenitega človeka in tovariša. p V SPOMIN ING. FERDINANDU MARENZIJU (nemško travniki sodi. da Dne 14, maja je minilo leto dni, odkar Je bre'^-obzirna smrt iz gozdarskih vrst iztrgala našega dobrega stanovskega tovariša in prijatelja Ferdinanda Marenzija. Turobna senca je z njegovim odhodom legla ne le na njegove svojce, ampak tudi na prijatelje in znance, ki so ga vsi zelo cenili. Marenzi se je rodil 25. maja 1920 v Odolini pri Materiji, umrl pa je po dolgi mučni bolezni, star komaj 43 let. Ferdinand je pripadal stari rodbini, ki se je pred več kot 250 leti naselila v Odolini pri Materiji — v mali oazi na flisu, v zelenju sredi prostrane puste kraške planote. Naš slavni zgodovinar Valvasor omenja v svoji knjigi »Slava Vojvodine Kranjske«, da je bil prvi lastnik Odoline Pu- ______pillo Marenzi, zb. tem pa navaja kot posestnika leta 1685 Jakoba Marenzija. Valvasor opisuje Odolino ; Mahrensfeld — slovensko: Dulna) kot kraj s plodnimi polji, razsežnimi in prostranimi dolinami, obkroženimi z lepimi gozdovi. Zgodovinar od tod izvira tudi nemško in slovensko ime tega kraja. Marenzi je obiskoval osnov^ro šolo v domačem kwu, na.o pa se iz vpisal na kmetijsko Eolo v Pszinu ki absolviral L 1938. Zaradi tezlah gmot.mh razmer se je moral zaposliti Materiji, in je ostal tam do vpoklica k vojakom ], 1939. Željan in spopolnilve je. kot vojak Sludit-al dalje m je 1 1943 v Caserti (Italija) opravil veliko maturo. Kot mnogi di-ugi Slovenci je tudi on dočakal padec italijanskega fasisma v Italiji, od koder so ga Nemci odpeljali v internacijo. Ko je nacistično Nemčijo doletela zaslužena kazen in. po Evropi ponovno zavel duh svobode, bratstva in enakosti, se je Marenzi vrnil domov in je bil kot dober Slovenec med prvimi, ki so celili še odprte rans-svoje opustošene domovine. Takoj, ko so se razmere pri nas nekoliko uredile, ga je želja po znanju in spopolnitvi zvabila v Zagreb, kjer se je vpisal na gozdarsko fakulteto in je leta 1953 diplomiral za gozdarskega inženirja, Nameščen je bil pri okrajni upravi za gozdarstvo v Sežani do leta 1961, ko je postal predavatelj na Srednji gozdarski Šoli v Postojni. Ferdinand je sodil med gozdarje naprednega mišljenja, Iskren, toplega in vedrega pogleda, premišljenega koraka, je poznal eno samo pot —- pot poštenja. Ferdinand je eden tistih gozdarjev, ki so posvetili svoje Življenje napredku slovenskega gozdarstva in blaginji kraškega človeka, navezanega na svojo kamnito in skopo zemljo. Uvrstil se je med borce, ki so se odločno postavili po robu razdiralnim in uničujočim, navidezno neukrotljivim naravnim silam, ki pohlepno skušajo odplaviti v svoje podzemne požiralnike plodno prst in spremeniti v zelenje odeto deželo v puščavo belega kamenja, S srcem in mislijo je bil Ferdinand priklenjen na kras, saj je zrastel iz sivega kamnitega sveta s svojimi gmajnami in bori. Kljub temu in težki življenjski poti, ki jo je prehod jI in usodnim preizkušnjam, ki so ga spremljale takorekoč ob vsakem koraku že od rane mladosti, kljub trpljenju, ki ga je okusil v zvrhani meri, ni bil nikoli pesimist, ni obupaval nad pomenom svojega dela in vrednostjo življenja. Ne-utrudljivo je ustvarjal in koristil svoji domovini in družbi. Ko mu je bolezen preprečila nadaljnje plodno delo, je vzdi'i'itel ob krutem spoznanju in pretr:?sljivi zavesti, da ga je doletela usoda samotnega kraškega bora, ki raste in sahne na suhih tleh, da bo zgorel kot viharnik v nevihti, strt po uničevalnih silah neizprosne prirode, V svojem bridkem spoznanju je zapel s pesnikom, Kraševcem, Srečkom Kosovelom; i-JVe, JOS nočem še umreti, iaj Še sije zlato sonce, saj mladost me dr2:na spremlja, saj so ciJji še pred mano; ne, jaz nočem še umreti!* Z vero v srcu in z neomajno zavestjo, da je hodil pravo pot in da je mladim gozdarskim rodovom vkljub svojemu kratkemu življenju daroval bogato popotnico se je zgrudil v svojo ljubljeno kraško zemljo, ki ga je rodila, trpinčila in končno v hvaležnost in spravo sprejela vase. Viljem Kindler DRUŠTVENE VESTI REDNI OBČNI ZBOK ZVEZE IT GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SR SLOVENIJE Dne IS. aprila t. 1, je bil v dvorani Okrajne skupščine v Celju redni občni zbor Zveze IT g02dai'stva in lesne industnje SR Slovenije. Udeležilo se ga je številno članstvo in med njimi t!6 delegatov, ki so zastopali 764 članov, tj, 7e% vsega članstvn Udeleženci so sprejeli dneviii red, kot ga je predložil dotedanji odbor zveze in ga je pravočasno hkrati s svojim poročilom j-azposla! vsem okrajnim strokovnim društvom, gozdnogospodarskim in le«noindusti'ijskim organizacijam kakor tudi z vabilom vsem poklicanim dcušbenim organizacijam ter prizadetjm upravnim organom in njihovim voditeljem. Po izvolitvi predsednika in drugih delovnih organov občnega zbora so funkcionarji zveze podali svoja poročila. Poročila predsednika, tajnika in blag^ajnikn Društveni predsednik, tajnik in blagajnik so poročali o dejavnosti zveze v preteklem ü'iletnem poslovnem obdobju. Povzemamo poglavitne ugotovitve, ki se nanašajo na organizacijsko plat dejavnosti, medtem ko so bili značaj in uspehi zveze s strokovnega področja že občasno v teku obi'avnavane poslovne dobe objavljani v na Se ni glasilu. Upravni odbor je imel v poslovni dobi SB rednih sej, od tega je lesnoindustrijski pododbor na 16 sejah ločeno obravnaval problematiko svoje stroke, gozdarski pododbor pa je imel še 5 svojih posebnih sej. Povprečna udeležba na sejah upravnega odboi-a v obravnavanem obdobju je bila 63%. Spričo dejstva, da je skoraj polovica odbornikov izven Ljubljane, priča takšna udeležbs o dokaj živahni dejavnosti odbora. Skladno s pravili zveze je sklical odbor 5 plenumov zveze, in to tri izven Ljubljane: v Brežicah, Slovenjem Gvadcu in Murski Soboti Na vseh plenumih so bila poleg organizacijskih vpraäanj obravnavana vedno tudi naipomembreiäa in aktualna strokovna vprašanja. Plenum v Slovenjem Gradcu pa je bil razen tega združen tudi z jugoslovansko razstavo "Gozd in les v likovni umetnosti-. Kadalje je bila naša zveza or.ganizator in gostitelj dvajsetega plenuma Zve?.e IT GLI Jugoslavije', Iti je v diieh od IG. do 19. septembx-a 1961 zasedal v Sloveniji. Pomembna oblika društvene dejavnosti je bila tudi aktivna udeležba članov in delegatov na četrtem kongresu Zveze ITGt,I.I, ki je bil junija 1962 v Zagrebu. Stevilo članstva se je v teku poslovne dobe povečalo za 12. Stanje po' okrajnih društvih in podružnicah je razvidno jz i-azpre del nice. Preglednica- članstva IT GLI Društvo in podružnica Gozdarstva Lesna industr. Izredni Sknpaj inž. 1 tebn. inž. tebn. Društvo Celje 3B 51 4 17 _ HO Podruž, Celje 25 26 1 6 — 58 Podruž- Mozirje n 20 3 9 — 43 Podruž. Žalec 2 5 — 2 — 9 223 DruStvo in podružnica Gozdarstvo Lesna indu&tr. Izredni Skupaj inž. j tehn inž. teJin. Društvo Koper 35 91 4 22 12 164 Podruž, Gorica G 19 1 14 2 42 Podruž, Idrija 2 10 — — — 12 _ Podruž. Koper 5 16 —■ — —■ 21 Podruž, Postojna 14 23 3 7 » 61 Podruž. Tolmin B 18 - 1 1 2B X)ruŠtvo Ljubljana 153 220 21 102 68 564 Podruž. Brežice 7 16 — 4 - 27 Podruž. Črnomelj I 4 — — — 5 Podruž. Kamnik 1 7 4 30 13 55 Podnjž. Kočevje 9 42 1 3 9 70 Podruž- Kranj 25 ^4 2 20 23 104 Podruž. Ljubljana 75 58 9 H 2 158 Podruž. Novo mesto 15 24 2 7 9 57 Podruž, Radovljica 17 25 3 13 n 69 Podruž. Sevnica 3 10 — 5 1 19 Društvo Maribor 4Ö 120 3 35 3 210 Podruž, Maribor 28 24 25 3 83 Podruž. Mur. Sobota 7 19 — I — 27 Podruž. Ptuj 5 18 -- — — 23 Podruž. Radlje 1 14 — — 15 Podruž. Ravne T 17 - 1 - [9 Podruž, Slov. Bistrica 1 - - - 10 Podruž. Slov. Gradec 6 19 — e — 33 Skupno 275 482 32 176 83 1043 Iz üdbovovega blagajniškega poročila, ki je bilo prav tako prej poslano vsem udeležencem, je razvidnOj da je društvo v obravnavanem obdobju od predvidenih 1,550.000 din dohodkov realiziralo 4.003.706 dtn in cd l.öiiO.OOO din predvidenih Izdatkov 2,374 002 din, Nato je poročal predsednik nadzornega odbora in' je ugotovil, da je bilo finančno po.-sJovanje zveze v redu ter da je uveljavljanje zveze potekalo v okviru statuta in da je UBpeSrfo opravljalo svoje naloge. Na podlagi, tega je pi-edložil razi'esnico dosedanje^nii upravnemu odboru. Poročilo nrednikov Urednik v-Gozdarskega vestnikati je poročal, da je v obravnavanem obdobju glasilo izšlo vedno v celoti se pred iztekom prizadetega koledarskega leta v planiranem obsegu, ki ga je preseglo za 2 do Posrečilo se je pi'itegn'iti k sodelovanju £im več sotrudnikov in' pri tem tovarižem iz operative pripada večinski delež (52%). Poprečna dolžina člankov je bila skrajSsna za 17% v primei'javi z dolžine« člankov v prejänjem obdobju. Vendar pa no bi smeli biti zadovoljni z doseženo raznovrstno* stjo obravnavane snovi. Med prispevki je bilo zlasti šibko zastopano področje ekonomike in. organizacije proizvodnje. V gospodarskem pogledu se je Gozdarski vestnik boril s težavanni, ki se iz leta v leto stopnjujejo, V preteklem letu predvideni dohodki niso bili realizivani v planirani višini, ampak naročnine le za 86%, oglasnine s 17% in subvencije celo samo s 50%. Zato je bilo potrebno izdatke dft sitrajnosU omejiii. Vkljub temu pa l&tni proračun izkazuje primanjkljaj 663.860 dinarjev. Pri Lern se je pokazalo, baJto zelo je bil potreben lisicovni sklad, Ici ga je lani zveza osnovala iz prispevkov ob£insklh in medobčinsicih gozdnih skladov. Vloga tega sklada bo pomembna tudi v bodoče, zato je prifakovati, da bodo naša strolcovna društva zastavila ves svoj vpliv na odbore gozdniskladov in tako zagotovila ustrezen dotok sredstev v omenjmi sklad za strokovni tisk. Nič manj važen problem v okviru dejavnosti Gozdarskega vestnika ni nastal s prenosom pristojnosti, za nedi-žavne gozdove z zadrug na gozdna gospodarstva. Ker zadrago v svoji spremenjeni vlogi niso več vkljutene v gospodarjenje z gozdovi, je razumljivo, da so odpovedale tudi svojo dotedanjo naročnino na Gozdarski vestni k. Tako so se vrsfce gospodarskih ali podpornih naročnikov na Gozdarski vestnik občutno skrčile, to pa je povzročilo močno upadanje dohodkov od naroinine. Zato je upravičeno pričakovati, da bodo sedaj gozdna gospodarstva, ki so prevzela od zadiug skiia za nedržavne gozdove, naročila /a vse svoje obrate brez izjeme svoje strokovno glasilo in bodo tako učinkovito pripomogla k uravnovešanju gospodarskega položaja Gozdarskega vestnika. Strokovna zveza se je že obrnila s tovrstnim pismom na vsa s^ozdna gospodarstva. Nato je občni zbor odobril poročilo a finančnem poslovanju. Gozdarskega vestnika za leto 1963, Itot je bilo predloženo in" kakršnega objavljamo. Finančno poslovanje GozOarske^ra vestrtika v letu IflßS Postavita Dohodki din Naročnina Oglasi Dolatije — zunanje Dotacije — interne Ostali dohodki Poslovni stroški Osebni dohodki zaposlenih Honorarji, avtorski in uredniški Vsota 400.000 813,360 1,548.157 154,500 1,213,860 80,123 2,996.640 Stroški din 1,759,963 363.112 873.566 2,996.640 V imenu upravnega odbora zveze je nato urednik Gozdarskega vestnika predložil naslednji proračun za omenjeno glasilo' v letu 1964: Dohodki din Izdatki din Naročnine Oglasnine Drugo Dotacije Skupaj 1,460.000 100.000 20.001) i.eeo.ooo 3.360.OÖ0 Neposredni stroški izdajanja Avtorski honorarji Osebni dohodki s prispevkom Režijski stroški in dn 1,718.000 950,000 400,000 192.000 3,260.000 Razprava o poraCUih, o pravilih zve/e iii o bodočih i.alosah. volitve in sklepi Piisotne je pozdiavil in zelül uspeäno delo predsedniR Zveae IT G LI Jugoslavije, tovariš ing. Raica Djeldc. V diskusiji, ki se jo n^iM razvila, pa je morala biti zaradi pomanjkanja ^asa omenjena, je bilo obravnavano dosedanje delo zvese ter so bile nakazane smernice za njene Ijodoče naloge. V imenu odbora je tov. ing. O C^rjak predlagal spremembo pravil. 2e ponovno na plenumLh ugotovljeno dejstvo, da dosedanja organizacijska oblika hromi uspeSrio delo, je dslo povod za spremembo pravil. Glavne spremembe se nanašajo na uvedbo kolektivnega članshva, na določilo, da se osnujejo strokovna druStva po gozdnogospodarskih območjih or^iroina lesnoindustrijskih baze-nih, na skrajSanje mandatne dobe odbora s treh na 2 leti in na naloge nadzornega odborii. potem ko so udeleženci sprejeli predložene spremembe pravil in potrdili linariČni obraCun zveze ter obeh revij ter sprejeli predložena proračuna za njihovo poslovanje v leti) 19G4., so izvolili nov upravrVi odbor, kš se je na svoji pvvi seji konstltuiriil lakole; Predsednik: ing. Ciril Remic, yodpredsednika: ing Tugomir Cfljnko gozdarski in ing, Alojz Vovnik za lesnoindustrijski sektor, tajnik: ing. Janez Božič, blagajnik: ing. Vekoslav Mihevc ter člani; in,?. Janko Bizjaki ing, Milan Cigiar, ing. CveUto Cuk, ing Gregor Kersnik, ing. ,Tože Kovač, ing. Pavel Olip, ing, Ferdinand PapiČ, ing. Mirko Pečar, Ing. Anton Prelesnik, ing. Miloš Pristov, Ferdo RakuSa, ing. Rudi Strohmaier, Ivan VideniČ, ing. Hubert Vovlt in ing. Franjo Urleb. Za urednika obeh revij sta bila določena ing, Miran Brinar in ing. Miloš Slovnik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni; ing. Zdravko Turk, ing. Anton Knez in Jože Pucko. Na n&vo izvoljeni upravni odbor je bil pooblaščen, da ob upo.^tevanjn predlogov in rtisluisije izdela sklepe občnega zbora, ki naj služijo zvezi in njenim društvom kot tjsnova za delovni program v prihodnji posiovrii dobi. Strokovno posvetovanje Po končanem obenem zboru so prisotni nadaljevali z delom v okviru stroko-v-nega po.svetovanja o vprašanju nekaterih ključnih problemov dolgoročnega razvoja gozdnosurovinskega zaledja Slovenije Podlaga za razpravo je bil izčrpen referat, ki ga je sestavil upravni odbor zveze in ga hkrati z vabilom na občni zbor in posvetovanje pravočasno razposlal okrajnim strokovnim clruSlvum, gozdarskim in lesnoindustrijskim gospodarskim organizacijam liakor tudi vsem prizadetim republiškim organom in njihovim voditeljem. V obsežnem gradivu (53 strani) je bila skrbno obdelana zadevna problematik?), tako da je btl lahko vsak, kdor ga je proučil, dobro seznanjen z obravnavanim vprašanjem. Zato ni čudno, da so prisotni z izredno vnemo sodelovali v razpravi, Dolga vrsta skrbno pripravljenih korcferatov je pokazala, kako izredno aktualno je izbrano vprašanje in kako globoko se strokovni tovariši zavedajo usodne odgovornosti v zvezi 2 načelnimi smotrnimi stališči in njihovim doslednim izvajanjem, ko ere za obstoj in napredek gozdnih fondov. Spričo omejenega časa so morali mnogi diskutanti žal svoje sodelovanje rnočno skrajševati, toda vkljub temu več prijavljenih diskutantov ni moglo priti na vrsto Potek posvetovanja je poleg drugega pokazal, da bi bilo potrebno izbrani sno\n glede na njeno aktualnost posvetiti veliko več časa, kot ga je bilo na razpolago. Zato so udeleženci pooblastili novi upravni odbor in posebno komisijo za končno izdelav.i sklepov, ki naj po mnenju velike večine sodelujočih potrdijo načelna stabsča omenjenega uvodnega referata, opiraje se hkrati na dopolnitve in nove utemeljitve, ki jih je prispevala bogata diskusija. (Hkrati objavljamo sklepe omenjenega posvetovanja, kot jifi sestavila komisija in potrdil upravni odbor zveze. Sklepom je na koncu dodüno Se pismo upravnega obctora zveze, s katerim so bili sklepi posredovani pri-■^adetim republiškim organom Op, iired.) Zvečer so se v istih prostorih ponovno zbrali strokovni tovariši na družabnem večeru, kjer so koristno združili s prijetnim in tako zaključili to pomembno srečanje gozdarjev in lesarjev, ki so mu celjski tovariJi s skrbno organizacijo v velilci meri pripomogli do posebnega uspeha. ^^ ^ UGOTOVITVE TN SKLEPI POSVETOVANJA O NEKATERIH KLJlI^::^aH PROBLEMIH DOLGOROČNEGA RAZVOJA GOZDNOSUROVIN8KEGA ZAr.EDJA V SKS Zve^a inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije SRS je na strokovnem posvetovanju v Celju dne IG, IV. 1904 o ^'Nekaterih ključnih problemih dolg,'i-ročnega razvoja goüdiiosiü'ovinskega zaledja Slovenije«, ki se je vräilo na podlagi posebnega referata, prišla do naslednjih ugotovitev in sklepov- Obse;; scEcuJ Proizvodnja zmogljivost gozdov je omejena z obsegom in kakovostjo razpoložljivih gozdnih fondov, s proii^vodnosLjo gozdnih remljiäC in 7, (^oscSenim razvojem -sodobnih produkcijskih postopkov, Najučinkovitejši ukrepi ^a povečanje proisvodn;!S lesa dajejo ob uporabi moderne gozd nogo jitvene tehnike rezultate šele čez 15—S(i let. To razdobje je posebno dolgo V Sloveniji, kjer lahko izkoriščamo proizvodni potencial gozdnih rastišč zaradi njihove premajhne lesne- zaloge komaj z ok G0%, V nasprotju s tem dejstvom pa je znano, da zaradi splošnega gospodarskega razvoja naraščajo potrebe po lesu veliko hitreje kot primarna proiivodrtja lesa. Potrebno se je torej lotiti reševanja zelo zapletenega problema, kako vskladiti vedno večje potrebe po lesu z omejenimi možnostmi njegove proizvodnje v obstoječih gozdovih. Zato je mogoče to vprašanje rešiti samo na podlast dolgoročnega razvojnega programa gozdne proizvodnje in vskladitve potreb lesnega gospodarstva s to yro-izvodnjo. Cilj dolgoročnega razvojnega programa gozdarstva je povečanje proizvodnje lesa v obstoječih gozdovih in snovanje dopolnilnih virov proizvodnje lesa v plantažah in intenzivnih nasaditi hitro rastočih drevesnih vrst,. Zveza ITGLI SR Slovenije po vsestranski presoji ugotavlja, da je s smotrnim gospodarjenjem z gozdovi in ob izpolnitvi določenih pogojev mogoče zadostiti po-elavitnim potrebam našega gospodarstva po lesni surovini. Ker pa je zadovoljevanje leh potreb že. v dosedanjem obdobju zahtevalo večje sečnje od etatov. določenih / gozdnogospodarskimi načrti, so za nadalj/ije povečanje sečnje tembolj potrebna intenzivnejša in obsežnejša gojitvena dela in večja vlaganja v gozdove. Talco bi bilo mogoče letoi obseg sečnje do leta 19TÜ povečati, kot kaže na-slednja tabela. Ob upoštevanju sečnje na negor.dnih zemljiščih je mogoče računati Se leino s afl.OOOm' iglavcev in 50.000 m» listavcev, skupaj s 100,000 m^ Tako bo sečnja znašala 1,900.000 m™ iglavcev m l,700.00 m^ listavcev, skupaj torej 3,600.000 m'. Predvidena sečnja v zvezi s premeno- gozdov v intenzivne nasade bo izvedljiva le ob pogoju, da bo letno spremenjeno ok. 3000 ha slabo produktivnih in devastirarHb gozdov v intenzivne nasade. Vrsta sečnje Sečnja v bruto 000 Razmerja v % Sečnja v obstoječih g o2 d o v i h. ■ iglavci 1S50 lista\'ci 135Ü Sečnja pri snovanju int.enzivriih nasadovr iglavci — list-avci 300 Skupna sečnja; 3500 iglavci 1850 listavca 1050 sečnja , sečnja | prirastek ■ les. zaloga | m 96 2,1 2.1 sečnja etat 132 123 100 ße 12B 2,3 2,1 a.5 140 132 150 T I-red ledena sečnja 3.5 mili j, m' lesa ne bo delovala degresivno na proizvodno zmogljivost goždov, če bodo v njili vlagana potrebna povečana sredstva. Vkljub temv) pa sečnja 3,5 mili j, mi predstavlja i7,r«dno visoko in zgornjo obremenitev naših liozdov ter jo bo mogoče realizirati biez škode za gozdove le s skrajnimi napori gozdarstva in ob uporabi sodobne go^dnogojitvene tehnike, V nekaterili, predvsem kraških območjih, povpreček tako povečane sečnje ne bo dosegljiv, zato povečane, sečnje gozdov ne bo mogoče porazdeliti na gozdnogospodarska območja proporcionalno z etatom. Brez istočasno povečanega vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo gozdov bi pripeljala sečnja 3.5 milij. m^ lesa Jiitro do poslabsanja proizvodne zmogljivosti in do devastacije, s tem pa tudi do poslabSanja oskrbe našega gospodarstva z lesom. Zato ZIT GLI SRS opozarja, da so predložene ssčoje dopp.stne le v primeru, če bodo trajno in pravočasno zagotovljena zadostna sredstva za rspredukcijo. Predvidena sečnja gozdov daje naSemit lesnemu gospodarstvu naslednjo orientacijo glede količine lesniii surovin (v neto m^'): Vrsta aortimentov Iglavci Listavci Skupaj hlodovina F in L _ 55.000 55,000 hlodi za žago 880.000 300.000 1,180.000 celulozni les 390,000 250.000 6')0,000 jamski les 10Ü.OOO 30.000 130,000 drugi tehn. les neposredno uporabo 70 000 50,000 120 000 drugi tehn. les za ind, predelavo to.ooo 120,000 130 000 drva in oglje — 290,000 290.000 Skupaj 1,450.000 1,095,000 2,545.000 Kec 390-000 mi< celuloznega lesa ne bo zadoščalo za bodoče potrebe povečanih kapacitet kemijske predelave lesa, porabo hlodovine pa je z usli-eznimi ukrepi mogoče ■ zmanjkati pod 880.000 m^ se bo moglo del slabše hlodovine preusmeriti v celulozni les. Upravičeno je pričakovanje, da bo v bodoče a boljšo oskrbo z dnigiml cenejžim; toplotnimi viri in s stimula ti vnejšim i cenami padala potrošnja div, povečala pa se bo proizvodnja bul{oveg3 celuloznega lesa. Ta proces pa ni mogoče usmerjati administrativno, temveč je njegov potek odvisen od tržnih zakonov. Navedene količine surovin bodo zagotovile obstoj in smoLrn razvoj meVianiCne trt' kemične lesne industrije s tem, da bodo industrijske kapacit^ete morHle ostali usklajene s prilTazano surovinsko strukturo, Razširitev kapacitet preko tega oJivir^i bo gospodarsko opravičljiva in rentabilna šele takrat, ko bodo začeli dajati donosa dupoinilni viri aa proizvodnjo lesa (plantaže in intenzivni nasadi). Strokovna proučevanja in anali7e ter gozdnogospodarski načrti kažejo, da bodo morala bili zagotovljena naslednja potrebna sredst-va za vzdi-ževanje in f.a napredek gozdov; Vidrzovanje obstoječih gozdov Za obnovo, nego, varstvO' in urejanje gozdov bo potrebno letno ,'?Goa milij. din Za gradnjo gozdnih komunikacij 226Ü milij din Skupaj fi068 milij. din V primerjavi s stroSki v le.tu 1064 pomenijo navedena vlaganja obnavo, nego. urejanje in varstvo gozdov povečanje za za gradnjo gozdnih komunikacij pa Letno bo potrebno vložiti 6520 din na ha gozda in 1740 din na bruto m' posekanega lesa. Ije takšna vlaganja bodo zagotovila predvideno sečnjo v obstoječih gozdovih in zboljšaia njihovo proizvodno imogliivost. Dopolnilna proizvodnja lesa Ker proizvodnja lesa v obstoječih gozdovih ne bo mogla v celoii kriti povečanih potreb po lesu. bo potrebno pospesiti snovanje plantaž in intenzivnih nasadov kot dopolnilnih virov lesa. V SR Sloveniji je mogoče glede na ekološke razmere in glede na razpoložijiv,i zemljišča osnovati ok, lÜ.OOUha topolovih plantaž. Njihovo sftovanje bi moralo biti zaključeno leta 1975 in bi po obsegu postopno naraščalo, ittiko da bO' po letu tOGli znašalo 100Ü ha letno. Glede na velike površine t3evaaliranih sozdov, ki imajo majhno lesno zalogo (5Ü—1Ü0 m V ha) in šibek prirastek <0,5—1,5 nv^/haj obstajalo pogoji za letno, premeno ok. 3000 ha talcih gozdov v intenzivne nasade hitro rastočih drevesnih vi-st. V teh nasadih je pričakovati lesno zalogo ok. afiO m'Vha in letni prirastek ok, U m=/ha v obiiodnji od 30 do 40 let. Za dopolnilno proizvodnjo lesa bo potrebno letno; za snovanje topolovih plantaž 791 milij. din za. snoi-anje intenzivnih nasadov 1720 milij. din za snovanje drevesnic irt za znanstvena raziskovanja 90 railtj din Skupaj 2901 milij. din 229 Financiranje razvojnega programa Za sečnjo gozdov v »bsegu 3,5 milij. m' Iclno bo potrebno jetno zagotovil) naslednja sredstva: za vzdrževanje obstoječih gozdov 6068 milij, din za dopolnilno proizvodnjo lesa 2601 milij. din ta nabavo tehniSne opreme GJ5 milji, din Skupaj 9284 miüj. din Vzdrževanje obstoječih gozdov in nakup tehnične opreme na.i bi financiralo gozdarsl-vo iz lastnih sredstev ob ustrezni spopolrtitvi gospodarskega sistema (bioIoSka in tehnična aimoctixaciia, posojila) in ob ustvaiilvi večjih rnožnosti za prelivanje sredstev iz aktivnih v pasivna območja. Dopolnilne proizvodnje lesa pa gozdarstvo ne more samo financirati, ker za ta namen ne ustvarja dovolj sredstev, hidrati pa po obstojeCem sistemu gospodarjenja z gozdovi kolektivi niso neposredno zainteresirani za tako dolgoročna vlaganja. ZaLo je za dopolnilno proizvodnjo lesa neogibno potrebno zagotoviti družbena sredstva, ki bi se vračala ob aktivizaciji investicij, Pri presoji sposobnosti gozdarstva za financiranje svojega razvojrtega prograinR iz lastnih sredstev ne smemo zanemariti dejstva, da obstojajo potrebe po večjih bioloških vlaganjih praviloma v tistih območjih, kjer gozdnogospodarske organizacije ustvarjajo najmanj sredstev v ta namen. Zato je neogibno poti-ebno formiranje republiških skupnih sredstev gozdarstva, ker bodo razen sniotrnejše razporeditve sredstev za vzdrževanje gozdov le na ta način ustvarjene večje možnosti za soudeležbo gozdarstva pri angažiranju družbenih sredstev za snovanje plantaž in intenzivnih nasado\'. Organizacijski in drugi ulwetti za iavcdbo razvojne?:! prog^rama Zveza IT gozdarstva in lesne industrije Slovenije ugotavlja, da je predlagani raavojni program zelo zahteven in bo ustvsrljiv le s pospešenim uvajaJtijem najsodobnejših metod v gojenje in izkoriščanje gozdov, z usposabljanjem strokovnih kadrov za izvedbo te naloge, z alcti vira njem in razvojem znanstveno razialiovalne dejavnosti ter z nadaljnjim utrjevanjem organizacije gozdarske sluäbe. Nujnost organizacijske krepitve gozdarstva je še posebej poudai jena z dejstvom, da predlagani proizvodni program močno presega sedanjo proizvodno zmogljivost gozdov. Zato bo treba v prizadevanja za napredek gozdov in povečanje njihovega proizvodnega potenciala vključiti vse razpoložljive gozdne površine, ne glede na lastniltvo. Ta naloga pa je zaradi velikih vlaganj, ki so s tem povezana, izvedljiva le preko močnih gozdnogospodarskih organizacij, ki naj znotraj zaokroženih gozdnogospodarskih območij gospodaiijo z vsemi driižbenimi in zasebnimi gozdovi. S tem v zvezi pa je seveda potrebno pospešeno nadaljevati in dokončali proces podružbijanja zasebne gozdne proizvodnje, ki je sedaj v teku in ki ga je treba podkrepiti tudi z ustreznimi dopolnitvami sedanjih zakonskih predpisov. Organizacijska krepitev gozdarstva pa mora biti seveda spremljana tudi z zadostnim ekonomskim piitencialom organizacij, katerim je zaupano gospodarjenje 2 gozdovi. Le na ta način bo delavskemu samoupravljanju v gozdarstvu zagotovljena ustrezna materialna baza, enako kot v drugih panogah gospodarstva. V tej zvezi bo nujno čimprej odstraniti Se preostale oblike administrativnega poseganja v gospodarjenje z gozdovi, ki še vedno zavirajo uspešnejSe gospodarske učinke te panoge. Zveza IT gozdarstva in lesne industrije poudarja, da predlagani obseg sečanj predstavlja zgornjo mejoi dovoljenega poseganja v gozdove. Realizacija taltänega raav&jnega pj'<^rama je mogoča brez nevarnosti za ohratiiW trajnosti gozdne proizvodnje le 'L d&slsdnim izvajanjem vseh rfakazanih spremljajočih ukrepov, zlasti pa s stabilno in uravnoveSeno dinamiko izkorišEanja gozdov po nakazanih dolgoročnih smernicah. Vsako občasno spreminjanje, zlasti pa prekoračevanje predvidenega obsega sečen j, bi utegnilo povzročiti nepopravljivo gospodarsko Škodo, bilo pa bi tudi v nasprotju z ekonomskimi interesi in družbeno odgovornostjo kolektivov gozdno-gijspodarskih orfjanizacij, katerim je zaupana pomembna naloga izkorišfiarja in ohranitve gozdov, Glede na izredtio perečo problematiko preskrbe lesnopredelovalne industrije in drugih potreb našega gospodarstva z lesom in lesno surovino, usmerja Zveza IT gozdarstva in lesne mdustiije že dalj Saša težišče svoje aktivnosti prav v uspcSno reševanje te naloge Razen številnih posvetovanj in razprav v preteklih letih pa je zveza v času, ko se oblikujejo smernice našega gospodarskega razvoja v 7 letnem obdobju, temu namenu posvetila tudi posebno posvetovanje svojega članstva, ki je na podlagi prej pripravljenega gradiva bUo v Celju 18. aprila t. 1, Kajnen posvetovanja je bil začrtati takSne smernice razvoja gozdarstva v dolgoročnem obdobju, ki bi ob ustreznih organizacijskih in ekonomskih ukrepih zagotavljale trajn'o preskrbo z lesom in lesnimi surovinami ter hkrati predstavljale čvrsto osnovo za programiranje razvoja industrijske predelave lesa v tradoče. Upravni odbor Zveze IT gozdarstva in lesne industrije je na svoji seji dne 11. V, t. 1. kritično analiziral potek omenjenega posvetovanja, hkrati pa tudi potrdil ugotovitve in sklepe iz razprave ter je v splosnem ugodno ocenil uspeh posvetovanja in je ugotovil, da velika zainteresiranost in aktivnost članstva zveze, ki je priäla do iz-raza v razpravi, zagotavlja vso pripravljenost gozdarskih strokovnih kadrov za hitrejäi napredek gozdarstva in njegovo uspešno vključevanje V skupne napore Tiaäega gospodarskega razvoja. Zaradi izredne aktualnosti obravnavane tematike je zveza pričakovala, da bo posvetovanje deležno tudi ustreznega poudai-ka. s strani najvišjih predstavnikov npravnih in družbeno gospodarskih organov, katerim je v ta nasnen dostavila gradivo in jih zaprosila 7a udeležbo. Vendar pa je upravni odbor kl.iub temu moral ugotoviti, da se to pričakovanje zal ni uresničilo, kar je za udeležence posvetovanja bilo temt>olj opazno, ker so podobne obliice društvene aktivnosti dosedaj bile deležne večje pozornosti 2i>eza IT gozdarstva tu lesna industrije Slovenije DRUGO ZVEZNO SMOCABSKO TEKMOVANJE OOZDARJEV. LESAItJEV IN LOVCEV V petek, dne 14. iebi-jarja t9H4. 1 zvečer, st« predsednik Zveze IT gozdarstva in lesne industrije BiH ing, Mirfco Sačevič in podpredsednik republiške gospodarske zbornice BiH tov. Sfipe Bilan na Jahoiini svečano odprla II, zvezno smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev ob prisotnosti preko 100 tekmovalcev j z vseh ki-ajev države, razen iz SR Srbije in SR Makedonije. Samo iz SR Slovenije se je tekmovanja na Jahorini udeležilo nad polovico tekmovalcev, tj. Sö. v chtvicintveiierii govtiru je tov. Bilan poudaril pomen smučarskega teltmovanja za gozdarje, lesarje In lovce in izraz;il posebno zadovoljstvo, da je bil za II. zvezno tölcmovanje izbran zimsko Športm ce-niei- na Jahorini, ki ima T.'se pogoje za iavedbr? taidh prireditev, poleg bsga pa te pajioge gospodarstva v SR BiH predstavljajo pomemben gospodarski faktor in zaposlujejo relativno veliko delavcev. Razen tega je poudaril tudi posebni pomen skupnih manifestacij naših dtlavcev iz vseh republil^ iz vseh treh panog gospodarstva. Uveljavljanje v srniufiarskem športu ni le pomembno za rekreacijo delavčev v raznih delavnicah, tovarnah ali pisarnah, temvef je obenem koristno tudi poklicu, ker predvsem gozdarjem in lovcem olajSuje izvrševanje po-klicriih dolžnosti preko vse Eime. Take skupne manifestacije pa so pomembne tudj v pogledu medsebojnega spoznavanja, izmenjave izküäenj in utrjevanja ter Širjenja bratstva in enotnosti kot ösno^^e in podlage za vsa naia stremljenja in uspehe. Po otvoritvenem govoru je skupina lovcev dala poudarek, temu važneniu dogodku £ streljaj!jem iz lovskih pušk in z raketami. Nato je predsednik obiänske skupščina Pale tov. Danilo Samardžic pi"iredil v hotelu t^Jal^o^ina•" aa udeležence tekmovanja in goste prigrizek in ob tej priliki pozdravi] udeležence ter izrazil zadovoljstvo, da je bila ravno Jahorina izbrana za me.sto 11. zveznega smučarskega tekmovanja gozdaj-jev, lesarjev in lovcev. Naslednji dan, tj, v soboto 15. februarja, se je pričalo tekmovanje v tdai na läkm za moške na dobro izpeljani progi, ženske pa so tekmovale na progi, dolgi 6 km. V moSka konkursnci je nasix>pilo 23 tekmovalcev, od tpga. 13 iz Slovenije, zmagal pa je M. Vio. Raaen tega je napovedal tudi uvedbo prehodnega pokala Zveze ITGLIJ. S tem bi lahko zaključil poročilo o drugem zveznem smučarskem tekmovanju, če ne bi med tem zvedeli za tragično smrt dolgoletnega državnesga pi-vaka, repvezen-tanta v smučarskih skokih in lovca Janeza Polde Nazadnje smo ga videli kot tekmovalca ravno na tem prvenstvu na Tahorini, ko je - čeravno ni bil »specialist" v veleslalomu — zastopal skupaj z Mulejem in Steietom svojo enoto, tj. Zavod za gojitev divjadi -»Kozorogi' v Kamniku in je bil deležen sploSne pokornosti, tako prirediteljev lwt vseh prisotnih. Pogrešali ga bomo na bodočih tekmovanjih, kot nepozabnega skromnega tekmoi^alca, velikega smučarja in lovca. Na Jahorini nismo niti slutili, da bi mogla biti 47 njegova zadnja startna Številka. Prostrani gozdovi zlatorogovega kraljestva so zgubili svojega oboževalca in tihega zaščitnika; z njimi vred žalujemo Ing. C. Remi C KNJIŽEVNOST HITKO UTEJEV.\NJE BREZlN Sch.i&chtl, M-- Die Saat auf Strohdeckschicht, eine Methode zur raschen Befestigung von Böschungen, Allg. Forstzeitung, 5/e, 1964. Sodobno vegotati-vno utrjevanje pobočij in brežin obsega tri glavne skupine glede na različnost izvedbe: - poi>rši?isfctt utrditev s pozelenitvlja, ki zelo hitro učinkuje proti površinskemu spiranju golih tal na pobočjih; zato se uporablja predvsem setev; — stöbiJriö, globinska utrditev pobočij, ki (Učinkovito veže g.lobje plasti pobočij [Jelovanjem koreninskega pleteža, predvsem s saditvijo ustreznih vrsl^ drevja in grmovja; — dopolnilno utrjevanjfi, s katerim prevedemo vegetativne utrditve iz ?^Četnega stadija v ustreane končne rastlinske 7družbe- V okviru tetv načinov utrjevanja golih pobočij je posebno pomembna površinska pozeienitev s setvijo na slamnat nasllK ki omogoEa hitro in učinkovito luniritev in ozelenitev goličav na strmih pobočjih, zlasti tam, kj&r ni neogibno potrebno umiriti pobočje s poprejšnjo stabilno globinsko utrditvijo spodnjih talnih plasti Na Tirolskem so v novejšem času razvili po ainerislrih vzorcih (»-mulching-«) nove postopke za hitro umiritev golih poboSij in brelin s povrSinsko požel en i tv i j o. 2a to uporabljajo setev semena ust.rezn.ih travno-deteljnih meSanic na nastil razgrnjene slame, ki olajša kaljenje in pospešuje razvoj posevka. Po uspeSnih preiz-kuänjah so doslej uporabili v Avstriji to metodo na več kot 100 hektaiüh v razliCnih razmerah; v hudourniških območjih, pri gradnji cest, potov in železnic, za pozelenitev industrijsJdh in rudniških sipin jalovine ter strmih smučarskih spustov in skakalnic Poravnano golo pobočje prekrijejo z n'astilom siame, v katerega sejejo ustrezne ti-avno-deteljne mešanice in žita. Istočasno raztrosijo v nastil umetna gnojila, ga pa obrizgajo z razredčeno bitumensko emulzijo, da se slama in seme sprimet^; tei" prilepita na tla, da ju ne spere voda m ne odnese veter. Ta osnovni postopala pozelenjevanja pobočij so razvili v večih variantah ustrezno krajevnim edafskim in klimatskim razmeram ter po namenu teh obnovitvenih ukrepov „ _ r , K, KNJIGA O TRANSPORTU LIESA Hafner, F.: Der H o 1 z t r a n s p o r t, Oesterreich is che Agrarverlag, Wien, 19G4, 460 strani in 512 slik, cena 3ßÜ šilingov. Gre za priročnik s področja spravila, zlaganja, naidadanja in prevoza lesa, kj je naslednik knjige istega avtorja, izšle leta 1952 in prestavljene v več aveiiovnih jevJkov. Njen izvirni naslov glasi: "Die Praxis des neuzeitlichen Holztransportes«, JugoslovaJiom je posredoval to knjigo leta J958 ing. Branko Mihač. Ker je med tem prva izdaja pošla, je pisec prvotno snov razširil, spopolnil in pc^lobil ter jo je pod navedenim spremenjenim naslovom izdal v prvi polovici letto^njega leta. Pri tem si ie zastavil nalogo podati stroko\mjakom, ki delajo v gozd-nom in lesnem gospodarstvu obširen pregled najnovejšega stanja tovrstne pron\etne tehnike. Zato se v itnjigi ne spušča v obširna leoretiziianja, ampak opisuje razvoj nnehanizacije, ki je bohotno napredovala v zadnjem desetletju. Pri opisu novih strojev in orodij se ne zgublja v podrobnostih, Id so podvržene hitrim spremembam, ampak neprestano išče in poudarja osnovne, bistvene misli, la jih moranvj (upoštevati pri transportu lesa in pri sodobnem odpJranju gozdov. Knjiga je razdeljena na poglavja, ki si slede podobno, kot se vrstijo posamezne stopnje lesne proizvodnje, kot so; spravilo do prometnic, zlaganje, naldadanje in raskladanje lesa s pripadajočo pestro tehniko ter končno tudi sam prevoz lesa. Krajši odstavki obravnavajo organizacijo transporta iz večjih gozdnih območij in raziskavo njegove gospodarnosti. Knjiga je prilagojena predvsem evropsldm razmeram naprednega gozdnega in lesnega gospodarstva. Posebno pa je poudarjeno gozdno gospodarstvo v goratih pre- delih, Mv.^"^ pogosto srečujemo tudi pri nas. S tem pa Še ni rečeno, da so druga podittčja zanemar.iejia. prafeso.r Hafnpr je tudi odličen zgodovinar, aato tudj na kraüco podaja zgodfl-rtnski razvoj pcometnic in nam tako olajšuje razumevanje njihovega sedanjega Stanja, A.vtor si je priziicleval posredovati bravcejm. svoje misli čim nazorneje, V redlto kaleri knjigi borr>Q našO talto obširen in skrbno sestavljen seznam literature kot v obravnavani. Avtoi navaja 528 knjig in člankov, ki so izšli v raznih deželah in v različnih jezikih. Tako vsakemu omogoča temeljito poglobitev v snov, ki ji je knjiga posvečena. Tudi dodatno kazalo- imen in stvari lajša hitro uporabo priročnika. Na. icratko povedano: Nova knjiga profesorja Hainerja je v vsakem pogledu na višini in bO' koristno rabila tudi naSim strokovni altom. Prof. ing. Ivan Klemenčič VPrJV DEŽEVNIKOV NA GOZDNA TLA W!t(TCfi, W.r U n ter siu ch u n gi e n über den Verlauf der Streuzersetzung auf einem Boden mit starker Regenwurmtätigkeit, Schriftenreihe der Fo^rstlichen Fakultät der Universität Gattingen, Band 9 Avtor raziskuje vfjrašanje, kako vplivajo na tla različne drevesne irrste kot tudi njihova zmes. Obravnavani vpUv je mogoč z razkrojem gozdnega opada, s sestojnn in talno Itllmo ter ^ dejavnostjo korenin. V razpravi proučuje avtur predvsem razkroj gozdnega opada pri različnih i'Mmerüb. Pn'a raziskovanja so opravili v Eberswaldu prt Berlinu, kjer so proučevali hitrosi razkroja gozdnega opada različnih drevesnih in grmovnih vrst pri enaki biološki aktivnosti tal, Poskusno ploskev so izbrali v meSanem sestoju na tieh s sprsteninn-stim humusom (Mullhumus) in srednje živahno dejavnostjo dezwnikov. Hitrost razkroja opada je pri ras.llCmh drevesnih In grmovnih vrstah pojemala v naslednjem zaporedju; poljski brest. Črna jelša, jesen, zelena jelša, rohinija, čremsa, beli gaber, pravi kostanj, gorski javor, lipa, graden. breza, trepetlika, rdefi hrast, bukev. Opad duglaaije, ki se je od iglavcev razkrajal najhitreje, je rabil za razkroj äe vedno veJ časa kot bukovo listje. Listje, bogato 7. dušikom (jelša, jesen, brest, robinija itd ), je razpadlo v nekaj mesecih po začetku vegetacijske dobe, medtem je opad rdečega hrasta in bukve poti'eboval za to nad 2 leti. V glavnem je potekal razkroj opada tem hitreje, čim oiije je bilo razmerje med ogljikom In dušikom (C : NI v snovi, ki se je razkrajala. V primeru, ko so deževniki s svojo dejavnostjo pomešali opad igličastega dre.vja z zemljo, je bil razkroj še dovolj hiter. Ce pa je opad ostal na povigini tal, je potekal razkroj zelo počasi in ;ie prišlo do kopičenja povr.linskega humusa {Auflagehumus). Na območju Hann. Mündena so jeseni leta 1949 poskus ponovili v mešanem sestoju listavcev na tleh s sprsteninasto obliko humusa in 7. zelo aktivnimi deževniki. Zaradi kontrole in primerjave so napravlTi podoben' poskus tudi na neugodnih, močno oglejenih in bioloäko neaktivnih tleh v smrekovem sestoju. V vseh primerih so izpostavili razkrajanju odpadlo listje, ki so ga na poskusne ploskve prinesli od drugod. Porabili so ga tolikšno količino, lil ustreza 4000 kg suhe snovi na hektar Razkroj so spremljali s periodičnimi pregledi, njegove posamezne faze pa so registrirali s fotografskimi posnetki. Na biološko zelo akUvinih tleh so bili de?.evniki sprva najbolj očiten povzročitelj razkroja opada, DezevnUd so predelali tudi največji del celotne mase. Večjo dejavnost drugih organizmov pri razkroju pa so opazili šele kasneje Delovanje deževnikov je doseglo svo] vrhunec v maju, nato pa je vzporedno 7. osuSevanjem tal njihova aktivnosl ptičela ogadati. Opazili so, da je toplo in vlažno vreme pospeševalo njihovo dejavnost. 2a. različne vrste opada je bilo zapo^redje glede hitrosti razkroja zaradi deževnikov drugačno kot zaradi drugih organizmov, IzsledM poskusa so pokazali, da so se deževniki lotili predvsem opada, ki vsebuje več beljakovin (bezeg, jelša, poljsiti in gorski brest, kanadski topctl, leska, rakita). Vendar obstajajo vrste opada, katerih so se deževniki kljub njliiovemu ozkemu razmerju C : N zaradi okusa izogibali. lx mRŠantce opada so si deževniki izbrali najprej tisto vrsto, ki jim je najbolj prijala. V poskusu a zmesjo opada črne jelge, gorskega bresta, hrasta in toulcve so si deževniki izbrali najprej jelševe in hrastove liste, šele ko je teh zmanjkalo, so se lotili brestovih, katerih se dotlej sploh niso dotaknili: končno pa so načeli tudi bukovo listje. V poskusu na tleh z živahno dejavnostjo deževnikov je hitrost razkroja različnih vrst opada pojemala v sledečem zaporedju: črni bezeg, čremsa, kosteliCevje, brogovlta, črna jelša, breka. poljski hrest, lipovec, jeretilka, gorski brest kanadski topol, iva, raki ta, leska, črni trn, glog, mokovec, hruška, pozna čremsa, gorski javor, beli topol, črni topol, osirolismi javor, maklen, graden, dob, bukev, platana, divji ko.stanj. Ugotovili so, da se zapoi'edje glede hitrosti razkroja različnih vrst gozdnega Opada od primera do primera spreminja in da tudi npr v Lieh s sprsteninasto oblilto humusa E vsako- spremembo glede strulcture talne favne nastajajo v navedeni lestvici vsaj majhne razlike v zaporedju. Poskus z opadom črnega, zelenega in rdečega bora je pokazal, da je v nasprotju z opadom listavcev za ohranitev sprsleninaste oblike humusa neogibno potrebno delovanje talne lavne, ki rije v tleh. Nadalje so napravili primerjalni poskus na Icislih tleh s surovim humusom v smrekovem sestoju na območju go?.dne uprave Gahrenberg, Tam so potekali procesi razpadanja gozdnega opada mnogo počasneje kot v prejšnjih primerih. Takšen počasen razkroj lahko pri mnogih vrstah povzroči nezaželeno kopičenje površinskega humusa, Opad nekaterih drevesnih vrst. ki vsebuje veliko beljakovin, se ie tudi v tem primeru laameroma dobro razkrajal Ce bi omenjene drevesne vrste na podobnih rastiščih dobro uspevale, se pod njimi verjetno ne bi kopičil površinski humus. Zaporedje razkrojljivosti gozdnega opada ji? bilo v tem primeru naslednje: divji bezei/, črni hezeg, gorski brest, poljski brest, črna jelša, brogovita, kanadski topol, trepetlika, gorski javor, ostroli.stni javor, maklen, breka, beli topol, črni topol, lipa, leska, jesen, mokovec, dolgopecljati bre.st, jerebika, iva, čiemsa, gaber, graden in pozna čremsa. Kot vidimo, je vrstni red spet nekoliko drugačen. Cremsa je med zadnjimi na lestvici, medtem ko ji je v biološko aktivnih tleh pripadalo eno prvih mest, Breka in jerebika, ki sta bili v prejšnjem primeru pred gorsldm brestom, sta se na biološko šibko aktivnih rieh umaknili daleč za brest, ki ima opad, oog-it beljakovin. Brofiovita, ki je bila deževnikom priljubljena, se je tudi bre^ njih dobro razkrajala, čeprav njen opad vsebuje le srednje veliiio dušika Raziskovanja na terenu so dopolnili še 2 elementa.mo anali?.o raznih vrst opada, ki £0 ,iih uporabljali pri poskusih. Pri tem so ugotovili, da deževniki hitreje predelujejo tiste vrste gozdnega opada, ki Vsebujejo več beljakovin. Tudi okus igra pri tem pomembno vlogo, nanj pa vplivajo kemične sestavine v upadu, zlasti razni alkaloidi in glukozidi. Ugotovili so, da se deževniki nekaterih vrst gozdnega opada kljub ozkemu razmerju C ; N zaradi neprijetnega okusa niso lotili. Ko so se sčasoma snovi, ki povzročajo neprijeten okus, razkrojile, so deževniki tak opad zelo hitro predelali. Avtor meni, da so deževnika naklonjeni tistim vrstam opada, ki vsebujejo več kalcija, Prof.dr. B. "V C v k , o POMENU HUMUSA ZA GOZD W. Wittich: Die Bedeutung der Huinusform für die Ernährung des Waldes und dis E ri t w i t k 1 u n g seiner Böden, AUgem, Förstzeit-sehrift, 3, i9G4. V uvodnem delu evoje razprave pisec pregledno navaja novejša dognanja o kemični sestavi humusa, Nadalje ugotavlja, da se iz stelje, ki hitro prepereva, v tleh lahko kopiti humus, Se se veže z mineralnim delom tal in tako gradi stabilnejšo obliko. Kakovost humusa in njegovo razkrajanje zaradi delovanja rlrobnoživk nam ponaiiana količina dušika v humusu. Pod vplivom talne favrfe lahko nastaja s p rs Lenina (humus, oblike »MulW, kadar iavna ne zmore predelati vse stelje, najprej nastane p r h n i n a (humus, oblike ►-Moder-«) in nato surovi humus. KsLliovost sprstenine Je odvisna tudi od zasiCenusti tal z bazami, Pod isto drevesno vrsto je lahko v humusu trikrat več duäika, če so tla nasičena z bazami, kakor pa če je v tleh malo baz. Količina humusa ?.elo vpliva tudi na preskrbo tai s fosforom, medtem ko za clruße hranilne snovi ni tako aelo odločilna. Ce s steljarje-njem prekinemo dovajanje duSičnih snovi, s tem ne odpade samo oskrba z dušikom, ampak se zmanjäa tudi biološka aktivnost tal ter poslabSajo fizikalne lastnosti. Po izkiisnjah iz Zahodne Nem Sije je takšna tla mogoče meliorirati z lesuminozami in jelšo. Tako obnovimo kroženje dušiltft in že z majhnimi količinami dušika dosežemo velik prirastek. Nadalje navaja piset:, da pri obdelai'i tal, kjer je humus v oblJki sprstenine, ni nevarnosti za izgubo duSika, ker se le-ta oksidira v nitrate, Id se v tleli dobro vežejo. Prav tako sprstenina preprečuje celo v kislih tSch procese podzoljenja. Surovi humus pospešuje nastajanje podzolov v tleh in kvari pogoje za prehrano gozdnega rastlinstva. Zaradi tega je neogibno potrebno tla s surovim humusom meliorirati, je sloj surovega humusa zelo razvit, tla najuspešneje in najceneje izboljšamo s popolno obdelavo. Pri tem pa moramo upoštevati, da je surovi tiumus v novih razmali zelo labilna tvorba. Da ne bi prišlo do prevelikih izgub organskih snovi v tleh; moramo z dodajanjem mineraMh gnojil jn s sajenjem legumino^ izboljšati biološko aUtivno.st tal. Z ustrezno zmesjo drevesnih vrst bomo omogočili, da se bodo tla bogatila s sprsienino in preprečili, da ne bo mogel vsak neustrezen gozcJ-nogojitvejii ukrep zaviraü oskrbe gozdnega rastlinstva s hranilnimi snovmi. Ing, Marjan P a v ä e r O VPLIVU KRATKIH VALOV NA ŽUZEI.KE V HLODIH IGLAVCEV Bsrwig. Schüly, A. P.j Übor die Einwirkung von Mikroweller: auf im Nadelstammholz lebende Insekten, Nachrichten bJa 11 d. deutschen Pflanzenschutzdienstes, lä. 17-20, 196-1. Poleg običajnih ukrepov za zatiranje lubadarjev je že več kot 20 let v rabi tudi škropljenje s kemičnimi sredstvi. Kot preventivni ukrep je uspešno škropljenje 5 preparati HCH, Če pa je les že napaden, je treba uporabljati n^očnejše koticentm-cije arzenovih sredstev ali nafto; tega pa se veČina gozdai-jev iz higienskih vzrokov izoEiba, Zatiranje lubadarjev z vročino ni rentabilno, prav tako tudi ne uporaba pare. V zadnjih letih so preLzkuSali tudi vpliv visoko frekvenčnih valov, V badensko-wiirttemberški gozdarski raziskovalni postaji so v povezavi s fizi-kalno-kemičnim inštitutom univerze v Freihurgu (Breisgau) poskusno zatirali smrekova lubadarja Ips tvpograptius L. in Pityogenes chalcographus L. s kratkimi valovi, ki so jih proizvajali s posebnim agregatom, Ce so prenesli lubadarje v epruvetah v kratkovalovno območje; rtiso opazili na njih nobene posebne reakcije. Učinek na omenjene škodljivce je mogoč le s pomočjo obsevanja oziroma segrevanja rastlinskega ikiva. Odrasli hrtisči so v lesu pod vpli-v[>m valov pobegtiiLi v notranje rove. kamor delovanje valov ne seže, Zato so učinek kcatltih valov ugotavljali 1& na Ličinkah, bubah in prav mladih lubadarjih, Id so poginili neltaj ur po olDsevanju, po mnenju avtorjev ne toliko zaradi, vrnčine Itct. zaradi pare, ki je v lesu nastala, Pri 40-sekimdneni obsevanju in pri 1GD0W je poginilo 91,8% ličink in 75% odraslih hrosEev osmerozobega smrekovega lubadarja in 6L,3% Hčink Stesterorobnega smrekovega zalubnika. Na podlagi Številnih poskusov sodita avtorjaj do se j t? postopek zatiranja luha-darjev s kratkimi valovi obnesel. Potrebno bi bilo iconstruirati priročen agregat, hi bi bil uporaben tudi v manj ugodnih terenskih razmerah. Tudi glede tega vprašanja je v razpravi nekaj napotkov j ]y[ j, g ^ UČINKOVITOST FUNGICIDOV ZA ZASCITO KALCKOV Puno, M,; Rezultati ogleda zaStitc borovog ponika od bolesti poleganja neki in savremenim tungicidima. Agroherni ja, 2, J f5e4, str. 107-112, V gozdnih drevesnicah v največ, primerih povzročajo padavico kalčltov gli\nce iz rodu Fusarium Avtorica, sodelavka Tnstitiita za gtizdarstvo in lesno industrijo v Beogradu, je opravila laboratorijske preiskave in poskuse v drevesnici "Smrdan" I,ŠU v Iloku z nsmiinom, da bi ugotovila učinlcdvitost novejših standardnih fungi-tidov zoper omenjene bolezni. Dithan, »-Ortocid BO-« in f>zineb" so se pri koncentraciji Ü,25, 0,50 in 0,75% obnesli kot funeicidi proti boleiini Fusarium blasticola Rosi., sredstvo ■■•■tio/.in A-«, pri enakih koncentracijah pa le fongistatično, S pt-vimi tremi sredstvi (5%) so 2 dni pred setvijo dezinficirali zemljo gredic, V prvj faäi rasti so dodatno zalivali s .IS brozgo ustreznega sredstva. Za primerjavo so uporabili gredice, razkužene s 3% modro galico, naknadno pa so .škropili s 0,3% bordojsko brozgo. Najboljši uspeh, ij. 80K -/manjkanje injekcije so dosegli z dithanom, nekoUko zaostajata "ortocid 50" in v^.ineb- (60—70% zmanjšanje), rredtem ko so a uporabo modre galice in bordojake brozge dosegli ublažitev le za ok 40%, Wa kontrolnih parcelah je bila okužba 60—90%, Hkj'ati dithan tudi pospešuje rast. sadilt. Ing. J M a f e k SILVAE GENETICA Iz larfskega letnika mednarodnega sti'okovnega časopisa za gozdarsko genetiko Silvae ienetica povzemamo na kratko najpomembnejše prispevke. Stern, K.; Odvisnost cvetenja navadne breze od dednih lastnosti in od ekoloäkih razmer (Über die Abhängikeit des Blühens der Sandbirke von Erbgut und Umwelt I9R3/1, 26—31). Z namenom ugotoviti koliko vplivajo različni geronii in oKolje na intenzivnost cvetenja, so osnovali dva poslcusa, v katera so vključili potomstvo navadne breze, vzgojeno iz semena, proizi-'edenega z vsemi mogočimi kombinacijami med 4 brezami, ki so se odlikovale z zgodnjim cvetenjem, in med 7 »normalnimi-« brezami. Ko so bile sadike stare 3 oziroma 4 leta, so jih bonitirali glede na intenzivnost cvetenja. V raziskovanje je bilo vključeno po 20 istorod-aih sadik s 6 ponovitvami. Ugotovljeno je bilo, da o številu ženskih in mošldh cvetov odločajo različne garniture genov, hluratl pa vpliv okolja V posameznih letih so bile ve£jft razlike pri ženskili kot pri moških cvetih. Razen linearnih komponent zaradi genetsko in ekološko pogojenih razlile, ki povzročajo variacijo raziskovane lasLnosti, so pomembne Ludi interakcije genotipa in oiiolja, l^i so lahko prav tolW' odločilne kot najprej omenjene komponente. Tudi v mejah delne populacije so razlike glede intenzivnosti cvetenja. Ue-te verjetno izvirajo is konkurenčnih odnosov pripadajoče rastlinske združbe. Ilaissing, B.: Sezonska variacija pri tvorbi kore^nlnja in popkov na potaknjencih iz listov topola Popu 1 us simonij var. Sasligiata (Seasonal Variation in Hoot and Shoot Formation from Leaf Cuttings of Popu 1 US simorui vaiv fastigiata Schneid., 1963/1, 31—35), Pri raziskovanju je bjl uparabljen t, i. IBA postopek, tj. uporaba heteroavksina na osriovi indol maslene kisline. Uspeh je bil bonitiran glede na sezonski razvojni sl.atllj materiala in glede i'pliva stalne svetlobe na vitalnost zakoreninjenih potaknjencev, prirejenih iz topo-lovega listja. U go tov i b so, da uspeh v zvezi z letno dobo ielo variira. Obravnavanje s heteroavksinom je bilo zlasti učinkovito sredi avgusta, v pi-vi vi-sti v tem, d;i je bila oltreptjena vitalnost že zakoreninjenih potaknjencev, nadalje s skrajševanjem časa, po^trebnega i:a zalcoreninjenje; včasih pa je delovalo iudi zaviralno na tvorbo popkov, Preidrijanje fotoperiodičnosti je zelo vplivalo na vitalnost zatlčev in je celo povzročalo smrt Že zakoreninjenih potaknjencev, ki so pri neprekinjeni osvetlitvi dobro uspeval), Sgttilioce, in Kruiis, J.: Stopnja naravne samooplodnje pri boru Pinus elliottii, ocenjena po številu albino tipov (The Degree of Katural Seifing in Slash Pine as EstimrLted from Albino Frequencies, 1963/2, -iß—501, V nmeriälu poskusni postaji v Lake Cityju (Florida) so proučevab vprašanje dednosti pojava albinizma, Id izvirala pomanjkanja klorofila. V ta namen so izbrali 11 tipičnih dreves bora Pinus elliottii var, densa, Zi\ katere so predpostavljali, da £o nosilci albino gena. Po samoopLodnji, iz^T.šeni na enem od teh borov, je bUo proizvedeno kaijivo seme in iz njega vzgojeno pc;^^.^^'«, ki je' imelo 25% osebkov 'A znaki albinizma. Delež takšnih individuov v fibalni generaciji, nastali s prostim opraäaijem materislrih dreves, ie zelo variiral in je v povprečju znašal za vso populacijo 4,0%. Iz tega sklepa avtor na stopnjo sposobnosti za samooplodnjo pod predpostavko monofaktorjalne pogojenosti obravnavane lastnosti. Za raziskovanih 11 dreves se je gibal pojav albinizma od (i do 27?«, pri dveh borih pa je znaäal celo 23 oziroma 2"!%. Ei-n^pahr, D. in Van Buijtenen, J.: Prirodna variacija in dednost triploidne trepetlike (Natwral Variation and Heritebility in Triploid Aspen, 1963/2, 51-62), Problem je bi) proučevan na 2Ü triploidnih trepetlikah, ki so izhajale iz 4 Idonov S primerjavo podatkov večkratnih meritev in s statistično obdelavo ugotovljenih vrednosti je bila dognana blaga genetska pogojenost proizvedene lesne gmote, volumna krošnje in dolžina lesnih vlaken, medtem ko je bila za obbko lislov ugotovljena zelo izrazita dednost. Posamezni kloni so se s-ignifikantno razlikovali po vsebnosti celuloze in glede mehanskih lastnosti proizvedenega papirja. Nekatere mehanske značUnosti lesnih vlaken so bile med seboj Lesno korelirane. Vendar pa st> dognali, da med prirastkom in stopnjo izkoristila celuloze po eni strani in med mehanskimi lastnostmi lesnih vi aken ni nikakršne odvisnosti. Iz tega sJdepajo, da torej obstoji možnost za uspeäno selekcijsko posredovanje glede količine celuloze, mehanskih lastnosti lesnih vlaken in kakovosti proizvedenega papirja. Lücke, H.: Ali se lastnosti dobrih fenotipov bolj podedujejo kot slabih? (Sind gute Phaenotypen bessere Vererbsr als schlechte? Eine Untersuchung bei Pinus silvestris, 1303/2 G3-S3). V gozdni upravi Harsefeld so leta 1956 zasnovali poskuse s sadlkarrn rdečega bora, Jci so jih bili v7gojUi iz semena s 147 let stai-ih dreves, ki so pripadala deloma dCfminantnemu biološkemu viiaredu, deloma pa drugim razredoiTi. Izbrali sO' jih v dveh različnih oddelkih Z meiitvami 1129 sadila, starih 5 let. so ugotovili, da se poprečna višina potomst^va dominantnih dreves cisto nič ne raxlikuje od poprečja 7.,a, sadike, vy^ojene iz semenja od semenjakov iz drugih bioloških razredov. Iz tega sklepajo, da z izbiro malega števila plus di'eves ni mogoče v semenskih plantažah doseči pomembnejših žlahtnitvenih učinkov, seveda če pri tem jrečnO' naldjučje učinkovito ne odloči. V posameznih primerih potomstvo nekaterih dreves glede prirastka močno prekaša potomstvo drugih dreves, Vendai' pa so takžni prinrterl zelo redki. Razen tefia je potomstvo mnogih plvis dreves priraSSalo pod poprečjem, Prej so dognali glede prirastka celo nega1:ivno korelacijo med par«i-taJnimi in fiEalnimi osebki Da bi se torej v semenske plantaže vlUjuČevali le takšni k kini, ki po svoji proizvodnosti prekašajo p'oprecje, je potrebno sledeče: Iz dobre populacije je potrebno izbrati čim vet dre^^es (npr, 10Q0) in iz njihovega semenja vzgojiti (ločeno pt> drevesih) sadike. Seveda je treba ta semenska drevesa trajno obsležiti H Številkami. Cim veE semenskih dreves bo vključeno v teltšno' delo, tem Učinkovitejši bo izbor (selekcija). Pri izbiri semenskih dreves ni treba upoštevati /enotipskih lastnosti. Po nekaj letih naj se na prim.erialnih nasadih izmerijo zadnje-ietni poganjki in doženc' poprečje za vsako potomstvo Mei'itve naj se v naslednjih letih 1- do 2-krat ponovijo, ker je rastni litem določenega potomstva v različnih letih lahko različen. Ko bomo za vsako posamezno potomst,vo ugotoviU, da vsaj v mladosti prekaSa poprečje, bomo od pripadajočih di-eves narezali cepiče za uspeh obetajoče preizkušnje klon o v ali pa za semen s lie plantaže, preizkušn.ia klonov v p::sebnem nasadu (Klonpriifplantage) nam bo omogočila razpoznavo klonov s sicer dobro rastnostjo, toda z dnigimi nezaželenimi lastnostmi, Messer. H.: Raziskovanja o dozorevanju semenja evropskega macesna (UnlersuchUTigen über die Reiiung des Sam-ens der europäischer Lärche, 1963/2, 63—67). V domnevi, da prej dognanih podatkov, kl so se nanašali na območje kontinentalnega Ln visoko alpskega značaja, ni mogoče preprosto uporabljati macesen iz nižin pod oceanskim vplivom, so primerjali kalivost macesnove^a semenja, njegovo velikost in vlago ter lastna«ti pripadajočih storžev v rajnih fazah njihiovega dozorevanja, in sicer za semenjake z različnih nadmorskih višin. Prf tem so upoštevali tudi lUimatične razmere v prizadetih letih (1957, 19,'jf!). Poziti\'Tie kalitvene uspehe so ugotovili že !, avgu.sta, in sicer s 6,5 oziroma 3%. Medtem ko pri storžih, ki so bili nabrani v začetku avgusta s semenjaJcov na nižjih rastisčih, s t. i. naknadnim dozorevanjem niso dosegli povečane kaJ.ivosti ,sem6nja, pa se je raziskovana lastnost za višinsko seme povečala celo na 15%. Vkljub temu pa manjäe razlike v nadmorski višini ne vplivajo bistvenoi na ritem dozoravanja semenja na drevju. Nato se je kali v os t semenja v prvih dneh avgusta naglo povečalo na 50%. Izhodiščna barva storžev v začetku junija, ki je ostala nespremenjena tja do dozorevanja, je bila pri nižinskem materialu zelena, medtem ko je bila za storže z višjih leg anačilno vijoličasta, ^ato barvo sloržev lahko uporabljamo kot eno od diferencialnih značilnosti za različne provenience. Nadalje so ugotfjvili, da zmanjšanje vlage v storžih na 20 do 25% nakazuje popolno- zi-elost macesnovega semenja Magman, M. Mtkkola, L : Opazovanja pojavov pooprašitvi moli k e v različnih kombinacijah (Observations oti Cross-, Seif-, and interspecific Pollinations in Pinus peuce Griesb,, 19G3/3, 73—7,^). Pri opraševanju moliks so uporabili naslednje kombinacije; križanje 2 boroma Pinus cembra L. in P. koraiensis Sieb- et Zucc-, samooploditev in oploditp\' med osebki iste vrste. Obravnavali so 4G-5 cvetov, ki su jih bili izolirali z vrečicami od dvojnega pergamina. Enako izolacijo so uporabili tudi za 208 kontrolnih cvetov, la jih niso oprašili. Ran-oj pelodo-vih cevk, oploditev in začetni racvoj embria so bili pri vseh kombinacijah enaki. Vsa ki-ižanja borov P, peuce x P. coraiensLs in veČina križanj P peuce p. cembra se je posrečila, toda v vseh primerih je embrio ie v proembrionaJnem. stadiju degeneriral. V nobenem, od cvetov, ki so bili c^rašeni, se semenski Kamotek ni dalje fazvil in pilpa-da]oči storži so odpadlij toda storži, ki so bili obravnavani z giberelijnom, s<> Ludi v naslednjem letu nadaljevali s svojim razvojem. Siern. K.: Raziskovan ja samo-sterilnosti pri brezi (Untevsuchuti-gen über die Selbststerilität bei der Sandbirke, 1963/3, 80-02), Ker je bilo prej ugotovljeno, da je navadna breaa (Betula verrucosa) le zelo m.alo nagnjena k samooplod-nji, je izvršil avtor na 80 mladih bi'ezah samoopraSitev Na ta način je biLo pridelanega kalivega semenja. Uspehi so zelo variirali, zlasti zaradi različnih ekoloških razmer. Oplojeni cvetovi so se najboljSe razvijali pri nizkih temperaturah {10—12" C). Posebno se je obneslo delo v rastlinjaku ob uporabi polietilenskih in bombažnih izolacijskih vrečic in vodnega pršilnika za čiščenje ozraSja nezaželenega peloda. Stopnja depresije zaradi "imbreedinga/n je bila zelo različna, vendar pa ni zadoščala, da b\ omogočala uporabo samooplodnje za izhodiščno metjodo pri ustvarjanju heteroze. Avt/>r meni, da razdobje med dvema ukrepoma za samooploditev ne bi smelo biti krajäe od 10 let, čeprav bi se zato selektivni proces do tieteroze nezaželeno zavlekel, ker je potrebno računati s 4 do S-kratnim posegom za dosego avto-poUnacijsldh učirjcov. Poskus je pokazal, da je odpornost breze proti sarr.ooploditvi alelrio dodno pogojena z enim locusom, ker pa je ta najbrž ^nevtralen-", je mogoče obravnavano lastnost uspešno proučevati, Wright, J.: Genetska variacija 140 polsestrinskih potomstev rdečega bora (Genetic Variation Among 140 Half-Sib Scotch Pine Fainilies Derived fK>m S Stands, 1963^3. 83-89) V devet ill i'a.2ličnih norveških, b&Igijskih in nemških gozdovih so izbrali 140 j-dečih borov (Pinus silvestris L.) in so na njih nabrali seme, Iri je nastalo po prosti opraältvi. S tem semenjem so v drevesnici East Lansingu (država Michigan) vzgojili sadike, ki so jih nato presadili po sistemu naključnih blokov s 4 ponovitvami VeČina po-tomst\ra od 9 semenjakov je pokazala svoj poseben variacijskl značaj glede prirastka, časa tvorbe popkov in sekunda.mih iglic. Cas jesenskega obar\'anJa iglic jn dolžina iglic sta bila podvržena genetslci variaciji. Za nemške populacije so ugotovili medsebojne signiOkantne razlike glede več lastnosti To opozai'ja, da ostaja možnost uspešne izbire sestojev. Selekcijski diferencial in stopnja dednosti zadoščata za uspeSno izbiro družin. Možna je celo istočasna selekcija glede na dve lastnosti, vendar pa bi takšno ravnanje Slo na škodo .'.elektivnega diferenciala. Narayanamurti, D. in Gwptu, R,.' Dednost častnosti pri drevju (Growtli stresses in trees, 1963/3, 83-99). Gozdarska znanost in praltsa posvečata posebno pozornost napetostim, ki nastajajo V zvezi z rastjo Zato so na več tikovih dre^^esih raziskovali pojav t i, »»vodnih vreč-« (water blister). Ugotovili so potezne r.apetosii vzdolž vlaken, ki znašajo pri koroničniku 150 kg/cm^, v krošnji pa celo ok, 500 kg/cm^ Odki-ili so napetosti tudi v tangencialni smeri, ki pa zelo variirajo glede na položaj v poprečnem preseku debla, V »normalnih-i liolobarjih je bil najmočnejši pritisk zaradi nabrekanja v tangencialni smeri, le^ta je bil v radialni smeri nekoliko majijli, najmanjši pa v vzd<>lžni smeri. Toda ta odnos je bil v kolobarjih z »vodenimi žepi-glede longitudinalnih in radialnih vrednosti obrnjen. Ugotovili so namreč primere, kjer je pritisk zaradi nabrekanja v vzdolžni smeri celo večji od vi-ednosti tangencialnega pritiska. Dognali so tudi pomembne podatke glede klnetike raziskovanega pritiska. I Nicholls, J. in Dad/swell, H.: Te-hnološke lastnosti primorskega bora različnih provenienc (Assessment of Wood Qualities lor Tree Breeding. lOSS/'l, 105—110) V odcSe'Utu 2a. go5!dji& proizvode Organizacije za industrijslta raziskovani a v Melboumu (Avstralija) so prouCftvalj tehnološke lastnosti lesa primorskega boi-a Pjrius pinaster Ait., in sicer 4 različnih geografskih ras, vzgojenih v nasadih Gangare v Zahodni Avstraliji. S primerjavo podatkov, ugotovljenih z^ skusk« iz 10 dreves za vsako geografsko raso, in sicer iz Lei rije (Portugalska), Korzike, EsSsrala (Španija) in Landa (Fj-ancija), so dognali le majhne razlike glsde dolžine vlakenc. Pomembna pa je tiivergenca raziskovanih lastnosti med korziško raso po eni strani in francosko ter portugalsko na drugi strani v korist poslednjih. Ker je bilo opravljenih premalo raziskaVj ni bilo mogočo ugotoviti razlik pil spiralnih vlalinili. Za tehnološke lastnosti portugalske rase je bila zanesljivo dognann amplitude nihanja lastnosti borovine, hkrati pa je bila ugotovljena zelo primerno dolžina vlakenc, doibra ti>dr>ost in lepa oblilca. Zato pripisujejo geografski rasi Leiri^i posebne prednosti pri žlahtncnju primorskega bora Dietrich, H: Raziskovanje ekoloških in genetskih zinačilnosti pri brezah (Untersuchungen zum ökologischen und genetischen Birksnproblem, 1J363/'1, HO—1241, Proučevanje se je nanašalo na navadno brezo (Betula verrucosa Roth) in na puhasto brezo [Betula pubescens Ehrh.) v njunem naravnem aroalti v pokrajinah Schleswig-HoDsfein, Westfalen, Spodnji Saški, razen tega pa tudi nn Danskeni in na Nizozeloh pride. Razen tega je prva hibridna generacija po morfbloSki plati zelo blizu puJiasti brezi. Christiansen, H,; Prispevek za poznavan]e kromosomov pri psevdočugah P, mac r oca r pa in P. menzjesii (On the Chromosome.^ of P.seudotsuga macrocarpa and Pseudotsuga menziesii, 196,^/4, 124—127), Proučevali so mikroskopske preparate, ki so se nanašali na metafazjnl stadij, potem ko so material prej 4 ure obravnavah v €,2S% kolliieinu in nato fiksirali s Carnoyevina fiksativom, hiclroli-zirali v 1 N solni kislini in končno treürali po navadnem standardnem postopku. Za vrsto Pseudotsuga macrocarpa Mayr so ugotovih diploidno Število 24 krtv mosomov, od tega 12 meridiansko ali pa siibmeridiansko uieknjenih in 12 heterobra-hialnih. DogtiaU so določeno sorodnost ne samo glede' semenskih zametliov in opra-sevalnih organov, ampak tudi glede kromosoniskih garnitur. Za vrsto P. nwnziesii, kateri so ptipiso\^ali kot tipičt^o diploidno stopnjo 26 kromosomov, so ugotovili v somatskem tkivu le po 24 Icromosomov. Vendar pa to dognanje ni dovolj zanesljivo, da bi mogli dokončno demantirati prejSnje izsledite, da je 2n = 24 kromosomov, Pre>-cej verjetna pa je domneva, da at^ nastala oba diferencialna kromosoma s fraginen-Lacijo enega para kromosomov s posebno lomljivim centromerom, Mcrgen, F, in Stairs, C.: M i k ros p o r o g e n ez a pri borih Pinus echi-nata in P. taeda (Microsporogenesis in Pinus echinata and Pinus taeda, 1963,4, 127—129), Pri raziskovanjih so sodelovali strokovnjaki 7. visoke gozdarske äoLe v New Haven u (v državi Connecticut) in i a inštilula za goj;darslca genetilio v Gulf por hi v dräavi Mississippi (ZDA). Petod, ki so ga raziskovali, je bLi nabran v prirodnih Sozdovih v južnen^ Mississippiju na drevju ameriških borov Pinus eehinata Mill, in P. taeda L. Opazovali so razvojne faze pelodovih zmc ter so jih primerjali z feno-fazami razvoja cvetov v prirodi v olodobju med 25, januarjem in "2, aprilom, Za pelod bora P. taeda so že 25, januarja ugotovili razvoj od profaze do vključno anaiaze in lelofaze, toda cvetni prah bora P. eehinata je Sele 9. februarja dosegel stopnjo telofaze. Zato je tudi pelod pri obeh vrstah dozorel različno, pri P. taeda 6. marca, pri P. eehinata pa šele 2. aprila. S pomočjo 18 roikrofotografij so v članku predočene vse tipične razvojne stopnje mikrosporogeneKe. Dufji&ld, J. in Wheat, J.: Pritlikavo potomstvo duglazij z metlastim habitusom (Dwart Seedlings Irom Broonticd Douglas-Fir, 1963/4. 129 do 133). Avtorja sta proučevala generalivno in vegetativno potomstvo vef osebkov psevdoČude Pseudotsuga taxilolia Poir. Britt,, ki so zaradi mutacije, ne pa zaradi deformacij, nastalih zaradi poškodb, razvili v celoti nenormalni habitus, podoben metli, ali pa so se na njihovih delih razvile zelo goste veje, ki jih navadno imenujemo '►vražje gnezdo». Cepljenci, vzgojeni iz takšnega materiala, se razvijajo v sačefcku luksuzno (povečan prirastek), čez i do 2 leti pa postopoma izgubijo to svojo prednost in sčasoma razvijejo kompakten habitus, značilen za pripadajoča matična drevesa. Takšen pojav so ugotovili tudi pri borovem in čuginem rodu. V n'ekaterih primerih takšna »vražja gnezda« ne morejo proizvesti storžev s plodnim semenjem Ce pa obravnavani pojav ne povzroča sterilnosti, pogosto pod prosto oplojenimi drevesi pozneje najdemo^ naraščaj x osebki pritlikave rasti. Značilno za obravnavani pojav je, da predstavlja material, ki ga ni težlto s potaknjenci razmnoževati. Glede na omenjene posebnosti proučevanih mutantov so le-ti izredno važni ne le za horti-kulturne narnene, ampak tudi kot podlage pri snovanju semenskih plantaž. Lesfer, D.; Variabilnost značilnosti pri ameriški trepetliki (Variation in Sex Expression in Populus tremuloides Michx., 1963/5, 141—151), Avtor je raziskoval inliwescence s 138 dreves ameriške trepetlike Populus tremuloides Michx.. stai-ih 8 do 40 let, ki so izvirala iz drŽave Connecticut (ZDA). Dogn.^l je na 3B drevesih razHČno razvito, dvospolnost, pri 5,3% vseh razcvetij je našel aberantne cvete, medtem ko je bilo od vs&h cvetov aberantnega značaja "Vendar pa je v vseh primerih oči vidno prevladoval določeni spol. S pomočjo eiafične primerjave je avtor postavil hipotezo o splošni razvojni spremembi cvetov od moških Ic ženskim. Steiilo hermafroditnih cvetov je bilo intermedia rno. (z tega lahko sklepamo, da gre pri opredelitvi spolov za genetski \T3liv Dognana je bila določena korelacija med številom aberantnih cvetov v inflorescencah ■/. razvojno stopnjo semcnsluh zametkov, ki je bila asociirana z aksope1.aln.im. razvojem. 5afcai, K. in Hatakeyama, S.: Cenitev genetskih parametrov gozdnega drevja brez raziskovanja njihovega potomstva (Estimatioii of Pai-ameterrs in Forest Trees Without Raising Pmgenj', 1Ö63/5, 15S—157). Metoda temelji na podmeni, da je v gozdu, ki ima hibridni značaj, in v umetnem sestoju, osnovanem s semenjem, ki se je razvilo po prosti oprašiivi, genetska komponenta variance ali konvariance srednjih vrednosti skupin dreves narobe proporcionalna z določeno konstantjio potenco števila dreves v skupini Pri tem pa je ta konstantna potenca odvisna od karakteristike rastiSčnih razlik v sestoju in nd njihove razporeditve. S pomočjo ponovne razdelitve v skupine glede vrednosti posameznih dreves se izračuna omenjena konstantna potenca, genetska vai'ianca ali konvarianca okolja. S pomočjo teh parametrov je mogoče oceniti stopnjo, do katere so značilnosti genetsko koreliiarie. To metodo je mogoče uporabiti, kadar ne gre za klonsko enoličnost in Kadar imainoi opraviti s populacijo, ki je nastala od več poljubnih zarodnikov. Pa tudi v prvo omenjenem primeru s to met^odo dobimo dobre rezultate, ker lablto genetsko' variaricc" zanemarimo glede na to', da je zanesljivo enaka ničli. KYMshoo, T in Sing N.-. Rezultati cito'loskih raziskovanj nekaterih drevesnih vrst iz severozahodne Indije (Cytology of Northwest Indian Trees, 1963/5, 150—174), Raa s kovan ja. so se nanašala na razUČkov vi-ste Zizyphus jujumba in 5 soi t vrste Zizyphus rotundilolJu iz pokrajine Punjab (Indija). Pri izdelavi citoloäldh preparatov so uporabili metodo z Maj'lisovim fiksativom, fero kloridom, propionsko kislino, Cornoyevim fiksativom, ocetno kislino in propiono karminom, V članlai so predoČene mikroskopske podobe s pomočjo 84 risb ob 25C0-kratnem povečanju, S äletjem kromosomov je za vrsto Z, jujuba v 34 primerih ugotovljena tetraploidnost, 1 primer pentaploidnosti in oktoploidnosti, medtem ko je vrsta Z, rotund Stoli a: dosledno pripadala («traploidnemu in heksaploidnemu tipu Izsledki omogočajo določene teksonomske skl&pe, ki so zelo pome-mbni, ker gre za vi-sto, ki zdiuSuje velikoi število sort in različkov. Hkrati so raziskali odnos stopnje poliploidnosti in kakovosti pl-odov o.bravnavane vrste, zlasti glede njihove teže, vsebnosti sladkorja in llmonske itisline. Kredharnath, S. m Chacko, V.: Z&mljepisna in individualna variabilnost nekaterih znaSilnosli tikovine (Geographic and Individual Tree Vai'iation in Some Wood Characters of Teak Tectona grandis L. f,, 1963/0, 183—IST) V raziskovanje so vključili 4 različne tikove provenience, in sicer iz Nilajmbura, severnega BombEiya ter severne in južne Burme. Dognah so, da je dolžina vläkenc v letnici ob strženu le prav majhna, tflda v sosednjih branikah v smeri proti skorji se postopoma veta, toda le do določene razdalje. Ugotovili so, da obstaja signilikantna razlika glede relativne dolžine lesnih vlakenc v lesu, ki je blizu stržeiia in pripada kolobarju med prvimi 9 letnicami in bč^ljavo ter vlakni v beljuvi. Lc glede nekaterih lastnosti so mogli dognati d&lnc diferencialne značilnosti tikovine i'azUčnih provenienc. Poprečna dolžina vlaltenc v 3 različnih radiusih, razporejenih pod kotom 120^ in vedno enako orientiranih, ni bila signiEikantno različna. Iz tega sklepajo, da je za komparativno raziskovanje dovulj za vsako drevo uporabiti le po t skusek, S primerjavo natančnosti rezultatov so dognali, da 20 poskusnih izvrtkov zagotavlja zadostno natančnost. Chritchfield, VV.- Hibridi med Črnim borons in ameriškim, rde Si m borom (The Austrian x Red Pine Hybrid, 1963/6, IST—192) V arhorRlu instituta z^ gozdarsko genetiko v Pai'cervillu (Kalifornija) so kontrolirano oprašili 30-letne črne bore in 27-letnö bore Pinus resinosa A.it L:eta 105S se jim je tako posrečilo v 66% primerih ustvariti hibride med omenjenima vrstama. V storSih .ie bilo poprečno po 12 hibridnih semen. Končno je ostalo pri življenju 5e 6 hibridov, ki kažejo pretežno intermediarne lastnosti, toda glede prirastka v mladosti občutno prekašajo svoje 7arodnike. Nekateri med hibridi niso bili glede zgradbe iglic in zlasti glede položaji) smolnih kanalov prav nie podobni svojim zarodnikom, ampak so se zelo približali ustreznim značilnostim skupine Lai-iciones S kontroliranim križanjem, ki so ga pri popolnoma enakih razmerah ponovili leta 1959. niso dosegli nobenih uspehov, zato lahko domnevamo, da je bil v pi-\'etn primeru primešan pelodu cvetni prah mate-rinjih dreves V bodoče si bodo prizadevali proizvesti hibride na ta način, da bodo uporabili mešanico peioda obeh kombiniranih borovih vrst. Siatrs, Q.. 2arčenje hrastovega žira t gama žarki in vpliv takšnega postopka na kalivost ter na razvoj sadik (Acute Garruiia In-adiation o£ Quercus Seed, 19fi3/6, 192—200). 2ir belega iirasta (Quercus alba L.) 7n rdečega hrasta (Q, rubra Du Roi) so v stadiju zimskega po^itJ^a. izpostavili različnim dozam gama žarkov iz Izvora Co-60. Za obe vrsti je bila meja letalne doze enaka. Medtem ko je povečavanje doze pri belem hrastu povzrofilo signifikantno regresijo kaJivosti, za rdeči hrast ni hilo mogoče dognati takšnega signiflltantnega odnosa, čeprav je bila opažena parcialna korclacija. Ugotovljena razlika med obravnavani-mai vrstama izvira v prvi vrsti iz fizioloških razlile, medtem ko igra genetska pogojenost podrejeno vlogo. Višinslci prirastek ni bil v k-orelaciji z višinami doz, zlasti zato, ker je obsevanje povzročilo tvorbo popkov na apikalnih prim-ordijUi. Pač pa lahko prirastek koreninja rabi kot nakazovalec stopnje genetslcih poškodb, Raziskovanja so pokazala, da lahko z dozami od I do 10 Itr. dosežemo mutacijske uČinkfc, za katere so po enem letu ugotovili, da imajo delen aberacijski značaj, deloma pa se glede prirastka ujemajo s kontrolnim materialom, le v enem primeriu je prišlo do pospešenega celotnega prirgsfka, WiersTn.«, J.: Nova metoda za uporabo izsledkov proveniančnih testov (A New Method of Dealing With He-zults of Provenance Tests, 1963/6, 200 do 205K Avtor je kritično ocenil uporabnost T,,angletovega obrazca, ki sloni na pravilu, da je reakcija določene provenience gozdnega drevja odvisna od ustrezne zemljepisne širine in nadmorske višine izvirnega rastišča. Avtor je pri tem upošteval zlasti smreko in rdeči bor. Pri tem je dognal, da skoraj prav takšne rezultate lahko dnbimo z uporabo poenostavljenega obrazca. Kazlike glede dolžine vegetacijske aktivno.sti ra primere med 40 in 50" zemljepisne žirine in nadmorske višine do 200(1 m ne presegajo ± 3 dni Nov poenostavljen obrazec glasi N - 510—5,75 (L-l- H/IOO), kjer pomeni Število dni s povprečno temperaturo nad pragom i-C, "-L« zemljepisno širino, izraženo v stopinjah na decimalke, >-H« pa nadmorsko višino v metrih. Hkrati je mogoče uporabljati modificirano zemljepisno širino, kjer je razlika za 1 stopinjo ekvivalentna hektometerski razliki nadmorske višine. Maurin, A., Proizvodnja semenja in kakovo-st peloda tujih drevesnih vrst v sovjetski republiki Letonski (Ober Samenpro-kuktion und Pollenquiilität- exotischer Baumarten in der Sowjetrepublik Lettland, 1963/6, 206—207). S pomočjo dolgoletnih opazovanj so ugotovili, da s semenom eksot, ki rastejo v sestojih, dosegajo občutno boljše uspehe kot s semenom s posamič raslih dreves. V 160 letih so marsikatere eksote s pomočjo aklimalizaclje iz roda V rod postopoma pridobile večjo odpornost proti nizldm temperaturam. Tako uspevata v parkih Rige npr. celo robinjja in gorski javor. Nadalje so za mnoge vrste ugotovili, da je kakovost njihovega semenja odvisna od vitalnosti in red flx potenc i al a peloda. Ker je anahza s papirno kromatografijo pokazala, da v stai-ilnem pelodu drevja sploh ni saharoze, so 2 do 3 tedne pred cvetenjem inicirali v kambij emulzijo saharoze. Tako so okrepili vitalnost peloda in raven redox potenciala zvišali za 25 do 300K-Tndi foliarno dodajanje raztopine KCl je zboljšalo kalcovost cvetnega prahu, kajti W, A Novikov je ugotovil, da kalij ugodno deluje na transport asimilatov iz listja v generativne organe, M, B r i n a r SOCIOLOŠKA RAZČLENITEV KOROVIH GOZDOV Passarge, H.; Zur soziologischen Gliederung von Kleter-wäldern im n o r dos 11 i c h e n IVI i 11 e 1 e u r o p a , Ai'chiv für Forstwessen, 11/1963, Berlin, Akademie-Verlag Avtor je na študijsldh potvanjlh po Poljskem v letih 195S/63 zbiral podatke o primarnih borovih gozdovih. S pomočjo 243 vegetacijskih popisov je sestavi) Šest fitocenoloških tabel, Id so mu služile za razvrščanje borovih gozdov in za primerjajije s podobnimi gozdovi iz Nemčije. V osnovni razčlenitvi borovih gozdrrth združb severovzhodnega dela Srednje Evrope je ohranil Se staro razdelitev borovih gozdov, tj. na tri asociacijslce situpine, Iti so znane že od starejših avtorjev (Juraszelt lS2a. Kleist 1929, Kobendza J 930). 1. Borovi gozdovi z liiaji, Cladonio-Plnetum Kob. 30 em. Pass, 56; 2. Borovi gozdovi z borovnico, (a) Myrtillo-Pinetum Kob. 30 em. Pass. 56; (b) Empetro-Pinetum Libb, et Siss, 39, 3. Borovi gozdovi z v&trnicami, združba Pulsatilla-Pinus, Foleg naštetih pa razlikuje Še naslednje združbe. 4. Borovi gozdovi na sipinai), (al Pyrolo-Pinetum Meusel 51; (b) Diantho-Pinetum iCrausch 62; (c) združba Festuca-Pinus; 5. Močvirni borovi gozdovi, (a) Ledo-Pinetum; (b) Lycopodio-annotini-PinetuTn. Vse navedene združbe so v razpravi z izjemo zadnjih dveh (äs in 5 b) tabelaino clokumetrtirane. Pri obdelavi snovi je. imel avtor dva smotra. Najprej je poskusil aplicirati klasifikacijo borovih gozdov v Nemčiji (po sistemu Scamoni-Passarge 3 959) na poljske razmare. Način tabelarnega prikazovanja je svojstven. Rastlinske vrste ao nanizane v socioloških in diferencialnih skupinah (po sistemu Scamoni-Pas.sarge 1959). To daje tabelam dobro pregledno.st, hkrati pa je avtor dosegel s tem drugi smoter, preveril je veljavnost socioloSkih skupin za rastlinske vrste, ki sta jiti s Sca-monljem objavila leta 1058. Ob Ifoncu je dodana še primerjava predlagane razčlenitve ■po sociološldh znakih s poljsko klasifikacijo (Matuszkieivicz 1062), ki sloni le na florist,iCnih vidikih. Oba namena razprave sta uspešno dosežena. Teze iz leta 1959 so znova potrjene. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da se razisJtovano območje po glavnih ekoloških Ciniteljih le malo razlikuje od razmer, ki krojijo življenjski prostor borovim iiozdovom v severovzhodji'i ISTemfiji ^^^ ^ Rohič domaČe strokovne revije SXJMARSKI LIST ^ Zagreb St,: gyio — 19ß3: Ing, Oskar Goran in ing. Gustav Stiglmajer: Bmi-stra kot industrijska surovina ?,a celulozo. Prof. Winoslav Lovrid: Smernice računanje srednje nagnjenosti terena pvi analizi spravila, Ing. Arikica Pra-njic; Odvisnost drevesne lesne gmote od premera krošnje in od višine. Prof. dr. Milen ko Plavsic in ing. Uroš Golubovičr Raziskovanje odstotnega deleža sortimentov pri jelki. Št, 11/12 — Inj; Matija B u t k o v i č ; Ra/.vitek gozdarstva v sedem- letnem planu. Ing, Božidar Mačesie: Lesna industrija v sedemletnem planu SRH. Ing. Branko Milas: Regeneracija bukovih prehiralnih gozdov v višjih planinskih območjih. Ing. Amer Krivec; Sodobna oprema za vleko leüa in ekonomičnost spravila hlodov z vitlom traktorja fergusona Fe-35, Št. 1/2 — 1964: Prof. dr. Dušan Klepac: Smevnice pri rekreacijskem in estetskem urejanju gozdov na Medvednici, Dr. Ivan Spaid: Predispozicija jesena za napad malega jesenovega lubadarja. Prof. dr. Milenko Plaväid in Irfg. "Uroš Golubovtč: Raziskovanje odstotnega deleža žagarskih sortimentov pri jelki. Ing. Ivan Ostric: Uporaba eksploziva v sodobnem gozdarstvu. Ing. Miroslav Pecovič: Potrebe in možnosU za intenziviranje izkoriščanja prirodnih gozdov na območju gozdnega g&spodarstva Kraljevo Ing. Dragutin Hanzl: Orientacija pri gospodarjenju gozdnega gospodarstva Slavonska Pozega St. 3/1 — 1964 : I «g, Josip Salar: Nahajališča in razmnoževanja topolov na mediteranskem območju. Prof. dr, Dušan K 1 ep a c ; Se ena možnost za določanje lesne mase v enodobriih gozdovih. Prof. dr. Pavle Fukarek: Severozahodna meja sedanje razširjenosti ogrskega hrasta. Ing. Sime Meštroviči Uporaba mehaničnega obdelovanja tal pri pogozdovanju na območju medi terana. Ing. R a t it o Kevo: NacionLilni parki — možnost uporabe varovaJnih ukrepov. Ing Svonkii L n e n i J e k : Prve izkušnje z globokim sajenjem na pesku. Ing. Djuro Zmija.-nac: Mc^nost proizvodnje lesa iglavcev v gozdovih gozdnega gospodarstva Zagi^cb. St.: 5/fi — 1964: Ing. FranjoJung; Anali?.a dela kopačev Štorov »»Caterpilltir« D-8. Ing. Petar Ziani: Pogoji za rentabilnost rekoristrukcije degradiranih iit šibko proizvodnih gozdov na ozemlju SR HrvaŠke. Prof. dr. Roko Ben i č : Najmanjši premeri hlodov in največji delež rdečega srca pri bukovih hlodičih za prage Ing Avgust Horvat: Pogozdovanje degradiranih kraških zemljišč s setvijo. Dr, Ivan Spaič: Poskusno zatiranje lubsdarjev na alepskem boru s pomočjo prstanov Ing. Dragutin Hanzl: Problemi äkode po visoki divjadi na gozdnih površinah. Ing, FerdoSulentič; Problematika gospodarjenja 2 gozdovi v Gorskem Kotarju in Liki. Dr Milan Androič: Sodelovanje med zavodi istovrstniii fakultet Dr Milan Androič: Koordinacija znanstvenega dela med fakultetam;. SUMARSTVO — Beograd St.; fi/9 — 1%3: tng, Jovan Mutibaiič: Prispevek k poznavanju spremembe volumne teže lesa v deblu bele vrbe. Ing. Dušan Pejovič: Rai^iskovanja debelinskega prirastka bukve, smreke in jelke v čistih in mešajaib gozdovih na Goliji. Dr, ing, R a d o m i r L. u j i č : Strukturna stabilnost nekaterih zemljišč v SR Srbiji v zvozi z erozijo Ing. Mihailo Nikolič: Racionalizacija pri izdelavi blokov za čevljarska kopita. Ing. Milka Peno in ing. Slobodan Smit; Uničevalci lesa v ploščah »durisol-". Ing. Zivorad Radovane v ič: Kadri v gozdarstvu Bosne in Hercegovine s staUSča ekonomike in proizvodnosti dela Ing. Darinka Vrcelj-Kitic : Nahajališče virginskega brina v Vojvodini in možnosti za njegovo širše gojenje. Ing. Milan Petrovič: Analiza hidroloških učinkov pri uporabi kontur-nega rova. Ing. Mustafa Mehič; Načelna stališča o projektiranju gozdnogospc-dai-ske osnove za prebiralno gospodarjenje. Ing. Petar Kostič; Opažanja in sugestije o uporabi amortizacije za regeneracijo gozdov na območju okraja Leskovac. St.: 10/13 — 1963: Dr. Mirko Vidakovlč: Medvistno križanje Pančičeve omorike s sitko Ing, Borislav Davidovič in ing, MomčiloCemerikič Raziskovanje glavnih fizikalno' mehaničnih iaslnosti bukve z Goča, Zeljina in Južnega Kučaja, Dr Pavle Fukarek: Nova hibridna in prehodna zvrst javora iz Črne gore. In'g Živorad Radovanovič: Kadri v gozdarstvu Bosne in Hercegovina s stališča eltonoinike in proizvodnosti dela. Ing, Sava Stefanovič: Hidroloäki proračun pri mlkroakumulaciji Ing, Mihailo Tosič: O najdišču piramidalne varietete jelke v okolici Sjenice, Dr. ing, Fran Podbrežnik: Organizacija zaščite proizvodov v podjetjih za industrijsko predelavo lesa. Ing Miroslav Peco vi d: Prispevek k obravnavanju introdukcije iglavcev v bukove'prebiralne gozdove, Ing. Mirko Potič: Uspehi integracije gozdar.itva in lesne industrije »a območju niškegn okraja, St.: l/S — 19Ö4: Ing, Danilo Nikollč: Nekateri aktualni problemi gozdarstva SR Srbije. Dr. Dušan Simeunovič: Prvi gozdai'ski inženir — Član Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dr.Sieten N i li o I i č : Poinen in možnost uporabe delnih norm pn sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov, I r. g. Rad o mir L u i i č : Se o Tjerijevi enačbi. Ing, Miroslav Peco v Ic: Prv^e semenarske plantaže iglavcev v Srbiji. Ing Miodrag Lujič; Ponovna omejitev družbenih gozdov. Dr. ing. Radomir Lujič: Melioracija in' ureditev izvirkov. St.: 3/4 — 1901: Dr. Radovan I v kO'v : Namakanje sadiU'enega blaga v vodi pred sajenjem. Dr. Jovo Zubovič in dr. Vladislav Popovih: Merjenje (irv. D r. Miloš M a k s i m o v i č : Poskusi z delovanjein novih insekücidov na lesarje in na hrasxovega kozlička. Ing. Waäa Veselinovic in' ing. Milka Peno : IzsLedld taziskovsni o vplivu kemičnih sredstev in antaMonističnih aktinomi-cetov na mikrofloro v tleh pri borbi z boleznimi korenin črnega bora. Vera Popo v i č : Nekateri ekonomski aspekU glede varovalnih ukrepov proti eriziji. NARODNI SUMAR — Sarajevo Št.; 9/10 — 1963: Ing, Milan Gojmerac; Siromaštvo v dobrih gozdovih. Ing. Slavko Jovanovid: Topolove plantaže z vmesnimi poljedelskimi kulturami. Dr. ing, Milorad Jovančevic: Selekcija [jlus dreves, ing, H a n k o Trifkovif: Zanimiva novost v drevesničarstvu. Ing, Svetislav Radulo-V i č : Nekatera načela pri snovanju delovne organizacije v gozdarstvu. St,; 11/12 - 19B3: Dr, Ivan Soljanik; O arealu m ekoloäkih Ciniteljih razvoj gozdne vogetacije. Dragu tin Murko; Lubje iglavcev kot surovina taninsko industrijo. Ing. Radoslav Curič; Začetna gostota saditve pri snovanju gozdnih nasadov, Ing. Radoslav Curič in dr, Pavle Fukarek' Orjaški poljski jesen v severa vzhodni Bosni Ing, 2. Radovanovid in. ini. S. Dolinšek: Motorni vitel v stopnji privlačenja lesnih sortimentov. T n g. Ivan Zivkovid : Izračunavanje ekonomičnosti spravila lesa s tralctorskim vitlom. Ing, Mirko Sučevič: Sniotra mehaniziranih pripiav za pospeševanje dela v gozdarstvu. Ing, Nikola Eič: Seslavljarfje bonitetnih krivulj pri urejanju prebiraniii gozdov, St.r 1/2 — 19(i4: Ing Nenad Bojadžič: Pogozdovanje golih rudniSMh zemljišč t i. jalovine. Ing. Živorad Radovančevič: Rezultati začetnega poskusa gnojenja nasada črnega bora »tBuk« pri Zavidovičih. Ing. Bran i bor F a b i j a n i č ; Prispevek k poznavanju nekaterih nahajališč PančiSeve omorike na levem bregu Drine, Dr, i n Pavle Fukarek: Spiralna razporeditev popkov pri kraškem črnem jesenu. St.; 3/4 — 1964: Ing. Josip Safarj Problem nege sestojev v prebiralnih. gozdovih. Ing, Miodrag Ciištč: Pregled gozdne vegetacije na aJuviju pri Bosanski DubLci. Ing. K a r ) o F i c e : Pred ponovnim množičnim pojavom gobarja. Dr, ing. Korfrad Pintartč: Odstranjevanje vej kot gojitveni ukrep za proizvodnjo boijše lesne mase. St.: 5/6 — ISö-l: Dr. ing. Mil O'rad Jovančevid: Dvospolni cveti pri smreki. Ing, Darinka Vrcelj-Kitič: Črni in rdeči bor ter duglazija in macesen v nasadih na Avah pri Beogradu, Ing, Marko Petrovič: Stopnja natančnosti pri cenitvi zalog lesa v gozdovih olovskega gozdnogospodarskega območja. Ing, Dušan Terzič: Vpliv smolarjenja na borova drevesa. K i r i 1 D e m i c : Pravilen tehnoloäki proces pri predelavi bukovi ne. TOPOLA — Beograd St.: 7/8 — 1963: Urednižki odbor: O gradivu enajstega zasedanja mednarodne ko-misije za topol. Mednarodna komisija za topol: Kratek pregled dejavnosti gojenja in izkoriščanja topolov in vrb v nekaterih deželah Ing. Vojin Vasilič: Topoli v .lugoslaviji. Dr. M i e h e 1 e S e k a w i n ; Populus euramericana (Dode) Guinier C1 (J-43/51), G, G a m b i : Morfonometrična raziskovanja razlik med P. nivea in P. peroncana. Cecilia Hugger i; Razlike glede anatomske gradnje korenin različnih klonov Populus x euramericana. A, Lian i : Adsorp-cijska kapaciteta topolovih listov in radioaktivna okužba atmosfere. A. Al le g r i; Prispevek k poznavanju topolov Bližnjega vzhoda. Ing. Lajoš ufa: Novi primeri hermafroditizma pri vrstah Populiis nigra L. in P. thevestina Dode ter njihov pomen. I n g I v o H e r p k a : Gorenje topolov na pesku. Ing. Lajoä 2 o fa: Prva primerjalna opazovarrja glede gojitvene vrednosti nekaterih inozemskih topolovih Idonov. Ing. Pavle Vujič: Rja na topolih m možnost njenega zatiranja. Ing, Vladislav Baltram: Uporaba elementov ogljika in bora pri zaSčiti topolov. Prof. Guglielmo Gio'rdano; Prvi prispevek k poznavanju lesa nekaterih. Črnih topolov. P. Curro in S. Scaramuzzi: Tehnološko raziskovanje lesa nekaterih novih topolovih klonov. Ing. ,Iavan Mutibarid; Variacije volumne teže v deblih evroameriäkih topolov. Ing, Mom čilo Čemer ikic: Baziskovanja tehnoloSkih fizikalno mehanskih lastnosti domačih in udomačenih evroa meri Škili topolov in vrb. Ing. Ivo Herpka: Prispevek k vprašanju uporabe lesa majhnih dimenzij. Prof, dr. G, Giordano: Orodje za obrezovanje vej na gozdnem drevju, A. F u n a i o 1 i : Veje topolovih sadik kot stelja za živino. M. Prevostoi EkonomiEnost nekaterih topolovih sestojev s kratko nbhodnjo v Loinbardiji glede na razdaljo saditve. St.: 9/10 —■ 1963; Ing. LajoS 2ufa: Glavne vrste vrb, njihovo razširjenje in rastišča. Ing. Ivo Ilerpka: Postanek in razvoj prirodnih vrbin v Podonavju in spodnjem Posavju, Ing. Lajoš ZuEa: Proizvodnja sadik deblastih vrh. Ing, Ivo Herpka; Vrbovi nasadi. Ing. LajoŠ 2ufa: Žlahnjenje in selekcija vrb. Jugoslovan.s ki posvetovalni center za poljedelstvo in gozdarstvo: Navadilo za. osnavljanje proizvodnih poskusov z vrbovimi plantažami, Ing. Pavle Vujid; Vrbove bolezni in Škodljivci ter njihovo zatiranj^!. Ing, Lajoš 2ufa: Lesna gmota in prirastek bele vrbe v piirodnih formacijah severnega Podonavja in Podravja, Ing, Jo v an iVIutibarič; Značilnosti vrbo-vega lesa, njegovo izkoriščanje in uporaba. Ing. Lajoš 2ufa: Zlahtnjenje vrb v institutu za semenarstvo in žlaiitnjenje' gozdnega drevja v MCinchenu. St.; 11/12 — 1963: I n g. D i m i t f i j e B u r a : Plantaže toiXfiov in vrb v sedem-letnern planu. Ing Dimitrije Veličkovid; Snovanje topolovih in vrbovih plantaž v porečju Morave. Ing Vlado Jenko: Dosedanji rezultati gojenja topolov v Vrbini pri Brežicah. Jugoslovanski posvetovalni center za poljedelstvo in gozdarstvo in Zavod za topole v Novem Sadu : Namenske plantnže topolov za celulozni les. Ing, Jovan Mutibarič: Kazmerje prostornine in volumena za različne Sortimente iz topolovine. Ing, Mi t ar D j o n o v i č ■ Traktorski sveder MS-e2, Ing. Georgije Gojkovič; Uporaba "Zračne kape<<, čelade za varstvo de] a v cev pred zastrupljanjem s sredstvi za varstvo rastlin. Ing. Dimitrije Dura: Poškodbe na topolih zaradi ekstremno nizkih temperatur. Ing, Ivan OŠtrič; Prispevek k poznavanju klona 1-214. Ing. Ištvan Jodal: Melanophila picta Pali. — nov škodljivec na naših topolih. Ing. Milka Peno: Uporaba kulture topolovega Ikiva pri proučevanju obligatornih parazitov. Dr. Pribislav Marinkovic: Nova bolezen na listju in poganjkih zelo produktivnih italijanskih topolovih klonov v naäih drevesnicah, št.: 1/4 — 1964: Zavod za topole, Wovi Sad: Cenitev zdravstvenega stanja topolovih drevesnic in plantaž ter predlog za varovalne ukrepe. Ing. Milka Peno: Pogled na zdravstveno stanje topolov v drevesni carski proizvodnji in v plantažnem gojenju Leta 1963, Ing. Ištvan Jodal: Koledar zaščitnih ukrepov proti škodljivim insektom na topolih. Dr. Milom-Ir Vasic: Nekaj izkušenj z organizacijo zaščite topolovih in vrbovih drevesnic ter plantaž pri LSG »»Jelen-i. Ing. Dimi tri je Burs; Predlog za snovanje prognozno diagnostične službe za varstvo topolovih in vrbovih plantaž. Ing. Ištvan JO'dal; Melanopbila picia PaU. — naš nov škodljivec na topolih. Dr. Miloä M a k s i mo-vi d ; Kemično zatiranje steklokrilcev na topolih. Dr. Pribislav Marinkovid: Uvenelost listja in poganjkov — nova bolezen topolov v Jugoslaviji Ing. Georgije Goj- k a v t č : Zaüraoje nekaterih ksilofagov topolov in vrb. Ing. Čiril Sidor: Poliedma virusna bolezen gosenic Pyaera anastomosis L,. LES — Ljubljana. St.; 9/10 — 1963: Ing. ar h. Jože Golob: Vsebina in pomen kvalitetnega ■označevanja izdelkov. Ing. ar h. Ni k o Kralj: Ob razstavi »^Sodobna pisarniška oprema«. Ing. Ludvik Murko: O izkoriščanju surovine v lesni industriji. Ing, Viktor Rebolj: Najsodobnejši polnojarmenik, Polde Prlslavec: Trelepljanje lesa s papirji, St.; l/a — ISGJ: D r. i n g. R u d o 1 f Pipan* Ekonomska povezanost gozdarstva in lesne industrije. Ing.MiloS Slovnlk: Cinitelji, ki vplivajo na izbiro-strojne opreme. Ing. Ludvik Murko; O izkoriščanju surovine v lesni industriji. Rado Vidic: Sodobne odsesovslne naprave. Hoinan Dekieva: O umetnem suSenju lakov. St.: 3 — 1961: Leopold Pogačnik: Uvajanje skrajšanega delovnega Časa. Milena Mirkovlč: Uspehi in problemi lesne industrije v Sloveniji v letu 1963 Ing. Ludovik Murko; O izkorišfanju surovine v lesni industriji. Arh. France Be r lit: Sejem pohištva v Kolnu, Prof. Andrej Ceaen; Poklicni profili v lesni industriji. Št.: 4/G — 1961: Tng, Lojze Žumer: Mednarodni okviri lesnega gospodarstva, Ing- Adi Svetličič: Lesna industrija Slovenije v razdobju od 1964 do 1970. Tone Petkoväek: Značilnosti in problematika našega izvoda finalnih izdelltov. Arh, Fran'ce Berlič; Perspektivni razvoj proizvodnje -furniranego in masivnega pohištva. Ing. Janez Pust; Naša strojegradnja za iesnoindustrijslco dejavnost, Ing. Viktor Rebolj; Povečajmo ekonomičnost v proizvodnji žaganega lesa! BRVNA INDUSTRIJA — Zagreb St.: 9/10 — 1963: Ing. Bogomil Cop: Sprememba načina žaganja — pot k moderniEaciji predelave listavcev. M. L a w n i c z a k in J. R a c z k o w s ki : Plošče iz lanenega in konopljinega pezdirja, Stanislav Badžun: Lesni sodi kot embalaža. St.: 11/12 — 1963; Prof. dr. ing. Lazar V u j i £ i č : Simpleksna metoda linearnega programiranja v lesnoindustrijskih podjetjih, —: Jarmenik in tračna zaga za hlode pri žaganju listavcev. Prof. dr. Ivo Horvat: Mednarodna konferenca o tehnologiji lesa. Št.; l/Z — 1961: Prof. dr. Milenko Plavsic: Raziskovanje odstotnega razmerja jelovih žagovcev glede na kakovost in I'azrede jelovih okrajšanih desk in komercialno dolgib na podlagi Žagarskih debelinskih razredov. Prof. dr. Roko Benič: Jelkove veje kot potencialna surovina za proizvodnjo ivernih plošč in plošč od lesnih vlaken ter celuloze in papirja. Št.: 3/4 — lyS'l: Svetozar Grgurič: Lesna industrija Jugoslavije v luči medsebojnih odnosov gospodarskih dejavnosti. Ing. Ivan Krmpotlč: Tehnološki proces proizvodnje ivernih ploic iz zdrobljenih konopljenih debele. Prof, ing. Dragutin Domainko: Pomen irtdustiijskega psihologa sa ekonomiko industrijskega podjetja, Ing. D j uro Hamm: Približni poenostavljeni način za določanje porabe električne energije in oddane mehanske energije trofaznih asinhronih indukcijskih elektromotoriev, ^^ ^ PREDPISI JUGOSLOVANSKI standardi ZA izkoriščanje GOZDOV V zvezi s ponovnimi vprašanji, kateri standardi (JUS) sedaj veljajo, objavljamo seznam sedaj veljavnih JUS s področja izkoriščanja gozdov. JUS D.B5,020-1963 Les zii celulozo in lesovino JUS D.Dl.020-1961 Železniški pragi JUS D.D1.Ü21-I9ei KretniŠki pragi JUS D Di.022-1361 Železniški pragi za mostove JUS D,BCi,O22-10Gl Razvrščanje in merjenje obdelanega in neobdelanega lesa JUS D.AO.020-1955 Vrste lesa JUS D.B0,020-1955 Zgvadba lesa JUS D,B0.021-1955 Napake lesa JUS D.B4.02G-1955 Hlodi za furnir F, listavci JUS D.B4.021-1955 Hladi za furnir F, iglavci JUS DB4,032-1955 Hlodi za luščenje L, listavci JUS D.B1.023-195i5 Hlodi za luMenje L, iglavci JUS D.B4.024-1955 Hlodi za gibice S, listavci JUS D.B'l.Ü25-19!i5 Hlodi za šibice S, Iglavci JUS D.B-i.02(5-1955 Hlodi za prage P, listavci JUS D,B4,027-1955 Kombinirani hlodi JUS D,B4.028-1955 Hlodi za žaganje, listavci JUS D.B4.029-1955 Hlodi za žaganje, iglavci JUS D,B1,020-1955 Jambor JUS D.E1.Ü21-1955 Piloti JUS D.Bl,022-ia55 Ladijski les JUS DB1,023-1955 Jamski les JUS D.B 1.024-1955 Tunelski les JUS D.Bl,025-1955 Drogi za gradbene odre JUS D.B1.03fl-T955 Les za lesno volno JUS DB2.020-1955 Drogovi za napeljave JUS D.B3,020-1955 Tanek tehnični les JUS D B3.021-1955 Kolarski les JUS D.B5 021-1955 Taninsl^i les JUS D.B5.022-1955 Les za suho destilacijo JUS D.B5,023-1955 Les za kurjavo JUS D.B7.020-1955 Tesan les iglavcev JUS D.B8.020-19a5 Cepan tehnični les itd JUS D.Bfl.020-l957 Lesno oglje JUS D.Al.020-1957 Preiskušanje lesa, sploSni del JUS D.Al.021-1957 Preizkušanje lesa, terminologija in označbe ' JUS D,Al 040-1957 PreiakuSanje lesa, jemanje vzorcev JUS n.Al.041-1957 Preizkušanje lesa, napake lesa, merjenje JUS D,A1.042-19S7 Preizkušanje lesa, karakteristične lastnosti, merjenje JUS D.Al.043-1957 Preiakušanje lesa, vlaga lesa ,1US D.A1,04^-19B7 Preizkušanje lesa, specifična teza JUS D A1Ö45-1957 Preizkušanje lesa, tlačna trdnost JUS D.Al.046-1957 Preizkušanje lesa, trdnost na zvijanje jUS d,Al.047-1957 Preizkušanje lesa, specifično delo zloma z udarcem JUS D.Al.048-1957 Preizkušanje lesa, trdnost na nateg Navedeni JUS (v srbohrvaščini) se lahlco nai-očajo pri ^Naučni Itnjigi" v Beogradu, Knez Mihajlova ulica, poSt. predal S90. Slovenski prevodi nekaterih JUS iz leta 19S5 se dobijo pri upravi »-Nove proizvodnje-" v Ljubljani, ErjavCeva ul. 15, Z, T. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O MERILIH ZA OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE AMORTIZACIJE ZA REGENERACIJO GOZDOV IN O NJENEM NAMENU (Uradni list. SFRJ št. I od 1. L 1964) 1. V 1- to5ki odloka o merilih za obračunavanje in plačevanje amortizacije 7.r regeneracijo gozdov in o njenem narnenu ("Uradni Ust FLRJ« St. 53/62) se drugi odstavek spremeni in se glasi; r'Amortizacij a z& količinsko enoto prodanega lesa znaša: 1) za goi^ve izdelke — najmanj 400 dinarjev, Z) za les na panju — najmanj 350 dinarjev.« 2- Ta odlok velja od 1. jan'uarja 196-i. Zvezni izvršni svet R, p. St. 2-18. Predsednik: Beograd, 26 decembra 1963, Pelar Stambolič s. r. ZAKON O OPROSTITVI PRISPEVKA IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA DEJAVNOST KEMIČNEGA PREDELOVANJA LESA (Uradni list SFR-J St. 4 od 22 1, 1964) 1. člen Za dejavnosL kemičnega predelovanja lesa iz podskupine 122-31. nomenklature za razvrščanje gospodarskih to drugih organizacij ter državni)! oiganov po dejavnostih, ki je sestavni del pravilnika o razvrščanju uporabnikov družbenega premoženja po njihovih dejavnostih ("Uradni list FLBJ« št. 10/62 in 12/63), se ne plačuje piispevek i? dohodka gospodaiskih organizacij. 2. Člen Ta zakon velja od dneva objave v n-Uradnem listu SFRJ", uporabljal pa se bo od 1. januarja 1964. ODLOK O PRENEHANJI) VELJAVNOSTI ODLOKA O NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH ZA POSAMEZNE GOZDNE PROIZVODE (Uradni list SFRJ 5t. I6 od 15. 4, 1064) 1, Odlok o najviäjlh prodajnih cenah za posamezne ßozdne proizvode (-^Uradni list SFRJ« gt. 52/63) neha voljaU. 2. Ta, odlok začne veljati osmi dan pa objavi v -Uradnem listu SFRJ«, Zvezni izvr-šni svet Beograd, Ö. aprila 1S6L Predsednik: R. p, ät. 44. Petar Stambolič s. r. ZAKON o obrestni meri od gospodarskih skladov za dejavnost GOSPODAR.IENJA z gozdovi (Uradni list SFEJ ät. 4 od 32, 1. 1964) 1 eien Za dejavnost gospodarjenja z gozdovi ia skupine 311-10 nomenklature za ra'i-vršianje gospodarskih in drugiSi organizacij ter državnih organov po dejavnostih, Ici je sestavni del pravilnika o razvržcanju uporabnikov družbenega premoženja po njihovih dejavnostih (»Uradni list PLEJ« žt. 10/02 in I2/63>, se plačujejo obresti üd gospodarskih skladov po obrestni meri 1% od dela poslovnega sklada v vrednosti gozdnih komunikacij in sredsteVj vloženih v gozdne plantaže in druge intenzivne-gozdne kulture. 2, eien Ta zakon velja od dneva objave v "Uradnem listu SFRJ^«, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1964 ODREDBA o obvezni dobavi žagankga jelovega, smrekovega in borovega lesa potrošnikom določenih kategorij v letu 19ö4 (Uradni list SFRJ št. i od 22. 1. 1964) 1. Za leto 1964 se dolota kontingent 36.000 mŽaganega jelovega in smrekovega lesa in kontingent 9O0O m'' žaganega borovega lesa v dimenzijah in kakovosti po JUS D.C1.041 in JUS D,Ci.(t'l2. Od tega je ti-eba dobaviti: 1) podjetjern za remont vn izdelovanje tirnih vozil (vfigo.fiovl: a) žaganega jelovega in smrekovega lesa 19.000 m'' b) žaganega borovega lesa 5.000 m ■ 2) Železniškim transportnim podjetjem: a) žaganega jelovega in smrekovega lesa 14.000 m^ b) žaganega borovega lesa 3.000 m'- 3) tovarnam za izdelavo novih vagonov; a) žaganega jelovega in smrekovega lesa 3.000 m' b) žaganega borovega lesa t.000 m ' 2. Kupne Ln prodajrfe pogodbe ia žagan jelov, smrekov in borov )es bodo sklepala lesnoindustrijska podjetja s potrošniki po razporedu (programu), ki ga določi Zvezni sekretariat za trgovino na predlog Zvezne gospodarske zbornice — Sveta za gozdarstvo, lesno industnjo in papir, in Skupnosti jugoslovanskih železnic. 3 Lesnoindustrijska podjetja so dolžna v letu 1364 dobaviti žagan jelov, smrekov in borov les v količinah, dimenzijah in kakovostih, kot je to določeno v i. tofki te odredbe. i. Lesnoindustrijska podjetja in potroätiiki, ki so določeni v 1 točki te odredbe, morajo pošiljati Zveznemu sekretariatu za trgovino na njegovo zahtevo podatke o proizvodnji, dobavah, zalogah in porabi žaganega jelovega, smrekovega in borovega lesa, 5. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »^U rad nem listu SFRJ-. St. 32/1. Zvezni sek-retar za trgovino: Beograd, 6. januarja 1964 Dragutin Kosovac s. r, o D I. o C ß A O ,lTJGOSI.OVANSKTH STANDARDIH ZA SEME IGLAVCEV (Uradni list SFRJ št, B od 19, 2. 1964) 1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarden: Seme iglavcev: Vrste - — — - _____ JUS D.Z1,100 Kakovost — — — — — — _ — JUS D,Z1,I01 Jemanje vzorcev — - — - - — - — - — — JQS D,Zi,102 2. Jugoslovanslce standarde iz 1. točke odločbe je ohjavil Jusoslovanskt zavod 7.3. standai-dizacija v posebni izdaji, fä je sestavni del te odloche, 3. Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe so obvezni in veljajo od 1, aprila 1904. St, 00-1077/1, Direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo- Beograd, 10 februarja 1964. ing. Slavoljub Vitorovič s. r. ODLOČBA O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA SEME IGLAVCEV (Uradni list SFRJ št. 17 od 23 4 19fi4) 1, Jugoslovartski zavod za standtirdizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde; Seme iglavcev: Določanje čistoče seniena — — — - — — — — — — — JUS D Z1,1Ü3 Določanje leže 1Ü0Ö semen __________ JUS D,.71,10(5 Ugotavljanje okuženosti semena z glivicami —■ — ■— — — — JUS D,Z1.108 Ugotavljanje okuženosti semena t insekti — — — — — — — JUS D.21.J.OO 2, Jugoslovanske standarde iz i. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski 2avod za standardizacijo v prosei^rti izdaji, j;i je sestavni del te odločbe. 3, Jugo=lovansln stpindai'di iz 1 točke te odločbe so obvezni in veljajo od 1, juli,]a 1964, Beograd, 10, aprila Direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo: St, iiR-aßÖB. ing, Slavoljub Vitorovič s. r UREDBA O USTANOVITVI REPUBLIŠKEGA GOZDARSKEGA INŠPEKTORATA UradneiTi Ustu SHS« IzvfSni svet Skupščine Sodaitslične republike Slovenije Si. 021-7/04 Predsednik; Ljubljana, dne 20. marca 1964. Viktor Avbelj I r. UREDBA o razglasitvi notranjskega snežnika za naravno znamenitost (Uradni list SRS št. -i od G. 2. 1964) Območje Notranjskega Snežnika nad gornjo gMdno mejo se zai'arii posebne najravne lepote in izredno bogate flore razglasi za naravno znamenitost Zavarovano območje, ki je družbena last v upravi gozdnega gospodarstva Postojna, zajema pobočja in vrhova Velikega in Malega SiTcžnika nad višino 1450 m, v katastrski občini Snežnik ,s skupno površino 195.59 iia, In sicer; — del parcple ät. 1919 s povrSino 06.28 ha, — del parcele Št, 1930 s površino 2.7e ha. — del parcele št, 1920 s površino 79.41 ha, — del parcele Št, 1921 s yovräino 47,14 ha. Meja zavarovanega obmoSja poteka po naravni meji med sklenjenim subalpskim bukovim gozdom in območjem rušja ter je vidno označena na turističnih vpadnicah (stezah) z a'streznim napisanim opozorilom. Situacijski načrt v merilu 1 : 10.00(1 z označeno mejo je sestavni del te odredbe. .Na zavarovanem območju je brez. poprejšnjega dovoljenja Zavoda za .spomeniško varstvo SRS prepovedano vsako trganje, izkopavanje ali drugačno uničevanje rastlin (cvetlic in drugih zelišč, dreves, grmov), kurjenje kresov, sprememba oblilte teren.^ kaJior tudi vsak poseg, ki bi spremenil stnakturo tal, ogrozil ali poSkodoval vegetacijo ali hi bil na kakržen.koli drug način v nasprotju s ciljem zavarovanja. Za vsako novo gradnjo (stavbo, gozdno in prometno napravo in podobno) na zavarovanem območju je potrebno dovoljenje republiškega organa za urbanizem in Zavoda za spomeniško varstvo SRS, 5 Občinski skupščini Cerknica in Ilirska Bistrica opravljata vamvaino i« nadzorno službo na zavQrovaii:em območju in skrbita za izvajanje te odredbe 6 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v ^■^Uractnem listu SRS". St, 63-20/63-4 Ljubljana, dne 15. januarja 1964. Republiški sekretar za urbanizem,. jl.anovanjsko izgradnjo in komunalne Republi.5ki sekretar za kulturo zadeve: in prosveto; Ermin Kržičmk 1, t. Miloä PoljanSek I. r, r 634.0.383.1 (407,12) RAZLIKA MED GOZDNIMI IN JAVNIMI PROMETNICAMI PRI NJIHOVEM TRASIRANJU, GRADNJI IN EKSPLOATACIJI Prof. ing. Ivan K 1 e m e n č i Č (Ljubljana)* Vsakodnevno se srečujemo z javnin^i prometnicami, jih analiziramo ter jih pogosto postavljamo aa vzor gozdnim prometnicam. Ne zavedamo se namreč dovolj jasno posebnih nalog javnih in posebnih nalog gozdnih cest. Zaradi teh nalog nastajajo razlike, ki jih moramo neogibno upoStevaü pri lociranju, pri trisnsiranju in pri gradnji enih in drugih cest, pa ne le cest, ampak tudi žičnic in podobno. Uvodoma moramo poudariti, da so gozdne prometnice namenske. Neizkušen opazovalec javnih in gozdnih, cest kaj hitro ugotovi pri gozdnih cestah skromnejšo izvedbo, v glavnejn pa ne opazi med njimi bistvenih razlik. Rad občuduje zahtevne tehnične objekte na javnih cestah in pomilovalno ocenjuje skromne objekte na go'Äänih, podobno kakor se npr. čudi operni stavbi in gre nepmadeto mimo pritlične stanovanjske hiše. Vendar, vse kar gradimo, ustvarjamo na osnovi istih tehniških in ekonomskih pa tudi estetskih načel glede na namene kakega objekta. Podobno kot gozdarstvo si gradi namenske ceste tudi industrija. Posebno uporabljajo podzemeljski premogovniki in drugi rudniki svoja specialna transportna omrežja. Ker rudarske prometnice pod zemljo niso dostopne nezaposlenim, so ostale izključna domena rudarjev. Montanisti jih proučujejo, trasirajo, gradijo, vzdržujejo in uporabljajo. Gozdarjem Še tu in tam trasirajo in gradijo prometnice tudi drugi strokovnjaki, uporabljajo pa jih najrazličnejši interesenti (občani, ki so željni oddiha, turisti, industrija, vojaštvo itd.). Ponavadi noben interesent h gradnji nič ne prispeva, pač pa postavlja svoje zahteve glede njihove kakovosti in lege, ki gozdarjem vedno ne ustrezata. Naštejmo vsaj glavne značilnosti gozdnih prometnic! Po njihovi legi ločimo naslednje tri vrste: a) spojne prometnice, ki ležijo izven gozda; b) produktivne prometnice, ki leže v gozdu, in jih gradimo bolj ali manj vzporedno s plastnicami (razen izjem kot je žičnica wysseji in pod.); c) mrtve prometnice, ki ležijo tudi v gozdu in so pretežno položene dokaj pravokotno na plastnice. (Glej moj članek v Gozdarskem vestniku 1961, 65—75: i-Stičnice in njihov pomen pri gradnji gozdnih cest!«) Spojne prometnice ali spojnice imajo nalogo povezovati gozd s porabniki gozdnih produktov. Po možnosti se tudi po njih prevažajo v gozd sredstva in delavci, ki so potrebni za gojenje gozdov, za njihovo varstvo in izkoriščanje. * Objavljamo skrajšano predavanje, kL ga je imel avtor letos 22. septembra na univerzi v Helsmkih. Uredništvo Na vprašanje, s katerim delöni svojega telesa omogoča cesta vozilom transport, ugotavljamo, da o tem odloča njeno t. i. ^vozišče-«, ki je lahko utrjeno ali pa tudi ne. Za spojnico izberemo najekonomičnejšo prometnico, upoštevajoč pri. tem okoliščine in razmere. Kot spojnice rabijo dandanes predvsem poti in ceste, železnice, spusčalke, vzpenjače, žičnice, vodne in suhe riže, vodne ceste itd. K potrošnikom lesa prištevamo tovorne kolodvore, mesta, tovarne za mehanično in kemično predelavo lesa, pristanišča itd. Ponava-di se spojnice, ki jih grade gozdni posestniki, povezujejo z javnimi prometnicami, ki se cepijo v razne smeri. Les te^e k rajirulm. konsumentom, zato moramo gozdarji prometno spojnico obravnavati začenši od roba gozda, kjer je njen začetek, v smeri potrošnikov, torej ravno v nasprotni smeri od poteka njene kilometraže. Konec spojnice nam je neznan, leži pač tam, kjer les doseže svojega konsumenta. En konec spojnice je lahko v severni Afriki, drugi pa v južni Ameriki in pod. Cim gostejšo javno mrežo ima neka dežela, tem manj je gozdarjem potrebno graditi dragih gozdnih spojnic in obratno. Gozdarji, skrbimo za lastne spojnice in jih vzdržujemo, medtem ko v.a. tuje le želimo, da bi bile v dobrem stanju. Produktivne prometnice gradimo le v gozdovih. Normalna zmorejo pobirati gozdne Sortimente po vsej svoji dolžini. One skrajšujejo spravilne razdalje, ki so tem krajše, čim več prometnic zgradimo v kakem go!;du. Ker torej pocenjujejo visoke spravilne stroške, zaslužijo ime »produktivne«. Ni torej čudno, da dandanes veliko pišemo in govorimo o povprečni gostoti produktivnih prometnic na 1 ha oziroma — kar je isto — o povprečni širini gozdnih pasov, ki ležijo med produJitivnimi prometnicami, Znane so npr, zelo goste produktivne prometnice v Svicij Nemčiji itd., kjer znaša povprečna koncentracija cest tudi po 100 m na ha in še več. Produktivne prometnice opravljajo dve nalogi: a) pocenjujejo spravilne stroške in b) mimogrede opravljajo transport podobno kot spojnice. Vendar jih ne gradimo zaradi transporta. Za ta namen bi namreč zadoščala le ena produktivna prometnica, kot imamo navadno opraviti tudi le t. eno spojnico, ki rabi transportu vseh gozdnih pridelkov. In vendar jih gradimo, in to v obliki gostih mrež ali ožilij. Pri tem pa smo zadovoljtd tudi s sezon&ko potjo slabe kakovosti, z mehkim m za transport slabim voziščem. Pri teh poteh upoštevamo torej predvsem njihovo prvo funkcijo, da nam pocenijo spravilo. Produktivna cesta opravlja pocenitev spravila s svojima robovoma in s skladiščnimi površinamij ki leže ob teh robovih. Na strmih pobočjih pobira cesta les le z zgornje strani in to le z enim robom. Nasprotno pa v ravnini pobira z obema robovoma in je zato dvakrat bolj produktivna, bolj koristna. Pri visoldh nasipih in ukopih ni noben rob ceste sposoben za sprejemanje lesa, torej sta oba robova neproduktivna ali mrtva. Produktivnost ceste torej ni odvisna od njene kakovosti, ampak le od lege njenih robov, Ce so v gozdu tri poti po 1 km dolge in če pri tem ena pot ne pobira lesa z nobenitm robom, drugi dve pa z obema, potem bomo evidentirali produktivnost teh 3 km dolgih krakov, kot bi biU dolgi 4kni. Vse druge transportne naprave, ki sicer ležijo v goadu in opravljajo transportno nalogo, npr. spuščalke, vzpenjače, Žičnice, tu in tam tudi drče, ne pocenjujejo spravilnih stroškov, ker so njihovi robovi neaktivni, pasivni in jih imenujemo mrtve aU neproduktivne. To neprijetno ime so dobile zato, da bi si gozdar vedno prizadeval dati prometnicam takšno lego, ki bi jim zagotavljala čim veČjo produktivnost oziroma da bi izbral produktivne vrste prdmetnic (npr. namesto klasičnih žičnic, ka so pasivne po vsej svoji dolžini, raje žične žerjave wyssen, ali lasso-cable itd., ki so na obeh robovih produktivni.) Seveda gradimo tudi mrtve prometnice, saj so nani včasih edina ekonomska rešitev za povezavo produktivnih prometnic, ki ležijo v etažah na Širokih gorskih pobočjih ali globokih dolinah. Na srečo so mrtve prometnice kratke. Tako je bilo v Bosni na terenih, ki so zahtevali številne etažne povezave, razmerje med produktivnimi in mrtvimi prometmcami 100 :5. Naj omenimo, da smo otmenjene goadove eksploatirali s pomočjo ozkotirnih železnic, ki so bile po pobočjih med seboj povezane s spuščalkami. K mrtvim prometnicam pa nismo prištevaU le vseh spuščalk, ampak tudi vse tire na železniških postajah razen glavnega. Torej izjemoma štejemo med mrtve prometnice tudi tire, Čeprav ležijo bolj ali manj vzporedno s plastnicami. Gradbeniki se le malo zaniniajO) kako visoko ali globoko ležita glede na okolni teren mejni črti umetnega cestnega telesa, ali tako imenovani cestni črti stičnici. Gozdar pa si prizadeva obljkovati produktivno prometnico s čim ugodnejšimi višinami teh črt stierüc, da bi cesta čim laže sprejemala les in da bi bilo nakladanje na vozila čim cenejše. Les lahko sprejema le takšna cesta, ki se na pobočjih čim bolj prilagaja terenu, cesta ki ima Čim .manjše, toda Še uporabne polmere krivin in tudi Čim krajše vmesne preme. Le tedaj so namreč višinske razlike med cesto in terenom majhne ter je nakladanje poceni in varno. Koliko nesrečnih primerov se dogaja ravno pri ročnem nakladanju lesa, zlasti zaledenelih ali svežih in smolnatih hlodov! Ce cvblikujemo produktivno cesto predvsem tako, da ji omogočamo Čim manj oviranO' sprejemanje lesa, pc^tem neogibno kvarimo njene transportne sposobnosti, Toda ekonomsko je utemeljeno, da se na kratkih produktivnih poteh z malim prometom odrečemo hitrim vožnjam kakor tudi vožnjani z nespremenljivo hitrostjo. Pri projektiranju produktivnih cest torej ne predpisujemo minimalne hitrosU. Nasprotno pa so pri javnih cestah, recimo avto cestah, predpisane minimalne hitrosti. Prizadevamo si, da bi prevoz lesa, predvsem na dolgih javnih cestah čim hitreje potekal. Na javnih cestah navadno gradijo draga in kvalitetna vozišča. Da centrifugalna sila ne bi vrgla vozila v krivini pri veliki hitrosti s ceste, spremenijo prečni naklon. V premi ima dvotračna cesta ali horizontalen prečni naklon ali pa je dvostrešen. V krivini in v njeni prehodni dolžini pa je dvostreSni naklon spremenjen v enostrešnega s padcem proti notranjosti krivine, da ne bi moralo vozilo, ki vozi po zunanjem traku, preveč zmanjšati hitrosti. Gozdne ceste se navadno ne ravnajo po tem vzgledu. Zaradi kratkih vmesnih prem in malih polmerov krivin pogosto ne moremo posnemati omenjenih izvedb. Sicer pa leži pri dvostrešnem prerezu na enotračni cesti tudi v krivini naše vozilo varno, kot bi bil prečni prerez horizontalen, ne pa navzven nagnjen. Dvo-strešni naklon v krivmah pocenjuje gradbene in vzdrževalne stroške, ker jih poenostavlja. Zavedamo se, da se ceste kvarijo predvsem zaradi padavin, ne pa zaradi prometa, ki je le majhen. Erozijo cest dvakrat zmanjšamo, če gradimo dvostrešno vozišče namesto enostrešnega. To je zelo- pomembno za čim trajnejšo uporabnost cest. Znano je, da je njihovo vzdrževanje, vsaj pri nas, slabo organizirano m slabo izvajano Zakaj bi si toliko prizadevali doseči Čim enakomernejšo hitrost vožnje, ko pa le-ta zahteva nenormalno večje gradbene stroške? V gozdu ne opravljamo osebnega prometa, ampak prevoz hlodov. Zakaj ne bi izkoriščali odUčne lastnosti motornih vozil, ki izredno lahko zmanjšujejo ali pa povečujejo svojo hitrost? Pri transiranju javnih cest govorijo gradbeniki o pozitivnih točkah, npr. ljudskih naseljih, katere mora cesta povezati. Mi gozdarji upoštevamo nasprotno pozitivne črte, po katerih moramo položiti produktivno prometnico (po doli- nah, po težiščih lesa kakega pobočja in pod.)- Kakor se gradbeniki izogibajo negativnim točkann, tako se gozdarji izogibamo negativnim črtam npr. razvodnicam in pod, V ravninskih gozdovih tvorijo produktivne prom.etnice po možnosti ra r e ž o, ki jo sestavljajo čim bolj razpotegni eni pravokotnikj, izjemoma tudi kvadrati, trapezi ali trikotniki. V goratih in vodna tih predelih prometnice ne tvorijo mrež, ampak pahljače ali ožilja, podobno kot so ra:;porejene žile na prstih naših rok in na dlaneh. Tudi l.e oblike imajo svoje specifičnosti in velik ekonomski pomen, ki pri javnih prometnicah ne pride do veljave. Naj omenimo posebno le drastičen primer: Ce razdelimo kak ravninski gozd s potmi na trikotnike namesto na razpotegni ene pravokotnike, povečamo spravilne razdalje kar za 33%. Naj navedemo še eno zelo karakteristično in specilično lastnost gozdnih cest, njihovo obremenitev! Javne ceste, predvsem I. in II. reda, kakor tudi javne železnice, so od enega do drugega kraka ali odcepa oziroma od ene do druge železniške postaje obremenjene enakomerno. Grafikon obremeniCve je črta, ki poteka sicer stopničasto, toda vedno vzporedno z abscisno osjo-, na katero nanesemo dolžine prometnic. Jasno je, da železnica sprejema in oddaja tovore in potnike, le na svojih postajah. Torej mora biti proga med dvema postaiama enaltnmemo obrcmeniena. Podoben grafikon obremenitve dobimo tudi za naše spojne in mrtve prometnice, če računamo kot tovore le gozdne produkte. Grafikon obremenitve produktivnih prometnic pa se bistveno loči od omenjenih prqmetnic. Nikjer ne poteka paralelno z abscisno osjo. Črta obremenitve pada od začetka gozda, kjer se stika produktivna cesta s spojno, tja do gozdnega roba. Pri tem je ta črta prema ali stopničasta ali celo krivulja raznih oblik. Navadno je obremenitev produktivnih prometnic na robu gozda zelo majhna ali pa je sploh ni. Vse gozdne prometnice so le. malo obremenjene. Pogosto slišimo, da je kaka javna cesta obremenjena s tisoči ton tovora na dan, druga z desettisoči in pod. Nehote predpostavimo, da se zaradi razvoja industrije in zaradi naglega naraščanja prebivalstva povečuje obremenitev na vseh cestah, tudi na gozdnih. Vendar pa ni tako. V gozdu je ostal skoraj nespremenjen dosedanji prirastek, ki ni velik. Ce priraSča les npr. tri neto tone na hektar, je letna obremenitev spojne prometnice, če le ena odpira gozd s 3000 ha, 9000 neto ton. Upoštevajoč Še toliko obremenitev s tovornjakom v polno in ravno tako v prazno smer vožnje, izračunattno letno obremenitev 27.000 bruto ton ali povprečno na dan 74 ton. Ni neverjetno, da bi s take spojnice peljalo v gozd vsaj deset produktivnih prometnic, Tedaj je vsaka v svojem začetku obremenjena le Še z ok, 7,4 tone, na koncu pa z nič ton ali povprečno s 3,7 ton/dan. Številke se spreminjajo, če sekamo gozdove prebiralno vsako leto ali vsakih pet let ali celo na golo enkrat na 100 let, vendar pa je povprečje obremenitve za določeno dobo v vseh primerih zelo nizko. Tudi to je dokaz, da gradimo produktivne prometnice bolj zaradi pocenitve spravila in ne zaradi prevoza lesa. Lahko računamo s tem, da so gozdne ceste obremenjene v širokih mejah povprečno od O do 100 ton dnevno in javne ceste od 100 do 50.000 ton in več dnevno. Pri javnih cestah obremenitve naglo rastejo^ z njimi tudi kakovost cest, obenem pa tudi gradbeni stroški. Velikanska je razhka med dnevno obremenitvijo gozdne in javne ceste, npr. kot 1 : 100, ali celo 1 : 1000 in več. Ali ni potem upravičen zaključek, da so gozdne ceste posebnost zase in to v tehničnem in ekonomskem pogledu? Torej ne smemo nekritično posnemati javnih cest niti pri polaganju gozdnih cest niti pri njihovem trasiranju, gradnji, vzdrževanju in ne pri uporabi. Vprašamo se, kako graditi naše, tako malo obremenjene prometnice? Pač po prindpu nai-ave. Ali ne gradi narava v živih organizmih razne prometnice, razne cevi, ki prenašajo življenjske sokove glede na njihovo obremenitev? AJi nima v začetku stiideoček ozko korito, ki ga stalno razširja kakor pritekajo vanj novi in novi studenci? Ali ne vemo, da izhaja iz našega srca močna aorta? Ta se pa vedno bolj tanjša in deli ter prehaja nazadnje v kapilare, ki oskrbujejo s hrano le še posamezne telesne celice. Tudi mi gradimo gozdne žile po tem principu zoževanja. Svoje poti zožujemo količinsko in kakovostno le do določene meje. Iz dvotračne ceste za tovornjake prehajamo na enotračno, nato jo zožimo, da je primerna le Še za vprežni promet. Se ožja je pot za sankanje. Končno zožimo Še njo na stezo za spravilo lesa s konji. Cesto proti koncu pri isti Širini gradimo ceneje tudi tako, da določimo krivinam vedno manjše polmere in da so vmesne preme čim krajše, ter da je zgornji ustroj vedno tanjši, dokler ga končno ne opustimo. Znano je, da ima tlo toliko večjo nosilnost, čim bolj poredko vozimo po njem, čim manj ga utrujamo. Omenjeni grafikon obremenitve pa nas tudi pouči, da ne smemo graditi poti do tja, kjer bi bile zelo malo obremenjene. ZaLo govorimo gozdarji tudi o principu skrajševanja poti. To načelo uspešno prilagodimo na koncu naših tras. Omenjeno jJcrajševanje znaša nekaj sto metrov. Odvisno je v glavnem od količine lesa, stroškov apravila, gradbenih stroškov ter potrebe po naklada-lišču lesa in po obračališču za vozila. Toda če upoštevamo načelo zozevanja prometnic tudi kakovostno, tedaj se varnost in hitrost prometa zmanjšujeta. T. i. varnostni koeficient se manjša, cesta se spreminja iz trajne v sezonsko zemeljsko pot, ki je uporabna za transport le pozimi ali v suhem poletju. Uporabo principa zoževanja si lahko privoščimo v gozdarstvu s potrebnim poudarkom, zato ker ne prevažamo Številnih ljudi kot na javnih cestah, ampak le ceneni les, V kolikor spremljajo prevoz lesa gozdni delavci, ti odlično poznajo vsak meter teh kratkih poti in zato vedo, kako je potrebno upravljati vozilo. Takšne poü so zlasti v prebiralnih gozdovih ekonomsko utemeljene. Nadaljnja posebnost gozdnih prometnic je v tem, da prihajajo v gozd navadno prazna vozila, nazaj pa se vračajo polna. Ker gozdovi navadno ležijo v hribih nad porabniki lesa, je pogosto mogoče izkoriščati za polna vozila gravitacijsko vleko na, ta način, da trasiramo cesto s padcem, kjer ni potrebna vozila niti vleči niti zavirati. Pri takem padcu je osnovni odpor enak komponenti gravitacijske sile. Tak padec imenujemo gozdarji idealen. Na javnih cestah, kjer vozijo polna in prazna vozila v obe smeri, o idealnem padcu ni mogoče govoriti. Gozdarji označujemo vse naldone, ki so nagnjeni v smeri izvoza lesa z znakom p 1 u s ■« in tiste druge, ki so nagnjeni v drugi smeri z «minus Pri javnih cestah ji isti naklon za eno vozilo lahko pozitiven, za drugo pa negativen. Strokovnjaki pravijo, da motornemu prometu protivzporü niso škodljivi, kot so bili vpregam. Toda, kdo bi se odrekel brezplačni gravitacijski sili, če jo kakor koli lahko brez posebnih stroškov uporabimo pri nakladanju in razkladanju lesa in seveda tudi ne nazadnje pri transportu? Pri gozdnih cestah, ki potekajo po pobočjih gozdov, se vrstijo leve in desne krivine. Tiste, ki prečkaj-o jarke, so konkavne (vbočene), druge, ki se zas^ kajo v rebra terena, pa so konveksne (izbočene). Konkavne zahtevajo navadno mostiČ, prop ust ali vsaj betonsko odvodno cev ali drenažo ter večji ali manjši nasip. Nasprotno pa peljejo konveksne krivine v glavnem skozi vkop, v ravninah krivin med seboj ne ločimo. Na konkavne krivine pada navadno po jarku mnogo lesa. na konveksne pa nič. Temu primemo oblikujemo torej tudi ce«tc. Prizadevamo si poti&niti cesto čim bolj v jarek, jo zgraditi z malim polmer^im krivine, 2 malim nasipom, s propustoim, ki ne ovira nakladanje lesa in po-možnosti s cestnim iaogibališčem. Pri konveksni krivini ponavadi načrtujemo tudi izogibaliäca. Ce&tne razširitve za prevoz dolgega lesa so v konveksni krivjni potre-bne, v konkavni pa ne, zato je gradnja prve dražja od druge, medtem pa je glede pocenitve spravüa dolžina prve mrtva, druge pa zelo produktivna. Tudi tO' je ena od mnogih posebnosti gozdnih prometnic. Glede na vse povedano je tudi logično, da naše kapilarne poti trasiramo mnogo preprosteje, hj1j"eje in ceneje kot pa javne ceste, ki jih moramo trasirati z drago indirektno metodo po topografskih kartah, nastalih na podlagi tah.imetri6^ih meritev, računov in risanj. Pri nepreglednih velikih, krožnih krivinah, katerim dodajamo: Še krivine prehodnice, drugače tudi trasirati ne moremo. Nasprotno pa trasiramo gozdne prometnice direktno na terenu. Pri tem krivin prehodnic sploh ne vlagamo v os ceste. Z neposrednim trasiranjem opažamo dosti nadrobniosti, ki so važne za pocenitev ."ipravilnih in gradbenih stroškov. Na karti takšnih možnosti ne moremo opažati. Sodobni strojni gradnji gozdnih cest pogosto zadošča le na hitro s pado-merom zakoličena ničlna linija. Pri trasah, ki potekajo po pobočjih, se gozdarji malo zmerumo za izravnavo gradiva med zasekom (odkopom) in prisipom (nasipom). Skoraj vedno se nam namreč posreči izravnati gradiva v najcenejši prečni smeri transporta. Ce nara pri tem manjka gradiva, si ga sposodimo s strani, Če ga je preveč, ga odlagamo tako, da obenem zgradimo skladišča za les in izogibališča. Nasprotno pa moramo v projektih za javne ceste izravnavo gradiva izračunati s pomočjo kubnih profilov in jo nato uresničevati v dolgi in dragi poHolžni smeri trase. Ali pri tolikih karakterističnih posebnostih gozdnih prometnic torej ni upravičeno, da jih posebej študiramo na gozdarskih fakultetah? Poleg trasiranja in gradnje moramo poglobljeno študirati ves transport od panja pa do lesa. Tudi študij o gojenju, varstvu in eksploataciji gozdov nam je sa gradnjo gozdnih cest potreben. JaiSno je, da gozdne prometnice sodijo v kompe-tenco gozdarjev, podobno kot rudarske v kompetenco niontanistov. Gozdar pri tem lahko zaposli tudi geoJoge, geodete, gradbenike, toda le on je üsti, ki je študiral in v praksi reševal vprašanje, kje in kako se polagajo gozdne prometnice, zato mu je to delo dolžnost in čast. Namen tega članka ni bil govoriti o stičnih točkah gozdnih in javnih cest, gozdarjev in gradbenikov za niz.ke gi-adnje. Vendar na koncu le omenjam, da je tudi teh točk veliko. Naše spojne ceste npr imajo iste lastnosti in opravljajo iste funkcije kot malo obremenjene javne ceste itd, V tehničnem pogledu smo se gozdarji vehko naučili od gradbenikov. Se več se bomo v bodoče. Znano je, da avtomobilski problem postaja svetovni problem in za njegovo reševanje se vlagajo milijarde denarja, ki bodo tudi posredno koiistile gozdnim prometnicam. Gozdarji nismo bili in nismo separatisti. Zavedamo se namreč, da so naši gozdovi s svojimi proizvodi in z blagodejnimi vplivi potrebni vsemu ljudstvu. Tudi naše prometruce, ki ne leze pod zemljo kot rudarske, koristijo še številnim drugim interesentom, Zato smo vedno pripravljeni oblikovati jih tako, kot s&stavljajo v statiki komponente raznih smeri in raznih velikosti eno samo, po smeri in kakovosti optimalno rezultanto. 634.0.323.12 (■1S7.12) O VPLIVU DELA 7 MOTORNO ŽAGO NA ZDRAVJE GOZDNm DELAVCEV Ing. Jože Kovač in Milan Dretnik (Ljubljana) Pojavi neprijetnega počutja po delu z motorno žago (t. i. >igluhe« roke, utrujenost mišic, ki povzroöa zlasti slabo spanje ponoči), bledenje rok in občutek neprestanega brnenja v usesih so napGrtili varnostno službo v podjetju GG Ljubljana, da je skupno s tehnologi dela proučUo škodljive vplive dela z motorno žago na zdravje gozdnih delavcev. V ta namen se je podjetje povezalo z zdravstvenimi zavodi (Okrajni zavod za zdravstveno varstvo v Ljubljani, oddelek za medicino dela in Zavod SRS za zdravstveno in tehnično varnost v Ljubljani) in se dogovorilo o sistematičnem zdravstvenem pregledu vseh delavcev motoristov pra-v tako pa tudi o testiranju raznih tipov motornih žag glede na višino tresljajev in ropot motorja. Zdravstveni pregledi kakor tudi testiranje motornih žag so pokazali škodljivo delovanje vibracije in ropota motorja na zdravje delavcev. S tem je bilo načeto vpraSanje preventivnega varstva delavcev, ki delajo z motornimi žagami. Ugotovitve zdravstvenih zavodov, da pri delu z motorkami zaradi škodljivega delovanja na organizem nastajajo nove poklicne bolezni (ožilja rok), nas opozarjajo, da bo temu vprašanju potrebno posvetiti posebno pozornost. Ugotovljeno je, da so od do sedaj zdravstveno pregledanih 46 delavcev 3 bolani na ožilju rok in da jih 7 trpi zaradi okvare sluha. Čeprav ni mogoče trditi, da je za poslabšanje sluha pri delavcih kriva edJnole motorna žaga (razni prehladi, vnetja) je vendar za obe obolenji značilno, da delavec v času zdravljenja ne sme delati z -motorno žago. Te ugotovitve opozai-jajo na resnost problema še posebno zato, ker so glede vibracij in ropota škodljive vse motorne žage, ki jih sedaj v Sloveniji uporabljamo (zmanjšano vibracijo imajo doslej le tipi Me Culloch BP-1 in Združba) Lii ker motorne žage čedalje več uporabljamo zaradi njihovega vpliva na storilnost in na naprezanje pri delu. Osnova škodljivega delovanja motornih žag je v njihovi konsti-ukciji, zato ga 2 nobenimi preventivno varstvenimi ali tehn-oloskimi ukrepi ni mogoče popolnoma odpraviti, temveč le zmanjšati in ublažiti. ZaLo bi bilo potrebno vplivati na proizvajalce motornih žag, da se v bodoči proizvodnji kar najbolj izogibajo vzrokom za nevarno in škodljivo delovanje. Do tedaj pa bo potrebno ukreniti vse potrebno, da se škodljivi vplivi dela z motorkami na zdravje delavcev čira bolj zmanjšajo. Zdravstveni pregledi delavccv motoristov Gozdnogospodarsko podjetje se je z zdi-avstvenim zavodom dogovorilo o splošnem zdravstvenem pregledu delavcev motoristov. Kei- je bil Čas, potreben za to, v zdravstvenem zavodu omejen, smo najprej poslali tja le nekaj delavcev, ki so naj dalje delali z motornimi žagami {nad tri leta). Zato je verjetno ugotovljeno števUo obolelih nekoliko večje kot pa bo končni rezultat po pregledu vseh delavcev, ki delajo z motornimi žagami. Rezultati tega pregleda so nam že na razpolago. Poročilo zdravstvenega zavoda o pregledu te prve skupine delavcev ugotavlja poklicne bolezni na ožilju rok in okvare sluha. O tem piše takole: -Zar-adi močnih vibracij (z velikimi amplitudami) se povečata pulsna frekvenca in krvni pritisk. Zato nastanejo okvare v funkciji kapilar (žil lasnie) kot traumatična angionevroza kapilar v prstih zaradi ponavljajočih se vibracij. Tako pride do »-belih« ali »odmirajočih-« prstov. Pogostnost in stopnja okvar ožilja sta ozko povezani z intenzivnostjo in trajanjem dela. Pri tem je osebna občutljivost za povzročena obolenja odločilne važnosti. Ker &ta za stopnjo okvare ožilja, važni intenzivnost in trajanje dela, priporoča zavod, naj gospodarska organizacija po možnosti uredi delo z motoi-kami tako, da bo čim več delavcev klasificirano za motoriste, da bo na vsakega odpadlo dnevno največ po 4 ure dela z motorko. Delavec naj bi delal z motorko en mesec, nato pa naj bi je vsaj en mesec ne uporabljal. Med delom z motorko naj delavec večkrat počiva, da se ublaži škodljivi vpliv trušča in tresenja. Ker delavca ni mogoče zaščititi pred ropotom žage, saj jo mora slišati, kako deluje, prav tako pa mora slišati tudi pokanje dievesa pred njegovim padcem, je bil omenjeni zavod mnenja, da bi bilo v sedanjih razmerah najustrezneje menjavati za,poslene pri delu z motorko za daljši čas. Med delom naj bi bila tudi vsaj dva krajäa odmora, da bi se sprostili ukrivljenost hrbtenice in močna napetost stegneničnega in golenskega mišičja. Tako bi se izognili poznejšim okvaram hrbtenice, mišičja in ožilja nog,« Omenjeni zdravstveni pregledi pa so odkrili pri gozdnih delavcih äe vrsto drugih obolenj {srčna in živčna obolenja, okvare hrbtenice), ki opozarjajo na težo in nevarnost gozdnega dela in na potrebe po skrbnejši zdravstveni zaščiti vseh gozdnih delavcev. Od do sedaj pregledanih 46 delavcev jih je bilo IB ali 39% potrebnih zdravniške nege, 13 delavcev ali 28% pa je bHo začasno ali trajno nesposobnih za delo z motorno žago. Merjenje ropota in treslja.jev motornih žag^ Meritve smo opravili z namenom, da bi za različne delovne razmere in za razne tipe motornih žag ugotovili stopnjo škodljivosti na zdravje in možnosti za uporabo zaščitnih sredstev. Rezultati teh meritev so pokazali, da so vse uporabljene motorne žage ne glede na različne delovne okolnosti glede jakosti tresljajev in ropota prekoračevale mejo, ki zdravju še ni škodljiva in da tega vpliva z nobenimi zaščitnimi sredstvi ni mogoče bistveno zmanjšati. Različne delovne razmere so bile pri žaganju trdega in mehkega lesa (bukve in smreke) in glede različne nabrušenosti verige (nova ali pa zelo izrabljena veriga). Pri poski.iÄih so bUe uporabljene ra^;hčne tipe motornih Žag, m sicer Stihi Contra (s staro tipo glušnika), Partner Ril, Jo-bu Tiger D 94 in električna žaga Stihi. Ker je bila od vsake tipe uporabljena le ena motorna žaga, lahko domnevamo, da rezultati po tipab motornih žag niso popolnoma zanesljivi, Razen električne žage nobena ne ostaja pod mejo vpliva, ki zdravju še ni škodljiv. Ropot je bil merjen in izražen v fonih v območju frekvenc od 42 do 11.200 Hz. Ker so bUe za območje od 500 do 100Ü Hz ugotovljene največje vrednosti, je bila zanj izdelana primerjava med različnimi tipami žag: Največji ropot Stihi Contra 100—166 fontov Parmer R 11 95—100 fonov Jo-bu Tigei- D 94 95—107 fonov Stihi električna (max. pri 4000 Hz) 67— 77 tonov Ce računamo 2 mejo škodljivostj pri 80 fonih. so razen električne žage vse motorke preglasne. Delovne razmere pri različnih tipah motornih žag so vplivale na intenzivnost ropota (primerjava na višini 500—lOOO Hz za motorne In 4000 Hz za električno žago). Ropot, ki ga povzročajo žage pri različnih delovnih razmerah (v foiiili) Tipa Brez Pri efektivnem delu obremenitve s staro verigo z novo verigo Stihi Contra Partner R 11 Jo-bu Tiger D S4 Stihi električna 9fi—102 97— 08 100—107 67 104-106 97— 98 Ö5—100 77 1 OD—101 95— 97 94— OS 76 Rezultati kažejo, da za različne delovne razmere ni bistvenih razlik, V vseh primerih je bil ugotovljen škodljiv vpliv motornih žag na zdravje delavca, medtem ko delo 1 električno žago ne povzroča ropota, ki bi žkodil zdravju. Ropot pri mrtvem teku motorke ne presega 60 fonov, torej zdravju ni žkodljiv Vibracijo smo proučevali tudi za različne delovne razmere in za različne tipe žag. Rezultati so bili merjeni z isto aparaturo in so izraženi v fonih. Tudi tukaj 80 fonov zdravju ni škodljiva meja, ki je edinole električna žaga ne dosega. We glede na okolnosti je vibracija pri različnih tipah žag naslednja: Stihi Contra 86—101 fonov, Partner R 11 99—105 fonov, Jo-bu Tiger D 94 91—93 fonov in Stihi električna 76—81 fonov. Trdi les Mehki les Tipa Merjeno Merjeno Merjeno Merjeno na roki na ročaju na ro-ki na ročaju suhi Contra B4—85 86—03 95—97 97—101 Partner R 11 95—97 104 87—89 105 Jo-bii Tiger D 94 80 91 83 03 Stihi električna 60—62 76—78 60—65 77—81 Za trdi les in novo verigo so bile izmerjene naslednje vrednosti (v fonih) Merjeno na roki Merjei^o na ročaju Tipa S pcfdlago iz Btez S podlago iz Brez penaste gume podlage penaste gume podlage Stihi Contra 80—ag BO 87—93 90—94 Partner R 11 75 74—75 90—95 101 Jo-bu Tiger D 04 ao 74—81 85—91 90 Sühl električna 58 60—62 05—68 68 265 Ob uporabi stare verige in z merjenjem vibracije eiikrat neposredno na prednjem ročaju motorke. drugič pa na roki, ki je držala prednji ročaj motorke, so bili ugotovljeni rezultati, id so predočeni v tabeli (v fonih) Tudi vibracija kaže podobno sliko kot ro^pot motorja. Tudi tukaj je izjema le električna žaga. Vpliv penaste gume kot blažilca tresljajev je neznaten; torej ne pride v poštev kot učinkovito zaščitno sredstvo. Tresljaji motorke v mrtvem teku so veliko manjši od 80 fonov, torej za zdravje delavca niso Škodljivi. Na podlagi teh rezultatov je bil oinenjem zavod mnenja, da neposredno učinkovita preventiva ni mogoča, čeprav rokavice motoristov lahko zmanjšujejo nevarnost pred obolenjem, zlasti pozimi, ker zadržujejo toploto in s tem omogočajo normalen krvni obtok v rokah, ßüo bi torej potrebno iskati reSite v v novi konstrukciji motorne žage, medtem ko mora preventivna zaščita uporabljati zlasti posredne metode, ki naj delavca čim dalj zaščitijo pred posledicami obravnavanega škodljivega delovanja. Zaščitni ukrepi Po mišljenju zdravstvenega zavoda je torej mogoča le posredna zdravstvena preventivna zaščita delavcev. V poštev pride v prvi vrsti menjavanje delavcev pri delu z motorno žago, pravilno vzdrževanje motornih žag Ln racionalna uporaba odmorov med delom, JasnO' je, da lahko ugodno vplivajo vse okolnosti, ki krepijo delavčevo zdravje (prehrana, stanovanjsi delovna zaščita in ne nazadnje tudi primerni osebni dohodki) in utrjujejo njegovo telesno kondicijo ter odpornost, vendar bomo tukaj obravnavali le ukrepe, ki v sedanji situaciji v prvi vrsti pridejo v poštev. Menjavanje delavcev pri delu z motorno žago Osnovni ukrep proti škodljivemu vplivu dela z motorno žago je menjavanje delavccv. Pri tem gre za takšno menjavanje med delom, ki skrajšuje čas škodljivega vpliva m za menjavanje na daljšo dobo. Potrebno je namreč, da organizem dalj časa ni pod škodi ji vini delovanjem motorke, da bi lahko prebolel posledice tresenja in ropota. Ta doba je po mnenju zdravstvenega zavoda vsaj mesec dni. Medtem naj bi delavec opravljal druga gozdna dda oziroma naj bi delal izven Škodljivega vpliva motorne žage. Menjavanje med delom je neogibno zaradi skrajševanja omenjenega vpliva v teku enega dneva. Zdravstveni zavod priporoča, naj bi v enem dnevu delavec ne delal z motorno žago več kot 4 ure, Ce analiziramo sisteme dela, ki jih gozdarska opera ti va uporablja v praksi, bomoi ugotovili, da je intenzivnost dela z motorko pri sečnji iglavcev zelo odvisna od velikosti skupine, medtem !co je ta od\risnost pri sečnji listavcev zelo šibka, pri razžagovanju lesa na skladišču pa sploh ne obstaja. Torej sam sistem dela še ne rešuje problema škodljivega vpliva motorke na delavčevo zdravje, ker se temu Škodljivemu delovanju lahko popolnoma izognemo, če je delo tako organizirano, da se pri taksnem sistemu dela, kjer je motorka intenzivno zaposlena, dosledno pogosto menjavajo delavci motoristi. Torej je lahko vsak. sistem dela dober, če je v njatn dosledno upoštevano načelo pogoste in dosledne menjave delavcev^ ki delajo z motorno žago, lahko pa tudi slab, Če tega načela ne upošteva. Razpoložljivi podatki nam kažejo, da tudi v intenzivnem sistemu dela, pri maksimalni zaposlitvi motorke (razžagovanje drv ali celuloze na skladišču) dosežemo le okoli 4 ure efektivnega žaganja (drugo odpade na odmore tanka-nje, fiziološke potrebe in mrtvi tek motorke, ki ni škodljiv). Ce se menjata dva delavca pri delu, odpadeta na enega le 2 uri d^la. Ti podatki pa veljajo le za delovne procese, ki jih je v gozdni proizvodnji le ok. 10%. V drugih primerih je potrebno znatno manj efektivnega dela z motorko. Vzroki, da pa je vendarle prifilo do obolenj, ležijo bolj v nesistematičnem delUj v prenapenjanju le enega delavca, ki je delal vedno z motorno Žago, pogosto pa ves dan in nato še po rednem delu. Dejstvo, da varstvena navodila niso bila upoštevana, osebna dispozicija in drugi škodljivi vplivi so lahko v dokaj kratkem Času povzročili stanje, ki ga je zdravstvena služba □karakteri?jrala kot poklicno obolenje. Seveda pa zahteva posebno pogo&to menjavanje delavcev pri delu z motorno žago, da mora praktično večina gozdnih delavcev obvladati delo s strojem. Tudi vprašanje vzdrževanja motornih žag in večjo izrabe zaradi menjavanja motoristov so problemi, ki gotovo niso brez pomena in jih bo poti'ebno reševati pri doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov. Vendar pa je po našem mnenju menjavanje lahko začasen ukrep, ker v osnovi zavira mehaniziranje drugih delovnih faz pri sečnji in izdelavi lesa, saj stroj v sedanji konstrukciji pomeni nenehno latentno nevarnost za zdravje delavcev. Pravilno vzdrževanje motornih žag Poizkusi so pokazali, da nabrušenost verige sicer ne vpliva pomembno na stopnjo ropota in vibracije. Pač pa je dodaten poizkus pokazal, da bistveno deluje na čas efektivnega dela, s tem pa na trajanje omenjenih škodljivih vplivov. BukovO' deblo s premerom 26,5 cm je bilo prvič prežagano s popolnoma novo verigo, drugič pa s staro, slabo nabrušeno in izrabljeno verigo. V prvem primeru je bil čas prežagovanja 22 sekund, v drugem primeru pa 94 sekund ali 4.3-krat daljši. Za toliko se s stalno uporabo slabo nabrušenih verig podaljša seveda tudi čas škodljivega delovanja motorne žage. Enak, samo ne tako izrazit vpliv bi lahko zasledili tudi pri slabo vzdrževani letvi, motorju in drugih pogonskih delih motorke, ki lahko ob slabem a!i pomanjkljivem delovanju vplivajo na podaljšanje efektivnega dela z motorno žago. Torej je pravilno brušenje verige m vzdrževanje drugih delov motorne žage prav tako posreden preventivni ukrep za skrajševanje časa, ko motorka škodljivo deluje. Odmori v delovnem procesu Poleg oddihov med dolom, ki so. razvrščeni nesistematično, pač v zvezi s težavnostjo dela in telesno sposobnostjo delavca, predlaga zdravstveni zavod tudi uvedbo sistematičnih odmorov med delom. Glede na težavnost gozdnega dela je namreč potrebno večkratno prekinjanje dela, da bi delavec nabral novih moči in sprostil mišice, ki so pri delu najbolj obremenjene. Vprašanje odmorov pri gozdnem delu je najbolje obdelal dr. H, Hilf v knjigi >^Veda o delu«. Po njem je namreč vprašanje pogostnosti odmorov odvisno od težavnosti dela, trajanje odmorov pa od biologije človeškega telesa. Avtor npr. navaja, da so veliko boljši pogostnejši in krajši odjnori kot pa redkejši in daljši. To pa zato, ker se že v odmoru, ki traja le 5—10 minut, normalizira krvni pritisk, ventilacija, potrošnja kisika in nastajanje ogljikovega dvokisa, medtem ko je le za normalizacijo frekvence pulsa potrebno več časa {ok. 26 minut). Vrednost počitka je torej največja v začetku, nato pa bisLveno upada in lahko deluje celo negativno na deJovno sposobnost Zato predlaga Hiü za delo, ki poteka zelo svobodno, je pa zelo Utrujajoče, da se odmori uporabljajo tiiko, da se zjutraj po poldrugj uri dela uvrsti kratek odmor 5 minut, nato po eni uri 10 minut, nato po naslednji uri 30 minut (za malico), nato zopet po poldrugi S minut in konflno po eni uri 10 mmut odmora. Tako bi odpadla na odmore v 8 urah delovnika ena ura. (Od 6,00 do 7,30 delo, nato do 7,35 odmor, nato do 8,35 delo, nato do 8,45 odmor, nato delo do 9,45, nato odmor do 10,15, delo do 11,45, odmor do 11,50, delo do 12,50, odmor do 13,00 in delo do 14,00). Jasno je zato, da moramo koristnost naStetih odmorov delavcem predoČSiti in vplivati na njih, da jih hod o v navedeni razporeditvi in trajanju tudi ros uporabljali. Prav tako je potrebno uporabljati čas za odmore tudi pri določanju tehničnih normativov. Pravilno razporejanje odmorov med delom ni važno samo za zmanjševanje škodljivega delovanja motornih žag, temveč prav tako za sprostitev tistih telesnih delov, ki so pri delu zelo obremenjeni, kot npr. hrbtenica, stegne ni eno in goleni čno mišičje, itd. Odmori torej lahko preprečijo okvare in bolezni tudi na drugih delih telesa, zato je njih vloga pri preventivni zaščiti delavca izredno pomembna. Tz navedenega sledi, da je preventivna zaščita delavcev, ki sestoji iz menjavanja prt delu in iz pravilnega vzdrževanja motorke ter pravilne uporabe odmorov med delom, zaenkrat najboljši način, s katerim lahko najučinkoviteje zmanjšamo ali celo popolnotna odstranimo škodljive vplive motoi-ne žage na zdravje delavca. VsakoJetni zdravnl.ški pregledi delavcev motoristov naj pokažejo njihovo zdravstveno stanje in uspešnost prizadevanja, da bi zaščitili delavca pred raznimi škodljivimi vplivi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za delo, 634 0.145,7 (497.12.} ; 618,98.8.25 KLOSCT V SLOVENSKIH GOZDOVIH - PREiNAŠALCI BOLEZNI Ing. Miran B r i n a r (Ljubljana) Med slovenskimi gozdnimi delavci in gozdarji so se v zadnjem desetletju spet in spet razširjale govorice d obolenjih, ki jih povzročajo klopi. Se posebno se je stopnjevala zaskrbljenost v obdobjih, ko je Število bolezen.skih primerov seroznega meningitisa močneje naraslo. Vkljub preplahu pa si niti girša javnost niti gozdarski krogi niso bili na jasnem, koliko lahko vzrok za epidemijo menin-goencefaUtisa pripisujejo ujedom gozdnega klošča. Prav tako je bilo še do pred kratkim le malo znanega o bionomiji kloščev in o njihovi vlogi vektorja klic omenjeno bolezni. Sele najnovejša raziskovanja naših in tujih biologov ter zdravnikov nam pojasnjujejo Omenjena vpi-ašanja, desetletne izkušnje pa so končno omogočile našim zdravstvenim zavodom zanesljive ugotovitve s področja etiolc^je, klinične podobe in epidemiologije omenjene bolezni. Obravnavana bolezen je bila pri nas podrobno opredeljena šele leta 1953. Ugotovljeno je bilo, da gre za virusno infekcijo centralnega živčevja, tj. za vnetje mošgan oziroma njihovih mren in da pri tem nastopa navadni klošč kot vektor. Endemsko žarišče bolezni je bilo sprva omejeno na središčni del Slovenije, vendar pa se je postopno razširjalo zlasti proti vzhodu. Na drugih pre- delih jugoslovanskega ozemlja ta bolezen doslej ni büa endemicna. Dognano je, da gre za virusno obolenje, ki je zelo sorodno t. i. škoUkemu ovčjemu encefa-Utisu in tudi ruskemu pomladno poietTieirru encefalitisu^ raKsirjenem po sovjet^ skih tajgah. Klopni encefalitis, ki je identičen z naäinj, je bil doslej ugotovljen v Cehos'lovaski, Poljski, Avstriji in ns Madžarskem. Čeprav so nekateri naši zdravstveni zavodi že od leta 1947 naprej opažali pogoste pojave posebne oblike seroznega meningitisa, je vendar šele leta 1953 izbruhnila pri nas prva večja epidemija omenjenega centralno evropskega meningoencefalitisa (CEE). Posebno veliko primerov obravnavanega obolenja je biJo v letih 1953, 1956 in 1962. Smrtnih izidov je bilo razmeroma malo, največ 6 na leto, v vseh drugih primerih pa je bila bolezen ozdravljena praviloma brez težjih posledic. Po prvih podatkih je bila bolezen etiološko omejena na t. i, ljubljanski prede! 2 ločnico: Trojane—Tržič—Logatec—Cerknica—Kočevje—Trojane, vendar pa se je pozneje endemično žarišče občutno razširilo, zlasti proti vzhodu. Tako poroča in/ekcijsfci oddetefc Splošne holniinice v Mariboru o primerih obolenja z obmoSja Lovrenca in Ribnice na Pohorju, Infekcijska klinika v Ljubljani o pacientih tudi iz Jesenic, Skolje Loke, Kočevja in Lilije, dr. J. Lešničar pa prišteva med endemične predele tudi okoHše Nove Stifte, Gornjega grada, Bočne, Luč, Mozirja, Dobrne, Vojnika in Vitanja ter navaja ponovne primere bolnikov iz okolice Rogaške Slatine, Šentjurja, Slovenskih Konjic in Trbovelj. VeČina obolenj izhaja iz podeželja pa tudi drugi bolniki so se mudili v času, sumljivem za infekcijo, v endemičnih žariščih ali pa so imeli opravke drugod v gozdovih. Od celotTiega števila bolnikov, ki jih je v letih od 1952 do 1959 sprejel infekcijski oddelek celjske bolnišnice, je bilo npr. 70% gozdnih in poljskih delavcev. Glede na starost piizadetih je bilo ugotovljeno, da je 70% bolnikov pripadalo starostni skupini med 10. in 40. letom. Otroci se niso dalj Časa zadrževali po gozdovih, zato na njih odpade le 5% pacientov. V spolu prednjačijo moški (68%), kar je razumdjivo, saj so glede na .svoje delo močneje izpostavljeni infektu v gozdovih. Doslej ni bilo podatkov, ki bi dopuščali možnost kontaktnega prenosa obravnavane bolezni. Za -/x bolnikov je bilo dognano, da so imeli klopa, pa tudi pri veČini drugih pacientov ni bilo mogoče izključiti iijed klošča. Termin klopov je padal 10 do 18 dni pred začetkom prve faze obolenja, pri večini primerov pa je inkubacija trajala 12 do 14 dni. Aliinentarna infekcija z mlekom domačih živali pri nas ni bila dokazana, Čeprav je bila v CSR ugotovljena v času vi remije, kjer lahko nastopijo kot prenažalci govedo, ovce in koze, J. Nosek npr. priporoča za preprečevanje infekcije skozi usta segrevanje mleka 20 rmnut na temperaturi 65—70° C, Germinativno prenašanje virusa v kloščevem telesu na potomstvo po transovarialni poti sicer .še ni zatrdno dokazano v naravi, vendar se je posamično eksperimentalno vendarle posrečilo. Po podatkih prof, ing. 1. Klemenčiča so na praksi v KamniSki Bistrici leta 1953 zboleli za meningoencefalitisom 4 študenti gozdarstva in 1 asistent, v 4-letnem obdobju 1959—1962 pa 10 študentov in 1 profesor. Bolezenski znaki so se pokazali deloma že v Kamniški Bistrid deloma pa pri poznejši praksi na Tisovcu pri 2etalah oziroma na Plešivcu pri BoČu. Upoštevajoč dobo inkubacije je avtor prišel do zaključka, da so se vsi prizadeti infidrali v Kamniški Bistrici, ker so vsi tam začeli s svojimi terenskimi vajami. Ni še rešeno vprašanje rezervoarja okužbe, Id omogoča neprestano kroženje virusa v prirodi od okuženih klopov do toplokrvnih živali, od katerih se £)kuži]ci nove generacije klopov. Človek se Ic po naključju uvršča v to verigo. Verjetno so gozdne živali epidemiološki rezervoar okužbe in omogočajo nenehno raznašanje našega virusa v pri rodi. Obolenje se pojavlja v poznih pomladnih mesecih. Sezonska krivulja se v juniju strmo vKpenja, v juliju doseže svojo kuLminadjo (42%), nato pa v avgustu začne število obolenj upadati. V Sloveniji se je v preteklih letih sukalo Število bolnikov od 100 do 300, Sezonska fluktuadja Števila bolnikov se v glavnem ujema z razvojem, širjenjem oziroma z aktivnostjo klošča, glavnega, čeprav najbrž ne edinega prenaSalca infekta obravnavane bolezni. Bionomija fetopa in njegova razširjenost pri nas Pri nas živi več vrst klopov (Acarina, Txodidae). Pretežno na divjadi para-zitii'a vrsta Ixodes hexagomis Leach, na drobnih gozdnih sesalcih pa najdemo zajedalca Ixodes EriaTiguIicepE, Vendar pa oba omenjena klošČa v našem primeru nista pomembna, ker doslej ni ugotovljeno, da bi bila prenašalca obravnavane bolezni, razen tega pa sta tudi pri nas bolj redka. Dokazani prenašalec virusa bolezni, t. i. centralno evropskega meningoencefalitisa (CEE) pa je naš navadni klop Ixodes ricinus, razširjen v vseh gozdovih. Naj pogostne jši je v vlažnih dolinah Savinjskih planin, v endemskem teritoriju t. i. ljubljanskega okoliša pa ga je najmanj v hrastovih gozdovih Ljubljanskega polja. Vmesna, stopnja pripada gozdovom na predgorju Savinjskih in Julijskih Alp in na notranjsko-dolenjskem krasu. Izjema so pretežno bukovi gozdovi na Kočevskem Rogu, kjer je tako zelo razširjen kot v gozdovih kamniških dolin in pa v gozdovih okoli Stare Vrhnike. KUma, oblikovitost terena, rastlinska odeja in prisotnost nekaterih členov favne odločajo o razširjenosti navadnega klopa. Prvi pogoj je velika zračna vlaga, V krajih našega endemskega območja je vezan na mešani gozd in na njegove robove. Teren s talno vodo blizu površine in z bujno, gosto plastjo pritalnega rastlinstva ustvarja mikroklimo, primerno za navadnega klopa. Zato ga je največ po gozdnih robovih in robovih jas, po senčnih posekah z bujnim slojem pritalne vegetacije in v vlažnih gozdnih dolinah s potoki. V čistih smrekovih monokulturah, kjer ni nobenih zelišč, klopov ni, pač pa jih najdemo v smrekovem gozdu, ki so mu primešani listavci Prav tako naletim.» na posamezne klošfie celo na odprtih travnikih in na obdelanih njivah, seveda vedno le v bhžini gozdov. Za navadnega klopa je značilno, da po endemskem območju ni porazdeljen razsejano, ampak mozaično. To si lahko razložimo, če upoštevamo, da so se na klopovih skupinskih nahajališčih prej zadrževali njegovi hranitelji. Ker popolnoma nasesan klop svojega gostitelja ne zapusti prostovoljno, ampak šele, ko se le-ta podrgne ob drevje ali grmovje, otrese ali pa hitreje premakne, zato z živah vedno odpade več klopov hkrati. Zelo zanimiv in pomemben je tudi ugotovljen pojav, da so klošči posebno gosto razporejeni ob stezah in stečinah. Tam so namreč najboljše možnosti za dosego gostiteljev. Koncentracija kloščev ob poteh je tako dosleden pojav, da jo lahko ima.mo za pravilo. Čeprav v vsej okolici ne najdemo nobenega klošča, ga bomo ob poti prav gotovo našli. Spolno zreli klošč si išče hrano, tako da zleze na pritlikave rastline pol ali največ meter visoko Tam čaka z naprej štrlečimi okončinami na svojega gostitelja. Nahajamo ga na robovih listov, navadno na spodnji stranij na koncih vejic, na popkih in pod. Potem ko se klošč opjrlme človeSke obleke, si prizadeva prilesti do kože, S helicerami prebode kožo, nato pa porine v dno rane svoj hipostom, o^premljen s kaveljci. Ker se naša endemska območja razprostirajo ob vznožju planin, je pomembna ugotovitev, da je klop v Srednji Evropi pogost do višine 600 m in da je najvišja meja, do katere sega, 1600m. Čeprav segajo v naših alpskih predelih strnjeni bukovi mešani gozdovi nad 1000 m visoko, najdemo tam kložče le še posamično do spodnje meje rušja, višje pa ne, ker ostro planinsko podnebje zavira klopov razvoj. Podatki o klopovih gostiteljih so Se skopi in razen Človeka omenjajo pet različnih vrst kuŠČaric, med pticami sivo vrano. Šojo, planinsko vrano, malega strnada, vodno kokošico in fazana. Med gozdnimi sesalci so našli klopa na jazbecu, srni, lisici, dihurju, ježu, polhu, gozdni in alpski rovki, gozdni miši, raznih voluharicah, podgani itd. Od domačih živali so bili ugotovljeni naslednji gostitelji klopa: govedo, koza, svinja, pes in mačka. Ker se govedo pase ponekod po travnikih in celo po gozdovih prek vse pomladi in poletja, je stopnja njegove infestacije zanimiva in dosledna podoba klopove aktivnosti. Sicer pa klop pri izbiri svojega gostitelja ni posebno natančen. Toda v literaturi večkrat strogo ločijo gostitelje, ki jih napadajo ličinke od gostiteljev niimf oziroma razvitih kloščev. Zanimiva je pri nas invazija vseh treh razvojnih stadijev na govedo. Na odraslih živalih so našli velilco prisesanih nimf in celo ličink pa tudi mali gozdni sesalci so večkrat polni ličink. Na eni miški so jih našU večkrat celo do 150. Človeka pa se lahko lotijo klošči v vseh svojih razvojnih stadijih. Razvojni ciklus jajčece-ličinka-nimfa-imago traja eno leto ali pa še več, pač v odvisnosti od klimatičnih razmer. Ena nasesana samica odloži do 3000 jajčec. Ličinke, ki pridejo iz enega gnezda, tj. iz jajčec, ki jih je odložila ena Primeri endemičnega meni ngoencef ali Lisa, zdravljeni na infekcijskem odd&lku bolnišnice v Celju po letih in mesecih, Wa celjskem endemičnem žarišču je bilo razen tega leta 1961 se 32 in leta 1962 še 50 primerov obolenja S podobno razdelitvijo po mesedh kot v prejänjih letih. (Po dr. Janku Lešničarju iz knjige Prispevek h kliniki, terapiji in epidemiologiji aktualnih infekcijskih bolezni) samica, s£ ne razlezejo po širži okolici, ampak v prvih mesecih skupno prežijo na gostitelja. Tako je povečana možnost, da čim več ličink ujame gostitelja, zlasti v krajih, kjer je veliko malih sesalcev. D, Tovarnikova meni, da skupna aktivnost klopa v vseh njegovih stadijih, ko preži na gostitelja, traja ok. treh tednov do enega meseca. Wa različnih terenih je klopova aktivnost ob različnih časih dosegla vrhunec, Ce je bil višek v maju, je junija aktivnost že upadaJa, Klopov razvoj je zlasti odvisen od vlage in temperature, pogojene z regionalnimi in krajevnimi razmerami in s posebno vremensko karakteristiko v posameznem letu. Opazovanja v biotopih Savinjskih Alp so pokazala drugačne rezultate, kot jih najdemo v tuji literaturi, kajti meje živahne klopove aktivnosti so hUe določene z območjem od 9" do 28'' C in ne med 7" ter 16" C, kot so Ugotovili npr. za Škotsko. Najugodnejša vlažnost za klopa je 92% do 95%, lahko pa prenaša tudi 100% vlago, toda spodnja meja za obstanek in razvoj nahranjenega klopa sega le do 8QS3 ali največ 70%. Prekodnevna vlaga 60%j ki ]e trajala vsaj 10 dni, je delovala na klopa zelo uničujoče, zlasti na jajčeca in na komaj se izlegle ličinke, Čeprav se je vlaga čez noč povzpela na 100%. Spomladi se pojavi klop v aprilu, v višjih legah pa sele v maju, kajti klopi prezimijo v tleh in spomladi je potrebna določena količina toplote, da pregreje zemljo in zbudi klope iz njihove zimske otrplosti. Do ■viška se povzpne populacija klopa v juniju, le ob izredno toplih pomladih že prej. V juliju in avgustu nastopi poletni minimutti, ki preide v septembru v rahel vzpon. Seveda je jesenski maksimum veliko nižji od spomladanskega. Vzet iz niskih temperatur, se klop kaj hitro znebi svoje otrplo.^ti. Zato se lahko klošči celo pri -ekstremno nizkih temperaturah npr. v gozdnih brlogih, rovih in pod. prisesajo na gostitelje, ki ležijo poleg njih in jih ogrevajo. Klop postane aktiven pri 11** C. Vročinska otrplost in smrt pa nastopita pri 51" C, Klinična podoba bolezni in varovalni ukrepi Inkubacijska doba obolenja za klopnim meningoencefalitisom traja navadno 12 do 14 dni, računajoč od klopovega ujeda z okužbo. Sama bolezen ima dve obdobji. Prva faza ima gripozni značaj, druga pa meningoencefa-litični. Nad polovico^ bolnikov je bilo podvrženo obem fazam. Med obema fazama pa je prosti interval. Po pretekli inkubacijski dobi pride po krvi v organizmu do generelizacije virusa. V tej prvi fazi, tj. v stadiju viremije organizem reagira na vdor virusa. Po' krajši ali daljši latenčni dobi, ki sledi fazi viremije, nastopi faza fiksacije virusa v organu, za katerega kaže virus specifično afini-teto, tj, v centralnem živčnem sistemu. To velja seveda le za primere, kjer je obolenje prešlo v drugo fazo, kajti le-to se lahko konča že v prvi i'azi. Prva faza traja dva do šest dni. KarakCerizira jo vročina srednje stopnje, ki v nekaterih primerih sledi predhodni mrzlici. Bolnik se počuti utrujenega, ima vrtoglavico in toži o hud&m glavobolu. Nekateri bolniki bruhajo, izgubijo tek in imajo bolečine v trebuhu. Včasih se pojavijo tudi prebavne motnje z drisko. Težave v tej dobi niso tolikšne, da bi privedle bolnika v bolnišnioa in navadno bolniki sploh ne iščejo zdravniške pomoči. Mnogi so prepričani, da gre 3e za giipozno obolenje. Četrtina bolnikov pa prve faze niti ne zazna. Po p ro s t e m i n te r va 1 u, ki traja 5 do 14 dni (navadno 10 dni), preide obolenje v driigo fazo z meningealnimi encefalitičnimi simptomi Težave druge faze nastanejo bliskovito z visoko temperaturo, glavobolom, ki je intenzivnejši v čelnem predelu, v drugih primerih pa v zatilju. Vsak drugi bolnik bruha. Težave prisilijo bolnika, da leže že prvi, najkasneje drugi dan. Večina bolnikov prispe v bolnišnico šele v tem obdobju obolenja ter ne vidi nikake zveze med prvo iazo obolenja ter drugo. Poleg omenjenih mcningeaLnih znakov prevladuje tudi zbitost, apaüja, zaapancst, včasih tudi preobčutljivost koze in mišičja, otrplost mižičja, zlasti v tilniku, neugoden občutek svetlobe in izguba telta. Nastanejo spremembe v likvorju in krvi, tipifine za to bolezen. Vročina traja 4 do 9 dni, S padcem temperature se tudi težave olajšajo. V vsakem primeru mora bolnik mirovati najmanj H tedne in ga je potrebno Čim prej napotiti v bolnišnico! Rekonva-lescenca je Izredno dolgotrajna. Utrujenost, splošna slabost in glavobol trajajo se nekaj tednov. Potem ko bolnik dva do tri tedne po sprejemu zapusti bolnišnico, še mesece in mesece toži o zmanjšani delovni sposobnosti in o pogostih glavobolih. Recidivi doslej niso bili ugotovljeni. Najboljša in praktično najlaže izvedljiva je individualna zaščita pred klopi E specialnim kombinezonom, trdo zategnjenim, da klopi ne morejo predreti do kože. Praktična je uporaba posebnih manšetj ovratnikov in gamaš ter pasov iz goste tkanine, ki pokrivajo vse špranje pri navadni obleki. TI kosi zaščitne obleke naj se namočijo v močno dišeče raztopine, ki odganjajo klope, npr. različni naftalinovi preparati, kreolin, naftolizol, milno karbolna emulzija, milno k reo žolna zmes, raztopina katrana in pod. Jasno je, da morajo biti vsi deli telesa pokriti. Zelo priporočajo impregniranje perila z insekUcidom DDT in obleke vsaj 80 cm visoko Toda ker je in.'iekticidno delovanje protrahirano in klop pogine šele po 12 do 24 urah, vkljub dotiku z insekticldom še vedno Prvotno obmoije epidemije klopovega meningocncefalitisa (Po knjigi dr. Milko Bedja- niC; Infekcijske bolezni, 1961) lahko uje £lüveka. Ker se klop ne zadržuje v vitkih drevesnih krošnjah, temveč ria nizki vegetaciji, bi bilo obrizganje t. insekticitäi pritalnega rastja uspešno varovalno sredstvo, Če delo poteka na omejeneni delu gozda ali ob gozdnih čistinah. Cepljenje proti obravnavam bolezni, ki bi bilo verjetno najuspešnejši ukrep, je Se vedno v eksperimentalni fazi. Zelo važni so tudi pogosti pregledi vsega telesa glede na klope in takojšnje odstranjevanje in uničenje najdenih parazitov. Zlasti so takšni pregledi neogibno poLrebni pri delu aü zadrževanju v endemskih krajih. Za odstranjevanje in uničenje prisesanih klošČev je priporočljiva uporaba jodove tinkture. Zado&ča v ta namen le ena kapljica, ki hkrati še razkuži ranico na telesu. Viri Klemenčtc, /..■ Terenske vaje glede na kJopov meningitis, rokopis, Ljubljana 1963. Lesničar, J.r Prispevek h kliniki, terapiji in epidemiologiji aktualnih infekcijskih bolezni, LjuJjljaiaa, IBEO. JVosefc, J.; Uber die Beden lung der Zecken als Krankhedtsüberträger, Schweiz, Z. f, Forstwesen, 1958. Tovornik,, D.: Prispevek k poznavanju klüfpov v endernsltih področjih meningo-encefahtisa v Sloveniji, Biološki vestnik, 1961. 6^4.0,373.0 (497,13) SPRAVILNE IN TRANSPORTNE NAPRAVE NA IDRIJSKEM, NJIHOV RAZVOJ IN UPORABA Andrej Franelič (Idrija) Spravilo in transport gozdnih sortimentov sta v idrijskih gozdovih zaradi njihove lege, reliefnih posebnosti in časovno različnih potreb po lesu skozi preteklo stoletje, zlasti pa še v zadnjih desetletjih doživljala živahen razvo]. Ko se je proti koncu XV. stoletja zaradi izčrpanosti gojidov tudi že v neposredni okolici Idrije vedno huje občutila potreba po dr veh in jamskem lesu, ki jih je razvijajoči se rudnik potreboval vedno več, je bila pred takratne idrijske gozdarje in oskrbnike rudnika postavljena naloga rešiti ta problem in oskrbeti rudnik z zadostno količino lesa. Ker pa veČina idrijskih gozdov gravitira v .štiri glavne doline; Zale, Belce, Idrijce in Kanomljice, vse te pa se razen Kanomljice pred Idrijo združijo in pritečejo v mesto kot Idrijca, zato so uporabljali plavljenje po teh vodah, V začetku je potekalo to plavljenje kaj preprosto brez kakršnih koli posebnih teh-njčiiih naprav razen grabelj v Idriji, ki so rabile za ustavljanje lesa. Les so zlagali v strugo in čakali ugodnega deževja, da je voda les dvignila in ga odnašala po strugi. Ta način plavljenja pa ni bil dober, ker je voda po s-trugi nosila le posamezne kose, cesto pa se je tudi zgodilo, da je veliko lesa. zaradi majhne vode ostalO' v strugi in je tako idrijskemu rudniJiu pretila nevarnost, da bo o^tal brez prepotrebne surovine, Zato so upravitelji indrijskih gozdov poskušali zbrati v strugi čim več vode. IdrijcO' so v zgornjem toku zajezili, da se je za jezom v deževju nabralo veliko vode, ki so jo nato izpustili skozi odprtine na jeau, da je dvignila v strugi zložen lea in ga odnesla v Idrijco, V začetku so bili ti objekti leseni, pozneje pa so jih zidali. Tako so nastale prve klavže v Idrijci, ki so jim sledile še klavže na Zali, Belčne in Putrihove klavže in končno äe klavže na Kanomljici. Z zgraditvijo teh. objektov je bilo odprtih ok. 5OÜ0 ha gozda in tako zajeta količina lesa, ki se je na tej površini letno izkoriščala je takrat rudniku in domačemu trgu popolnoma zadoščala. Vsakoletne intenzivne sečnje so gozdove v neposredni bližini strug kmalu zelo izčrpale, zato so morali s sečnjami prodirati globlje v gozd. V zvezi s tem pa je bilo potrebno vedno daljše in težje spravilo do vode. Za ta namen so uporabljali razne načine spravila. Iz oddaljenih in težko dostopnih predelov so Putrihove klavže na Belci les do grebenov navadn<3 nosili na ramah, ga vlačili z živinsko vprego- ali pa ga tovorili na konjih, nato pa so ga spuščali v dolino k strugi. Za spuSčanje so v začetku uporabljali zemeljske drče, ki so jih ob straneh in v krivinah ogradili, da so tako les bolje usmerjali in da jim ni uhajal po pobočju. Ker je bilo pri spravilu po drčah veliko lesa poškodovanega in ker je bila nevarnost, da iz drč nastanejo hudourniška korita, so sčasoma začeli drče opuščati in spravljati les po lesenih rižah, ki so jih uporabljali suhe, poledenele, deloma pa tudi kot vodne riže. Teh riž je bilo letno v rabi ok. 6000 do 7000 m. Pa tudi pri takem spravilu se je poškodovalo veliko lesa, ponekod do 15%. Ta izguba v začetku še ni igrala pomembne vloge, ker je rudnik v glavnem potreboval veliko drv ne glede na njihovo kakovost. Pozneje pa, ko se je lesni trg razširil izven Idrije in je oživelo povpraševanje po vrednejših sortimentih, ki so imeli tudi boljšo ceno, je omenjeno kalo pri riŽah in pri plavi jen ju postalo prehudo breme. Zato so se takratni upravitelji idrijskih gozdov že zač&ii ukvarjati z mislijo, kako bi se temu kalu čira bolj izogruli. Vendar so to vprašanje delno rešile šele poznejše generacije. Vaäna in za idrijske gozdove tipična Je bila tudi naprava, ki so jo uporabljali za spravilo' lesa iz najbolj oddaljenih predelov in po najrazličnejših tereniih do stmge, t. i. »Jauf«, To je bila neke vrste gozdna železnica, speljana po lesenih traCnicah, položenih na bukova polena. Voziček, »regljač« je bil lesen, z lesenimi kolesi in železno osjo. Kolesa so imela na notranji strani železne varovalke, da voziček ni mogel iztiriti. Lesene tračnice so pozneje obili s pločevino, lesena kolesa pa zamenjali z železnimi in tako zmanjšali obrabo; kasneje pa so tračnice polagali na trdno grajene kobile in z njimi po potrebi do 15 m visoko premostili krajše doline in grape. Napravo so navadno speljali pO' najnižji izohipsi sočišča s padcem ok. 3%, Na napravo so nakladili od 0,5 do 1,L1 m" lesa, ki ga je delavec, sedeč na regljaču, opremljenem tudi s posebno zavoro, peljal do plovne vode. Spravilo z dolin in jam, ki so ga v začeticu opravljali z nožnjo na ramah in na konjih, je postajalo z vedno večjo proizvodnjo jelovih hlodov vedno težje in za večje Sortimente celo nemogoče. Zato so začeli uporabljati najrazličnejše načine vlačenja z žico po tleh. V začetku so si pomagali s kolesom na vreteno, ki so ga goniU delavci ročno. Okrog leta. 1908 pa se je pojavil že prvi vitel na ročni pogon. Bil je sestavljen iz bobna, kamor se je navijala vrv, iz osi, ki je bila pritrjena na dve kozi, iz naprave za ročni pogon in kolesa, preko katerega je tekla vrv do bremena. S to napravo so lahko vlačili do 0,50 m^ lesa. Seveda je na učinek vplivala nagnjenost in skalovitost terena; vlačili pa so do 100 m daleč. Razen tega so pozneje uporabljali tudi Škripčevje in so z njim izboljšali vlačenje z ročnim vitlom. Kato so vpeljali popolnejSi način spravila s äkripcevjem, ki ga je vlekla živinska vprega. Takšno vlačenje uporabljajo na Idiijskem še sedaj, zlasti vozniki za privlačenje hlodov iz manjših dolin in vrtač. Zaradi pomanjkljivosti spravila po zemeljskih in lesenih drčah so Itvte na Idnjskem polagoma opuščali in so jih. nadomeščali z žičnicami. Tako so leta 1909 v Mrzli rupi zgradili pi-vo žičnico, ki je bila dolga 350 m in je bila speljana po strn^em pobočju od klanca pri Omevnkarju do klavž na zgornjem toku Idrijce, Na naldadalno. postajo so les dovazaÜ z »laufom« ali pa so ga vozili z Živino s sečišča na Skrbini in izpod Bukovega vrha. Žičnica je imela eno pleteno, 20 mm debelo žično vrv, ki je bila na spodnji postaji zavezana z vozlom, na zgornji pa je bila vgrajena v beton. Na sredini je bilo na žičnici izogibalLSČe za srečanje obremenjenega in praznega kolesa. Po nosilki sta tekli dve kolesi, privezani na koncu vlačilke in sta se po sistemu nihalke gibali po nosilki. Ker je bila ta žičnica pionir žičničarstva na Idrijskem, ni obratovala tako kot so pričakovali. Ker delavci, ki so ji stregli, niso bili vešč temu opravilu, se je pogosto zgodilo, da je kolo z bremenom padlo z nosilke in je bilo nato potrebno precej časa za popravilo. Velika pomanjkljivost te žičnice pa je bila tudi v tem, ker niso mogli nikoli doseči, da bi se obremenjeno in prazno kolo srečavali natančno na izogibalLšču. Ker so zato pogosto nastajali daljši zastoji v obratovanju, so žičnico po kratkem obratovanju opustili in so se spet zatekh k lesenim rizam ter so po njih spuščali les do klavž. Idrija je dobila svojo prvo cesto že leta 1765. Vendar pa le-ta še ni odprla idrijskih gozdov. Bila je v glavnem namenjena prevozu živega srebra in je vezala Idrijo prek Dolov z Vrhniko. Prva cesta, ki je peljala skozi del idrijskih gozdov, je bila cesta prek Zale proti Godoviču. 2 njo so dobih idrijski gozdovi prvo cestno prometnico, ki je hkrati pomenila začetek nove dobe v razvoju idrijskega gozdarstva. Po njeni zgraditvi so začeli gozdne ceste načrt.neje graditi. Primerjava takratnih investicij za ceste z investicijami za plavljenje nam pokaže, da so se izdatki iz leta v leto večali na račun cestnega omreži a Tako so za gradnjo cest v letih 1910 do 1919 porabili že 82% od vseh stroškov za gradnjo prometnih naprav. Za takšno ravnanje so se odločili taltratni idrijski, gozdarji, ker na domačem trgu niso mogli prodati dovolj lesa in tam niso dosegli viSjih cen, ki so veljale na zunanjih trgih. Pa tudi zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu za industrijsko predelavo je bilo potrebno Čim bolj uporabljati prevoz lesa po cestah. V" začetku so gradili kol-ovoze za prevoz 2 živinsko vprego, pozneje pa so začeli te prometnice širiti na 3 do 4 m. Ceste so bile v glavnem grajene s trdim cestiščem (makadam), z odvodnimi jarki iz lomljenca in z vzponom do 12%, vendar pa povprečje vzponov ni znašalo več kot B%, Gradnja cest je iz leta v leto bolj napredovala in leta 1889 so bih idrijski gozdovi prepleteni že s 36 km dobro zgrajenih cest in kolovozov, ki so odpirali ok. 20Ö0 ha gozdov. To omrežje se je s pospešeno gradnjo širilo in leta 1926 je bilo v idrijskih gozdovih že 135 km javnih in gozdnih cest ter kolovozov ali 1,89 km na 100 ha gozda. To je bilo za tiste Čase že dovolj gosto cestno omrežje, da je lahko tekmovalo s plavljenjem, Ce upoštevamo vse slabe strani plavljenja, kot so: velik kalo, do 15% pri drveh in do 20% pri tehničnem lesu, äkoda na bregovih plavnih vod, ki je sla pogostno v velike zneske, slaba kakovost plavljenega tehničnega lesa, škode ob poplavah v Idriji, neprestani stroški za popravilo klavž in struge, zlasti pa grabelj v Idriji, če te slabe strani primerjamo s prednostmi prevoza po cestah ter z vedno večjo vi'ednostjo lesa na trgih izven Idrije, priden^o do zaključka, da je bilo plavljenje po vodi nerentabilno. Prav ti L&vo: Lesena sulia riža. Desno; Idrijski »lauf« 277 T razlogi so privedli gozdarje do odločitve, da so plavljejije opuščali. Najprej so prenehali plaviti po Zali, pozneje po Kanomljici in končno ob katastroii, ki je nastala leta 1926 zaradi zaje'^itve grabelj v Idriji, so opustili plavljenje tudi po Idrijci. S prihodom Italijanov na Idrijsko so se začele spreminjati potrebe po lesu. Industrijska predelava lesa je rasla in je zahtevala vedno več vrednejših sor-timentov. Hkrati so rasle cene tehničnemu lesu na zunanjem trgu. Idrijski gozdovi so takrat lahko dajali sorazmerno še majhen delež tehmčnega lesa. Rudnik je namreč potreboval zelo veliko drv, ki so jih morali izdelovati na škodo tehničnega lesa. Ta problem so končno resih z modernizacijo peči v topilnici in 7. nadomestitvijo drv s premogom in ogljem. Tako. so v idrijskih gozdovih začeli z večjo proizvodnjo tehničnega lesa, zlasti jelovih in delno tudi že bukovih hlodov. Spravilne naprave, ki so bile do takrat Se kos spravilu posekanega lesa do transportnih žil, niso več ustrezale novim razmeram in velikim količinam tehmčnega lesa, ki so ga izdelovali daleč v nedostopnih globokih grapah in dolinah. Ročno spravilo do kolovozov se ni izplačalo, ker se je les pri texn poškodoval, pa tudi stroški so bili previsoki. Vlačenje po tleh z žico na ročni pogon ali pa z živinsko vprego je bilo glede na razdalje in strmine neuspešno in neizvedljivo, zato so gozdarji morali najti nov način za spravilo lesa iz grap, da pa se les pri tem ne bi poškodoval in da bi bili stroški čim manjši. V neprehodnih gozdnih predelih visoko nad cestnim omrežjem so začeli graditi pi-ve saniotežne kroine žičnice in z njimi spravljati les do prometnih žil. Prva taka žičnica je bila montirana leta 1920 na Vojskem in je uspešno obratovala do leta 1926. Odslej so na Idrijskem zelo veliko uporabljali gravitacijske krožne žičnice. Gradili so jih po dolgih in divjih dolinah, kamor so gravitirali večji gozdovi in drugačno spravilo iz njih ni bilo mogoče. Za pri-vlačenje lesa do nakladalne postaje so uporabljali različne načine. Največ so spravljali les po zemeljskih drčah, lesenih rižah ali pa so ga nosih z mulami. Med drugo svetovno vojno so Italijani zgradili iz Vojskega v Kan-omljo krožno žičnico, ki je bila znamenita zaradi svojevrstnega pogona. Začela jc obratovati šele leta 1945. Speljana je bila po dolini, ki nima vedno enakomernega padca in se proti ces-ti nekoliko vzpenja, zato žičnica ni mogla delovati gravitacijsko, temveč jo je biio treba poganjati. Za pogon so uporabili žago na bližnjem potoku Kanomljici. Na vodno kolo so montirali enožlebno kolo in prek njega speljali vrv, ki je dalje tekla prek dveh, eno na. drugega postavljenih manjših enožlebnih koles, pritrjenih na lesene stebre, in končno še okoli večjega pokončnega enožlebnega kolesa, pritrjenega na vodoravno os. S te vodoravne osi je bil urejen prenos na krožne naprave. Razdalja med pogonskimi in krožnimi napravami je bila 250 m. Žičnica je bila dolga nad 4000 m in je bila opremljena z dvema menjalnima postajama in s štirimi vmesnimi nakladalnimi postajami. Na odseku med prvo in drugo menjalno postajo žičnica v dolžini 1100 m ni imela podpor. S stranskih pobočij so spravljali les z več samotežnimi žičnicami, pomagali pa ao si že tudi z žičnimi drčami in spuščalkami. Na Idrijskem so že od leta 193,3 delovale tudi krožne žičnice na motorni pogon, ki so vlačile les iz dolgih dolin in gi'ap. Za pogon so uporabljali motorni vlačilec ali pa stabilne motorje z jermenico. V povojnih letih so na Idrijskem začeli z intenzivno gi-adnjo gozdnega cestnega omrežja. Idrijske gozdove je odpiralo 175 km cest, tj. ok, 2,50 km na 100 ha gozda. Ta gostota cestnega omrežja pa še zdaleč ne ustreza tamkajšnji lazgibanosti terena in načinom eksploatadje. Do leta 1958 je bilo zgrajenih Se 23 km novih gozdnih cest, ki s svojimi odcepkL v glavnem odpirajo doslej težko dostopne gozdove. Vedno gostejše in boljše cestno omrežje postopno izpodriva žičnico, ki je sedaj v rabi večinoma le še po neprehodnem svetu, kjer se ceste ne bi izplačalo graditi. Sedaj uporabljajo žičnice tudi še v kombinaciji z motornimi vlačilci, kjer se masa z večjega sečišča koncentrira na skupno točko, od tam pa spravlja s samoLežnO' ali motorno žičnico do kamionske ceste ali pa na skladišče. Leta 192Ö je Stefan Gnezda iz Vojskega zgradil svojevrstno napravo, s katero je postavil na Idrijskem in Tolminskem temelj vsem sedanjim motornim izvlekom. S 350 m dolgo in 16 mm debelo Žično vrvjo je premostil grapo in jo z verižnim žerjavom močno napel, Na to nosilko je postavil kolo, skozi manjše kolo na spodnjem delu okvira tega kolesa, pa je speljal vlačilko, ki je imela na koncu privezano kljuko. Naprava je delovala na sledeči način: Kolo z vlačilko in na njej privezano kljuko so spustili samotežno po nosilki v grapo. Na koncu nosilke je bila nad zloženim lesom zavezana vrv, ki je kolo ustavila, utež pa je zaradi gravitacijske sile potegnila vlačilko do tal. Tam jo je delavec prijel, povlekel do hloda in jo zavezal okoli njega. Na zgornji razkladalni postaji je bila vlačilka speljana prek vodilnega kolesa na lesen pokončni boben. Boben je imel na spodnji strani oje, v katero je bila vprežena živina, ter ga je poganjala v krogu. Pri tem se je vlačilka navijala na boben in je vlekla breme iz grape po vlačilki. Ce je imela vlačilka velik padec, tj. 40 do 60%, je breme viselo v zraku, pri manjših nagibih pa je bil navadno prvi konec bremena nekoliko dvignjen, zadnji pa se je vlekel po tleh. Pri enkratnem obhodu živine se je na 1,20 m debel boben navilo 4 m vlaČilke. Obratovanje je bilo mogoče in Še ekonomičn-o do 400 m daleč, vendar se je z naraščajočo razdaljo moralo zmanjševati breme. Na dopustno obremenitev je občutno vplival tudi sti*mec nosilke. Pozneje so to napravo spopolnili in so obesili na nosilko voziček, ki je bil predhodnik sedanjega idrijskega vozička. Bil je sestavljen iz. dveh koles, ki sta tekli po žici v železnem okviru, tako da nista mogli pasH z žice. Na ta dva okvira je bil z vijaki pritrjen 2 m dolg lesen drog, ki je imel na zadnjem koncu obešeno enožlebno kolo, prek katerega je tekla vlačilka. Le-ta je bila privezana na kljuko na sprednjem delu vozička, v sredini pa je imela obešen škripec s kljuko, Ta škripec se je po zaustavitvi na nakladalni postaji gravitacijsko spustil na tla, nakar ga je delavec povlekel do hloda in ga zapel za zanko, ki jo je prej zavezal okoh hloda. Opisani voziček uporabljajo na Idrijskem še dandanes za privlaČenje iz grap in za spravilo ob pripravljalnem poseku, vendar pa je spopolnjen z ustav-Ijačem na zgornji postaji, 2 uvedbo te naprave se je vlačenje z bobnom po nosilki zelo izboljšalo, ker Škripci in kolesa na vozičku omogočajo vlačenje kljuke do oddaljenih hlodov, kadar ni mogoče drugače spraviti lesa pod nosilko Na ta način je omogočeno tudi vlačenje težjih bremen. Pri prvotni Gnezd o vi Žičnici so voziček privlekli na zgornjo postajo, tam so ga morali privezati za drevo, boben pa odvijati v nasprotno smer in tako spuščati breme na tla. Na spodnji nakladalni postaji so že uvedli zaustavljač, to je bil na sredi prevrtan kos lesa, pritrjen na nosilko in privezan s tanko vi-vjo na drevo. Vlačenje z bobnom na živinski pogon je bilo zelo zamudno, ker so se z enim obratom bobna navili komaj štiri metri vlačilke, tj. približno 12 m na minuto, zato je takšno spravilo postajalo vedno manj ekonomično, dokler ga leta 1931 niso opustili in uvedli motorni pogon. Tega dela se je prvi lotil vojskarski žičničar Stefan Gnezda, ki je svoj poltovorni avto preuredil za vla- čenje. Na zadnji strani Je vzporedno 2 diferencialno gredjo vgradil 1,5 m dolg boben, ki je ime] na obeh koncih zobata kolesa. Boben je poganjal prek verige & kolesno osjo. Toda ta način motornega pogona bobna ni bil pripraven, ker je biJo pred pričetkom dela vedno potrebno preurediti pogon s koles na boben. Zato so pozneje montirali boben vzporedno s kardansko gredjo in uredili avtomatičen prenos z omenjene gredi prek sobatih koles in verige na boben. S "Lakirn motornim vlače nJem se je storilnost zelo povečala, tako da so na ra^idaljah od 300 do 400 ni dnevno izvlekli ok. 20 m' lesa. Ta način, ki so ga svoj čas uporabljali v idrijskih gozdovih — čeprav preprost toda cenen — se je ohranil še dO' dandanes, seveda z večjimi izboljšavami in spopolnitvami na vozičku Ln na motorju. Takoj po vojni so na Idrijskem uporabljali motorno iz vlek o le v manjši meri, ker ni bilo potrebnih strojev, pozneje pa se Je ta način vedno bolj uveljavljal in izpodrival razne drage in za les škodljive načine ročnega spravila ter Živinsko vprego. Idrijska gozdna uprava je tedaj začela načrtno uvajati nove in ekonomičnejše motorne vitle. Poleg dotedanjih treh motornih vitlov tipe SPA in Ford, ki so bili precej neekonomični zaradi prevelike potrošnje goriva in zaradi pogostih okvar na primitivno izdelanih prenosnih mehanizmih, je omenjeria uprava kupila traktor catarpillar in tri motorne vitle z diesel-skimi motorji tipe »venfield«. Po naicupu teh strojev so na Idrijskem labko začeli s sodobnejšim izkoriščanjem, gozdov. Z motornimi vlačilci so vlačili tudi na terenih, kjer so dotlej uporabljali le ročn<3 spravilo in vlačenje z živinsko vpregO', Gozdni obrat Idi'ija ima namreč največ enodobnih gozdov, kjer se seka na pomlajenih površinah in bi se z ročnim spravilom ah z vlačenjem z živinsko vprego pomladek preveč poškodoval. Prej pomladku niso posvečali dovolj skrbi in nekateri sestoji na strmih idrijskih pobočjih imajo zato veliko debel pri tleh po.škodovanih prav zaradi neusmiljenega ravnanja z mladjem ob sečnji in spravilu lesa iz gozda Sedaj, ko neprimerno bolj skrbimo za pomladek in porabljamo veliko denarja za nego, čiščenje in redčenje, je Se posebno važno, kakšen pomladek bo ostal po končanem poseku in spravilu. Najboljši tehnični pripomoček za obvarovanje mladja pri spravilu je motorni vlačilec, 2 njim lahko odstranimo les s sečišča, ne da bi ga poškodovali, pa tudi mladje ostane večinoma nepoškodovano. Ta način spravila pa lahko uporabljamo tudi za usmerjanje močno nagnjenih dreves, da jih lahko poderemo v zaželeno anei- in brez škode na mladju. Voziček, ki je opremljen z trokolesnim škripcem, dvigne les iz pomladka in ga po nosUki pelje nad sečiščem do kamionske ceste. Uporaba enojnega škripca je v takih primerih izključena, ker bi se les z zadnjim koncem vlekel po mlado v ju, zlasti pa še takrat, če nosilka ni dovolj nagnjena. Enojni škripec lahko uporabljamo le takrat, če so na sečišču pravokotno na nosilno vrv speljane stare vlake ali steza, ali pa če lezi sečisče vzdolž grape, nosilna vrv pa Jo seka. V tem primeru spravimo les do vlake, ste?^; ali grape ročno, dalje ga z enojnim škripcem zberemo pod nosilko, nato pa montiramo trojni .škripec in 2 njim spravljamo !es prek sečišČa do kamionske ceste. Z enojnim škripcem lahko vlačimo les, ki je do 50 m oddaljen od nosilke, česar s trojnim .škripcem ne bi bilo mogoče, ker je pretežak in ima preveliko trenje pri prehodu vlačiIke skozi kolesa škripčevja. Leta 1953 je bil na Idrijskem prvič uporabljen motorni vitel za spuščanje lesa. S tem načinom Je rešen problem spravila s sečišč nad ce.sto, od koder so dotlej spuščali les ročno po grüpah, če pa Je bilo mogoče koncentrirati les na vrhu, tudi po žičnici. Naprava je ostala za spuščanje lesa ista. le proces dela se je obrnil. Voziček so nad lesom, ki so ga hoteli spuSčati, privezali z žico ali pa so ga pripeli za kavelj na drevo, tako da se iii mo-g?l premikati navzdol in da so lahko škripec spustili na tla. Ko so škripec pripeli za zanko ki je bila zavezana okoli hloda, so breme dvignili z motorjem do nosilne vrvi; nato so voziček odvezali ali odpeli s kavlja, da se je samotežno odpeljal po nosilki na apodnjo postajo, kjer je zadel ob lesen ustavljač in spustil breme na tla. Ko je delavec na spodnji postaji breme odpel, je motorni vitel potegnil voziček zopet na zgornjo postajo, kjer ga je delavec spet privezal in tako se je delo nadaljevalo. Spuščanje lesa po nosilki se v začetku ni obneslo, ker delavci še niso bili vajeni tega dela, pa tudi neprestano privezovanje vozička na zgornji postaji je povzročalo težave in zmanjševalo storilnost, Z uvedbo ustavljača je bila ta pomanjkljivost odpravljena, ker ustavljač avtomatično zapne voziček s kavljein na prijemalko na vozičku, odpne pa se s potegom žice, ki je pritrjena na drugem koncu kavlja. Večkrat v idrijskih gozdovih uporabljajo tudi kombinacijo spuščanja in vlačenja. Ce je sečišče visoko nad kamionsko cesto in je polaganje več žic prek sečisča do kamionske ceste zaradi ovir (razni grebeni in podobno) nemogoče ali pa se ne bi splačalo, napnejo navadno eno žico, ki je speljana nad grapo, po sečišču pa pritrdijo več stranskih žic. Po teh stranskih žicah les vlačijo navzgor, ga zbirajo pod glavno nosilko in ga nato po njej spuščajo na kamionsko cesto. V takem primeru je motor navadno na zgornji nakladalni postaji, vlačilka pa je speljana od glavne žice prek vodilnega kolesa pod stransko žico. Na ta način se izognemo Škodljivemu in dragemu ročnemu spravilu ali pa vlačenju z živinsko vprego skozi pomladek. Čeravno je taksen način spuščanja mnogokrat dražji od dnjgih načinov spravila, se bomo vendaj' pogosto zanj odločili, ker varuje mladje pred poškodbo in uničenjem. Za spravilo lesa iz pložnejših dolin in grap na Idrijskem uporabljajo tudi lasso-cabel, predvsem za spravilo drobnejžih sorlimentov iz redčenja in tam, kjer je mogoča večja akumulacija lesa ob njegovi trasi. Na Idrijskem je bil za vlačenjc uporabljen tudi žični žerjav tipe >'2ičnica-<, ki se je na razdaljah prek 700 m, kjer idrijski voziček ni več ekonomičen, in na izredno visokih žicah ter žicah z majhnim padcem (pod 25%) zelo dobro obnesel. Kljub temu pa se zaradi svoje prevelike teže pri montiranju in razdiranju ter pri prenosu, zlasti pa še zaradi tega, ker ni prehoden prek cevnih spojk, kj jih na Idrijskem uporabljajo za spajanje spiralnih nosilnih vrvi, rü mogel uveljaviti. Žični žerjav tipe ^>2^Č^ica« je bil uporabljen tudi za spuščanje lesa Pri tem se je pokarala njegova vehka pomanjkljivost, da breme pri odpiranju Čeljusti udari z veliko silo proti tlom, ker je vlačilka v loku nabrana pod nosilko. Pri tem se lahko poškodujejo naprave na motornem vitlu ali pa se utrga vlačilka. Pogosto se pri vlačenju zaradi teže žerjava in bremena na izredno strmih linijah vlačilka utrga, voziček pa zdrči po stnni vrvi na spodnjo postajo in se ob udarcu močno poškoduje. Vse te slabe strani žičnega žerjava so odločale, da se na Idrijskem ni mogel uveljaviti in da so raje ostali pri starem, preprostem in ekonomičnem idrijskem vozičku. Zmogljivost sedanje mehanizacije na idrijskem obratu je že tako napredovala, da so leta 1959 že približno polovico posekanega lesa spravljali z motornimi vlačilci. Gozdni obrat si prizadeva, da bi sedanjo zmogljivost še povečal in da bi hkrati s povečanjem zmogljivosti motornih vlačilcev zgostil cestno omrežje. SODOBNA VPRAŠANJA gozdovi sov.ietske zveze in gospodarjenje z njimi Glede na izredno pomembnost gazdnega in lesnega goi^vodarsiva Sovjetske zveze je teTfi občutnejSa, vrzel, ki jo- mpet i/i zopet ugotavljamo glede podalkou o tovrstni dejavnosti omenjene dežele. Ta Sihka informiTanast izvira po eni strani iz dejstva, da so poročila, ki jih v SZ objavljajo o gozdnih /ondifi iti o njihovem razvoju iz razumljivih vzrokov U zelo pičla in fragrneniarna, po drugi strttTii pa v zahodno evropskih in mednarodnih statistikah in. podobTiih pjjiblifcoeijafi pogosto nahajamo takšne podatke o gozdarstvu So7!jetske zveze, ki ne prikazujejo stvarnosti v pravi luči, ker nekatere pojme, specifične za socictlistično družbeno ureditev, primerjajo z nahazovalci kapitalističnega sveta in jih vrednotijo s ataliSča nesocialistične miselnosti. Splo&rio pomanjkanje prave in popolne podohe sovjetskega gozdarstva nas je napotila, da smo zbrali poglavitne podatke o gozdarstvu v ZSSR m jih posredujemo' Mšird brnucertij prepričmii, da bomo tako ustregli željam -mnogih strokovnih tovarišev, hkrati pa tudi po gozdarski plati prispevali k poznavanju, S tem pa tudi k zbUžanju naših socialističnih dežel. Vso površino, ki pripada gozdjierau in lesnemu gospodarstviu v ZSSR, jjnenu-jejo » g os.l es f o n d.^^ (gosudarstvenij lesnoj jond)' in obsega vse koptxo in vodovje, namenjeno goizdnemu in lesnemu gospodarstvu ne glede na to, ali gife pri tem za gozd ali ne. i*&oslesfondu<' pripada 1,237.500.000 ha. Od tega je tri Četrtine, tj. 910 mJ-lijoDov ha gozdnih zemljišč in ena fetilina, tj 327,5 milijonov ha negozdnih zdmJjiSč, Pod gozdnimi zemljišči je razumeti gozdna tla ne glede na to, ali so obrasla z gozdom ali ne. Prvih je 738 milijonov ha, tj. 81% in jih označujejo kot "lesopokrito-ja ploščad'», niedtem Ico na neobrasJa gozdna tla (■•■nepokritaja ploščadi-J odpada 172 milijonov ha, tj, 19% gozdnih zemiljiSč. K poslednjim prištevajo goUčavB, požganice, popolnoma degradirane gozdove in predele, ki so glavna rezerva za povečanje leene proizvodnje. Glede na odprtost gozdov uvrščajo 526 milijonov ha gozdnih zemljišč med t. i. odprle in nekaj mamj, tj 306 milijonov ha med neodprte gozdove. Torej za sedaj le 58?^ obraslih gozdnih tal lahko prištevamo h gozdnogospodarskemu potencialu. Pri tem je zelo pomembno dejstvo, da je nad polovico neobraslih gozdnih tah tj. 55% odprtih. Mednai-odna statistika zlasti glede obravnavanih podatkov ni pravilna, ker se opira na napačno pojmovanje in uporablja za sovjetske razmere nousiTe^o definicijo odprtos-ti gozdov. Delitev na dostopne faccessibiej in nedostopne finacces-siblej gozdove, kot jo lipoi-ablja organizacija FA.O, velja sicer tudi za ZSSR, vendar pa v nekoliko spremenjenem pomenu. Publiliacije FAO ,se za opredelitev pojma dostopnosti gozdov opirajo na definicijo, po kateri gre za »vse gozdove, ki jih je mogoče doseči po obstoječih vodnih poteh, cestah, železnicah oziroma s pomočjo dilUgih prometnih naprav, aii pa takšni gozdovi, kamor je mogoče zgraditi prenosne žičnice«. Ta definicija ne zagotavlja natančne razmejitve, kajti pn takšni morajo razen tehničnih In ?/imlje4}tsnih stališč soodločati tudi ekonomska. Sovjetska delinicija za nedostopne gozdove ("-nedostupnije lesa«) pa se omejuje le na povräinei, ki jih zaradi njihove eksponirane lege v visokih gorah tehnično ni m.t)gcice izkoriščati, čeprav sicer ležijo v odprtem gozdnem, območju, ki je predvideno za trajno gospodarjenje z gozdovi. {Kot bomo pozneje videli, gre za gozdWe iz t. i. II skupine.) * Iz tehničnih razlogov objavljamo izvirne ruske izraze v latinici. Tako velja za nedostofmc 2,1 milij-ona ha Eozdov, borej le prav nema tem delček vseh gozcinih tal, obraščenih z gozdovi. V nasprotju s statistiko organizacije FAO delijo v SZ gozdove glede na njihovo 'dostopnost Šele potem, ko so jih razdelili po stopnjah, njihove odprtosti. Nadalje razlikuje statistika FAO produktivne (productive) in neproduktivne (unproductive) gozdove. Med prve uvršča takšne gozdove, ki ^dajejo ali pa bi lahko dajali donose, kot so los in drugi gozdni pridelki, kot npr. smola, lateks, ta,njnska skorja, pluta itd'.-« Ce bi za Sovjetsko zvezo uporabili ejiak briterij, potem bi vsej njihovi, z gozdoim obrasli površini prisodili produktivni mačaj, razen seveda zemljiščem z ničvrednimi gmiiSČi (46,4 milijonov ha) i nasadi, Id se še niso strnili (2,5 milijonov ha), torej slcupno 694,189 milijonov ha, Vendar pa v ZSSR ne uporabljajo taksne opredelitve. Razdelitev gozdov po upravljanju in po kateg'orijah izkoriščanja Zaradi nezadostne jasnosti glede značaja organov, ki v SZ upravljajo z gozdovi, prihaja pri niednarwini in zahodno Bvrxjpski razčlenitvi pogosto do nesporazumov in napak. Medtem ko sovjetska biJoškOHtehnična razdelitev upošteva posebno gozdna zemljlSCa in posebno negozdna, jih v upravno-ekonotifiskem pogledu ne ločijo. V naslednjih izvajanjih bomo torej z izrazom »gozd.^» označevali povräinsld dol >^gosles-fonda*, ne pa samo gozdjia tla ah pa mcfrebiti ceio samo obraslo zemJjišče. Ker gre za sociaUstično državo, kjer so vsa zemljišča in vode kot življenjsko okolje in gospodarski činiteilj državna oziroma splo.šna ljudska last, bi bila delitev med državne in nedržavnei gozdove nesmiselna. Ne gre torej za vprašanje lastnine, kot ga upoštevajo v kapitaJisitičnih deželah, an^upak le za upravljanje, tj za dodelitev po družbeni obliki izkoriščanja. Dobesedno prevedeno gre po eni strajru za »d r ž a v -no pomembne gozdove, tj. za upravljanje in gospodarjenje s prizadetimi zemljišči je zaupano državnim insLituc;ijan\, po drugi strani pa za »-nedržavne gozdove«,tj. za kolhozne gobove, ki so bili dani kolhozom v oskrbo jn gospodarjenje, DrugI vzrok, Iti je T-ri obravnavanju sovjetskega gozdnega fonda navadno povzročal nespiorazume, je bil v tem, ker je bila območnim gozdnim in lasnim gospodarstvom dodedjena površina označena kot gozd. Doslej se je postavljalo vprašanje, kako more »državni'' gozd obsegati 1201 milijonov ha, ko je vendar vseh gozdnih zemljišč le 910 milijonov ha. Pojasnilo je v döjstw, da k državnim ^-gozdovom-pripada 327,5 miilijcwiov ha negozdnih tal jn 873,R milijonov ha gozdnih tal. Od slednjih pa je 705,8 miUjonov ha obraslih z gozdom in 167,8 milijonov ha neobirasüh. V raznih, tudi mednarodnih statističnih poročilih najdemo podatke samo za »državno gozdove« Sovjetske zveze in jih obravnavajo kot celotno gozdno piovršino ZSSR, kajti znano je, da so vsi sovjetski gozdovi državna last. Pri tem torej ni upoštevanih 36,4 milijonov ha kolhoznih gozdov, to pa je pomembna gozdna posest, saj je 3,5-)crat večja od vseh gozdov v Jugaslaviji. Od '''goada-'<, odpada pretežno večji del na "savnarhozno^ posest, tj 1071,1 milijonov ha. S temi gozdovi upravljajo sovnarhozi kot posebne institucije, osnovane po posameznih gospodarskih rajonih Njihova gospodarska pomembnost je očitna, kajti oni gospodarijo s 623,3 milijoni ha gozdnih zeimljiSč, obraslih z gozdom, tj. s vse so\'jetske gozdnate površine oziroma z 83,6% celotne lesne zaloge v SZ. Nadalje je 104,7 milijonov ha (ali 8,5%) »-gos les fonda« dodeljeno glavnim upravam za gospodarjenje z gozdovi, tj. >igla.vlesho2om^' in ministrstvom za gozdarstvo in lesno industrijo sovjetski li republik. KonCjio je Še 25,3 milijonov ha »gozdov« dano v ijprav]jaT)je dj^agim minist^i'stvom in uradom, od tega je 19,1 milijona ha obraslih 2 gcffidom. Teh poviiin statistifjiL podatki navadno ne upoštevajo in so zato glede "-državnih gozdov^ toliko premajhni Kar pa ti gozdovi gozdtiogotspodarsko in lesnogospodarsko niso posebno pomembni, njihovo neupoštevanje bistveno ne spreminja podobe o sovjetskem gozdnen-l in lesnern gospodarstvu, Pogla\'itni gospodarsJti potenclaJ predstavljajo torej gozdovi- sovnarhozov, glavLeshozüv in ministrsterv za gozdarstvo iji lesno industrijo sovjetskih republik. Te gozdove delijO' glede na njihov poglavitni namen v tri stupme. K prvi skupini (I.) prištevajo gozdove, ki imajo znataj zeleinih pasov večjih mest in industdjsJiih središč (9,9 milLjanov hal, gozdove, ki varujejo tla in kmetijska zemJjiSca (8,7 milij. ha), zdravililča (0,5 milij. ha), reke in jezera (31,5 mJlij. ha), za industrijo pomembna zeirUjigča {5,6 mihj. ha), za ceste in železnice (2,3 milij, ha), gozdiovs, ki imajo značaj prirodnih spomenikov (2,1 milij. ha) in takäne, ki mejijo s tundrami {27,3 milij, ha). Skupno torej ftbsega ta skupina 105,8 milijonov ha, od tega 88 mili-jotiov ha 7, gozdiom obraslih zemljišč. Vsi ti gozdovi služijo pi-vemstveno riavedenim posebnim najrtenom in je v njih dopustno le takžno izkoriščanje, ki je posebno za uspešno pomlajevanje in nego sestojev. V drugo skupino (II.) je uvrščeno 86,6 milijonov ha »gozdov« iz maJo in srednje gozdnatih območij Za to' kategorijo je predpisano intenzivno gospodarjenje po naCelih trajnosti donosov. Od vseh tovrsmih gozdnih aemijiSč je 55,0 milijonov ha obraslih 2. gozdom in od teh 96% odprtih. Največja je tretja skupina (III.), ki ji pripadajo vsa gozdna zemljiSča sovnarhozov, glavleshozov in ministrstev za gozdno in lesno gospodarstvo sovjetskih ropublik, ki niso uvirščeina v pi-vi dve skupim, tj, skupno 913 milijonov ha. Pri tem gre zlasti za gozdove v najbolj gozdnatih območjih, ki oskrbujejo lesno industrijo s surovino. Od tovrstnih gozdov je okoli polovica odpi'tih ter jim pripada 25,1 () milijard m' lesne zaloge. IColhozni gozdovi rnearijo, koft že rečeno, 36,4 milijonov ha. Čeprav gre pri tem 2a "^ne-državne-' gozdove, je vendar tudi za njih gospodarjenje določeno s planom. Od omenjene, površine goednih zemJjiSfl je 33,2 milijonov ha obraslih z gozdom. Gozdovi so hilj dodeljeni kolhozom v gospodarjenje, da bi bilo zadoščeno potrebam lokalne porabe lesa in' za arondacijo kolhozniške posesti. Od teh gozdov pripada I. kategoriji in z njimi gospodatijo po določilih posebnih načrtov, kre gre večinoma za vaiwaJns gozdove. V drugo kategorijo sodi preostalih 27,5 milijonov ha kol h ozn! h gozdov in z njinii gospodarijo po načelih .stroge trajnosti vsakoletnih et^itov. Zemljepisne značilnosti gozdov Cepi-av se ZSSR lahko ponaša 7, izrednim gozdnim bogastvom, vendar nekatere njene gospodarsko pomembne dežele ras^olagajo le z zelo^ pičlimi gozdovi Ta neena-iiomei-na razdelitev gozdov pomeni sovjetskemu gozdnemu in lesnemu gospodarstvu poseben problem.. Le s posebnimi napori je mogoče v negozdjilh predelih zadostiti obem poglavitnim nalogam: zagotoviti blagodejno delovanje gozda in zanesljivo nepreldnjena količinsko in kalcovostno oskrbo z lesom. Zlasti so v tej zvezi znani pomembni pogozdovaLni uspehi v aridnih ti red sli h. Vkljub temu pa se je poprečna transportna razdalja za lesno surovino v zadnjih 50 letih povečala od 415 na 1350 km. Največ gozdov pripada Ruski SFSR, tj. vseh gozdnih zemljišč v 2SSR Omenjena republika je tudi relativno najbolj gozdnata (40,SK). Sledijo ji Gruzinska SSR s 36,7%, Latvijska SSK s 36,4%, Beloruska SSR z 32,2%, Estonska SSR s in Litovska SSR s 23,9%, Preostale republike močno zaostajajo s svojimi odstotki gozdJiatosti: Kazaäka SSR, Kirgiška SSR, Uzbeška SSR ter Tadžiška ne dosegajo niti 5%. Zanimiva je tudi razporeditev kollioznih gozdov, ki se zelo razlikuJej-O' od poraa-delitve -^državnih" gozdov in s tam kaže na njihov poseijni značaj, Itajti 82,2% jih leži v Ruski SFSR in od tega 53,2?i v njentim evropsltem dolu. Na Uta'ajinsko SSR odpade 5,9% Itolhoznih gozdov, na Belonisko SSR 4,4%, na baltijske republika 3,S%, rta transkavkaSke i>a 2,3%. Sovjetska statistična poročila se pogosto ne nanašajo na poiiUČn-o-admmistrativno razdelitev, ampak na gospodarske rajone, ki jih je 17 in jih imenujejo' veliki gospodarski rajoni ali regioni (krupnijs ekonomičeskis rajoni). Manjše eno'te so gospodarski okoli Si sovnarhozov (ekonomičeskie adminisirativniit rajoni; sovnarhozi). Takšna gospodarska zemljepisna razClenitev se ne ujema vedno z upravno-politično razdelitvijo. To dejstvo je še posebno pomembno za gozdno in lesno iospodarstvo. Razen Ruski SFSR pripada slasti voliko gozdov tudi vzhodno sibirskemu rajonu, ki je 4B,2% gozdnat. Sledi m.u sevemozahodni rajon s 46,7^, Velikost gospodarskih rajonov je zelo različna, prav tako zelo variira tudi poprečna velikost gospodarskih enot, ki obsegajo kolhoza« gozdova Medtem ko znaäa Le-ta v regiji Semozjonia 125 ha, meri v zahodni Sibiriji nad 3000 ha, v vzhodni Sibiriji pa celo nad 4000 ha. Drcvesne vrste Medtem Im> uporablja statistika «'ganizacije FAO deilitev na izkoriščane g'o 7 d o v e (iorest in use), na gozdove iglavcev (conijers), gozdove listavcev (non-conijersi hroadleaved forests) in na mešane sestoje (mixed woods), upoštavajo sovjetski s.tatistični podatki površine, ki so obrasle z gozdom (leso-pokritie ploščadi) ne glede na to, ali so 1 z k o r i š č a n i a 1 i ne, torej ne glede na to, ab so odprti ali neodprti (osvoennie, neosvoennie). Pri tem pa razlikujejo iglavce (hvojnie), trde listavce (tverdolistv4innie) in mehke listavce (mjagkolistvennie porodi). V SZ obsegajo iglavci 523,9 ntiilijonofv ha (od Lega 53% odprtili), listavci, 167,2 milijonov ha (od tega 80% odprtih) in vrbme ter gi-miSča 47 milijonov ha. , Med iglavci je najpomembnejši macesen z 3B,4% pripadajoče površine oziroma Z 264 milijonov ha. Najbolj je razširjen po azijskem delu Ruske SFSR, prftcej ga je tudi v Kazaski SSR. "Ukrajini, Beli Rusiji in baltskih repiJblilcah. Kot dragoceno vrsto ga Belo pospešujejo in z njim pogozdujejo velike povi'line. Drugo mesto pripada boru s 15,7% ali 107,9 milijoni ha. Različne vrste borovega rodu so zelo razširjene v lizboški SSR, Moldavski SSR, Tadžiški SSR in Turkmenski SSR. Tudi tem vrstam fosvečajo pri pogozdovanju veliko pozornost. Smreki pripada 81,3 milijonov ha jn ima svoje težišča v pasu tajg evropskega ozemlja S2 in v Sibiriji. Posebno vlogo igra cemprin, ki poi-aSča 33,4 milijonov ha v severnem delu evropske Rusije, po Sibiriji, na Dalnjem vzliodu in v Kazasi SSR. Pri tem gre praviloma za mešane sestoje, kjer raste cemi^rin v dcužbi z druginni vrstanni borov, smrelcami in jelkami. S takšnimi gozdovi navadno gospodarijo po posebnih eksploataoijsldh načrtih. Med diTUge pomembnejše iglavce sodijo različne VTSte jelk in srednjeazljsko brinje Juniper us sei'awshanica. Med trdimi listavci pripada prvo mesto hrastom, ki poraSčajo 9,1 miujo'nov ha Njihova poglavitna nahajaliSča so v Ukraijini, Beli Rusiji ter v Tatarski in Baškirski ASSR, Bukovim sestogem pripada 2,5 milijona ha zlasU na sevs-nem Kavkazu, v TrajLSkavkaziji, na Krimu, Karpatih jn v Moldaviji. Po važnosti si sledijo listavci taXole- jeseni, javorL gabti, brest, ltd. Med mehkimi b.^tavci pripada prvo mesto brezam s B5 miJijoni ha. Sled.:ja jim trepetlike s 15,8 milijoni ha, ki dobivajo vedno večji pomen za celulozno industrijo. Nadaljnje Taporedje je ričisledrije; jelše, lipe ki topoli Razen navedenih gozdnih drevesnih vrst so v S2 pometnbn'e še druge dragocene in redke vrste, zlasti navadni oreh, mandžurski oreh (Juglans mandschurica) s 53.000 ha, mandžurski plutovec Phelodandroji amurense, domači kostani, mandlovec, tisa in dr. Navedeni podatki slonijo na ugotovitvah invanture iz leta 1961. Starostna j^estava in lesna zitloga Posebna. MafcünoÄt gozdov v SZ je v tem, da so v veliki meri zre-li za seč-njo ali pa že pjczreli. Praviloma jih razporejajo v štiri starostne skupine: mladovje (molod' njaki), srednje stari (srednevozrastnie), dozorevajoči (prispevajuščie) in zreli «■ziroma prezreli (spelie) sestoji. Od »državnih« gozdov je 65% zrelih za sečnjo, od kolhoznih pa skoraj 23%, Ce pri tem nei upoäteivamo gozdne povrSine ampak pripadajočo' lesno zalogo, je deJež zi-ele zaloge še večji, tj. v "-državnih« in 3B% V kolhoznih gozdovih. V tem je močno izražen vpliv gozdov na severnem in vzhodnem delu Sovjetske OTeze z največjim surovinskim potemcialom, ki ga je mogoče vedno, realizirati. Vendar pa teh zalofg ne smemo precenjevati, kajti tam. kjer je lesna surovina najpotrebnejša, tj. v najbolj obljudenih predelih, najbolj manjka za sečnjo zi-elih sestojev V drugih predelih pa nt dovolj mladih in srednje starih gozdov, ki bi omogočali n^prev-kinjeno izkoiriSčanjs in povečavanje produktivnosti. Starostna sestava sovjetskih gozdov torej nikakor ni optimalna. Le?na zaloga Sovjetske zveze daleč prekaša zaloge vseh drugih držav, ker razpolaga z več kol; liretjino vsega svetovnega lesnega bogastva in z okoli polovico lesne mase iglavcev, sposobnih za. industrijsko pretlelavo. Medtem ko znala lesna zaloga odprtih gozdov v SZ 47,0 milijard m^ razpolaga v vseh svojih gozdovih z več kot 80 milijardami m"; od tega jei 66,4 milij.ard m" lesa iglavcev. Jasno je, da tolikšnih zalog ni mogoče v Itratkem času izkoristiti, vendar pa laže in prej Itot v večini trop-akUi jM-a gozdov Ker so rastne razmere na ozemlju ZSSR zalo različne, je razumljivo, da tudi lesne z^oge v raznih območjih zelo variirajo. V severnem pasu tunder, v prostranih močvirjih tajg, na. zelo redko zaa-aslem svetu .srednje Azije in Kazahstana je zaloga marsikje izredmo majhna, medtem ko na ugodnih rastiščih presega celo 1000 m' na ha. Glede zalog se najboljši sestoji v Ukrajini, Gruziji, Litovski SSR, Latvijski SSR, v velikem centralnem gospodarskem rajonu Volga—V ja tka, V centJainem območju černozjoinoa in na severnem Kavkazu. Medtem ko je zaloga v sestojih, zrelih za sečnjo c^. 200 m^ na ha, ustrezne vi-ednosti za TadžiSko m Turkmensko SSR ne dosegajo 50 m"; pc^rečje za vse ozemlje ZSSR pa znaša 139 mJ. Na splošno je lesna zaloga v »■državnih« gozdovih večja kot v kolhoznih. V povprečju znaša v prvih 121 m" na ha, v drugih pa 68 m^ na ha. Za iglavce pa je to razmerje 128 : 90 m\ Prirastek Na tem področju gozdarske statistiko je prišlo doslej do največjih n^porazumov. Napake so bile tako pogostne, dii je vse dosedanje primerjave upoä.tevati le skrajno previdno. Za mednarodno primerjavo lahko uporabimo le podatke o poprečnem prirastku, Organizacija FAO navaja v svoji publikaciji »World Forest Inventory 1958« bruto prirastek feross increment) kot tudi čisti prirastek fnet groujth) izkoriščanih gozdov. 2:o(3atki SovjeLske zveze uporabljajo tudi dva vrsti prirastka, in sicer srednji prirastek fsrednij prirost) in tekoči p r i r a s te k (feJcušttj prirosf}. Prvo omen j oni prirastek izračunajo z dslitvijo celotne zaloge debeljave s sestojno starostjo, pri tein pa na upoltevajo dotedanjih vmesnih užitkov na prizadeti povräini. Pri teim je tudi zelo pomembna vloga za sečnjo zrelih in prezrelih sestojev v SZ, kajti srednji prirastek sa npr. 300- do 400-]otni sestoj se pač ne more' primerjati s prira.'itkom 100- do. isd-letnega seslöja. Tek-oči prirastek, kot ga upoštevajo v ZSSR, ustreza bruto prirastlcu 5- do !0~letnega obdobja. Ker ga lahko ugotavljamo le za določene sestoje toida ne za poprečje večjih območij, ga v drugih statistikah le poredko srečujemo. Nikakor pa ga na smemo primerjati z bnuto prirastkom \z statističnih podatkov FAO, kei" je le-ta pravzaprav le poprečni prirastek. V najugodnejšem primeru bi lahko uporabili mednarodne podatke le za primeirjavo z dozorevaj očimi in srednjimi slai'ostnlmj razredi sovjetskih gozdov, 2atö je upravičena edino le primerjava srednjega prirastka, ki je bil izračunan in objavlje« za popi-ečjo vse Sovjetske zveze, je pa občutno manjši od čistega prirastka, navedenega v statistiki FAO, ker ne upožtewa, kot že omenjeno, mediužitkov. Potrebno pa je upoštevati Se naslednjem StatistiJca FAO ne navaja le zalog, ampak tudi prirasilca za izkoriščane sestoje (forests in use). Vrednosti za gozdove SZ p^ se nanašajo na celotno z gozdom obraslo površino. Ker te raElliie niso upoštevali, so bile vrednosti za prirastek v SZ, prikazane v publikaciji FAO >'World Forest Inventory 1958^<, previsoke. Do le napake je priälo, ker so delili prirastek z gozdom obrasle površine s hektarsko, vrednostjo' odprtih gozdov Poleg tega pa je izračunana vrednost navedena kot bruto prirastek fjross iucremenO- Skoraj v vseh dosedanjih mednarodnih statistikah naletimo na takšne napake. Ob upoštevanju stanja na 1, januarja 19GI znaša srednji prirastek obraslega zemljišča za ves goslesfond 874 milijonov m v odprtih gozdovih gosles-fonda pa 713 milijonov m". Izraženo z odstotki prizadete zaloge, je za prvi primer ugotovljena vrednost 1,09%, v d-rugem pa 1,49%. Srednji hektarski prirastek za vso obraslo povräino v goslesfondu znaäa 1,18 m", za odprle gozdove v goslesfondu pa Ijfiš m'. V teh podatkih pa niso upoštevane vrednosti za grmišča, gozdove pritlikavega cemprina in vrbine. Zato računajo pri mednarodni primerjavi s srednjim prirastkom v v^državnih« gozdovih Sovjetske zveze 1,32 m^ namesto 1,22 m"' na ha. Ce želimo primerjati navedene vi-ednosti sovjetskega srednjega prirastka s čistim prirastkom v publikacijah FAO, je potrebno prišteti se dosedanje vmesne užitke iz odprtih gozdov, hkrati pa tudi upoštevati večjo poprečno sesitojno starost, "V ta namen bi bil upravičen skupen pribitek 20 do 25%. Tako Izračunan čisti prirastek bi znašal za odprte gozdove Sovjetske zveze od 870 do 890 milijonov m^ Načrtovanje in realbaeija sečnje Pred letom ISSl so v ZSSR načrtovali sečnjo za t.'so z gozdom obraslo površino na glede na to, ali so goadovi odprti ali ne. 2ato so bile letne sečnje manjše od ©tatov TakSno ravnanje bi pripeljalo do povečanja lesnih zaiog, če bi v odprtih gozdovih sekali samo pripadajoči et^t. Toda omenjene gozdove so izkoriščali nad etatom. Plan za izkoriščanje gozdov po letu 1961 upošteva lo odprte gozdove iz že omenjene m, skupine in z določenimi omejitvami tudi sestoje iz II, skupine, ki so vsi odprti. Pri planiranju in pri evidenci seienj v sovjetskem gozdarstvu skrbno ločijo Ic o n č n 1 ali glavni posek fru bfci glavnoga polzova-nija) od pomladitve-nih seCenj fffisouossionoOTtelTiije -ruöffi), sanitarnih sečen j (sanitarnie Tubki), gojlLvenih sečenj frubfci liTiodo) in drugih medužitkov. Leia 1961 so npr, i7koristili s sečnjo 367,8 milijonov m» lasa. Od tega je odpadlo na glavni posek 317,0 milijonov m*, na gojitven« sečnje 23,5 milijonov m', na pomla-ditvenei sažnje 12,8 milijonov mi' in na druge vmesne južitke 13,9 milijonov m^. Na sečnje, ki so bile potrebne za neposredno gojenje in rfego sestojev, je odpadlo ok, 10% celotne izkoriščene lesne gmote. To dejstvo nas opozarja na mteriMvnoi goadno-gojltveno dejavnost sovjetskega gozdarstva. Sovjetski gozdarji si prizadevajo pri planiranju in realizaciji seöenj čim bolj upoštevati nasledinja načela: — Pri izkoirižčaniu je treba skrbno podpirati varovalno vlogo gozda, — Raziskovalni instituti naj se ukvarjajo z uvajanjem strojev in metod, primernih za mehaniziranje semnje in spravila tudi pri oplodinih in prebiralnih sečnjah, tako da bo nmladovje čim manj poštcodovano, — Potrebno je pospeševati osuševanje gozdnatih predelov. — Pri pogozdovanju je uporabljati hitro i-astoče in dragocene drevesne- vrste, da bi bilo mogoče brea škode skrajšati obbodnjo. — Gozdno semenje je potrebno s selekcijo izboljšati, — Na vseh visokih šolah in drugih učnih zavodih naj se spopolni in izboljša gozdarska in lesnogospodarska izobrazba, da bi mogli vzgojiti več stiokovnjakov. V gozdovih I. skupine je bilo do leta 1953 prepovedano vsako izkoriščanje, ki bi imelo značaj glavne sečnje. Dopustno je bilo odstranjevanje le odmrlega, poškodovanega in normalno rast zavirajočega drevja. Pozneje je bila dovoljena pomlad i tvena sečnja, toda samo v prezrelih in bolanlh sestojih, Pri tem so prekali 15—IR milijonov m" lesa, kar jb v primerjavi z zalogami za sečnjo zrelega lesa, ki znaäajo 5,5 milijard m', razmeroma le malo. Za sečnjo zreli gozdovi I. skupine so večinoma v pasu tunder in. na bregovih rek, Njihov blagodejni vpliv bi bil oslabljen, če z njimi ne bi snMtmo gospodarili in jih poTnlajevall, Zato' so jih za bodoče vključUi t-udi v plan glavnih sečen j z deležem do 82 milijonov m-'', no da bi s tem zmanjŠaU njihovo varovalno vlogo. Gozd ov i 11. s kup i n e so, kot ie omenjeno, namenjeni intenzivnemu gospodarjenju po načelu trajne lesne proizvodnje. Pretekla desetletja so prav te sestoje najbolj izkoriščali. Nato pa so si prizadevali izražati količino letnih scčenj z izrar čimanlm etatom. To sO' končno res tudi dosegli. Medtenrt ko so namreč šs leta 1959 sekali 107,758 tisočev m^ in talto za več kot 11 milijonov m' prekoračili etat (za 11,6^), je leta 1960 znašal presežek le še lota 19S] pa se jim je posrečilo doseči izravnanje, kajti pri izračunanem ctatu 92,69 milijonov ni^ so posekali le 92,62 milijonov m^. Ne glede na intenzivnost sečnje posvečajo v ZSSR veUko pozornost izkoriščanju postranskih gozdnih proizvodov. Podobno načelu "muUiple use--, ki ga skužajo uveljaviti v ZDA, so se v ZSSR odločili za staliSče kompleksnega gospodarjenja fkompieJcinoe hozjaisivo}. Pri tam si prizadevajo, da bi upoätevali prav vse koristi, fa jih gozd lahko da in vskladili črpanje različnih gozdiuh donosov za dosego skupnega končnega optimalnega uapeha. Tako lahko npr. zmanjšajo sečnjo v cempnu-novem gozdu, da bi mogli pospeševati proizvodnjo cemprinovih plodov, gojenje kožu-harjev in pod. Zato lahko gozdno bogastvo Sovjetske zveze imamo za velikanski, centralno vodemi gosfodai-ski obrat z ogromnim in vsestranskim potencialom, kL odJo-čilno vpliva ne le na evropski, ampak tudi na svetovni trg, Slovstvo Buchholz, E.: Die sowjetische Hokausluhr wieder an erster Stelle in Eurooa Holz^Zbl., 1963, 09. ' Ftsc'^er, D,: Wirtschaftsgeographische Regionen in der Sowjetunion, OsLeuropa-Nalm-wiss.. 19B2, 6. F AO: Yearbook ot Forest Products Staüstic, 1962. FAQ - Staff: Estimates oI the World's Forest Re&ources, Unaaylva, 1963, 16. F AO,' World Forest Inventory 1958, 1060, Haden-Cuest, S.: Wright, K., Teclajf, M.: A World Geography of Forest Resources, New York, 1956. Kubier, H.: Der Holzimport aus der Sowjetunion, Holz-Zbl., 1961, 87, Lurle, A.: Lesnoj etsport, Lesn. pronrv. 1963, 41. Maydell, H.: Das Waldbesitz der Sowjetunion in der Sta.listilc, Mitteilungen der Bundesforschungsanstalt lür Fort- und Holzwirtschaft Reinbek, 196^, 57. Maydell, H.: Forst.- ujig Holzwirtschaft der osteuropäischen Staaten im Rahmen des Coniecon, Holz-Zhl., 1964, 90. Melehov, S,: Povišeme produktivnosti i sohrannosti lesov, Lesn hozj., 1963, 16. Muhin, J.: Kolhozni.ie \esa. Harakteristika, lesnogo fonda, Le&n. hozj., 1963, 16. Ponomarev, D,: Lesnoj fond SSSR, Lean, hozj., 1Ö63, 16. Thalheim, C,: Grundzüge des sowjetischen WirtschaoEtssy.Sterns, Köln, 1962, Vasiliev, V.: Lestiije resursi SSSR v ocenke po pokazateljam rrdrovoj lesnoj statistiki, Lesn, hozj., 1963, 16. Vasilieu, V.: USSR Forest Resources and Features on Their Inventory, Unasylva, M.B. ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V FAO — GOZDARSTVU S sklepom generalne skupščine arganizacije FAO, ki ie bila v decembru 1963 v Rimu, so razpustiti strokovni odbor za rnehansko tehnologijo lesa in odbor za kemijo lesa. Odbor za tehnologijo je bil ustanovljen v 1. 1953, priredil pa je pet svetovnih konferenc, in sicer v Mai'ijarskih Lažnih, v Iglsu (Avstrija), Parizu, Madridu in v Madisonu Gradivo vsake konference se je sproti publidralo v posebnih knjigah. Delo obeh razpušcenih strokovnih odborov prevzema lUFRO (Mednarodni) unija gozdarskih raziskovaJnih institutov s sedežem v Miirichenu.) Združena zborovanja FAO-IUFRO bodo poslej Le o tematiki, ki je aktualna za obe in ki dopolnjuje delo obeh mednarodnih organizacij, ^ 2 USTANOVITEV SEKCIJE ZA ZGODOVINO GOZDARSTVA V lUFRO Na zadnjem korgi'esu Mednarodne unije gozdarskih raziskovalnih inštitutov, ki se je vršil na Dunaju, so sldenili ustanoviti samostojno sekcijo za zgodovino gozdarstva, njeno vodstvo so pa poverili prof, Mantelu (Freiburg i, Br,j. Ustanovitvena seja sekcije 02-TUPRO je bila konec oktobra 1963 v Freiburgu i, Br, Udeležili so se je zgodovinarji Belgije, Finske, Francije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Worveske, Španije, Švedske m Švice. Med deželam? izven' Evrope so sodelovali zastopniki Indije, Iralia, Turčije in 2DA. Prof. Mantel je v svojem uvodnem referatu opredelil naloge zgodovinske sekcije 2 vidikov obnove gozdov, izkoriščanja, gospodarjenja, posestnega stanja, zakonodaje, gozdnogospodarske politike. Sekcija bo odkrivala bibliografske in biografske podatke ter proučevala zgodovino gozdarske prosvete in raziskovalne dejavnosti, prav posebno pa zgodovino strukturalnih sprememb gozdov. Inštitut za zgodovino gozdarstva na univerzi v Freiburgu je ob ustanovitvi sekcije priredi) posebno razstavo, ki je nudila obsežen pregled arhvvalij, knjig in starih gozdnih kart, Obravnavana so bila orEanlzadjska vprašanja o razmejiLvi delovnega področja sekcije in o rfjeni povezavi z drugimi sekcijami, o zbiranju dokumentacijskega gradiva ter o prireditvi zgodovinskega raziskovalnega dela za p&treTse gozdarske prakse. Sprejele so- biLe direktivne resolucije o pospeševanju zgodov^inske dejavnosti, o metodah dela in predlog, da naj se O'srednje dokumentacijsko mesto svetovne zgodovine gozdarstva ustanovi na zgoraj omenjenem i inštitutu. ^ 2 SESTI SVETOVNI COZDAESttl KONGRES V organii;aciji FAO so sklenili, da bo šesti sv^oviji gozdarski kongres \ Madridu od ß. do 16, junija 1966. Vodja organizacijskega komiteja je generalni direktor gozdarstva v Spaniji D. Salvador Sanchez Herrera. Glavna tema kongiesa bo; Vloga gozdarstva v spremen j enem svetovnem gospodarstvu Pripravljalni odbor se predvsem pDšveea (lovi Študiji FiAO o svetovnih zalogah lesa in o dolgoročnih potrebah po lesu, dalje problemom o gospodarnejlem izkoriščanju gozdnih rezerv ter organizacijskim in finančnim problemom' dolgoročnega odpiranja gozdov. Omenja se posebno prizadevanje, da bi za kongres pripravili Čim več strokovnih filmov z vseh delov sveta. Poročilo dopolnjujemo s podatki Oi preteklih svetovnih gozdarskih kongresih: prvi se je vräil v Rimu (1926), drugi v Budimpeäti (1936), tretji v Helsinkih (1949), če.trti v Debra Dutiu (19156), peti pa v Seattle (I960), 2 RASTOČA MEHANIZACIJA GOZDNEGA DELA NA ŠVEDSKEM Tfa SvedskesTt so vzporedno z napredujočo mehanizacijo za Štiri leta nazaj raziskali, kako sa je spreminjalo Stevilo' zaposlenih gozdnih delavcev. Zajeti so vse državne gozdne uprave iTii54 najveüjih gozdnih podjetij. Zbrajii pregled kaže, da je bilo letos v februarju ob enakem obsegu dela zaposlenih 11.500 gozdnih delavcev v obratih, kjer je bilo Štiri leta prej {v februarju 1965) zaposlenih 58.400 delavcev. Število zaposlenih delavcev se je ob nespremenjenem obsegu dela skrčilo za 16,900 oziroma za 29%, iz cesar moremo sklepati, kako močno se je spremenil prvotni odnos med ročnim in strojnim delom, in sicer v vseh dejavnostih, najbolj -pa pri sečnji in transportu lesa. Celotni posek lesa je znašal na Švedskem v 1 1D60: 46,0 mio m', v 1, 1961: 44,9, v 1. 19R2-. 45,6 dn v I. 1963: 46,3 rmo m^ ^ 2 IZ PRAKSE pomerili so se gozdni delavci Lani je bilo ua Bledu I, jugoslovansko tekmovanje gozdnih delavcev-sekačev. Ob tej pri.) i ki je biio med di-ugim sklenjeno, da postanejo tovrstna tekmovanja vsakoletna prireditev, tako. v republiški kot v zvezni konkurenci. Organizacija republiškega tekmovanja je bUa za letos zaupana Gozdnemu gospodarstvu Nazarje oziroma Društvu inženirjev in tehnikov in sindikalni podružnici omenjertega gospodarstva. Na teitmovanjih, Id so potekala v dneh 5. in B, ft, 1964 na lepo urejenem prireditvenem prostoru v Vrbju na obrežju bistre Savinje pn Ljubnem ob Savinji, se je v L,jubno ob Savinji, prizoriSče tekmovanja je bilo slavnostno okrašeno lepem vremenu zbralO' poleg telcmovakev veliko gostov, gozdarskih strokovnjakov in gledalcev iz vseh krajev Slovenije. ■.-> ' Skupnem je tekmovaJio 63 tekmovalcev iz 14 gozdarskih podjetij, in sicer je poslalo Gozdno gospodarstvo Nazarje 9 tekmovalcev, Gozdno gospodarstvo Bled 8 tekmovak^y, Gcßdno gospadarstvoi Pastojna 7 tekmovalcev, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, 6 tekmovalcev, Gozdno gospodarstvo Celje 5 tekmovalcev, KGP Kočevje 5 tekmovalcev, G oz d n O' gospodarstvo Toltnin 4 tekmovalce, Gad no gospodarstvo L ju bi j an 4 tekmovalce, Gozdno gospodarstvo Novo mesto 3 tekmovalce, Gozdno gospodar s tvoMaribor 3 tekmovalce. Gozdno gospodarstvo Brežice 3 tekmovalce, Agrokombinat Maribor 3 tekmovalce, Goadrio gospodarstvo Kranj 2 tekmovalca, in KZ Grosuplje 1 tekmovalca, V finale je moglo priti po propezictjah le 12 tekmovalcev, ki so se nasledjiji dan, tj v nedeljo, pomerili med seboj za posebne prallt;čne nagrade. TelonovaJci so tekmovali v 9 disciplinah, in to z ročnim orodjem in motorno žago. Tekmovalne discipline so bile naslednje: 1. Delo s sekiro—sekanje kolobarja: Na pokončnem hlodu, debelem 30 cm, je moral tekmovalec pod kotom odsekati 5 cm debel kolobar, zarisan s kredo. Ocenjevana sEa bila Čas in kakovost dela. 2. Natančnost zadetka s sekiro: Tekmovarlec■i&'moral 3 sekiro 2adeti v pike, označene s krogi na pokončno vkopanem hlodu. Ocenjevana je bila natanänost zadetkov. 3. Prežagovanje debla -E motorna žago: Od poževno ležečega, 40 CID debelega liloda, je moral tekmovalec odžagati 2 kolobarja, in sicer prvič od spodaj navzgor iri drugič od zgoraj na.vzdol. Ocenjevan je bil skupni čas, poraljljen za. prežagovanje obeh kolobarjev, kakovost dela in odstopanje veznega kota od pravo-kotnice na debelno os, 4. Kombinirani rez z motorno žago. Na deblu (ki je legalo vodoravno na podlogah), debelem 40 cm, je moral tekmovalec odžagati kolobar, tako da "je do polovice debla prežagoval od spodaj navzgor, preostalo ptolovico pa od vrha navzdol. Ocenjevan je bil čas preSagovanja, natančnost obeh rezov, ki sta se morala v sredini debla čim bolj stikati, tako da je bil celoten prerez Cim bolj gladek in raven in Čim bolj pravokoten na os debla. 5. Zasek debla z motorno žago; V pokončno pritrjen neobeljen hlod, debel 40 cm, je moral tekmovalec pri tleh (kot pri podiranju drevesa) narediti zasek z , motorno žago. Smer "padca« je bila vnaprej določena, tekmovalec pa je temu primerno moral narediti zasek, globok Vi drevesnega premera in pod kotom 45" Ocenjevan je bil zasek glede na vi-smer padca«, kot in globina zaseka ter vodoravnost zasekove osnove, 6. Podžagovanje z motorno žago; Tekmovalec je moral na neobelje-nem, pokončno stoječem, 40 cm debelem deblu odžagati kolobar pravokotno na os ' debla čim bolj ravno, čisto in gladko, Ocenjevana je bila hitrost in kakovost opravljenega dela. 7. Zimsko lupljenje: Na smrekovem deblu, 16—19 cm debelem in 4 m dolgem, prosto ležečem na tleh, je mora! delavec obeliti skorjo z lupilnikom. Merjen je bil čas beljenja za površinsko enoto ter kakovost dela. Tekmovalna ekipa Gozdnega gospodarstva Nazarje, Tekmovalec ät. 148 je zmagovalec v skupnem plasmanu Ivan Robnik (Poto; Kolenc, Ljubno) Zmagovalna ekipa GG Postojna a. Drzarfje bukovega ceLuloznega lesa (na belo); Tekmovalec je moral odrzati bukovo oblico, premera 16—20 cm. in dolžine 1 m. Ocenjeval se je čas in kakovost dela. Drzanje so opravljali na posebni stolici. 9. Zlaganje in sortiranje prosLorninskega lesa: Tekmovalec je moral zložiti 1 prm okroglega celulo^ncga lesa v posebej za to pripravljene okvire. Pri tem je moral ločiti v poseben okvir oblice pod 14 cm od oblic nad 14 cm. Proi-storno so morale bit) oblice čim bolje zložene Ocenjevan je bil čas zlaganja in kakovost dela. Od disciplin; t^zirnsko lupljenje-" in »drzanje celuloznega lesa« je lahko tekmovalec poliubno iz:bral tistov ki nxu je bolj ustrezala, drugače pa so bile za tekmovalce obvezne vse navedene discipline tekmovanja, odločujoča m uvrstitev pa je bila vso'ta točk iz vseh disciplin, Cas za delo z motornimi žagamj je ocenjevalna komisija reducirala ^a vse žage različnih j a kosti s preizkušenim faktorjem za vsako ti po. Za ocenjevanje vsake tekmovalne discipline so bili določeni po 3 sodniki, gozdarski strokovnjaki (skupaj 24). 13 sodnikov je določil prireditelj iz vrst članov kolektiva GG Nazarje, 11 pa so jih delegirala skoraj vsa nastopajoča gozdarska podjetja. Med II ekipami je zmagala ekipa Gozdnega gospodarstva Postojna, ki je zbrala 1600 točk. Za njo pa so se zvrstile naslednje ekipe: GG Nazarje s 1544 točkami, GG Bled s 1538 točkami, GG Tolmin s 1470 točkami, KGP Kočevje s 1450 točkami, GG Slovenj Gradec s 1344 točkami, GG Novo mesto s 1219 ločinami, GG Celje s 1150 točkami, GG Ljubljana s 1070 točkami, KGP Brežice s 347 točkami in GG Maribor s 806 točkami. Goizdno gospodarstvo Kranj, Agrokombinat Maribor in Agrokombinat Grosuplje niso nastopali v ekipni konkurenci zaradi premajhnega števila tekmovalcev. (Ekipo so sestavljali po 3 tekmovalci). Med posamezniki pa je bilo zaporedje tekmovalcev naslednje: Ivan Robnik, GG Nazarje, 617 lock; Ivan Puc, GG Postojna, 559 točk; Daniel Tomažič, GG Tolmin, 552 točk; Jože Leskovec, GG Postojna, 543 točk; Ciril Beznik, GG BI^ 515 točk; Marko Ganič, GG Bled, 513 točk; Alojz Zalokar, GG Bled, 510 točk; I^vro Beznik, GG Bled, 502 točk; Albin Sedmak, GG Postojna, 498 točk; IVlarjati Puc, .GG Postojr^ä, 493 točk; Cvetko Skok, KGP Kočevje, 432 tiočk in Ivan Gzim&ko lupljenja« je zmagal Lovro Beznik iz GG Bled (87 točk), V tekmovanju »držanje bukovega celuloznega lesa« je zasedel prvo mesto tekmovalec Alojz Bobnar iz GG Novo mesto. V disciplini »-zlaganje in sortiranje prostominskega lesa-^« je bil prvi Ivan Eupreht iz GG Slovenj Gradec, kj je dosege) 74 točk. Zaključne prireditve so se pričele v nedeljo 6. 9, 1954 ob 10. uri dopoldne s pozdravnim govorom predsednika Občinske skupščine Mozirje ing. Branka Korberja, ki je v imenu predsedstva pozdravil tekmovalce in številne goste. Govornik je poudaril, da je tekmovanje gozdnih delavcev preraslo v spložno manifestacijo ter pomeni lep korak naprej v večji produktivnosti gozdnega dela v Sloveniji. Nato je tekmovalce pozdravil predsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarst\'a in lesne industrije Jugoslavije ing, Rajica DekiČ in je optjzoril na izreden pomen tekmovanja pri nadaljnji modernizaciji gozdne proizvodnje, v kateri igra gozdna, mehanizacija vedno pomembnejšo vlogo, saj le-ta v gozdarstvu čedalje bolj lajäa delo v tej panogi in povečuje produktivnost. Po slavnostneni delu prireditve in po zaključku finalnega dela tekmovanja je vsem telcmovalcem čestital ter jim podelil nagrade in diplome direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje ing. Peter Kozič. Koiektiv Gozdnega gospodarstva Nazarje oziroma prireditveni odbor sta si prizadevala organizirati to republiško prireditev na Čim bolj manitestativni višini z željo prikazati Široki javnosti zahtevnost, težavnost In pomen gozdnega dela ter napore gozdai-ske stroke za napredek nsžega gospodarstva. To se jima je v celoti tudi posrečilo. Prireditev so spremljali številni novinarji, fotoreporlerji, snemalne ekipe Radio-televizije Ljubljana in »-Filmskih novosti-»' iz Beograda. Radio Ljubljana je pripravil tudi športno reportažo o celotnem tekmovanju, ki jo je za radijske posluäalce posnel in komentiral Tomaž Terček. Prireditveni odbor je ob priliki I. republiškega tekmovanja gozdnih delavcev izdal tudi poseben slikovno opremljen bilten, v katerem je v krajäih sestavkih prikazal pomen tekmovanja za gozdne delavce, razvoj Gozdnega gospodarstva Nazarje, gospodarjenje z gozdovi, investicije v gozdarstvu, tesno industrijo in turistično ter tudi sploäno gospodarstvo na območju Zgornje Savinjske doline. Udeležba tekmovalcev na tem tekmovanju je bila zadovoljiva, Skoda je le, da je eno od največjih gozdnih gospodarstev, GG Maribor poslalo na tekmovanje samo 3 tekmovalce, G G Kranj pa samo 2. Konkurenca med tekmovalci je bila izredno ostj-a, saj so gozdna gospodarstva že prej na zbirnih tekmovanjih določila najbolj Se gozdne delavce, vendar je potrebno, da bi na bodoča republiška tekmovanja pnSli res najsposobnejši in najboljši gozdni delavci, Vsem, ki so obiskali prireditev v Ljubnem ob Savinji bodisi kot tekmovalci, sodniki, organizatorji ali kot gledalci, bo ostalo tekmovanje v najlepšem spominu. Vsa Zgornja Savinjska dolina je bila slavnostno okraSena, trg Ljubno ob Savinji pa ves v zastavah in svečanem razpoloženju; za vse gozdne delavce je bil to resničen praznik, posvečen njim in njihovemu delu. Vzgojni namen takih in podobnih tekmovanj je očiten, Gozdni delavci dobijo stik s sekači in gozdarskimi strokovnjaki iz vseh pokrajin Slovenije. Spoznajo različno sekaško orodje in motorne žage ter izmenjajo izkušnje, ki so si jih pridobili pri svojem delu. Namen tekmovanja pa je tudi v tem, da se goz,dnim delavcem sekačem omogoči, da tudi izven gozda pokažejo svojo delovno sposobnost, Tekmoviinje je hkrati manifestacija napredka pri mehanizaciji gozdnih del, to pa je za naSe razmere še posebno pomembno. Na svečani seji prireditvenega odbora, ki je bila na predvečer pi-vega dneva tekmovanja, je bilo sklenjeno, da bo 13 najboljšili tekmovalcev s tega tekAiovanja zastopalo Slovenijo na II. zveznem tekmovanju gozdnih delavcev, kj bo na Bledu v začetku oktobi-a in nadalje, da bo prihodnje tekmovanje (II, republiško tekmovanje gozdnih delavtev-sekačev) leta 1965 v Postojni. Ce na kratko ocenimo opisano tekmovanje gozdnih delavcev-sekačev v Ljubnem ob Savinji, lahko ugotovinno, da je bila ta republiSka prireditev vseskozi odliSno pripravljena in na visokem nivoju tei' pomeni pomemben korak naprej. Poudariti pa je tudi treba, da sta tekmovalno prireditev lepo dopolnili razstava gozdne mehanizacije in motornih žag na prostem in po končanem tekmovanju gozdarska zabava, ki jo je pripravila sindikalna podružnica Gozdnega obrata Ljubno ob Savinji. Ing. Jože U r a n k ODMEV OBISKA BRITANSKIH GOZDARSKIH INŽENIRJEV V lokalnem ujelelfcem časopisu >'-Moiif0omer[/sfiire County Times« smo zasledili članek, ki ga je napisal okrajni gozdar iz Llandoveryja (Wales) g. Euros Jones o nedavTicm obisfcti onfllelfcifi gozdarskih inienirjev u Jugoslaviji. Članek je seveda namenjen tamkajšnji širSi javnosti in nima strokovnih ■pretenzij, vendar pa bo utegnil zanimati tudi naie hralce. Saj je zanimiDO izvedeti, kakien vtis napravljamo na naH goste. Še posebno, če ne računajo z možnostjo, da bomo izvedeli za njihovo mnenje. Ekskurzijo britanskih gozdarskih inženirjev po Sloveniji in Hrvatski je v okviru podiplomskega študija organizirala oxfordska univerga, fct prireja takJfiae ekskurzije v&ak.o leto u drugo deželo. Članek posredujemo v dobesednem prevoda. Nedavno sem imel priliko, da sem v Štirinajstdnevnem potovanju po Jugoslaviji spoznal gozdove Slovenije in Hrvatske, Iz Londona nas je priletelo v Zagreb 12 udeležencev ekskurzije ~ med nami Sta bila po dva iz Indije ter po eden iz Gane, Britanske Gvajane, otočja Fiji, severne Rodezije, Kenije in Nemfiije — kjer nas je pričaka! g. Milan Ciglar, pomoCmk republiäkega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo. Dodelili so nam kot vodjo ekskurzije in prevajalca gozdarskega inženirja; v StirinajstUi dneh pa smo napravili s posebnim avtobusom okoli 2000 km. Obiskali smo gozdne površine, od malih gozdnih drevesnic pa do velikih, zrelih nasadov v oikoliei Brežic, Ljubljane, Blftda, Kranjske gore, Bovca, Tolmina, Idrije, Slavni ka. Sen j a in Plitvi c. Gozdarstvo je, nasprotno kot pri nas, v Jugoslaviji stara in dobro vpeljana gospodarska panoga. Zato smo z velikim navduSenjem gledali ponosne, okolji 120 do HO let stare smrekove, jelove in bukove gozdove, ki se povsod prosto prlrodno pomlajujejo. Izkuänje z umetnini pogozdovanjem so iz novejših časov in Često tuje jugoslavanskim gozdarjem, ki so se baviU dolga leta le s prirodnimi načini pomlajevanja. Sele v novej.^em času SO napravili na tem področju večje korake in sicer pri obnavljanju degradiranih površin, 5^elo pogosto opustoäenih med roparskimi vojnami in popolnoma ogolelih zaradi kozje paie v dolgih stoletjih. Toda, odkar so bile pred desetimi leü vse koze odpravljene, so pokazali poskusi ponovne ozelenitve zavidljive rezultate. Dejansko lahko imenujemo maršala Tita enega najboljših gozdarjev, potem ko je osebno odredil iztrebljenje vseh koz v Jugoslaviji. Ena najzanimivejših stvari, ki smo jo imeli priliko spoznati, je bil gozdarski in lesno industrijski muzej v Bistri, nameŠEen v gradu iz XIII, stoletja v bližini Ljubljane. Prikazuje nam zgodovino in razvoj gozdov, gozdarstva, goednib proizvodov in tehnike skozi dolga stoletja ter je poln presenetljivega gradiva in primerkov. Britanski gozdarji v nasadu zeleaiega bora pri Jbrjavinu na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto (Foto; M. Ciglar) Največje doživetje pa bila hoja skozi popolnoma ohranjen smrekov in jelov pragozd na območju PUtvic. Razpršitira se na površini približno 200 oralov in se ga človekova raka dosed a j še ni doteknila, v njem pa nahajamo od mogočnih jelk s po tisoč kubičnih čevljev lesa pa do nekaj palcev visokih prirodnih jelovih semenk. Ekskurzija vsekakor ni bila samo gozdarska. Ustavili smo se v glavnem mestu Slovenije, Ljubljani, čistem, veselem, hj-upnem in naglo se razvijajočeni m^tu. Ustavili smo se nadalje na Bledu, dragulju na obrežju precej razsežnega, Čudovito lepega porodnega jezera. Nad jezerom se navpično dviga najmanj 800 čevljev vjsoka čer, na kateri stojj grad še iz XI. stoletja, ki pa je sedaj prenovljen v muzej in restavracijo. Tu nas je aelo radodarno pogostilo Gozdno gospodarstvo Bled, Blizu Bovca smo sc povzpeli na približno 4000 čevljev visok gorski prelaz Predil, kjer poteka italijanska meja. Pri Senju pa smo si privoščiU sredi zeio vročega julijskega dne nadvse prijetno kopanje v modrem Jadranu. Ob koncu potovanja smo bili v PlLtvicah, predelu kar najbolj izbranih prirodnih l&pot. Ob izviru Korane si slede drugo za drugim 16 manjäih jezer, vsako na drugi viäini, med njimi pa so slikoviti slapovi in kaskade. Vse območje obkrožajo čudoviti gozdovi. Pred desetimi leti je bil tam ustanovljen nacionalni park. Viäek doživetij na našem potovanju je bil dan, ki smo ga preživeli v okolici Novega mesta. Pričeli smo s svojim dnevnim delom že ob 7. uri ijulraj. Ob 1. uri je bilo sonce zares že zelo vroče, mi pa. lačni, kazalo je, da imamo še zelo daJeč do kamorkoli. Nenadoma smo prispeli na gozdno jaso, tu pa so nas že čakali z na raznju pečenim prašičem. Peči so ga pričeli že ob pol devetih in zdaj je bil priprav- Ijen za gostiju. Ko smo tako sadeli v goadni senci, Vsak s svojim' kosom zapečene svinjine v rnrkah iti srkali rdeče vino, ne bi mogli biti bogateje poplačani za naporno dopoldanska pot. In splošni vtis'/ Povsod so nas sprejeli izredno toplo, prijateLjsko in gostoljubno. Ne samo pri gozdarjih, ampak tudi pri drugihi ljudeh, v kavarnah, trgovinah, na cesti, ali po zasebnih domovih. Toplo, prijareljsko ljudstvo, enotno ih tr(3tio odločeno, da gradi svojo domovmo močno in neodvisno. To je dežela, ki jo bom spet obiskal, čirnptei bo mogoče. (Prevedel M, C.) DRUŠTVENE VESTI DELOVNI PROGRAM UPRAVNEGA ODBORA ZIT GLI SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1964—1966 Na podlagi, sklepov občnega zbora ZIT GLI SRS i. dne IB. aprila 1964 je upravni odüor Zveze IT GLI Slovenije v Ljubljani na svoji seji dne H, septembra 1064 sprejel naslednji delovni program .zveze za 2-letno dobo^ Organizacija 1. V zvezi z reorganizacijo naäe zveze, o čemer je sklapal občni zbor zveze 18. 4. 19G4 in sprejel popravke statuta, po katerih bi novo organizacijo priredili tako, da bodo obstajala samostojna društva po gozdnogospodarskih območjih in se ukinila okrajna strokovna di'ustva, je potrebno takSno organizacijo uresničiti v čitii kraj Sem času. Zato naj upravni odbor zveze ukrene vse potrebno, da bi nova društva zaživela z jesenskn sezono Potrebno je pomagati sedanjim okrajnim društvom oziroma strokovnim podružnicam, da bodo čim prej dosegle ta cilj, 2. Upravni odbor zveze naj pomaga novim društvom, da se bodo Čim bolj približala terenskemu delu, in naj jih podpre pri reševanju strokovne gcspodarske problematike v okviru občin oziroma območij. 3. "V okviru upravnega odbora zveze naj se osnujejo potrebne stalne ali občasne komisije za reževanje trajnih oziroma prehodnih -nalog oziroma strokovnih problemov. Kadri in šolstvo 4. Zveza mora spremljati gibanje strokovnih kadrov in z nasveti usmerjali strokovnjake tja, kjer so najbolj potrebni. 5 Zveza naj spremlja delovanje in razvoj vseh strokovnih Šol v Sloveniji od strokovnih centrov za izobraževanje delavcev do fakultete in naj pomaga pri določanju in uveljavljanju načel In smernic, koristnih za napredek gozdarstva in lesne industrije. Posebno pozornost naj posveti goadarski šoli v Postojni, kjer se vleče problem ustanovitve šolskega centra oziroma šole za delovodje že vrsto let, vendar pa še doslej rti rešen. 6. Zveza naj prouči vprašanje realizacije pripravniške prakse za pripravnike gozdarske in lesarske sti-oke. Razen tega naj pomaga pri izdelavi programa za strokovne izpite za inženirje lesarske stroke. 7. Zveza naj sodeluje s študentsko oi-ganizacijo na fakulteti, da bi se zboljšalo razumevanje in dajala pomoč v zvezi s težavami, ki tarejo ätudcsnte pred vstopom v praliso oziroma med študijem. Propaganda, in tisk 8. Bolj kot doslej je potrebno skrbeti za učinkovito obvešCanje javnosti o akcijah, problemih in dosežkih na področju gozdnega in lesnega gospodarstva, zlasti pa bolj kot doslej poskrbeti za popularizacijo druätvenih akcij, 9. Zveza naj pomaga uredniškima odboroma z nasveti in alttivno pomočjo (financiranje in pod.) za uspešno in kakovostno izdajanje glasil Gozdarski vestnik in Les. Oba uredniška odbora naj si prizadevata pridobiti čim več dobrih strokovnih sodelavcev in tako dvigniti reviji na čim višjo strokovno raven. 10. Po potrebi naj se pri upravnem odboru 2IT GLI osauje komisija za tisk in propagando ter naj skuša oživeti izdajanje ludL drugih strokovnih publikacij iz gozdarstva in lesne industrije. Druge naloge 11. Dejavnost na področju strokovnega izrazoslovja naj se nadaljuje po terminološki komisiji, ki je bila v ta namen že imenovana po prejänjem upravnem odboru. 12. Zastopniki zveze naj obiSčejo odgovorne republiške organe, zlasti gospodarsko zbornico in jih seznani s stališči zveze glede problematike dolgoročnega razvoja gozdn»surovinskega zaledja v Sloveniji. 13. Sklepom in ugotovitvam s posvetovanja «-O nekaterih ključnih problemih dolgoročnega razvoja gozdnosurovinskega zaledja Slovenije« bo moi'ala zveza dati zadosten poudarek in si kar se da prizadevati, da se ta načela in sklepi v celoti tudi uresničijo. Za ta namen bo morala zveza — Če bo potrebno ~ prirejati morebitna posvetovanja in pod., da bodo omenjena staliSča čim bolj uresničena, potem ko jih bodo poklicani organi sprejeli. H, Zveza se mora čim bolj angažirati pri reševanju problematike izvajanja 7-letnega razvoja gozdarstva in lesnopredelovalne industrije Slovenije in vsklajenostl obstoječih in predvidenih kapacitet lesnopredelovalne industrije s surovinskim zaledjem Slovenije. 15. Zveza naj po svojih močeh vpliva tudi na razvijanje čim tesnejSih poslovnih oziroma kooperacijsJdh odnosov med gozdnoproizvajalnimi podjetji in lesnopredelovalno industrijo. 16. Zveza naj spremlja podruzbljanje gozdov in naj vpliva na pravilen potek in razvoj tega procesa na področju gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. 17. Lesnoindustrijski pododbor naj organizira izdelavo programa za dodeljevanje kakovostnega znaka. IB. Zveza naj vpliva na izdelavo programa za razvoj gozdarstva in lesnopredelovalne in industrije v Pomurju in naj po potrebi v ta namen organizira tudi strokovno posvetovanje v Prekmurju. 19. Zveza naj sodeluje pri sprejemanju republiških predpisov in prispeva svoje nasvete ter priporočila, 20, Zveza si mora tudi v bodoče prizadevati reševati organizacijska in druga vprašanja v zvazi z znanstvono raziskovalno dejavnostjo institucij, ki se s tem ukvarjajo. Za ta namen mora sodelovati z inštitutom, biroji, fakulteto in z drugimi institucijami. 21. Zveza mora poiskati ustrezen način za čim ustreznejše usmerjanje investicij s stališča smotrne koncentracije proizvodnje in sredstev za dosego večje produktivnosti in boljše racionalizacije dela v gozdarstvu in lesni industriji, 22. Potrebno si je prizadevati za čim tesnejše sodelovanje z drugimi strokovnimi zvezami IT po vseh načelniii vpraSanjih in obtasnih akcijah. 23. Delo Zveze naj tudi v bodoče sloni na skladnem sodelovanju z vsemi strokovnimi institucijami, zlasti pa Se z zbornico, sekretariatom in poslovnimi združenji, Upravni odbor 2veze IT GLI Slovenije KNJIŽEVNOST PRTSPKVEK 2A BOLJŠE POZNAVANJE NASIH SMREKOVIH GOZDOV Wraber, M.: Gozdna združba smreke in gozdne bekico v slovenskih Vzhodnih Alpah, Sloveinska akademijs znanosti in umstnosti, TV, razr, Razprave Vil., 1903, 79-175. V VII. Eveaku razreda za prirodoslovne in medicinske vede je SAZU objavila delo, po katerem bo z zanimanjem segel vsak gozdarski strokovnjak, ki je zeüjan novega 7.nanja, saj razprava izvira izpod peresa našega uglednega gozdarskega fito^ sociologa di". Maksa Wrabra. Ob dolgoletnem neutrudljivem proučevanju gozdne vegetacije po vsej Sloveniji je pisec zbral bogato gradivo, na katerem je doslej zasnoval vrsto razprav, ki teoretično poglabljajo sistema ti ko fitosocioloäke razčlenitve gozdno vegetacije v Sloveniji, hkrati pa vsestransko in monografsko obravnavajo posaimezne gozdne združbe in so zato trdna snans1:vena podlaga za uspežno gospodarjenje z gozdom na bioloških temeljih. Navedena razprava proučuje smrekove združbe, o katefih pri nas v stro-Icovnem tisicu razen kratkih povzetkov doslej äe ni bilo ničesar objavljenega, zato še tem bolj pozdravljamo ta odlični prispevek litosoeiologiji in prek nje smotrnemu gospodarjenju s sm,reko. Obravnavano delo je avtor posvetil umrlemu profesorjiU dr. Iva Harvalu, zaslužnemu pionirju jugoslovanske fitosociologije. Pred snovjo, ki sodi v ožji okvir, opredeljen z naslovom, je pisec uvrstil dve poglavji, eno, ki obravnava snu-eko v slovenskem merilu z biološko-ekoloStcega, gejietskega in paUnološkega stališča in drugo, ki obsega sistematsko razčlenitev smrekovih združb v Sloveniji, posebno opredeljeno s stališča klimaksnih in subklimaksnih združb ter piceetalnjh značilnic. V okviru biološko-ekološke oznake poudarja pisec med drugim tudi pome,mbiiost smrake, ki ji v slovemskih razmerah pripada 19% vse lesne zaloge in zavzema med iglavci prvo, med vsemi drevesnimi vrstami pa drugo mesto. Z genetskega stabšca pripisuje avtor naši smreki pripadnost različnim rasam in lUgotavlja, da je ta drev-vesna vrsta pri nas morfološko in ekoloäko zelo spremenljiva ter je njen oblikovni krog zelo Širok. Opiraje se na paijnološke izsledke opozarja avtor na dejstvo, da se je smreka pojavila v viäjih legah Pohorja šele v aUantiku (5500 do 3000 let pred našim štetjem. Op. M B.) kot primes hrastovega gozda in da je šele v subbo-realu in subaüantiku {30ÜO let pred našim štetjem do 800 let po našem ätetju. Op. M. B.) tam skupno z bukvijo prevladovala. Poznejše upadanje bukove peiodaie krivulje in naraščanje smrekove pripisuje pisec dejavnosti človeka, ki je uničeval gozd in s tem pospeševal širjenje smreke na račun bukve in jelke. Zanimiva so nadalje piSčeva izvajanja o ekskluzivnosti snireke do bora v post-glacialnem razvoju naSih gozdov. Smreka do bora ni bila dndiferentna, kot menijo nekateri avtorji, ampak ga je izpodrinjala s svojo večjo senčnostjo, kakor hitro so se njeni sestoji strnili. Ta pojav .borove odvisnosti od smreke nam potrjiuje tudi sodobna go^fiamsova solata«, alpski planinšCek (Homogyw alpma), gladko šašulico fCa-lamagrostis uÜIoso) in hri-nolistni lisičjak (Lycopodinm annotinum). V poöavju, posvečenem stratifikaciji obravnavane združbe, pisec ugotavlja, da gre za mn>obgDzdnih'< gradenj, itd. Avtor obravriava dosedanjo uredbo o razdalji gradenj od gozda, ki je v različnih kantonih različna. Vsaka občina ukrepa po svoje. Končno navaja pisec predlog za rešitev tega problema. Maksimalna razdalja gradenj od gozda naj bi bila 3Ü metrov, kar ustreza največji višini obrobnih dreves. Pri ureditvi vpraSanja najmanjše razdalje gradenj od gozda se ne smejo bistveno poslabšati: sigurnost pred padajočim drevjem, varstvo pred gozdnim požarom, stanovanjsko higienske razmere ter funkcije gozda kot prostora za počitek. Ocenitev razmer pa je stvar gozdarske službe ter službe planiranja. So^ja Horvat LeibuTidgut, H.; Da/is, S.; BezenQon, H.: Proučevanje različnih pro-venienc evropskega macesna in njihova variabilnost glede dovzetnosti za infekcijo z rakom (Etudes sur diverses provenances de mšižze europeen' — Larix decidua L. — et la variabilite de leur ini'eciion par le chancre du meleze — Dasyscypha ivillkommii, 19G4/4). V ciklusu raziskav o proveniflncah macesna je avtor posvetil posebno poglavje tudi odpornosti te drevesne vrste na macesnov rak. Med drugim je ugotovljeno tudi, da stopnja odpornosti macesna ni odvisna od nahajališča glede na regionalnost in nadmorsko višino. Mnogo večjo vlogo igrajo lokalne rase, ki jim je v bodoče posvetiti več pozornosti V glavnem se lahko trdij da je macesen, ki pozno odžene, manj odporen proti macesnovemu raku kot lol^alne rase, Id zgodaj odženejo. Tudi skrbno opravljeno obžagovanje izven vegetacijske dobe ne vpliva na povečanje infekcije z macesnovim rakom, Matyäs, K.: Stabilizacija delovnih odnosov v srednjeevropskem gozdnem gospodarstvu (Die Stabilisierung der Arbeitsverhältnisse in der mitteleuropäischen Forst Ortschaft, 1964/5), Vpraäanje delovne sile postaja v gozdnem gospodarstvu industrijsko razvitih dežel vedno bolj problematično. Pomanjkanju se pridružuje še neustrezna starostna strulrtura. Izhod v sili predstavlja sezonska delovna sila. Ta ne pomeni solidne rešitve tiaka?.anega problema. Izhod je iskati v ureditvi delovnih odnosov v gozdarstvu 2 uvedbo celoletne zaposlitve in prilagoditve delovnega procesa neprekinjenemu delu v gozdu. Istočasno je poskrbeti pri gozdnem delavcu za življenjski standard in enake delovne pogoje, če že ne boljše, kot jih ustvarjata tovarna in industrijsko okolje NaJožana težnja je popolnoma v skladu z intenziviranjem gospodarjenja v srednjeevropskem gozdu in pomeni tudi osnovo za pravilno biološko in smotrno obravnavanje naših gozdov Dušan Mlinšek Leidiiinipui, H.; Vpliv baloha in borovnice na nasamenitev bora in macesna (Einfluss von Borstgrass und Heidelbeere auf die Ansamung von Föhre und Lärche, 1964/.5). Konkurenca plevela igra pri naravni našem eni tv i v prebiralnem iii skupinsko postopnem gospodarjenju pa tudi pri pogozdovanju v gorovju važno vlogo. Izredna važna je konkurenca med koreninami v pionirskem gozdu. Nasemenitev iglavcev v go-rovju je često ovirana z neugodno talno vegetacijo. Cesto predstavljata lo Qviro borovnica in baloti (^fardus stricta) fri tem ni pojasnjeno, v koliko pretÜstavljajo to oviro neugodno stanje tal, zasenčenje, konitu-renca pri koreninah in drugi faktorji. Na Zvezni visoki šoli v Ziu-ichij so leta 1957 zastavili poskus, ki naj bi dal odgovor na vprašanje; kakšen vpliv imata baloh odnosno borovnica na kalitev Ixwa in macesna, potek kalitve in rast semenk. Poskus so opravili tako, da so posejali seme bora in macesna na manjše ploskve z borovnico, z baloliom, ter na gole površine. Spremljali so kalitev semena bora in macesna, ter v dveh vegetacij sivih dobah rast semenk rta po.sameznih ploskvah. Poskus je dal nekaj zanimivih rezultatov: Procent kali vos ti je ostal majhen^ zlasti pri macesnu na ploslcvi z balohom, ker precejšen de! semena ni dosegel mineralnih tal. Razmeroma dobro pa sta kalila bor in macesen na ploskvah z borovnico, kar avtor uteineljuie z ugodnimi niikro klimatski m i razmerami. Po uspešni kalitvi so se mnoge semenke, zlasti tiste na golih ploslcvah in na takšnih z balohom, posusile. Odmiranje semenk na ploskvah z balohom jei brez dvonm posledica konkurence med koi-eninarni, pri čemer pa ni ugotovljeno, kolikšno vlogo ima odvzem vode in kolikäno drugi konkuren£ni vplivi. Zanimivo je, da je konkurenca balolia in borovnice (relativno motino zasenčenje), povzročila po.stopno odnairanje bora in macesna, število semenk na go-lih površinah, pa je povečala. Dosežena velikost borovih in niacesnovih semenk je na ploskvah z balohoni in borovnico večja Im t na goLi površini. Verjetno zato, ker so bile med sem en k a mj zaradi konkurence izločene najslabše. V drugi vegetacijski periodi, ko so semenke deloma že pogledale iznad trave in borovnic, pa je pripisati zavirajočo rast semenk predvsem konkurenci med koreninami sadik in plevela. Zaradi hude koinkurence itorenin pri borovnici in balohu so potrebni ,u!uepi, lü bi to konkurenco ublažili, Znanstveno še zla.iiti zanimivo bi bilo raziskati učinkovanje konkurence korenin pri balohu in borovnici na izlačanje snovi. Sonja Horvat^ Chojnacki, W.- Orientacija glede raziskovanja problema po-boijšanja kakovosti pri rdečem boru (Orien'tierung über einige Forschungsarbeiten zum Problem der Qualitätsverbesserung der Wald£öhre, 19fi4/Q—7). Avtor seznanja bralce s svojim raziskovalnim delom v borovih gozdovih na Poljskem. V članku se je omejil na proučevanje razlik glede kakovosti med rdečim borom, razvitim v obralu s sečnjami na golo in med loorom v pragozdnih ostankih na Poljskem. Pri tem ugoi.avlia, da je kvaliteta osebkov, razvitih pri pragozdnih svetlobnih razmerah mnoigo boljäa kot bora pri neugodnem svetlobnem režimu na goiosečnih površinah. Ugotovljeno je, da je za proučevanje kakovostnega razvoja pri boru zelo primeren kriterij, analiza višLnslnh prirastkov. Tok višinskih prirastkov je vzročno yejian na pojav in razvoj določenih kakovostnih znakov. Analiza oblike višinske krivulje, njene kulminacije in podobno lahko koristno služi pri testiranju mladih osebkov kot čvrsta osnova za oceno bodočega razvoja kakovosti pri teh osebkih. Istočasno pa tok i^asti pfi višinskih prirastkih opozarja na spremembe posameznih eliološldh iaktoi'jev, Icot so na piimer: spremembe nivoja talnice, imisija industrijskih plinov, itd. StemZi-n, H.,- Vrednostno razmerje smrekova in jelove deblo-^^ine raztiCnih debelin v gozdnem in lesnem gospodarstvu (Wertrelationen von Fichten- Tan a en-Stamm holz verschiedener Stärlie in der Forst-und Holz Wirtsc h aft, 1964/6—7), Avtor na osnovi znanstvenih analiz obravnava že staro, znano in aktualno vprašanje: kako debelo drevje proizvajti? Pri analizi poizkuSa zajeti gozdno gospodarstvo in lesno industrijo kot celoto, kar zelo povKuje vrednost študije. 2a osnovo je vzeta analiza 2000 m^ smrekovih in jelovih hlodov na petih obratih v južni NemCiji s predelovalno kapaciteto 7000 do 20.000 m", z različno stopnjo opremljenosti in mehanizi-ranosti. Analize so [Dotekale v času rednega obratovanja s pomočjo luknjiČastih kartonov in z elektronsko obdelavo' podatkov. Vsak kos lesa (ok. 10,000 razlaganih kosov) so spremljali iz hlodišca do skladišča za žagano blajjo. Pri tem. so analizirali porabo časa, stopnjo tehničnega in vrednostnegk izkoristka. Retrogradna preračunavanja so dala izredno zanimive rezultate, kot so: stopnja teliničnega izkoristka jf> znatno večja pri debelejših in daljših dimenzijah; stopnja izkoristka po vrednosti raste s premerom in dolžino hlodov; poraba časa zu predelavo se zmanjšuje s povečanjem premera in s stopnjevanjem dolžine hlodov Cim bolj je obrat mehaniziran tem iigodnejäa je poraba časa pri debelejših in daljših hlodih, Časovni razponi so lahko izredno veliki in znašajo med najtartjäim in analiziranim najdebelejšim razredom tudi do 59%. Ta ugotovitev je važna pri vedno dražji delovni sili S podražcvanjem delovne sile postajajo namreč debelejši htodi vedno vrednejSi, drobni hlodi pa vedno manj zanimivi za žagarsko predelovalno industrijo, Le-ta bo zato lahko debelejSo hlodovino tudi dvaže plačevala kot tanko. Te ugotovitve bo za gozdarstvo pomembne. Gozdni obrat, ki npr, lahko oddaja lesni industriji hlode s povprečno dolžino drugega, razreda (vključena je tudi takšna debelina) bo dosegel ok, 12% vrednejše dohodke kot drugi obrat pri enakih prirastkih, vendar s poprečnim tretjim dolžinskim razredom. Poleg te ugodnosti je poudarjena tudi ugotovitev, da so sti-oški izkoriščanja pri debelejših hlodih znatno manjši. V gozdovih z debelejšim drevjem pa so bistveno nižji tudi stroški za obnovo in nego sestojev, potrebno je torej relativno manj vlaganj pri vedno dražji delovni sili, 2ato opozarja avtor, da bi se kljub približno enakim cenam debelejših In tanjših dimenzij bolj splačalo gozdnemu gospodarstvu proizvajati debelejäe smreke in jelke kot pa lanko hlodovino. Naštete ugotovitve veljajo za rastiščne razmere v srednji Evropi, ne pa za evropski in ameriški sever^, kjer so rastisčne razmere popolnoma drugačne in je zato lesna industrija s porabo tankih dimenzij v posebnem in nadmočnem položaju. Študija je izredno zanimiva in lahko služi gozdnemu in lesnemu gospodarstvu v naših razmerah kot pomembna orientacija. Dušan Mlinšek Kuonen, V.; SpopolnLtev i h vzdrževanje gozdnih cest (Ausbau und Unterhalt von Waldstrassen, 1963) V prvem delu svoje razprave opiše avtor sestavo, pomen in naloge posameznih plasti gozdne ceste, ki jih deli na klasični spodnji in zgornji ustroj ceste in dodaje med obema ustrojema že plast, ki ima glavno nalogo preprečiti cestne zmrzali. Poudarja, da je za sedanja pnevmatična vozila primernejša makadamska kot pa telfordska utrditev vozišča. Podaja idealno granulacijo gr.^diva za posameztre plasti po Fujlerjevi paraboli in naglaSuje pomen ilovice pri gradnji obrabne plasti vozišča, V drugem delu razprave obravnava avtor vrste in vzroke poškodb vozišča. Eden od vzrokov cestnih poškodb je prehod od konjske vprege na pnevmatično molom o vozilo Pri počasni vpregi je bilo vozišče obremenjeno le statično, pri motorju pa se pridružuje še dinamično. Tore.i moramo stare ceste pojačati ali spopolniti (Ausbau), da se bodo brez poškodb upirale tudi dinamičnim sunkom. Druge poškodbe, ki zahtevajo večje vzdrževalne stroške, nastajajo, ker ne gradimo gozdnih cest dovolj solidno. Zadovoljujem.o se z vsakim gradivom na trasi ter ga uporabljamo' pri izravnavi mas Čimbolj v prečni smeri Okvaram zaradi mraza iJl spomlsdne od juge ne posvečamo pažnje, ker njihovo odstranjevanje zahteva pri gradnji cest prevelike izdatike, saj sega vpliv mraza do 120 cm gLobokrv v cesto. Vse te v?-drževalne stroške trpimo, ker zavestno ali nezavestno želimo obdržati minimalne skupne stroSke za gradnjo in vzdrževanje cest, ki jib dosežemo tedaj, ko so prvi tako veliki kot znašajo vsi kapitaEzirani vzdrževabni stroški. Kot tretji vzrak za poškodbe navaja avtor Čas, ki ne prizanaäa niti solidnim cestnim objektom kot so mostovi in propustt, obložni in podporni zidovi itd. Avtor našteva ukrepe za ugotovitev vzrokov za poškodbe na cestah. Tam najdemo tudi navodilo za sanacijo preobremenjenih cest na slabi podlagi. Prvo je dreniranje cestnega telesa pod globino zmrzavanja. Pri dobri podlagi pa moramo navadno sanirati udarne jame, ki so posledica slabe strukture ?,rnc v obrabni plasti. Udarne Jame najuspešnejše popravimo, če s sti'ojem cesto preorjemo, navozimo primerno pofiipno gradivo in ga z valjem, ki ima gumijasta kolesa, z valjamo. Takšna kritina (□brabna plast) vzdrži uspeäno kakih deset let. Vzdrževalna dela opravljamo po načrtu, ki ga sestavimo na temelju kartoteke goizdnih cest ter glede na predvidene sečnje. Raziskati bo treba, če je tudi na strmih cestah pri veltltih padavinah z glino in vodo spojena obrabna plast racionalna. Na vsak način pa mora dobiti gozdna cesta takšno površino, da jO' bo mogoče strojno vzdrževati, j X. PREDPISI NAVODILO O NATANČNEJŠIH POGOJIH tN NACINU ZA UPORABO SREDSTEV, NAMENJENIH V 2VE2NEM PRORAČUNU ZA LETO 19fi4 ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA (Uradni list SFRJ st, 22 z dne 22, 5. 1964) 1. Sredstva, ki so v zveznem proračunu za leto 1964 namenjena za pospeševanje Icmetijstva in gozdarstva (V nadaljnjem besedilu; »sredstva«), so na računu pri pt>družmcL Narodne banke kot osnovni organizacijski enoti družbenega knjigovodstva. 2. Sredstva, katerih nosilec je Zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: -^nosilec sredstev«), se uporabljajo za namene ii programa za uporaba sredstev, namenjenih v zveznem proračunu za leto 1964 za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: '^program'*), ki je sestavni del odloka o programu za uporabo sredstev, namenjenih v zveznejTi proračunu za 1. ISB-i za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva (-»Uradni list SFRJ* št. 19/6-t>. 3. Sredstva se smejo dati gospodarskim organizacijam, zavodom, družbeno-poJi-tičnim skupnostim in dr. (v nadaljnjem besedilu: »uporabniki«) samo za dela v zvezi s pospeševanjem kmetijstva in gozdarstva, ki so zajeta s programom. 4. Sredstva se dajejoi uporabnikom na podlagi pogodbe, ki jo- po sprejetju programa skleneta nosilec sredstev in uporabnik, 5, Sredstva se dovoljujejo uporabnikom po programu. 0. Pri izbiri uporabnika imajo prednost tisti uporabniki, ki zagotovijo ugodne j Se pogoje za izvrševanje nalog iz programa ter ponudijo večji lasten delež k financiranju zadevne naloge iz programa. 7. Pogodba med nosilcem sredstev Ln uporabnikom mora vsebovati poleg splošnih elementov tudi: a) obveznosti nosilca sredstev: 1) da zagotovi uporabniku dogovorjena sredstva za izvrševanje naloge iz programa; 2) da nakaže uporabniku po podpisu pogodbe predujme do dogovorjenih zneiskov; 3) da kontrolira, ce je treba, ali ti-oši uporahniii prejeta sredstva v skladu z namenom in ali kvaUtelno in vestno izvaja riela; 4) da ustavi izplaSilo sredstev uporabniku, ki nenamensko 1;roši prejeta sredstva ali nekvalitetno in nevestno izvaja programska dela, b) obveznosti uporabnika; 1) da kar najkvalitetneje in najvestneje v dogovorjenem roku izvrši naloge iz pogodbe; 2) da da izkušnje in uspehe, ki jih doseže pri izvrSevanju pogodbenih nalog, na razpolago vsem zainteresiranim kmetijskim in gozdnim, oi-ganizacijam ter drugim zanje zainteresiranim, organizacijam v Jugoslaviji, in sicer praviloma brezplačno. 8. Uporabnik sme tro£iti sredstva samo za namene, ki so predvideni v pogodbi, 9. Poleg predujmov sme nosilec sredstev izplačevati uporabniku od časa do časa sredstva na podlagi denarnih listin ali začasnih obračunsidh situacij o izvršenih delih. Dokončen obračun med nosi Item sredstev in uporabnikom se opravi na podlagi Listin ali na podlagi obračunske situacije o vseh v letu 1904: izvršenih delih. Uporabnilc mora dela dokončno obračunati V 30 dneh po preteku roka, ki je v pogodbi določen za dovršitev del, vendar najpoizneje do 20. decembra 1964, V roku iz tretjega odstavka te točke je uporabnik dolžari vrniti nosilcu sredstev vsa neporabljena ali nenamensko porabljena sredsirva. 10. Ce uporabnik ne more izvršili del v pogodbenem roku zaradi ovir, za katere ni kriv, mora o tem obvestiti nosilca si-eds.tev in zahtevati, da mu za to podaljša rok. 11 Uporabnik mora v 30 dneh po preteku roka, predvidenega za dovršite v del, vendar n'ajpozneje do 31, januarja 1965 predložiti nosilcu sredstev izSrpno strokovno poročilo o izvrSitvi del. Iz njega morajo biti razvidni: način dela, doseženi uspehi (z opisom in v stevOkahJ ter koristnost teh uspehov ab dela, in sicer za vsak namen posebej. 12. Za izplačilo dogovorjenih sredstev mora nosilec sredstev Izdati odločbo ter odrediti izplačilo in izdati zanj nalog. Nosilec sredstev sme dovoliti izplačilo predujma tudi brez predložene dokumentacije, če je predujem predviden v pogodbi, Vsa izplačila iz programskih sredstev se zaključijo na dan 31. decembra laö'J. 13. Po preteku leta 1964 sestavi nosilec sredstev pregled porabe programskih sredstev. Ta pregled obsega: t) poro&ilo' o izvršitvi programa s posebnim ozirom na dosežene uspehe iz 11. točke tega navodila; 2) pregled izvršitve predračuna uporabe sredstev po predračunskih partijah in pozicijah, kt ga overi podružnica Narodne banke, preko katere se predračun izvršuje; 3) pregled neizvrženih obveznosti ter pregled neobračunanih predujmov do konca leta 1964, 14 Pri izvrševanju predračuna uporabe programskih sredstev se vseskozi uporabLjajo doloCbe zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (»Uradni list FLHJ-~ št. 52/59, 23/61, 52/61, 28/62, 53/63, 13/63 in «Uradni list SFRJ« št 7/64), uredbe o izvrševanju proratunov Ln o raču no vodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (-Uradni list FLRJ« ät. 35/55, 53/56, 16/58 in 41/59) ter drugi zvezni predpisi, ki se nanašajo na uporabo proračunskih sredstev, 15 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v f^Uradneni listu SFRJ«. St 415-14. Beograd, 18, maja 1964. Zvezni sekretar za. kmeti j.? tv o in gozdarstvo: Jože Ingolič s. r. ODREDBA O EAZGLASrTVI HRASTOVEGA GOZDA NA CIGONCI PRI SLOVENSKI BISTRICI ZA NARAVNO ZNAMENITOST (Uradni list SRS št, 23 z dne 23. 7. 1964) 1 Hrastov gozd na Cigond, star 100 do 120 let, zadnji še ohranjeni primer avtohtonega nižinskega gozda v vzhodnem deiu Slovenije, ki je posebnega poiaena za bio-loško-ekološka raziskovanja gozdne vegetacije, se razglasi za nai'avno znamenitost 2 Zavarovani hrastov gozd na Cigonci obsega 60,06 ha, leii v nadmorski višini 25S m do 270 m med Slovensko Bistrico in PoljČanami v katastrski občini Cigonca, je družbena last v upravi gozdnega gospodar.st.va Maribor ter zajema tri gozdnogospcKäarslie oddelke, ki vključujejo tele dele parcel; — oddelek 14 b; del pare. St, 39t)/12 in del pare. Št. 468 s skupno površino 11,10 ha; — oddelek 15 c: del pare, St. 390/19 s površino 27,03 ha; — oddelek 19 b: del pare, št. 39Ü/74, del pate, št. 390/75, del pere. Št. 330/76, del pare. gt, 390/70, del pare, Žt. 390/79 in del pare. št. 390/81 s skupno površino 21,2Sha. paa.-celi št. 300/2 k. o. Cigonca se zavaruie hrast s premerom 75 cm in višino 30 metrov. 3 V oddeildh 14 b in 15 c se mora gospodariti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom za sestoje hrasta in gabra in v skladu z varovalnimii načdi, ki canogočajo obstoj in naravni razvoj gozda. V oddelku 19 b pa so dovoljene le najnujnejše sanitarne sečnje. Za sečnjo in druge potrebne ukrepe je potrebno poprejšnje dovoljenje Zavoda 2a spometitško varstvo SRS. 3a vsako novo gradnjo (stavbo, gozdno in prometno napravo in podobno) na zavarovanem območju je potrebno dovoljenje republiškega organa za urbanizeJti in Zavoda 7& spomenigko varstvo SRS 4 Upravni organ vodi evidenco o vseh ulirepih v zavarovanem hrastovem gozdu in najmanj enkrat letno poroča o tem republiškem organu za gozdarstvo in Zavodu 7.& spomeniško varstvo SRS, Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS". St, 63-12/04-4 Ljubljana, dne 9. julija 1064. Republiški sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo Republiški sekretar in komunalne zadeve; za kulturo in prosveto: Erroin Kržičnik 1. r, Miloš Poljanšek l.r. odi,ocba o JUGOSLOVANSKEM STANDARDU ZA TOPOLOV ŽAGAN LES (Uradni list FLRJ št. 37 od 12. 9, 1962) 1. Veljati neha tale jugoslovanski standard: Topolov žagan les...................JUS D.C1.032 ki je bil predpisan z odločbo o jugoslovanskih standardih za žagan les iglavcev in listavcev ("Uradni list FLRJ« št. 34/55). 2. Jugoslovanski standard iz 1. točke te odločbe neha veljati 31. decembra 1962. 3. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje nov jugoslovanski standard, izdaje leta 19G2 z naslednjim nazivom in označbo: Topolov žagan les , . .................JUS D.C1.032 4. Jugoslovanski standard iz 3. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe St. 06-4652. Deoßrad, 19, julija 1962. Direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo; ing. Slavo!juti Vitorovič s. r. ODLOČBA o jugoslovanskih standardih s področja konserviranja lesa {Uradni Ust FLRJ št. 5 od 31.1.1962) 1. Jugoslovanski za ved za standardizacijo predpisuje tale jugoslovanska standarda: Konserviranje lesa. Irapregniranje drogov za vode s soLnimi raztopiiiami JUS D.T4.023 Konserviran je lesa. Preizkovanje kernične sestave soli za impregniranje drogov za v-ode JUS H.Ba.510 2. Gornja jugoslovanska standarda je objavil jugoslovansk; zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbo. 3. Ta jugoslovanska Sitandarda sta obvearia in veljata od i. aprila I96E. St. 00-7023. Beograd, 20. decembra 1961, Direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo; ing. Slavaljub Vitorovič s. r. 3U