Leto XIII Številka i glasilo novomeških gimnazijcev | i . • Prvn številka Stežic 'v«m prin-^s*: str, 3 - Urednikov uvodnik 4 - Delo nktiv^ ŽMŠ 5 - Ogled^lc- 8 - Fe poteh iv^rtinn Epp^n^ 9 - Miheli liter-r t ... v^5 v. C. Herreri: Ko prih°jn jesen Sredinj« Vone • Utrinek, pesem Irene : Jesen Mr te jn'. Ljubezen Iskrice 14 -Ob smrti Jušr feoz^k^ 18 - Šport . ^ . >, L- ’ ) .... .._ _ ' 1: vvp;" ; • Glavni uredniki SLAVKO SrLlhuL p j-Odgovorili urednik: JOŽE U^LiN Urejuje uradniški odbor: ''.^IL^N iujuSKELj, CVETK.* GUČEKt VEh.ii x EZEL J. iviETii hOBIČ Tehnični urednik: -»EDO SEDiiJ Ilustratorje: M1LČEK KOMEL J, MO MK BELAVIČ Mentor in korektor: JOZn LEVEn, profesor Cen^ izvedo: 50,-din. DnAGI LRaLCI ! Tako kot vsako leto bodo tudi letos - že trinajsto leto po vrsti - na gimnaziji izhajale Stezice, ki jih bosta izdajala aktiv ZMS in literarni krožek. P^VIG V TnliNAJ▼ STIH LETIH PA BODO STEZICE LETOS lZn^JrtLE Z dAiiVHlMl ILU-STeaCIJAMI Ib LaSLGVI. Upam, da boste to novost z veseljem sprejeli, saj bodo barvne ilustracije vsekakor popestrile naš list, in jih boste - tako kot vedno doslej - z veseljem prebirali. A ne samo to ! Sodelujte tudi vi v glasilu s svojimi prispevki ali kritiko, saj so Stezice vaš list. Želja vsega uredniškega odbora je, da se ne bi kdaj zgodilo, da Stezice ne bodo mogle med vas samo zato, ker ne bo dovolj gradiva. Če ne bo tehničnih ali kakih drugih nepredvidenih ovir, upam, da bodo Stezice vedno izhajale kot mesečnik, če pa bo dovolj kvalitetnih prispevkov, vas bodo obiskovale tudi dvakrat na mesec. Cena Stezic bo 50.-din, kar glede na tehnične izboljšave ne bo preveč. Večji del Stezic bo tudi letos zavzel "Mladi literat" s prispevki dijakov v poeziji in prozi, na ostalih straneh pa. bodo vesti o delu mladinske organizacije in krožkov ter športne vesti in rubrika "Berite med odmorom". Upam, da nam bo uspelo iz Stezic napraviti ogledalo življenja in dela na novomeški gimnaziji. Jasno je, da tega ne bomo dosegli že kar v prvi številki, zato nam povejte ali pišite, kako ste z listom zadovoljni, kako bi bilo treba Stezice vsebinsko in oblikovno urediti in izpopolniti, da bi vam bile še bolj všeč, kajti le tako se nam bo posrečilo napraviti Stezice take, kakršnih si vsi želimo . UeELNIK VESTI DELO AKTIVA ZOIS Letos jo ml-o d inski aktiv no našem zavodu sorazmerno zgodo j zadel s svojin delom. Zadnji sestanek Ionskega gimnazijske ga komiteja in hkrati- prvi sestanek letošnjega je bil skli ,can že takoj v'začetku ''septembra,, Udeležili so se ga člani ' obeh komitejev, -ob- profešorjev pa tov. ravnateljica in tov Jeleničev®. Nn-rjovnih Volitvah je' bil za predsednika ZMS gimnazije v šolskem letu'1964/65 izvoljen Slavko Splihal, za tajnika Nafln Mirtič, za blagajnika pa Somrakcva. Lanski odbor je .zares v rodu oddal svoje delo v roke novim članom komite j? 'in ■"'tako olajšal začetek. Pohvale vredno je tudi to, da. lanski funkcionarji pridno pomagajo tako z nasveti kot: .delom. Doslej smo imeli že več sestankov-, na katerih smo ug o: to vi 11-, da nas čaka precej dela. . 4 * . . - ... V - ‘ , . r , r ' Kot smo že lani'omenili, se bo dejavnost mladinskega aktiva omejila bolj na delovanje marksističnega, .krožka ter . kluba OZN, pomagala pa bo tudi pri izdaji našega glasila. V okviru tega je sestavljen enoten program .letošnjega dela. Seveda bo potem vsa ostala dejavnost padla na ramena • i* £! ' : v šolske skupnosti, ki bo v bodeče" morala bolj zaživeti-. Že - i v : . 1 . • ' večkrat so-h ariočitali, da mladinske dejavnost.in skupnost dijakov mečemo V en*koš. Upamo, da nam bi let s uspele to nekako bolj ločiti, povsem pa prav gotovo ne, saj se ti 'c % r dve .organizaciji nedvomno dopolnjujeta. Tudi letos siru. take j poskrbeli, da se bc dc prvi razredi kolikor mogoče hitro seznanili z delom in statutom ZMS. Mentorji, hod: prejeli za to , prav gv tcvc ne preveč prijetno delo. Kratek okvirni pr-gram je že pripravljen, VES T 1 t vendar ga dokončno še nismo mogli izdelati. Se v e dne sno v dvomih ,k*ko bo naše delo potekalo. Besedij se je vse dejavnost razvijala v krožkih in po razredih, ob koncu Ionskega šolskega let'1 pa sne tudi ni uvideli, dn je ta oblike že preveč za stareln. Povsod p c •> stolih srednjih šolah se delo odvija le v šolskem aktivu. Te je za nas nekaj povsem nevego in zn to sr:.: že velik. r°zpravljali . novem sistemu organizacije. Težko je ugotoviti,^11 smo sposobni zn tnkojšen prehod; vsekakor pa je po mnenju komiteja pametneje, d» si novo obliko postopoma osvojimo. Morda bi letos pozkusili z aktivi po posameznih letnikih? Vsekakor komite sam težko odloča o tej stvari, zato bi bil prav, da bi se tudi na mladinskih urah pogovorili o tem. Pričakujemo nasvetov ca strani dijakov, zaprosili pa sne tudi člana OK ZMS, da nam pove kaj več o novem delu. Ko nam bo uspelo rešiti ta problem, borne lahko, pričeli z rednim in načrtnim delom. f -% /3 r ir f> s, j / rr KAJ JE S KkOŽKI? Na gimnaziji jih obstaja precej, vendar je njihova aktivnost zelo različna, zn velik večine pa je- značilno, da. precejšnji del let" - g^l - prespe. Prvi, ki je letos takoj z''čel z delom, je prir čc-sl vni VESTI krožek pod vodstven prof . Fabiana„ Priznati je treba, da je prav ta krožek že cip Iga čela najaktivnejši in najbolj ' ' ■] ■ f' x obiskan. Kot ji£ videti, se_ tpdi letes ne bc izneveril -—"..V. svetli tradiciji. Prc:f. Fabianu vbe priznanje! Člani dr°natskega krv žk« bet,,- le-ti s po d vccstv.n prof. Ma-r jana Dob -vg-k-a. naštudirali Linhartovo, veseloigre Veseli dan ali rKotižek-so ženi. Upamo, da se bode igralci vsaj take dobre .drezali kot lani z igre Perc, če ne bolje. Literarni krožek, ki je obenem glavni izdajatelj Stezic, bo v nedelje pod vodstvom prof, Severja organiziral izlet na Muljavo. Zanimive in poučne ekskurzije se udeležite v čin večjem številu! V okviru Stezic bo,letos s- del val tudi fot grafski krožek. Če se zanimate zanj,povprašajte kaj več.-: tem katerega izmed članov uredniškega cdbora.. Svoja dela bedo mladi fotografi razstavljali v gimnazijski.avli. Gimnazijsko športno društvo se je razvilo v samostojno organizacijo in si je za letos zadalo obsežne naloge.. Več o tem pa preberite na športnih straneh. e.\ ; . z" Za organizacije plesnih Vaj, za k^tdre vlada na gimnaziji veliko zanimanje, smo sestavili nov plesni'odbor, ki je že ričel z c, e 1 um. Plesni .učitelj iz Ljubljane te v. Arko bc začel z začetnic in nadaljevalnim tečajem že. to Svbctc-. Na programu oo vsi cružabni plesi od valčka do bossa neve. \ * Filmski kr- žek pod. vodstven prof. Horvatove je lani zelo uspešno začel s svoje dejavnostjo, proti koncu leta. pa je precej popustil, če vas z-nima filmske umetnost, se prijavite krožku, kjer se beste seznanili z idejno vrednostjo in zanimivostmi sedme umetnosti. 6~ i I S*. :>:r FSJ inn tudi,nn, našem zavodu precej članov« Prejšnji teci c. r 1 je bil. sklic-pm prvi - sestane*-* kntar.dgn p* se je udeležile ■ ‘ V4 •' ■: v-* ■ vse premnlo ol-r>nev.'Tudi l^tnsvb.-p.^itinnžijsk^ družino ne-.: šolskim leten in počitnicami organiziran več »kci j in iz letov. ■ o . ' 1 r TdO : ' . . : - Debntni klub in klub OZN boste letos povečala svoje akti nost. V svoj progmn stn uvrstilo vrste zanimivih in poučnih prediv*'n j z barvnimi 'diapozitivi, filmi in fetogra- ' ■’ - - • O;-. , , r fijami. Klub OZN p.n b: .pripravil-turni razstave, c dejavnosti te svetovne organizacije.' Gotovo b. sto _bn kluba, d segla še več uspehov če se nam bo. posrečilo d c bi ti m! n ti ir * - ‘ n; sko sebe. ■<- O ‘ V m ti 1 S Č P NOVO M E STO Z GKALBISČI V LJUBLJANI, NOVEiVi mESTu/ VIDMU-KhŠKEM; Bn3/ CaH in ThLBNJEM IZVnŠUJE VSE VESTE VISOKIH IN NIZKIH Gib, DENJ. 1 ■' 'r" n A Z P 0~L" A G ut fr ■ i . , z Lastnimi .centRtiLnimi obh-kTI in "projektivnim 'birojem J 'T * ' r " , . P H I P 0 H'C' Č K M 0 'S E Z -A'- N KOČ I rL a \ 0 , p -H -.ur r ■ ■ • i- ■-< ...... ■:> ■: ■ . .. VESTI Četrti n in b razred ste bil° v torek 15. septerabra na literarno - geografski ekskurziji v Velikih Laščah. Ekskurzijo sta vodili prof. Horvatova in prof. Čertaličeva. Na vse zgodaj ", ob štirih zjutraj, st;io z vlaken odpotovali preko Grosupljega v Velike Lngče;, pravz^pr^v se eno postajo dalj. Od tu sno se odpravili proti Retjan in obiskali rojstno hiše Fran^ Levstika. Na vse je napravil-'7' velik vtis preprostost knečke hiše,v kateri se je 1851 rodil pisec Krpana, Popotovanja in Napak, vodilna osebnost svojega časa v kulturnem in političnem življenju pri Slovencih. Od tod sno se odpravili v Velike Lašče in po krs tki nelici dalje proti Podsmreki, Med pogovoren in opazovanjen pokrajine sc nan kilometri kar- hitro minevali, kljub soncu-, ki se je precej mečno'upiral0 v hrbte. Kmalu smo pod seboj zagledali vasice Podsmreko, rojstni kraj Josipa Stritarja. Ustavili smo se pred hiše z vzidanim Stritarjevim reliefom , v kateri živijo daljni Stritarjevi sorodniki. Primerjali smo okolici Levstikove in Stritarjeve hiše ter v tej razliki iskali vzroke za Levstikov realizem in za romantične tendence, ki jih še onazimo pri Stritarju. Po kratkem oddihu smo se namenili dalje proti Turjaku. Pc precej dolgi hoji v najhujši popoldanski vročini smo prišli v Rašico, rojstni kraj Primoža Trubarja, kjer smo si ogledali njegov spomenik. Počakali smo avtobus in se z njim odpeljali d° Turjaka. Utrujeni od hoje in razgreti od vročine v avtobusu so nekateri raje obsedeli v senci gostišča, ostali pa sme izrabili priložnost in si ogledali grad, kjer je Rozamunda drugega za drugim odbijala snubce. V E S T I - m L *i L> 1 L I I E k ii 1 Neknj cer ene sne zopet sedli v prenapolnjeni evtobus in se odpel jeli v R: bnicc ,• Tu , .sne- koke dve uri pc robili ze ogled te gr, k:.* jo in njegovih' zanimivosti. Okoli štirih sr; o z vi n kor., očpc tcv^li • p r:,ti dct;u. C Umvuuio/ / v. ■ / ■ p- —/ v j yVX Modri veter iz d?lj?ve je prinesel gl^s zvonov in krik žrtve, položene no oltnr... - . . - j- Rdeč gejzir je brzgnil pod nebo. En s^m bolesten curek krvi... Razpršil se je in usahnil... XXX Premo gr. n tiger boči hrbet, rjove, škrto z zobni, krvave kremplje krči, ogenj siplje z oči in lomi kletke, ki se je boji... XXX žerjavico ječi v rdečen smehu, jaz po ne moren govoriti, ne norem govoriti... Drevo cst?ne vedno brez listj? n? jesen... MLADI L I T E h .. T Vane šepet gozdov, bučanje reke vse vgreza se v tišino. Noč išče zvezd in zvezde igrejo se z luno ( temen hlad ovija reko ) iv v iv ti I1UU± , morda je to daleč, ne vrneš se več z rdečo zarje in belim galebom. Majhna sola je nema, v njii odmevata le glasba in senca. Sključena in potrtega obraza sedi sredi nepregledne ravnine in njene ugašajoče oči objena jo svet okoli sebe. Po ra-zoranen licu polzi solza tihe zalesti in se počasi vpija v sivkasto suho globino izžete kože. Starka joče. Sončni žarki se ljubke poigravajo z valovitimi srebrnimi lastili, se prepletavajc med njimi in glava sključene ženice se blešči kot srebro v ugašajočem soncu. Starka joče. Njeni dolgi, koščeni prsti sc podobni starin koreninam visokega hrasta, ki se z zadnjimi močni življenja oklepajo-jo črne mokre prsti. Kot da pijejo poslednji sok lepih, sončnih dni in kot.da prosijo svet okoli sebe, naj ne strga zadnjo nit ugašajočega življenja«, Kje so tisti dnevi, ko je bila še lepa mladenka, polna življenja in radosti? Zdijo se ji kot sanje, ki so bile nekoč resničnost in poletje njene mladosti. Takrat so ljudje prihajali k njej, se veselili ob pčgledu na njeno mlado telo, se smejali in jo ljubili. A zdaj se je izogibajo, jo gledajo le z žalostjo in čakajo, čakajo njeno smrt. Starka joče. Njen bolesten duh se izgubi v otožni melodiji jesenskega vetra, ki se lovi v krošnjah onemelih topolov. Njeno telo je le še boleča rana, iz katere kot curki krvi, tečejo zadnjo življenske sile. Starka joče in solze, ki tečejo po tleh in rokah, sc grenke. M L b 1 L, I T £ XI T Tc-d^, starko je lepa v ter- obupnem bo ju za življenje, le-pn in veličastna. Ponosna, čeprav sključenega telesa, peno sna v srcu in duhu. A vseeno joče, kajti življenje je lepo in vs^ko.. slovo ob njega je trpkoi * Morda ljubezen res obstaja} morda je res, kar praviš mi o njej: da vzbuja bolečine in opaja„ A kje najdem.jo? To mi povej! Nekoč verjela sen v ljubezen, mislila, da sreča je za vse ljudi. A zdaj, ko mi mladost greni bolezen, ljubezni, prave sreče zame ni. Verjeln bom še kdaj v te dvoje? Morda, a kje za to naj zvem? Kako verjamem naj v besede tvoje, kc vem, da upati ne smem, ne smem. Prvi pogoj za nesmrtnost je smrt. Kdor se boji nesreče, tubi sreče ne bo videl. Včasih so ljudje kakor mali urni kazalec. Kdor manj dela pc stane pomembne jši, Pes ne bi bil tako dober človekov prijatelj, če bi znal govoriti. Pogrešiti, pa napake ne popraviti, te je šele pravi pogrešek. * V . jJ*—< f~y V z^pjih peknj le- ^ y tih je ve^ Bloven- V'- / skih unetnikcv, ki sc delrn leta ustvnr .j°li ned.nami in za nas, zaključilo svojo pet. S časom, ki beži neusmiljeno in vse hitreje, pa odhaja tudi dolga vrsta pisateljev, v katerih čas življenje m delo sta posegli obe svetovni vihri. Preč dnevi je odšel ud n«s tudi Juš Kozak - zaslužen umetnik ki si je v slovenski književnosti s svoje dragocene zapuščine ustvaril nr-^v posebno sa.no svojo podobe. Kozak ni bil le običajen pripovednik, ampak je bil predvsem izrazit globok mislec, zakaj njegovi spisi niso zgolj verna registracija dogajanj; mnogo več so: Edinstveno pričevanje pisateljevega časa. V mottu svo jih nenavadnih Mask in celotnega svo jega ustvarjanja je pisatelj zapisal: " Zemlja, časi, ljudje in naša doživetja umirajo, mi jim snemamo maske." In maske je odkrival med svojini blodnjami za Neznanim in Lepim tudi Juš Kozak. . • • Rodil se je -pred-72 leti v nekdanjem mesarskem predmestju Ljubljane, Šentpetru« Njegov ode, šentpetrski mesar in gostilničar Strajzelj, je po vsej Ljubljani slovel pc svoji odlični gostilni; ob neki priliki ga je tudi tamkajšnji pivec Maksim Gaspari , imenitno naslikal, kako dostojanstveno z zaprtimi očmi vleče din iz ogromne cigo re. Juš Kozok je bil vselej veren - sin rodnega ne sto - belo LjubiJono je silne ljubil, prov kot vse svojo deželo, in morda jo je prov on cd vseh slovenskih pisoteljev posvetil največ umetnin. V Šentpetru, svojem prvem obsežnejšem testu, je upodobil izumiranje patri srhelhih družin ljubljanskega predmestje„ " Ljudje v Sentpetru sc nosilniin stre sini v borbi za življenje. Med sebcjnc se uničujejo, redovi izumirajo", " pravi Kozak. Utrinke iz svojega kr n j n nem je nanizal v prisrčne knjigo Rodno mesto', v Baladi o ulici pn je obdelal probleme iz sodobnega življenja v ljubljanskem predmestju. Kozakovo silno zvestobe domači zemlji sne občutili tudi sami, ko sme pred leti brali v šoli eno mnogih njegovih lepih novel: "Pisatelj je v burnem času, proč od domovine, proč od rodnega mest"', obdan od debelih zidov in rešetk, sanjal o donovini. Ko se je po dolgem času spet vrnil,ga je vodila prva pot na Grad, da je lahko čimpreje spet s pogledom objel in pozdravil vse sive, ozke, stare hiše pod sabo - vso trpečo slovensko deželo. " Svobode pa. Juš Kozak ni izgubil le enkrat. V času, kr je odfcaščal, ga je v gimnaziji avstrijska miselnost odbijala. Kot vsi njegovi zavedni sovrstniki je z užitkom prebiral Prešerna in " nepotrpežljivo čakal vs°ko knjigo Ivana Cankarja, ki je tedaj opajal slovensko mladino. " Slovenska proza", je zapisal Kozak, "do teh časov še ni zvenel0 tako omamno melodično. "Živijenske, vsebino je- o /l jL^/4 ... H A 6 V £ ! C H j 1 11 r: r4 : S < —- ž i ! : . .. i. l 1 1 ... j.. , i. 1 i j 'h —.... ! - L . ? ‘1 i k ..-i i- r i i i i i ... J j . r j i ,, | >0 1 n i 1 L ! i i rJ Uj i : i ♦ LL_ u -0- BEhlTE MED GDmOmOM • TT' I T A L I J ii N Sx K i, K n I ž a N' K ž . 'v-,;: ... . •' - P - 'V- ■ '■.'1 ZffDBOfuiVNO: l. italijanski renesančni •kipor in sl iker (0) , 2. org.nn vid« , rek a" ki teče skozi Koriov«c (2) , 3«'nacistično org«niz°cijo, budimp e š t o n ski štodion, jokonje. C3) , 4« utežno mero, ženske ime, itolijonski spcinik (3) , 5° ime nemškeg« ,ncgometoš«, velemesti v Južni Ameriki, k«- . zA^i z o ime k (4) , 6, vzvišeno- ilirsko pesem, prebivolci Mole Azije (l), 7° pritrdilnih, letolsko ogencij«, del korono (3) , 8» vrsto kenjunktivo, Knin,, sever (2), 9» lo-tinski osebni zoimek, czirolni zoim@:$e, veznik (3'0 , 100 lgovni števnik, pozitivno oli negotivno r.oelektroni elek- / \ trpni, lntinski osebni zaimek (3) , ll o brnnn, /:rški filo-zof (1) • ; fj jv. / Z KAVi-IČNO: A. prehod preko reke, grški ju no k (l) , B„ tujo črko , puč, nikalnic« , (-2) , C „ kompom: Jo , glavni števnik, ekonomsko enoto, predlog-' (3) , č. vodik', svetopisemsko osebo, lovf(-3) , D« lohko hlopljivo'tekočino, most, predlog . Z"''-' r, ' .. ‘ >v " " ' f x‘ (2), E. 13 črko obecede, gusorji , 'Zevsovo ljubico (2) , F ngŽJLetski klub, mlečni izdelek, etletskn panogo (2)., \, - \> y G. pfriško ptico, bivšo .teroristično orgonizocijo v Alži- ' ' . x riji, dopis no krŠčonsk,em križu (2), H, tuf, poteg, oslovski glos (2), Io egiptovski oeroklub, zodetek no tomboli, tono, J2),/J. Lily Novy, rusko reko, ime Kennedy-jevego morile« (2)V K„ zelenico, somoglo snik, rodijsk« pošto jo v Vzhodnem Berlinu (2). r A i ^ / # s6 ^ J> /'X ; ' VX ./ V V VV, X> cz^M^v i \ . / : \ X / 'V/ X/ / / ,- Wv /V\ V*'J! /f ,..z ,y z / . f.Z / /x--\ x L/- / V .Za^A ' Z::'XX\ ; -X ■J z v/ . ta&Vj VV;// kCrv, / / i x. xr A X v / z~9gdrX j sv , 'v \ V W s'MVv^-X.' ; \/ v "—X:__vi $Z T R -E L- C foCoCA f 2. Gj1 \/igr jcr-