Ljubljana, 11. septembra 1997 -& številka 30 iV letnik 56 IN VENDAR SE PREMIKA Čeprav na gospodarski zbornici in delodajalskih združenjih ne kažejo pripravljenosti za pogajanja o novih kolektivnih pogodbah dejavnosti, je ta torek popoldne prišlo do preobrata. Janez Justin, Franjo Krsnik in Soniboj Knežak za delojemalce, Peter Vilhar, Franc Guštin in Stefan Trajbarič za delodajalce so se dogovorili o začetku pogajanj 0 novi kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko indu-strijo. Kot nam je povedal Franjo Krsnik, sekretar KNG, sta Se Pogajalski skupini dogovorili tudi o začasnem podaljšanju Veljavnosti »stare« kolektivne pogodbe do konca letošnjega ^vembra. Franjo Krsnik, sekretar KNG Pogajanja o novi pogodbi za kemično in gumarsko in-^strijo (mogoče tudi za nekovinsko industrijo) se bodo Počela takoj po podpisu aneksa. Ta naj bi bil podpisan 18. SePtembra. Izhodišča za delodajalsko stran so v njihovem predlogu ?(Ine 26. junija letos in v splošni kolektivni pogodbi za gos-P°darstvo. KNG bo svoj predlog izhodišč poslal delodajal-Cem še v tem tednu. KNG bo še pred 18. septembrom umaknil tožbo proti druženju pri gospodarski zbornici in sekciji delodajalcev faradi nepravilne odpovedi kolektivne pogodbe za kemično gumarsko industrijo. I BOJ SINDIKATA TEKSTILNE IN USNJARSKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE ZA KOLEKTIVNO POGODBO Delavke Tosame podpisujejo podporo svojemu sindikatu. --------------—“"N Sindikat tekstilne in usnjar- | sko-predelovalne industrije Slovenije je začel akcijo zbiranja podpisov med članstvom. Z njihovo podporo bo podkrepil svoje zahteve za sklenitev nove kolektivne pogodbe za tekstilno in usnjarsko industrijo. V vodstvu sindikata, kije za svoje članstvo pripravilo tudi posebno izdajo Delavske enotnosti, računajo na zelo veliko podporo zaposlenih. Ti, kot je videti na naši sliki iz Tosame, izjave podpore že podpisujejo. Posebno izdajo Delavske enotnosti te dni prejemajo vsi zaposleni v tekstilni, oblačilni in usnjarsko-predelovalni industriji. Če se delodajalska stran ne bo pripravljena pogajati o novi kolektivni pogodbi, bo Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije prisiljen začeti priprave za splošno stavko. Čeprav je položaj že dokaj zaostren, se na prizadevanja sindikata delodajalska stran še ni odzvala. Obširneje na strani 12 , J N Ponedeljek se je vodstvo SKEI pogovarjalo z ^'nistrom Tonetom Ropom in njegovimi sodelavci. aeseda je tekla o predlogu sprememb zakona o darovanju za primer brezposelnosti, ki bi močno tanjšal pravice brezposelnih. Čeprav je minister P°kazal veliko razumevanja za pomisleke SKEI, sta strani ostali vsaka na svojem bregu. Bo minister umaknil spremembe? Svobodni sindikati ne bodo popustili Ekonomsko-socialni svet, ki naj bi nadaljeval razpravo o Svet ZSSS je razpravljal o pogajanjih za nove kolektivne po-prediogu sprememb zakona o zavarovanju za primer brezpo- godbe dejavnosti. Člani sveta so bili zelo enotni, da pri zahtevah selnosti, jesklicanza 17. september. Minister očitno potrebuje za nove pogodbe ne sme popustiti niti en sindikat. Če so se družno še več časa, da bi pripravil nov predlog, ki mu sindikati ne bi borili za splošno pogodbo, bodo drug drugemu pomagali tudi pri nasprotovali. pogodbah dejavnosti. O tej temi tudi komentar: Tudi svet ZSSS nasprotuje predlaganim spremembam zakona Ujetega ptiča tožba o zavarovanju za primer brezposlenosti. Stran 2 Več na strani 2 Rado Faleskini, organizator raziskave o tehnološki usposobljenosti slovenske industrije: Tehnološki razvoj mora povečati donos, sicer pomeni nazadovanje Stran 5 shEl tUd'zato nadaliuje priprave za velik protestni °d’ta bo 24. septembra v Ljubljani. Ges/o shoda je Ljubljana 97 - za boljši jutri. sKei vabi na shod tudi druge sindikate, ki Pbyraj° njegove utemeljitve. Kateri sindikati se ° zborovanju pridružili, še ni znano. \___ Več na strani 3 Stran 9 Na Vršič jurišalo skoraj dva tisoč kolesarjev Ministrstvo zavrača očitke zsssy, > _________________________________________ ^omoč delavcem iz jamstvenega sklada zanesljivo že letos Več na strani 10 leiac&a «§1«! 11. septembra 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH Piše: Rajko Lesjak Ujetega šša Mba To, da bo minister za delo, družino in socialne zadeve nekaj časa najbolj grdo gledan mož iz delavskih in sindikalnih vrst, je vendarle jasno. Ali se piše Tone Rop ali pa Jožef Delavec je čisto vseeno, pa naj bo še tako simpatičen in prijazen. Jezne poglede delavstva lahko ublaži le ministrova socialna občutljivost in odprtost za socialne probleme, še prej pa razumevanje teh problemov. To je velika prednost vsakega ministra. Velika prednost ministra je tudi, če zna oceniti, v kakšnih razmerah oziroma v kakšni družbeni klimi se kakšen zakon sprejema. Ko je število brezposelnih tako, kakršno v Sloveniji je, se ni potrebno čuditi Svobodnim sindikatom, če nasprotujejo zmanjševanju socialnih pravic, s čimer bi najbolj prizadeli industrijske delavce. Prav tako pa zmanjševanje socialnih pravic samo po sebi ne pomeni odpiranja novih delovnih mest, kar se je potrdilo v sedanjem življenju. Ko je komu naloženo, da mora delavstvu skrčiti socialne in delovnopravne pravice, ker za te ni finančnega kritja - zakaj ga ni, je druga zgodba - tedaj noben minister ne more pričakovati, da ga bodo sindikalisti pestovali in mu pripovedovali pravljice za lahko noč. Še bolj naivno, če se minister jezi, ker nekateri sindikalisti pravijo, da bi moral odstopiti, ker zakona ni spisal po njihovi meri. Taki pozivi so namreč kar precej daleč od samega odstopa. To vsak minister tudi dobro ve. Je pa res, da pozivi za odstop ministrov lahko pridejo prav opoziciji. Ta je interpelacijo na delo celotne vlade vložila v povsem druge namene, prav gotovo ne, ker bi bile delavske in socialne pravice premajhne. Ministru, ki mu je naloženo, naj “spravi skozi” zakone, ki posegajo v pridobljene pravice: zakon o delovnih razmerjih, zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakone, ki bodo urejali pokojninsko področje, zakon o kolektivnih pogodbah itd., zagotovo ni lahko in mu tudi ne more biti. Sploh pa ne more računati, da bo iz tega boja odšel brez vsakršne praske. V demokratičnih državah in državah, kjer ima socialno partnerstvo domovinsko pravico, se o tako pomembnih reformah sklepajo dogovori s sindikati. Taki dogovori so praviloma kompromisi. Zato tudi reforme ne zarežejo tako globoko in ne puščajo za sabo kupov problemov. Kaj pa pri nas ? Že ob socialnem sporazumu za letos in še kakšno leto so se nekateri povsem utrudili. Da nočejo razumeti protestnih shodov in stavk sindikatov, še posebno tistih, ki jih organiziramo Svobodni sindikati, pa je že nekaj časa znano. Pa ne le, da nočejo razumeti stavk in shodov, ki so organizirani zato, da se ohranijo klasične delavske pravice - tudi spolitizirajo jih, kolikor se le da. Politizirajo pred shodi, med njimi in po njih. Organizatorje pa etiketirajo in jim dajejo takšne in drugačne lekcije iz poznavanja demokracije. A ni nobene potrebe po vsem tem. Strah, da gre pri teh stavkah in shodih za razredni boj, je danes povsem odveč. Zato ni nobene potrebe po politiziranju. Večji strah je na mestu, če se pojavi “razredni boj” med zaposlenimi in brezposelnimi. Takšni shodi bi res lahko zaskrbeli celotno družbo. Svet ZSSS o kolektivnih pogodbah dejavnosti PRI ZAHTEVAH ZA NOVE KOLEKTIVNE POGODBE SINDIKATI NE BODO POPUSTILI Svet ZSSS je ta torek v osrednji točki dnevnega reda razpravljal o pogajanjih za nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Sindikati iz sestave ZSSS si bodo še naprej prizadevali za nove pogodbe in pri tem ne bo popustil nihče. Tbdi drug drugemu bodo pomagali. Enotno so zavrnili tudi predlagane spremembe zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti. Štiriindvajsetega septembra, ko je SKEI napovedal velik protestni shod, bo ZSSS organizirala izredno konferenco. Njeni udeleženci bodo sodelovali tudi na shodu SKEI. Svet ZSSS je s tajnim glasovanjem izvolil delegate za skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. vnosti se strinjamo, težje pa se bo sporazumeti o novih rešitvah za nekovinska podjetja, saj delodajal- Kot je uvodoma povedal Dušan Semolič, so bili pogovori z vodstvom gospodarske zbornice o novih kolektivnih pogodbah dejavnosti še kar prijazni, le rezultatov ni bilo nobenih. Na zadnjem pogovoru, bilje 5. septembra, so skupaj ugotovili, da sta poletna meseca minila in da rok za pogajanja o pogodbah ni bil realen. Zato sta obe strani menili, da bi lahko veljavnost pogodb podaljšali še do konca novembra, ko bi nove pogodbe tudi lahko podpisali. Semolič je omenil, da zaradi odpovedi pogodb in nepripravljenosti za pogajanja posamezni sindikati že načrtujejo velike akcije. Cilj vseh sindikatov morajo biti celovite pogodbe, ne pa nekakšni dodatki k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (SKPGD), kar so ponudili predstavniki nekaterih delodajalcev. Pritisk na delodajalske organizacije je treba stopnjevati, je še menil Semolič. “Za SKPGD smo se Svobodni bojevali skupaj, zato smo tudi uspeli, tako naj bo tudi zdaj,” je predsednik ZSSS zaključil svoj uvod. “Z našimi partnerji smo se dogovorili, da se bomo pogajali enkrat tedensko, začnemo že danes,” je povedal Janez Justin, predsednik KNG in nadaljaval: “O aneksu za podaljšanje veljavnosti kolektivne pogodbe deja- ci predlagajo le raven iz SKPGD.” Franjo Krsnik, sekretar KNG, je dodal, daje treba zaradi napadov na kolektivne pogodbe, te braniti vsak dan. KNG bo pristal le na novo celovito pogodbo za kemijo, nekovine in gumarstvo, vse drugo je zanj nesprejemljivo. Tone Rozman, predsednik sindikata tekstilcev in usnjarjev, je povedal, daje s posebno izdajo Delavske enotnosti (izvlečke iz nje objavljamo na zadnji strani) za njimi že pomemben del boja za novo pogodbo, ki jo zahtevajo zaradi odpovedi dosedanje. Boj pa bo težak, saj so sindikat in delodajalci vsak na svojem bregu. Vzroki za protestni shod SKEI se kažejo tudi v tekstilni in usnjarski industriji. “Ker tudi drugje ni veliko drugače in se vsem piše enako slabo, bi ZSSS morala na protestni shod pozvati kar ves narod,” je zaključil Rozman. “Naši partnerji so nas povabili, da se 12. septebra začnemo pogajati,” je povedal Sandi Bartolj sekretar sindikata trgovcev. Ce bomo ugotovili, da s pogajanji ne mislijo resno, se bomo morali na naših organih nosti po svoji presoji in odločitvi j pridružili protestnemu shodu SKEI. Enotnost Svobodnih sindikatov je pomembna tudi za-: radi novega pokojninskega zakona, ki ga vlada pred 24. septembrom ne upa dati v javnost. Proti zmanjšanju pravic brezposelnih Svet ZSSS je razpravljal tudi o predlogu sprememb zakona ° zavarovanjuza primer brezposelnosti. Člani sveta so menili, da je predlagane spremembe treba še naprej odločno zavračati Strinjali so se z mnenjem SKEI; da teh sprememb ne bi smeli sprejemati posebej in po hitrem postopku. Opozorili so tudi, da bi spremembe zakona, če bi bil6 sprejete, zmanjšale tudi pravic6 Seja sveta je pokazala veliko enotnost ZSSS SKEI Slovenskih železarn -nezadovoljni z upravo Izvršni odbor konference podružnic SKEI Slovenskih železarn je prešnji teden obravnaval poslovanje koncerna in ukrepe za izboljšanje položaja. V zapisniku seje, poslal nam ga je predsednik izvršnega odbora Tone Mo-toh, je kup kritik na račun poslovodstva, zlasti glede zamujanja pri sanaciji. Ker predstavniki uprave na kritike niso zadovoljivo odgovorili, je izvršni odbor sprejel do- NAROČILNICA Naročamo ...... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: % Plačnik teh izvodov je: V Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: s mm mm t J Delavska enot nosi je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja RajkoLesjak,tel.310-760 • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. kaj ostre sklepe. Navajamo le pomembnejše. Uprava naj spoštuje veljavno kolektivno pogodbo dejavnosti, izvršni odbor ne bo odstopil od že pridobljenih pravic zaposlenih. Izvršni odbor zavrača pismo predsednika uprave Igorja Umka ministru Metodu Dragonji o zmanjšanju pravic zaposlenih na raven iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Ker financiranje programov presežnih delavcev še vedno ni urejeno, prihaja do zamikov izplačil. Izvršni odbor zato poziva ministrstvo za delo, naj železarnam pomaga rešiti to pereče vprašanje. Izvršni odbor je kritičen tudi do stečaja Jeklolivarne z Raven, nasprotuje tudi predlogu za stečaj Plamena iz Krope. O kadrovanju predstavnika delavcev v nov nadzorni svet Slovenskih železarn je bil izvršni odbor obveščen prek medijev. Kadrovanje Dušana Posedija, ki tam predstavlja delavce, je zato po mnenju izvršnega odbora nezakonito. Tako menijo tudi zaradi tega, ker SKEI z lokacije bivše Železarne Ravne ne sodeluje v konferenci SKEI Slovenskih železarn. E K. odločiti kako naprej. Sindikat trgovcev se bo po Bartolovih besedah vključeval tudi v aktivnosti drugih sindikatov. “Nasprotna stran se obnaša, kot da ne pozna skupnih stališč ZSSS in GZS. Sporočili smo jim, da se z odpovedjo pogodbe ne strinjamo, pripravili smo tudi predlog nove pogodbe, zdaj čakamo na odgovor,” je povedal Jernej Jeršan, sekretar sindikata gradbincev. Po tej razpravi je svet ZSSS sklenil, da se bodo vsi sindikati skušali pogajali o novih ali spremenjenih pogodbah dejavnosti. Pri zahtevah za pogodbe ne bo popuščal nihče, nihče tudi ne bo pristal, da bi imeli le nekakšne anekse k SKPGD. Tudi zaradi položaja pri sklepanju novih pogodb, se bodo sindikati dejav- tistih, ki so prostovoljno prist®' li, da postanejo presežni delavcu ker so računali na dveletno nU' domestilo in še na dodatna tri le® ko naj bi pridobili možnost P upokojitev. Pred sprememban1! tega zakona bi morali pogleda1! tudi mednarodne konvencije, K dajejo brezposelnim večje pra' vice, kot zdaj predlaga ministf' stvo. Vekoslava Krašovec,sekr6' tarka ZSSS za Podravje, se f zavzela, da bi zaposleni, ki sk11' paj z delodajalci vplačujejo o6' nar za zavarovanje zaposlit^’ dobili tudi vpliv na porabo zbfa' nega denarja. Krasovceva .j opozorila, da zakonov ne bi srne' sprejemati brez izvedbenih pte. dpisov in podzakonskih aktov,. lahko izničijo namene, žaru katerih je bil zakon sploh spreE; j Svet delavcev v Plamenu nezaupnica direktorju Ker je direktor Plamena Marjan Korinšek pripravil predlog za stečaj podjetja brez posvetovanja s svetom delavcev, mu je ta izrekel nezaupnico. S tem je namreč kršil 91. člen zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Hkrati bo svet delavcev zadržal vse odločitve direktorja, ki zadevajo poslovanje in vodenje Plamena. Od uprave Slovenskih železarn pa svet delavcev zahteva, naj najkasneje do 16. septembra imenuje drugega direktorja. Marjan Korinšek je po mnenju sveta delavcev odgovoren tudi zato, ker se je poslovanje med njegovim mandatom bistve jj poslabšalo. Plamen imanaiTi 135 milijonov tolarjev izS11^. Ker podjetje ne more več naD , vljati surovin je večina delavc zdaj na čakanju. Na te sklepe je Marjan R0 ^ šek dan kasneje odgovoril s P povedjo vseh plačil in podP vanja kompenzacij, izjema bi bile le operacije, ki prcP^ii jejo povečanje škode. E f v-Gašperšič, predsednik SK e[i Plamenu je ta direktorjev uk komentiral le z zahtevo, naj ^ stniki mučenje obsojenca na prekinejo takoj. fk I sifei in ministrstvo za delo na dveh bregovih 11. septembra 1997 SE NAPREJ RAZLIČNA MNENJA 0 I ZMANJŠEVANJU PRAVIC BREZPOSELNIH pokojninskem zavarovanju, kolektivnih pogodbah) skupno to, da zmanjšujejo pravice delavcev. Vsi ti zakoni bodo položaj zaposlenih spremenili za dolgoročno obdobje, zato je treba rešitve, ki v drugih državah še niso preizkušene, prej temeljito pretehtati. Kot nam je povedal Albert Vodovnik, predsednik SKEI, se ie v°dstvo sindikata ta ponedeljek pogovarjalo z ministrom i onetom Ropom in njegovimi sodelavci. Do pogovora je prišlo S' na pobudoToneta Ropa, zaradi obtožb aktivistov SKEI na njegov 3' racun glede predlaganih sprememb zakona o zavarovanju za t Primer brezposelnosti. Po Vodovnikovem mnenju je bil pogovor orekten in konstruktiven, vendar različnih gledanj na pre-°g o skrajšanju pravice do nadomestila, ki ga prejemajo rezposelni, niso mogli poenotiti. ji Za pogovor z ministrom so o v SKEI pripravili 20 pripomb j. na predlog sprememb zakona o ja ^varovanju za primer brezpo->3 Se™>sti. Menili so, da bodo spre-j. triernbe zakona zmanjšale le ;I, ^radne številke o brezposelnih, ji dejanskega stanja pa da ne bodo ‘zboljšale. V SKEI so namreč Prepričani, da za brezposelne ni ovolj razpoložljivega dela in da d’ res, da se zanj ne bi trudili, er da se jim zaradi nadomestila brezposelne predobro godi. SKEI so menili, da naj bi de-narno nadomestilo ukinili le ti-st|m,ki bi delo odklonili. V SKEI odklanjajo tudi spremembo, po kateri bi brezposelni elavci morali kandidirati tudi ponujeno delo, oddaljeno do kilometrov od njihovega lvališča. To rešitev odklanjajo U(-b zaradi tega, ker bi prevoz j13 delo preveč obremenjeval de-°dajalce in tudi delavce. Ob tej rešitvi so se tudi spraševali, ali predlagatelji mislili na ne-akšna delovna taborišča, v aterih bi se izvajala javna dela. Ministerjimje v zagovor predlaganih zakonskih sprememb ^vedtJ, da želijo z njimi zmanjšali disciplino brezposelnih in ne-^ Pri prejemanju nadomestil. Iz KElso mu odgovorili, da nereda J ne preganjajo pri tistih, ki delajo Crno, ampak pri zaposlovalcih, “J goljufajo tako državo kot nemočne delavce. Svoje naj naredijo zlasti organi, še posebej davčni, ki sedaj ne nadzirajo delodajalcev. Namesto velikih kršilcev pa bi država po uveljavitvi sprememb zakona o pravicah brezposelnih preganjala množico malih prekrškarjev, je ogorčen Vodovnik. Minister jih je tudi skušal prepričati, da naj bi brezposelni iz zavarovanja za ta namen prejemali nadomestilo le šest mesecev. Po šestih mesecih pa le pomoč, vendar iz socialnih skladov. Vodovnik meni, daje ta predlog najbolj sporen, saj v tem primeru ne bi mogli govoriti o pravem zavarovanju za primer brezposelnosti. V SKEI nasprotujejo tudi spremembi starostne dobe, po kateri bi brezposelni, starejši od 50 let, izgubili pravico ne le do nadomestila za eno leto, ampak še pravico do nadomestila za dodatna tri leta, kolikor jim je pripadalo po sedanjem zakonu, če so se po teh letih lahko upokojili. Spremembe zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti SKEI še naprej odklanja tudi zaradi hitrega postopka, po katerem naj bi bile sprejete. SKEI meni tudi, da bi spremembe tega zakona državni zbor moral sprejemati hkrati z drugo zakonodajo, saj je vsem novim zakonom (o delovnih razmerjih, Čeprav je bil pogovor vodstva SKEI z ministrom za delo o spremembah pravic brezposelnih zelo konstruktiven in je minister pokazal veliko razumevanja za mnenja sindikata, sta obe strani še zelo daleč narazen. Čeprav je minister Rop na pogovoru z vodstvom SKEI pokazal veliko dobre volje in razu-mevana za drugačne poglede sindikata, ni mogel zanikati, da bodo delavci, ki pomoč najbolj potrebujejo, po novem na slabšem. Na kaj takšnega pa ne more pristati noben sindikat, SKEI pa še posebej ne, poudarjaVodovnik. Predlaganim spremembam bodo torej nasprotovali do konca. Minister Rop in tudi v SKEI menijo, da seje treba o spremembah spornega zakona še pogovarjati. Do tega naj bi prišlo na ekonomsko-socialnem svetu. Vodovnik je prepričan, da bodo predstavniki sindikalnih central tam govorili podobno, kot mislijo v SKEI - tako so nastopili tudi prejšnjo sredo, ko so ministra Ropa prepričali vsaj o tem, da spremembe še niso zrele za vlado in državnozborsko obravnavo. Vodovnik še meni, da za slovenske delavce ne bo tragično, če zakon ne bo spremenjen vsaj še dve leti. Boji se le, da bo to, kar naj bi zakon rešil, ministrstvo uveljavilo v življenju že pred tem. V Uradnem listu je namreč prejšnji petek že izšlo ministrovo navodilo o tem, kako preganjati delo na črno. SKEI NADALJUJE PRIPRAVE ZA PROTESTNI SHOD Z GESLOM LJUBLJANA 97 - ZA BOLJŠI JUTRI Albert Vodovnik nam je povedal, da se priprave na protestni shod, napovedan za 24. september, nadaljujejo. Zahteve SKEI podpira vedno več sindikatov, o udeležbi pa se bodo še odločili. V podjetjih so razprave o zahtevah in predlogih SKEI zelo burne. Nekateri skušajo sindikatu dokazovati, da mu gre le za napenjanje mišic. V SKEI izhajamo iz dejstva, da se zdaj končuje obdobje tranzicije, in daje treba pogledati resnici v oči, pravi Vodovnik. Če se pogledamo v ogledalo, slika ni tako lepa, kot politiki radi govorijo. Bogati le peščica ljudi, večina pa Nihče na Zahodu ni računal, da bodo posledice tranzicije tako hude, da bo zaradi njih slabše tudi delavcem v razvitih državah, leze v siromaštvo, brezposelnih “Za delavce in državo smo v je že skoraj 15 odstotkov in šte- SKEI že kaj naredili. Marsikaj vilo se še povečuje. Velik del tudi obvladamo, zato naj SKEI industrije seje podrl, k sreči ne ne primerjajo s klošarji. Naše vsa, ugotavlja Vodovnik. Žara- geslo je Ljubljana 97 - za boljši ditegaje zelo nejasno, kam bomo jutri, saj bi radi kaj naredili tudi uvrščeni v svetovni gospodarski za svoje otroke. Če bo naše opo-politiki. Ljudem mora vse to zorilo vladi kaj zaleglo, bomo nekdo razložiti, najbolje bi bilo, zadovoljni. S preganjanjem brez-da to naredi kar predsednik vlade, poselnih delavcev pa se blaginja Ljudje ne smejo živeti v zablo- v naši državi res ne bo povečala,” di, daje kapitalizem prijazen. je zaključil Vodovnik. Podpora protestnemu shodu vse večja V SKEI so obveščeni, da jih vsak dan podpira več sindikatov. Soglasno jih je podprl tudi svet ZSSS na seji ta torek. “To dokazuje, da smo odprli probleme, ki jih enako občutijo v vseh sindikatih,” ugotavlja Vodovnik. aJ prinaša predlog sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti QD PASIVNE K AKTIVNI NEZAPOSLENOSTI *av sprem.emll,ami 'n dopolnitvami zakona o zaposlovanju in p0 ar,),yanju za primer brezposelnosti želi vlada, kot pravi sama, spesiti in povečati zaposlovanje, preprečevati delo in zapo-sl VanJe na črno, izboljšati in povečati aktivno politiko zapo-vanja, urediti zakonodajo in povečati obseg sredstev in pro-pra*J10v za dejansko in še posebej trajno brezposelne osebe, teni aVn'ld delodajalcev v tripartitnem ekonomsko-social-p0 . ^etu predlog novele zakona podpirajo, predstavniki za-tfii ei?^’ s'ndikati, pa se marsikateri predlagani spremembi eeš da ne prispeva k navedenim ciljem, pač pa so na-Ost ne Predvsem lajšanju bremena državnega proračuna. bakr.° nasprotujejo tudi sprejetju tega zakona (o spremem-i •‘ritn" doP0,nitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za brezposelnosti) po hitrem postopku, ker je preveč po-ga ; ben 'n tak° posega v dosedanje pravice zaposlenih, da j iaeje. treba temeljito domisliti. Minister za delo Tone Rop je i ampak predvsem za imidž podjetja. Anke-ranje po podjetjih in obdelava kadrovskih zadev nio nadaljevali. kakšen je odnos slovenske vodstvene strukture do Pomena tehnološkega razvoja? Področje premalo poznajo tako inženirji kot |t,'hornisti in organizatorji proizvodnje. Tehnologija ž nekaj, za kar mislimo, da prihaja od nekod od nai- Odnos do tehnologije v vsej Evropi je pasi-nov <“'sto drugačnega imajo vAmeriki.Tam je vsaka kri Vdeja> vsak nov proces ali vprašanje, zakaj nov Atn • Povezana s poslovnim načrtom. Zato je v je ze^° razv't inovacijski proces, inovacija V garnreč samo tisto, kar dejansko prinese denar. ta yT°P' se veselimo, ko naredimo novega robo-z nj. Ameriki je pomembneje, koliko denarja bodo Pon"v Zas^uzd'- Ta odnos je še bolj izrazit na Ja-Vse k em ‘n pr' azijskih tigrih- Njihovo vodilo je: Svet ar razviJemo, je namenjeno svetovnemu trgu. S,u^n° konkurenčno naj bo, in s tem bomo za- Sl veSej0Venska miselnost je evropska. Strašno se Šeie !mo’ ko kupimo nov stroj; Američan je vesel d°bp u mu stroJ Povrne vložen denar in prinese Odpi^- Veselica pri njem je šele, ko je tovarna lov ac?na* ne ko je nova. Nova tovarna je kot ^rojenček. Kako aktiven? Tako da so smo sprejeli nujne spremembe, da niso organizirali štrajkov zaradi izgub delovnih mest zaradi prestrukturiranja? Dogovor je bil: izšolajte naše otroke, da bodo imeli drugod delo, če ga izgubljamo v eni panogi. Pri nas pa vse svetovanje, kar gaje v podjetjih, ne naleti na nobeno referenčno točko v sindikatu. Delavski direktor v Nemčiji je aktivno soudeležen v vsakem konzultantstvu. Zelo ga zanima, kaj se bo z delavci zgodilo. Ali bodo zaradi tehnoloških in strukturalnih sprememb v podjetje prišli novi delavci namesto zdaj zaposlenih ali bodo prešolali stare. V Nemčiji je institucija delavskega direktorja dosti uspešno razvita in dolgoročno naravnana. Pri nas znanja, kaj nas čaka, pravzaprav ni. Ker so nemški sindikati imeli do tega vprašanja aktiven odnos, ker so vedeli, kaj bodo zaposleni izgubili, kaj pa dobili, seje nemški delavski razred v zadnjih 20 letih uspešno močno prestrukturiral. Delavci so si pridobili nova znanja za reševanje problemov. Kako se slovenska podjetja odzivajo potrebam po razvoju? Anketa v lesni, kovinskopredelovalni, kemični industriji, elektroindustriji in metalurgiji (v teh dejavnostih je analiza ankete končana, op. p.) je pokazala, da se podjetja v teh panogah slabo odzivajo na potrebe po razvoju. Vodilne ekipe se sorazmerno malo pogovarjajo o tem, kako stari so njihovi proizvodi, kdaj so se prvič pojavili na trgu, ali so konkurenčni. Premalo se pogovarjajo o tem, na kakšni tehnološki ravni, s kakšnimi delovni- mi procesi in na kakšni opremi jih izdeluje konkurenca, da dosega konkurenčne cene. Ne zanima jih preveč niti vprašanje, zakaj so plače takšne, kakršne pač so. Direktorji natanko vedo, da so za nizke neto plače krive visoke dajatve in še vrsta drugih, od vpliva uprav podjetij neodvisnih okoliščin, kot so tečaj tolarja, obresti itd... Direktor slovenskega podjetja bo na vprašanje, kako mu gre, odgovoril, da ga tarejo davki, visoke plače, obresti itd. Ko pa ga vprašate, ali bi zaposlenim lahko dal nemške plače, če bi odpravili vse dajatve, obresti itd., bi odgovoril “ne”. Zakaj pa ne? Tega razmisleka in odgovora pa ni. Nemških plač pa ni mogoče izplačati zato, ker je naš izdelek zastarel, ker je zastarel delovni proces, ker naša podjetja manj uporabljajo dognanja znanosti. Ker našega tovarnarja premalo skrbi, koliko sodobni so proizvodi in delovni procesi v njegovem podjetju. V vsakem podjetju poznajo bilanco stanja (viri in sredstva), bilanco uspeha (prihodki, odhodki) in bilanco denarnih tokov (pritoki, odtoki denarja, tako imenovani cash flow). Odgovora pa ne dobite, ko jih vprašate o tehnološki bilanci (kateri delovni procesi, stroji so se letos prvič pojavili v tem podjetju, koliko je starih, koliko sojih izločili), ko vprašate za bilanco izdelkov (kateri izdelki so bili opuščeni, kateri so se uvrstili v proizvodnjo na novo, katere še vedno izdelujejo) ali kakšnaje kadrovska bilanca (koliko ljudi je odšlo, koliko prišlo, kakšna so bila znanja teh ljudi, kakšna so bila funkcionalna znanja, kako K«jje q ^tehnološki razvoj? %osehnološkem razv°ju lahko govorimo, če se ^o:1 P°večajo. Sicer je nakup nove opreme ne-Rfabr' kuP'te imeniten nov stroj, vendar ga ne Vplačevati pa ga morate in zato posta-P,,*6-/0 področje je težko, ker je interdisci-len, D °' ^aI ekonomisti zelo malo vedo o delov-(lenarj^Cesu 'n opremi, inženirji pa zelo malo o PosveJ£ 'n 'VVTa!1- Sedanja preobrazba šolstva ne tla pota Pozornosti tehnološkemu razvoju oziro-*e|0 r,^rcharT1 P° njem. Zato se mi zdi ta raziskava Pomembna. yknga? ^ Vrsji bo raziskava prav prišla naročnikom, S^e ^OTniti' ministrstvu za gospodar- vnosti ter ministrstvu za znanost in teh- Tehnološka raven vseh obdelanih panog 31.12.1995 primerjava vzorca 94,8% slovenskih podjetij z vsemi podjetji v EU 230.900 . DEM: 130.900 • Dodana vrednost po panogah v DEM etektro industrija kovinski materiali kovinsko kemična in lesna industrija predelovalna gumarska industrija industrija Rado Faleskini 1997 je s kreativnostjo zaposlenih). Ne vedo. Če bi vprašali, koliko ljudi obvlada v podjetju denimo nemščino, spet ne bi vedeli. Če bi pogledali, koliko je to denarno vredno, bi videli, daje to zelo pomembno, da pa ni pravilno vrednoteno. Je pa to tudi drugod v Evropi razširjen problem. Govorili ste o prestrukturiranju delovne sile v evropskih državah. Tudi pri nas je tekel tak proces, hkrati s prestrukturiranjem gospodarskih družb. Očitno ne tako uspešno kot v razvitejših gospodarstvih... Pri nas so se prestrukturiranja lotili tako, da so sanirali stare dolgove, spremenili kratkoročna posojila v dolgoročna, izločili stranske dejavnosti kot kuhinje, transporte in podobno. Čisto nekaj drugega pa je bilo prestrukturiranje na Japonskem. Tam so razmišljali mnogo bolj dolgoročno in so se lotili izobraževanja. Nas to ne skrbi. Strukture zaposlenih jemljemo take, kot so. Tudi tuji svetovalci so nam svetovali izrazito kratkoročno, češ samo lastniški sistem je treba zamenjati, pa bo vse v redu. Problem paje strukturalen. Prvi problem je vprašanje znanja. Silno težak je prehod iz proizvodne usmerjenosti v tržno in potem v marketinško usmerjenost. Marketinško usmerjeno podjetje mora imeten lastni marketing, se pravi ugotavljati mora potrebe kupcev, analizirati konkurente, tehnološko dogajanja v svetu in tako naprej. Razvojni in marketinški oddelek morata biti približno enako močna po številu zaposlenih in po kvalifikacijski sestavi. Nekaj takšnih podjetij pa je Vseeno tudi pri nas, mar ne? Nekatera, na primer Lek, Krka in tako naprej, so marketinško usmerjena. Njihova odlika je, da pošiljajo visoko šolane strokovnjake po bolnišnicah, kjer ugotavljajo, kaj jih tare. To sporočajo svojim razvojnim strokovnjakom, ki razvijajo nove izdelke. Imamo pa še veliko podjetij, ki so proizvodno usmerjena, in se celo dogaja, da imajo zaloge gotovih izdelkov. Zaloge so zelo hud problem podjetij. Bi-stvenoje treba zmanjšati čase izdelave. To je tehnološki problem Slovenije. Ampak najprej je treba spremeniti miselnost. Ali so plače v resnici glavna grožnja konkurenčni sposobnosti slovenske industrije? Bistveno bolj pomembna kot plače so za finančno zdravje podjetja dobro rešena tehnološka vprašanja, saj prinašajo tudi bistveno več denarja, kot ga “odnesejo” plače. Te so pomembne kratkoročno, za bilanco enoletnega poslovanja. Za investitorja pa so pomembnejša druga vprašanja. Kolikšen je čas od naročila do dobave, od začetka razvoja do začetka proizvodnje nekega izdelka, pretočni časi med obdelavo, koliko časa se stroj vrti.To so bistveno težji problemi kot plače. Prinašajo tudi bistveno več denaija. Na Japonskem delajo CNC stroji 24 ur dnevno in vse dni v letu. Če ni trga, ki bi lahko kupil količino z roboti izdelanih izdelkov, stroja ne kupijo. Pri nas pa kar kupimo kak zelo drag stroj, ki pa obratuje nekaj ur na dan. Računalniško krmiljen obdelovalni stroj, ki zna prijeti ne vem koliko kosov železa, nastaviti 70 orodij, stane milijon mark. Dela pa 4 ure na dan.To je problem in zelo hudo finančno breme za podjetje. Ali je to konkreten primer? Takih primerov sem pred leti kot svetovalec za podjetniške strategije videl, kolikor hočete... Pred leti... Ja, ampak zdaj je enako. Pojdite pogledat na primer v železarno na Ravne, koliko je oprema izkoriščena. Verjamem, daje podobna situacija tudi drugod. Saj v naših tovarnah delajo v glavnem v eni in pol do dveh izmenah. Morda je to problem pridobivanja poslov... Naj večji problemje pridobivanje posla. V naših podjetjih imamo proizvodne zmogljivosti premalo izrabljene. Resje bi la industrija prizadeta ob razpadu Jugoslavije, in če jo gledamo scela, je fenomenalno preživela. Tudi po zaslugi svoji fleksibilnosti in že prejšnje usmerjenosti na trge razvitih držav. Vendar smo prišli le do 10.000 dolarjev bruto domačega proizvoda. Napredovati za korak ali dva pa bo najtežje. Dosegamo premalo dodane vrednosti... Ob tem se moramo začeti spraševati, kaj je tehnološki razvoj. To je, da bodo naše tovarne avtomatizirane. Pogoj za avtomatizacijo je, da zaposlimo vse zmogljivosti. V industrijah, ki smojih raziskovali, je največji problem v prehodu iz proizvodne v tržno usmerjenost. Nimamo dovolj velikih marketinških ekip in premalo imamo znanja. Ocenjujem, da slovenski industrij] manjka kakih 2000 mladih marketinških kadrov. Ze petdeset let imamo šolo za športne talente, ker je država menila, daje šport tako pomemben, daje treba talente za šport dati na srednjo šolo za šport in na fakulteto. Nismo pa do nekaj let nazaj imeli šole za podjetniške talente; da bi rekli, glej, ta mulec pa res zna prodajati, dajmo ga izšolati, da bo izkoristil ves svoj talent. Američani so iz tega naredili študij. Tako so dobili ljudi, ki so sposobni razviti hitro rastoče firme. Nimamo pa tudi dovolj ljudi za vodenje velikih gospodarskih sistemov, nismo izšolali teh kadrov. Menije žal, da so razpadli veliki sistemi, ker so imeli precejšnjo koncentracijo kadrov. Je pa treba imeti tudi čisto drugačen odnos med tehnokracijo in politiko. Slovenija nima tehnokratske strukture, ki bi politiki predstavila dolgoročna strateška gospodarska vprašanja v pravi luči in izsilila ustrezne sistemske rešitve. Je nekaj močnih direktorjev, ki pa so se začeli ukvarjati s politiko. V Nemčiji in Ameriki imajo menedžerji druge vzvode vplivanja na dogajanje. S. J. 11. septembra 1997 ijlfliniiiu Sindikalna lista Prvi del september 1997 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 5. 9.1997 dalje) 3. Ločeno življenje 3.500.00 1.750.00 1.218.00 30,75 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano a. po veljavni KP dejavnosti 12.774,00 b. po SKPGD (na delovni dan) 500,00 Drugi del Jubilejne nagrade a. po veljavnih KP dejavnosti (skupna delovna doba) - za 10 let - za 20 let - za 30 let b. po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let - za 20 let - za 30 let Odpravnina pri upokojitvi Solidarnostne pomoči a. po objavljenih KP dejavnosti 40.786.00 61.180.00 81.573,00 40.978.00 71.967.00 95.956.00 277.912,00 b. po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini Minimalna plača Zajamčena plača Regres za letni dopust - najmanj ■ največ 81.573.00 83.374.00 41.687,00 59.150.00 35.173.00 102.000,00 127.746.00 Plače v Certusu ne zaostajajo! Predstavniki sindikata Neodvisnost-KNSS v avtobusnem podjetju Certus v Mariboru, ki so na prvi šolski dan organizirali stavko, v kateri je sodelovala slaba četrtina od nekaj več kot 800 zaposlenih delavcev (o stavki in odmevih nanjo smo poročali v prejšnji številki Delavske enotnosti), so trdili, da plače v Certusu zaostajajo za plačami v nekaterih drugih avtobusnih podjetjih v Sloveniji za 25 do 35 odstotkov. Po podatkih, ki jih je obelodanila Gospodarska zbornica Slovenije, pa navedbe predstavnikov sindikata Neodvisnost-KNSS v Certusu niso točne. Plače, ki so jih delavci Certusa prejeli junija, so po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije podobne povprečnini plačam v javnih avtobusnih podjetjih v državi. Prav tako je iz podatkov zbornice razvidno, da v Certusu prejemajo delavci večje dodatke k plači, kot jih določata splošna in panožna kolektivna pogodba. Tako prejemajo za nočno delo 40-odstotni dodatek, za delo čez delovni čas 40-odstotni dodatek, poleg tega pa dobivajo še dodatke za pobiranje voznine, za kontrolo plačane voznine, za težke delovne razmere ter za vožnjo z zgibnikom. Nobenega dvoma ni, da je legitimna pravica vsakega sindikata, da se pogaja in bori za višje plače in druge pravice delavcev. Pametno pa je, da pri tem uporablja kar se da natančne in verodostojne podatke. Brez tega v svojih prizadevanjih ne morejo biti uspešni - prej narobe. T K. »Izbiramo najboljšega policista« Območni policijski sindikat v Mariboru je pripravil akcijo »Izbiramo najboljšega policista« na območju Uprave za notranje zadeve Maribor. Akcija poteka od 1. do 15. septembra in sovpada z akcijo »Varnost otrok v cestnem prometu«. V času akcije lahko vsi občani, šole, vrtci in druge ustanove območnemu policijskemu sindikatu sporočijo ime in priimek policista ali policistke, ki se jim zdi prijazen, komunikativen, korekten, vljuden, urejen, dostopen in delovno uspešen (telefon oziroma faks: 062 226-779). O izbiri najboljšega policista oziroma policistke bo odločala posebna komisija, v kateri so tudi predstavniki javnosti. »Z omenjeno akcijo želimo prispevati k povečanju ugleda policistov v javnosti. Zavedamo se namreč, daje vsak policist nenehno na očeh javnosti, ki ocenjuje njegovo delo in življenje v kraju kjer dela in živi. Pri tem je treba povedati, da so naši policisti imeli največ podpore državljanov v času osamosvajanja Republike Slovenije. Od takrat pa je ugled policistov nekako padal, pa ne po krivdi policistov, temveč po krivdi sistema,« pravi predsednik območnega policijskega sindikata v Mari boru Vlado Marinič. »Akcija, s pomočjo katere bomo izbrali najboljšega policista, bo najbolje pokazala, kakšen imidž imajo policisti ta čas v svojem okolju.« T. K. sindikalni nuj iiiiiiii "i| t!i| jj!| !"i| IU( JMH| ill( lil' OBSEGA PRAVIC DELAVCEV »Naša odbora kovinarjev in tekstilcev podpirata povečane aktivnosti svojih sindikalnih central proti načrtovanemu zmanjševanju pravic delavcev in brezposelnih,« je na tiskovni konferenci Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko poudaril njen sekretar Jože Miklič. »Medtem ko sindikalni zaupniki v tekstilnih tovarnah še nunrri »Medtem ko sindikalni zaupniki v tekstilnih tovarnah še naprej uspešno zbirajo podpise v podporo stopnjevanja pritiska za zaščito delavskih pravic, pa je že znano, da se bo protestnega shoda kovinarskega sindikata 24. septembra v Ljubljani udeležilo tudi okoli sto dolenjskih članov in zaupnikov SKEL« Povod za stopnjevanje sindikalnega pritiska, uperjenega zoper delodajalce in vlado, tiči v popolni ignoranci socialnih partnerjev, da bi nadaljevali pogajanja in naposled podpisali panožne kolektivne pogodbe, ki jim bo veljavnost večinoma potekla konec tega meseca »Namesto tega delodajalci predlagajo kar njihovo ukinitev, češ da lahko uresničujejo le minimalne pravice iz splošne kolektivne pogodbe, značilnosti posameznih dejavnosti pa da naj bi nadomestili s pravilniki v družbah,« je razčlenjeval Miklič. »Tak način urejanja pravic delavcev je enostranski, saj imajo po statutih družb pristojnosti za sprejem tovrstnih aktov običajno le direktorji.Tako bi bil sindikat praktično izključen iz socialnega partnerstva...« Drugi razlog za stopnjevanje sindikalnega pritiska pa je namera vlade o »drastičnem« zmanjševanju pravic delavcev s spremembo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter napovedanimi novimi zakoni s področja delovnih razmerij ter zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. »Ker vlada ni sposobna zmanjšati strankarskih proračunskih apetitov, si bo primanjkljaj prizadevala pokriti s krčenjem pravic delavcev in upokojencev ter zdravstvenih zavarovancev,« je menil Miklič in naštel nekaj določb t. i. Ropovega zakona, ki so za sindikat nesprejemljive: da mora biti brezposeln med 10. in 14. uro obvezno doma, da ne sme biti zdoma dlje kot 14 dni v letu, itd. »Predlog, daje za brezposelnega primemo tudi delo dve uri vožnje stran od doma in z dve stopnji nižj0' brazbeno zahtevnostjo, pa p° ^ sodbi ne pomeni nič drugegaK prepolovitev števila brezpos6' ( z denarnimi pravicami.« T V nadaljevanju te »točke« Or' vne konference je sekretar Obiro ne organizacije ZSSS zaDoleflj]Z Jože Miklič izpostavil še pr^Jh starejših brezposelnih. »N*1 •Jo zi so jim obljubljali petletni ■(>, sežni’ staž, zdaj pa naj bi ji1" sezm siaz, zuaj pa naj y j«; upokojitve zavod plačeval 1^|‘ spevke za pokojninsko in ztU i OGORČEN - Jože Miklič stveno zavarovanje.« Še en .1 več za stopnjevanje sindika^T, pritiska... - .. 1IMII«IIJ-UIIH . . . . I I. . I . ^ L Vladni scenarij redči kovinarske vrst^ »Pred nekaj leti, ko so še živele Štorska Železarna, pa tovarne Emo, Libela, Klima in še vf* >, manjših, je kovinskopredelovalna industrija celjske regije zaposlovala okoli dvajset tisoč d? vcev. Danes jih zaposluje le še četrtino ali pet tisoč, stečaji podjetij iz te panoge pa se nadaljuj^ je na ponedeljkovi tiskovni konferenci Območne organizacije ZSSS Celje uvodoma dejal njen sekt* Ladislav Kaluža, nato pa na najbolj svežih primerih Zlatarne Celje in Ferralita Žalec dokaz0’ da se vladni scenarij »reševanja« kovinskopredelovalne industrije nadaljuje - z odpuščanjem delavl Ker je zahteva kovi narjev, naj vlada preneha z dosedanjimi metodami sanacije in stečajev v kovinskopredelovalni in elektroindustriji naletela na gluha ušesa, seje seveda dvignil tak val nezadovoljstva, daje do napovedi protestnega shoda 24. septembra v Ljubljani preprosto moralo priti. »Nezadovoljstvo kovinarjev pa je toliko večje še zaradi nove delovne zakonodaje in delovne verzije zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki tudi po moji oceni drastično zmanjšuje temeljne pravice brezposelnih,« je nadaljeval Kaluža. »Pri in vlade usmerjena zg0'j j krčenje pravic delavcev. se ne gre čuditi njihov0" velikemu nezadovoijst'*^. se izraža tudi v napoved0"" jV protestnem shodu,« je k0"1. Kaluža. . A Na ponedeljkovi ti^jll ni konferenci smo še '^j. ^cuia o i\wt pi vzv-v-ovjiu imouu ujva t ovu« oivitvu l^aUlSlUV iSOlUZa vi« v ivjucmini spretnost, kako odpustiti čim več delavcev in iz das, poslovni sistem d.d- obubožanega, a spri vati zi ranega gospodarstva po- ribor. Tožbe so vložili v imenu delavcev, ki tegniti ČimveČje koristi v obliki dividend.« Dadasa 1. februarja letos prešli v Grand hotel Tudi na Celjskem vse kaže, da se bodo kovi- Rogaška Slatina, ne da bi jim prejšnji delod J ^ narjem pridružili še tekstilci, ki se še vedno niso lec poravnal jubilejne nagrade, stroške prev dogovorili o novih pogajanjih za kolektivno po- nadure in neizkoriščenega letnega dopusta, godbo. »Kot že rečeno, je politika delodajalcev Po čem smo (pre)živeli? SiTSSdrS AVGUST 1997 -J Skupina dobrin iz košarice Tričlansk povprečna košarica a delavska minimalna košarica družina mini. mes. košarica Štiričlans povprečna košarica ka delavsk minimalna košarica a družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin VIII.97/IV.97 Indeks cen življenjskih potrebščin /III.97/VII.97 IndeKU:) življ«nJy<: % 1. Hrana 52.621,53 40.005,48 40.005,48 64.955,40 48.820,64 48.820,64 101,30 99,70 2. Pijača 9.008,82 3.326,56 3.326,56 9.061,21 3.349,01 3.349,01 102,50 100,40 — 3. Kajenje 5.550,00 3.000,00 3.000,00 5.550,00 3.000,00 3.000,00 100,00 100,00 —Tnf^ 4. Oblačila 26.119,14 16.076,44 811,97 31.924,17 19.724,23 895,55 100,70 . 100,20 5. Obutev 6.036,89 4.630,09 0,00 7.150,64 5.158,48 0,00 101,80 100,40 =#< 6. Stanovanje 23.581,57 16.968,73 13.922,01 28.728,32 20.384,02 16.695,89 101,80 101,30 •7. Ogrevanje, razsvetljava 21.811,09 15.254,56 13.031,81 26.950,63 18.214,41 15.543,80 106,20 100,30 8. Gospodinjska oprema 11.809,39 6.258,90 0,00 14.043,32 7.255,76 0,00 100,50 100,20 9. Higiena, zdravstvena nega 14.886,23 12.426,87 8.874,57 16.721,29 13.824,12 10.252,96 102,30 100,30 10. Izobr., kultura, razvedrilo 36.723,82 13.795,47 6.663,51 41.563,86 15.735,53 6.841,77 102,20 100,00 11. Prometna sr. in storitve 35.917,72 12.583,42 5.627,28 44.450,37 16.550,65 6.226,02 104,50 100,40 12. Razni predmeti in storitve 3.935,58 2.345,85 0,00 4.911,05 2.618,07 0,00 102,40 100,20 13. Drugi izdatki 40.481,55 10.117,31 8.988,22 43.384,93 10.439,91 8.988,22 102,40 100,201 'V SKUPAJ (v SIT) 288.483,33 156.789,75 104.251,40 339.413,18 188.074,84 120.613,85 h Stopnja rasti košaric VIII.97/IV.97 2,36 2,23 2,36 2,37 2,25 2,35 Stopnja rasti košaric VIII.97/VII.97 0,21 0,21 0,16 0,21 0,21 0,16 Stopnia rasti košaric VIII.97/VIII.96 14,92 11,54 10,53 14,56 11,61 10,20 pl Cene na drobno so bil® Struktura življenjskih stroškov 1. Hrana 18,24 25,52 38,37 19,14 26,59 40,48 2. Pijača 3,12 2,12 3,19 2,67 1,81 2,78 3. Kajenje 1,92 1,91 2,88 1,64 1,62 2,49 4. Oblačila 9,05 10,25 0,78 9,41 10,66 0,74 5. Obutev 2,09 2,95 0,00 2,11 2,79 0,00 6. Stanovanje 8,17 10,82 13,35 8,46 11,01 13,84 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,56 9,73 12,50 7,94 9,84 12,89 8. Gospodinjska oprema 4,09 3,99 0,00 4,14 3,92 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega • 5,16 7,93 8,51 4,93 7,47 8,50 10. Izobr., kultura, razvedrilo 12,73 8,80 6,39 12,25 8,50 5,67 11.Prometna sr. in storitve 12,45 8,03 5,40 13,10 8,94 5,16 12. Razni predmeti in storitve 1,36 1,50 0,00 1,45 1,41 0,00 13. Drugi izdatki 14,03 M5”1 8,62 12,78 5,64 7,45 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 avgusta v primerjavi v povprečju višje za 0, A'( primerjavi z decernbr0 k|| za 7 % in v primerjavi 2 Pti. avgustom lani za 9,6 v'1- JL Cene življenjskih Potre j/k so bile avgusta v pri^.^L julijem v povprečju visjr k ^ 0,2 %, v primerjavi z Jv decembrom 1996 za ’ piHj^ v primerjavi z avgusto lp za 9,0 %. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS V mesecu dni seje s s o ^ košaric, kijih sprernl H\ podražilo za 0,16 dob. ^ Stroko'"'* * L Enologija pogajanj o kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije l PETEK SPET ZA POGAJALSKO MIZO akoj po podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti smo v sindikatu izdelali fativni načrt za ohranitev kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, za ohranitev ravni pravic tedanje pogodbe. Zvezi s tem smo: .Jožetu Kovaču, predsedniku upravnega °fa Združenja za trgovino, lO.junija letos pobudo za takojšen začetek pogajanj o ^ombah in dopolnitvah kolektivne pogo-oejavnosti trgovine Slovenije. O naši po-S|tio obvestili tudi Eura Brožiča iz Konfete sindikatov Slovenije 90. | Združenje za trgovino nam je 16.6.1997 |°vorilo, da načeloma sprejema pobudo za pogajanj, vendar so predlagali, naj se acnej0 v začetku julija, po sestanku uprav-# odbora združenja. Potrdili so tudi aneks [ff lektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slo-podaljšanju veljavnosti panožne pogodbe čRJ. 1997^ .i* pobudo sekretarja Sindikata delavcev ^llV|ne Slovenije je bil 9. 7. 1997 delovni po-11 ^ na Združenju za trgovino pri Gospodar-^l^ornici Slovenije. Aneks h kolektivni po-i [f 'v dejavnosti trgovine Slovenije je združenje 4 u6 V Presoj° pravni svetovalki Gospodar-rfbomice Slovenije Metki Penko-Natlačen. 4,Združenje za trgovino nam je 24. 7. 1997 ° nov aneks h kolektivni pogodbi dejav-A^rgovine Slovenije. Tega je združenje 12. *!>. ' poslalo v registracijo ministrstvu za delo, 'no in socialne zadeve. a Pobudo sindikatov gospodarskih dejav-^lovenijeje bil 28. 7. 1997 naGospodar-bornici Slovenije delovni pogovor, vodi-,T,a ga sekretar ZSSS Rajko Lesjak in pod-evSednik GZS mag. Valter Drozg. Združenje jopOvinoje zastopala MatejaTilija. Obe strani etjS°glašali z ohranitvijo kolektivnih pogodb Trosti. C1'.*• 8. 1997 je sekretar Sindikata delavcev liL 'ne Slovenije obiskal pooblaščeno dela-"l Združenja za trgovino MatejoTilijo, da bi i r^inki ugotovil zakaj, še ni objavljen aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine. Želel je tudi izvedeti, na kakšen način bo vodstvo združenja organiziralo pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Sogovornica je obljubila, da bo 25. 8. 1997 intervenirala na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v zvezi z registracijo aneksa. Opisala je tudi možnosti organizacijskih in kadrovskih rešitev za uspešen začetek in zaključek pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine še v letošnjem septembru. • 25. 8. 1997 nas je MatejaTilija obvestila, da se registracija aneksa na ministrstvu za delo, SE BO POGAJALCEM TRUD OBRESTOVAL? - Med službo trgovke nimajo časa premišljevati, kaj bo po 30. septembru. Upajo pa, da bo pogajalcem SDT uspelo ohraniti tako raven njihovih pravic, kot so jih imele po dosedanji kolektivni pogodbi dejavnosti. družino in socialne zadeve komplicira zaradi vsebine 5. odstavka 1. člena. Na delovnem pogovoru na ZSSS konec avgusta je sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije predlagal imenovanje kriznega štaba, ki naj bi spremljal izvajanje dogovorov na gospodarski zbornici z dne 25.7. 1997 v zvezi z ohranitvijo kolektivnih pogodb dejavnosti. Predlagal je tudi, naj strokovne in kadrovske moči v ZSSS podredimo ohranitvi kolektivnih pogodb dejavnosti. Menil je, daje treba vsebino podpisane splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti braniti pred napadi, ki prihajajo tudi od nekaterih delavcev ZSSS. • 1.9. 1997 smo predstavniki gospodarskih sindikatov ugotovili, da so posamezna združenja že odpovedala pogodbe, druga pa pogajanja zavlačujejo. Dogovorili smo se: - da bo najpozneje v sredo, 3. 9. 1997, ponovni pogovor na Gospodarski zbornici Slovenije, -da bo Svet ZSSS 9. 9. 1997 sprejel operativni načrt zaostrovanja odnosov s partnerji. - da s posebno izjavo obvestimo javnost o odnosu gospodarske zbornice in posameznih združenj do panožnih kolektivnih pogodb. • Registrirani aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine nam je ministrstvo zadelo, družino in socialne zadeve poslalo 2. 9. 1997. • Združenje za trgovino nas je 4. 9. 1997 obvestilo, da se bodo pogajanja med predstavniki delodajalcev in delojemalcev za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije začela v petek, 12. 9. 1997, ob 10. uri v njihovih prostorih. • Na naš predlog je bil 5. 9. 1997 sestanek predstavnikov gospodarskih sindikatov, vodstva Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev Slovenije. Mi smo predlagali,naj se zaradi časovne stiske za pogajanja podaljša veljavnost odpovedanih kolektivnih pogodb dejavnosti do 30. 11. 1997. Sandi Bartol, sekretar s sindikalnega »evropskega mladinskega tedna« iA MLADIH SVET STOJI oif'—, ___________________ 4 40°to Pišem, se mi pred očmi ' Jr,! ,n° Vrstijo dogodki tega j)0 °v>tega tedna, ki bo ostal it#nr 6n v roislih vseh ud£-^lg-4 Kako j e prišlo do naše ,|ji. e-’ Ivan Jurše, sekretar l p a!a gostinstva in turizma Ue v Ljubljani, nam je 'an'° P°nuJil udeležbo na /tf>tKvVmladih sindikalistov I * Klh držav, ki je bilo od 20. 'lilija v Kbnigsdorfu v i 1 M zapletih pri pripra-Aw 0 ,na koncu vsi komaj čakali - r i -hoda, nedelje, 20. julija i's celjske avtobusne po- ^t:4elo smo hvnlp/ni HiT-.i ib j ItKrf 0 smo hva!ežni GiT-u, i>bj|hK° Up0rabl,li nJjhov Ko smo v Ljubljani ekipo, ko se nam je ^'epi^a.še zadnja članica, smo smo velik zborni ,n - potekale vse po-*1 s° sp Pred;staviive. Predsta-!> i žbon,V^! sindikati, zbrani na smo zelo majhna država, kar pomeni tudi temu primerno število članov. Popoldan je minil v kratkih igrah in raznih športih, kjer smo še bolj navezali stike med sabo. Kraljevsko v najbogatejši državi... Torek nam je prinesel izredno zanimivo igro, v kateri so vse udeležene na slepo razdelili v t. i. 12 držav. Vsaka je imela svoj gospodarski in socialni položaj ter enoten denar z drugimi. Jaz sem se znašla v najbogatejši državi, ki je imela najvišji položaj in je imela dostop do vseh ustanov, banke, trgovine, nočnega bara, disca... Vsega tega druge članice niso imele. Namen te igre je bil ustanoviti novo skupnost - EPORUE, ki naj bi enotno združila vse države v eno.Tako smo lahko kupovali in prodajali, tako gospodarske subjekte kot delavce kompenzirali med sabo, glede na podatke, česa ima posamezna država dovolj in česaji primanjkuje. Vse z namenom oblikovati in zagotoviti boljše možnosti, tako v državi kot kasneje v skupnosti. Igraje potekala dva dni. Določili smo varnostnike, zaigrali ugrabitev, prepovedani šobili pogovori (poslovni) med udeleženci. Mi iz najbogatejše države smo imeli privilegiran status, zato je bil odnos drugih do nas prav kraljevski. Igra samaje bila prav zanimiva. Poželaje veliko smeha in zahtevala resno delo. ... »mešano« med enakovrednimi Za konec smo ustanovili novo državo - skupnost. Dvanajst držav se je združilo v eno - EPORUE (brano EUROTE), kjer smo bili vsi enakopravni, enakovredni. Ustanovili smo parlament, izvolili predsednika in druge člane, potrebne za opravljanje ter vodenje države. Bistvo vsega tega je bilo, da v Evropi živi veliko različnih nacij. Vse si prizadevamo priti v enotno skupnost, pri čemer so težave ia zastavlja se vprašanje: »Kako v Evropo« in »V Evropo da ali ne?«. Mi smo seveda rešili situacijo najboljše, vendar je resničnost daleč od naše imaginacije. Ta dan seje končal s karaokami, kjer so naše predstavnice požele velik uspeh in dokazale, da Slovenci nismo od muh. Vsi drugačni, vsi enakopravni... V sredo smo po zajtrku začasno končali našo igro in dodelali še podrobnosti delavnic (vvorksho-pov), ki so potekale tega dne. Celotna naša ekipaje bila dodeljena v ekipo RASISMA. Z njo smo nato obiskali mlekarne v Miinchnu, kjer smo se seznanili s potekom dela, predvsem pa smo osupnili (predvsem mi, ki nismo vajeni ljudi iz sončne Afrike in rumene Kitajske), koliko različnih nacij dela v enem podjetju, eni skupnosti enakopravno in enakovredno. sile. Ugotavljali smo, kateri ukrepi bi to odpravili in vzpostavili enakopravnost. Pretresljiv je bil podatek, da v nekaterih državah še vedno izkoriščajo delavce s črne celine, Kitajske in bivše Jugoslavije za nizkotna dela. Sledile so razprave, pogovori o tej temi. Naš večerje »vžgal« Ta večer smo se pripravljali na nacionalni večer, kjer so se države predstavile na takšen in drugačen način (petje, hrana, pijača...). Slovenijo smo predstavili z govorom, v katerem smo povedali o njenih osnovnih značilnostih, ter s petjem; dekleta smo zapela nekaj domačih pesmi, ki sojih sprejeli Sfl. ekipo, ko se nam je z zemljevidi in karta-^■vov na pot novih doživetij »i Vožnji s kratkimi po-'i-Kj I 0 Vsi željni prispeli na 1,0 Poliv Sm° 'slad'’ Pa vendar Mletij JI' Pričakovanj našli naš PrviJ ■ ^aigsdorf. Bili smo žfanjen11!1’ ^ nam je olajšalo 'V D asfga novega bivališča. 40"edeljek, 21 julija: V!rkl> odšli Li. kJer so . red. ’l'žbomVnSind-ikati’tu,a,,“,il mCijf ■ ' Organiziranost sidika-4utu|C z^° podobna našemu ’ Vpj (?dstopanja so predv-|i .0n;aa Panog.Tako nimajo Xv paniZac zdravstva... (1S n,u.na državni ravni sin- /v^ovenjS0 VeČja področia •4C^eleženec je imel na rreclstL !T"nut’ daje na kra-QiT d 'Organiziranost sin-Jj', iž c J državi in organi-dS oVat^re 'zhaja. Ob po-Nennl' u članov v. GiT-u ' radp' nal SC Je rnarsikomu DOBRA PROMOCIJA SLOVENIJE - Za naše prospekte, kape in rnesek na obraz, saj značke je vladalo veliko zanimanje. Vse je pošlo v hipu... LEPO ZASTOPSTVO - Slovenske barve so na evropskem taboru branili Andreja Košir, Manica Kbnig, Doris Urbančič in Sandi Horvat. Nihče ni veljal več kot drugi in so bili temu primerno tudi rangira-ni - samo po delu, ki ga opravlja. Poanta te delavnice je bila, da le enakopravnost, ne glede na nacijo in enakovrednost, velja za oblikovanje nove skupnosti - EUROPE. Po ogledu mlekarne smo se zapodili po prelepem mestu Miin-chen in preživeli tam prijetne urice do večera. ...a kakor kje Četrtekje bil zelo naporen. Že takoj po zajtrku smo se razdelili po delavnicah (mi v rasizem).Tam smo ugotavljali, kakšno vlogo ima rasizem v delovnih razmerjih, kolikokrat pride do zaničevanja in VSE Z NASMEHOM - Avtorica podcenjevanja t. i. črne delovne tega prispevka Andreja Košir. z velikim aplavzom. Razdelili smo prospekte in material, kije bil iz Slovenije, ter predstavili sponzorska podjetja. Večer se je zaključil v izrednem vzdušju-ob nacionalnih pesmih, hrani in pijači. V EU se nihče ne zavzema za mlade V petek smo končali z delavnicami, oblikovali sklepe in jih predstavili v navzočnosti predstavnika EU. Predstava je potekala nekako takole: Božiček (oblečen v modro) je vsako državo vprašal, kaj si želi v prihodnjem letu. Vsaka je imela kako željo, vendarje Božiček presodil, ali jo lahko uresniči, glede na njeno članstvo v EU. Slovenijaje torej ostala brez. Sledila je razprava o tem, kako se v EU nihče ne zavzema za sindikate, še posebej pa ne za nas mlade, »na katerih svet stoji«. Prosili smo predstavnika EU, naj v skupnosti sproži vprašanje glede nas mladih, da bi bili sprejeti zakoni, ki bi določali tudi status mladincev v sindikatu. Vprašanje smo usmerili tudi na položaj sindikata GiT v evropskem prostoru in tudi v državah samih. Sklepe s tega plenuma še pričakujemo sami. Torej o teh kaj več kdaj drugič. Rada bi se v imenu vseh podpisanih zahvalila sindikatu gostinstva in turizma Slovenije, ki nam je omogočil obisk mladinskega tabora. Zahvala gre predvsem g. Juršetu za ves trud in potrpežljivost, pa tudi vsem organizacijam, ki so kakorkoli prispevale k tej naši udeležbi. Veliko smo se naučili, veliko slišali - predvsem o perečem položaju sindikatov v Evropi in o tem, kako bi ga izboljšali. Mi se bomo lahko s tem spopadli šele s članstvom v EU, kar pa bo...? Andreja Košir (ter Manica Kiinig, Doris Urbančič in Sandi Horvat) 8 ra’>tiast_______ SADJARSTVO ZAGOTAVLJA SOCIALNO VARNOST ŠTEVILNIM DELAVCEM IN KMETOM NA DEMOGRAFSKO NAJBOLJ OGROŽENIH OBMOČJIH V Slovenskih Konjicah je bil v prvi polovici septembra 2. sadjarski sejem. Na njem so sodelovali domala vsi kmetijski kombinati, ki pridelujejo sadje, sadjarska podjetja ter sadjarska društva iz Slovenije. Državni sekretar za prehrano in veterino Matjaž Kočar, ki je sejem odprl, je med drugim dejal, da časi za sadjarstvo in zaposlene v njem niso rožnati. Zato seje država odločila, da bo sadjarjem pomagala s cenovno zaščito, pri obnovitvi nasadov, pri gradnji hladilnic ter pri uvajanju blagovne znamke, ki bo slovenskemu sadju pomagala utirati pot na tržišče Evropske zveze. Ob odprtju sejma je spregovoril tudi direktor gospodarskega interesnega združenja za sadjarstvo Milko Krajnc. Povedal je, da bodo letos sadjarji v Sloveniji pridelali blizu 53.000 ton jabolk ali 4,5 odstotka manj kot lani. Za manjši pridelek je kriva predvsem spomladanska pozeba, svojejta je prispevala tudi toča na Štajerskem in v Pomurju. Zaradi pozebe na Primorskem pa bodo letos slovenski sadjarji pridelali kar za 45 odstotkov manj hrušk kot lani. V okviru sadjarskega sejma je bil v Slovenskih Konjicah tudi posvet sadjarjev o razmerah v sadjarstvu in prilagajanju naše zakonodaje predpisom v Evropski uniji. Zlatka Gutman Kobal iz Kmetijske svetovalne službe Slovenije je dejala, daje tranzicijska kriza močno načela tudi sadjarstvo. “Glavnina sadjarske pridelave poteka na demografskih območjih, kjer ni drugih virov zaslužka. Naj večja napakaje bila, da država za mnogo trajnih nasadov ni uspela poiskati pravih skrbnikov, zato smo v tem tranzicijskem obdobju izgubili precejšen del tržnih sadjarskih površin. Tržni presežki so ob izgubi nekdanjega trga namreč za tovrstno strategijo prodaje postali veliko breme. Iskanje novih trgov za tako veliko množico razdrobljenih in neorganiziranih sadjarjev pa je v tem času, ob tako veliki konkurenci razvitih evropskih pridelovalcev jabolk in ob monopolu peščice veletr-govskih mrež skoraj nemogoče. Daje smola še večja, je zaradi zastarelih in nekonkurenčnih programov zelo prizadeta tudi predelovalna industrija, ki bi lahko jabolka slabše kakovosti umaknila s trga konzumnih jabolk,” je dejala Zlatka Gutman Kobal. Vesna Valant in Meta Ulčnik sta na posvetu govorili o prilagajanju slovenske zakonodaje predpisom v Evropski uniji glede kakovosti sadja. Opozorili sta na uredbo, ki je bila v Evropski uniji sprejeta leta 1996. Čeprav slovenski sadjarji pridelujejo zelo kakovostno sadje, se bodo morali pošteno potruditi, da bodo zadostili vsem kriterijem iz omenjene uredbe, saj se le-ta nanaša tudi na embalažo, na etikete, na način označevanja sadja in podobno. Jaap Jonker in J. R. Klein iz Avstrije pa sta opozorila, daje v Evropski uniji prišlo do velike koncentracije trgovine. Zato se na sadjarskem trgu pojavlja veliko kombinatov in sadjarskih podjetij ter malo velikih trgovskih mrež, ki so kupci sadja. Menila sta, da se morajo zato začeti združevati tudi pridelovalci sadja, saj bodo samo tako lahko pravi pogajalski partner multi-nacjonalnim trgovskim hišam. Čeprav ima na trgu kmetijskih proizvodov pri nas sadjarstvo le petodstotni delež, živi od sadjarstva veliko delavcev v kmetijskih Štajerskih jabolk ne bomo več uporabljali le za predelavo kombinatih in sadjarskih podjetjih ter zasebnih sadjarjev, ki jim je pridelava sadja bodisi osnovni ali dodatni vir zaslužka. Zato je od razmer v sadjarstvu odvisna socialna varnost številnih delavcev in njihovih družin, še zlasti na demografsko najbolj ogroženih področjih. Sezonsko delo v sadjarstvu zagotavlja vsaj skromen zaslužek tudi številnim brezposelnim delavcem. Sadjarski sejem v Slovenskih Konjicah je pokazal, da se sadje slovenskih sadjarjev po kako- vosti lahko kosa s sadjem iz držav Evropske unije. Žal pa naši sadjarji niso ustrezno organizirani, tehnološko opremljeni in usposobljeni za kakovostno skladiščenje, hlajenje, pakiranje, marketing in prodajo. Zato na domačem in tujih trgih še zdaleč ne dosegajo rezultatov, kot bi jih glede na kakovost sadja lahko. Ravno pri tem bi lahko država sadjarjem s sorazmerno majhnimi sredstvi največ pomagala. T. K. PRENOVA IN SANACIJA MERCATORJA SLOSADA JE NA DOBRI POTI Podjetje Mercator Slosad iz Bohove pri Mariboru vsako jesen na Štajerskem od kmetijskih zadrug, kombinatov, kmetov in drugih pridelovalcev odkupi več tisoč ton kmečkih in industrijskih jabolk in višenj. Zadnja leta je poslovalo s težavami. Poslovni sistem Mercator je kot lastnik podjetja konec lanskega leta imenoval za direktorja Franca Rovereja in ta je s sodelavci pripravil program prenove in sanacije podjetja. Pred dnevi so v Mercatorju Slosadu pripravili tiskovno konferenco, na kateri so javnost seznanili z dosedanjimi uspehi pri sanaciji podjetja. Po besedah direktorja Franca Rovereja so v Mercatorju Slosadu v letošnjem letu opustili vse programe, ki jih niso obvladovali ne strokovno in ne finančno. Tako so ukinili trgovsko dejavnost, odkup divjačine, odkup gob in gozdnih sadežev in še nekatere programe, vse sile pa so usmerili v dva programa, za katera ocenjujejo, da sta obetavna. Gre za proizvodnjo sadnih koncentratov in za program logistike (skladiščenje in hlajenje prehrambnih proizvodov, pakiranje, pretovarjanje, špedicija in podobno). Nosilni program Slo-sada bo poslej proizvodnja jabolčnega in višnjevega koncentrata ter višenj v alkoholu za potrebe proizvajalcev čokoladnih bombonov. S tem programom nameravajo v Slosadu ustvariti 80 odstotkov celotnega prihodka. Več kot dve tretjini proizvodnje sadnih koncentratov Slosad izvozi na najzahtevnejša zahodna tržišča. Zaradi opuščanja programov in reorganizacije podjetja so bili v Mercatorju Slosadu prisiljeni pripravili program reševanja trajno presežnih delavcev. Število zaposlenih so zlasti z mehkimi metodami zmanjšali z 88 na 48 delavcev. Vsem ki so bili opredeljeni za trajno presežne, je podjetje zagotovilo pravice, ki jih imajo po zakonu o delovnih razmerjih in kolektivni pogodbi. Pri uresničevanju programa reševanja problemov trajno presežnih delavcem je Mercatorju Slosadu s kreditom pomagal poslovni sistem Mercator. Taje podjetju reprogramiral tudi nekaj dolgov. Mercator Slosad seje začel tudi dolgoročno poslovno povezovati s kmetijskimi kombi- nati in zadrugami ter z večjimi sadjarji, kar se mu že obrestuje. Odkup višenj je letos presegel vsa pričakovanja. Lani je denimo Slosad odkupil 500 ton višenj, letos pa skoraj trikrat več. Najbolj pomembno za podjetje paje, da so bili pridelovalci višenj s ceno in plačilnimi pogoji zadovoljni. V Slosadu upajo, da bo tudi kampanja odkupa in predelave jabolk, ki je stekla v teh dneh, enako uspešna, saj so se nanjo dobro pripravili. Lani so v Slosadu odkupili osem tisoč ton jabolk, letos pa jih nameravajo odkupiti več kot 12.000 ton. Za odkup jabolk, ta bo predvidoma potekal do konca novembra, so v podjetju že rezervirali več kot 200 milijonov tolarjev. V Slosadu zagotavljajo, da bodo odkupili vsajabolka, ki jim jih bodo pridelovalci ponudili v odkup, ne glede na količino. Res paje, da bodo tisti pridelovalci, ki so se s Slosadom že dolgoročno povezali, dosegli višjo ceno kot drugi. Podjetje je pripravilo tudi vzorčni model urejanja odnosov s sadjarji v občini Lenart. Model predvideva, da bi sadjarji, Mercator Slosad, občina Lenart, Kmetijska pospe- ševalna služba v Lenartu in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj oblikovali rizični sklad, ki bi pridelovalcem sadja pomagal v kriznih letih, ko zaradi nihanja cen na svetovnih trgih cena sadja ne bi dosegala proizvodnih stroškov. Če bodo model uspešno uresničili v občini Lenart, bo Slosad poskušal na podoben način urediti odnose s sadjarji tudi v drugih občinah na Štajerskem in v Pomurju. V Slosadu so veliko naporov vložili tudi v racionalizacijo proizvodnje in zmanjševanje stroškov. Po besedah Franca Rovereja jim je z izjemno zavzetostjo celotnega kolektiva uspelo ob istem obsegu proizvodnje stroške zmanjšati v povprečju za 30 odstotkov. Stroške materialov smo zmanjšali za štiri odstotke, stroške storitev za 37 odstotkov, stroške dela za 21 odstotkov, stroške električne energije kljub njeni podražitvi za 11 odstotkov, stroške vzdrževanja pa kar za 76 odstotkov. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih za 40 delavcev se obseg proizvodnje in prometa v Merca- m koristi mtmiim v TDR Metalurgiji w Rušah? TovarnaTDR Metalurgija v Rušah pri Mariboru ima v n0' j sprotju s številnimi drugimi podjetji v podravski regiji do~ volj dela, dobre strokovnjake, pridne delavce, kakovostne proizvO' de in zagotovljen trg. Kljub temu pa proizvodnja v tej tovat' ni s 470 zaposelnimi stoji. Razlog za to je preprost, a tezk0 razumljiv. V tovarni so morali ugasniti peči in ustaviti stroja ker jim je Eles zaradi nerednega plačevanja omejil dobav0 električne energije. Ogorčeni delavci so morali domov na čakanje, nekateri pa v tovarni opravljajo vzdrževalna dela. Tovarna TDR talurgija ne plačuje redno električne energije ker noče, temve° zato, ker (pre)drage električne energije preprosto ne zrno d plačevati. Ruška tovarna večino svoje proizvodnje izvozi1,11 tuja tržišča, kjer vlada neizprosna konkurenca. Metalurgij0 mora tako hočeš nočeš prodajati po svetovnih cenah, le-R pa ne prenesejo takšnih stroškov, kakršne ima ruška tovarn0 s prevelikimi davki in prispevki ter z električno energij0' Delavcem v Rušah je jasno, zakaj so pri nas stroški držav0 in električne energije znatno višji kot v razvitih evropskih državah država je na številnih področjih preveč razsipna, elektroC' nergetski sistem pa je premalo racionalno organiziran, p d' več potraten in pretirano naslonjen na drage vire doma°e energije. Ni pa jim jasno, zakaj morajo biti žrtve takšid (ne)načrtne gospodarske politike države in slovenskega elektrogospodarstva ravno oni. So mar delavci v Rušah krivi, d° je proračunska poraba prerasla vse razumne okvire, čeprtb proračun za letošnje leto še ni bil niti sprejet? Zakaj mora]0 prav delavci Metalurgije tako kruto na svoji koži občutiti p°' sledice odločitve, da bo Slovenija zaradi neinventivne g°' spodarske politike, uporabljala za proizvodnjo električne energij0 drage domače vire energije? Delavci ruške Metalurgije pravijo, da so njihovo tovarb0 ustavili oblastniki in birokrati, ki odločajo o usodi ljudi. Zak°J so se odločili povzročiti takšno gospodarsko škodo, pa ne re°l>~ mejo, saj je vsakomur jasno, da je problem neplačevanj0 (pre)drage električne energije za velike potrošnike mog^. rešiti samo s pogajanji, z dogovorom in ustreznimi sistemskih spremembami. Še manj razumejo, zakaj bi denimo ustavil^ Tovarne glinice in aluminija povzročila narodnogospod°r' sko škodo, kakor je dejal direktor Elesa dr. Ivo Banič, usta' vitev TDR Metalurgije pa ne. Ali imamo v tej državi Eles to, da presoja, kaj škodi in kaj koristi narodnemu gospod01' stvu? Res je sicer, da je bil sedanji direktor Elesa svoj °clS državni sekretar za industrijo in da potemtakem dobro poZ' na razmere tako v industriji kot v elektrogospodartsvu, dar pa kljub vsemu Eles verjetno ni poklican razsojati o teh’ katera podjetja so za narodno gospodarstvo pomembna 1,1 katera ne. Če ne bo v najkrajšem času posegla vlada ali Slovensk0 razvojna družba, ki je lastnik ruške Metalurgije, bo ogrož0/l sam obstoj te tovarne, ki je tik pred lastninskim preoblik0' vanjem. Poteza Elesa je že zelo zmanjšala vrednost tovarne ki jo bodo s spremembo svojih dolgov v lastninske deleže verjeh0 “pomagali” olastniniti tudi njeni največji upniki: Slovensk11 razvojna družba, ministrstvo za finance in Eles. Če bo proizv0 dnja stala še naprej, pa bo tovarna izgubila še trg in kup00’ V tem primeru se bo moralo 470 delavcev pridružiti arm°l0 več kot 32 tisoč brezposelnih v Podravju. Delavci in člani sindikata Skei v ruški Metalurgiji ne n° meravajo v teh dneh organizirati nobenega protesta. U°l ležili se bodo protestnega shoda Skei v Ljubljani 24. septernb'0' kjer bodo dvignili glas proti neodgovornemu in birokratske^1 odnosu vlade in paradržavnih ustanov do gospodarsb ' Prepričani so, da bo tako njihovo opozorilo več zaleglo, ° če bi protestirtali sami v Rušah - saj je v slogi moč! t k torju Slosadu ni zmanjšal, temveč celo nekoliko povečal. Tudi polletni rezultati poslovanja kažejo, daje novi razvojni program dobro naravnan ter da ga v podjetju uspešno uresniču-jejo. Letošnje prvo polletje je Mercator Slosad končal z 1,4 milijona tolarjev dobička, čeprav so v sanacijskem programu predvideli 800.000 tolarjev izgube. Podjetje zagotavlja delavcem plače po kolektivni pogodbi, prav tako pa spoštuje tudi vse druge pravice, kijih imajo delavci po kolektivni pogodbi. “Delovni kolektiv Slosada izjemno korektno opravlja svoje naloge. Organizacijska kultura je na visoki ravni, prav tako pa delavci čutijo veliko pripadnost podjetju,” poudarja Ro vere. stva v rešitev pot po sreči, se bo S uveljavil kot po; in stabilno ter iz' podjetje. To pr samo za za"™1. 11. septembra 1997 Prazne obljube o hitri pomoči: ministrstvo zavrača očitke sindikata POMOČ DELAVCEM ZANESUIVO ŽE LETOS Ministrstvo za delo, prek njega pa seveda tudi vlada, > ta ponedeljek na tiskovni konferenci zavrnila opozorila ' i, ^ 0 zamudi pri uresničevanju zakona o jamstvenem skladu, češ daje bilo vse pripravljanjalno delo opravljeno v rokih, in izrazila začudenje nad pripombami sindikatov k vsebini zakona. Pričakovali smo odgovore samega ' ^oistra za delo Toneta Ropa, saj so sindikati na svoji tiskovni konferenci pred tednom dni izrecno omenjali njego-|- Ve (prazne) obljube. Njegovo vlogo je prevzela državna i- sekretarka v tem ministrstvu Nataša Belopavlovič. V. d. •rektorja jamstvenega sklada Janez Urbas pa je obrazložil 9 ^tode dela jamstvenega sklada. 0 ^Poglejmo dejstva,« je začela Nataša Belopavlovič. »Zakon je j il sprejet 24. aprila letos v držav- nem zboru, začel je veljati 10. c ,T>aja. Vscbujc nekaj rokov za 1 nadaljnjo izvedbo. Prvi za nas a zavezujoči rok je bil 30-dnev-9 'j' r°k za pripravo statuta skla-e ^a-Vlada ga je sprejela junija, 0 Za svojega pooblaščenca do '■ 'meno vanj a direktorja pa je iz-r ()ra'a Janeza Urbasa. Njegova '■ nežnost je opraviti registracijo sklada, opraviti postopek za konstituiranje upravnega odbora lnvse druge aktivnosti, potrebne za začetek delovanja jamstve-j ne8a sklada. Predlog za registri-v ranje jamstvenega sklada smo ? Poslali sodišču drugega julija 'etos, to pa je sklad registriralo . 'retjega septembra. Ta datum je ' H^UcneSa pomena za nadaljnje ( elo sklada. Z dnem registracije 1 sta začela teči 60-dnevni rok za j Začetek poslovanja sklada in 30-. dnevni za konstituiranje upra-i Vnega odbora. Ta ima po zako- nu osem članov in predsednika: tri predstavnike sindikatov, tri iz vrst delodajalcev in tri predstavnike vlade.« Belopavlovi-čeva je še povedala, daje vlada za začetek delovanja sklada in za pravice, ki naj bi se začele izplačevati, v okviru začasnega financiranja namenila za pravice 331 milijonov tolarjev. V predlogu proračuna sta za letošnje leto za te namene predvideni dve milijardi, za delo sklada pa 100 milijonov tolarjev. Administra-tivno-tehnična opravila bodo opravljali na zavodu za zaposlovanje, torej ne bo novih zaposlitev v državni administraciji. Janez Urbas je dodal, da pričakujejo v prvih treh mesecih po sporočilu o začetku dela sklada kakih 20.000 zahtevkov. Točno oceno paje zelo težko dati, ker dokumentacija na zavodu za zaposlovanje ne zajema vse populacije, upravičene do pomoči. Kaže, da utegne biti do začetka delovanja sklada samo na območju Maribora kakih 10.000 zahtevkov. Zato na skladu skušajo vse postopke vnaprej opredeliti in zagotoviti tako obdelavo, da bo moč vložene zahtevke zelo hitro rešiti in začeti izplačevati pomoč upravičencem že v tem letu. Pokazalo seje, da je včasih nemogoče dobiti popolne podatke, saj delavci pogosto nimajo vseh dokumnetov, potrebnih za izkazovanje pravice. Zato bodo na skladu skušali postopke čimbolj prilagoditi v korist delavcem, biti do njih “prijazni”, je dejal Urbas. Manjkajoče podatke si bo sklad preskrbel pri sodiščih, ki vodijo stečajne postopke in postopke prisilne poravnave, terpri stečajnih in prisilnih upraviteljih. Izdali bodo posebno disketo, na katero bodo stečajni upravitelji in upravitelji v prisilnih poravnavah vpisali ustreznepodatke.Tako bi prišli do zaloge podatkov, ki bi jo lahko uporabljali kot pomoč delavcem in kot preverjanje, ali so zahtevki utemeljeni. Janez Urbas je potem obrazložil še projekt, ki so ga izdelali s pomočjo ITEO-ja že njegov namen preprečiti zastoj pri reševanju prve množice zahtevkov. V tem tednu se bodo z zavodom za zaposlovanje dogovorili, ali bodo zahtevke zbirali na ravni uradov za delo ali pa v okviru območne enote zavoda za zaposlovanje. Pripravljajo zgoščenko z informacijo nezaposlenim, kakšne so njihove pra- vice in kako jih lahko uveljavljajo. Ta bo skupaj z obrazci za prijavo na voljo na vseh uradih za delo. »V taki količini zahtevkov je treba predvideti mnogotere situacije, zelo preproste in zelo zapletene, «je dejal Urbas. »Med njimi bodo neupravičene terjatve ali osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pomoči. Selekcija bo takšna: najprej bomo rešili povsem jasne zahtevke. Zato smo predvideli poenostavljanje postopkov. Veliko dokumentov bomo skušali zbrati namesto delavcev, s pomočjo sindikatov in pravnih zastopnikov. Lotili se bomo obdelave enega podjetja kot celote, bodo stvari hitro stekle. Ker postane podjetje, ne posamezni delavec predmet obdelave, model. Če pa bi obdelovali vsakega delavca posamič, posla ne bi mogli opraviti hitro. V Tamu na primer se je vsem delavcem zgodilo enako, samo višine zahtevkov so različ-' ne. Usoda vseh delavcev pa je identična. Menimo pa, da bo v bodoče mnogo manj problemov, kot jih imamo pri reševanju zahtevkov za nazaj.« Na vztrajanje novinarjev, naj ministrstvo za delo vendarle komentira tudi predloge sindikatov glede nujnega spreminjanja vsebine nekaterih členov zakona o jamstvenem skladu, je Nataša Belopavlovič odvrnila, da jo čudijo pomisleki sindikatov, ki so ves čas sodelovali pri pripravljanju zakona. Ne nazadnje je zakon obravnaval tudi eko-nomsko-socialni svet in je dal zeleno luč in soglasje k zakonu, kakršen je bil pripravljen. O prepričanju sindikatov, da je zakon preveč zapleten, zato delavci preprosto ne bodo mogli zbrati vse dokumentacije in bodo mnogi obupali in ne bodo vlagali zahtevkov, je menila: »Zakon bo za delavce, ki bodo izgubili delo potem, ko bo jamstveni sklad že deloval, bistveno lažji. Postopki bodo jasni vnaprej, vedelo se bo, kakšne dokumente potrebujejo, in bodo tudi opozorjeni na zavodih za zaposlovanje, kaj morajo imeti. Težave pa bodo imeli delavci, ki so bili ob delo od leta 1994 dalje. Dokumentov niso zbirali, ker jih takrat še niso potrebovali, niti niso vedeli, kakšne bodo potrebovali. Z njihovimi težavami se zdaj največ ukvarjamo, tem so namenjeni vsi poenostavitve™ postopki. Moram pa poudariti, daje dokumentacija potrebna, sicer bi lahko kdo, kije dobil iz stečajne mase svoje terjatve poplačane, kot mu pripadajo, te pravice uveljavljal tudi pri jamstvenem skladu. Gre pa tudi za natančno evidenco o gospodarjenju s proračunskimi sredstvi, kar sredstva jamstvenega sklada so.« Mnenje sindikata, češ da prejemniki pomoči sklada ne bodo v enakopravnem položaju glede višine pomoči, ker je osnova za pomoč v letu 1994 zajam- čena, od leta 1995 dalje pa minimalna'plača, revalorizacij pa zakon ne priznava, je Belopavlo-vičeva takole komentirala: »Zavedamo se težav, kijih povzroča poseganje zakona tako daleč nazaj. Ker v letu 1994 še ni velj al institut minimalne plače, smo se pač odločili, daje osnova zajamčena plača. Valorizacije sredstev pa zakon ni predvidel in tudi v proračunu ni upoštevana možnost revaloriziranja teh sredstev. Zavedamo se razlik, toda res je, da se preko zakonodaje ne da zagotoviti enakih pravic, ker so tudi delodajalci in pa plačilna sposobnost stečajnih mas tako zelo različni. Sindikati med drugim teijajo, naj bi zakon upošteval tudi delavce, ki so delo izgubili zaradi nesolventnosti podjetja, vendar mimo stečaja ali prisilne poravnave. Nataša Belopavlovič: »O tem je tekla razprava tudi v državnem zboru. Prevladalo je stališče, da ta trenutek lahko država pomaga takrat, ko delodajalca ni več in se od njega ne da nič izterjati. Doklerpa delodajalec je, mora on prvenstveno skrbeti za izplačila.« Kaj pa tisti delavci, ki jimje stečajni upravitelj zavrnil zahtevek? Te zavrača tudi zakon o jamstvenem skladu. Belopavlovič: »Terjatve je treba izkazati, ampak to je treba storiti v vseh postopkih.« s. J. Obnavljanje trga nekdanje Jugoslavije: stiki med hrvaškim in slovenskim Gospodarstvom KAKO OKREPITI SODELOVANJE čeprav je slovensko gospo-.;irstvo dobro prebrodilo težave oara da bi spet obnovile in VanePile gospodarsko sodelo- Žal' g0 1 Je vmešavanje politike v v^darstvo v teh državah še sp J?0 otočnejše od hotenj go-ven 1ars'Va-Tudi v hrvaško-slo-v bist " ničem-Zolno. »Hribarja je zmanjkalo že pri Eriki,Tof pa je ,pre' gorel’ pri koči na Gozdu,« nan1 je predTičarjevim domom p°' vedal zadovoljni zmagoval^ troboja Lado Zunič, nekdo oh prisotnih pa dodal: »Tofu je najbrž jezik padel med špice. • ■“ Mnogi so se še dolgo po tekmi zadržali na sončnem Vršič11’ najboljši pa so morali že kar kmai11 nazaj v Kranjsko Goro, kjer je bil*1 slovesna razglasitev rezultate'’ »Jaz bom šel pa kmalu kar mov,« nam je povedal FraUelt DOVOLJ JE BILO SAMO POKALOV - Čeprav je dresov in kolajn zmanjkalo že dobro uro pred štartom, kolone z novimi in novimi udeleženci nikakor niso usahnile... (levo) raščal, vzporedno z njim pa tudi množičnost: pred tremi leti so se prvič približali magični meji tisoč nastopajočih, jo lani s številom 1160 že presegli, letos pa celo -podvojili! »Cebo šlo tako naprej, bo Vršič že prihodnje leto premajhen...« Premajhen je bil pravzaprav že letos, saj sejedvatisočglava NA VRHU! - Ker ciljni kanal ni mogel hitro »požreti« tolikšne množice, je Vršič zadel pravi prometni infarkt, (levo) višine). »Enkraten prizor!« so bili občutki, ki jih je bilo ob poti največkrat slišati iz ust pohodnikov in planincev, pa tudi svojcev, ki so prišli na »kritična« mesta vijugaste proge spodbujat svoje može, žene, otroke ali celo vnuke. »Dobro ti gre! Zdrži še malo!« so bili vzkliki, ki so nenehno preglaševali »ropot« verig in »težko sapo« večine tistih, ki so »grizli« v kolena. Mnogim so take in podobne spodbude pomagale, nekatere pa je bilo treba tudi porivati. A na koncu so bili na vrhu vsi. Najhitreje med vsemi že drugič zapored Grega Tekavec, ki je s časom 34 minut, 8 sekund in 6 desetink za dobro minuto popravil rekord iz lanskega leta'; najhitreje med TROBOJ »ŽOLNI« -Med mnogimi stavami je bila najbolj razvpita tista med Tonetom Fornezzijem - Tofom, Sašam Hribarjem in Ladom Žuničem - Žolno. »Hribarja je zmanjkalo že pri Eriki, Tofa pa pri koči na Gozdu,« je Franeku Mugerlu (levo) pripovedoval zmagovalec tega troboja Lado Žunič (desno), nekdo iz ozadja pa je dejal: »Tofu je najbrž jezik padel med špi- ženskami Minka Logonder (44:38,2) itd. Med množico, ki je v ciljnem kanalu potrpežljivo čakala na oddajo kartončkov, Mugerle. »Čim prej bi rad nar0f' ! drese in kolaj ne, tako da bi j ih lahk tisti, ki so ostali brez, dobili z prihodnji teden po pošti...« v. J Rekreacija je pred vrati -odprite jih Ministrstvo za šolstvo in šport. Športna unija Slovenije, Planinska zveza Slovenije in drugih devet največjih organizacij, ki se ukvarjajo s športom za vse, že četrto leto organizira akcijo Mesec športa. Letošnji bo potekal od 12. sepembra do 12. oktobra. Lani je bilo redno športno aktivnih (kar pomeni vsaj dvakrat tedensko) kar 33 odstotkov, neredno oz. občasno pa 18 odstotkov Slovencev. Tudi letošnje vodilo organizatorjev projekta je predvsem povečati število športno aktivnih ljudi pri nas, povečati število izvajalcev športnorekreativnih programov in motivirati omenjene izvajalce k dvigu kakovosti organiziranih športnorekreativnih programov. Ne zavrzite torej brošure - shranite in uporabljajte jo do prihodnjega septembra ali pa vsaj do novega Koledatja športa za vse, ki izide konec decembra! Tek »Pohorski bataljon« Na dan ustanovitve znamenitega Pohorskega bataljona, 11. septembra, bo Stane Bobek organiziral tek okoli Pekrske gorce v Mariboru. Dolžini prog bosta 4,1 i 8,2 km. Vse drugo bo moral dodati kar Stane Bobek sam po telefonu 062-107-517. 2. Kraški tek Želja, da bi tek postal »šport za vse« tudi na Krasu, vodi organizatorje športnorekreativne tekaške prireditve v Povirju pri Sežani. V soboto, 13. septembra, bodo še posebej dobrodošli osnovnošolci, saj bo prav to tekmovanje pomenilo otvoritev Šolskega tekaškega pokala za letošnje šolsko leto. Kar devetnajst starostnih skupin bo namenjenih fantom in dekletom (letniki od 1991 in mlajši, do letnika 1983), tekli pa bodo od 300 metrov do 1,5 km. Mladinci in mladinke se bodo merili na 4,5 km, starejši pa bodo svojo jesensko pripravljenost preskusili na 11 km dolgi progi (njim bodo na voljšo šest moških in tri ženske kategorije). Prijavnine bodo 1.000 tolaijev, šolska mladina pa bo štartala brezplačno. Štart prvega teka bo ob pol desetih, zadji pa bodo štart zapustili ob 10.45.V Športnem društvu Brinj, ki bo tek (s pomočjo Športne zveze Sežana) organiziralo, je za vse druge informacije na voljo Peter Štok (067-32-421). Tek Borisa Keršbaumerja Če ne drugam, nas pot v soboto, 13. septembra, lahko popelje na Koroško. Ob pol treh bo pred Narodnim domom, na Trgu 4. aprila v Mežici štart tekaške prireditve. Program bo pester in prirejen vsem starostnim skupinam: najbolj pripravljeni se bodo odločili za mali maraton, trimčkarji za 10 km, teki na krajših razdaljah pa bodo namenjeni deklicam in dečkom. Ti bodo ob prijavi plačali le po 200 tolarjev, tisti ki se bodo udeležili daljših dveh razdalj, pa 1.000 tolarjev. Startnino bodo pobirali na dan prireditve. Vsak prijavljeni bo prejel spominsko majico, s svojo štartno številko pa bo vključen še v žrebanje praktičnih nagrad. Vilijema Blatnika lahko pokličemo po telefonu 0602-83-221 ali 35-339. Športne prireditve v mestu vrtnic V počastitev 50-letnice priključitve Primorske k matični domovini bo Javni zavod za šport iz Nove Gorice pripravil vrsto športih aktivnosti. V soboto, 13. septembra, bodo zaživele novogoriške ulice. Od 9. ure dopoldne pa tja do sedmih zvečer se bodo zvrstila tri zanimiva tekmovanja. Ulična košarka bo trajala ves čas: to bo turnir trojk za štiri moške in eno žensko starostno skupino, prijavnina pa znaša dva tisočaka na ekipo. Ulična odbojka se bo začela ob 13. uri: nastopijo lahko mešane ekipe s poštirimi igralci; tudi oni bodo za prijavo odšteli po 2.000 tolaijev za ekipo. Ob 18. uri se bodo na Uličnem teku, za 500 tolarjev prijavnine, pomerili tekači; preteči bodo morali od 1,3 do 7,8 km (odvisno od starosti). Ob treh omenjenih športnih aktivnostih bodo ptekali vodni športi (v mestnem bazenu), kolesarski Juriš na Lokve, prikaz karateja in ne nazadnje še VIP tenis turnir. Prijave za vsa tekmovanja že sprejema Javni zavod za šport Nova Gorica, Bazoviška 4, Nova Gorica, za dodatne informacije pa pokličite Vojka Orla, telefon 065-23-020 ali 22-573. Rekreativna kolesariada Turistično športno društvo Kostel je najbolj znano po dobri organizaciji spustov po reki Kolpi. Manj znano pa je, da organizirajo tudi kolesarska rekreativna tekmovanja. V soboto, 13. septembra, se bomo z njimi, s svojimi gorskimi kolesi, podali na 32 km dolgo pot od Banja Loke skozi Stružnico do peskokopa Rake, nazaj do izhodiščne točke in naprej do vasi Potok. Start bo ob 11. uri pred Lovskim domom v Banja Loki. Prijavnina bo 1.500 tolarjev. Prijave zbira dr. Stanko Nikolič do ene ure pred štartom, dobimo pa ga po telefonu 061-802-175. Košarkarski turnir trojk V Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano, rojstnem mestu Jerneja Kopitarja, bo konec tedna (13. in 14. septembra) potekal turnir trojk. Prijave zbirajo do petka,_prijavnina znaša 5.000 tolarjev. Najboljšim je organizator SD Kaval namenil bogate nagrade. Odvisnost v Evropi Zaključna prireditev v okviru letošnjega projekta »Veter v laseh - s športom proti drogi« bo potekala med evropskim kongresom »Odvisnost v Evropi«. Ta bo potekal med 17. in 20. septembrom v ljubljanskem Cankarjevem domu. Za športne aktivnosti bosta na ploščadi pred slovenskim kulturnim hramom skrbela Športna unija Slovenije in Študentska organizacija unvierze v Ljubljani. V sredo zvečer bo najprej otvoritev razstave likovnih del slovenskih šolarjev na temo »s športom proti drogi«. Športnorekreativni del se začel v četrtek dopodlne, ko se bodo najmlajši lahko 11 ležili vadbenega programa »Športne delavnice - prvl raki v šport«, nekoliko starejši pa se bodo v istem času n}® v košarkarskih trojkah, hokeju na rolerjih in hokeju na Petek nam bo, poleg že omenjenih športov, prinesel še > movanja v paralelnem slalomu na rolerjih (z brezpla® ^ sposojanjem rolerjev) in predstavitvijo vadbe aerobil® glasbi (z brezplačno možnostjo sodelovanja). Za vsa športna dogajanja je pri Športni uniji Slov® odgovoren Iztok Rink, telefon 061-13-19-277. Spet na vadbo v telovadnic* Z začetkom novega šolskega leta so se spet odprlp |j številnih društev, klubov in zasebnikov, ki ponujaj® .jnii ali manj zdrave in zanimive programe športne vadbe, v 0\j ponudnikov je vpisanih tudi v lično brošuro, ki steJ^J mesecu športa prejeli na dom. Verjamemo, da bost®. ]l£. 3.000 ponudniki našli vsaj enega, ki ponuja vam P ren program. • „>> j Med večje ponudnike programov športa za vse " mI) nedvomno sodi Športna unija Slovenije. Zaenkrat je n Ajj “pokrito” naše glavno mesto z okolico. V “Centrih pa Športna unija Slovenije ne ponuja zgolj vadbe. ^ j|i SUS ponujajo predvsem možnost predstavitev nO.0tf sodobnih športnorekreativnih programov, ki bodo v “ |j-prihodnosti lahko krojili športne programe večinf ^jO nih drutšev (pri ljubljanskem Športnem društvu la eStfi' se za ta korak že odločili), danes pa že pomenijo P®P^ (fCti tev šolskih in obšolskih dejavnosti. Delujejo namre . j,1^' ljubljanskih in eni domžalski osnovni šoli (Danim Milan Šušteršič, Poljane in Venclja Perka). Centri S ^ seveda odprti za športno vadbo za vsakogar. Zazive ^ 22. septembra, ponudili pa številne programe, PvVadh‘l otrokom, ženskam, moškim ali vsem skupaj. Ce bi se gfii' želeli vključiti ali pa če bi želeli sodobne vadbene p ^leme prenesti v svoj kraj, pokličite Jožeta Kukma fon 061-311-728 ali 13-19-277. «. Če'" Pripravlja: Zig i PREDZADNJA STRAN m septembra 1997 Delavska giitiisl Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar UČINK ME Program seminarja Ponedeljek, 6. oktober 1997 °d 9.00 do 13.45 ure Tema I: način in strategija delovanja SVETA DELAVCEV N°silec: ^ilan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS 0(1 13.45 do 15.00 ure: ODMOR 15.00 do 18.15 ure , Tema II: VLOGA in naloge sveta delavcev na PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Nosilec: ^regor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS T°rek, 7. oktober 1997 0cl 9.00 do 12.15 ure Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Nosilec: Lučka Bohm, svetovalka Sveta ZSSS od 12.15 do 14.00 ure: ODMOR od 14.00 do 18.00 ure: » Tema IV: vLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI „ GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Nosilec: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Sreda, 8. oktober 1997 od 9.00 do 13.00 ure: Tema V: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Nosilec: Metka Roksandič, ZSSS Metode dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana. r Prijavnica za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE od 6. do 8. oktober 1997 v SIC v Radovljici Ime in priimek:........................................... datum rojstva:......... Izobrazba, stopnja izobrazbe:..................................................... Naslov doma:...................................................................... Zaposlitev: - naziv in naslov družbe:............................................ -delovno mesto:...................................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:.............................................. Član sveta delavcev: DA NE Telefonska številka -doma:.......................... -v službi:................... OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA Žig in podpis odgovorne osebe: Datum:..................................... NE Delovsko enotnost št. 30 PREMIKANJE LADJE POVODI MATEMATIČNA KOTNA MERA PRISOTNOST PRAHU V PROSTORU 'Afafo ORGAN 1ETEN1E JOPSKA moke sinbkez IN SESTRE *«eri$ki *c J1NSAGER ROMAN KONČAR DEBELEJŠA PADCA IGRALEC GIBSON STENSKI LOK NA STEBRIH PlAClLOZA UPORABO CEST ZAČETNIK RUMENO- RJAVA BARVA ZADNJI ZGORNJI DEL0BUVA1A olga Čehova ROBERT ALTMAN NAGRAJEN UMETNIK VRSTA STROČNICE CHARLES NODIER ŠIAIERSKA REKA SIAVI1NA LIRSKA PESEM VOJAŠNICA MANJŠA KlADA ZA SEKANJE PRIPRAVA ZA LOVLJENJE, PAST ZANIMANJE ZAKAJ KONRAD ADENAUER HUMORIST ŠIMEK OZKA DOLINA S STRUGO PREJEMNIK RENTE VATA (pogovorno) PREBRISANEC BIVAUŠCE UMRLIH ZOLAJEV ROMAN KONČNI DEJ Črevesa, ZADNJIK IZRODEK MOŠKI, KI ONANIRA SERPENTINA, VIJUGA IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE! PRASKA (jedko) Čutilo za vid IGRALEC PREBIVALKA EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE ANDREJ RAZINGER OLEG VIDOV ŠMIT JOŽE VZDEVEK 1ADJARIA ONASSISA SNOVATEU PREBIVALEC SKANDINAVSKE DRŽAVE TURŠKO UUDSTVO V VZHODNI EVROPI Čistina v GOZDU TURISTIČNA AGENCIJA O do-O. Prijave pošljite najkasneje do 25. septembra 1997. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 22.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar II”, sklic na številko 07. Stroške za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom in dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.000 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonsko številko 061/316-489 in pri Jožici Anžel na številko 061/13-10-033 int. 281 in 061/316 489. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS Borza sindikalnega turizma STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubl-i jana, Dalmatinova4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 -00-33, int. 384,385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601 -92077 -Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 | spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 70 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 170 DEM KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno KOSTEL NA KOLPI: obnovljena kmečka hiša, opremljena za 4-5 oseb - termini po dogovoru, cena 75 DEM na dan POKLJUKA: dve- in štiri posteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTWC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN: petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan, prosti termini od 03.09.1997 dalje KRVAVEC: štiri posteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico inWC, cena 45 DEM na dan + turistična taksa, ki jg poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ČATEŽ: prikolica za pet oseb, cena 90 DEM na dan vključuje tudi 5 kopaliških vstopnic ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno - termini v oktobru MORAVSKE TOPLICE:dve-,tri-in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 37 DEM dnevno/osebo PIRAN: dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno PORTOROŽ: hotel Barbara, dvoposteljne sobe, polpenzion 54 DEM na dan, otroci imajo 30 % popust NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno BARBARIČA: enosobno stanovanje za4 osebe, 45 DEM dnevno POREČ: Lanterna, apartmaji za 4 osebe, 48 DEM dnevno FAŽANA pri PULI: gami hotel, nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi, cena 37 DEM BRIONI: hoteli, cene od 60 do 105 DEM, nočitev z zajtrkom,/nožen polpenzion, termini po dogovoru MALI LOŠINJ: hotelVespera, polpenzion v dvoposteljnih sobah, cena 376 DEM za teden, v sobi brez pogleda na morje cena 349 DEM za teden B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost_plačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI -malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJIN A-obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN - križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta, MADŽARSKA in AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA - DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI.Trgatev na MADŽARSKEM, dvodnevni izlet z avtobusnim prevozom, pomoč pri trgatvi in obisk na tipični madžarski kmetiji, cena za skupine 160 DEM na osebo. SAN MARINO-dvodnevni izlet, ogled Bolonije, San Marina, nočitev, zabavno popoldne v Minobilandiji, prosto popoldne za nakupe. Trgatev na VIPAVSKEM, - trgatev v dopoldanskem času - ogled Štanjela, degustacija vVipavski kleti - večerja in zabava. PRLEKIJA - prleške bratve; prvi dan trgatve 27. septembra ogledi vinogradniških del in popotovanje po Vinski cesti z vsemi pripadajočimi dobrotami. C. SEJMI FRANKFURT: Avtosalon - od 11. -21. septembra (osebna vozila); Mednarodni knjižni sejem, od 15. do 20. oktobra ESSEN: Ikk, od 9. do 11. oktobra ( sejem hlajenja in klimatizacije) PARIZ: Premiere Vision - od 3.-7. oktobra (tekstilni sejem); Eguip auto '97 - od 15.-20. oktobra (av-todeli, bencinski servisi)-možen sindikalni izlet D. SILVESTROVANJE MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, silvestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % popust na 3. ležišču. Odhod 30. decembra, povratek 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus 60 DEM E. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC F. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnegaprograma G. PRODAJA POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI Prodamo dva apartmaja v Kaninski vasi v Bovcu, za 6-8 oseb ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m Delavska enotnost 11. septembra 1997 SINDIKAIIMlliM Iz posebne izdaje Delavske enotnosti za Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije BOJ ZA NOVO POGODBO DEJAVNOSTI MRMMVAl! Boris Govednik, predsednik sindikata Novoteksa Tkanine, predilnice Metlika OGROZILI SU TUDI KOLEKTIVNO POGODBO NAŠEGA PODJETJA Delodajalci vidijo edino rezervo v delavcih, saj drugače kolektivne pogodbe ne bi odpovedali. Čeprav kolektivna pogodba določa le minimalne plače in druge pravice, so direktorji verjetno prepričani, da nas, če izpolnjujejo kolektivno pogodbo, plačujejo maksimalno. Bojim se, da se namere delodajalcev s tem ne bodo izčrpale. Ko bodo odpravili vse, kar smo imeli na podlagi kolektivne pogodbe dejavnosti, jim bo verjetno napoti še splošna kolektivna pogodba. Če jo bodo odpravili, bomo zaposleni v položaju, kot so bili hlapci pred več kot sto leti. Vse to vodi k širjenju revščine med prebivalstvom. Krog revežev bo vsak dan širši, bogatih pa bo vedno manj. Tisti ki odločajo, bi morali vedeti, da jih reveži ne bodo mogli dolgo vzdrževati. V Novoteksu imamo hoče uprava našo podjetniško pogodbo uskladiti s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti že v septembru. Za kolektivno pogodbo našega podjetja smo se dolgo in naporno pogajali. Če kolektivne pogodbe dejavnosti ne bo več, ne bomo mogli v pogodbi našega podjetja ohraniti kriterijev za določanje presežnih delavcev, za kar smo si najbolj prizadevali. Mislim, da so ti kriteriji res dobra zaščita za delavce, saj je njihova zaposlitev sicer odvisna le od odnosov s šefi. Martina Horžen, predsednica sindikata Lisce: NAŠ DIREKTOR SI TEGA NE BI SMEL DOVOLITI Pogodbi dejavnosti so odpovedali med dopusti, veijetno zato, da v sindikatu ne bi mogli takoj ukrepati. Naš direktor nas je nekaj dni po odpovedi pogodbe dejavnosti pisno obvestil še o odpovedi pogodbe našega podjetja. Pisal nam je, daje to avtomatizem, češ da naša pogodba velja le v povezavi s pogodbo dejavnosti. Nad enostransko odpovedjo smo ogorčeni zlasti zato, ker Lisca posluje s pozitivnim rezultatom in ni nikoli imela težav z izpolnjevanjem kolektivne pogodbe. Mislimo, da si naš direktorViljem Glas, ki seje za odpoved odločil sam, saj je uprava enočlanska, tega ne bi smel dovoliti. Ugotavljam, da so direktorji več kot za delavce, pripravljeni narediti za stroje. Vse kar delavke imamo, so preventivni pregledi po 20 letih delovne dobe. Kot da ne vedo, da tudi delavke zdržimo le toliko, kot v nas vlagajo. Očitno jim za nas ni dosti mar, saj vedo, koliko ljudi išče delo. Celo cenejšo delovno silo iščejo. Čeprav delavke že sedanje norme in druge zahteve težko zmoremo, naši direktorji od nas zahtevajo vedno več. Brez kolektivne pogodbe dejavnosti bodo veliko izgubile starejše delavke. Za tiste, ki so začele delati zelo mlade, smo skušali povečati dodatek po 50. letu starosti. Če bo pri odpovedi pogodbe ostalo, ne bodo imele več niti petodstotnega dodatka. Predsedstvo sindikata Lisce se je takoj po odpovedi sestalo in sklenilo, daje treba pogodbo dejavnosti braniti z vsemi sredstvi sindikalnega boja. Svoje sindikalno delo, izvoljena sem že tretjič, opravljam polprofesionalno. V tem času sem spoznala, da znamo biti delavci tudi zelo grobi do sodelavcev in svojih sindikalistov. To smo zdaj presegli, saj so to izkoriščali le naši šefi. Tudi vlada izkorišča neenotnost sindikatov. Alenka Brce, predsednica sindikata Rašice Gameljne: TUDI MI BOMO ZRAVEN! Naše podjetje se iz hudih težav izvija zlasti z nizkimi plačami. Sedaj poslujemo pozitivno, pestijo pa nas dolgovi iz preteklosti. Naše delavke za stroji dobijo na mesec le 35 do 40.000 tolarjev. Večina delavk pa mora vsak mesec narediti 40 ali celo več nadur. Ker plače praviloma zamujajo vsaj nekaj dni, je zaradi tega veliko nezadovoljstvo. Še naprej od nas odhajajo dobri kadri. Perspektive Rašice torej niso najboljše. Čeprav položaj pri nas ni najboljši, smo tudi v Rašičinem sindikatu prepričani, da kolektivno pogodbo dejavnosti moramo imeti, saj bi bili brez nje še dosti manj zaščiteni. Če bo sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije prisiljen stavkati za novo pogodbo, se bomo zaposleni v Rašici zanesljivo pridružili. Franc Kosmač, član republiškega odbora sindikata, delavski direktor Elkroja Nazarje: TUDI NAŠA DIREKTORICA MENI, DA SE JE TREBA POGAJATI Tudi v Elkroju smo zaradi odpovedi pogodbe dejavnosti ogorčeni. Če pravijo, da ne bodo zaposleni nič na slabšem, ne vemo, zakaj sojo odpovedali. Prepričan sem, da so v tekstilni industriji takšne posebnosti, dajih s splošno pogodbo za vse gospodarstvo ni mojgoče urediti. Mislim zlasti na norme, delovni čas, disciplinske postopke, zaščito starejših delavcev (ti zdaj prejemajo petodstoten dodatek). Ker sem delavski direktor, sem vedno nekje vmes. Na eni strani so delavci in delavke, ki menijo, da so plače prenizke. Na drugi strani pa direktorji ugotavljajo, koliko izgubljamo zaradi precenjenega tolarja in neustreznih pogojev gospodarjenja. Naše delavke bi rade zaslužile vsaj toliko, kot prejemajo zaposleni v negospodarstvu. Glede na naporno delo bi toliko tudi morale zaslužiti. Prepričan sem, da seje o kolektivni pogodbi za tekstilno industrijo treba najprej pogajati, ne pa enostransko odločiti. V sindikatu smo toliko pametni, da nemogočega ne bomo niti zahtevali, kaj šele uveljavljali s silo. Tudi naša direktorica Marija Vrtačnik, ta je tudi predsednica sekcije delodajalcev, ni prepričana, da pogodbe dejavnosti ne potrebujemo. Rekla nam je, da se zavzema za pogajanja. Naše sodelavke in sodelavce bomo najprej pridobili za zahteve sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. Če delodajalci ne bodo pristali na pogajanja, se bomo zanesljivo odločili tudi za stavko. Mislim, da se morajo delavci zavedati, da bodo imeli le toliko pravic, kot sijih bodo sami izborili. Da morajo za pravice tudi sami nekaj žrtvovati. ganje norm in planskih obveznosti zdaj nadomeščamo z delom v podaljšanem delovnem času. Vse to v Peku je tudi sad slabe organizacije dela, ki se ni prilagodila novim razmeram. Ni pa v sorodnih podjetjih dosti drugače, še posebej v Planiki, kije tudi v sanaciji. Le vAlpini je boljše, kar kaže, daje mogoče tudi v sedanjih razmerah preživeti, seveda le z združenimi močmi šefov in delavcev. Pričakujem, da se bodo delodajalci na naše zahteve odzvali. Rezultata ne morem napovedati, prepričan sem le, da bodo zavlačevali, kolikor bo možno. Novo pogodbo, ki naj bi bila neposredno uporabna v podjetjih, bo tudi težko oblikovati. Pri njej pa moramo vztrajati, tudi zato, ker bodo kar precej naših podjetij kmalu prevzeli večinski zunanji lastniki. Ti zanesljivo ne bodo naravnani v korist zaposlenih, ki bodo le še manjšinski notranji lastniki. Stanka Janžič, predsednica sindikata MTT-Teksti-Ine industrije Melje: DELODAJALCI POSKUŠAJO TEKSTILNO INDUSTRIJO V SLOVENIJI REŠITI NA PLEČIH DELAVCEV Očitno poskušajo predstavniki delodajalcev sindikate in delavce izigrati oziroma žejne prepeljati čez vodo, vendar jim to tokrat ne bo uspelo. Ne znam si predstavljati, kako bi potekala pogajanja o podjetniških kolektivnih pogodbah, če bi prej ne bila sprejeta panožna kolektivna pogodba. V tem primeru bi v številnim delodajalcem uspelo močno zmanjšati pravice delavcev. To bi bil hud udarec za vse delavce v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji, pa tudi za naš sindikat dejavnosti. Zato se moramo za sprejem panožne kolektivne pogodbe boriti z vsemi sredstvi - če bo potrebno, tudi s stavko. Vse kaže, da poskušajo delodajalci slovensko tekstilno industrijo rešiti z zmanjševanjem delavskih pravic. Vendar pa to ni mogoče, saj delavci v tekstilni industriji glede na svoj sedanji ekonomski položaj ne morejo več še bolj zategniti pasu. Ko je bilo naše podjetje leta 1994 v postopku prisilne poravnave, je 98 odstotkov delavcev svoje terjatve spremenilo v lastninške deleže. Tako so delavci s samo-odpovedovanjem rešili podjetje. Ali naj sedaj ponovno zategnejo pas, zato da bi rešili tekstilno industrijo v Sloveniji, o kateri - mimogrede povedano - skoraj nič ne piše v strategiji industrijskega razvoja Slovenije, ki jo je pripravila slovenska vlada. V prvi vrsti mora slovenska vlada povedati, kaj namerava s tekstilno industrijo in s 40.000 delavci, ki bi v drugih panogah težko našli zaposlitev. ne strinjajo s stališčem, da tekstilci in usnjarji ne potrebujemo panožne kolektivne pogodbe, saj zavedajo, kako občutljivo je to vprašanje. Ni namreL'! mogoče pričakovati, da se bodo delavci in sindika11 sprijaznili z zmanjšanjem pravic. Zato pomeni stališ# omenjenih delodajalskih združenj pravzaprav napad na socialni mir v tekstilnih in usnjarskoprede-lovalnih podjetjih. S panožno kolektivno pogodbo bi morali rešit* vprašanje norm, kije v naši panogi zelo specifično Norme so čedalje večje. Številnim delavkam ifl delavcem, ki norme ne dosegajo, delodajalci na konca meseca še dodatno zmanjšajo že tako in tak0 (pre)nizke plače. Franc Grašič: SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZADOŠČA ' Franc Grašič (sekretar Združenja tekstilne i° usnjarsko predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici): Predstavniki delodajalcev menimo, da je nova splošna kolektivna pogodba mnogo bolj neposredno uporabna kot prejšnja, zato panožne p0" I godbe niso več potrebne. Ce pa se bo izkazalo, da smo kakšno posebnost v tekstilni in usnjarskopf0; delovalni industriji spregledali, se bomo o potreb* za vnovično uvajanje panožnih pogodb s sindikati pogovorili. F. K., slika S. # Takole so zahteve in predvidene akcije svojega sindikata s podpisi že podprle delavke Tosame z Vira pri Domžalah. Tone Rozman, predsednik republiškega odbora sindikata in sindikata Peka: POGODBO MORAMO IMETI TUDI ZARADI VEČINSKIH ZUNANJIH LASTNIKOV V Peku, kjer zdaj poteka sanacija, želi uprava imeti večino zadev v svojih rokah. Tako je tudi zaradi preteklosti, saj se o Pekovi kolektivni pogodbi še nikoli nismo niti začeli pogajati. Bivši direktor, zdaj je sekretar združenja tekstilne in usnjarske industrije pri gospodarski zbornici, se namreč ni hotel pogajati. Vse zadeve torej urejamo s splošnimi akti, ti so takšni, kot hoče uprava. Mogoče je ta sistem sedaj, ko nam drugi posojajo denar za plače, bolj upravičen kot pred leti. Kolektivno pogodbo bi potrebovali zlasti zaradi prerazporejanja delovnega časa, saj večina zaposlenih ne ve, kdaj bo lahko prosta. Tudi nedose- Slavko Zadravec, podpredsednik sindikata Mure: DELAVKE IN DELAVCI MURE SO PRIZADETI IN OGORČENI Gre za egoistično odločitev predstavnikov delodajalcev, na katero bi moral republiški odbor našega sindikata že prej odločneje reagirati. Sicer pa imam občutek, daje odklonilno stališče združenja do panožne kolektivne pogodbe nastalo pod vplivom vodstva slovenske gospodarske zbornice, ki se že dalj časa sistematično zavzema za zmanjševanje delavskih pravic, po drugi strani pa razmetava denar za priprave na izgradnjo svoje nove palače. Delavce Mure bi zelo prizadelo, če bi prenehala veljati stara ali če ne bi prišlo do sklenitve nove panožne kolektivne pogodbe, saj podjetniške kolektivne pogodbe v Muri nimamo. Povedati moram, da se nekateri Murini menedžerji Poziv članstvu, naj podpre zahteve sindikata za novi kolektivni pogodbi dejavnosti Zaradi enostranske odločitve naših partnerjev, ki predstavljajo delodajalce, so naši člani in tudi vsi drugi zaposleni od 1. septembra naprej brez kolektivne pogodbe. Naši partnerji namreč menijo, da lahko dosedanji pogodbi nadomesti letos sklenjena splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti. Prepričana sva, da ne smejo, tudi če imajo prav, in tudi glede na dosedanje sodelovanje, o tem odločiti sami. V sindikatu tekstilne in usnjarskopredelodalne industrije stik1 prepričani, da moramo skleniti nove kolektivne pogodb6 za naše dejavnosti. Ce delo' dajalci ne bodo pristali na ntče argumente, zlasti na to, da moramo onemogočiti pravu0 praznino, ki bi delavce poslovila v brezpravni položaj, borno prisiljeni uporabiti tudi naj-ostrejše oblike sindikalnegO boja. Odnose z delodajalci p° lahko zaostrimo le ob najvrčj1 možni podpori članstva našegO sindikata, tudi drugih sindikatov, v katere so organizirani delavci tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. Brez panožne pogodbe b° povsem neurejen zlasti največji možni dnevni in tedenski delovni čas, pravila prerazp0' '“e v I Tone Rozman, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije rejanja delovnega časa bi delodajalci lahko krojili po svoje, starejs6 delavke, delavci in invalidi druge kategorije ne bi bili več zavarovani, za uvajanje nočnega dela ne bi bili več predpisa0] ostri pogoji, dodatki za delo v težjih delovnih razmerah bi odpadu-Zaposleni izgubljajo tudi nekaj dni letnega dopusta. Sindika nima več pravice braniti cld' nav v disciplinskih postopk1';-Kriterije za določanje preseŽJ00 delavcev tiso v pogodbi dejavnosti zdaj k umu lati v ni, del° dajcdci lahko določajo karp° svoji presoji. Kolektivno pogodbo de]a^ vnos ti pa potrebujemo tudi ti1 radi določitve tipičnih del, kfll omogoča razvrščanje del°v nih mest v plačilne razred6-To so glavne stvari, Z‘,r di katerih moramo naredit' U . da sklene mo novi kole kt a pogodbi, To kar zdaj ure!am. _______________ dve pogodbi, ena za teku ' Branka Novak, sekretarka Sin- ce, druga pa za usnjarje' P dikata tekstilne in usnjarsko-pre- bi bilo možno urediti v sta F delovalne industrije Slovenije ni pogodbi za obe dejavni i Prepričana sva, da moramo zaradi vsega tega naredit1^’^ da s kolektivno pogodbo dejavnosti ohranimo pridobitve, ^ katerih bi bili zaposleni v tekstilni in usnjarskopredel(>v industriji odvisni od dobre volje in hotenj delodajalcev. Da bi to naredili, pa potrebujemo vso vašo podporo-Hvala! vak, Tone Rozman. Bmnk“kretad“ predsednik se ■-