Borut Belec RAZŠIRJENOST I N NEKATERE Z N A Č I L N O S T I DRUŽBENEGA V I N O G R A D N I Š T V A V SEVEROVZHODNI SLOVENIJ I 1 ) U V O D Povojni družbenopol i t ičn i razvoj je pri vedel do ob l ikovanja več j i h sklenjenih površin, s kater imi uprav l ja jo družbena gospodarstva. Leta 1966 je znašal n j ihov delež v občinah Maribor in Gornja Radgona 30 do 40 % površine, v občinah Slo- venska Bistrica in Ormož 25 do 30 % , v obč in i Slovenske Konj ice 20 do 25 % , v občinah Le- nar t , Ptuj in Ljutomer pa od 15 do 20 % površ i - ne^ . V višjem subalpskem svetu so to predvsem gozdne, v subpanonskem gričevnatem in n i ž i n - skem svetu pa kmeti jske površine, med n j imi v i - nogradi . Izraba podružbl jenih zemlj išč je b i la nasploh p re - cej drugačna kot izraba zemlj išč v zasebni kmeč- k i las t i . Pri pol jsk ih površinah se je usmerila v specia l iz i rano pro izvodn jo , predvsem pr idelavo krmnih rast l in , na v inogradnišk ih t leh pa v mo- derno plantažno vinogradništvo. Obdelava po - družb l jen ih površin je zato mehanizirana in z a - hteva več je sklenjene komplekse, kar ustvarja tudi docela speci f ičen videz pokra j ine . Tako raz l iku jemo že na prv i pogled drobna razparce l i - rana zeml j išča s pestro po l iku l turno proizvodno usmerjenostjo od eno l ičn ih arondiranih površin, največkrat s prevlado določene ku l tu re . Tej po - dobi se pr idružuje raz l ika v načinu obde lave ,k i v t rad ic iona ln i kmečki pokra j in i še posebej stop- n ju je kontraste in divergenco v njenem družbe- nem razvo ju . Izraba kmeti jskega zemlj išča je sicer v v e l i k i meri odvisna tudi od vel ikost i go - spodarstva in značaja zaposl i tvene strukture,ven- dar je obdelava kmečkih vinogradov skoraj i z - k l jučno motična in le redki so primeri sodobnej- ce žične vzgo je . Zato se je v kmečkih v inograd- nih regi jah ohrani l enoten značaj vinogradniške pokra j ine z vinogradi na kol j u , komajda rahlo d i ferenci ranimi zaradi raz l ično skrbne obdelave. V razvoju tehnologi je vinogradništva se bo ne- dvomno še nadal je kazala tendenca umika t rad i - cionalnega načina vzgoje na k o l j u , povezana s pomanjkanjem delovne s i le . Ker pa je v sedanjih družbenoekonomskih razmerah pr ičakovat i v e l i k o - potezno mehanizirano obdelavo skorajda le v družbenem lastništvu, se bodo ostareli zasebni v i - nogradi še da l je um ika l i , z n j im i pa t rad i c iona l - ni pejsaž in nasploh vinogradniške površine. To tendenco je mogoče prek in i t i le s postopnim uva- janjem mehanizirane obdelave tudi v kmečkem v i - nogradništvu, k i ga delovna sila vedno bol j z a - pušča. Krr.ečki v inogradi so obenem potrebni ob - nove, saj j ih je b i la večina obnovl jen ih po na - padu trtne uši v obdobju pred prvo svetovno v o j - no. Temu ustrezno da je jo le nizke donose, v glavnem manj kot 20 hI pr idelka na hektar . Ra- zen tega so proizvodni stroški zaradi naglega na - raščanja cen reprodukcijskega materiala poroi i , močneje kot prodajna cena v ina . Če k temu do - damo še dejstvo, da dosega kmečko v ino zaradi zaostale tehnologi je pr idelovanja in zlast i k l e ta r - jenja ob vedno strožj ih k r i t e r i j i h glede kva l i te te le n i ž je cene, potem nam je razuml j ivo vedno bol j prevladujoče spoznanje, da vinogradništvo v t rad ic iona ln i kmečki ob l i k i nima več pogojev za obstoj . Predvideno obnovo kmečkih vinogradov in pro izvodnjo bo zato treba organiz i rat i po sodob- nih nače l ih , kot je predvsem mehanizirana obde- lava in predelava, obnova vinogradov v na jbo l j - ših v inorodnih oko l iš ih , izb i ra primernih sort in sistema obnove, zaščita provenience in kva l i te te v i n , k i bo omogoči la uspešnejšo prodajo i pd .3 Zaradi trenutne neakumulat ivnost i vinogradništva pa bo treba poiskati možnosti za kred i t i ran je ob - 1) Z iz jemo poglav ja o umiku vinogradništva Prekmurje ni za je to . 2) Razvoj kmeti jstva v prostoru SR Sloveni je , Inšti tut za geograf i jo Univerze v Ljubi j an i , 1970,karta 1. 3) Kmet i js tvo, promet in zveze , t rgov ina , tu r i zem. Va lo r i zac i j a študij elaboratov in drugega g r a d i v a . M o - nograf i je po področ j ih . Ekonomski center Mar ibor ,Mar ibor 1969, str. 29 -34 . 10 nove, in to v obeh sektor j ih lastništva. Ce bo ta izostala, bo kmečko vinogradništvo v zelo kratkem času propadlo, saj prav pomanjkanje sredstev za obnovo na jbo l j prispeva h krčenju zasebnih vinogradniških površin. I .RAZŠIRJENOST V I N O G R A D O V S POSEBNIM O Z I R O M N A DRUŽBENO V I N O G R A D N I Š T V O A ) R a z š i r j e n o s t v i n o g r a d o v p o v i n o - g r a d n i š k i h r e g i j a h 4 Stat ist ični podatki o površinah vinogradov po katastrskih občinah povedo, da je vinogradništvo zgoščeno predvsem v Jeruza lemsk ih ' in Radgon- skih gor icah ter Spodnjih Halozah, k jer je 3 .128 ha a l i 44 % vinogradov južnega Pomurja in Podravja. Relat ivni de lež vinogradov doseže v Jeruzalemskih gor icah 15,3 % , v Spodnjih a l i V inorodnih Halozah 8 , 9 % in v Radgonskih go - r icah 8 , 2 % površine. V Zahodnih Slovenskih gor icah, k jer je b i l umik vinogradov v p re tek lo - sti iz iedno močan, so vinogradi skoncentr irani v Svečinskih in Mariborskih gor icah. V prv ih z a - vzemajo 5 , 4 % , v drugih 5 , 2 % površine . V e n - dar je n j ihov delež v posameznih v inorodnih o - kol iš ih raz l i čen . V ve l ikem delu Mariborskih goric dosega okrog 8 % , v Bor lsko-zavrčkih go - r icah 14 % in v Vzhodnih Ljutomerskih gor icah 16,5 % . Vseh vinogradov je b i lo v južnem Pomurju in Podravju po stanju iz 1967 leta 7 .084 ha .S lo - venjegoriški zavzemajo 65 ,5 % , haloški pa 1.463 ha a l i 2 0 , 7 % vseh v inogradov,preosta- nek pa odpade na manj pomembne vinorodne re - g i j e , in to : Dravinjske gor ice (535 ha a l i 7 ,5 % ) , Podpohorske gor ice (403 ha a l i 5 , 7 % ) in Kozjak (44 ha a l i 0 , 6 % ) . Razloge za to , da je vinogradništvo najpomemb- nejše p iav v Slovenskih gor icah in Halozah, je iskati v kompleksu pri rodni h in družbenih po - go jev , ki so b i l i v teh dveh v inorodnih regi jah nadpoprečno ugodni . Mednje uvrščamo predvsem izjemne k l imatske, pedološke in re l ie fne razme- re ter več j i kap i ta l cerkvenih ustanov, gospo- ščin in meščanstva. N i s lučajno, da je b i l o z a - to v ekološko najugodnejših v inorodnih okol iš ih tudi največ tu je a l i nedomače posesti. Ta je s povojno agrarno reformo in nekol iko kasnejšo odpravo vi ni carski h razmeri j prešla v družbeno ¡ast in postala osnova za razvoj družbenega v i - nogradništva. V ce lo t i je družbenih vinogradov v južnem Po- murju in Podravju 2 .731 ha a l i 38 ,5 % vseh v inorodnih površin. Relat ivno na jv iš j i je n j ihov delež v Slovenskih gor icah, k jer znaša 44 % a l i 2 .042 ha, to pa pomeni 74 ,8 % vseh d ruž - benih vinogradov v severovzhodni Sloveni j i brez Prekmurja. V Zahodnih Slovenskih gor icah je družbenih vinogradov 570 ha a l i 44 ,6 % , n a j - več v Svečinskih (163 ha a l i 4 8 , 7 % ) in M a r i - borskih gor icah (198 ha a l i 5 3 , 7 % ) . Srednje Slovenske gor ice imajo najmanj družbenih v i n o - gradov, in to 555 ha a l i 34 % , od tega pa j i h je kar 450 ha v Radgonskih goricah^ k jer pomenijo 6 2 , 7 % vseh v inogradov. V ostal ih v inorodnih okol iš ih Srednjih Slovenskih goric i z - raz i to prevladuje kmečko v inogradništvo. Vzhodnih Slovenskih gor ic ne označuje le n a j - v iš j i re la t i vn i delež vinogradov sploh, temveč prav tako najmočneje razšir jeno družbeno v i n o - gradništvo. Družbeni v inogradi zavzemajo 917 ha a l ! 5 2 , 9 % vseh vinogradov in so osredoto- čeni v Jeruzalemskih gor icah, k jer j i h je kar 819 ha a l i 69 % . Delež družbenih vinogradov dosega tu ob Radgonskih gor icah najv iš jo v red- nost, v ož j i h v inorodnih oko l iš ih teh dveh v i n o - rodnih reg i j pa je celo še v i š j i . Tako znaša v Gornjeradgonskih gor icah 261 ha a l i 69 ,6 % , v Vzhodnih Ljutomerskih gor icah pa ce lo 416 ha a l i 8 9 , 7 % vseh v inogradov. V Halozah je sicer v poprečku le 29 % a l i 425 ha družbenih v inogradov, vendar j i h je od tega kar 401 ha v v inorodnih Ha- lozah. N j i h o v delež je posebno visok Podlehniških (58,8 % ) in Bor lsko-zavrčkih go r icah (49 ,9 % ) . Izjemoma je delež družbenih vinogradov še v i sok v Pekrskih gor icah , k jer odpade od 115 ha vinogradov kar 84 ,5 % na družbeni sektor. V ce lo t i zavzema ta v Podpohorskih gor icah 5 1 , 9 % a l i 209 ha v inorodnih po - vršin. Dravinjske gor ice in Kozjak pomenijo v pogledu družbenega vinogradništva ze lo ma l o . Za pregled naj služi tabela o lastništvu v inogra- dov po reg i jah: 4) Sumarniki zeml j išk ih kategor i j po katastrskih občinah SR Sloveni je za leto 1967, Geodetska upra va, L jub l jana. 11 Tabela 1 V i n o r o d n a r e g i j a Površina vinogradov Družbeni sektor ha % na % 44 ,5 0 , 7 15,1 3 3 , 9 403 ,4 2 , 3 209,3 5 1 , 9 114,8 2 , 1 97,0 84 ,5 102,0 2 , 1 45 ,5 44 ,6 186,6 2 , 6 6 6 , 8 3 5 , 8 534 ,8 1 , 7 39 ,3 7 , 3 208 ,7 2 , 0 29 ,2 13,9 275 ,2 1 ,9 9 , 9 3 , 6 5 0 , 9 0 , 8 0 , 2 0 , 4 4 . 6 3 8 , 3 4 , 5 2 . 0 4 2 , 5 4 4 , 0 1 .279 ,2 3 , 9 570,6 44 ,6 724,9 3 , 2 272,6 37 ,6 46 ,1 1 ,4 6 , 1 13,2 335 ,9 5 , 4 163,8 4 8 , 7 253 ,1 4 , 0 88,3 3 4 , 8 89 ,8 1,3 14,4 16,0 554 ,3 5 , 2 298 ,0 5 3 , 7 264,9 8 , 4 182,5 68 ,8 160,0 7 , 7 92 ,6 5 7 , 8 129,4 2 , 4 22 ,9 17,7 1 .628 ,5 3 , 5 554 ,9 3 4 , 0 768 ,7 6 , 0 478 ,1 6 2 , 2 5 0 , 9 1,3 2 7 , 4 5 3 , 8 717,8 8 , 2 4 5 0 , 7 6 2 , 7 374 ,9 8 , 8 261 ,0 6 9 , 6 342 ,9 7 , 6 189,7 5 5 , 3 597 ,1 2 , 7 4 7 , 7 7 , 9 147,6 1 ,8 20 ,6 13,9 194,6 2 , 6 15,5 7 , 9 254,9 4 , 1 11,6 4 , 5 262 ,7 2 , 1 29 ,1 n , o 1 .730 ,6 7 , 6 917 ,0 5 2 , 9 542,6 3 , 6 97 ,6 17,9 144,6 2 , 6 20 ,5 14,1 398 ,0 4 , 2 77 ,1 19,3 1 .188 ,0 15,3 819 ,4 6 8 , 9 464,0 16,5 416 ,2 8 9 , 7 742,0 14,5 403 ,2 5 5 , 7 1 .463 ,7 5 , 9 424 ,9 2 9 , 0 240,1 2 , 1 2 3 , 8 9 , 9 1 .223 ,6 8 , 9 401 ,1 3 2 , 7 306,5 8 , 3 180,2 5 8 , 8 607 ,1 7 , 9 6 6 , 0 10,8 310 ,0 14,0 154,9 4 9 , 9 Jp 7.084,7 3 , 9 2 .731,1 38 ,5 I . K O Z J A K I I . PODPOHORSKE GORICE 1. Pekrske gor ice 2 . Sl ivniško-franiske gor ice 3 . Slovenjfcbistriške gor ice I I I . DRAVINJSKE GORICE 1. Slovenjekonj iške gor ice 2 . Pol ¡conske gor ice 3 . Savinsko I V . SLOVENSKE GORICE A ) Zahodne Slovenske gor ice 1. Gor ice med zgornjo Pesnico in Muro a) Selniške gor ice b) Svečinske gor ice c) Jareninske gor ice d) Gasferajske gor ice 2 . Gor ice med Dravo in zgornjo Pesnic (Mariborske gor ice) a) Kamniško-košaške gor ice b) Sentpetrske gor ice c) Vol ič insko-dupleške gor ice B) Srednje Slovenske gor ice 1 . Gor ice med Muro , zgornjo in srednj Sčavnico a) Cmureške gor ice b) Radgonske gor ice aa) Gornjeradgonske gor ice bb) Kapelske gor ice 2 . Gor ice med srednjo Sčavnico, srednjo in spodnjo Pesnico a) Kremberško-negovske gor ice b) Antonovske gor ice c) Juršinske gor ice 3 . Gor ice med srednjo Pesnico in Dravo (Ptujske gor ice) C ) Vzhodne Slovenske gor ice 1. Zahodne Ljufomersko-ormoške gor ice a) Zahodne Ljutomerske gor ice b) Zahodne Ormoške gor ice 2 . Vzhodne Ljutomersko-ormoške gor ice (Jeruzalemske gor ice) a) Vzhodne Ljutomerske gor ice b) Vzhodne Ormoške gor ice V . HALOZE 1. Zgornje Haloze 2 . Spodnje (Vinorodne) Haloze a) Podlehniške gor ice b) Leskovško-cirkulanske gor ice c ) Borisko-zavrčke gor ice V I N O R O D N O PODRAVJE I N J U Ž N O POMUR (vinorodne katastrske občine) 12 _ 13 B) R a z š i r j e n o s t v i n o g r a d o v p o o b č i - n a h V prejšnjem poglav ju smo spoznali razširjenost vinogradov po posameznih v inorodnih reg i jah . Ker pa izhajamo pr i raznih ekonomskogeograf- skih raziskavah vedno pogosteje iz p o l i t i č n o - upravnt razde l i t ve , ne bc odveč, če prikažemo tudi n j ihovo razširjenost po občinah. Na j več v inogradov, kar dobra četr t ina a l i sko- ra j 2 .000 ha, odpade na občino Ptu j , pet ina a l i b l i zu 1.500 ha na občino Mar ibo r , 16 % a l i skoraj 1.200 ha na občino Ormož, 12 % a!f b l i zu 900 ha na občino Gornja Radgona in 9 % a l i 600 ha na občino Ljutomer. Nad 500 ha a l i 7 , 5 % vseh vinogradov ima še občina Slovenska Bistr ica, ki zajema Podpohorske in del Dravin jsk ih go r i c , vse prej naštete občine pa so udeležene na sloveniegoriških in haloških, mariborska tudi še na pekrskih v inograd ih . N a j - revnejši z v inogradi sta obč in i Slovenske K o n j i - ce in Lenart, obe skupaj z nekaj več kot 500 ha v inorodnih površin. Dravinjske gor ice s Sa- vinskim in n izke gor ice ob srednji Pesnici v območju Lenarta, pa še Zgornje Haloze in ob - ronki Kozjaka se uvrščajo potemtakem med n a j - manj vinorodna področja med Muro in razvod- jem med Dravo in Savo. Glede na celotno površino obč in , torej tudi ne- vinorodnega sveta, je delež vinogradov na jv iš j i v občin i Ormož (5 ,5 % ) , k i za|ema močno v i - norodno gr ičev je in re la t ivno najmanj ravninske- ga sveta. Podoben značaj imata obč in i Gornja Radgona s 4 , 2 % in Ljutomer s 3 , 4 % v i - norodne površine, drugod pa je ta delež precej n i ž j i . Delež družbenih vinogradov j e , ko t smo to spozna- l i že v prejšnjem pog lav ju , ze lo v isok, saj dosega 38 % vseh vinorodnih površin. Na p r - vem mestu je občina Ljutomer, k jer sta podruž-b- I ¡eni skoraj dve t re t j i n i v inogradov, nato pa sledita obč in i Gornja Radgona in Maribor s p r i - b l ižno po lov i co . V obč in i Ptuj je podružbl jena le slaba če t r t ina , v drugih občinah pa manj kot 15 % v inogradov. Glede na celotno podružbl jeno površino v inogra- dov v južnem Pomurju in Podravju je vrstni red občin seveda drugačen. Na jveč družbenih v i n o - gradov odpade namreč na občino Mar ibor , k jer j i h je kar dobra če t r t ina . Sledi občina Ormož s pet ino vseh družbenih v inogradov, nato pa s p r i - b l ižno šestino občine Gornja Radgona, Ptuj in L ju tomer .Obe podpohorski obč in i Slovenska Bi - strica in Slovenske Konj ice ter osrednjeslovenje- goriška občina Lenart imajo le minimalen delež tovrstne posesti. Podrobnejši pregled v navedena razmerja omogo- ča tabela: Tabela 2 O b č i n a Vinogradi v ha % površine % celote Družbeni v inogradi v ha % vseh vinogradov % ce lo t f Mar ibcr 1 . 481 ,4 2 , 0 2 0 , 7 725,6 48 ,9 26 ,5 Slovenska Bistrica 535 ,9 1 ,4 7 , 5 76 ,2 14,2 2 , 8 Slovenske Konj ice 223 ,6 1 ,0 3 , 1 32 ,3 14,4 1 ,2 Lenart 324 ,2 1,6 4 , 5 4 3 , 2 13,3 1,6 Gornja Radgona 873,8 4 , 2 12,2 483 ,3 55 ,3 17,6 Ptuj 1 .922 ,0 2 , 9 2 6 , 9 453,3 23 ,5 16,5 Ljutomer 616 ,6 3 , 4 8 , 6 400 ,4 6 4 , 9 14,6 Ormož 1 . 1 7 7 , 7 5 , 5 16,5 525 ,2 44 ,5 19,2 SKUPAJ 7 .156 ,25 2 , 6 100,0 2 . 7 3 7 , 0 3 8 , 2 100,0 5) Razl ika med podatkom za skupno površino vinogradov po občinah in po regi jah na str. 5 nasta- ja zaradi Slovenskega Medmur ja , k i pri reg i jah ni za je to . 14 I I , V I N O G R A D N I Š K E POVRŠINE DRUŽBENIH GOSPODARSTEV I N N J I H O V Z N A Č A J Nostlec sodobne vinogradniške proizvodnje v po - vojnem razvoju slovenskega vinogradništva so b i - la družbena gospodarstva. Le družbeni v inograd- niški obrat i so b i l i ekonomsko sposobni obnovi t i dotrajane vinogradniške nasade, uvesti ve l i kopo- tezno mehanizirano obdelavo, nove sisteme vzgo- je ter sodobno precalavo in skladiščenje p r i d e l - ka. Razvoj v smeri modernizaci je se je to l i ko stopnjeval , da je p r i k l i ca l močne družbenogeo- grafske kontraste v pokra j in i in divergenco v njenem razvoju.*^ Prav zato je delež družbene posesti še to l i ko pomembnejši. V severovzhodni Sloveni j i brez Prekmurja je t re - nutno osem družbenih gospodarstev'7 z v inograd- niškimi površinami, med n j imi šest, k jer ima vinogradništvo zelo pomembno a l i ce lo vodi lno v logo. Po površini vinogradov so najpomembnej- ša "Jeruzalem" Ormož (obrat Sloveni ja v ina L jubl jana) z b l i zu 500 ha a l i četr t ino vseh v i - norodnih površin družbenega sektor ja, Agrokom- binat Mar ibor s preko 400 ha a ! i pet ino v inorod- nih površin, V inogradniško-ž iv inore jsk i kombinat Ljutomer z oko l i 350 ha, nato pa sledi jo Kme- t i jsk i kombinat Ptuj s 300 ha, Kmeti jski kombi - nat Radgona z 200 ha in Vinogradniško gospo- darstvo Kapela s 150 ha. Relat ivni delež vinogradov v skupni zeml j išk i površini družbenih gospodarstev je r a z l i č e n . N a j - v iš j i j e pr i Vinogradniškem gospodarstvu Kapela in V Z K Ljutomer (okol i 20 %) ter obratu " J e - ruzalem" Ormož (17 % ) , pr i drugih pa doseže največ 5 % skupne površine. Nasadi družbenega sektorja so b i l i zvečine po Tabela 3 Skupna površina v ha Vinogradi v ha % površine % celote Agrokombinat Maribor 7.985 416 5 , 2 20 ,8 Kmeti jski kombinat Ptuj 6 .091 306 5 , 0 15,3 Kmeti jski kombinat Radgona 4 .356 216 4 , 9 10,8 Vinogradniško gospodarstvo Kapela 770 151 19,6 7 , 5 Slovenija v ino , obrat "Jeruzalem" Ormož 2 .891 493 17,0 24 ,6 Vinogradniško-ž iv inore jsk i kombi - nat Ljutomer 1.570 342 2 1 , 7 17,1 Kmetijska zadruga Slovenske Konj ice 652 26 3 , 9 1,3 Agrokombinat KZ Lenart 2 .850 52 1 ,8 2 , 6 SKUPAJ 27.165 2 .002 7 ,3 100,0 zadnj i vo jn i obnovl jen i na sodobni osnovi, ven - dar na raz l ičen tehnološki nač in . Tradicionalne nasade na ko l ju so zamenjal i ž i čn i ve r t i ka ln i nasadi in še posebno v zadnjem času terasni na - sadi, v kater ih pr ihaja moderna tehnologi ja v ce lo t i do ve l j ave . Slednj ih je danes že preko polovice vse vinorodne površine družbenega sek- to r ja , v obratu "Jeruzalem" Ormož dve t r e t j i n i , v V Ž K Ljutomer pa ce lo t r i če t r t ine . Na jmanj t e - rasni h površin je v Radgonsko-kapelskih gor icah, k jer prev laduje jo posebno v kmetijskem kombina- tu Radgona ver t ika ln i nasadi. Bolj v ravnotežju sta obe ob l i k i trsne vzgoje v agrokombinatu M a - ribor in kmetijskem kombinatu Ptu j . Družbenih nasadov na ko l ju je le še 4 , 7 % , zato pa t i do - cela prev laduje jo v zasebni kmečki poses t i .Od- 6} Primerjaj B. Belec: Socialnogeografski procesi in t i p i pokraj inske transformacije v Ljutomersko- ormoških gor icah, Zbornik razprav (mariborskih visokošolskih zavodov) 1959-1969, Maribor 1970, str. 99-117. 7) Nanje se nanašajo podatki v tabel i 3 in 4 , zbrani s posebno anketo v letu 1970. Zato tud i od - stopajo od podatkov po katastru v tabelah 1 in 2 . 15 tod tudi raz l i ke v podobi pokra j ine , k i je v v i - norodnih okol iš ih z zasebno posestjo še docela t rad ic iona lna, drugod pa močno spremenjena. Več ina družbenih vinogradov je štora od 5 do 15 let (44 % ) in od 15 do 25 let (27 % ) ter v obdobju na jveč je rodnosti . Nad 25 let starih nasadov je komaj 6 , 7 % . To so i zk l j učno nasa- di na k o l j u , ki bodo i z g i n i l i že ob prv i o b - nov i . Tudi dejstvo, da je mladih nasadov,sta- r ih manj kot 5 l e t , kar 22 ,5 % , je dovol j perspekt ivno. Družbena gospodarstva v k l j u č u j e - jo s lednj ič še nekaj potenc ia ln ih (neobnovl je- nih) v inorodnih površin. Na jveč takšnih ima kmeti jski kombinat Ptuj (185 ha), deloma še tudi kombinat i iz Radgone, Ormoža in Mar ibo - ra, skupaj 168 ha. Tabela 4 Družbeno gospodarstvo Sistem vzgoje (ha) Starost nasadov Neobnov- I jene v in površine terasni v e r t i - ka ln i ko l je do 5 5 -15 15-20 nad 25 let Agrokombinat Maribor 222 192 2 172 101 130 13 50 Kmeti jski kombinat Ptuj 136 156 14 2 230 60 14 185 Kmei i jsk i kombinat Rad- gona 45 162 9 15 42 119 40 60 Vinogradniško gospo- darstvo Kapela 57 84 10 24 68 27 32 4 Sloveni ja v ino , obrat "Jeruzalem" Ormož 318 148 27 87 287 118 1 58 V inogradn iško-ž iv ino- rejski kombinat Ljutomer 258 80 4 151 111 75 5 10 Kmeti jska zadruga Slovenske Konj ice 26 - - - 26 - - 3 Agrokombinat KZ Lenart - 24 28 - 10 14 2 8 6 SKUPAJ 1.062 846 94 451 875 543 133 376 Struktura v % 5 3 , 0 42 ,3 4 , 7 22 ,5 4 3 , 7 27 ,1 6 , 7 I I I . UMIK V I N O G R A D N I Š K I H POVRŠIN Ena bistvenih ekonomskogeografskih znači lnost i slovenskega v inogradništva, še posebej v severo- vzhodni S loveni j i je zmanjšanje pro izvodnih zmogl j ivost i in pro izvodnje . V zadn j ih 30 le t ih slovensko vinogradništvo nazaduje. Leta 1958 smo imel i 20 .400 ha v inogradov, medtem ko j ih je b i lo leta 1939 še 39 .500 h a . 8 N j i hova površina se je v tem obdobju zmanjšala skoraj za po lov i co . To zmanjševanje je b i l o na jmočnej - še v povojn i dob i , vendar se tudi zadnja leta v inogradi še nadal je h i t ro umika jo . V severovzhodni S loveni j i brez Prekmurja je b i - lo leta 1896 še 16.269 ha v inogradov, leta 1967 pa le 7 .084 ha ' ' , to pa pomeni zmanjša- nje za več kot po lov i co . Izreden umik beležimo na Koz jaku , nadpoprečnega pa še v Podpohorskih in Dravinjskih gor icah. Na Kozjaku znaša indeks 1967/ 1896 14 ,4 , v Podpohorskih in Dravinjskih gor icah pa 38 ,5 oziroma 4 0 , 2 . Vzrok i za umik niso pogojeni le ekološko, temveč predvsem 8) Razvoj vinogradništva kot surovinske baze za predelavo grozdja v severovzhodni S loven i j i . Kme t i j - ski zavod Mar ibor , Ekonomski center Mar ibor , Mar ibor 1970, str. 27 -32 . 9) B. Belec: Zmanjševanje v inogradniških površin v Podravju in južnem Pomurju med le t i 1896 do 1967. Zborn ik Pedagoške akademije v Mar iboru 1960-1970, Mar ibor 1970, str . 259, 267. 16 družbenoekonomsko, saj si sicer ne bi mogli raz lož i t i močnega nazadovanja ponekod v Slo- venskih gor icah in Halozah. V Zahodnih Slo- vanskih goricah znaša na primer indeks 1967/ 1896: celo 2 7 , 7 . Zmanjšanje vinogradniških površin v zadnjem de - set let ju prav gotovo lahko pripišemo dejstvu, da io cko l i t r i četr t ine vseh kmečkih vinogradov stere več kot 50 l e t , saj so b i le te površine sunkovito obnovl jene v času po napadu trtne uši v začetku 20. s to le t ja , kasneje pa so j ih ie izjemoma obnav l ja l i .Od loč i l na je bi la tudi vrsta vzrokov tržnega znača ja , tako neugodne razmere na tržišču z vinom doma in po svetu, konkurenca " j užn ih " v i n , dal je pomanjkanje ka - p i ta la za obnovo ipd. Umik vinogradniških površin v družbenem sektor- ju ni fc>• I dosti manjši kot v zasebnem. K l jub po - vojn i obnovi se je tudi n j ihova vinogradniška površina zmanjševala, saj so opuščali v inograd- niške lege, ki za intenzivno eksploataci jo niso b i le pr imerne. Na jveč takšnih površin je b i lo v Haiozan, na Koz jaku, deloma tudi v Slovenskih gor icah. Da pa se razmerje med družbenimi in zasebnimi površinami ni močneje spremenilo v korist družbenih, ;e pripisat i kmečki iz rabi že popolnoma dotrajanih in nerentabi ln ih nasadov ter šir jenje h ib r idov . G iban je vinogradniških površin^ po obeh last- niških sektor j ih v obdobju 1957-1968 nam p r i - kazuje tabela št. 5 . Gibanje vinogradniških površin v SR Sloveni j i po občinah Tabela 6 Leto Družbeni v inogradi Zasebni v inogradi Skupaj ha indeks ha indeks ha indeks 1957 1962 1968 2 .517 2 .340 2 .106 100 93 84 6 .668 5 .859 5 .443 100 9.185 88 8 .199 82 7 .549 100 89 82 Obč ina Družbeni v inogradi indeks 1968/195 Zasebni vinogradi indeks 1968/1957 Skupaj indeks 1968/1957 Gornja Rad- gona 90 67 76 Lenari 44 64 63 Lendava 87 124 123 Ljutomer 103 71 87 Maribor 74 74 74 Murska So- bota 72 104 103 Ormož 88 87 87 Ptuj 62 75 72 Slovenska Bi strica 178 85 104 S k l e p n i p r e g l e d Po zadnj i vo jn i so se v severovzhodni Sloveni j i formirale ve l ike vinogradniške površine v družbe- ni last i . N j i hova obdelava je dobi la sodoben plantažni znača j , zato se je pokraj inski pejsaž vinorodnega gr ičev ja v pr imer jav i s preteklost jo močno spremenil . Družbeni v inogradi zavzemajo v severovzhodni Sloveni j i brez Prekmurja nad 2 .700 ha a l i 3 8 , 5 % Tabela 5 v s e ^ v ' n o r o c ' n ' ' 1 površin, kar je ob dejstvu, da predstavl ja podravski v inorodni okol iš najpomemb- nejše proizvodno področje kva l i te tn ih be l ih v in v S loven i j i , to l i ko večjega pomena. Na jveč druž- benih površin je v Slovenskih gor icah, nad 2000 ha a l i 44 % vseh vinogradov in tr i četr t ine d ruž- benih vinogradov severovzhodne S loven i je . Od tega j i h je v vzhodnih Slovenskih gor icah čez 900 ha, zavzemajo pa več kot po lov ico vseh v i - nogradov. V l jutomerski obč in i sta podružbl jeni skoraj dve t re t j i n i v inogradov. Razvoj po posameznih občinah je bi l ze lo raz - l i čen . Vinogradniške površine so poiasle le v Prekmurju in obč in i Slovenska Bistr ica,povsod drugod pa beležimo n j ihov umik . Na j več je na - zadovanje kažejo občine Lenart, Ptuj , Gornja Radgona in Mar ibo r . Gibanje vinogradniških površin po občinah je razvidno iz tabele št. 6 Družbene vinogradniške površine v južnem Pomur- ju in Podravju zajemajo 87,3 % vseh podružb l je - nih vinogradov v S loven i j i . N i čuda, če so prav v severovzhodni S loveni j i nastala najpomembnejša vinogradniška gospodarstva, p i on i r j i sodobne v ino - gradniške pro izvodn je . Na prvem mestu je po vinogradniški površini obrat Sloveni ja v ino " J e r u - 8) c . d . , tabele 1 - 4 . Za je to je tudi Prekmurje. 17 zalem" in Ormoža (500 ha), s ledi jo Agrokombi - nar Maribor (400 ha), V inogradniškoi -ž iv inore j - ski kombinat Ljutomer (350 ha), Kmeti jski kom- binat Ptuj (300 ha), Kmeti jski kombinat Radgo- na (200 ha) in Vinogradniško gospodarstvo Kape- la (150 ha). Tradicionalne nasade na ko l ju so tu zamenja l i ž ičn i ve r t i ka ln i in terastni nasadi, strojna obdelava je skoraj v ce lo t i izpodr in i la ročno, pr ide lek pa namesto v mnogih najhnih z idan icah predelu je jo in hrani jo v v e l i k i h mo- dernih k le teh . Tudi starostna sestava družbenih vinogradov je ze lo ugodna, saj so b i l i zveč ine po vo jn i obnovl jeni i r so sedaj v obdobju n a j - več je rodnost i . K l jub ve l i k im uspehom družbenega vinogradništva z razvojem vinogradniškega gospodarstva kot c e - lote vendarle ne moremo b i t i zadovo l jn i , saj je ta pomembna kmeti jska panoga dožive la močno nazadovanje površin ne le v pretek lost i , temveč tudi v zadnjem obdobju. Leta 1896 je b i lo v severovzhodni Sloveni j i brez Prekmurja še 16.269 ha v inogradov, a leta 1967 le 7 .084 ha. V i n o - gradniške površine pa se zmanjšujejo še napre j . Vzrok je iskati predvsem v pomanjkanju vsakršne obnove kmečkih v inogradov, čeprav opuščajo manj ugodne površine tudi družbena gospodarstva. Zato bomo takšen razvoj lahko zaustav i l i le z odločnimi ukrepi v kmečkem vinogradnišstvu,ki s svojo zastarelo tehnologi jo obdelave in p ro i z - vodnje v sedanjih družbeno-ekonomskih razme- rah nima več pogojev za obstoj . Avgušt in Lah CEJLON - VRT JUŽNE AZIJE I N KRIŽPOTJE Z G O D O V I N E S SODOBNIMI T O K O V I i . Ce j lon je čudovi t o tok . Podobe, ki sem si j ih med obiskom globoko vt isni l v spomin in v srce, so barv i te , da je malo tak ih med spomini na druge deže le . V n j ih je zarisana bogata narava, k i nudi svojemu l judstvu več kakor ta jeml je od n j e . Ob predvajanju d iapoz i t i vov , k i vedno zno- va o ž i v l j a j o te podobe, moram vselej posebej dopovedovat i , da barve p r i k r i va jo kontraste ž i v - l j en ja , ka j t i nerazvitost in kr ižanje interesov ima tudi očem pr ik r i te korenine in š i r ine. Dežele in l judstva, n j ihove napore in iskanja je treba spoznavati v vseh pogledih in j i h skušati doume- t i . Ce j lon je dežela ča ja , r i ža , tropskega sad ja ,gu- mi jevcev in o rh ide j . Vedno je otok odet z bu j - nim rast jem, ki se v soncu a l i pod ob lak i razka- zuje v stoterih odtenkih zelene barve. Vmes so kot rože v z re l i planinski t rat i posejane pisane barve hiš, nasel i j in vseh z l judskimi rokami ustvarjenih sestavin oko l j a . Prav tako barvi ta je zgodovina l judstva, vsa prepletena z legendam, in p rav l j i čn im i zgodbami. To je zgodovina S in- halezov in Tamilov, k i ima tudi poglav ja iz kolonia lne dobe. Človeku se z d i , da ni ta doba odvisnosti pusti la nobene trajnejše poteze. Ob pa lačah iz tiste dobe so zrasle druge in ta kon - trast je v glavnem izbr isan. Umetne pastelne bar ve za pisane sar i je, k i j ih nosijo žene Ce j lona , Indi je in Pakistana, ka j malo pomenijo ob vse|i barvah narave, ob t rad ic i j ah , ob navadah, bu - dist ičnem koledar ju in drugih prvinah preteklega in sedanjega ž i v l j e n j a . Tradic i ja je v teh deže- lah ž i va , povezuje zgodovino s sedanjostjo in to realnost z v i z i j o bodočnost i . Nekater i domačini napovedujejo kul turno revo lu - c i j o . Kakšna bo, še ne vemo. To l judstvo se mo ra dv ign i t i na novo kulturno stopnjo, na višjo stopnjo razvoja p ro izva ja ln ih s i l , ko bodo ustvar- ja l i pomembnejši narodni dohodek, razv i l i prvine soc ia l is t ičn ih odnosov v nov družbeni red in dal i 18