Kontrola poslovanja v gospodarstvu
T našem mehanizmn državne ¦prave imamo naslednje kon-trolne organe: finančno inšpek-cljo, tržno inšpekcijo, devizno Inšpekcijo, tehnično inšpekcijo (gradbinsko, elektroenergetsko, »a parne kotle in posode pod prltiskom in rudarsko), nadalje kontrolne organe v kmetijstvu (n veterino in zaSčito rastlin), gozdarstvo in lov. Delo finanene,
tržne in devizne inšpekcije je v glavnem urejeno z veljavnirai predpisi, zaradl česar te kažejo tudi večjo aktivivost v svojem delu. Dejavnost drugib kontrol-nih organov v gospodarstvu je urejena samo deloma, zato pa se občuti potreba, da bi čim prej dobili ustrezajoče predpise, ki bi omogočili njihovo širšo akcijo.
Najpogostejši primeri nezakonitosti
V našem socialističnem druž-benem sisterau je — zaradi delo-vanja ostankov stare družbe in taradi pojavov izigravanja za-konskih predpisov z namenom dosege kakšnih lokalnib in po-dobnih smotrov ali pa nezako-nite koristl za posameznike — potrebna široko razvita in orga-nizirana družbena kontrola v go-spodarstvu. Čc tako gledamo na problem poslovanja v gospodar-»tvu, spoznamo njen šir.ši pomen ln zato se ne moremo zadovoljili samo z delotn državnih organov Inšpekcije, čeprav so zelo važen JSlen pri izvajanju zakonitosti v delu gospodarskih organizacij. Tn se morejo nujno in čimbolj angažirati organi samoupravlja-nja, ki so v prvi vrsti poklicanl. da skrbe za pravilno poslovanie In da sami odkrivajo nepravil-nosti.
I.ahko rečemo, da gremo v po-glcdu pravllnega izvajanja za-konskih predpisov stalno naprej, »endar pa je ostalo še dosti sla-bosti. Letošnje delo inšpekcije je pokazalo, da gospodarske orga-nizacije, ljudskl odbori in posa-uezniki izigravajo in kršijo predpise v raznih oblikah. Ome-
nili bomo nekaj najbolj pogostih primerov. Na področju financ se ne izvršnjejo pravoeasno razne obveznosti do družbene skupno-sti, nepravilno se obračunavata dobiček in plačr' sklad, sred-stva skladov sc trošijo v nena-raenske naraene, ponekod nepra-vilno razpolagajo z osnovniroi srcdstvi, zadržujcjo tuja sred-stva (najveckrat zvezna) za raz-ne sklade lokalnih organov, često se dogajajo poneverbe, kraje itd. Na področju trga kršijo predpise o promctu blaga in or-ganizacij trgovske mreže, o do-loeenih In dogovorjenih cenah, o predmetu poslovanja posa-meznih gospodarskih organizaciji ne skrbijo dovolj za Suvanje blaga in drngega družbenega premoženja, izigravajo predpise o regresu za posamezne proiz-vnde itd. Dosti je tudi deviznih prekržkov, nezadostnega spošto-vanja predpisov o graditvi, o ru-darstvn, o ravnanju s parnimi kotli in elektroenergetHSnimi na-pravami. So primcri, da se sla-bo izvajajo predpisi o proizvod-nji in prometu s semen.skira bla-gom, o zaščiti živali in rasllin, o gozdarstvu in lovu.
Nad 30.000 prijav za prekrške in kazniva dejanja
Za ilustraoijo bomo navedli ne-kaj podatkov o rezultatih fi-n»nfne in tržne inšpekcije. V prvih devetib mesecih letos je finančna inšpekcija pregledala okrog 19.000 gospodarskih orga-nizacij. Ugotovili so, da niso družbenl skupnosti vplačali nad 11 milijard dinarjev^ na račun raznih obveznosti. Javnemu to-lllstvu in drugim organom za za-sledovanje je bilo poslanih okrog 10.000 prijav proti kršilcem fl-Bačnih predpisov, kar pomeni, da so v vsaki drngi gospodarski •rganizaciji odkrili nepravitno izvajanje zakonskih prcdpisov (prekrški in kazniva dejanja). V istem obdobju je tržna inSpek-clja izvršila okrog 70.000 pregle-dov in podala nad 20.000 prijav javnemn tožilstvo in sodnikom ss prekrške.
Te štcvilke še bolj dokazujejo, fla je potrebna močnejSa In bolj
organfzirana bontrola poslova-nja v gospodarstvu in da je tre-ba bolj ufinkovlto zasledovatl kršilce predpisov.
Od trog 10.000 prijav, ki jih je poslala finančna inšpekcija, je bilo izrečenih kazni za okrog 2,100 dejanj, postopek so usta-vili v 1400 primerih. Ostalo že zelo dolgo čaka na rešitev, za-radl čcsar tndi sama kontrola izgublja svojo učinkovitost. V zvezf s tem je nujno ojačati delo gospodarskih sodišč tn drugih organov, ki se nkvarjajo s temi posli in zagotoviti hitrejši posto-pek. To zlasti velja za večje prckrške in kazniva dejanja. Hkrati je treba proučiti možnost, da bi se inšpekcije pooblastile za kaznovanje lažjib kršitev predpisov v mandatnem postop-ku (ne da bi o tem morale do-stavljati razna poročila, obra-čune  itd.).
Naloge družbenih činiteljev
Poseben problem predstavlja dostikrat nepojtnljiv odnos ne-katerih ljudskih odborov do de-la posameznih inšpekcij. To se največkrat kaže v tem, da od-bori rcdko kdaj ali nikdar ne postavljajo na dnevni red svo-jih plenarnih sej periodičnih po-ročil in analize dela inšpekcij. Tako manjkajo potrebni sklepi in priporoiila za okrepitcv družbene kontrole po rassnih ob-likah dela ljudskega odbora, nje-tovih   gvttov   itd.   Zato   ljudski
odbori ne uporabljajo dovolj svojih organov inšpekcije, ne da-jejo jim ustrezajočih nalog, za-radi česar posamezne inšpekcije t>idi nimajo svojega programa dela, temveč se ukvarjajo s ti-stim, kar imajo v določenem trenutku za najvažnejše. Ljud-ski odbori, Uljub temu da vedo, da sedanje števil , Ijudi ne mo-re opravljati kontrole dcla vseh gospodarskih organizacij, ne store ničcsar, da bi povcčali šie-vilo   lnipektorj«-7,   temvei   na-
sprotno boljše inšpektorje pre-meščajo na druga delovna mesta, ali pa jim da.jejo naloge, ki niso v nobeni zvezi z njihovim po-slom. S tem pa slabe kontrolo poslovanja v gospodarstvu. Ma-lo se menijo tudi za dopolnilne plaee inšpektorjev, za njihove stanovanjske razmere, za teb-nične pogoje dela, za redno oskrbovanje z uradnimi listi, pi-salnimi stroji itd. Vse to je pri-vcdlo do tega, da je skoraj vsak tretji inšpektor odšel med le-tom iz tržne ali finanene inšpek-cije na kakšno drugo delovno mesto, kjer ima dokaj lažje de-lo in vcčjo plačo.
Da bi organizirall boljšo in nspešncjšo borbo proti prekr-škom in kriminalu, bi morall materiale inšpekcije nporabljati razni organi in organizacije: de-lavski sveti, upravni ndbori, sin-dikati, zbornice itd. Vsi bi mo-rali sodelovati pri nalogah druž-bene kontrole, zlasti pa prl zmanjševanju objektivnih pogo-jev za kršitev predpisov in po-javov kriminala v gospodarstvu. Satno tako bo, s sodelovanjem vseh družbenih činiteljev, kon-trola poslovanja v gospodarstvu močnejša, negatlvni pojavi pa vse   rcdkejši.
Ljubo   Mijatovič