Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 49 UDK: 711.433: 502.131.1 (560.11) doi:10.5379/urbani-izziv-2023-34-02-05 Prejeto: 29. 8. 2023 Sprejeto: 7. 11. 2023 Ece ÖZMEN Funda YİRMİBEŞOĞLU Proučevanje trajnostnosti turških provinc z uporabo mehke logike Trajnostnost se nanaša na ravnovesje socialnih, gospodar- skih in okoljskih dejavnikov, cilj tega koncepta pa je življe- nje v sožitju z naravo. Trajnostni razvoj se po drugi strani nanaša na doseganje urbanih ciljev za prihodnost ter na hkratno povečevanje blaginje in učinkovito prenašanje virov na naslednje generacije. Za oblikovanje politike in spremljanje napredka na tem področju se uporabljajo ka- zalniki trajnostnosti, ki jih oblikujejo razne ustanove in se razlikujejo glede na državo. V gospodarstvih v razvoju, kot je Turčija, je bilo do zdaj opravljenih malo raziskav o merjenju trajnostnosti. Avtorici sta v članku proučili ravni trajnostnosti turških mest z uporabo mehke logike, pri čemer sta oblikovali tudi merljiv in ponovljiv številski model za analizo njihove trajnostnosti. Za merjenje traj- nostnosti sta uporabili 27  kazalnikov v okviru glavnih komponent ekologije, gospodarstva in socialnih vidikov, trajnostnost mest pa sta ocenili z mehkimi pravili. Na podlagi rezultatov sta vseh 81 turških provinc razdelili na kvantilne razrede in jih kartirali. Uporabljeni analitični pristop je lahko uporaben za urbaniste, oblikovalce poli- tik in odločevalce, raziskava, predstavljena v tem članku, pa prispeva k boljšemu poznavanju in razumevanju traj- nostnosti. Ključne besede: trajnostnost, trajnostna mesta, mehka logika, Turčija uiiziv-34-2-2023_02.indd 49 11. 12. 2023 16:44:21 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 50 E. ÖZMEN, F. YİRMİBEŞOĞLU 1 Uvod Posledice pandemije covida-19, rasti prebivalstva, podnebnih sprememb, razvrednotenja okolja, pomanjkanja stanovanj ter negotove oskrbe z vodo, hrano in energijo so predmet inten- zivnih razprav med akademiki, urbanisti in oblikovalci politik (Dumane idr., 2019; Son idr., 2023)articial intelligence (AI. Vse od industrijske revolucije se zaradi urbanizacije naravni viri hitro porabljajo. Do leta  2050 naj bi že približno 70  % vseh prebivalcev na Zemlji (tj. 6,9  milijarde ljudi) živelo v mestih (UNDP, 2020; Ramesh, 2022). Za zagotavljanje trajnostnosti mest in blaginje za prihodnje generacije je treba naravne vire modro uporabljati. Poleg reševanja vprašanj, kot so segrevanje ozračja, tanjšanje ozonske plasti in pomanjkanje stanovanj, ter zdravstvenih in še drugih okoljskih vprašanj bi se morali oblikovalci politik zavzemati tudi za trajnostni razvoj mest (Dumane idr., 2019). Trajnostnost se lahko pojmuje kot temeljni cilj človeka, ki živi v sožitju z naravo (Robati in Rezaei, 2022). Na splošno gre za iskanje ustreznega ravnovesja med socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi dejavniki (Dumane idr., 2019). Etimološko po- jem trajnostnosti izvira iz latinske besede sustinere ‘prenesti, prestati’ (Alptekin in Saraç, 2017). Proučuje se v daljšem ob- dobju (Kusakci idr., 2022), pomemben pa je tako za zasebni kot javni sektor. Z vidika podjetij se nanaša na prilagodljivost trgu in doseganje konkurenčne prednosti, v javnem sektorju pa na doseganje ciljev, kot so stroškovna učinkovitost, pozitivni vplivi na okolje, uporaba trajnostnih tehnologij ter ozavešča- nje potrošnikov o okoljskih in ekoloških vprašanjih (Akçakaya, 2016). Trajnostni razvoj je opredeljen kot trajnostna gospodarska rast in trajnostno obnavljanje okolja. Pojem je v ospredju ur- banističnih razprav, katerih cilj je ustvariti privlačno urbano prihodnost. Nanaša se na doseganje ciljev, povezanih z mesti, brez škodljivega vpliva na družbeno blaginjo, kakovost življe- nja in okolje (Son idr., 2023). Kazalniki trajnostnega razvoja zagotavljajo informacije za oblikovanje strateških dokumentov in razvojnih programov. Uporabni so za določanje predno- stnih nalog, spremljanje uspešnosti reševanja težav ter merje- nje uspešnosti posegov, povezanih z okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Cilj je oblikovati, izbrati in proučiti kazalnike s sodelovanjem javnosti in s tem javnost vključiti v odločanje (Michalina idr., 2021). Kazalniki zagotavljajo infor- macije javnosti, znanstvenikom in oblikovalcem politik. Ena od metod merjenja trajnostnosti mest je mehka logika, s katero se izjave v naravnem jeziku pretvorijo v matematične pojme in oblikuje logična struktura, prilagojena posameznemu problemu (Robati in Rezaei, 2022). Ta zmanjša negotovost in kompleksnost sistema in zagotavlja jasnejše rezultate. Z metodo mehke logike lahko raven trajnostnega razvoja mest predstavimo z vmesnimi vrednostmi, ne z ostrimi, dvovredno- stnimi izjavami, kot na primer »dobro ali slabo«. Avtorici sta postavili hipotezo, da je mehka logika lahko učinkovito orodje za ocenjevanje ravni trajnostnega razvoja mest, pri kateri se za merjenje uporabijo razne komponente in kazalniki. Hipoteza temelji na zmožnosti razvrščanja turških mest v kvartilne razre- de glede na trajnostnost z uporabo metode mehke logike. Cilj raziskave, predstavljene v tem članku, je omogočiti merjenje trajnostnosti z modelom, ki se lahko uporablja tudi drugje, je ponovljiv in temelji na številskih podatkih. Izsledki razi- skave so lahko v pomoč mestnim načrtovalcem, oblikovalcem politik in odločevalcem pri ustvarjanju bolj trajnostnih mest. V nadaljevanju je naprej predstavljeno teoretično ozadje na podlagi pregleda literature, nato pa se avtorici osredotočita na trajnostnost turških mest in mehko logiko. V poglavju Metode predstavita model, ki sta ga izdelali za raziskavo, na koncu pa povzameta izsledke in glavna opažanja. 2 Ozadje 2.1 Pojem trajnostnega mesta in spremljanje trajnostnosti mest Pri današnjih prizadevanjih za ustvarjanje trajnostnega sveta je ključno upravljanje mest, ki imajo lokalni in mednarodni vpliv na naravne vire in ekološko ravnovesje ter upravljanje sprememb in preobrazb v tovrstnih mestih. Za celosten ra- zvoj trajnostnih mest, ki upošteva gospodarske, socialne in okoljske dejavnike, imajo veliko odgovornost lokalne uprave, saj so to javne ustanove, ki so najbližje mestnim skupnostim. Pomembno vlogo imajo na primer pri oblikovanju politike trajnostnega razvoja mest in merjenju njihove trajnostnosti (Akçakaya, 2016). Trajnostost mest se lahko obravnava kot del trajnostnega razvoja, ki poudarja ravnovesje med okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnostjo ter se osredotoča na izboljšanje človekove blaginje in kakovosti življenja (Robati in Rezaei, 2022). Mednarodna organizacija ICLEI pa ob tem navaja, da si trajnostna mesta prizadevajo zagotavljati okolj- sko, socialno in gospodarsko zdrave in prilagodljive življenj- ske razmere za sedanje prebivalce, ne da bi ogrožala možnosti prihodnjih generacij, da imajo enako izkušnjo (slika 1). Kljub vsemu bi morale pristojne ustanove v mestih obravnavati šte- vilna vprašanja in jih, če je le mogoče, tudi rešiti (Michalina idr., 2021). Pojem trajnostnosti mest je bil obravnavan na drugi konfe- renci Organizacije združenih narodov o človekovih naseljih (Habitat II), ki je leta  1996 potekala v Istanbulu (Alptekin in Saraç, 2017). Izhaja iz zamisli, da morajo mesta skrbno in uiiziv-34-2-2023_02.indd 50 11. 12. 2023 16:44:21 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 51Proučevanje trajnostnosti turških provinc z uporabo mehke logike učinkovito izkoriščati naravne vire, da bi zadostila potrebam sedanjih in prihodnjih generacij ter vključujoče podpirala ljudi. Za trajnostna mesta je značilno, da izvajajo ukrepe za spodbujanje okoljske trajnostnosti, kot so ohranjanje okolja, učinkovita raba energije in vode, zmanjševanje ogljičnega od- tisa, ohranjanje zelenih površin ter ustrezno ravnanje z odpad- ki in njihovo recikliranje (Pınarcıoğlu in Kanbak, 2020). Za doseganje gospodarske trajnostnosti morajo mesta spodbujati gospodarsko rast, hkrati pa povečevati možnosti za zaposli- tev, zmanjševati neenakosti in preprečevati revščino. Socialna trajnostnost mest pa se nanaša na to, da imajo vse skupnosti, ki živijo v mestih, enake možnosti, dostopen prevoz ter la- hek dostop do izobraževanja, zdravstva, stanovanj in drugih osnovnih storitev (slika 2). Poleg tega so za doseganje socialne trajnostnosti pomembni ohranjanje kulturne raznovrstnosti, spodbujanje sodelovanja skupnosti in krepitev demokratičnih procesov (Michalina idr., 2021). Cilji trajnostnega razvoja (CTR), ki jih je Organizacija zdru- ženih narodov leta  2015 sprejela, da bi okrepila trajnostni razvoj vseh držav sveta do leta  2030, vključujejo 17  ciljev in 169  podciljev (OZN, 2015). Njihov namen je ustvariti bolj trajnosten in enakopraven svet ob upoštevanju tako mestnih kot podeželskih območij. Poskušajo doseči tisto, kar se ni do- seglo z razvojnimi cilji novega tisočletja, in dajejo prednost ravnovesju treh vidikov trajnostnega razvoja: gospodarskega, socialnega in okoljskega. Trajnostna mesta imajo med cilji traj- nostnega razvoja pomembno mesto. Za razvoj vseh držav po svetu je nujno, da tudi večina prebivalstva, ki živi v mestih, postane trajnostna. 6.  cilj trajnostnega razvoja (čista voda in sanitarna ureditev) vsebuje podcilje, ki se nanašajo na trajno- stno gospodarjenje z vodnimi viri, zagotavljanje dostopa do Slika 1: Definicije trajnostnosti mest (ilustracija: avtorici) Slika 2: Razsežnosti trajnostnosti mest (ilustracija: avtorici) čiste vode in odvajanje odpadne vode na mestnih območjih. 11. cilj (trajnostna mesta in skupnosti) se nanaša neposredno na trajnostnost mest ter dejavnike, kot so trajnostna infrastruk- tura, prometni sistemi, raba energije in urbanistično načrto- vanje, ki naj bi prispevali k bolj trajnostnim mestom, privlač- nejšim za bivanje. 7. cilj (cenovno dostopna in čista energija) uiiziv-34-2-2023_02.indd 51 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 52 spodbuja uporabo obnovljivih virov energije na mestnih ob- močjih. 8.  cilj (dostojno delo in gospodarska rast) spodbuja trajnostno in vključujočo rast ter poudarja gospodarsko vlogo, ki jo morajo prevzeti mesta (npr. ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti). Na 3.  cilj (zdravje in dobro počutje) močno vpliva urbanistično načrtovanje. Čisto okolje, zelene površine in dobro načrtovana mesta lahko prispevajo k bolj zdravemu življenju ljudi. 10. cilj (zmanjšanje neenakosti) pa je pomemben z vidika zagotavljanja socialne trajnostnosti v mestih. Ključni cilj je zmanjšanje neenakosti v mestih na po- dročjih, kot so prihodki, izobraževanje in življenjski standard. Trajnostna urbanizacija velja za eno ključnih prvin trajnostne rasti, zato je merjenje trajnostnosti mest pomembno za ugota- vljanje uspešnosti doseganja ciljev, povezanih z rastjo. Za to se uporabljajo kazalniki trajnostnega razvoja mest, ki vključujejo okoljske, gospodarske in socialne vidike (Pınarcıoğlu in Kan- bak, 2020). Za spremljanje trajnostnega razvoja mest morajo oblikovalci politik izbrati ustrezne tematske kategorije in ka- zalnike, kar je lahko izziv. Izbor kategorij in kazalnikov teme- lji na izpolnjevanju točno določenih meril in zahtev. Celoten proces mora biti pregleden, metodološko pravilen in jasno ute- meljen. V večini primerov je težko odpraviti subjektivnost tega procesa, saj izbira kategorij in kazalnikov ni vrednostno nev- tralna, ampak izraža pristranskost, napake, namere, domneve in svetovne nazore njegovih izvajalcev (Michalina idr., 2021). V poročilu Evropske komisije iz leta  2018 z naslovom Indi- cators for Sustainable Cities (Kazalniki trajnostnih mest) je obravnavana funkcija kazalnikov pri merjenju trajnostnosti. S tovrstnimi kazalniki lahko urbanisti, lokalni upravitelji in oblikovalci politik merijo uspešnost mest pri doseganju soci- alne, gospodarske in okoljske trajnostnosti. Kazalniki, ki omo- gočajo merjenje tovrstne uspešnosti mest na področjih, kot so urbanistično oblikovanje, infrastrukturne storitve, mestna politika, ravnanje z odpadki, onesnaževanje in dostop do sto- ritev, pomagajo odkriti težave in področja, ki jih je mogoče izboljšati z dobrim upravljanjem in raziskavami (Akçakaya, 2016; Evropska komisija, 2018). Ker so med mesti precejšnje razlike z vidika razpoložljivih virov, števila prebivalcev in pro- cesov urbanega metabolizma, je koristno, da imamo na raz- polago čim več raznovrstnih trajnostnih kazalnikov, hkrati pa je morda zelo težko izbrati najustreznejše (Evropska komisija, 2018). Znani so merljivi in razumljivi gospodarski, socialni in okoljski kazalniki, ki omogočajo primerjave med geografskimi območji in obdobji, na podlagi katerih lahko ugotovimo, ali se mesta razvijajo trajnostno in kako zavzeto (Çolakoğlu, 2019). Kazalniki trajnostnega razvoja dokazano spodbujajo trajnostni razvoj mest, znanih pa je na stotine tovrstnih kazalnikov. V okviru programa OZN za naselja (UN-HABITAT), programa OZN za trajnostni razvoj mest (Sustainable Cities Program), priročnika CityStrength Diagnostic, ki ga je izdala Svetovna banka, indeksa trajnostnega razvoja mest (Sustainability Index for Cities) in natečaja za najbolj trajnostna evropska mesta (Eu- ropean Sustainable Cities Award) so bili oblikovani kazalniki za merjenje trajnostnega razvoja mest (Evropska komisija, 2018). S tovrstnimi kazalniki lahko mestni načrtovalci in oblikovalci politik proučijo gospodarske, socialne in okoljske vplive izve- denih urbanističnih načrtov na razvoj infrastrukture, politi- ke, onesnaženje in dostop prebivalcev do storitev (Robati in Rezaei, 2022). Na splošno ni enotnih ali skupnih kazalnikov za opredelitev temeljnih prvin, ki jih mesto potrebuje, da bi doseglo cilje trajnostnega razvoja (Pires idr., 2014). 2.2 Trajnostnost turških mest O uspešnosti doseganja trajnostnega razvoja mest v razvitih državah je bilo opravljenih že mnogo raziskav, le malo pa se jih je osredotočalo na države v razvoju, kot je Turčija, kar je verjetno posledica dejstva, da je pristop, ki temelji na uporabi kazalnikov, tam šele v začetni fazi razvoja (Kusakci idr., 2022). Turška mesta so v zadnjih 50  letih močno zrasla, v njih pa živi približno 75  % vseh prebivalcev v državi. Spopadajo se z raznovrstnimi okoljskimi in socialnimi izzivi, zaradi katerih je treba uvesti najrazličnejše trajnostne ukrepe. Iz 10. razvojnega načrta države je razvidno, da so trenutno najbolj pereči izzivi pomanjkanje stanovanj, prometni zamaški, slaba varnost, po- manjkljiva infrastruktura, slaba socialna kohezija, migracije in razvrednotenost okolja (Kusakci idr., 2022). Trajnostni razvoj Turčije s nančno pomočjo podpira tudi Svetovna banka v okviru projekta Sustainable Cities Project (Projekt trajnostnih mest). Njegov cilj je izboljšati gospodarsko, okoljsko in soci- alno trajnostnost mest z zagotavljanjem nančnih sredstev za prednostne naložbe, za katera lahko zaprosijo občine (Svetovna banka, 2019). Na žalost skupnih kazalnikov za merjenje traj- nostnega razvoja turških mest še ni. Kot članica OZN je tudi Turčija leta  2021 podpisala Pariški sporazum o podnebnih spremembah in s tem pokazala, da si čedalje bolj prizadeva reševati vprašanje podnebnih sprememb. Iz pregleda raziskav trajnostnosti turških mest je razvidno, da raziskovalci uporabljajo številne analitične metode. Gülcan in Aldemir (2008) sta primerjala gospodarske in socialno-kul- turne dejavnike v dveh provincah v egejski pokrajini (Aydın in Denizli). Ugotovila sta, da za proučevanje trajnostnega ra- zvoja mest niso dovolj samo gospodarski dejavniki in da je treba v analizo vključiti tudi druge dejavnike, kot so kulturne vrednote in socialne mreže (Kusakci idr., 2022). Leta  2011 je istanbulska univerza Boğaziçi skupaj z družbo MasterCard izvedla raziskavo trajnostnosti turških mest, ki je temeljila tako na objektivnih kot subjektivnih podatkih. Objektivni podatki so bili pridobljeni s kazalniki, oblikovanimi za izračun inde- ksov trajnostnega razvoja in kakovosti življenja v vseh 81 tur- E. ÖZMEN, F. YİRMİBEŞOĞLU uiiziv-34-2-2023_02.indd 52 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 53 ških provincah, subjektivni podatki pa z anketo, opravljeno z direktorji podjetij v 29  provincah, ki so vključevale 26  regij na ravni NUTS 2 in 16 metropolitanskih občin (MasterCard Worldwide in Boğaziçi Üniversitesi, 2011). Gazibey idr. (2014) so analizirali trajnostnost 81  turških provinc, za kar so uporabili socialne, gospodarske in okoljske kazalnike ter metodo TOPSIS (Technique for Order Prefe- rence by Similarity to Ideal Solution). Navedeno metodo sta leta 1981 razvila Hwang in Yoon, uporablja pa se za razvršča- nje alternativ pri večkriterijskem odločanju (Hwang in Yoon, 1981). Z njo se določijo alternative, ki so najbližje pozitivni idealni rešitvi in hkrati najbolj oddaljene od negativne idealne rešitve. Pozitivna idealna rešitev je rešitev, ki zagotavlja najve- čje koristi in najnižje stroške, negativna idealna rešitev pa je povezana z najmanjšimi koristmi in najvišjimi stroški. Posle- dično se alternative razvrstijo v padajočem vrstnem redu glede na njihovo relativno bližino do idealnih rešitev (Gazibey idr., 2014). Izsledki raziskave so pokazali, da so najbolj trajnostna mesta Kocaeli, Istanbul in Ankara. Raziskovalci so poudarili, da so lahko njihovi izsledki v pomoč pri oblikovanju novih javnih politik in doseganju ravnovesja med stroški in koristmi pri deležnikih. Izpostavili so tudi potrebo po novih kazalnikih za proučevanje trajnostnega razvoja turških provinc in zbiranju potrebnih podatkov zanje (Alptekin in Saraç, 2017). Yıldırım in sodelavci (2017) so proučevali mnenja zaposlenih v javni upravi v Istanbulu o orodjih, ki spodbujajo okoljsko trajnostnost, pri čemer so analizirali kazalnike iz lokalne agende 21, vključno z družbenimi aktivnostmi, projekti, ki se nanašajo na obnovljivo energijo in učinkovito rabo energije, zelenim prevozom in ravnanjem z odpadki. Ugotovili so, da so prakse, ki temeljijo na strategijah (npr. trajnostno načrtovanje in participativne politike), uspešnejše od tistih, ki temeljijo na projektih (Kusakci idr., 2022). Alptekin in Saraç (2017) sta z entropijsko metodo uteževanja določila uteži (pomemb- nost) spremenljivk v nizu kazalnikov, ki omogočajo merjenje trajnostnega razvoja. Poleg tega sta uporabila metodo sive re- lacijske analize, s katero sta turške province razvrstila glede na doseženo stopnjo trajnostnosti. V raziskavi iz leta 2022 so Kuşakçı in sodelavci z metodo IT2D-AHP ugotovili, da se raven trajnostnega razvoja 30  turških velemest razlikuje gle- de na gospodarski, socialni, okoljski in institucionalni vidik (Kusakci idr., 2022). Cilj vseh navedenih raziskav je ozaveščati o pomenu trajnostnih mest, zagotoviti gradivo oblikovalcem politik, ki temelji na podatkih in lahko pomaga pri njihovem odločanju, ter ponuditi orodje za merjenje in izboljšanje traj- nostnosti mest. Trajnostni razvoj mest je težko opredeliti zgolj kvantitativno, v zadnjih nekaj desetletjih tudi raziskovalci opozarjajo na ne- gotovo in dvoumno naravo določanja kazalnikov z raznimi metodami zbiranja podatkov (Hincu, 2011). Rezultati so nezanesljivi tako pri kvalitativnih kot matematičnih analizah trajnostnega razvoja. Z uporabo mehke logike se lahko oblikuje model za ocenjevanje trajnostnosti mest, ki združuje različne podsisteme trajnostnosti ( Jaderi idr., 2014). Trajnostni razvoj je pojem, ki se nanaša na gospodarske, socialne in okoljske raz- sežnosti. Andriantiatsaholiniaina in sodelavci (2004) so razvili model SAFE (Sustainability Assessment by Fuzzy Evaluation), ki se lahko pojasni z mehko logiko in za merjenje trajnostnega razvoja uporablja kazalnike okoljske celovitosti, gospodarske učinkovitosti in socialne solidarnosti. Avtorji so model razvili za grška in ameriška gospodarstva, pri čemer so opozorili, da ne obstaja samo en način učinkovitega odločanja o trajnostnih vprašanjih, in podprli uporabo različnih kazalnikov za različne države (Alptekin in Saraç, 2017). 2.3 Mehka logika Metodo mehke logike je leta 1965 razvil Lot A. Zadeh. Gre za matematični pristop k modeliranju in nadziranju sistemov, za katere so značilni negotovost, to, da ni natančnih meja, in pre- hodi med posameznimi vrednostmi (Robati in Rezaei, 2022). Uporablja se za odpravo negotovosti, ki se pogosto pojavljajo v kompleksnih scenarijih iz resničnega življenja. Na podlagi mehke logike naprave pridobijo sposobnost človeškega razmi- šljanja in sklepanja z uporabo nenatančnih izjav, izraženih v naravnem jeziku (Phillis idr., 2017). Uporablja se na področjih, kot so med drugim nadzorni sistemi, umetna inteligenca, robo- tika, obdelava slik, strojno učenje, obdelava naravnega jezika, ekonomija in nance, ravnanje z okoljem, upravljanje ener- gije, zdravstvo, upravljanje prometa, industrija, kmetijstvo. Z mehko logiko se lahko uspešno premagajo izzivi pri merjenju trajnostnega razvoja. V analizah trajnostnosti mest se pogosto uporablja za oblikovanje sestavljenih indeksov za razvrščanje in oceno trajnostnosti, ocenjevanje projektov urbane prenove in primerjavo enot na lokalni ravni, kot so mesta, po vsem svetu (Buzási idr., 2022). V nasprotju z običajno, binarno logiko mehka logika omogoča vrednotenje neskončnih možnosti v intervalu 0–1, saj nima strogih binarnih pragov. Uporablja se lahko za modeliranje in analizo negotovih in kompleksnih sistemov (Hincu, 2011). Po- maga zmanjšati negotovost podatkov in bolje razumeti sistem, poleg tega omogoča vključitev mnenj in izkušenj strokovnja- kov. Opisuje proces, pri katerem so številski podatki najprej ovrednoteni opisno, na koncu pa so spet izraženi številsko (glej sliko 3). Metoda se začne s postopkom mehčanja, pri katerem se številski podatki pretvorijo v mehke, opisne izjave. Za vsak vhodni podatek se oblikujejo funkcije pripadnosti, ki so lahko različnih oblik (npr. trikotna, trapezna ali Gaussova funkcija) in se opredelijo z izrazi, kot so »nizka,« »srednja« ali »viso- ka«. Sledi faza mehkega sklepanja, pri katerem se izhodna izja- Proučevanje trajnostnosti turških provinc z uporabo mehke logike uiiziv-34-2-2023_02.indd 53 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 54 va določi na podlagi odnosov med pripadnostnimi funkcijami. Pravila v tej fazi so izražena v obliki stavkov »če …, potem ...«. S tem se na podlagi odnosov med vhodnimi podatki oblikujejo izhodne izjave. V zadnji fazi, imenovani ostrenje, pa se izhodna izjava pretvori v ostro ali številsko vrednost (slika 3). 3 Metoda Avtorici sta v raziskavi uporabili model, ki vključuje metodo mehke logike in temelji na izboru kazalnikov, ki omogoča- jo merjenje trajnostnosti vseh turških mest. Trajnostnost sta proučevali na podlagi številskih podatkov in izbranih pod- komponent v okviru treh glavnih komponent analize: ekolo- gije, gospodarstva in socialnih vidikov. Komponenta ekologija vključuje podkomponente zrak, voda, tla in energija. Zrak, vodo in energijo sta proučevali z dvema kazalnikoma, tla pa s tremi. Komponenta gospodarstvo vključuje podkomponenti delo in življenjske razmere, pri čemer sta avtorici vsako pro- učili s tremi kazalniki. Komponenta socialni vidiki vključuje podkomponente prebivalstvo, izobraževanje, zdravstvo in sta- novanja. Avtorica sta prebivalstvo proučevali z dvema kazal- nikoma, izobraževanje s štirimi, zdravstvo in stanovanja pa s tremi. Rezultate za glavne komponente sta pridobili tako, da sta kazalnike ovrednotili z mehkimi pravili, na koncu pa sta ta pravila uporabili še za pridobljene podatke in tako izračunali raven trajnostnega razvoja za vsako turško mesto posebej. Avtorici sta v raziskavi veliko pozornost namenili temu, da so bili za vsak izbrani kazalnik za merjenje trajnostnosti podatki na voljo na ravni provinc. Izbrani kazalniki so bili že upora- bljeni v prejšnjih raziskavah v Turčiji, povezanih s to temo. Uporabljena referenčna literatura in vpliv mehkih pravil (po- zitiven ali negativen) sta podrobneje predstavljena v pregledni- ci 1. Omejitve raziskave so povezane z dostopnostjo podatkov na ravni provinc in letom razpoložljivih referenčnih podatkov, ki je moralo biti enako ali najbližje proučevanemu. Večina po- datkov je bila pridobljena od turškega statističnega inštituta (TSI, 2020, 2021, 2022), nekateri pa so bili pridobljeni tudi od drugih virov. Podatki o podjetjih so bili tako pridobljeni od turške zveze zbornic in blagovnih borz (UCCE, 2022), podatki o vrednosti znižanja davka na nepremičnine so bili pri- dobljeni na spletnem mestu podjetja Endeksa (2022), podatki o gozdovih od turškega generalnega direktorata za gozdove (General, 2021), podatki o elektriki pa od turške uprave za energetski trg (EMRA, 2022). Ker so bile vrednosti kazalnikov izražene v različnih merskih enotah, so bili podatki normalizirani, obseg njihovih vrednosti pa je bil spremenjen v interval med 0 in 1. Z normalizacijo podatkov sta avtorici omogočili primerljivost mest. Postopek normalizacije je temeljil na največjih in najmanjših vrednostih podatkovnih nizov posameznih kazalnikov, pri čemer sta av- torici uporabili naslednjo enačbo: kjer je xnorm normalizirana vrednost, x je realna vrednost, xmin je najmanjša vrednost in xmaks je največja vrednost v podat- kovnem nizu. Izhodišče modela so kazalniki, končni rezultat pa je stopnja trajnostnosti. Avtorici sta uporabili trikotne pripadnostne funkcije, saj so te najustreznejše in se tudi v literaturi najpo- gosteje uporabljajo (slika  4). V vseh fazah so bile enakomer- no porazdeljene. V prvi fazi modela sta avtorici pripadnostne funkcije kazalnikov opredelili kot nizke (N), srednje (S) in visoke (V). Mejne vrednosti ali oglišča trikotnikov so v pre- glednici na sliki  4 navedene kot P1, P2 in P3, pri čemer so navedene tudi meje osnovnih kazalnikov, podkomponent in glavnih komponent. Avtorici sta oblikovali mehka pravila za odnose med kazalniki in podkomponentami, pri čemer sta vse komponente obrav- navali z enako pomembnostjo (v skladu z mnenji strokovnja- kov) ter upoštevali njihove pozitivne in negativne vplive. S programom MATLAB sta pridobili podatke za podkompo- nente z vrednostmi v razponu od 0 do 1. V naslednji fazi sta za podkomponente oblikovali pripadnostne funkcije, vrednost katerih sta opisali z izjavami »nizka« (N), »srednja« (S) in »visoka« (V). Mehka pravila sta oblikovali tudi za odnose med podkomponentami in glavnimi komponentami, pri čemer sta v programu MATLAB pridobili rezultate za komponente v razponu od 0 do 1. V zadnji fazi sta zanje oblikovali še pri- Slika 3: Mehka logika (ilustracija: avtorici) E. ÖZMEN, F. YİRMİBEŞOĞLU uiiziv-34-2-2023_02.indd 54 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 55 Preglednica 1: Kazalniki modela trajnostnosti Kazalnik Literatura Vpliv G os po da rs tv o Delo Stopnja brezposelnosti Gazibey idr., 2014; OZN, 2015 (CTR 8); Alptekin in Saraç, 2017 Negativen Delovna sila Gazibey idr., 2014; Alptekin in Saraç, 2017 Pozitiven Podjetja Alptekin in Saraç, 2017 Pozitiven Življenjske razmere Koeficient GINI OZN, 2015 (CTR 4) Negativen Stopnja regionalne revščine OZN, 2015 (CTR 10) Negativen BDP OZN, 2015 (CTR 8); Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Ek ol og ija Kakovost zraka Letne ravni delcev PM10 MasterCard, 2011; Gazibey idr., 2014; OZN, 2015 (CTR 11); Alpte- kin in Saraç, 2017 Negativen Število avtomobilov na tisoč prebivalcev Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Voda Pitna voda MasterCard, 2011; Gazibey idr., 2014; OZN, 2015 (CTR 6); Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Kanalizacijsko omrežje MasterCard, 2011; Gazibey idr., 2014; OZN, 2015 (CTR 6); Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Tla Zazidane površine, namenjene javni rabi OZN, 2015 (CTR) Pozitiven Površina gozdov MasterCard, 2011; OZN, 2015 (CTR 15) Pozitiven Zbiranje in obdelava komunalnih odpadkov MasterCard, 2011; OZN, 2015 (CTR 11); Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Energija Poraba elektrike MasterCard, 2011 Negativen Obnovljiva energija Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven So ci al ne z ad ev e Prebivalstvo Gostota MasterCard, 2011; Gazibey idr., 2014; Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Negativen Selitveni prirast Kuşakçı idr., 2022 Negativen Izobraževanje Pismenost MasteCcard, 2011; Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Vpis v osnovno šolo OZN, 2015 (CTR 4); Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Vpis v nižjo srednjo šolo OZN, 2015 (CTR 4); Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Vpis v višjo srednjo šolo OZN, 2015 (CTR 4); Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Zdravstvo Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let Gazibey idr., 2014; OZN, 2015 (CTR 3); Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Negativen Št. zdravnikov na tisoč prebivalcev MasterCard, 2011; Gazibey idr., 2014; OZN, 2015 (CTR 3); Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Pričakovana življenjska doba Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Stanovanja Znesek znižanja davka zaradi vzdrževanja OZN, 2015 (CTR 11) Negativen Število prodanih stanovanj Alptekin in Saraç, 2017; Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Število stavb na gradbeno dovoljenje Kuşakçı idr., 2022 Pozitiven Vir: avtorici Proučevanje trajnostnosti turških provinc z uporabo mehke logike uiiziv-34-2-2023_02.indd 55 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 56 padnostne funkcije z istimi opisi vrednostmi kot za podkom- ponente. Mehka pravila sta na koncu oblikovali še za odnose med glavnimi komponentami in trajnostnostjo, pri čemer sta z uporabljenim modelom pridobili vrednosti trajnostnosti v razponu od 0 do 1 (slika 5). Avtorici sta v raziskavi uporabili Mamdanijevo metodo meh- kega sklepanja, ki vključuje štiri faze: mehčanje vhodnih spre- menljivk, oceno pravil, združevanje posledic pravil in ostrenje. V fazi mehčanja se številskim vrednostim vhodnih podatkov pripiše stopnja pripadnosti ustreznim pripadnostnim funkci- jam. V fazi ocenjevanja pravil se določijo vrednosti izhodnih podatkov na podlagi stopnje pripadnosti vhodnih spremen- ljivk, pri čemer se poiščejo pripadajoče vrednosti pripadno- stnih funkcij izhodnih spremenljivk. Vrednosti vhodnih po- datkov se uporabijo za vsa oblikovana pravila, pripadnostne funkcije izhodnih spremenljivk pa se združijo. V tej fazi se seštejejo vse posledice pravil. V fazi ostrenja pa se dobljene mehke vrednosti pretvorijo v številske vrednosti. Avtorici sta za to uporabili težiščno metodo (ang. centroid method), pri kateri se težišče (ang. center of gravity ali COG) izhodne mehke množice izračuna z naslednjo enačbo: kjer je μ_((x)) stopnja pripadnosti, x pa je vrednost te stopnje pripadnosti v izhodni funkciji. S temi vrednostmi se izračuna težišče v mejah a in b, s čimer se pridobi številska vrednost izhodne funkcije. Računalniško orodje MATLAB Fuzzy Toolbox za računanje vrednosti traj- nostnosti mest je predstavljeno na sliki 6. Številski podatki, ki se nanašajo na ekološko, gospodarsko in socialno komponento posameznega mesta, se sekajo s pripadnostnimi funkcijami v pravilih. Te vrednosti ustrezajo izhodnim mehkim množicam. Avtorici sta postopek uporabili za vsa pravila, vse izhodne množice pa sta združili. Nato sta izračunali težišče končne, združene množice in indeks trajnostnosti za posamezno mesto. 4 Rezultati Avtorici sta rezultate za vsako od 81 turških provinc razdelili v pet kvantilnih razredov, pri čemer sta 16 mest uvrstili v prvi razred, 16 v drugi razred, 17 v tretji razred, 16 v četrti razred in 16 v peti razred. Nato sta mesta, urejena po vrstnem redu od najnižje do najvišje ravni trajnostnosti, tudi kartirali. Po istem sistemu sta razvrstili in kartirali tudi rezultate za glavne komponente mest (ekologijo, gospodarstvo in socialne vidike). Pri opisih rezultatov analize glavnih komponent so vsakokrat posebej izpostavljeni rezultati treh turških mest z največ pre- bivalci: Istanbula, Ankare in Izmirja. Slika 4: Pripadnostne funkcije in meje (ilustracija: avtorici) E. ÖZMEN, F. YİRMİBEŞOĞLU uiiziv-34-2-2023_02.indd 56 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 57 4.1 Ekologija Pri glavni komponenti ekologija sta avtorici v okviru štirih pod- komponent proučili devet kazalnikov. Rezultati so pokazali, da najnižjo stopnjo ekološke trajnostnosti dosega Malatya (uvr- ščena v prvi razred). Sledijo ji province Hakkari, Batman, Ha- tay in Burdur. Najvišjo stopnjo dosega Karaman, ki mu sledijo province Erzurum, Sakarya, Gaziantep in Ankara (uvrščene v zadnji, peti razred). V preglednici  1 so prikazani vredno- sti stopenj ekološke trajnostnosti za vsa proučevana mesta in razredi, ki jim pripadajo. Ankara v primerjavi z Istanbulom in Izmirjem dosega višjo stopnjo ekološke trajnostnosti, saj je v petem razredu (Istanbul je v drugem, Izmir pa v tretjem). 4.2 Gospodarstvo Pri glavni komponenti gospodarstvo sta avtorici v okviru dveh podkomponent proučili šest kazalnikov. Dobljene vrednosti so bile nižje kot pri drugih glavnih komponentah. Najnižjo gospodarsko trajnostnost dosega Mardin, najvišjo pa Bursa. Iz- mir je v tretjem razredu, Istanbul in Ankara pa sta v četrtem razredu. Po visoki gospodarski trajnostnosti izstopata pokrajini Egej in Jugovzhodna Anatolija. Slika 5: Model trajnostnosti (ilustracija: avtorici) Slika 6: Orodje MATLAB Fuzzy Toolbox (ilustracija: avtorici) 4.3 Socialni vidiki Glavna komponenta socialni vidiki je vključevala največ kazal- nikov (12), te sta avtorici proučevali v okviru štirih podkom- ponent. Najnižjo socialno trajnostnost dosega Sinop, sledijo pa Ağrı, Şanlıurfa, Afyonkarahisar in Gaziantep. Najvišjo stopnjo trajnosti na socialnem področju dosega Istanbul, sledijo pa mu Antalya, Aydın, Ankara in Artvin. Izmir, Ankara in Istanbul so vsi v najvišjem, petem razredu. Proučevanje trajnostnosti turških provinc z uporabo mehke logike uiiziv-34-2-2023_02.indd 57 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 58 4.4 Stopnja dosežene skupne trajnostnosti Iz analize skupne trajnostnosti na podlagi podatkov iz leta  2022 je razvidno, da najnižje stopnje dosegajo province Bilecik, Malatya, Bursa, Burdur in Uşak, najvišje pa Erzurum, Karaman, Kahramanmaraş, Osmaniye, Sivas in Istanbul (pre- glednica  4). Vidne so razlike v posameznih pokrajinah, višje stopnje trajnostnosti pa so značilne za mesta v osrednji Turčiji. Poleg tega so opazne tudi precejšnje razlike med provincami. Preglednica 2: Ekološka trajnostnost Razred Province 1. (najnižji) Malatya (0,293), Hakkari (0,295), Batman (0,297), Hatay (0,3), Burdur (0,308), Kırşehir (0,421), Amasya (0,423), Tokat (0,424), Muğla (0,44), Rize (0,442), Aydın (0,45), Ardahan (0,463), Zonguldak (0,475), Ordu (0,475), Bilecik (0,481), Adıyaman (0,483) 2. (nizek) Erzincan (0,486), Sinop (0,490), Bitlis (0,495), Tunceli (0,498), Uşak (0,499), Mardin (0,501), Kahramanmaraş (0,503), Osma- niye (0,508), Bayburt (0,509), Düzce (0,509), Kırıkkale (0,510), Istanbul (0,519), Kırklareli (0,519), Gümüşhane (0,528), Aksaray (0,529), Bartın (0,532) 3. (srednji) Van (0,533), Kütahya (0,536), Samsun (0,536), Çorum (0,543), Bursa (0,545), Tekirdağ (0,55), Giresun (0,556), Edirne (0,57), Antalya (0,573), Nevşehir (0,577), Izmir (0,578), Niğde (0,580), Karabük (0,585), Elazığ (0,593), Trabzon (0,593), Konya (0,595), Kars (0,597) 4. (visok) Denizli (0,652), Eskişehir (0,614), Yozgat (0,630), Şırnak (0,657), Manisa (0,616), Afyonkarahisar (0,547), Çanakkale (0,636), Siirt (0,651), Kocaeli (0,635), Diyarbakır (0,562), Çankırı (0,602), Kilis (0,609), Kastamonu (0,579), Şanlıurfa (0,507), Balıkesir (0,599), Artvin (0,640) 5. (zelo visok) Muş (0,645), Isparta (0,631), Kayseri (0,644), Bolu (0,647), Mersin (0,653), Adana (0,655), Bingöl (0,647), Iğdır (0,656), Yalo- va (0,629), Ağrı (0,567), Sivas (0,662), Ankara (0,660), Gaziantep (0,561), Erzurum (0,660), Karaman (0,665), Sakarya (0,614) Vir: avtorici Preglednica 3: Gospodarska trajnostnost Razred Province 1. (najnižji) Mardin (0,284), Kahramanmaraş (0,286), Osmaniye (0,286), Şırnak (0,286), Siirt (0,290), Kırşehir (0,292), Nevşehir (0,292), Niğde (0,292), Batman (0,293), Sivas (0,293), Yozgat (0,294), Şanlıurfa (0,297), Hatay (0,300), Sinop (0,30), Ardahan (0,303), Kars (0,303), Iğdır (0,303) 2. (nizek) Diyarbakır (0,319), Hakkari (0,364), Aksaray (0,365), Kırıkkale (0,381), Edirne (0,385), Amasya (0,387), Çorum (0,387), Ka- raman (0,389), Kastamonu (0,391), Tokat (0,391), Konya (0,392), Kayseri (0,395), Muş (0,399), Bitlis (0,400), Çankırı (0,407) Samsun (0,414) 3. (srednji) Izmir (0,419), Gaziantep (0,420), Adıyaman (0,424), Bartın (0,424), Karabük (0,424), Kilis (0,424), Van (0,424), Zonguldak (0,424), Ağrı (0,424), Kırklareli (0,429), Erzurum (0,432), Bayburt (0,437), Mersin (0,466), Adana (0,476), Çanakkale (0,482), Balıkesir (0,484) 4. (visok) Erzincan (0,492), Gümüşhane (0,492), Ordu (0,492), Giresun (0,492), Trabzon (0,493), Rize (0,493), Ankara (0,499), Istan- bul (0,500), Afyonkarahisar (0,531), Tekirdağ (0,557), Aydın (0,558), Düzce (0,562), Sakarya (0,564), Isparta (0,570), Bolu (0,576), Yalova (0.582) 5. (zelo visok) Kocaeli (0,583), Kütahya (0,588), Artvin (0,592), Burdur (0,598), Manisa (0,604), Uşak (0,609), Malatya (0,609), Bingöl (0,610), Elazığ (0,610), Tunceli (0,610), Denizli (0,669), Muğla (0,672), Antalya (0,677), Bilecik (0,691), Eskişehir (0,696), Bursa (0,703) Vir: avtorici 5 Razprava Avtorici sta v raziskavi z modelom mehke logike proučili sto- pnjo trajnostnosti turških mest. Uporabljeni model je vklju- čeval tri glavne komponente (tj. gospodarstvo, ekologijo in socialne vidike) in 27  kazalnikov. Rezultati raziskave so po- kazali, da turška mesta dosegajo različne stopnje trajnostnosti. Pri njihovi primerjavi z rezultati prejšnjih raziskav so razvidne nekatere razlike in podobnosti. E. ÖZMEN, F. YİRMİBEŞOĞLU uiiziv-34-2-2023_02.indd 58 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 59 V raziskavi, ki jo je izvedla družba MasterCard (2011), je bilo uporabljenih 69  kazalnikov v okviru gospodarske, soci- alne in okoljske komponente, njeni rezultati pa so pokazali, da so zahodne turške pokrajine bolj trajnostne, vzhodne in jugovzhodne pa manj. Gazibey in sodelavci (2014) so upo- rabili 52  kazalnikov in za najbolj trajnostna mesta določili Kocaeli, Istanbul, Ankaro, Izmir in Canakkale, za manj traj- nostna pa Adiyaman, Mardin, Şanlıurfo, Kilis in Hakkari. Navedeni rezultati potrjujejo hipotezo, da je zahodna Turčija bolj trajnostna, jugovzhodne turške pokrajine pa so dosegajo Preglednica 4: Socialna trajnostnost Razred Province 1. (najnižji) Sinop (0,297), Ağrı (0,301), Şanlıurfa (0,350), Afyonkarahisar (0,398), Gaziantep (0,402), Kırşehir (0,404), Bitlis (0,405), Van (0,413), Niğde (0,438), Tekirdağ (0,442), Diyarbakır (0,451), Sakarya (0,456), Kütahya (0,459), Kastamonu (0,460), Mardin (0,461), Balıkesir (0,465) 2. (nizek) Bartın (0,472), Uşak (0,473), Yalova (0,474), Kars (0,475), Manisa (0,476), Yozgat (0,477), Batman (0,485), Bursa (0,490), Hatay (0,492), Kocaeli (0,493), Çankırı (0,495), Nevşehir (0,496), Kırıkkale (0,498), Gümüşhane (0,500), Sivas (0,500), Siirt (0,501) 3. (srednji) Muş (0,501), Bilecik (0,502), Aksaray (0,507), Tunceli (0,507), Kahramanmaraş (0,514), Düzce (0,515), Osmaniye (0,521), Adıyaman (0,527), Hakkari (0,535), Malatya (0,536), Zonguldak (0,537), Kayseri (0,538), Burdur (0,539), Konya (0,539), Çorum (0,540), Karaman (0,540), Kilis (0,540) 4. (visok) Mersin (0,540), Amasya (0,540), Şırnak (0,542), Bolu (0,544), Karabük (0,546), Elazığ (0,552), Erzurum (0,556), Çanakkale (0,559), Denizli (0,560), Kırklareli (0,561), Adana (0,575), Iğdır (0,590), Rize (0,590), Bingöl (0,594), Samsun (0,601), Muğla (0,620) 5. (zelo visok) Tokat (0,623), Giresun (0,626), Bayburt (0,629), Erzincan (0,638), Ardahan (0,641), Trabzon (0,642), Ordu (0,647), Isparta (0,649), Edirne (0,651), Eskişehir (0,654), Izmir (0,671), Artvin (0,686), Ankara (0,688), Aydın (0,702), Antalya (0,704), Istan- bul (0,711) Vir: avtorici Preglednica 5: Skupna stopnja dosežene trajnostnosti Razred Province 1. (najnižji) Bilecik (0,359), Malatya (0,386), Bursa (0,394), Burdur (0,396), Uşak (0,417), Tunceli (0,423), Denizli (0,460), Hakkari (0,460), Kütahya (0,463), Düzce (0,464), Muğla (0,472), Eskişehir (0,478), Elazığ (0,490), Van (0,493), Tekirdağ (0,494), Sinop (0,497) 2. (nizek) Hatay (0,500), Batman (0,50), Bitlis (0,503), Manisa (0,508), Ağrı (0,509), Afyonkarahisar (0,511), Antalya (0,516), Rize (0,522), Amasya (0,523), Gümüşhane (0,523), Tokat (0,529), Kocaeli (0,532), Şanlıurfa (0,532), Bartın (0,535), Zonguldak (0,538), Adıyaman (0,544) 3. (srednji) Artvin (0,554), Kırklareli (0,556), Bingöl (0,558), Isparta (0,560), Karabük (0,566), Kırşehir (0,567), Gaziantep (0,571), Bolu (0,574), Diyarbakır (0,577), Samsun (0,577), Yalova (0,577), Kastamonu (0,580), Konya (0,581), Çorum (0,585), Ordu (0,586), Kırıkkale (0,588), Erzincan (0,590) 4. (visok) Çanakkale (0,591), Aydın (0,593), Niğde (0,594), Balıkesir (0,594), Giresun (0,594), Ardahan (0,596), Bayburt (0,597), Sa- karya (0,599), Aksaray (0,601), Çankırı (0,603), Trabzon (0,606), Kilis (0,610), Edirne (0,613), Kars (0,621), Mardin (0,622), Yozgat (0,627), Izmir (0,627) 5. (zelo visok) Muş (0,645), Kayseri (0,646), Mersin (0,649), Siirt (0,651), Nevşehir (0,653), Adana (0,655), Iğdır (0,655), Ankara (0,658), Şırnak (0,658), Karaman (0,660), Istanbul (0,661), Sivas (0,662), Osmaniye (0,664), Kahramanmaraş (0,664), Erzurum (0,665) Vir: avtorici nižjo stopnjo trajnostnega razvoja. Alptekin in Saraç (2017) sta proučila 51  kazalnikov v okviru gospodarske, socialne in okoljske komponente. Na podlagi podatkov iz leta  2013 sta med najbolj trajnostna turška mesta uvrstila Istanbul, Ankaro, Antalyo, Kocaeli in Izmir, med manj trajnostna pa Kilis, Du- zce, Sinop, Bartin in Kastamonu. Tudi njuni izsledki kažejo, da je zahodna Turčija bolj trajnostna, mesta ob Črnem morju in v jugovzhodni Anatoliji pa so manj trajnostna. Raziskava, ki so jo opravili Kusakci in sodelavci (2022), je temeljila na 53  kazalnikih v okviru gospodarske, okoljske, Proučevanje trajnostnosti turških provinc z uporabo mehke logike uiiziv-34-2-2023_02.indd 59 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 60 socialne in institucionalne komponente, a se je osredotočala samo na 30 največjih turških mest. Med najbolj trajnostna me- sta so bili uvrščeni Antalya, Mugla, Eskisehir, Ankara in Koca- eli, med manj trajnostna pa Van, Mardin, Ordu, Diyarbakir in Şanlıurfa. Podobno kot druge raziskave je tudi ta potrdila, da so jugovzhodne turške province manj trajnostne, v nasprotju z drugimi raziskavami pa je pokazala, da osrednja Anatolija in sredozemske pokrajine dosegajo visoko stopnjo trajnostnosti. To je verjetno posledica uporabe drugačnega modela in meto- dologije ter vplivov pandemije v letu, ko so se zbirali podatki (slika 7). V vseh raziskavah trajnostnosti turških mest so bila primerjana tri največja mesta po številu prebivalcev: Istanbul, glavno mesto Ankara in Izmir. V raziskavi, predstavljeni v tem članku, sta avtorici na podlagi uporabljenega analitičnega modela ugoto- vili, da je med njimi najbolj trajnosten Istanbul, Ankara je na drugem mestu, Izmir pa na tretjem. Njuni izsledki se ujemajo s podobnimi raziskavami v literaturi, ki kažejo, da so mesta z večjim številom prebivalcev, kot so tista na velikih metro- politanskih območjih, po navadi bolj trajnostna od manjših. Izsledki njune raziskave so pokazali še, da so lahko manjša mesta po doseženi stopnji trajnostnosti konkurenčna večjim mestom, kar kaže potrebo po boljšem izkoriščanju trajnostnega potenciala manjših naselij. Za najbolj trajnostno provinco se je izkazal Erzurum, kar lahko pripišemo pravilom in prožnosti metode mehke logike. Hkrati je treba opozoriti, da ima tudi njuna raziskava nekatere omejitve. Dve izmed teh sta, da se uporabljeni podatki nanašajo samo na izbrano obdobje in da so bile za izbor kazalnikov uporabljene enake uteži. V prihodnjih raziskavah bi se zato lahko proučili učinki uporabe raznih ka- zalnikov in uteži. 6 Sklep Mesta so že od nekdaj pomembna središča družbenega, go- spodarskega in kulturnega razvoja. S pospešeno urbanizacijo, čedalje večjo rastjo prebivalstva in naraščajočimi vplivi na oko- lje je trajnostnost zanje postala pomembno vprašanje. Trajno- stna mesta na podlagi načrtovanja, upravljanja in tehnologije zagotavljajo dolgoročno privlačnost za bivanje in dolgotrajno blaginjo prebivalcev z okoljskega, gospodarskega in socialne- ga vidika. Prizadevajo si doseči cilje trajnostnega razvoja ter s tem ustvariti zdravo in privlačno bivalno okolje za prihodnje rodove. Oblikovalcem politike, lokalnim upravam, urbanistom in akademikom so na voljo zelo raznovrstni kazalniki trajno- stnega razvoja. Slika 7: Trajnostnost turških provinc (ilustracija: avtorici) S E. ÖZMEN, F. YİRMİBEŞOĞLU uiiziv-34-2-2023_02.indd 60 11. 12. 2023 16:44:22 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 61 Avtorici sta v raziskavi, predstavljeni v tem članku, merili traj- nostnost turških mest z metodo mehke logike, pri čemer sta kot glavne komponente analize proučevali gospodarstvo, ekologijo in socialne vidike. Mesta sta na podlagi dosežene stopnje traj- nostnosti razdelili v kvantilne razrede. Izsledki raziskave lahko pomagajo ugotoviti, katera področja trajnostnega razvoja v me- stih bi bilo treba izboljšati. Mehka logika velja za pomembno analitično orodje na področju merjenja trajnostnosti, saj lahko zmanjša negotovosti in kompleksnosti. Z modelom, uporablje- nim v tej raziskavi, bodo lahko urbanisti, oblikovalci politik in odločevalci lažje razvili strategije in politike za ustvarjanje bolj trajnostnih mest, ki bodo tudi privlačnejša za bivanje. Predsta- vljeni model je ponovljiv in prilagodljiv, omogoča primerjave na podlagi številskih rezultatov in prispeva k literaturi na po- dročju merjenja trajnostnosti mest. V nadaljnjih raziskavah bi se lahko uporabil za podatke, ki se nanašajo na druga leta, primerjavo rezultatov in odkrivanje sprememb v trajnostnosti mest v daljšem obdobju. Ece Özmen, Tehnična univerza v Istanbulu, Podiplomska šola, Od- delek za urbanistično in regionalno načrtovanje, Maslak – Istanbul, Turčija E-naslov: simsekec@itu.edu.tr Funda Yirmibeşoğlu, Tehnična univerza v Istanbulu, Fakulteta za arhitekturo, Oddelek za urbanistično in regionalno načrtovanje, Şişli – Istanbul, Turčija E-naslov: funday@itu.edu.tr Opomba Članek je bil napisan na podlagi doktorske disertacije z naslovom Proučevanje trajnostnosti mest in naselij v Turčiji z uporabo pristopa mehke logike in modela pametnih ekoloških stanovanjskih območij avtorice Ece Özmen, študentke doktorskega programa Urbanizem in regionalno načrtovanje na Inštitutu za podiplomske študije Tehnične univerze v Istanbulu. Viri in literatura Akçakaya, O. (2016): Kentsel Sürdürülebilirliğin Uygulanması ve Ölçül- mesi Bağlamında Yerel Yönetimlerin Fonksiyonu / Function of Local Governments in the Context of Achieving and Measuring of Urban Sustainability. Ardahan University Journal of Faculty of Economics and Administrative Sciences, 4, 47–64. Alptekin, N., in Saraç, B. (2017): Türkiye’de İllerin Sürdürülebilir Kalkınma Göstergelerine Göre Değerlendirilmesi. Uluslararası Yönetim İktisat ve İşletme Dergisi, 13(1), 19–50. doi:10.17130/ijmeb.20173126261 Andriantiatsaholiniaina, L. A., Kouikoglou, V. S., in Phillis, Y. A. (2004): Evaluating strategies for sustainable development: Fuzzy logic reaso- ning and sensitivity analysis. Ecological Economics, 48, 149–172. doi:10.1016/j.ecolecon.2003.08.009 Bharani, A., in Ramesh, P. (2022): Smart sustainable cities: Principles and future trends. V: Pal, I., in Kolathayar, S. (ur.): Sustainable cities and resilience (= Lecture notes in civil engineering 183), 301–316. Singapur, Springer. doi:10.1007/978-981-16-5543-2_25 Buzási, A., Jäger, B. S., in Hortay, O. (2022): Mixed approach to assess urban sustainability and resilience – A spatio-temporal perspective. City and Environment Interactions, 16(december), 100088. doi:10.1016/j.cacint.2022.100088 Çolakoğlu, E. (2019): İklim Değişikliği Eğitim Modülleri Serisi 11. Dostopno na: https://cygm.csb.gov.tr/iklim-degisikligi-egitim-modulleri- tamamlandi-haber-253452 (sneto 15. 7. 2022). Dumane, P. R., Sarate, A. D., in Chavan, S. S. (2019): Sustainability as- sessment by use of fuzzy logic – A review. V: Iyer, B., Nalbalwar, S. L., in Pathak, N. P. (ur.): Computing, communication and signal processing, 363–370. Singapur, Springer. doi:10.1007/978-981-13-1513-8_38 Endeksa (2022): Türkiye Kiralik Konut Kiralari. Dostopno na: https://www. endeksa.com/tr/analiz/turkiye/endeks/kiralik/konut (sneto 20. 7. 2022). Energy Market Regulatory Authority (EMRA) (2022): Electric Market Re- port 2022. Dostopno na: https://www.epdk.gov.tr/Detay/Icerik/5-13100/ energy-market-regulatory-authority-emra-electri (sneto 20. 7. 2022). Evropska komisija, Generalni direktorat za okolje (2018): Indicators for sustainable cities. Brusselj. doi:10.2779/121865 Gazibey, Y., Keser, A., in Gokmen, Y. (2014): The evaluation of the cities in Turkey according to the dimensions of sustainability. Ankara Universi- ty Social Sciences Journal, 69(3), 511–544. doi:10.16987/ausbf.93938 General Directorate of Forestry (2021): Türkiye Orman Varlığı. Dostopno na: https://www.ogm.gov.tr/tr/ormanlarimiz/Turkiye-Orman-Varligi (sneto 10. 9. 2022). Gülcan, Y., in Aldemir, C (2008): The relationship between regional economic development and local culture: A tale of two neighbouring Turkish provinces. International Journal of Emerging and Transition Eco- nomies, 1(1), 15–31. Hincu, D. (2011): Modelling the urban sustainable development by using fuzzy sets. Theoretical and Empirical Researches in Urban Manage- ment, 6(2), 88–103. Hwang, C.-L., in Yoon, K. P. (1981): Multiple attribute decision making: Methods and applications. Berlin, Springer-Verlag. doi:10.1007/978-3-642-48318-9 Jaderi, F., Ibrahim, Z. Z., Jaafarzadeh, N., Abdullah, R., Shamsudin, M. N., Yavari, A. R., idr. (2014): Methodology for modeling of city sustainable development based on fuzzy logic: A practical case. Journal of Integrati- ve Environmental Sciences, 11(1), 71–91. doi:10.1080/1943815X.2014.889719 Kuşakçı, S., Yilmaz, M. K., Kusakci, A. O., Sowe, S., in Nantembelele, F. A. (2022): Towards sustainable cities: A sustainability assessment study for metropolitan cities in Turkey via a hybridized IT2F-AHP and COPRAS approach. Sustainable Cities and Society, 78(marec), 103655. doi:10.1016/j.scs.2021.103655 MasterCard Worldwide in Boğaziçi Üniversitesi (2011): Türkiyenin Şehirle- ri Sürdürülebilirlik Araştırması. Istanbul. Michalina, D., Mederly, P., Diefenbacher, H., in Held, B. (2021): Sustai- nable urban development: A review of urban sustainability indicator frameworks. Sustainability, 13(16), 1–20. doi:10.3390/su13169348 Organizacija združenih narodov (OZN) (2015): Transforming our world: The 2030 agenda for sustainable development. Dostopno na: https:// sdgs.un.org/2030agenda (sneto 6. 7. 2023). Phillis, Y. A., Kouikoglou, V. S., in Verdugo, C. (2017): Urban sustainability assessment and ranking of cities. Computers, Environment and Urban Systems, 64, 254–265. doi:10.1016/j.compenvurbsys.2017.03.002 Pınarcıoğlu, N. S., in Kanbak, A. (2020): Sürdürülebilir Kent Modelleri. London, IJOPEC Publication Limited. Proučevanje trajnostnosti turških provinc z uporabo mehke logike uiiziv-34-2-2023_02.indd 61 11. 12. 2023 16:44:23 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 62 Pires, S. M., Fidélis, T., in Ramos, T. B. (2014): Measuring and comparing local sustainable development through common indicators: Constraints and achievements in practice. Cities, 39, 1–9. doi:10.1016/j.cities.2014.02.003 Robati, M., in Rezaei, F. (2022): Evaluation and ranking of urban sustai- nability based on sustainability assessment by fuzzy evaluation model. International Journal of Environmental Science and Technology, 19(1), 625–650. doi:10.1007/s13762-021-03128-1 Son, T. H., Weedon, Z., Yigitcanlar, T., Sanchez, T., Corchado, J. M., in Mehmood, R. (2023): Algorithmic urban planning for smart and susta- inable development: Systematic review of the literature. Sustainable Cities and Society, 94(julij), 104562. doi:10.1016/j.scs.2023.104562 Svetovna banka (2019): More cities in Turkey to benefit from sustainable municipal services. Dostopno na: https://www.worldbank.org/en/news/ press-release/2019/05/23/more-cities-in-turkey-to-benefit-from-sustai- nable-municipal-services (sneto 10. 7. 2023). Turkish Statistical Institute (TSI) (2020): Main page. Dostopno na: https://www.tuik.gov.tr (sneto 5. 6. 2023). Turkish Statistical Institute (TSI) (2021) Provincial indicators. Dostopno na: https://Biruni.Tuik.Gov.Tr/Ilgosterge/?Locale=Tr (sneto 10. 7. 2023). Turkish Statistical Institute (TSI) (2022): Sustainable development goals. Dostopno na: https://sdg.tuik.gov.tr/en/ (sneto 10. 7. 2023). Union of Chambers and Commodity Exchanges of Turkey (UCCE of Turkey) (2022): Number of companies established by province. Dostopno na: https://www.tobb.org.tr/Sayfalar/Detay.php?rid=12743&lst=Haberler (sneto 10. 9. 2022). United Nations Development Program (UNDP) (2020): Goal 11: Susta- inable cities and communities. Dostopno na: https://www.undp.org/ sustainable-development-goals/sustainable-cities-and-communities (sneto 6. 7. 2023). Yıldırım, S., Bostancı, S. H. & Erdogan, S. (2017) Environmental sustaina- bility in local governments: A case of Turkish municipalities. Journal of Geography and Regional Planning, 10(12), 330–339. doi:10.5897/JGRP2017.0668 E. ÖZMEN, F. YİRMİBEŞOĞLU uiiziv-34-2-2023_02.indd 62 11. 12. 2023 16:44:23