20 Razredni pouk 2-3/2016 Teorija praksi Mnenja staršev o pouku in učnem okolju podružničnih šol Povzetek: Podružnične šole se pojavljajo v manjših krajih, obiskuje jih manj učencev kot na central- nih šolah in največkrat se na njih izvaja vzgojno-izobraževalni program samo od prvega do četrtega razreda. Tudi učni prostor se razlikuje od prostora na centralnih šolah. Zanimalo nas je, kako ocenju- jejo pouk in notranje ter zunanje učno okolje podružničnih šol starši učencev šestih namensko izbra- nih podružničnih šol. Na vprašalnik je odgovorilo vseh 98 staršev, ki smo jim vprašalnik dali v izpol- njevanje. Rezultati so pokazali, da so starši v glavnem zadovoljni s poukom in notranjim in zunanjim okoljem podružničnih šol, saj so prevladovale ocene 4 in 5 na petstopenjski ocenjevalni lestvici. Starši so zaznali tudi prednosti podružničnih šol, predlagali pa so kombiniranje razredov, ki so si starostno bližje. Ključne besede: podružnične šole, kombinirani pouk, učno okolje, starši, vprašalnik. Opinions of Parents on the Lessons and Learning Environment at Branch Schools. Abstract: Branch schools are found in smaller towns and are attended by a smaller number of students than the central schools; they most often implement the education programme from grades one to four. Their learning area also differs from that of the central schools. We wished to see how the parents of students atten- ding six, purposely selected branch schools rate the lessons and the internal and external learning environment at branch schools. All of the 98 parents who had been given the questionnaire filled it out. The results show that the parents are mostly satisfied with the lessons and the internal and external learning environment at branch schools, since the predominant scores on a five-point scale were 4 and 5. The parents have also noticed the advantages of branch schools and suggested that the schools combine classes with similarly aged students. Key words: branch schools, combined lessons, learning environment, parents, questionnaire. Uvod Podružnične šole imajo dolgo tradicijo. Zara- di svoje majhnosti so nekaj posebnega. Lahko izpostavimo, da imajo velik vpliv na kulturno in družbeno življenje ter posredno na gospodarski in kulturni razvoj kraja, saj so pogosto središ- če kulturnega dogajanja, po drugi strani pa so deležne različnih kritik in poskusov ukinjanja, češ da so predrage, nekakovostne ipd. v primerjavi z matičnimi ali centralnimi šolami (Cencič 2011). Kritike pogosto dosežejo tudi starše, zato si lahko oblikujejo napačne predstave, da je kombinirani pouk manj kakovosten, šole slabše ipd. Najprej izpostavljamo pomembnost učnega prostora v vzgojno-izobraževalnem procesu, predstavljamo pa tudi mnenja staršev o pouku in učnem okolju podružničnih šol. Učni prostor kot pomembni dejavnik pouka Za pouk je pomembno tudi učno okolje, tako socialno kot tudi fizično ali grajeno. Splošno je razširjeno mnenje, da je socialno učno okolje na podružničnih šolah dobro, saj manjše število učencev v kombiniranih oddelkih pozitivno vpliva na odnose in na inkluzijo različnih potreb učen- cev, tudi sodelovanje mlajših in starejših učencev pozitivno vpliva na socializacijo učencev, dobro pa je tudi sodelovanje z učitelji in med njimi. Fizični Nuša Kogej Dr. Majda Cencič Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Razredni pouk 2-3/2016 21 ali grajeni učni prostor pa navadno ni deležen posebnih pohval. Večkrat se sliši, da so podruž- nične šole materialno podhranjene, da primanj- kuje učnih pripomočkov, prostorov ipd. V zadnjih letih so se pogoji izboljšali, a še vedno se pojavljajo razlike med šolami. Nekatere podruž- nice so že zelo dotrajane, druge niso dovolj opremljene in imajo zelo različne materialne pogoje za delo. Opremljenost je predvsem odvisna od ravnateljev matičnih šol in od sodelovanja s krajevnimi skupnostmi (Repinc 2001). Med učili v podružničnih šolah najbolj pogrešajo računalnike, videopredvajalnike in didaktične igrače. Pri urah športne vzgoje primanjkuje športnega orodja, pa tudi telovadnice nimajo povsod (Nolimal 1998). Fizični ali grajeni učni prostor pa ni le prostor, ki je »didaktično prilagojen za izvajanje pouka« (Ivanuš Grmek 2003, str. 322). Za samo šolo pra- vijo, da »vzgaja« (Ivanič 2009), da je tretji učitelj (Nicholson 2005), tihi učitelj, da pomeni »nemi pouk« (Day in Midbjer 2007), da je prikriti kuri- kulum (npr. Bregar Golobič 2012; Taylor 2009) ali trirazsežnostni (tridimenzionalni) učbenik (Taylor 2009). V literaturi lahko tudi preberemo, da fizično učno okolje vključuje tudi »sporočila prosto- ra« (Eaton in Stepherd 1998, v Dolar Bahovec in Bregar Golobič 2004, str. 126), saj vsi prostori in zgradbe učijo (Day in Midbjer 2007), in kaže, kako se učenci učijo, kaj se učijo, kaj jih učimo (Ni- cholson 2005, str. 45) ter kako jih učimo. Fizični prostor torej »pošilja« tudi različna nebesedna sporočila o spoštovanju (npr. ali spoštujemo raz- lične potrebe otrok, ali npr. imamo različno velike stole in mize), o odnosih (ali imajo učenci možnost umika, počitka, miru, če ga potrebujejo), o učenju in poučevanju (katere učne oblike so uporablje- ne, lahko vidimo iz porazdelitve miz in stolov), o različnih strategijah pouka, vidimo lahko, če so na šoli računalniki, če imajo pouk tudi v zunanjem okolju šole, o spoštovanju okolja ali o trajnostnem razvoju (kateri materiali se uporabljajo: naravni, npr. les, opeka, kamen, ali umetni, kot je plastika; ali vključujejo recikliranje, imajo naravno svetlobo ipd.). Omenjeni avtorji pa so ugotovili tudi, da eko ali »zelene« šole vlivajo na učne rezultate, zdravje, klimo učencev, zdravje učiteljev in sodelavcev, na okolje šole, širše okolje, naravo in tudi na naš planet Zemlja (LPA 2009, str. 7, Woolner 2010). Izpostavljajo pa tudi vpliv na socialno kohezivnost, povezanost z okoljem, sodelovanje s krajani, mož- nost skupne uporabe igrišč, telovadnice, pomoč pri obdelovanju šolskega vrta v povezavi z občani ipd. (Hertzberger 2009). Čeprav starši niso neposredno vključeni v pouk, pa so zelo zainteresirani za dobro učno okolje svojih otrok. Notranje in zunanje učno okolje poznajo posredno preko svojih otrok, pa tudi neposredno z obiski na šoli. Zato smo povprašali starše nekaterih podružničnih šol, kako ocenju- jejo učno okolje podružničnih šol in kaj menijo o kombiniranem pouku. Mnenja in ocene staršev nekaterih podružničnih šol o učnem okolju podružničnih šol Okolje – tako socialno kot tudi fizično – je pomem- ben dejavnik pouka, ki pozitivno vpliva na počutje in učenje učencev. Tudi podružnične šole so raz- lične: ene so večje, druge manjše, ene obnovljene in druge neobnovljene ipd. Zato nas je zanimalo, kako pouk in učno okolje podružnične šole ocen- jujejo straši otrok glede na šolo, ki jo obiskuje njihov otrok. V raziskavo smo vključili starše šestih podružnič- nih šol s Primorske, ki so po oddaljenosti dovolj blizu, da je sodelovanje in komunikacija z ravna- telji lažje potekalo. Od matičnih šol so podružnič- ne šole oddaljene 13 km, 11 km, 9 km, 8 km, 11 km in 3 km. Oddali smo 98 vprašalnikov za starše na podružnične šole in jih ravno toliko tudi prejeli, ker je eden od staršev izpolnil dva vpra- šalnika (verjetno ker ima otroka v dveh različnih razredih). Večina staršev (63 oseb oz. 64,3 %) je starih 31 do 40 let. Starši, ki so izpolnili vprašal- nik, pa so imeli otroke v različnih razredih, od 1. do 5. razreda, oz. v različnih kombinacijah, npr. 2. in 4., 4. in 5. ali 1., 3. in 4. Za namen raziskave smo oblikovali vprašalnik z anketnimi vprašanji zaprtega in odprtega tipa ter številčno ocenjevalno lestvico z ocenami od 1 (naj- nižja ali popolnoma nezadovoljen) do 5 (najvišja ali popolnoma zadovoljen), ki so ga starši izpolnili januarja 2015. Podatke smo obdelali deskriptivno (število in ods- totki) ter uporabili hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti ali hi-kvadrat preizkus z razmerjem 22 Razredni pouk 2-3/2016 verjetij za primerjanje odgovorov staršev glede na podružnično šolo, ki jo obiskuje njihov otrok. V besedilu predstavljamo le skupne rezultate star- šev. Podčrtan je rezultat hi-kvadrat preizkusa, ki kaže statistično pomembne razlike med odgovori staršev glede na vključene podružnične šole. Preglednica 1: Število in odstotek odgovorov (ocen) staršev o pouku in učnem okolju podružnične šole glede na šolo, ki jo obiskuje njihov otrok in rezultati hi-kvadrat preizkusa Ocenjene značilnosti učnega okolja Ocene staršev Skupaj Hi-kvadrat preizkus 1 2 3 4 5 hi g P Kombinirani pouk 1 1,0 % 15 15,6 % 56 58,3 % 24 25,0 % 96 100,0 % 27,238 15 0,027 Počutje učencev 1 1,0 % 2 2,0 % 4 4,1 % 45 45,9 % 46 46,9 % 98 100,0 % 30,990 20 0,055 Materialne razmere 3 3,1 % 1 1,0 % 13 13,4 % 57 58,8 % 23 23,7 % 97 100,0 % 13,315 20 0,863 Notranja ureditev 1 1,0 % 5 5,1 % 9 9,2 % 51 52,0 % 32 32,7 % 98 100,0 % 39,549 20 0,006 Matična učilnica 1 1,0 % 10 10,3 % 41 42,3 % 45 46,4 % 97 100,0 % 24,889 15 0,051 Hodniki 4 4,1 % 18 18,4 % 43 43,9 % 33 33,7 % 98 100,0 % 39,725 15 0,000 Toaletni prostori 2 2,1 % 8 8,4 % 48 50,5 % 37 38,9 % 95 100,0 % 31,123 15 0,008 Ponudba knjižnice 2 2,1 % 10 10,3 % 15 15,5 % 49 50,5 % 21 21,6 % 97 100,0 % 17,216 20 0,639 Urejenost knjižnice 1 1,0 % 2 2,1 % 16 16,7 % 43 44,8 % 34 35,4 % 96 100,0 % 13,477 20 0,856 Urejenost jedilnice 4 4,2 % 2 2,1 % 17 17,7 % 41 42,7 % 32 33,3 % 96 100,0 % 48,673 20 0,000 Prehrana 1 1,0 % 5 5,2 % 56 57,7 % 35 36,1 % 97 100,0 % 17,666 15 0,281 Zunanja ureditev 1 1,0 % 10 10,2 % 20 20,4 % 49 50,0 % 18 18,4 % 98 100,0 % 25,415 20 0,186 Povezanost šole z okoljem 2 2,1 % 4 4,1 % 47 48,5 % 44 45,4 % 97 100,0 % 21,138 15 0,132 Ohranjanje kulturne dediščine 4 4,1 % 48 49,5 % 45 46,4 % 97 100,0 % 15,354 10 0,120 Razredni pouk 2-3/2016 23 Kot vidimo iz preglednice, so starši v glavnem zadovoljni s kombiniranim poukom, saj so prev- ladovale višje ocene. Kar 56 staršev ali 58,3 % je ocenilo kombinirani pouk z oceno 4. Kot kaže hi-kvadrat preizkus, pa so se med šolami pojavile statistično pomembne razlike. Pregled rezultatov glede na podružnično šolo je pokazal, da so starši bolj zadovoljni s kombiniranim poukom na tistih podružničnih šolah, ki so manjše. S počutjem učencev na podružničnih šolah so starši tudi pretežno zadovoljni, saj sta prevlado- vali oceni 4 in 5, ki ju je označilo čez 90 % anketi- ranih staršev. Razlike med podružničnimi šolami pa niso statistično pomembne. Verjetno na oceno počutja učencev vpliva manjše število učencev, ki omogoča večje uveljavljanje otrok in več individualnega dela, saj učitelj otroke bolj poz- na in lahko bolj upošteva njihove potrebe in želje (Repic 2001). Glede na anketo so z materialnimi razmera- mi starši kar zadovoljni, saj je več kot polovica anketiranih staršev obkrožila oceno 4. Tudi v tem primeru se niso pokazale statistično pomembne razlike med odgovori staršev glede na podružnič- ne šole, kar kaže, da na podobne ocene staršev z različnih podružničnih šol glede materialnih razmer. Šole so navadno opremljene z osnovno računalniško tehnologijo (računalniki, projektorji ipd.), čeprav npr. Nolimal 1998 navaja, da je opremljenost podružničnih šol odvisna od ravnatelja/-ice centralne šole ter od sodelovanja s krajevno skupnostjo. Na nekaterih podružničnih šolah pa pogrešajo telovadnico in športna orodja (Repic 2001). Tudi pri notranji ureditvi podružničnih šol so se pokazale statistično pomembne razlike med oce- nami staršev glede na podružnično šolo. Največje zadovoljstvo se je pokazalo pri ocenah staršev, ki so ocenjevali podružnično šolo, kjer imajo eno ve- liko učilnico, ki jo lahko pregradijo, da nastaneta dve manjši, in kjer imajo tudi kuhinjo in jedilnico, pa čeprav v istem prostoru. Veliko zadovoljstvo so starši pokazali tudi s šolami, ki so bile obnovljene in kjer imajo tudi prostor za telovadbo. Skoraj 90 % staršev je zadovoljstvo z matično učilnico ocenilo z ocenama 4 in 5 in tudi razlike med podružničnimi šolami niso statistično po- membne, kar kaže, da so starši v glavnem zado- voljni z ureditvijo učilnic na podružničnih šolah. V primerjavi z ocenami matične učilnice so starši hodnike ocenili nekoliko nižje in pokazale so se statistično pomembne razlike glede na vključene podružnične šole. Hodniki ne predstavljajo več le prehodov iz prostora v prostor ali prostora, napolnjenega z garderobnimi omaricami, ampak postaja hodnik prvi prostor, ki staršem sporoča, kakšna je šola. Hodniki se spreminjajo v učne prostore, prostore srečanj, druženj in prireditev (Hertzberger 2009). Starši so ocenjevali tudi toaletne prostore. Oceno 4 je dalo 50,5 % anketiranih staršev, vendar obs- tajajo razlike med ocenami staršev glede na pod- ružnične šole. Eden od staršev pa je navedel, da toaletnih prostorov ni imel možnosti videti in trije starši na to vprašanje niso odgovorili, verjetno iz podobnega razloga. Ostali pa so jih morda ocenili glede na pripovedovanje otrok. Pri ocenah »ponudbe knjižnice« je več kot polo- vica anketiranih staršev obkrožila oceno 4 in se niso pokazale statistično pomembne razlike med podružničnimi šolami. Na vseh vključenih pod- ružničnih šolah imajo knjige za učence od 1. do 5. razreda, tako otroške kot mladinske. Ponekod knjige večkrat na leto dopolnijo, oziroma zamen- jajo del knjig s knjigami iz knjižnice iz matične šole. Drugje prinesejo knjige iz mestne knjižnice in jih odnesejo nazaj, ko jih učenci preberejo. Tako poskušajo učitelji na različne načine zagotoviti pestrost ponudbe knjig. Pri urejenosti knjižnice so prevladovale višje oce- ne, 4 in 5, in ni statistično pomembnih razlik med ocenami staršev glede na podružnične šole. Knjižnico pa imajo ponekod kar v razredu, kot kotiček s knjigami (npr. dve omari in voziček s predali ter blazine, kjer učenci lahko berejo), ali del razreda namenijo knjižnici, tako da so lahko vsak trenutek v stiku s knjižnim gradivom, ali pa so čitalnico uredili na hodniku, kamor so postavili tudi vreče, da se učenci lahko usedejo in berejo. Pri ocenah urejenosti jedilnice se največkrat pojavi ocena 4 (43,7 %), a so se pokazale statistič- no pomembne razlike glede na podružnične šole. Bolj zadovoljni so z urejenostjo jedilnice starši, kjer imajo na podružnični šoli jedilnico, tudi če ni nova ali obnovljena, kot na šolah, kjer uredijo jedilnico na hodniku ali v učilnici. S prehrano na podružničnih šolah so starši v glavnem zadovoljni, ne glede na podružnično šolo, pa čeprav povsod nimajo kosila, ampak le malico in četudi hrano vozijo iz centralne šole ali od kje 24 Razredni pouk 2-3/2016 drugod. V glavnem pa skrbijo na vseh šolah za raznoliko hrano. Tudi z zunanjo ureditvijo podružnične šole so starši skoraj v celotizadovoljni in ni statistično pomembnih razlik med ocenami staršev glede na podružnično šolo. Bolj zadovoljni so z okolico šole starši na tistih šolah, kjer imajo zelenice, igrišče z igrali, mize in klopi, peskovnik, šolski vrt z zelenjavo in/ali zelišči ipd. Zunanji šolski prostor bi lahko bolj izkoristili ne le za sprostitev in igro, ampak tudi kot zunanjo učilnico za pouk naravoslovja, matematike, glasbe in ostalih učnih predmetov. Starši so ocenjevali tudi ohranjanje kulturne dediščine na podružnični šoli. Vsi so ocenili to postavko le z ocenami od 3 do 5 in se tudi tu niso pokazale statistično pomembne razlike med pod- ružničnimi šolami. Tudi Repinc (2001) navaja, da je za podružnične šole izredno pomembno, da se v učni načrt vpeljujejo tudi vsebine, ki so povezane s krajem, v katerem šola deluje. Med razlogi, ki so jih starši napisali za vpis otroka v podružnično šolo, so starši v največjem številu navedli bližino šole. Učenci živijo v kraju, kjer je šola, in se lahko družijo z vrstniki, sosedi ter z njimi odraščajo. Preko šole tudi sodelujejo pri dejavnostih v kraju, sodelujejo na raznih priredit- vah ipd. Iz odgovorov staršev povzemamo, da vidijo pred- nosti kombiniranega pouka predvsem v manjšem številu otrok, saj imajo učitelji tako učence »pod nadzorom«, lažje vzpostavljajo disciplino in se lahko posvetijo posameznikom. Starši so tudi napisali, da se učenci pri kombiniranem pouku učijo strpnosti, potrpežljivosti, se učijo drug od drugega, veliko se naučijo tudi o odnosih, starejši so mlajšim vzor, učijo se skrbeti drug za drugega in so bolj povezani med seboj. Predlagajo pa, da bi kombinirali razrede, ki so si starostno bližje, na primer 2. in 3. razred in ne 3. in 5. razred. Vsekakor pa menijo, da je kombinira- ni pouk v največji meri odvisen od učitelja, njegove priprave in izvedbe pouka ter od materialnih in prostorskih pogojev, ne glede na to, katere razre- de kombiniramo. Sklep Kot so pokazali rezultati naše raziskave med starši šestih podružničnih šol, so starši večinoma zadovoljni s poukom ter notranjim in zunanjim okoljem podružničnih šol, saj so prevladovale višje ocene (4 in 5 na petstopenjski ocenjevalni lestvici). Čeprav starši vpisujejo otroke na pod- ružnično šolo predvsem zaradi bližine šole, pa zaznavajo tudi njene druge prednosti, kot so npr. tesnejši socialni stiki ter povezanost in boljše vzgojno delovanje. Predlagajo pa povezovanje starostno bližnjih razredov, npr. 1 in 2. in ne npr. 1. in 3. razred. Rezultati so spodbudni in kažejo, da je potrebno še naprej razvijati podružnične šole, ne pa jih zapirati. Viri in literatura 1. Bregar Golobič, K. (2012). Kakšno šolo hočemo? Prostor kot ele- ment (prikritega) kurikula. Sodobna pedagogika, 63 (1), str. 52–72. 2. Cencič, M. (2011). Kombinirani pouk v sedanji družbi znanja. Razredni pouk, 13(1), str. 1–2. 3. Day, C., Midbjer, A. (2007). Environment and Children: Passive Lessons from the Everyday Environment. Oxford, Burlington: Architectural Press. 4. Dolar Bahovec, E., Bregar Golobič, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo: Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS. 5. Hertzberger, H. (2009). Space and Learning. Šola in trajnostna arhitektura (mednarodna konferenca), Ljubljana: 1. in 2. oktober 2009. Dostopno na: www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageu- ploads/ANG/OECD_Conference/Hertzberger.pdf Www.mss.gov.si/ si/konferenca_oecd (5. 10. 2010). 6. Ivanič, M. (2009). Šola vzgaja/Schools as a Teacher. Šola in traj- nostna arhitektura (mednarodna konferenca), Ljubljana: 1. in 2. oktober 2009. Dostopno na: www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov. si/pageuploads/ANG/OECD_Conference/Gradivo_Sola_vzgaja.pdf (5.10.2010). 7. Ivanuš Grmek, M. (2003). Učni prostor. V Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F., Didaktika: visokošolski učbenik. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo. Str. 322–328. 8. LPA (2009). Green School Primer: Lessons in Sustainability. Mulgrave: The Images Publishing Group. 9. Nicholson, E. (2005). The School Building as Third Teacher. V Du- dek, M. (ur.), Children’s Space. New York: Routledge. Str. 44–65. 10. Nolimal, F. (1998). Primerjalna analiza malih osnovnih šol s kom- biniranimi oddelki v Sloveniji in tujini. Sodobna pedagogika, 49 (3), str. 301–315. 11. Repinc, B. (2001). Podružnične šole in šolska svetovalna služba. Didakta, 11 (60/61), str. 7–12. 12. Taylor, A. (2009). Linking Architecture and Education: Sustainable Design for Learning Environments. Albuquerque: University of New Mexico Press. 13. Woolner, P. (2010). The Design of Learning Spaces: Future Schools. London: Continuum International Publishing Group. Razredni pouk 2-3/2016 25