26. LETO
službe
kulturnemu in gospodarskemu napredku Slovencev v Wisconsin!!
V—-- r
—JU G O SLOVENSKI
26th YEAR
oi Service to tlie Yugoslavs of Wisconsin and to the Country
The Only Yugoslav Newspaper, printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugo slav Extraction. — Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin
ST. — NO. 517.
Entered us second-class matter Januury 21, 11)2(1 at the post office of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1871).
MILWAUKEE — WEST ALLIS, W1S~ DECEMBER I. DECEMBRA 1938. ’
LETO X. — VOL. X.
ESTABLISHED 1913.
Dogodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji
* Premogovnik Peklenico je kupila Mariborska mestna hranilnica. Mestna hranilnica v Mariboru je bila močno zainteresirana pri usodi premogovnika Peklenice v Medmurju, ki je eden največjih premogovnikov savske banovine. Svoje-časno je mariborska Mestna hranilnica rudniku, ki je bil takrat last Karla Vargazona, posodila večjo vsoto denarja. Leta 1932. je rudnik prišel v konkurz, a ne zaradi tega, ker da bi bil rudnik nedobičkonosen, marveč zato, ker je lastnik imel obveznosti do drugih podjetij. Ta konkurz se je zaradi mnogih prizivov vlekel vse do letošnjega leta, ko je bila pred časom razpisana dražba, ki se je vršila ce dni v Murskem Središču. Mariborska Mestna hranilnica je rudnik izdražila za štiri milijone dinarjev. Hranilnica bo dala rudnik menda v zakup. Rudnik je precejšnje vrednosti, ker so na madžarski strani prav blizu velika ležišča nafte, a po sodbi strokovnjakov še večja na jugoslovenski strani v bližini rudnika.
* Pol vasi je zgorelo. Pred dnevi popoldne je nastal požar v vasici Laporju pri Turjaku. Goreti je začela slamnata streha hiše posestnika Alojza Mavca. Ogenj pa je kmalu zajel tudi gospodarsko poslopje. Z Mavčeve hiše je ogenj prešel na sosedne zgradbe, ki so stale druga tik druge. Na nesrečo so bili ta čas doma samo otroci, med tem ko so bili odrasli zaposleni na polju ali v gozdu. Stari ljudje in otroci si niso znali pomagati in se je ogenj nemoteno širil z zgradbe na zgradbo. Sele ko je bil v plamenih že velik del vasi, so prihiteli ljudje domov s polja in skušali rešiti, kar se je dalo. Pozneje so prihiteli tudi gasilci iz Škocijana, za njimi pa gasilci iz Velikih Lašč in Poni-kev. Gasilci so začeli brž gasiti, toda ogenj se je bil že tako razširil, da skoro niso vedeli, kje bi začeli. Po daljšem trudu se jim je posrečilo odvrniti o-genj od spodnjega dela vasi, med tem ko so hiše 'posestnikov Štefana Celnika, Marije Štrukljeve, Alojza Štruklja, Franca Zerneca in Alojzija Mavca pogorele. Poleg hiš so zgorela tem posestnikom tudi gospodarska poslopja. Posestnikoma Alojzu Grudnu in Janezu Perhaju pa sta postali žrtev ognja le gospodarski poslopji. Gasilci so delali vse popoldne in vso noč. — Za La-porjane pomeni ta požar strašen udarec, saj je zgorela skoro polovica vasi, ki šteje 11 hiš. Pogorelcem je ogenj uničil poleg poslopij tudi vso o-pravo, obleko in pridelke ter osmodil nekaj živine, ki so jo vaščani še pravočasno spustili iz hlevov, da se ni zadušila. Pri reševanju raznega blaga iz goreče hiše se je hudo opekla posestnikova žena Klotilda Zer-nečeva. Plameni so jo obžgali po obrazu in po rokah. Gasilci so jo naložili na Pečnikarjev avtobus, ki vozi med Blokami in Ljubljano, ter jo prepeljali v bolnišnico. — Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Goreti je začelo v hiši posestnika Alojza Mavca. Nekateri menijo, da so ogenj povzročili otroci, ki so ostali sami doma in se igrali z ognjem, orožniki, ki so uvedli preiskavo, pa trdijo, da se je vnela pri Mavčevili slamnata streha iz dimnika in da nesreče niso zakrivili otroci.
* Občina postavila za svoje reveže ubožni dom. V Braslovčah v Savinjski dolini so, nedolgo tega, občani sklenili, da hočejo svojim revežem posta-
viti dom, da jim ne bo treba več hoditi od hiše do liiše in prositi miloščine. Takoj po tej sklenitvi se je sestavil poseben odbor, ki je vzel stvar v roke, in v začetku septembra je domači g. župnik Ivan Atelšek blagoslovil temeljni kamen novega ubožnega doma, ki stoji v Rakovljah, nedaleč od Braslovč. Sedaj je stavba že dozidana in čaka le še nekaj zadnjih del, potem pa se bo lahko že uredila notranjost. Ubožni dom bo precej obširen, saj bo imel osem velikih sob in kuhinjo z drugimi potrebnimi prostori. Ob stavbi bo precej velik vrt, na katerem si bodo lahko ubožci pridelovali zelenjavo .Kljub temu, da bo stavba tako velika, ne bo obremenila davkoplačevalcev na dokladah. Mnogo lesa so občani darovali in ga dovozih h gradnji, brezplačno pa so dovažali tudi gramoz in drugo gradivo. Tako bo stavba veljala v denarju le okrog 60,000 din, katere pa upa odbor za zidavo delno kriti iz dobička tombole, ki jo bo priredil v ta namen.
* Avto do smrti povozil mladega posestnika. Nedavno se je okrog osme ure zvečer vračal z vozom oroti domu 351etni posestnik Jakob Mlinarič z Loč-kega vrha pri Sv. Benediktu. Par kilometrov pred Sv. Benediktom je zapazil avto, ki se mu je približeval. Skočil je z voza. V lem trenutku je mimo privozil težak tovorni avtomobil, ki je Mlinariča z vso silo udaril. Poklicali so takoj zdravnika, ta pa je odredil takojšen prevoz v bolnico. Poklicani reševalci, ki so ob 11. uri iz Maribora prispeli na Mlinaričev dom, pa so našli Mlinariča že mrtvega. Mlinarič se je proti domu vozil iz Maribora, kamor je na trg pripeljal sadje.
* žalostna smrt viničarja.
Posestnik Ivan Lebar iz Jed-lovnilca pri Sv. Juriju ob Pesnici je prijavil pred dnevi o-rožnikoin, da je njegova vini-čarka zjutraj vsa prestrašena na podstrešju našla obešenega svojega moža, 441etnega Franca Mojzesa. Desna stran obraza je bila od miši in podgan že vsa obžrta. Viničarka je izpovedala, da je njen mož že 23. oktobra okoli poldneva odšel od doma. Mislila je, da je odšel k Sv. Križu, ker ji je že prej nekoč povedal, da si bo moral poiskati novo službo. Bila je mnenja, da se je mož zadržal na delu pri Sv. Križu. Mojzes je svoji ženi že prej večkrat pravil, da si bo vzel življenje. Prestal je težko operacijo in bil še vedno bolan. Mislijo, da se je Mojzes obesil že na dan, ko je odšel z doma.
* Napil se je in obesil. V Doljni Počehovi so Ogrizkovi kuhali žganje, ter se je Slletni hlapec Ivan Čop močno napil. Nato je šel v hlev in se tam o-besil.
* Smrtna žrtev napada. 18-
ietnega posestnikovega sina Petra Tepeha iz Spodnjega Dupleka so nedavno napadli iz zasede neznani napadalci in ga s koli pobili na tla, kjer je nesrečni Tepeh obležal v nezavesti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je izdihnil. Orožniki iščejo zločince. Tepeh je bil miren fant in je njegova tragična smrt zbudila toplo sočutje vse okolice.
* Samomor. Pri Slamiču v Ljubljani je bil uslužben kot mesarski pomočnik 31 letni France Javornik iz Velike Loke pri Višnji gori. Fant je bil zelo delaven in pošten. Pred dvema letoma se je seznanil z nekim dekletom, s katerim se
Židovsko vprašanje: Zdr. države jim najbrže ne
bodo odprle vrata
Domači in drugi dogodki po Zdr. državah
Po nacijskih persekucijah nemških Židov je nastal za vse civilizirane države sveta nov problem, ki mu pravijo “Židovsko vprašanje”. To vprašanje pričakuje odgovora in akcije, kaj napraviti z Židi, ki se jib nacijska Nemčija želi iznebiti, čim preje tem rajše.
Takoj po prvih vesteh o masnih pogromih na Žide v Nemčiji, se jo svet zgražal nad njimi in v svoji prvi sentimentalnosti so države ena za drugo začele izjavljati, da so pripravljene sprejeti pod svojo streho toliko in toliko tisoč Židov.
Zdaj, ko se je prvi naval sentimentalnosti nekoliko polegel, pa so se nekateri državniki — med njimi tudi ameriški — že začeli oglašati proti masnemu pripuščanju Židov v njihove dežele.
Tako je na primer senator Borah, eden najplivnejših članov senatnega odseka za inozemske zadeve, te dni podal v javnost odločno izjavo, da prihodnji kongres pod nobenim pogojem ne sme dovoliti kakšne izjeme za masno naseljevanje Židov v to deželo, bodisi iz Nemčije ali iz katerekoli drugih dežel.
“Nobena naselniška kvota se ne bo spremenila,” je izjavil senator Borah, “pač pa bo kongres skrbel, da se obstoječe k vehe še' bolj omejijo, ker je v korist Združenih držav in v korist onih, ki nameravajo priti v to deželo.”
Senator Borah je mnenja, da je pripustitev Židov v tem času v Združene države neza-željena in da bi ogromna večina ameriškega naroda protestirala proti temu. “Amerika kot svobodna dežela ne sme dajati eni narodnosti prednosti pred drugimi ter ji dovoljevati posebne privilegije, katerih druga nima,” je dejal senator Borah.
! “Po mojem mnenju, in kolikor boni mogel jaz pomagati,” je nadaljeval senator Borah, “kongres na noben način |ne bo liberaliziral naselniških ! postav, pač pa je gotovo, da se bodo naselniške postave še poostrile.”
Mnogo drugih kongresma-nov se je izjavilo, da če se liberalizirajo naselniške postave, da bo to še bolj zamotalo položaj brezposelnosti v Združenih državah. Organizirano delavstvo se je izjavilo proti dopuščanju novih naseljencev v deželo.
Ameriški židovski voditelji so računali, da bo omogočeno tekom enega leta 81,000 Židom iz Nemčije dospeti v Ameriko. In to na podlagi izjave delavske tajnice Miss Perkins, ki je hotela dati prednost Židom za triletno nemško kvoto.
Izjava senatorja Boralia, ki ima tozadevno skoro odločilno besedo v senatu, pa je podrla vsa upanja Židov, da bi se
je hotel poročiti, a so njeni starši baje temu nasprotovali. V obupu se je mladenka zastrupila. Od tistega dne je bil pa France ves izpremenjen. Izogibal se je družbe, postal tih in mrk. Kupil si je revolver in te dni se je ustrelil v glavo. Prepeljan v bolnišnico, je izdihnil.
* Smrtna nesreča na postaji v Ljutomeru. Nedavno zvečer, ko je prihajal na postajo v Ljutomeru večerni vlak, je hotel viničar iz Hermancev Matija Vogrinec s kolesom še v zadnjem trenutku čez železniški tir. Ker pa je svojo pot slabo
mogli v večjih grupah našelje-vati v Zdr. državam
ima v muco so se izjavilo proti masnemu naseljevanju Li-dov v njihove dezeie Belgija, Nizozemska in itusija.
Belgijska vlada je že zaprla svoje meje napram židovskim nemškim beguncem. Več kot L5UU se jili je utihotapiio v Belgijo. Udpeijali so jih v taborišča.
Pravtako je Nizozemska vlada poslala nadaljno vojaštvo na mejo, da prepreči naseljevanje nemških Zidov na Nizozemskem. Nad 1500 Židov iz Nemčije je doslej dospelo v deželo.
Ruska vlada pa je izjavila, da ne sprejme židovskih beguncev iz Nemčije, ker se boji, da je med njimi mnogo vohunov.
Po drugi strani pa so se švedska, norveška in danska vlada zedinile glede predloga švedske vlade, da se dovoli v njih deželah naseliti 1,200 židovskim beguncem iz sudetskih krajev. Španska lojali-stična vlada je istotako naznanila, da ko bo civilna vojna končana, da bodo dobrodošli v Španiji vsi politični begunci, ako bodo pripravljeni spolnjevati obstoječe postave.
Med ten/pa v Nemčiji nadaljujejo s konfiskacijami židovskega premoženja, da tako iztirjajo h,>0 milijonov mark globe, ki jo je nemška vlada določila za umor svojega po-slaniškega tajnika.
Nemško časopisje sarkastično ponuja svoje Žide vsakomur, kdor jih hoče imeti, toda dostavlja — “brez nemških grošev”.
“Essner National Zeitung”, glasilo maršala Goeringa, je obvestilo svet, da Nemčija po-slej — prav kakor egipčanski faraoni — ne bo dovolila, da bi tudi najmanjši del židovske i-movine šel iz dežele.
“Žid je dovolj nesramen,” pravi Goeringov list, ‘ ‘ da pričakuje, da bo vzel “svojo” i-movino v svoje novo naselje. Žid misli, da je tudi Nemčija ena izmed onih, ki se rode vsako minuto (“sucker”), toda bo moral ugotoviti, da se je bridko zmotil. Nemčija ne bo dala Židu ničesar, ponudila mu ne bo niti mezinca, ker ve, da obstoja “bogastvo Izraelovih potomcev” iz nemškega denarja, katerega so izpulili Židje s sleparijo in z oderu-štvom iz žepov nemških ljudi.”
“Vlada,” pravi nadalje o-menjeni list, “je vsak čas pripravljena pogajati se s katerokoli državo, ki je pripravljena sprejeti Žide, toda ako jih sprejme, naj tudi ve, da bodo prišli brez novčiča v žepu.”
V zvezi z današnjim perečim židovskim vprašanjem je imel tudi znani “radijski pridigar” Rev. Charles Coughlin, nedavno značilen govor preko radia, ki je med ameriškimi Židi vzdignil mnogo prahu in so ne-
katere radijske postaje (njegove govore premisa običajno -±s> postaj) Counimu zagrozite, ua ne bodo vec prenašale njegovih govorov, aKo jim ne posije besedila 48 ur naprej v pregled.
Loughlin je v dotičnem svojem govoru najprej izjavil, da se sicer tudi on pridružuje protestom radi preganjanja Zidov v Nemčiji, venuar pa je v ceh protestih treba razločevati med krivimi in nekrivimi Židi.
Nato pa je pridigar nadaljeval:
‘ ‘ V vseh deželah sveta živijo Hebrejci kot manjšina, toda manjšina je silovito vplivna. Ta manjšina je obdarjena z agresivnostjo, ki je brez primere v zgodovini.
“Židom se je posrečilo svoje sinove vedno tako vzgojiti, da so se povzpeli do višjih in uspešnih mest, tako da danes skoro .da ne popolnoma kontrolirajo časopisje, radio in predvsem finance narodov.
“Ker imajo vse to na razpolago v vseh deželah, so lahko razglasili v svet o nezaslišanem preganjanju, kateremu so podvrženi v Nemčiji. Meni se le čudno zdi, da ko so bili kristjani enako .preganjani v Nemčiji, da se o njih preganjanju ničesar ni naznanilo. Nekje mora biti nekaj narobe.
“Moje prepričanje je, da so bili Židje' odgovorni za ekonomske in družabne bolezni, na katerih je trpela Nemčija, odkar je bila podpisana mirovna pogodba v Versaillesu.
“Pribito dejstvo je, da so od leta 1923 začeli Židje širiti komunizem v Nemčiji. Tedaj se je organizirala večja skupina upornih Nemcev pod vodstvom bivšega avstrijskega podčastnika Hitlerja in sicer iz dveh vzrokov:
“Prvič, da razbijejo obstoje-| čo nemško vlado, pod katero ’ je komunizem postajal dnevno močnejši, drugič pa, da Nemčijo popolnoma očistijo Židov, ki so načelovali vsej komunistič-ni propagandi v Nemčiji.
“Nacijzem je bila politična posledica komunizma v Nemčiji. Mladi naraščaj v Nemčiji ni smatral komunizma kot ruski produkt, ki je tedaj dominiral samo Rusijo kot jo dominira še danes.
“Pošteni Židje bi morali delovati z vsemi močmi, da se komunizem uniči, in tedaj bo izginil tudi nacijzem v Nemčiji in bo nastal boljši sporazum. Ateizem, nacijzem in komunizem korakajo skupno kot prvi sovražniki današnjega človeškega rodu,” je končal Rev. Coughlin.
Nemško časopisje je — naravno — z navdušenjem pozdravilo to Coughlinov govor ter seveda ljuto napadlo ameriške radijske postaje, ki so nastopile proti njemu, češ, da tudi v Ameriki “toliko opevana svoboda govora ni vedno svobodna.”
Radio govor j ugosiovenskega Konzula ob pruiKi žUieuuoe ž.jeainjenja Jugoslavije.
V nedeljo, 4. decembra t. L, bo govoril jugoslovensKi generalni konzul g. Pero Gabrič preko nacionalnih radio ur v Chicagu o preclstoječi proslavi žUietmce dneva osvobojenja in zjedinjenja Jugoslavije in to na jugoslovenski radio uri g. Marcana (postaja WGEiS) ob 9. uri dopoldne ter na oni gg. bratov Palandačiča ob 1. uri popoldne istega dne (postaja W WAE).
Proslava dne Zjedinjenja se bo oddržala v nedeljo 11. decembra v Chicagu v Havliček Tirš avditoriju, 2Gch in Lawndale Ave., ob 3. uri popoldne. Na njej bo zastopanih okoli 4(J jugoslovenskili društev iz Chicaga in okolice ter navzočih več tisoč ljudi našega naroda. Kraljevski poslanik g. Dr. Konstantin Fotič, župan Kelly ter vladika Dr. Damaskin Imilo takisto med počastnimi gosti in govorniki na tej proslavi.
Ameriški Družinski Koledar za 1. 1939.
Izšel je te dni 25. letnik “A-meriškega Družinskega Koledarja” za 1. 1939, katerega izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna družba (Proletarec) v Chicagu.
Koledar slavi letos svoj srebrni jubilej — 251etnico postanku. Izšel je prvič decembra meseca 1. 1913 za 1. 1914, torej za isto leto, v katerem je iz-| bruhnila svetovna vojna. U rednik Frank Zaitz je za to priliko napisal tej jubilejni izdaji, kot uvod pesnitev “Četrt stoletja”.
j
V ostalem pa je vsebina tej številki zopet izredno bogata in pestra. V povestnem delu vsebuje 14 spisov, dalje ima 7 prispevkov v pesnitvah, ter 8 člankov različne vsebine. Poleg j teh pa ima razen običajnega | informativnega in koFJarske-ga dela še 54 ilustracij in slik, mnoge od teh iz stare domovine, kjer se je urednik Zaitz to poletje mudil na obisku.
vr r,,	.	.	.	| Koledar bo zopet lep doda-
- \ Clevelandu, O Se Je tek	drniiiwki knjiž-
p ed kratkem na Common ; nk.j in y	bo	{,
Pleas sodniji vršila zanimiva j -»i	,
, tj ,	...	-	meiiske slovenske druzme go-
pravda. Pred sodnika ]e nam- L	„ « ,	, . ,	.
v	J	T tovo nase nekaj kar ga bo za-
preračunal, ga je na tiru dohitela lokomotiva in ga podrla. Zdrobila mu je noge in prerezala trup, da je takoj izdihnil. Pokojni Vogrinec je bil viničar g. Kovačiča s Cve-na. Štel je 35 let. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
* Samotna domačija z mlinom žrtev ognja. V samotnem naselju Reki-Gozdu v litijskem srezu je nedavno sredi noči začel goreti hlev posestnika Jožeta Brčona. Obupno mukanje krave in kruljenje svinj je prebudilo spečo družino. Bil je poslednji trenutek. Gorela jim je že streha nad glavo. Za silo
oblečeni so poskakali iz hiše in hiteli reševat, kar jim je v naglici prišlo pod roko. Gospodar je skočil v hlev, odpel kravo in pa svinje izpustil. Pri reševanju se je močno opekel. Nihče oil sosedov ni prišel na pomoč, saj pa tudi nihče ni opazil sredi noči, kaj se je godilo v samotnem kotičku ob potoku. Šele naslednji dan, ko so prišli Brčonovi sami potožit, kaj jih je doletelo, so jih sosedje za silo oblekli. Brčonovi so potrebni nujne pomoči. Vso domačijo z mlinom so imeli zavarovano za en sam tisočak, a ogenj jim je napravil za 50,000 din škode.
reč prišel Matt Belasko, rodom	r».	„	v	, ,-
A	’	1	nimam. Priporočamo ga tudi
našim čitateljem. Cena lično , -	. Ma mzporoci vczarp knjigi je 75c ter se na-
od njegove 32 let stare zene , ro£a ;	.	..Pl.olet„r,a”,
/Jate, s katero je imet tri krap- ,:m, s, ,	A	,.M.
Hrvat, star 62 let, ki je prosil od sodnije, da se
cago, Illinois.
ke sinove. Kot je povedal Malo sodniku, je odpeljal Zlato pred 19. meseci v Jugoslavijo zaeno z dvema sinovoma Iver pa se j _ v 0glesby, 111., je nedavni hotela vrniti v Ameriko, je no bd do SInry povožen Frank sam odpotoval sem. In zato Jiobek, star (jg jej; jn doma iz zdaj on hoče razporoko. Vse ('p0ppc prj gv Marjeti na Dobi morda šlo gladko po Mato-vih računih, da ni prišel na
item. Povozila ga je neka ženska iz lieloita, Wis., ki je
sodnijo tudi Mr. M. Cerzm, ju- ( podi,H . avto y Alton> Iu
goslovensld pomožni konzul v j k pogrebu'svoje tete. - Njen Clevelandu, ter predložil sodni- av[u je reyežu razbil g[&_ ji številna pisma zapuščene ze- yo in ,omil obe roki jn mg[ ne v Jugoslaviji, v kateiem je i j)Ve urj kasneje je ženska tele-piosda moža, da jo vzame k se- j foniraia policiji iz Blooming-bi in da zakaj jo je za\ i gel. ^ona> naj pogledajo na cesto št. Mato se 111 zmenil za te njene | r>b ker se ji zdi, da je nekoga prošnje, pač pa je pustil zeno, zadela s svojim vozmn, Neki
daje živela v naj večji revščini j farmer je pa že prej opazil v Jugoslaviji m stradala s svo- triipl0 nesrečnika. Robek je bil ji 1111 otroci, doemi je on tu po- j y Ameriki 37 let in bil je dva-
pival. Že januarja je bil Belasko obsojen, da mora plačevati $3.00 na teden ženi v Jugoslaviji. Od tedaj je Belasko poslal samo $12.00. Rekel je, da je brez dela. Toda v največ je začudenje sodnika je Mr. Cerre-zin pokazal bančno knjižico Belaska, ki kaže, da ima na l
krat oženjen in ločen od druge žene. Zapušča hčer, katere pa niso mogli najti. Pokojmn je bil na občinske stroške.
— V Detroitu, Midi., živeči Peter Papič se je nedavno na lovu povzpel na drevo, da bi tam počakal srno in da ga na banki nad $10,000. Sodnik Sil- zemlji ne bi kateri drug lovec bert je potem izjavil, da takega ; zamenjal za srno. A prišel je lažnivca kot je Belasko še ni i- drug lovec, ki Papiča sicer ni mel na sodniji. Izročil je Be- j zamenjal za srno, pač pa za — laska veliki poroti radi'krive j medveda, za katere je bil lov prisege in obenem ga prisilil, odprt že 17. novembra in je za da mora ženi nemudoma posla- nje vedel, da se tudi povzpnejo ti $300.00 in vse jwtrebne pa- j na drevo. Streljat je nanj in ga pirjo. (ha pride žena v Ameriko, pri tem smnnonevurno ranil. Sodnik je dal zapleniti tudi vse j Sedaj je Papič v bolnici, a dru-premoženje Belaska, dokler j gi neprevidni lovec. .T. Cross, slednji ne stori kot je sodnija pa v zaporu, odredila. Ko pride žena sem, |	_	V Culver City, Calif., je
ji mora takoj izročiti $1,0 0.0 . pred jednj umria rojakinja Ma-
To ni prvič”, je pozneje dejal Mr. Cerrezin, “da so moški, j ki so se naveličali1 svojih žensk, I slednje odpeljali “na obisk” v i domovino, kjer so jih pustili, |
sami pa skrivaj odpotovali nazaj v Ameriko. Ampak prvič je, da smo dobili takega moškega, ki ga je kaznovala ameriška sodnija za njegovo nečed no dejanje.”
— V Bessemer, Pa., je roja- j | ku Mike Ovcariehu pred kratkem umrl U letni sin, katerega je dobil nedavno iz stare domovine, zaeno z ženo, ozir. materjo otroka. Fant ni bil nikoli bolan. V Ameriki je pa zbolel, ker mu ni prijalo tukajšnje podnebje. Vsa zdravniška pomoč mu ni nič pomagala.
ry Gril, stara 86 let, ki jel bivala pri svoji hčeri. Prej je bivala v Clevelandu in tja je bilo poslano njeno truplo.
V Library, Pa., je pred
kratkem prejel odvetniško diplomo rojak Frank Bolte, ki je sedaj uslužben pri nekem znanem odvetniku.
TUNE IN
the
JUGOSLAV HOUR
on WEMP (1310 kc.)
Each Sunday from 2:00 to 3:00 P. M.
JUGOSLOVENSKI OBZOR
I H K YUGOSLAV OBSKRYER I’if> Only Yugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the 0 It 'L 0 I! r U l> L I S II 1 N <■	*	0 .
Frank K. Staut, Editor & Publisher B30 >V. National Avenue - Tel.: Mitchell 48TS — Milwaukee, Wisconsin
65
SUBSCRIPTION One year 				RATES:		 $2.56
			 $1.50
Europe and other foreign countries: one year 	 riix inonlhs 	 	 				 $3.50 	 $2.00
Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovaijajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri sprememDi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov.			
		
Lokalne	vesti	
Ako imate na naslovu lista, ki ga prejemate, označeno
12-1-38
pomeni to, da \ am je. s to številko potekla naročnina ter Vas prosimo, da jo čim prej obnovite, da Vam lista ne ustavimo.
BUY CHRISTMAS SEALS
— Novoizvoljeni governor Heil je zmagal s 190,294 glasovi večine. Pravkar zaključeno uradno štetje oddanih glasov pri zadnjih volitvah pokazuje, da je novoizvoljeni governer Heil dobil 190,294 glasov večine nad governerjem La Fol-letom. Vseh glasov je Heil dobil 543,675, LaFollette pa 353.381. Demokratski kandidat Harry \V.	!’>.»!< i;s i z Port Washingtona i<» <iu: i! 7b,>.»t> glasov. Novi t. sanator A-lexander Wiley j a je nad svojim progresivnim Ekeraom dobil 196,348 večine. Skupno število njegovih glasov znaša 446,770, dočim je za Ekerna bilo oddanih 250,422 glasov. Sedanji senator Duffy demokrat, je dobil 231,976 glasov, neodvisni kandidat John B. Chapple iz Ashlanda (‘ Townsendov republikanec’) pa je prejel 7,251 glasov. — Zanimiv je tudi izid volilne borbe za državno poslansko mesto (assembly) v tretjem distrik-tu, v katerem je vključeno tudi mesto West Allis. V tem distriktu sta oba vodilna kandidata, demokrat Arthur J. Balzer in progresivec William Luebke Jr., dobila enako število glasov, kar se le redkokdaj pripeti. V teh slučajih zakon določa žrebanje, in srečni zmagovalec je bil demokrat Balzer, ki je že dosedaj zavzemal to mesto. Vsak izmed obeh kandidatov je dobil 5,755 glasov.
— Smrt rojaka. V ponedeljek, 28. novembra, je umrl v okrajni bolnišnici v Wauwa-tosi, VVis., 541etni rojak Frank Vertačnik. Bolan je bil nad 6 let. Bojen je bil v Dobrovljah nad Braslovčami v Savinjski dolini in v Ameriki je bil nad 30 let. Tukaj zapušča ženo in sedem otrok. Bil je član društva Sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ. Pogreb se je vršil danes, v četrtek, iz novega Er-tnenčevega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomoč Kristjanov in od tam na Holy Cross pokopališče. — Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje!
— Naši bolniki. Iz okrajne bolnice se je v ponedeljek vrnil na svoj dom rojak Andro Nebec, ki je pred nekaj tedni bil poškodovan v koliziji njegovega avtomobila s tovornim vlakom na železniškem križišču v West Allisu. Stanje se mu je zdaj že toliko izboljšalo, da se nadaljno zdravljenje lahko vrši pod domačim zdravniškim nadzorstvom. Ponesrečenca je šel iskat v bolnišnico in ga prepeljal domov nje-fiov delodajalec Marko Klaič.
Nebec stanuje na 5321 W. National Ave., kjer mu bodo prijateljski obiski dobrodošli. —
V "neki avtomobilski nesreči je bil v petek na križišču So. 0lwd in W. Madison Sts. poškodovan tudi hrvatski rojak Michael Rastovich, stanujoč na 610(i W. Madison St. Zlomljeno ima levo nogo.
-- Rojenice so se zglasile ce dni pri družinah Martin (dojele, 726 So. 22nd St., in Anthony Pouslia (Povše), 1231 So.,
1 r»t 11 St. ter jima pustile krepka sinčka.
— Mr. Janeshek iz Port Washingtona piše iz Arizone...
Te dni smo oil Mr. Franka «Ja-nesheka, znanega rojaka iz Port Washingtona, prejeli pismo in lepo serijo slik, predstavljajočih naravne krasote j arizonskih pustinj, v katerem nam sporoča, da se bo v par , dneh preselil (oziroma se je i med tem že) v Los Angeles, [ Cal., iskat pod kalifornijsko podnebje svojega zdravja. Ka- : kor znano, je Mr. Janeshek letošnje poletje prestal težko o-peracijo cer se je na priporočilo zdravnikov podal v Arizono, da si v njenem južnem podneb-ju okrepi svoje zdravje. ’ Spremlja ga tudi njegova soproga, ki mu streže. Tamkajšnje podnebje pa je vseeno “ne- j koliko prevroče zanj,” pravi, še zdaj (23. novembra) imajo j tam od 80 do 90 stopinj vročine. In zato sta se odločila, da poskusita še Kalifornijo “za dva ali tri mesece,” kakor pravita, “če se pa nama ne bo dopadlo, pa samo za en mesec, nakar se zopet vidimo v Wis-consinu.” Pa tudi tu pristavljata, “če ne boste premrzli.” O Arizoni pišeta, da tam ne poznajo megle, ker jo vidijo včasih komaj enkrat v treh letih. Tudi sonce — pišeta dalje — se je po pripovedovanju tamkajšnjih domačinov (Yuma, Ariz.) skrilo v 22. letih samo trikrat. Dežja ne potrebujejo, ker farmerji dobijo dovolj vode za namakanje zemlje iz Colorado reke, pravita, po mestih ga sploh ne marajo, kati tam vse strehe ‘likajo’ in bi dež pomenil veliko “ško- j do” za hišne posestnike, kajti bi v tem slučaju morali dati strehe vsi popraviti. Mr. Ja- j neshekov novi naslov je: 3341 j Garnet St., Los Angeles, Cal.
— “Jagri” so se vrnili z je- 1 leni. Ja, pa je le res, da ima j Jaklicli na svoji farmi zdresi- J rane jelene, ki na jesen sami i od sebe prinesejo svojo prato ponujat pod okno, da jagrom, ki jih Jaklicli povabi v goste, ni treba vstajati prezgodaj in jim v mrazu stikati za jeleni. Pa še več je res. Ne samo jelene, zdresi ral je tudi volkove. | Če ne verjamete, vprašajte I Jolma ali pa Tony Lenkota, ali pa Franka Kaytno, ali Louis Bevca, ali pa Fred Štiglica. Povedali vam bodo in tudi pokazali (če je dokazov še kaj o-stalo), da so prinesli vsak po
| enega lepega rogača domov, Bevec pa še volka povrhu, ki se je zmotil in se postavil v “švar linijo” z jeleni ob oknu Jakličeve farme. Sicer pa ste jih zadnje dni prejšnjega tedna lahko videli, ko so z glavo navzdol ponosno viseli pred vrati njihovih prostorov. Medaljo pa je odnesel John Lenko, ki je podrl največjega. Vagal je celih 200 funtov. Pravi, da ga je “pihnil” kar s postelje še pred zajutrkom, ko mu je jelen prišel voščit dobro jutro in je bil on prvi,
I
limerick
Dragocene Nagrade
5 PRVIH NAGRAD - 10 DRUGIH - 25 TRETJIH
v skupni vrednosti $400
ZAPIŠITE ZADNJO VRSTO
električne nagrade.
i
Old Santa, so jolly and wise,
Says, Electrical gifts take the prize. They’re what folks are giving To bring better living
(Zapišite zadnjo vrsto, da se ujema s prvo.)
ZMAGOVALCI IZBIRAJO SAMI SVOJE NAGRADE
■m /SSS-* S:
KONTEST SE KONČA 15. dec. opolnoči
ER so te nagrade v obliki nakupnih certifl-^ liatov — zmagovalci lahko sami izberejo svoje
Pivih PET nagrad so po $25 certifikati. S temi certifikati zmagovalci lahko kupijo na primer "roasterje”, “mikserje” itd.
DESEX drugih nagrad — $15 certifikati — bo kupilo na primer električni brivski aparat, ure, svetilke itd.
PETINDVAJSET tretjih nagrad po $5 vsaka, bo kupilo na primer likalnike, perkolatorje in slično. Ako želite kupiti kaj večjega, Vam ti certifikati lahko služijo kot delno naplačilo.
PODROBNOSTI KONTESTA
Da se pridružite kontestu — pojdite k bližnjemu trgovcu z elektrikalijami, ki ima v oknu znak "Gitt-of-the-Month” kontesta (glejte v levem kotu spodaj). Dobite od njega oficijelno listino in zapišite “zadnjo vrsto” k gornjemu verzu, da s,e bo ujemala s prvo. ODPOŠLJIE PRED POLNOČJO 15. DECEMBRA.
ZA 1” NAČRT
Božična sezona Vam daje več kot priliko, da se okoristite a “10 za 1” načrtom.
Ker je elektrika tako poceni, lahko razsvetlite Vaš dom za praznike čim najbolj, brez strahu na stroške.
Jn naravno je tudi, da boste za praznike več kuhali kot po navadi. V hišah, kjer imajo električne peči bo to lahko in poceni.
Da, prazniki, -kot tudi ostali dnevi leta Vam bodo nudili užitek, če se poslužujete svojega najboljšega služabnika — elektrike.
Lokalni trgovci z elektrikalijami z upravičenim ponosom lahko trdijo: “Da, Milwaukee je na prvem mesl«i v nizki ceni elektrike.”
ZVEZA
Ustanovljena lela 1912.
LILIJA
WISCONSIN
Sedež: Milwaukee, M’is.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Frank Medle, 1314 So. 62nd Street, West Allis, Wis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South (itli Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
NADZORNI O D lt O R :
Jakob Stariha, 1339 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
Lud. Vodnik, 652 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
Val. Medle, 2037 W. National Ave, Milwaukee, Wis.
Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
URADNO d L A 8 1 L O :
"OBZOR”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
ZDRAVNIK:
Dr. John S. Stefanez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Društvene seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, na 739 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahko zavarujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja se tudi “20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 60 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodci. — V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva do 16. leta in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $500.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odbor.
News
and
Views
By Frank Schneider
ELEKTRIKA JK POCENI PO NAVAD NIH CBN AH, A POSEBEN‘BARGAIN’ PO “10 ZA I” NAČRTU
THE E L E C
WISCONSIN ELE
vi ga je zbudil. Zato si je tudi plačujejo po Mic za kilovatno
Culture
One of the biggest struggles for export business is now in evidence between United States and Germany. The prize is South America. To complicate matters for our country, the picture shows that Germany is in dire need of many things that are produced by South America and thus can more advantageously barter than can our country. There are of course other vital factors in our favor whose importance we liopei will outweigh the disadvantages, and bring about still closer relations with our southern neighbors.
For the advancement of culture it is now planned to students between countries and ourselves.
izbral največjega, dočim so o-stali jeleni počakali na druge, da so se oblekli. — Toda pristaviti moramo takoj, da ima Jaklicli samo omejeno število tako ^dresiranih jelenov vsako leto. Toliko, da ne bo prihodnjo jesen cela naselbina drla na njegovo farmo po jelene, f .ep kos, takšen, da ga je lahko pošteno povohal, je dobil od Johna tudi naš urednik. Toda pečenka se zdaj po receptu njegove Mrs. še paca, in zato ne more še povedati, koliko let je jelen že preživel pod Jakličevo dresuro.
— Novi direktorji Wisconsin Tavern Keepers Ass’n. Na
zadnji seji organizacije gostilničarjev (WTKA) so bili v di-rektorij izvoljeni sledeči člani, od katerih sta bila ponovno izvoljena tudi oba Slovenca Matt Udovč in Martin Kramarich: Joseph Schultz, Walter Piszc-zek, Herbert Stoltz, Jack Soko-lowicz, Anton Sentz, Peter Sentz, John Genzel, John Sanders in Zignnut Sobotka. Izmed teh bo v kratkem izvoljen upravni odbor organizacije. Na seji je bilo osvojenih tudi več resolucij z zahtevami za gotove zakonske spremembe z ozirom na gostilniško obrt. Med temi so sledeče zahteve: Preklic zakona za položitev $1000 honda; dovoljenje, da se sme tudi žganje točiti vse iste ure kot pivo; da se preneha odvzemanje licenc za manjše prestopke; da se odkloni gostilničarjem izdajo licenc za prodajo žganja na debelo in, da se občinam, ki imajo svojo lokalno prohibicijo, ustavi izplačevanje njih deleža od davkov na opojne pijače. Seja je tudi odglasovala, da se na državno komisijo za javno postrežbo (public service commission) pošlje peticijo, da se tudi gostilniški obrti dovoli znižano ceno elektrike, kot.so jo deležni privatniki. Po znižani ceni plačujejo namreč privatniki sedaj po 2^c za kilovatno uro, dočim manjši trgovci in obrt-
uro,
— Turisti pustili letos v Wisconsinu 126 milijonov.
Zvezni turistovski urad je pravkar izdal svoje poročilo za minulo fiskalno leto, v katerem izkazuje, da so ameriški in drugi turisti letos pustili v Wisconsinu $125,950,000 denarja. Skupna vsota, ki so jo po trošili turisti letos po vseh Z dr. državah se ceni na $5,003, 100,000. Največji del od tega je dobila država New York, in sicer okroglo $846,8000,000; za njo pride Kalifornija s $416,-800,000 in na tretje mesto Pennsylvania s $327,850,000. Od drugih držav, ki so dobile večje vsote so še Michigan s $189,350,000 in Minnesota s $129,300,000.
— Opozorilo motoristom.
Milwaukee County Safety Commision naslavlja na vse motoriste opozorilo na prihajajoče nevarnosti zimske vožnje z avtomobili ter nujno apelira na vse, da pregledajo svoja vozila, če so v redu. Posebno pažnjo je za zimske mesece treba polagati na brezhibnost luči ter na predpis državnega zakona, po katerem mora avtomobilist na ponočni . vožnji zmanjšati žaromet svojih luči, kadar sreča drugega avtomobilista. Nadaljno pažnjo je treba polagati na zavore (brakes), da so v ferfektnem stanju. Statistika pokazuje, da se največji odstotek ponočnih nesreč zgodi vsled nemarnosti avtomobilista, ki ne zmanjša žarometa svojih luči, kadar se mu bliža drug avtomobilist, katerega na ta način s premočno lučjo oslepi. S takimi malo-marneži se bo odslej strožje postopalo ter bodo podvrženi občutni kazni, tudi če niso zakrivili kake nesreče.
— “Kos stare Meksike” je
naslov razstavi, ki se vrši v soboto, 3. decembra, v prostorih Y. W. C. A., na 610 N. Jackson St. Razstava se prične ob 4.popoldne in bo trajala do polnoči. Vabljeni ste, da si o-
OOP 1 S 1
Zahvala društva “Soda” št. 15 JPZS.
Milwaukee, Wis. — Dolžnost nas veže, da se na tem mestu najlepše zahvalimo vsem, ki so se udeležili naše domače zabave preteklo soboto, ternam tako pomagali do boljšega uspeha. Enako najsrčnejša zahvala tudi vsem, ki so za to prireditev kaj darovali ozir. na 'prireditvi pomagali delati. — Torej, hvala vsem!
Se enkrat pa prosim vse člane in članice našega društva, u-deležite se glavne letne seje dne 2. decembra.
Vse skupaj pozdravlja in se v imenu društvenega odbora še enkrat zahvaljuje vsem udeležencem naše zabave,
Vincenca Hrovatin, tajnica.
! tin
'In this manner we shall come
; to a better understanding of j our mutual problems.
With Slovenians
Even so it is with our Slovenian nationality. It is true we possess many desirable characteristics. But that is also true of other people. Therefore it is to our own benefit, that the more we mix with other people, the more our own horizon shall expand and in this manner we can not only take of the good things of other people, but also contribute our best to them. It is in such manner that other people shall also come to a fuller appreciation of our qualities.
It is through co-operation that society advances most readily. After all. we have so
much in common that there is but little difference among people anywhere. T h u s through a better understanding of our individual problems we can work more harmoniously toward a common goal, sharing our cultural and economic advantages.
Civic Orchestra
On December 13, at 8:15 P. M. at the Milwaukee Auditorium, the Young People’s Orchestra will give a free concert. It will be directed by Milton Busch.
Several years ago, this orchestra was started for the young people of Milwaukee. It is a municipally endowed organization. Today it ranks among the best young people’s orchestras in the country. These young people love their music. They put their very best into it. It takes plenty of haul work. Their rendition is of such qualify tha,t I never fail to attend if at all possible.
Attempts have been made i n the past to start and keep up an ' ovchestrd of this* type among our Slovenians. We had a very good one started some time back. Because the depression retarded so many things is no reason why we should not endeavor to revive such an undertaking again.
Personally I believe, and I haven’t the slightest doubt but that if many Slovenians attended the concert on Dec. 13, that courage and inspiration will again be had to start an orchestra again.
Let us see the Slovenians down in big numbers.
AGITIRAJTE ZA OBZOR!
niki, vključno gostilničarji, gledate to zanimivo razstavo.
Dodatek in popravek k zahvali
Milwaukee, Wis. — V zahvali za prijateljsko prireditev k najini 251etnici zakona, se je vrinilo več napak v imenih, dočim je bilo nekaj imen nehote izpuščenih, katerim se želiva istotako zahvaliti:
Izpuščena so bila sledeča i-mena: Mr. in Mrs. Anton Lah, Mrs. Louise Ravnikar, in Mr. Frank Kaytna. —• Pomote v i-menili pa so bile pri sledečih, ki se pravilno glase: Mr. Frank Shek Sr. (ne Slak); Mrs. Frances žužek (ne Frank Zu-rej, katerega ime je bilo pomotoma pisano dvakrat); Mr. in Mrs. John Plesko (ne Plesan); ter Mr. in Mrs. Jack Jakob (pri katerem je bilo vsled muhavosti tiskarskega škrata v nekaterih iz tisi h izpuščen, o-ziroma zamenjan pridevek “Mr.”. — Tiskarski škrat je v nekaterih iztisih istotako zamenjal nekaj vrst ter tako ločil celo družinsko ime, ki'bi se moralo pravilno glasiti:	Mr.
in Mrs. Frank Sedmak (Grove hotel) itd.
Frank in Elizabeth Bevšek.
Naznanilo in zahvala
Tužnega srca naznanjamo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je dne 25. oktobra za vedno zatisnil svoje trudne oči naš priljubljeni
FRANK ZORC
v starosti 61 let. Smrt ga je (pobrala nepričakovano. Odpeljali smo ga v zasilno bolnišnico kjer pa so mogli ugotoviti samo smrt. — S temi skromnimi vrsticami se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam stali ob strani in nam nudili pomoč ali tolažbo ob času, ko je pokojnik ležal na mrtvaškem odru. Hvala vsem za darovane vence, in sv. maše za pokojnika. Hvala vsem družinam in posameznikom: Mr. in Mrs. R. Ferry, A. Gronlund, Mrs. Pucel in hčere. Anna Brulc, družina Limoni, družina Zalar, John Zore, Dobniok (cvetličar), društvu Sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ., družina Centa, Martin Zagorc, Anton Strucel, John Lesatz, in družina llenko. Hvala nosilcem pokojnika, enako gospodu župniku Rev. A. Schiffrerju za opravljene cerkvene obrede kakor tudi pogrebniku Prank Ermencu za vzorno postrežbo.
Torej hvala Vam vsem, Ti, pokojni, pa počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška gruda.
žalujoče ostale: Margareta Zorc Benedikt« Vera Snyder, Justina
Hester.
Milwaukee, Wis., 1. decembra 1938.
POPRAVILA GASOLIN OLJE in vse AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE
420 So. OtU St.
. KO
C A R A C
Tel.: BRoudway 8000
POPRAVLJAMO
fjdl
“bodies” in blatnike (“fenders”) ter oskrbimo PREBARVANJE
‘SLOGA’
Sedež: Milwaukee, Wis.
JUGOSLOVANSKA PODPORNA
ZVEZA
Inkorporirana 1. 1915.
UPBAVNl O J) 11 O It :
Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Anton Demšar, 2040 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Zapisnikar: John Arnič, Hoad 4, West Allis, Wis.
Blagajnik: Anthony Yeray, 805 South 30th street, Milwaukee, Wis.
HADZOIIII ODBOE:
Predsednik: Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 4423 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
POKO T SI O D II 0 11 i
Predsednik: Joe Vidmar, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis.
John Poklar, 609 West Virginia Street, Milwaukee, Wis.
TISKOVNI O D It O 11 :
John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Frances Skrube, 930 Broadway Ave., Sheboygan, Wis.
John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis.
U11ADNO GLASILO:
“OBZOK”, 630 West Nationtl Avenue, Mi\waukee Wis.
V K II O V N I Z 1) K A Y X I K :
Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis.
Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 ivečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1,000;$500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi labSo za samo posmrtnino.
Pozor:	Vse	pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in
Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. -— Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošiljajo na predsednika porot- „ Ysi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsedm-
naznanila pa na naslov
nega odbora.
ka tiskovnega odbora, društvene objave in
uredništva.
Note:	All remittances of business concerning lodges and members
should be addressed to the secretary’s office. — All financial matters should be addressed to the treasurer’s office.
KAKO Sli JE Pokoj m KlilVlAL BORIL PROTI I'E-SOM
Anglež Armstrong piše v svoji knjigi, kako je pokojni predsednik turške republike Kemal Ataturk napovedal boj zastarelim običajem turškega ljudstva, zlasti fesu, temu najvidnejšemu znaku uioliame-danstva. Najprej je dal svoji telesni straži čepice s ščiti. Ko se straža ni protivila temu, je odredil enake čepice za vso vojsko in razposlal po Turčiji posebne inštruktorje, ki naj bi opozarjali ljudi na prednost nove čepice pred fpsi, Vojaki so sprejeli čepice brez odpora.
Ivo je šlo vse gladko v vojski, je sklenil odpraviti fes tudi med civilnim prebivalstvom. Odpotoval je na obalo Črnega morja. V Kastamum se je ustavil, sklical javno zborovanje in nastopil na njem v slamniku. Nositi klobuk na mestu fesa in pojaviti se v njem na javnem zborovanju, bi utegnilo osmešiti ga v očeh Turkov. Bila je nevarnost, da se mu bodo ljudje javno posmehovali. Toda posmehovanja se ni bal bolj kakor telesnega nasilja. Če hočemo biti prosvetljeni narod, se moramo oblačiti mednarodno; fes je znak zaostalosti, tako je govoril Mustafa Kemal.
Pozneje je nosil povsod na svojih potovanjih klobuk in povsod je nastopal proti fesu. Uspeha pa ni dosegel. Javno mnenje je bilo odločno proti tej novosti. Nekateri Turki so sicer začeli nositi klobuke, toda v njih so bili predmet tolikega zgražanja, da so se kmalu vrnili k fesom. Ko se Mustafu Kemalu ni posrečilo pregovoriti Turkov, se je odločil za nasilje. Po njegovi odredbi je sprejela narodna skupščina zakon, s katerim je bil fes prepovedan. Nošenje fesa je bilo razglašeno za kaznivo dejanje. Dva dni pozneje je postavila policija na glavnih križiščih mest in vasi svoje stražnike, ki so morali zapleniti vse fese. Kdor ni hotel fesa izročiti ali kdor je ugovarjal, je bil aretiran.
Po vsej Turčiji je začelo vreti. V mesta prihajajoči kmeitje so se postavljali stražnikom po robu, ko so jim trgali fese z glav. Morali so se vrniti domov gologlavi, kar je veljalo za veliko sramoto, ali pa kupiti zelo drage in toliko osovražene klobuke. Kemal je ta odpor strl. Turki so jeli nositi klobuke. V neki vasici blizu Smirne so našli kmetje v zaprti trgovini znanega Armenca velik kup ženskih slamnikov. Polastili so se jih in jih nosili take, kakor so bili, s peresi, trakovi in vsemi okraski. Nosili so rtudi stare cilindre, staromodne slamnike, klobuke, ki
so jih bile izdelale njihove žene z neveščimi rokami iz blaga, nosili so na hitro roko iz Avstrije pripeljane čepice, skratka vse, kar je imelo streho in ščit in kar so mogli trgovci preskrbeti. — Tako je fes izginil.
 o----------
OPICE KAŽEJO ZANIMANJE ZA NEKATERE FILME
Tajnik londonske živaloslov ske družbe Huxley dela zani mive poskuse z živalmi, ki mu jih je dalo na razpolago vodstvo londoskega živalskega vrta. Tako je Huxley povedel j v neki kinematograf dva šini-' panza. Ogledala naj bi si vrsto kratkih filmov. Prvi film, ki je kazal samo ljudi in mrtve predmete, opic ni zanimal. Prav vidno sta se dolgočasili, zapustili sta sedež, pa sta začeli telovaditi, postavljali sta se na glavo in ju ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi pozorno sledili filmu. Drugače pa je bilo, ko se je pojavil Huxley sam v filmu. Šimpanza sta v trenutku spoznala svojega gospoda in sta ser zelo začudila, da more istočasno sedeti poleg njiju in stopati živ po filmskem platnu. Izredno pa je zanimal opici film “Človek in o-pica”. V tem filmu So nastopale vse mogoče vrste opic. Šimpanza sta postala tu naj-pozornejša gledalca. Eden se je v stolu naslonil naprej in odpiral oči kakor otrok, ki sledi z veselim začudenjem gledališki igri. Ko je potem zaigrala godba in spremljala ples neke opice, sta se oba šimpanza zibala v taktu glasbe in kazala voljo, da bi sama plesala. Zanimive poskuse še nadaljujejo.
  o-----------
ZNAČAJ SE POZNA PO OBRAZU
Splošno je znano, da pomeni močno razvita brada odločnega človeka. Ljudje s slabo razvitimi bradami so slabiči. Pozor pa na tiste, ki imajo jamice v bradi. Baje ni priporočljivo o-možiti se z moškim, ki ima jamico v bradi, ker so tald možje nezvesti. Visoko, gladko čelo je znak širokega obzorja. Če je čelo izbočeno, pomeni to, da je človek bahav in iznajdljiv. Ravno čelo povprečne velikosti imajo ljudje, ki znajo dobro uveljaviti svoje znanje v življenju. Nizko čelo kaže na svojeglavnega in malo sposobnega človeka. Pri ženski pomeni nizko čelo nestanovitnost in vrtoglavost. Zrasle obrvi kažejo na srečno zakonsko življenje.
Zelo važen del obraza je nos. Velik nos pomeni dober značaj. Po značaju slabi ljudje i-majo majhne nosove. Če je gornji del nosu bolj razvit od konca, pomeni to, da prevladujejo pri človeku duhovne lastnosti nad čustvenimi. Močan koren nosu je nepobiten dokaz nagnjenja h gmotnim skrbem. Orlovski nos pa kaže na človeka močne volje, toda nestrpneža. Slabo razvit kakor potlačen del nosu med očmi pričata o neiskrenosti, vihravosti in lo-cavosti. Dolge nosove imajo navadno ljudje, ki jih radi vtikajo v tuje reči. Raven, ne posebno velik nos kaže na človeka odkritega, skladnega značaja-
Celo nosnice so baje važne za presojo značaja. Majhne nosnice imajo nestanovitni, duševno malo prožni ljudje.
Dobri poznavalci človeškega obraza trdijo, da si lahko po stisnjenih ustnicah ustvarimo pravo sodbo o človeku. Gornja ustnica nam kaže duševne lastnosti, spodnja pa telesne, če je spodnja ustnica posebno razvita, kaže to na strastnega človeka. Ozke podolgovate listnice imajo ljudje, ki ne polagajo posebne važnosti na čustvene strani življenja. Ozke kakor stisnjene ustnice imajo marljivi skromni ljudje, debela ustnica pa je znak živahnega duha. Zelo ozke ustnice imajo zmerni ljudje.
Tudi velikost in oblika ušes imata svoj pomen pri presoji značaja. Gornji del uhlja nam kaže duševne lastnosti, spodnji pa čustvene. Večja ušesa imajo vztrajni ljudje. Uho ravnih potez kaže na odločnega človeka. Okrogla ušesa imajo povprečni ali podpovprečni ljudje.
Za glavno zrcalo človeškega značaja pa veljajo oči. Modre oči so navadno znak poštenosti, zvestobe in dobrotlivosti. Sive oči imajo odločni ljudje krepke volje, zelene in žolte pa kažejo na neiskrenost. Sicer pa nam ne toliko barva kakor odsev oči pove, kakšnega človeka imamo pred seboj.
‘Nameravana prevara’ pri dobivanju vize
Vprašanje: Prišel sem v Združene države pred nekolikimi leti z brezkvotno vizo, ker sem bil tedaj 20 let star in sin ameriškega državljana. Ker nisem dobro razumel vprašanj konzula, sem rekel, da potujem sam, pa so zapisali, da sem bil “samec”, dočim sem bil pravzaprav oženjen in oče e-nega otroka. Stvar moje poroke je prišla na dan, Iko sem skušal privesti sem ženo in o-troka. Sedaj mi grozijo, da me bodo deportirali. Kako naj to uravnam ?
PROBLEMI PRISELJENCA
Že davno, so minili časi, ko je mogel človek živeti ločeno 1 od sveta in z ljudmi sploh ne občevati. Zdaj mora človek srečavati vedno nove ljudi, o katerih ve po večini zelo malo ali pa nič. Kdo je človek, ki smo ga srečali v življenju? Pogosto si zastavimo to vprašanje. Morda dobimo o njem nekaj pojasnil od znancev ali prijateljev, toda tam nam povedo kvečjemu kaj o njegovih premoženskih razmerah. Človeka pa najbolj zanimajo duševne lastnosti, značaj novega znanca. V tem pogledu si moramo ustvariti sodbo navadno sami in odločiti se moramo takoj, ali naj sploh občujemo z novim znancem ali ne. Tu nam torej ne kaže drugače kakor presojati človeka po zunanjosti.
Če gledamo človeka, opazimo najprej njegov obraz, obliko njegove brade in čela.
Prišel je pod imenom drugega
Vprašanje: Prišel sem v Združene države 1. 1913, imel pa sem pasport svojega brata. Ali je res, da moja pripustitev v Združene države ni bila v redu in da ne morem postati a-meriški državljan?
Odgovor: Ako je kdo prišel v Združene države pod pret-veznim imenom pred dnem 22 maja 1918, ko je Passport Act stopil v veljavo, okoliščina, da je rabil drugo ime kot svoje lastno, ga ne bo ovirala, da po-! stane ameriški državljan. V vseh slučajih prihoda pod pretveznim, imenom po dnevu 22. maja 1918, se pa pripustitev smatra za nezakonito, tudi če je inozemec plačal glavarino (head tax). Oni, ki so prišli s tujim potnim listom med 18. majem 1918 in 3. junijem 1921, morejo pa legalizirati svoj prihod, ako zaprosijo za “certificate of registry”, kakor vsakdo drugi, ki je prišel neza konito pred dnem 3. junija 1921. — Tudi, ako je inozemec prišel pod drugim imenom pred dnem 18. maja 1918, mora nepobitno dokazati, da je on sam dotična oseba, ki je prišla pod krivim imenom. Drugače mora tudi on zaprositi za registracijo.
LILY LODGE NZWS
Pavel Brežnik:
Odgovor: Predpostavljamo, da je tudi Vaš oče, ko je vložil prošnjo za brezkvotno vizo za Vas, navedel, da ste bili samec. Pa recimo, da je šlo za pomoto in ne za nameravano prevaro, toliko s strani Vašega očeta, kolikor z Vaše strani. Dejstvo pa ostane, da niste bili upravičeni do brezkvotne vize, kajti po zakonu le oni nedoletni otroci naturaliziranih ameriških državljanov so upravičeni do izvenkvotne vize, ki so neože-njeni. Po temtakem mi ne vidimo nikake druge možnosti rešitve, kakor da zapustite Združene države. Najboljše bi bilo, da zaprosite Department of Labor, da Vam dovolijo prostovoljen odhod. Ako priseljeniška oblast misli, da niste namenoma izvršili prevare, izbrišejo deportacijsko povelje in Vam dovolijo, da odidete prostovoljno. To bi Vam pustilo pravico povratka v Združene države, čim se Vam posreči dobiti kvotno ali navadno imi-gracijsko vizo.
‘Privatne postave” za legalizacijo bivanja
Vprašanje: Nekdo mi je rekel, da veliko število inozem-cev, ki so prišli nezakonitim potom, morejo uravnati svoje bivanje s pomočjo posebnih postav, sprejetih od kongresa, prav njim, poedincem, v korist. Jaz sem inozemec, ki ne morem postati ameriški državljan, dasi sem tukaj ječ kot dvanajst let. Ali je to res glede teh “privatnih zakonov”?
Odgovor: V izrednih slučajih, ki vsebuje posebne težkoče ali ločitev družin, kongresniki od časa do časa predlagajo posebne zakonske predloge (bills), s katerimi se proglaša prihod dotičnika zakonitim. V zadnjem času se take predloge natančno preiskujejo. Tekom zadnjega zasedanja je bilo vloženih približno dvesto takih privatnih zakonskih predlog, a le dvajset njih je bilo končno sprejetih. Vse druge niso prišle niti do glasovanja.
Prišel je pred kratkim, pa je že padel na breme javnega dobro-delstva
Vprašanje: Neki mladenič je prišel v Združene države pred desetimi meseci. Živel je pol leta s stricem, ki mu je poslal potrebni “affidavit of support”. Ta stric ga noče več vzdrževati. Ali se more strica prisiliti, da ga vzdržuje? In, ker mladi mož ne more dobiti službe, sme li zaprositi za javno pomoč?
Odgovor:	“Affidavit of
support” je bolj moralna dolžnost. kot zakonita odgovornost, kajti po obstoječih zakti-nih je človek obvezan vzdrževati le ženo, nedoletne otroke in postarne starše, ne pa drugih sorodnikov. Ni zakonitega načina, da bi se moglo prisiliti strica, da vzdržuje nečaka. — Ako bi ta mladi mož iskal, o-ziroma dobil javno podporo, on bi postal “public charge” v smislu priseljeniškega zakona in to bi po navadi imelo za posledico deportacijo v rojstni kraj.
FLIS.
My Fra-ands
Yes, our loyal Lilys, elections are near at hand. At the next monthly meeting elections of officers will be held. We urge every Lily member to attend and do his duty, vote for the person YOU think is best fit for office.
As in all elections, jjolitical parties are in the making. Sis. Olga Selich and Bros. Champa and Strukel are running on the Dem-ol-rat ticket. Bro. Frank Zortz is running as an Independant candidate. (Every member for himself.) There are probably more parties that you will hear from later.
The European Situation
Your reporters have looked up Frank Z. ’s sleeve and found S. S. Still teaming with Bro. Gallun, eh, Frank? ... Bro. Dragan recently found a friend but it was three weeks too late, eh, Looie? (Crash, tinkle, tinkle.) ... Bro. Strukel, who will be known as “Skyppy” in the future, recently proposed to O. S., who, for some reason or other, will be known as “Chick”. AVe can’t tell you what her answer was because she hasn’t decided yet. Joe can hardly wait. (Is Primo burning.) ...
Recently Tech and South Division received a boost but “we were only fooling” for South Division. Eh, Techites... Vitko (I like you should call me Vitko) is quite a “woman killer”. He starts on the toes. (Ouch ! ! !) —
(Martinek je pa bolj “smart”
kluka,
rajši samo okrog ene — dol’ nekje v Bay View se smuka!
Večkrat jo dol’ pobriše kakor
zmija,
potem pa — če že “punce” ne, pa dolg čas u b i j a!
— Eh, Martinek!... Pa “es-kjuzmi”, če sem tudi Tebi kar po slovensko malo “na prst stopil”, saj veš, da angleščina mi dela še en velik “trub«l”.
— Opomba ‘woman killer-ja’).
*
Bro. Dragan claims that he was “gypped” when he took his sister to a dance. He only danced with her three times. (Such is life.) ... Where is “Little Zortz” he’s been
we miss Wiewites.
KLIC GORJANCEV
ROMAN
lately and him and his Babe Al’ te peče, Yortz? .
(7)
(Nadaljevanje.)
VI.
“In kako različna pota sva hodila v življenju!”
“Pa vendar sva prišla precej na ista: ali nimaš občutka, da je umirjenost, ki se polasti človeka v najinih letih, nekaj prijetnega?”
“Če človek čuti, da se je umiril, to pomeni, da se je marsičemu odrekel,” je pripomnil ravnatelj. “In ko se začenjaš odrekati, si moraš dejati, da si že prekoračil vrhunec življenja in da greš navzdol. ’ ’
“Peter, na pot navzdol ne smeš misliti nikoli. Dovolj zgodaj je, če imaš to misel eno minuto pred smrtjo. Človek ne sme čakati na konec. Najbolje je, če . vedno misli na tekoče delo in na svoje vsakdanje dolžnosti.”
“Prav imaš, toda ti sedaj za enkrat ne boš mislil na delo. Rabiš počitka. Gaby mi je dejala, da te vse leto ne bo pustila delati. ’ *
“Otrok skrbi zame in res je, da moram za nekaj časa izpreči. Bilo je vsega preveč v zadnjem času. Ti ne veš, kako mi je dobro delo že samo tistih pet dni vožnje po morju: tako sem se odpočil, da sem se počutil mnogo bolje, ko sem se izkrcal v Franciji.”
“Janez, če bo šlo vse v redu kot dosedaj, bomo lepo preživeli to zimo. Mnogo bom hodil k vam semkaj, pa tudi vi boste prihajali k nam v vas. Moja sestra Špela bo zelo zadovoljna, kadar bo imela drage goste. Včasih bova hodila na lov in, če nama bo dolg čas in se nama bo zahotelo! po spremembi, jo bova odrinila za nekaj dni v Zagreb ali v Ljubljano. Sicer pa mislim, da se bo to bolj redko zgodilo, ker je kljub samoti življenje tudi pozimi tu prav prijetno in zanimivo.”
“Zaenkrat mislim, da je vse kolikor toliko v redu razen nekaj malenkosti, samo eno zadevo je treba še urediti, in to se moram s teboj zmeniti, namreč radi Frančkovega šolanja.”
“Razmišljal sem že o tem, ker me je Gaby na to opozorila. Deček je star deset let, kaj ne?”
“Koncem junija jih je imel deset.”
“Jaz ti zanj svetujem takole: prvo leto ga imej pri sebi doma, da se navadi ha tukajšnje nove razmere. Mislim, da bo tudi tebi bolj prav, če ga imaš pri sebi. Pri nas zaenkrat prav za prav ni drugega pota za dečka, ki hoče v življenju uspevati, kakor da napravi osem razredov gimnazije. Potem se pa že vidi, kam ga mika.”
“In kdo bi ga učil to prvo leto doma?”
“Tudi na to sem že mislil. Eden mojih najboljših učencev na gimnaziji je letos poleti končal tehniko in diplomiral za elektroinženjerja na ljubljanski univerzi. Zelo resen in pošten fant je, sirota, ki se je preživljal s poučevanjem dijakov. Kadar je bilo treba, sem mu pomagal tudi jaz. Službe še nima in jo bo tudi težko dobil, ker vlada pri nas v njegovi stroki brezposelnost. V poletnih počitnicah je bil domači učitelj pri neki bogati rodbini na Bledu. Vzemi ga sem na Prežek za eno leto, da pripravi Frančka za izpit čez prvi gimnazijski razred. Jaz bom drage volje njegov študij nadziral in pazil, da Ihj dobro pripravljen v vseh predmetih. Za prihodnje šolsko leto bomo pa potem že videli. Morda ga daš v Novo mesto ali v Ljubljano v gimnazijo. V Novo mesto bi se lahko vsak dan vozil, v Ljubljani bi pa že jaz našel rodbino, pri kateri bi stanoval in bi bil v dobri oskrbi in nadzorstvu. Ta inženjer je energičen, pameten mlad mož, ki bo tudi tebi kot nalašč za družbo. Strokovnjak je za elektriko, pa tudi za splošno tehniko, in mislim, da ti bo lahko dal dragocene nasvete, ker je bil eno leto z državno štipendijo na neki angleški tehniki. Mislim, da ti bo prav
Pošteno dekle
Gospa: “Marička, kako si drznete gledati tako zapeljivo mojega moža?”
Služkinja: “Motite se, gospa, saj nisem tega storila, jaz sem pošteno dekle.”
“Kako ne, saj sem sama videla.”
“No, če sem pa res storila,
More hash
Bros. Champa, Strukel, Gre-gorcich and Simerl have a Lily meeting five times a week and the teacher doesn’t say a word. See you the sixth period boys ... Your reporters did a little snooping to find out who makes Bro. Louis D. heart go pitter patter. But, after considerable research we found that it isn’t one girl — it’s a dozen of them. (And none of them are brunettes) ... Bros. Dragan anti Gregorcich tried to pull a disappearing stunt recently but they were caught before they vanished. (Oy! Oy!)...
About fifteen Lilys recently decided to sing, and did they sing! Being led by Vitko we couldn’t help but do a good job... Bro. Joe Matoh has been given a solo part in one of the songs that are being-sung by the warbling club and is doing a right good job at it... Why does Erv (Cupid) Vodnik prefer to go to the cinema alone. Perhaps lie is doing a little work for himself. Eli, F. S Bro. Champa
reports that his personal friend, Rose D., is going to join the Lilys. Hurrah!...
And now, until we meet again, we say? We’ll be a seein’ ya. — So Long!
Scribbler, Scratcher & their Stooges.
sem storila samo zato, ker mi je gospod obljubil, da me vzame, ko postane vdovec.”
“Zelo sem ti hvaležen za ta predlog in prosim te, da mu kar pišeš in mu staviš ponudbo v mojem imenu.”
Tu so se odprla vrata v salon in električni lestenec na stropu je zažarel. Možaka sta se dvignila in stopila z balkona v salon. Gaby jima je prišla nasproti v preprosti, rjavi domači obleki.
“Večerja bo takoj,” je dejala. “Gospod Kovač, nekoč ste me povabili v Ljubljani na pristno domače kosilo, danes sem pa jaz Vam na čast pripravila pristno ameriško večerjo.” “Kaj pa, če smem vprašati?”
“Boste že videli, skuhala sem vse sama.”
“Kaj kuhati tudi znate?”
“Seveda. Kaj Američanke po Vašem mnenju ne smejo znati kuhati?”
“Tisto ne, toda saj se baje v Ameriki hranijo samo s kon-servami in segreti konserve za kosilo ni baši posebna kuharska umetnost.”
“Da, da, tako si predstavljate Ameriko in zato tako napačno sodite o njej.”
“Toda zakaj ste kuhali, ko imate novo kuharico! Ali niste z njo zadovoljni?”
“Gotovo da sem, toda mnogo ji še moram pokazati, dokler ne bo šlo vse tako, kakor jaz želim.”
“Odkod si jo dobila?” je vprašal stari Dornik.
“Mlada Gorenjka je, ki je pa že služila po dobrih hišah v Zagrebu. Prav dobro se razumem z njo. Prejšnja, ki sem jo i-mela, stara ljubljanska kuharica je bila neznosna. Ni ji šlo v glavo, da obstoja poleg onega, kar je vse svoje življenje kuhala, še druga kuhinja na svetu.”
“Torej je zaenkrat zadeva s služinčadjo v redu?”
“Je. Stari oskrbnik ostane. Gospod Kovač, ki ga pozna od prej, je istega mnenja, da boljšega ne bi mogli dobiti. Razume se na vse, saj je že mnogo let tu na Prežeku. S sobarico sem zaenkrat tudi zadovoljna, Šofer je pa tudi dober in se bo dal za marsikatero delo uporabiti. Samo muko sem imela z njim, preden sem ga privadila na pravilno rabo svojega Chrysler ja. ’ ’
“Kaj so ameriški vozovi tako različne konstrukcije od evropskih ? ” je vprašal ravnatelj.
“Tisto ne, toda pri tem šoferju sem se čudila, kako malo zmisla ima za ravnanje z motorjem. In vendar je že jjetnajst let v šoferski službi in ima dobra izpričevala od svojih nekdanjih gospodarjev. Ko sem se prvič peljala z njim, se mi je motor mojega voza kar smilil.”
“Saj ima vendar šoferski izpit,” je dejal ravnatelj. “Seveda ga ima, jaz ga pa nimam,” je odvrnila Gaby. “V Evropi mislite, da mora človek imeti šoferski izpit, potem je pa vse v redu. Izpit napraviti in diplomo imeti je eno, v praksi nekaj znati je pa drugo. V Ameriki človeka nikjer ne
4
.) U G O S L O VENSKI O B Z O R
L DECEMBRA 1938,
izprašujejo po izpričevalih, temveč ga pretipajo, kaj zna. Človeka cenijo. po njegovem delu, ne pa po njegovih diplomah. Zato pa smo mi prišli tako daleč, medtem ko vi tu v Evropi ne pridete nikamor.”
“Oho, Gabv,” je dejal stari Dornik, “tvoja ameriška kri se je pa danes nekoliko razvnela. Le na tihem priznajva, da bi bilo v Ameriki marsikaj boljše, če bi bilo malo bolj evropsko.” “Torej v Ameriki vozač ne rabi ne šoferskega izpita ne šoferske izkaznice?” je vprašal ravnatelj.
“Ne, vsakdo lahko vozi, kolikor hoče, brez vsakega dovoljenja.”
“In če kdo ne zna dobro voziti!”
“Ta si bo dobro premislil, peljati se po cesti, kajti kazni so zelo občutne. Saj Vas že prvi stražnik olajša za pet dolarjev, ako Vam avtomobilske luči po noči ne gore pravilno. Za onega, ki j>ovzroči nezgodo in se mu dokaže, da je kriv, pa ni samo denarna kazen in povračilo stroškov, temveč tudi ječa. Sicer |«i tvega človek svojo lastno glavo, posebno v velikih mestih, ako ne zna dobro voziti. Danes je v Ameriki položaj takšen, da skoraj ne najdete človeka, ki hi ne znal voziti avtomobila.”
Tu so se odprla vrata in v sobo je stopil desetletni Franček. Bil je svetlolas in modrook dečko, v obraz podoben svojemu očetu, samo da ni imel njegovih odločnih potez. Videti je bil skoraj boječ kot deklica. Vljudno je pozdravil in povedal, da je večerja že gotova.
“Kje pa si bil!” ga je vprašala Gabv.
“Pri šoferju, ki nekaj popravlja pri dinamu , za hišno razsvetljavo.”
“Pa pojdimo!” je dejal stari Dornik in odšli so v jedilnico, ki je bila poleg salona.
Jedilnica je bila manjša kot salon, toda isto tako opremljena z lepim, starim pohištvom. Gabv ni zamanj na univerzi študirala zgodovine umetnosti. Njena vešča roka je v gradu, ki so ga kupili po ravnateljevem nasvetu z vso opremo, pustila vse starinske stvari, predvsem opremo in slike, pri miru ter je dala izvršiti samo potrebne hišne poprave. Nekatere sobe je bilo treba na novo preslikati in jih temeljito osnažiti, kajti že nekaj let so bile zaprte in vse je bilo plesnivo in zaprašeno. Gaby je dala popraviti predvsem zunanjost gradu, najprej streho, ki je mestoma že razpadala, potem pa zidovje, ki se je ponekod že krušilo. Dala je tudi povsodi vstaviti nova okna, ker so bila stara že popolnoma, trhla. Zadaj v pritličju je dala v majhni sobi montirati motor na sirovo olje, ki je gnal dinamo za električno razsvetljavo gradu. Tako je prvi mesec njenega bivanja na Prežeku vladalo živahno življenje: iz Novega mesta je prišlo mnogo delavcev, ki so po njenih navodilih in pod nadzorstvom ravnatelja Kovača popravljali potrebne stvari. Neka zagrebška tvrdka je napeljala električno napravo in bil je dogodek za vso okolico, ko je grad prvič zažarel v novi luči.
Oprema jedilnice je bila iz orehovega lesa. Pri veliki mizi je bilo prostora za dvanajst oseb. Težki stoli so imeli v svoje hrbte vrezane motive iz lovskega življenja. Do višine odraslega človeka je bila soba opažena s temno orehovino, na stenah nad opažem pa so bile pritrjene lovske trofeje. Mogočen kristalni lestenec je razsvetljeval starinsko, prijetno sobo, katere eno steno je tvorila velika trodelna omara s steklenimi vrati, polna dragocene posode in stare kristalne steklenine.
Družba je zasedla pogrnjen vogal velike mize. Ravnatelj je sedel med starim Dornikom in njegovo hčerko, Franček mu je pa bil nasproti. Sobarica je nosila jedi na mizo.
“Ne bom imel nikakega slavnostnega govora,” je dejal ravnatelj, ko je dvignil čašo s prežeškim burgundcem, “toda, dragi moj Janez, spodobi se pa le, da ti pri prvi večerji na tvojem domu v stari domovini, tu pod Gorjanci, kjer sva se obadva rodila, napijem kot star sošolec in prijatelj in ti iskreno želim, da hi tu srečno in zadovoljno v krogu svoje družine preživel še mnoga leta!”
Gaby je med tem nalila Frančku malinovca, ki je bil pripravljen zanj in veselo so trčili.
“Peter,” je' dejal Dornik, “če tebe ne bi bilo, ne vem, ali bi danes tu sedeli. Dragi moj stari Peter, na tvoje zdravje!” Znova so zažvenketali kozarci, ravnatelj pa, ki je bil dober pevec, je zapel tisto staroslavno narodno:
Kol’kor kapljic, tol’ko let,
Bog nam daj pa svet’ živet!
Ko je prišla na mizo goveja pečenka v ostri, na mehi kanski način pripravljeni omaki, je vladalo že prav veselo razpoloženje. Gaby je bila v salonu vključila radio in polglasne, lahne melodije so prihajale iz daljave in, ne da bi motile, so prijetno oživljale večer. Ravnatelj, ki je bil v družbi zelo prijeten človek, je pravil razne smešne dogodke iz svojega življenja in vsi so ga z veliko pozornostjo poslušali.
“Kako ti ugaja domače vino?” je slednjič vprašal Dornika, ko mu je ponovno nalil kozarec.
“Zelo dobro je, toda vedeti moraš, da meni ni bilo nikoli dosti za vino.”
“Seveda, ker ga je bilo težko dobiti v Ameriki.”
“Težko baš ne, kajti če dobro plačaš, dobiš vina, kolikor hočeš.”
“Toda kemično vino, ne?”
“Treba je paziti, da dobi človek dobro pijačo, sicer se še lahko zastrupi. Jaz sem za to skrbel, da sem imel vedno doma nekaj steklenic pristnega kalifornijskega vina, toda pil sem ga le po malem in včasih več mesecev nič. Tudi tukaj se ga ne bom navadil, čeprav ga imamo doma. Zelo malo ga pojde pri nas za domačo rabo, kaj ne, Gaby?”
“Malo, in še to, kar ga bo šlo, bodo popili gosti.”
“Jaz pa še nisem okusil alkohola,” je dejal mali Franček, “in ga tudi ne maram. Ostati hočem pravi Američan in nikoli ga ne bom pil.”
“Tako se je naučil v šoli,” je dejala Gaby.
“Prav imaš, Franček,” je dejal ravnatelj, “vino ni za mladino. Ko boš pa nekoč tako star, kakor je tvoj oče, ga boš pa tudi lahko izpil vsak dan kozarček pri kosilu.”
Po večerji je sobarica prinesla še grozdje na mizo. Mali Franček se ni bil dotaknil mesa in tudi grozdje je porinil od sebe.
“Zakaj ne ješ?” ga je vprašala Gaby.
“Glava me boli in tako čudno vroče mi je, da bi najrajši slekel suknjič,” je odvrnil Franček. “Prav nič nisem lačen.” Oče se je dvignil in mu položil roko na čelo.
“Seveda, vročino ima, pa še hudo. Kaj neki mu je? Ali si morda danes preveč sadja jedel? Mogoče kakšna zelena jabolka, ki so ležala na tleh?”
“O ne, tistih pa nikoli ne bi jedel.”
“Že ves dan se mi zdi tako čuden in siten,” je rekla Gaby. “Opoldne je malo jedel, večerjo je pa komaj pokusil.”
“Najbolje je, da gre takoj v posteljo,” je svetoval ravnatelj. “Menda ne bo hudega. Mogoče je to samo posledica dolge vožnje ter spremembe podnebja in hrane. Otroci so za to mnogo bolj občutljivi kot odrasli.”
“Kje pa je tu najbližnji zdravnik?” je vprašal Dornik. “V Šent Jerneju, toda sedaj ga ni tam, čez poletje namreč ordinira v Rogaški Slatini in sedaj je šel za štirinajst dni v Dalmacijo na oddih. Če bi bilo nevarno, bi morali poklicati doktorja Bevca iz Kostanjevice.”
“Ne zdravnika, strah me je!” je vzkliknil Franček in začel jokati.
“Gaby, spravi otroka v posteljo, midva se pa bova med tem še nekaj pomenila.”
Gabv je odšla z jokajočim Frančkom, Dornik pa je dejal | ravnatelju:
“Otrok me skrbi. Najbolje je, da takoj pokličemo zdravnika. Franček namreč v svojem življenju še ni bil nikoli bolan in, kdo ve, kaj mu manjka, čelo mu kar žari. Pametno je napravila Gaby, da je dala na grad uvesti telefon. To dekle res misli na vse. Stopiva v mojo sobo in prosim te, pokliči dr. Bevca, naj pride, če le mogoče, takoj semkaj ali pa vsaj jutri zjutraj. Pošljem mu avto.”
“Poskusiva telefonirati, toda dvomim, če dobiva zvezo, kajti gre preko šentjernejske in kostanjeviške pošte. Šentjer-nejska poštarica spi v sobi poleg poštnega urada, in če je sedaj ob pol desetih doma, se bo morda javila, toda čisto negotovo je, ali je kdo ob tem času na kostanjeviški pošti. Ako ne dobiva zveze, je najbolje, da pošljeva avto v Kostanjevico.”
Odšla sta po dolgem hodniku v sobo, ki jo je uredila Gaby za svojega očeta. Nahajala se je na južni strani poslopja in je imela razgled na mogočno skupino najvišjili vrhov Gorjancev. Telefon je stal na veliki pisalni mizi poleg okna. Ravnatelj je pozvonil in dvignil slušalko,
Potekli so mučni trenutki čakanja. Ravnatelj je slednjič še enkrat pozvonil. Tu je šrtnilo v aparatu in ravnateljev obraz se je razjasnil,
“Halo, da,., tukaj ravnatelj Kovač. Dober večer, gospodična! Govorim s Prežeka. Kar odleglo mi je, ko ste se javili... Zakaj?.,. Mali Dornikov sinček je tu zbolel in ima silno vročino, Ne vemo, kaj mu je. Prosim, če ste tako prijazni in skušate dobiti zvezo s Kostanjevico, da pokličemo dr. Bevca.” Stari Dornik ni čul odgovora gospodične, toda Kovač je dejal:
“Izborno, prav lepa hvala, gospodična! Počakam, da me pokličete.”
Odložil je slušalko na aparat in dejal Dorniku:
“Srečen slučaj. Gospodična pravi, da je pravkar prišla domov in da je dr. Bevca videla v gostilni v Šent Jerneju in da bo stopila ponj, da pride na telefon.”
Dornik je ponudil ravnatelju cigarete, sam pa si je pripa-lil svojo ameriško pipico. Čakala sta skoraj četrt ure, dokler ni zabrnel telefonski zvonec. Ravnatelj je dvignil slušalko:
“ Da, Kovač tukaj... A tako ... Torej prav iskrena hvala Vam, gospodična, in lahko noč!”
Odložil je slušalko, rekoč:
“Dr. Bevc je takoj sedej na svoje motorno kolo in se odpeljal semkaj. Ker je noč in pot ni posebno dobra, moramo že računati pol ure, preden pride. ’ ’
“Ali je dober zdravnik?”
“Dober. Ima tudi temu primerne dohodke. Zelo je zapo slen, posebno poleti, ko ima še ves šentjernejski okoliš. Če ne bi imel svojega motornega kolesa, bi ne mogel dosti opraviti v tako velikem okrožju. Ima kakšnih štirideset let, navdušen samec, ki pravi, da se rajši prej ustreli, kot bi se oženil, silno je debel, ima gotovo sto kil, vesel možak, ki že s svojim nastopom zdravilno vpliva na bolnika.”
“Peter, ali si tako prijazen in počakaš še zdravnika, potem te pa šofer zapelje domov ? ’ ’
“Seveda počakam, prav rad.”
“Jaz grem samo pogledati k Frančku in povedati Gaby, da pride doktor. Vrnem se takoj, potem pa stopiva dol, da ga počakava, ’ ’
Ko se je vrnil, je rekel:
“Je le dobro, da pride zdravnik, kajti vročina narašča, ima že 38.5 in zdi se mi, da je obraz nekako rdečkasto pegast.”
(Nadaljevanje sledi.)
NASVETI
za dom, kuhinjo in gospodinjstvo
Zbiru Mrs. S.
Srna, jelen ali zajec na pikanten način. Pripravi kos ob-ležane srne, osoli ga in poveži z rezinami slanine. V kozo, ki si jo namazala z mastjo naloži koreninje, kakršno uporabljamo za kvašo (pacanje), vse zrezano na listke, in dodaj tudi čebule, celega popra, lovorjev listič ter šopek timeza. Položi na to pripravljeni kos srne, jelena ali zajca, polij s par žlicami razbeljene masti in pari v pečici nekaj časa pokrito, a kmalu odkrij, da se zarumeni. Vzemi nato meso iz koze, koreninje potresi s dvema žlicama moke, ki naj se zarumeni, potem zalij z kvartom mrzle juhe ali vode, okisaj s precej močnim kisom, dodaj tudi paradižnikove mezge, režimo limone in žlico gorčice (ženof) ter v tej omaki pari meso do mehkega. Medtem primešaj par žlic vkuhanih brusnic ali soka od kakega vkuhanega sadja in pozneje še pol skodelice rdečega vina (cvička). Ko je meso mehko, ga zreži na rezine in postavi na gorko; omako pretlači, prevri ponovno v njej meso, nakar ga daj s kakšno močnato jedjo ali krompirjevimi kifelci na mizo.
Srnino stegno ali hrbet kot pečenka. Z dobro uležanega stegna ali hrbta bolj mlade srne potegni tanke kožice. Potem ga nadrgni dobro s soljo in pretakni prav gosto s slani, no. Nato ga daj v dolgo ponev,
polij z vročo mastjo, prideni par koščkov čebule, korenja, timeza, tudi par žlic vina ali kisa, limonove lupine in nekaj dišave. Med pečenjem polivaj pridno s sokom, ki je piri pečenki. Nazadnje odstrani maščobo, polij pečenko s presnim maslom, prilij še par žlic vina in juhe ter vlij ta sok črez zrezano meso. (Peče naj se približno 2—2y2 ure.)
Fina telečja pljuča. Pol telečjih pljuč in pol srca operi in pristavi z vodo; dodaj nekaj juhne zelenjave, pol zrezane čebule, pol lovorjevega lističa, nekaj zrn celega popra, malo timesa in potrebne soli ter kuhaj kakor juho. Ko so pljučka dovolj kuhana, jih vzemi iz juhe, srce pa še kuhaj dalje, da ho mehko. Potem zreži pljučka in srce na drobne rezance, juho pa precedi in jo postavi na stran. Medtem prav drobno sesekljaj kislo kumarico, šopek zelenega peteršilja, očiščeno sardelo, pol majhnega stroka česna, četrt čebule in limonove olupke od četrt limone. Vse to deni. na prežganje iz dveh žlic masti in dveh žlic moke; ko se je malo prepražilo zalij s tremi kupicami precejene juhe od pljučk in kuhaj še kakih 10 minut. Potem dodaj pljučka in srce ter žličko gorčice ter majhen košček limone. Kuhaj še malo ter daj potent s kruhovimi cmoki na mizo.
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
Seja direktorija org. Slov. doma vsak tretji ponedeljek v mesecu v Tamše prostorih.
IMENIK
([Classified Business-Directory}
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV
Kates for single Insertions in this column (two 8pt. lines) 15c per week; in mlvance for six mouths $3.50; one joiw in advance $0.00. — Eucli additional line Go.
Milwaukee — West Allis
Avto
garaže in gasolin
KOSHAK LEO, 512 South 5th Street. — Tel.; BRoadway 2255.
PERKO'S GARAGE. 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660.
Fender & Body Repairing
WEST ALLIS AUTO BODY CO., 8808 W. National Ave. — Tel.: GR. 4922.
Bab
Babice (Midwife) in masaža
KRAPSHE MRS. THERESA M„ 1103 South 86th St. — Tei.: GR. 3310.
Briv
Brivci
WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: ORchard 1084.
Cve
Cvetličarji
DOBN1CK JOHN. 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546.
SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 So. 11th St. — Tel.: Mitchell 5537.
Cev
Čevljarji (čevlji po meri in popravila)
RIPPLE'S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel.: Mitchell 4762.
Cist
Čistilnice oblek
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l Av. Tel.: OR. 6630 (also Shoe Shine).
Den
Dentuti
Dr. FRANTZ E. C., 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370.
Dr. GUENTHER, E. O., 6227 W. Greenfield Ave. — Tel.: GReenfield 6553.
Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Room 305. — Tel.: MI. 4790.
Dry Goods trgovine
SCHLOSAR'S Dry Goods, 5801—5805 W. National Ave. — Tel.: GR. 4772
Dvor________
HARMONY HALL 939 South 6th St.
Dvorane
(Fr. Crnkovič), _______________-	Tel.:	OR.	3551.
KRALJ F., 6001 W. Madlson St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke
LENKO TONY, 739 W. National Ave. — Tel.: ORchard 9112.
Foto
Fotografi
FRANK SKOK’S, STUDIO, 1333 So. 61th St. — Tel.: GReenfield 0366
Foto-graverji (klišeji za »like)
NATIONAL ENGRAVINtTcoTTo^a llth Street. — Tel.: Mitchell 7710.
p 1 _ „LaPiano accordions VllaS Dtt novi in rabljeni
LIPOGLAVŠEK FLORENCE, 3601 W. Burnham St. — Tel.: ORchard 5351.
ZAINER’S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujelo štirje dobri učitelji.)
Go Gostilni in restavracije
ANDROJNA JOH 4, 1008 So. 44th St. Tel.: ORchard 6044,
BEVEC A. (The Wagon Wheel Tavern), 1217 So. 62nd St. — Tel.: GR. 6310
BEVŠEK FRANK, 183 South 2nd St. — Tel.: MArquette 1873.
BUŽGA JOSEPH, 1301 So. 1st Street. — Tel.: ORchard 7549.
ER STE ANTON, (Sunset Tavern), 7408 W. Walker St. — Tel.: GR. 2284
FRANGESH ANTON. 2012 So. Kinnic-kinuic Ave. — Tel.: SHeridan 4204
GABRIEL JOHN, 625 So. 5th Street. — Tel.: BRoadway 3026.
GREGORČIČU FRANK, 601 So. 6th Street. — Tel.: BRoadway 4178.
HUDA J MARY, 161 South ls,t Street. Tel.: BRoadway 4812.
IVANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St^-Tel.: BRoadway 3143.
KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-nickinnic Ave.,-Tel.: SHeridan 4032
1939
15. junuarja. — Podružnica štev. 43 SŽZ., domača zabava v Tivoli dvorani.
4. februarja. — Društvo
“Balkan” št. 24 SSPZ, doma-
ča zabava v spodnjih prosto-
rih S. S. Turn dvorane.
11. februarja. — Mladinski
oddelek “Lilije”, plesna zabava v Lenkovi dvorani.
12. februarja. — Žem-ski pevski zbor “Planinska Roža”, pevski koncert v S. S. Turn dvorani.
21. februarja. — Domača zabava Slov. Žen. Zveze št.
12, v S. S. Turn dvorani.
KAYTNA THERESA, 8911 W. Nat’1 Ave. (Highway 15). - Tel.: GR. 0144
KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.)
KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Teh: BRoadway 2581
KOZMUT WENZEL, Beloit Road. — Tel.: GReenfield 4113.
KOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Teh: ORchard 0720.
KRAŠE ANTON, 7327 W. Walker St. Teh: GReenfield 3450.
LENKO JOHN, 929 South 6th St Teh: ORchard 5927.
LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Teh: OR. 9798. - “Old time’’ milw. gostilničar.
MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd-S Teh: ORchard 1918.	^
MAROLT JOSEPH, 922 South 2nd St. — Teh: ORchard 5714.
NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Teh: ORchard 4808.
SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3800 W. Burnham St. Teh: OR. 9469
SLUGA ROSIE, 3001 W. Vliet Street — Tel.: WEst 6049.
SUSHNIK FRANK, 1431 E. North Ave. — Teh: LAkeside 1730.
TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street, Teh: COncord 3458.
TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St. — Teh: SHeridan 4417.
TURCIC MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Teh: GReenfield 9853
UDOVč MATT, 3300 W. NationalAve. — Teh: ORchard 0445.
ZA1NER MIKE, 3300 W. Cameron Ave Tel.: Hilltop 8050.
ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.; Hllto® 9961.
Grocerije, mesnice in VJlOC	netenj ava
BUTCHER ANTON, .122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERKO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. lOtli St. MI. 3615
GLOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. Teh: GReenfield 3743.
GNADER FRANK, 1100 South llth Street. — Teh: ORchard 0266.
LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tel.: ORchard 5351
MUŠKATEVC CIRIL, 706 South 9th Street. — Teh: ORchard 5077.
NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662.
NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Teh: GR. 2120. - Res.: GR. 1224
TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St. — Teh: GReenfield 9841.
TRKAY’S FOOD MARKET, 1010 So. 2nd St. — Teh: ORchard 1838.
Ho
Hoteli
THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 5th St. — Tel.: BR. 5947.
Keg
Kegljišča
MEDVLu FRANK, 3328 W. Burleigh Street. — Tel.: Hilltop 9717.
REMIC MARTIN, 814 So. 5th St. — Teh: ORchard 8645.
SHARTZ JOHN, 1400 So. 7th St. Teh: ORchard 7147.
Klep
Kleparji in inštalaterji “furnace v”
DEMSHAR A., 2u40 So. 92nd St. Tel. GR- 2644. Furnaces Vacuum Cleaned
Kro
Krojači (obleke po meri in popravila)
MLAKER VINKO, 2531 W. National Ave. — Teh: ORchard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. National Ave. Teh: GReenfield 1170.
Lek
Lekarne
BUDNER BROS., 537 W. National Ave. Teh. ORchard 1031—1036.
FAY DRUG (JO., Cor. South 5th & W Nat’1 Ave. — Tel.: OR. 2156—9964.
ji/l ^ Mašinerija in kotli, AVI«.S rabljena in popravila
PETER R. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Teh: ORchard 2343.
Strojne delavnice (Tool & Die Works)
  ------------'OL______-
MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Teh: MArquette 5896. (Tools, Dies, Jigs, Fixt., Spec. Mach.)
Obed0™1*106 (lunches)
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National -Ave. — Teh: ORchard 3813.
obr Oblačilne trgovine
KRATCHNIK JOHN, 522 W. National Ave. — Teh: ORchard 5075.
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Teh: MArquette 3837
Očala" (Optometristi)
DR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči povzroča glavobol
Odv
Odvetniki
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av, Teh: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240.
GLOJEK FERDINAND A., 5905 W. National Ave. — Teh:	GR.	1840
GLOYECIC AL\IN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Teh: MI 2707. Res.: So. 95th & W. Howard. - GR. 3396.
LUCAS N. F., 229 E. Wis. Ave. Teh: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So. 60th St. Teh: GReenfield 3679.
SCHIMENZ MATH JR., ‘732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284^
Op
j* Oprema za trgovine.
BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 321 W. Juneau Ave. BR. 5075
Plu
Plumberji
DEBELAK JOHN, 930 W. Nat’l Ave. PLUMBING & HEATING - ML 8611.
I lUNGUSUJI PLUMBING & HEATING, 1/01 South 71st St — Tel.: GReenfield 0823. — Union shop.
FUZER PLUMBING & HEATING. 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
zAhhiiAllliWli JOiiA J., Cor. 47th W. Nat’l av. — Tel.: Mitchell 61 a 1
Pogr
Pogrebniki
JELEinv JOHN R., 2316 W. Nat’l Ave. Teh: Mitchell 6065 — MI. 3278
GOOD HOPE CEMETERY — South 43rd A Cold Spring Ave. — Za cehe grobiščem in druge informacije, pokličite po telefonu: —• Mltcnell $478.
Poh
Pohištvo
HOTZ &. MOHAUPT FURNITURE CO. 816 W. National Ave. - Teh: MI. 3110
PRASSER FURNITURE CO.. 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661
Prem
Premog in drva
CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Teh, Slleridau 4950.
MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879
NATIONAL COAL & SUPPLY CO.., 1911 So. 80th St. — Teh: GR. 4380.
P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St. - Teh: ORch. 8473; res • ORch. 7347-W.
Radio.” Popravila
KODR1CH FRED, 1026 W. Pierce St. -Teh: OR. 4899-W - (član "Sloge’’.)
Sadj
0 in zelenjava
NU WAY FOOD Market, 529 W. Nat l Ave. — Teh: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih con:iU.
C J voda, pivo in mehke OOOcI pijače
AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1152
CRYSTAL SODA WATER CO., 617 W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958.
SANITARY SODA WATER CO., 1431 So. 69th St. Tel.: GReenfield 3620
WISCONSIN BOTTLING WORKS, 728 So. 7t.h St. — Teh: Mitchell 7620
Sten
ski papir, okenska zagrinjala, barve
J. W. SCHEETS & SONS, Inc., 701 W. NationalAve. — Tel.: Mitchell 4432
krovci (Roofing LJllCOO" & Siding)
BAICOFF ROOFING CO., 614 S. 6th St. Tel- DAly 1488. — (Slov. podjetje.)
T eSarTesarJiin kontrakt.
BRUNK WE, F. & SON, 622 W. Walker Street. — Teh: Mitchell 4460.
FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd St. Teh: GReenfield 5909.
PODKRIŽNIK GEORGE, 1208 South 62nrl St. — Teh: GReenfield 3743
Urar Urarji in zlatarji
WELLSTEIN JOE & CO., 1116 West ..Natlona! Ave. — Teh: Mitchell 6653
7av*i»*0va^na Id nota-rijati
ERMENS FRANK S., 6227 W. Greenfield Ave., — Tel • GReenfield 6158.
Zelez
Železnina
WACAK ANTON, 738 W. National Av — Teh: ORchard 0704.
Žganje' vina in likerj;
CITY LIQUOR DISTR., (Babich &K she), 5833 W. Nat’l Ave. - Tol.: G' 4297-5510. (Distr. of Hiram Walke
SHEBOYGAN
Go Gostilne in restavracije
PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Teh: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.)
SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave. — Teh: 2503.
SUSHA’S TAVERN & ROOSEVElJl’ PARK, 933 Indiana av. Teh 348-2400
ZOltKO LEO, 902 Indiana Avenue. — Tel.: 2574.
Ho
Hoteli
FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. Tel.: 94-W.
Restav Restavracije
GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, Indiana Ave. Teh: 4325 (M A Pav<
PORT WASHINGTON |
  11  ■
Go Gostilne in restavracij«
VOLOVI,EK ANTON, 310 Franklin St. — Telefon: 443.