□^IT ^osame^B» H wJlka stane 20 » SNT 9. KWFilfca. Maribor, dne 28. £obruai'|a 1918. 62. letatt. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Natocmna se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. v za i <* h so vrši v nedeljo, dne 17. marca ). 1918 velik manifestacijski shod vseh slovenskih strank za jugoslovansko idejo. Govorita dr. Korošec in dr. Ravnihar. Ura u lokal se naznanita pravočasno. Poioža;. Dunaj, 24. februarja. Majnika ruskega leta se je državni zbor sestal. Preganjanja med vojno so avstrijske Slovane iz-.lčna, da jim ni življenja pod nemško nadvlado. Njihove pravice, njih življenje in imetje ni bilo varno pred nemško nasilnostjo. Iz vsakega slovanskega srca je kipelo navdušeno hrepenenje: Proč od Nemcev! Tako so nastale različne državnopravne deklaracije, med njimi tudi jugoslovanska. Odkar zboru.e državni zbor, si Nemci niso še znali pridobiti src slovanskih državljanov. Nemci so se navduševali za vojsko do izkrvavljenja, Slovani j,o zahtevali mir: Nemci so se ponašali, da so samo njihovi vojaki kaj storili, naše vojake so omalovaževali; rekvizicije so videli le med Nemci, slovanskih tu itožb glede rekvizicij niso hoteli poslušati. Kar se tiče na,s Slovencev, smo med tem doživljali \so.k dan rova sum-¡ičen j a, oorekovanja in zapostavljanja, na Štajerskem in Koroškem se je osobito po mestih prirejalo nove nasilne izgrede proti Slovencem, ne da bi jih kdo ščitil. Tako je n. pr. mariborski občinski svet sklenil, da odklanja v bodoče odgovornost za nemire proti Slovencem, in do danes se še Slovencem neprijazni cesarski namestnik grof Clary ni ganil, da bi vsa i ukinil ta sklep, kamoli da bi poskrbel za varnost Slovencev. Shodi se Slovencem prepovedujejo, poslanci ne morejo priti v dotiko z volilci in Gra-dec in Dunaj odobrireta ta.Ke prepovedi. Slov. Šta-jer ima nenavadno veliko trpeti vsled hudih rekvizicij in kakor v zasmeh se je pred kratkim ugotavljajo po neki prehranjevalni komisiji, da so še Sloven- ski Stajer lahko izrekvirira, ker od tam ni dovolj pritožb. Ali grof Clary res spi? Naravno je, da postaja vsled tega želja po Jugoslaviji, popolnoma svobodni od nemšice nadvlade, od dne do dne veuno večja. Le pešica za suženjstvo in robstvo rojenih ljudi se še ni vzdrainila in poljuouje nadalje tujčeve kve-dre- Kakor pri nas, tako je pri drugih Slovanih v Avstriji. Nemci so sedaj v vojski dokazali, da niso ne voljni, ne zmožni, da bi vladali Avstrijo. Na vsakem .polju so doživeli poraz, povsod so pokazali nesrečno roko. Zato je vse nezadovoljno ž njimi in njihovo vlado. Ta nezadovoljnost se izraža tudi v zadržanju ljudskih zastopnikov v državni zbornici napram sedanji vladi. Nihče od Slovanov je noče več prav . podpirati, vsak narod hoče ločitev od Nemcev in svo- j jo lastno narodno državnost Vlada bi morala dobiti odobritev proračuna za tekoče proračunsko leio. Uvidela je, da je nemogoče, zato je prišla sedaj, naj se ji dovoli vsaj štirimeseč-ni začasni proračun. Tudi zanj še nim ¡, vačine. Glasovanje bo dne 27. febr. Nihče ne ve, kaj se bo zgo-ailo. Tudi če bo večina, bo tako majhna, da bo že iz nje vsak lahko razbral veliko nezadovoljnost slovanskih narodov s sedanjim načinom vladanja,, po katerem se gleda samo na Nemce. Merodlajni krogi v Avstriji sami so uvideli, da iako ne gre naprej. Nomški nadvladi je pri nas tudi po mnenju odločilnih krogov odklenkalo. Zato bode morala vlada že najbližji čas predložiti državnemu zboru spremembo ustave. Seveda bo sedanja vlada prinesla tak predlog, ki bo skrito in odkrito ščitil nemške predpravice. Toda pri Slovanih zanj ne bo n išla nobenega umevanja. Mi imamo svoje deklara- ? ciie, in za manj kakor je v deklaracijah povedano, sie niti nočemo razgovarjati. Trgovati,, p o g a -a t i se nočemo več. Mi hočemo svojo svobodo, vse drugo za nas ni vredno niti razgovo-r a Naše stališče je jasno kakor beli dan. prikrivati ga ne maramo nikjer več Nemci hočejo sedaj z nami razgovor o naši bodočnosti. Dobro! Razgovarjamo se ž njimi, kakor z isakim Človekom, ki hoče vedeti naše načrte, o nasi bodočnosti hočemo odločevali sami brez Nemeev in nemškutarjev. Tak je se>laj naš položaj in ta je ,asen! Nemčija za vojsko. Nemčija se še ni naveličala vojske. Po dogodkih v Brestu-Litovskem, kjer so Ukrajinci sklenili mir, a Rusi s Trockijem na čelu brez mirovnega s-klepa zbežali iz Bresta, je znova prijela za meč, da gd zavihti proti vzhodu. Nemške čete so začela vkorakati v Rusijo, dla si osvojijo še vsaj Litonijo in E-stonijo; mogoče, da bodo ceu> prodirali naprej. Druge nemške čete so šle v Ukrajino pod pretvezo, da naredijo mir. Toda glavni namen nemSkega pohoda v Ukrajino ni, da bi naredili mir, ampak da zadobijo (udi nad Ukrajino svojo nadvlado s tem, da jo gospodarsko, vojaško in politično organizirajo. Pravijo, da gredo Ukrajini prijateljsko na pomoč, v istini pa jo gredo zasužnjit Vsak, ki odkritosrčno in ne lilinjeno, kakor naši Nemci in nemškutarji, želi, da se širi moč Habs-buržanov, ne pa pruskih Holiencolarjev, oo z bojaz-no gledal razvoj dogodkov na svetovnem pozorišču v zadnjem času. Pruska diplomacija nam je odtujila Poljsko, katero bo Prusija po svojem uredila. S tem je obroč okoli habsburške države na severu sklenjen. Sedaj še je treba ta obroč proširiti tudi na vzhod, zato koraka Nemčija v Ukrajine. Kdaj bo ob takem postopanju Nemčije svetovni vojski konec, sam Bog zna. ^emškatarska politika, Od časa do Časa je treba zopet naaovo pokazati nemškutarsko politiko v vsej njeni hinavščini. Njihovi poslanci kričijo v državnem zboru: ,.Hoch Holienzollern!" Na, svojih zborovanjih, kakor na onem v mariborskem parku, kričijo: „Proč od Av-: strije!" Zastopnik Ptuja v državnem zboru je vse-nemšid poslanec Malik, zastopnik Maribora je bil, i dokler ni prišlo do znane tožbe o izginjenih knjigah, poslanec "VVastian. Naša deklaracija se izrecno izjavlja za svobodno jugoslovansko državo pod Habsbur-; žani, a kljub temu kričijo, da smo mi veleizdajalci in ne nemški in nemškutarski prusaki. Hinavščina! »»amtmt gm EUtt'.J«Mt''M| LISTEK. Vojni spomini. Januš Goiecl XIV. V bolnicah. V Miskolczu so me slekli v bolnici in porinili kar celega v čeber mrzle vode. Ta kopel je vplivata tako prebudno na moje uspavane živce, da sem o pri prvič po dveh dneh oči, gledaje začudeno: kje sem in kaj bo z menoj? Neznosne bolečine v levici ter v glavi so mi privabile v spomin, da sem raive-nec, katerega življenjska usoda se bo odločila v teh prostorih. Ko so me okopali, so me ponesli pred Romge-bov aparat, kjer so mi fotografirali rane od \sen strani Čakal sem nekaj ur, ležeč na nosilih, dokler niso izdelali fotografične plošče. Nato so me potešili na operacijsko mizo. Trije zdravniki so mi začele motreče pregledovati rane. Zmajevali so molčd z glavami in preštevali rane, katerih ni bilo nič manj kakor 14. Strežnice so jim prinesle razna svilla orodja, razpoložila jih krog mize, na kateri sem ležal v težkem pričakovanju. Sedaj boš pač čutil, kam te je poljubil Rus! Nikdo me ni vprašal: Boš li držal? Se boš pustil mrcvariti? Dva krenka madžarska vojaka sta me pograbila eden za noge in drugi za zdravo desnico. Zdravniki so se pa lotili s kleščami, noži in bodali moje zdrobljene levice in glave. Kaj bi se bil branil in brcal, ko sem bil oslabljen vsled izgube krvi sko- ro do smrti. Pri trganju granatnih kosov iz mesa in kosti so me premogle bolečine tako, da sem se onesvestil. Prebudivši se, sem bil že ves v povojih in obvezah po glavi in levici. Zdravnik me je pogladil z roko po Čelu in menil: „Glavo pač imate debelo kot vol. Samo eden izstrelek vam jo je preluknjal ravno pod levim očesom; vsi drugi so pa obtičali le pod kožo. Roka in lopatica sta pač zdrobljeni. Naravnali smo vam kost;, če se ne bo kaj obotavljalo, bo ostala roka, sicer pa le pojde pod nož." V teh besedah se ni skrivalo mnogo tolažbe; a mi je bilo prav vseeno, imam li roko ali ne, ker me e bolela preveč. Ponesli so me v barako, me razložili na posteljo in strežnica mi je vbrizgnila v desnico neke tekočine, ki me je zopet uspavala. Spregledal sem, ko so me prevezavali. Na levo oko nisem videl nič, ne slišal na levo uho, niti govoril nisem, ker nisem mogel odpirati ust. Pri pregledovanju levice je siknil mlajši zdravnik: „Amputieren" (odrezati)! Starejši pal je odkimaval da ne, naj se še počaka nekaj časa. Razklenili so mi šiloma usta ter mi vlivali počasi po cevki čaja ter juhe. Videč, da neznosno trpim, so me zazibali v spanje z vtvi/.ga-vanjem v desnico. To vsakdanje pregledovanje, negotovo skimo-vanje ter krmlienje po cevi je trpelo dober teden dlni. Rane so se močno gnojile; izpiranje in čiščenje je bile za moje živce pravcati pekel. Povrh se je še upiralo v tanke baračne stene junijsko žgoče solnce, 'da me je mučil občutek: moj ubogi hrbet mora zcrorett od vročine. Lačen sem bil. da mi je kar poplesavalo pred očmi vsled onemoglosti; a. usta so bila dostopna le za tekočine. Obiskoval me ni v začetku razun zdravnikov in strežnic nikdo. Ta moja družba je opravila te svoje vsakdanje posete kar najhitreje, govoreč med seboj le madžarski. Po preteku enega dobrega tedna me je obiskal židovski vojni rabiner (vojni kurat). Strežnica mu je pokazala na mene in prisedel je k moji postelji. Izvlekel je nemške Časopise in mi čital iz njih po cele ure. Prebravši liste, me je še gladil po desnici in me tolažil: .,Bog bo že dal, da bo kmalu boljše." Ti obiski rabinerjevi so se ponavljali od sedaj redno vsak dan skozi dobrih 14 dni. Moža, ki mi je edini kratil čas, sem vzljubil, le njegova prijaznost db mene kot kristijana se mi je dozdevala sumljiva. Stavil bi bil glavo, da presaja žid, sodeč po mojem kljukastem nosu. tudi mojo versko izpoved v Abrahamovo naročje. Po 14. obisku ga je nekdo le poučil, da sem —■ kristjan. Kar že od vrat sem mi je uljudno naznanil, iekoč: „Oprostite, jaz nisem znal, da ste katoliški vojni kurat." Pomigal mi je z roko v zadnji pozdrav, odslej pa ni bilo več v mojo soho. Rane so se mi obračale, dasi so se gnojile, na boljšo plat. Zdravniki so me mazali s tolažbo, da bo ostala roka bržkone hroma, a obvisela bo vendar le na mojem telesu. Bolečinam sem so privadil s časom. Moja najljutejlša trinoga v Miskolczu sta. bila glad in kilometri dolgega časa. Hranili in preživljali so Stf-aa ^ Ako s» ustanovi Jugoslavija, prid» k njej sev»-4a tudi južna Štajerska in južna Koroška. Zategadelj odpirajo nemškutarji usta in vpijejo: „Mi smo ca neraadeljivost naših dležel!" Kljub temu istočasno lahtevajo, naj se deli Češka, kjer so Nemoi v manjšini, kakor mi Slovenci na Štajerskem in Koroškem. Nemci hočejo na Češkem imeti lastno deželo, v kateri bi Kli sami gospodarji. In noben Nemec v Avst-riu se ne gane, da bi jim povedal, da ne gre razdeljevati dežel. A pri nas? Celo na Dunaj k cesarju hočejo, da protestirajo proti razdeljevanju dležel. Ili-navščinal Hravijo, da mi hočemo z ustanovitvijo Jugoslavije oslabiti Avstrijo. Mi pa pravimo, ne gre se tu-ara to skupino dežel, ki se imenuje Avstrija, ampak za oelokupno državo Habsburža.nov in ta bi po Jugoslaviji ne bila oslabljena, temveč okrepljena. A jfaj pa hočejo Nemci? Dalmacija bi naj spadala pod Madžar«. Torej hočejo res zmanjkati Avstrijo. Galicija bd naj prišla k Poljski. Torej hočejo zmanjšati Avstrijo in obenem habsburško državo. Nova češko-nemška provinca bi naj prišla pri mirovni konferenci k Prusiji. Ali kljub vsemu temu smo mi Slovani ve-leizdajalci, Nemci z nemškutarji vred pa patriotje. Hinavščina! SLOVENSKI GOSPODAR. 2$. februMj« ¡MS. Ali i te še doma? Ali še ste vedno doma, vi petolizci spodnješta-jerskih nemškutarjev ? Med 13. in 15. febr. je bil cel Dunaj po koncu, aa bi videl, kako bodo pripeljali vešči vodniki spodnještajerske nemškutarske medvede Ijegor. Vodnik bi jezdili na kcnju, dolgo cevko v u-stih, in za njimi bi marširali medvedi. Gledlališče za bogove bi bilo to! Cel Dunaj vas je baje čakal, a vas ni bilo! Ali še ste vedno doma? Toda šalo na stran! Med 13. in 15. febr. je bita spodnještajerskim glavnim nemškutarjem obljubljena avdijenca (sprejem) pri cesarju. Tako je stalo na vabilih črno na belem. Toda avdijenca ni bila dovoljena. Nemškutarji so mislili protestirati proti iugoslovanski politiki. To vse je padlo v vodo! V nemškutarskih krogih se je z ozirom na to žalostno vest izpilo zadnji čas velike množine — — šnopsa, Slovensko zborovanje na mariborskem okrajnem zastopa» Župani mariborskega sodnega okraja so dlobili od načelnika okrajnega zastopa, mestnega župana 'dr. Schmidererja, prijazno vabilo, naj pridejo v sredo, dne 20. februarja, na okrajni zastop v Maribor radi „rekvizicije živine." V vabilu se je reklo, da morajo prinesti župani tudi občinski uradni pečat s seboj. Slovenski župani so takoj spoznali, kam pes taco moli Tudi v Ptuju je Ornig na enak način povabil župane in nemškutarji so jih po lisičje omamili, da so podpisali znano izjavo proti Jugoslaviji. Slovenski župani mariborskega okraja so prišli skoro vsi, da vidijo, kako bo izgledala nemškutarska rekvizicija živino. b i Slovenski župani t veliki večini. Ob 10. uri so se zbrali naši župani, ki so pri-žli od vseh strani. Zasedli so del sejne dvorane. Bili so v veliki večini. Slovencev je bilo okrog 40, Nemcev in nemškutarjev pa samo nekaj čez 10. Naši korenjaki so stali v gručah in živahno razpravljali o gospodarskih težavah in o — Jugoslaviji. Nasprotniki so to slišali in so se plašno ozirali po dvorani. Nemirno so tekali kolovodje iz sejne dvorane v pi- me le s čajem 'in juho, kar je pa bilo vendar le premalo za moj sicer skromni relodec. Sem zahteval od strežnice kaj več in boljšega, pa me je bable zavrni- lo z osornim: ,„Nem sabat!" (Ni dovoljeno!) Cele dolge poletne dneve sem budal v strop — brez vsake družbe in Čtiva. Strežnice so razumele nemški in slovaški, pa odgovarjala so na vsa vpra-Sanja le madžarski, kar razumem manj nego kitajski. V onih mesecih v Miskolczu sem se jezil na Mar žare in na žensko postrežbo v vojaških bolnicah. V početku vojne je bilo v tem oziru bolje, ker je bilo še dosti prostovoljnih sester Rdečega križa, za mojega ? premetavanja po bolniški postelji so bile že izginile prostovoljke, nadomestile so jih plačane. Svetlikali «c se jim na pokrivalu, na prsih in roki blesteči r-deči križi, vendar v srcu jim je počival mesto križano ljubezni — kamen. Ženska je pač — ženska. Za^ gleda se v enega, temu bi postregla z vsem mogočem — drugemu pa ponudi samo najpotrebnejše in še to x neusmiljeno osornostjo. Mene ni marala nobena, a aato sera pa bil tudB revež na zabavi in želodcu. (Dalje prihodnjič.) sarno m nazaj, kakor bi se bilo kaj hudega zgodilo. Iu še predno se je zborovanje pričelo, smo izvedeli, da ne bodo prišli na dan s protijugoslovansko deklaracijo. Dr. Schmiderer otvori zborovanje. 'v ' v .V*«-. Načelnik okrajnega zastopa in mestni župan dr„ Hans Schmiderer je z drhtečim glasom otvoril zborovanje. Pri pogledu na veliko število slovenskih žapa-nov je postal nemiren in videli smo, kako se je tresel, dasiravno je bila dvorana dokaj toplo zakurjeno. Francelj Girstmajer mera govoriti slovensko. Da bi mu pripravil tla za volitve po vojni, je dr. Schmiderer nastavil kot poročevalca o točki gle-j de rekvizicije živine lajteršberškegaFranceljna Girst-mayr. Mož je začel govoriti nemško. A ko so ga naši nekaj časa poslušali, je vstal župan g. Filip Ga-lunder od Sv. Križa in je zahteval, da se mora slovensko govoriti, ker so veČina navzočih Slovenci. Girstmayr se je udal, posebno ko mu je še celo dr. Schmiderer namignil, naj se uda. Župan iz Dravske-, ga polja je zaklical: „Saj zna slovensko. Kot kandidat štajerčiianske stranke je na volilnih šhodih večkrat govoril slovensko." In Girstmayr se je udal in nadaljeval svoj govor slovensko. Nadaljnje zborovanje slovensko. Za Francelnom so nastopili še naši župani: Cernej iz Frama, Glaser iz Ruš. FlorjanČiČ iz Smi-klavža, Thaler iz St. Ilja in BraČko iz St. Petra. — Slovenska beseda je menda prvokrat zvenela po sejni dvorani mariborskega okrajnega zastopa. Schmi-' derer in njegovi zvesti so morali slišati od naših vrlih mož marsikatero pikro. Ožigosalo se je eospodar-stvo našega okrajnega zastopa, okrajni odbor ne grabi nobenih cest v okraju, ampak skrbi samo, da. je mesto lepo tlakano, zapuščeno je Pohorje glede cest, enako Slovenske gorice, Kozjak in Dravsko polje. Gnoj, ki se napravi v mestu, se raje zvozi v Dravo, nego oi se ga dalo okoliškim kmetom na razpolago. Na kmetih bodo vzeli tekom spomladi zadnje vole in sploh skoro vso odraslo živino, v mestu Maribor pa, kjer je nad 60 parov volov, pa nihče ne rekvirira, ker ima mesto svojo samostojnost. G. Bračko je prav povdarjal. ko je rekel: Ali je bolj potrebno, da se ščitijo voli meščanov, katere rabite samo za izvažanje smeti, kakor pa voli slovenskega kmeta, ki bi moral pridelati živež zase, za mesta in za vojaštvo? Meščani imate na raz olago vojaške konje in lahko z njimi vozite smetje, njiv itak nimate. Mi kmetje pa bomo morali pustiti ležati naše hribovite njive neob- j delane, ker ne bo vprežne živine. G. Glaser je Še Posebej zahteval, naj se za hribovite kraje pusti vsakemu kmetu potrebno vprežno živino. »■M II'»II»! M i»tiR ............"A*"*- ' j Volitev odposlanstva k cesarju. PreČital se je predlog, naj se podpiše posebna l spomenica, v kateri zahtevajo župani od cesarskega : namestništva in ministrstev odpomoČi s prošnjo^ naj ■ se rekvizicija živine ustavi ali vsaj omeji. Girst- ' mayr je še predlagal odposlanstvo k cesarju. V to od- j poslanstvo bi se naj izvolili: dr. Schmiderer, Urban-iič od Sv. Marjete, Mihelič od Sv. Lovrenca in F. j Girstmayr. Te može pa je slovenska večina odkloni- • Ja. izvoljena sta bila z veliko večino slovenska župa- ? na gg. Cernej iz Frama in Glaser iz Smolnikaj, ki 1 bosta predi cesarjem tolmačila želje naših živinorej- i cev. Nasprotni kandidati so propadli. Med našimi je \ zavladalo veliko veselje, da bodo slovenski župani ' Šli pred cesarja in ne nemškutarji. Na izgovor, da • bi bilo treba več mož poslati na Dunaj, se je odgo- , vorilo, da itak zadostujeta dva, katera bosta šla, Če t bo treba, v Jugoslovanski klub in bosta prosila po- ' slance, da gredo z njima pred cesarja. Nato se je ' podpisal ugovor proti rekviziciji živine. Kje je ostala izjava proti Jugoslaviji? Do enake izjave, kakor se je sklenila in podpi- \ sala v Ptuju, v Mariboru ni prišlo. Imeli so jo pri- j pravljeno, imeli so pripravljenega govornika dr. i Ambrožiča, ki pa jo je takoj, ko je zvedel, da mu je j ozračje nevarno, pobrisal. Cemiu je napravil tako j daljno pot? Kaj se ti fantič v nevar last podajaš, Če j plavat ne znaš. Nemškutarija pogorela. Dvojni udarec je zadel naše nemškutarje. Na Dunaj k cesarai še dosedaj niso bili sprejeti in župani mariborskega okraja so jim na zborovanju popolnoma odkupili korajžo. Kdo bo še v bodoče šel z nemškutarji? Pošten slovenski kmet ne več! Sami hočemo biti- gospodarji v lastni hiši. Dosedanjih nasilnih rekvizicij je pred vsem kriva nemška uprava, ki hoče slovenskemu Kmetu menda vzeti zadnji komad živine. Jugoslavija priftaja in v njej bo jugoslovanski kmet odločeval sam o svoji usodi, a ne nem-škutarsd peki, advokati in uradniki. K»va jadramo? V mariborskem okraju je bito meseca oktobra m 1. šo 41.000 glav živin©. Ako bd s« upirali samo ■ a števil«, bi to nikakor ne bilo tako »ougl»3ho. Toda tu treba upoštevati tudi kakovost živino. Pred vbodi ni nikake, oziroma skoro nikake delavn« iiviu« več* Le največji posestniki imajo še po kaH far volov-Tudi krav-mlekaric je ie zelo malo. V »Činoma jo mlada živina, tako da bi morali jtopreČn® *adu»ati po dve glavi za eno. Vzlic temu je moral Mariborski o-kraj oddati v mesecih januar in februas t 1. 8500 glav živine. Ako pojde do konca leta v toa» ramnerju, bo moral okraj oddati 21.000 glav, to je dobro polovico vse živine. Kranjska je imela z novi« letom še 210.000 glav živine. Glede kakovosti t« živino velja ?eveda isto- kakor v mariborskem okraju. Za tekoče leto je Kranjski predpisano, da bo moral* oddati 80 t.soč glav živine. Približno enake razmere bodo — a maPmi s-premembami — tudi v drugin deželah i* okrajih države. s to razliko, da v krajih, ki jih je imel zasedene sovražnik ali ki so bili .v neposredni bližini bojne črte, sploh ni nikake živine veS. Zato se moramo s strahom vprašati: Kun jadramo? Kam pridemo, ako bo trajala vojna Se par let? Tn to se prav lahko zgodi, ako ne pride do sporazumnega miru. In nazadnje bo moral biti mir vendar le sporazumen mir. ker, da bi ena stranka porazila drugo tako, da bi jej mogla narekovati mirovne pogoje, je pač izključeno. Danes so res naše "drŽave — Avstrija in Nemčija — zmagovalke na evropskih bojiščih: toda kako je z njih narodnim gospodarstvom? Kako z ljudskim zdravjem? Lahko je govoriti o nan dalievaniu vojne, toda oni, ki zavlačujejo vojno, tirajo narode v pogubo. Gotovo je, da trpe »a posledicah vojne vse države in to ne le vojujoče se, temveč tudi nevtralne, toda največ trpe osrednje drŽave, ki so navezane takorekoČ le same nase, dočim ima Čel-verosporazum odprt celi svet. Merodajni krogi v Be-rolinu in na Dunaju pa tega me da še danes ne vedo, ker bi sicer morali tudi vedeti, da bi bil mir, ki bi bil sklenjen danes z malimi žrtvami, Še vedno ce-neiši, nego bo morebitni mir brez žrtev Čea dve letL Škode, ki jo bo trpelo ljudstvo na svojem zdravju in škode, ki jo bo trpelo splošno ljudsko blagostanje in narodno gospodarstvo — tudfi največja, vojna odškodnina ne bo mogla povrniti. A kdo bo plačal vojno odškodnino ? Umetna gnojila -- državni monopol. (Piše državni poslanec Hladnik) Veliko pomanjkanje gnojil bode v zrok, da ne bodo zamogli kmetovalci toliko živil pridelati, kakor bi bilo potreba. Živine bo po končani vojni vsaj ena tretjina manj, torej tudi živinskega gnoja. Nekoliko se da nadomestiti živinski gnoj z umetnim gnojem. V. poštev pridejo: dušičnata gnojila, kalijeva gnojila in iosiatna gnojila. Dušičniua gnojila - dooi u pri plinarnah, v tovarnah, kjer se z elektriko obdeluje apnenec in v Čilskem solitru. Kalijeva gnojila se dobijo v precejšnji množini v pepelu, največ pa v kajni-tu in v kalijevi soli, ki se dobiva navadno v obljižj* solnih rudnikov. Fosfatna gnojila dobivajo iz odpadkov pri iz-izdelovanju jekla (Tomaževa žlindra), iz kosti in iz nekaterih rudnin. Take rudnine, iz katerih so izdelovali takoimenovane rudninske superfosiate, so dobivali iz Tunisa v Afriki ali pa iz južnin pokrajin Severne Amerike (iz Floride). Cez morje pa ni ve<$ mogoče dobivati takih rudnin, zato tudi ni ve3 dobiti rudninskega superfosfata. Tudi Tomaževe žlindre ni veliko na razpolago, dasi so pri nekaterih tovarnah za železo kar cele gce odpadkov. Toda železnico no morejo teh gnojil pre\ ažati, ker primanjkuje voaov in premoga. Po vojski bodo po umetnih gnojilih gotovo zelo povpraševali. Bati se je, da bi zahtevali zasebniki previsoke cene, kar bi stroške kmetovanja zelo pomnožilo. Vlada namerava upeljati monopol za rudninska fosfatna gnojila, in sicer tako, da kamenja, i« katerega se lahko izdeluje fosfatna gnojila-, ne smo nihče drugi izrabljati, kakor državna oblast, ki bo napravila po raznih krajih potrebne tovarne. Državnemu zboru je predložila vlada zakonski načrt, po katerem bo državna oblast smela povsod, kjer se bodo zasledila fosfatna gnojila* narejati potrebne naprave za izdelovanje fosfatnih gnljiJ. Zemljiškega posestnika, ki bi bil vsled takih naprav oškodovan, bodo primerno plačali. ¡Ako se bo slutilo, da se izrabljanje zemljišča več kot pet let nadaljuje, zahteva posestnik lahko, da se dotična zemljišča oeni in plača. Lastniki zemljišč, kateri so že pred 1. jan. 1918 pridobivali fosfatna gnojila, bodo morali državi prepustiti svoje naprave. Država jim plača škodo s tem, da dobiček, kakoršnega so imeli pred 1. jan. L 19141 kapitalizira. Pri tem računu se bode 8% no ob-restovanje vpoštevalo. Odškodnino bo določevala deželna vlade Kdor bi v prihodnje izrabljal fosfatna gnoiila, četudi na svojem zemljišču, zapade kazni do zneska 20.000 K. To so določila zakonskega načrta, ki je bil ž« sprejet od poljedelskega odseka. -."■V'' " HC^iiJLutJi- mm 28. UHbnaarja 1W8. SU M v.. j-^&.-ivaK'F-'AiC' LHov način, rckvinraiijfi ¿¿ta, V Getja se j« v torek, dne EG. februar]*, »a magisirai» rrSil posvet slovenjeStajerskih zastopnikov glede nameravanega načina rekviriranja žita in jo-oaparj*. „SloGospodar" je že v zadnji številu! «pisal, Rak® aameravaio v bodoče urediti oddajo poljskih pridelkov. Deželi, okrajem, občinam in posameznikom ®e bo kratkomalo še pred setvijo določilo:: oprtat morafi v jeseni toliko žita in toliko krompirja! Ko se bo določena množina oddala, bo posestnik prosto razpolagal s svojimi pridelki, jih bo mogel rabiti ka^or bo hotel, prodajal odvišne zaloge komur bo hotel, potem bo baje prost vsake rekvizicije; žito bode lahko dajal a a mlin brez kart. Zborovanje je vodil prehranjevalni nadzonik. nadporoČnik Baltz pl. Baltzberg. Razprave so se u-deležili: dr. Pirkmaier, dr. Mayerhoffer, dr. Trster,-jak, MSrtl. Žebot. Roblek. dr. Valentin, dr. Hofi-mann, 'dr Sohelesinger in potovalni učitelj Goričan. Vsi sa skoro brez izjeme povdarjali, da bi bil ta nov nači« rekviriranja v marsičem ugodnejši kot dosedanji nasilni način, a veliki pomisleki so, ali bo koli-iiria, ki bi jo naj dal slovenskoštajerski kmet, primerna. ali ne bo pretirana, Polegtega je še cela vrsta pomislekov. Vsekako pa bo treba načrt, ki ga je izdelal graški okrajni glavar dr. Kraus, v marsičem fepopolniti. Pred vsem pa povdarjamo, da bo treba merodajnim osebam braniti našega slovenskoštajers-kega kmeta, da mu nemški uradniki ne bodo tudi-na-ložili bremen, ki bi jih moral nositi nemški del naše dežel®. Prehranjevalni nadzornik Baltz je na zborovanju napravil korak, proti kateremu moramo v imenu vsega slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem na,'odločneje ugovarjati. Ko je namreč urednik Žebot pričel govoriti slovensko in je hotel navesti imetske žel;e in nasvete glode nove predloge, je skočil g. pl. Baltz s predsedniškega stolca in je zakli-sal govorniku, da se ne sme govoriti slovensko, ker on (g. Baltz) ne razume slovensko in da je tudi večina zborovalcev nevešča slovenskega jezika (kar pa ni bilo res). «Ali govorite nemško, ali pa vam moram vzeti besedo", tako so rekli g. Baltz pl. Baltzberg. Govornik je protestiral proti temu nasilnemu nastopu in se je v znak ugovora odpovedal besedi. V dvorani je nastala grobna tišina. Nikogar ni bilo, ki b« bil odobraval nastop g. Baltza. Tako se postopa s Slovenci na Slovenskem Štajerskem. Kmetski udeleženec je rekel pozneje, ko smo odhajali: „Pa naj gredo nemški uradniki rekvirirat samo v nemške občine, nas Slovence pa naj pustijo pn miru, če jim smrdli slovenska beseda." Vprašamo samo našo vlado, kako more nastaviti za prehranjevalnega nadzornika na Slovenskem Štajerskem Častnika, ki ne razume jezika našega Ljudstva. Prehranjevalni nadzornik bi moral biti posredovalec med Ijudlstvom in vlado. Kakšen pa je ta posredovalec, če ne razume jezika ljudstva? G. nadzornika pa vprašamo: Zakaj vabi na zborovanje, na katerem gre samo za kmetske zadeve, skoro same u-radnike, komisijonarje in žitne nadzornike, a le malo zastopnikov ljudstva? To je vendar zadeva, ki pred vsem zadeva kmeta, a ne uradnika. Kaj bo uradnik odločeval o naših čisto kmetskih zadevah! Ko gre za uradniške zadevo, tudi ne vprašajo kmeta za svet. Od več strani smo dobili z ozirom na naš poziv v zadnjem „Gospodarju", da se naj kmetje izrazijo, kako mislijo o novem načinu rekviriranja, več dopisov. Radi pomanjkanja prostora priobčujemo danes samo enega. Drugi pa pridejo prihodnjič na vrsto, Kmet iz J u r g i n o pri Ptuju nam ,oiše: Z zar nnnanjem čitam v „Slov, Gospodarju" Članek, kako namerava deželna vlada upeljati nov način rekviri-ranta. Toda naj si vlada na kakršnikoli način prizadeva predrugačiti svoječasno sklenjene odredbe, ti-čoče se rekviriranju podvrženih predmetov, vendar kmetskega ljudstva ne bo zadovoljil, ter mu pod sedanjimi razmerami ne bo prinesel veselja do dela. Kajti, kako bo imel kmet veselje do dela, ko še skoraj žito ne utegne dozoriti, pa že pridejo ter mu ga odvzamejo. Ce vlada hoče v tem oziru kaj zadovoljiti kmete, bi se priporočalo drugače ravnati. Sedanje cene bi se morale zvišati, kar je z ozirom na druge predmete zelo potrebi-o. Kaj pa si naj kmet kupi za tistih par kron, koje dobi za oddano zrnje? Morebiti par škatljic vžigalic, pa še teh ni dobiti. Ako bi se določile višje cene za žito, bi vsak gledal, da bi velijo pridelal, da bi več dlenarja dobil, kar pa sedaj ni, ker se ne izplača. Na tak način bi se brez rekviriranja dobilo več žita. Kar se tiče tega, da se bo moralo zavezati, koliko žita bo treba oddati, bi bilo določilo na eni strani dobro, na drugI pa zopet ne. Tu ni težko najti vzroka, ker kadar bo kmet vsej 1, še pač nobeden ne bo vedel, koliko bo pridielal. Kar se pa tiče mlinskih kart,, je pa itak velika neumnost, da se izdajejo, kajti ko se kmetu skoraj vse odvzame, potem še skoraj toliko nima, kolikor se na karti zapige. S kartami se delajo nepotrebni poti. Tistim gospodičnam ne pride na misel, da bi karto odposlale, Tudi misel, mnogokrat niti da bi se več pridelalo, je brezvspešna, ako se kmetu odvzame vsa živina. r Vprašanje je, s Čim bo oral, gnojil in nazadnje kaj bo sejal, ko se mu je skoraj vse odvzelo? Tudi v tisto komisijo, ki bo določevala, koliko bo treba oddati bodlo spet po znanem Claryjevem načinu, imenovani sami židje, ah vsaj Nemci in »emškutaaji. Prijatelji kmet» pa bodo ostali zunaj. Govor grofa Hertiiuga» V pondeljek, 25. februarja, je imel nemški kancler gi'üi iibi'üiiig v nemški državni zbornici govor, v katerem je odgovarjal Wilsonu in drugim četvero-sporazumovim državnikom. Hertlingov odgovor je bii tak, da nikakor ne bo pospešil miru med Nemčijo in nienimi nasprotniki na zapadu. Nemška zmaga na vzhodu nad ruskimi boljševiki, ki so zopet prosili z¡: mir in sprejeli v to svrho vse nemške zahteve, je povzdignila kanclerjevo samozavest. Ta zavest nemške zmage se je obrnila tudi proti zapadu ter se ja izlila v ostre očitke zoper četverosporazumove vodilne može, katerim je kancler očital hujskanje, laž, natolcevanje, zločinsko blaznost itd. Da pa s takimi očitki ne pripravlja pot miru, je umevno samoposebi. Ka-•co dolga, je še ta pot do miru, označujejo ravno ta kanciev eva izvajanja, ki niso prinesla nobenega stvarnega približanja med Wilsonovimi načeli za mir in med nemškimi vojnimi cilji. Glede na Belgijo je grof Hertling izpovedal, da Nemčija sicer ne mara obdržati Belgije, vendar je pa tudi noče popolnoma izpustiti iz rok, dla ne postane pozorišče sovražnih nakan. Wilsonova temeljna načela za sklep miru so taka. da se jim — tako je rekel nemški kancler — lanko pritrdi ter da se lahko doseže mir na njihovi podlagi. Kako pa bodo tem načelom Nemci v resnici ir dejansko pritrdili, tega grof Hertling kajpada ni povedal. Zlasti je prav naglo Šel mimo četrtega temeljnega nažela, ki zahteva, da se morajo vse jasno orisane narodne zahteve zadovoljiti kakor le mogoče daleč in razsežno. Niti z eno besedico ni omenil, ali bodo Nemci to načelo izvršili napram Poljakom, ki prebivajo na Pruskem ter nimajo prav nobenih narodnih pravic. Kako bodo torej Nemci poljske narodne zahteve zadovoljili kakor le mogoče daleč in razsežno? In kako bo avstro-ogrska monarhija narodne zanteve Slovanov izpolnila kakor le mogoče daleč in razsežno? Saj avstrijska in še manj ogrska vlada doslej še ni sprejela državnopravnih zahtev severnih in južnih Slovanov, katere so izražene v deklaracijah z dne 30. majnika 1917. O prodiranju nemških čet v Rusijo je kancler izjavil, da nima osvajalnega namena, marveč se je zgodilo na klic Ukrajincev in drugih narodov, ki prosijo pomoči zoper razdejalno delo rdečin gard in drugih tolp. Nemci ne mislijo na to. da bi se stalno naselili v Livonski in Estonski, temveč samo želijo, da bi s tamkaj se razvijajočimi državami po vojni živeli v prijateljskih razmerah. V Kuronski in Litevski je treba prebivalstvu oskrbeti poseben ustroj za izvršitev prava o samoodločbi in samoupravi. Ruska vlada je obvestila nemško vlado, da je sprejela nemške mirovne zahteve ter da je poslala svoje zastopnike v Brest-Litovsk k nadaljnim pogajanjem. Tudi nemški zastopniki so v netijo, 24. februarja, zvečer odpotovali v Brest. Ce bo še tudi treba razpravljati o podrobnostih, glavno je doseženo: Ruska mirovna volja se je izrazito pokazala,, nemške zahteve so sprejete, sklep miru mora priti v najkrajšem času. Tudi z Rumunijo so se začela mirovna pogajanja in sicer v nedeljo, 24. februarja. Pri teh pogajanjih ima Nemčija dolžnost, da se zavzema za upravičene interese Avstrije, Bulgarije in Turčije in da posreduje, če se pojavi kak spor. Po vojni bo Rumunija morala biti naša prijateljica. — Poljska bo samostojna država. 'Kakšno ustavo bo i-mela, še sedlaj ni odločeno. Nezadovoljnost Poljakov zavoljo mej proti Ukrajini se Je deloma že polegla, deloma pa se bo. Tako je torej na vzhodni fronti mir cd Vzhod: ega do Črnega morja prav blizu. Cas za splošni mir pa še ni prišel. -Cetverosporazum še ni opustil svojih osvajalnih namenov napram Nemčiji in Avstriji. Anglija pohlepno gleda na Turčijo, od katere bi rada odcepila Palestino, Sirijo in Arabijo, in v Afriko, kjer je pomnožila število svojih kolonij. Proti osrednjim državam se dela z lažjo in natolcevanjem. V zadnjem Času se zopet bolj razširja laž, češ, da hoče Nemčija prekršiti nepristrar.ost Švice. To ni res. Cetverosporazum napovedu'e vojno do skrajnosti. Odgovornost za to nosi Cetverosporazum. Nemčija zaupa svoji hrabri armadi in svojim velikim vojskovodjem. Mirjz boljševiško Kus jo. V nedeljo, 24. februarja, Je boljševiška ruska vlada poslala nemški vladi in njenim zaveznicam v vo!ni naslednjo brzojavko: „Z ozirom na odločitev glavnega izvršilnega odbora in sveta delavskih, vojaških in kmetskih zastopnikov, doseženo 24. februarja ob %5, uri zjutraj, je svet ljudskih komisarjev sklenil, da spreime mirovne pogoje nemške vlade in da pošlje odposlanstvo v Brest-Litovsk, da podpiše mir " Brzojavko sta podpisala Lenin in Trockij. O glasovanju v glavnem izvršilnem odboru se poroča, da se je vršila prav ostra razprava. Nemški mirovni pogoji, stavljeni r Brestu-Litovskem in izpopolnjeni s Kuhhnannovimi dostavki, so bili sprejeti s 126 glasovi- Proti J® glasovalo 83, 26 rastopnik»v se je vzdržalo glasovanja, 2 anarhista se ga tudi nista udeležila. Kakor se vidi iz tega poročila, vlada tudi med boljševiki velika nezadovoljnost z oaw$ki«ai mirovnimi zahtevami. Za sprejem teh zahtev j» glasovalo 126 boljševikov. proti pa jih je bilo lit. «Torej neznatna večina. Co je p« že med boljševiki i*3ta nezadovoljnost, kiikšua je še le med drug« ruskimi strankami in med ruskim ¡»rodom sploh. Ce «e bo tudi podpisal mii- Hrastu, nezadovoljnost med Rusi bo ostala in netila sovraštvo do Nemcev. Biaj si Je Rusija še tako velika, vendar ne bo mog!« preboleti oupada in izgube Ukrajine in vseh drugiii obmejnih narodov, ki bi naj po nemški nameri postali samostojne države pod nemškim vplivom, to je v odvisnosti od Nemčije. S takozvano osamosvojitvijo Ukrajine, Poljske, Litevske, Kuronske, Livonske. Estonske in Finske bi Rusija izgubila najrodovitnejšo svojo zemljo in okoli 50 milijonov ljudi. To ni malenkost, tudi za velikana ne In kaj bo, če bo ta velikan oe 6iea sedaj, pa morda čez nekaj let zopet vstal? filemSfci mirovni pogoji, ki jih marajo sprejeti in podpisati boljševiki so naslednji: Ozemlje zahodno od črte, ki leži v okolišu mesta Dvinsk do vzhodne meje Kuronske, ne bo več podvrženo gospodstvu Rusije. O bodoči osodi teh krajev bo odločila Nemčija in Avstrija v sporazumu s tare ošnjim prebivalstvom. Li vensko in Estonsko bo zasedla nemška policijska moč, d kler bodo deželne naprave zavarovale varnost Fusija takoj sklene mir z Ukrajino, umakne iz Ukrajine in Finske čete in rdečo gardo, zagotovi vrnitev vzhodno anatolskih (v M-di Aziji) pokrajin Turčiji in takrj izvede razoroženje. Ti pogoji se morajo sprejeti lekom 48 ur. Ru-ki zastopniki se morajo takoj podati v Brest L tovsk in tekom tr< h dni podpisati mir, ki mora tekom nadaljnih 14 dni biti potrjen. Na bojiščih Na italijanskem bojišča se položaj ni spremenil. Artilerijski ogenj je na nekaterih mestih živahen — Na zahodnem bojišču sc se že pričeli uvodni boji za veliko spomladansko bitko. — Nemci prodirajo vsak dan dalje v Rusijo in Ukrsjino. Na severu so zasedle nemške čete cibmorsko mei.to Reva! na Estonskem. Od Revala je do Petrograda, kamor bi Nemci r&di prišli, še 800 km Nemška skupina, ki prodira iz Minska (t j. v sredini bojne črte) proti Moskvi, je že prodrla do velike ruske reke Dnjepr. Na jugu (v Ukrajini) stojijo nemSke čete že pred največjim ukrajinskim mestom Kijev. »Prodiranje« Nerecev v Rusijo in Ukrajino je lalko, ker se jim nihče ne upira. Ruske armade ni več. N^mci poši jajo velike množine plena v Nemčijo. V*ak za vlakom, napolnjeni z žitom, moko in živiao vozijo proti Berolinu. Nemci bodo prodirali tako dolgo, dokler Rusi ne bodo sklenili popolnega miru z Nemčijo in Avstrijo. ttteJL. Junaštyo 47. pešpolka. Si».«. Ital. bojišče. 29. januarja. Kakor posnamete iz poročil, se tukaj na Italijanskem vršijo hudi boji za razne postojanke. Tudi naš 47. pešpolk se je udeležil teh bojev na gori Mon-te Asolone. Dne 11. januarja je začelo topništvo hudo te Asolone. Dne 11. januarja je začelo topništvo hudo streljati iz vseh kalibrov na nas, in drugi dan je sovražna pehota napadla naše postojanke z namenom predreti našo bojno Črto; toda zaman. Vrženi so bili nazaj, odkoder so prišli. Tako so tri dni napadali, a opravili niso prav ničesar. Po preteku osem dni smo šli zopet nazaj v zaledje, da si nekoliko odlpočijemo. Z velikim veseljem tudi čitamo „Stražo" in „Slovenski Gospodarja", katere imamo naročene. Ljubi Bog nam dodeli že skorajšnji mir ter srečno vrnitev v domovino. Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem naročnikom ..Straže" in „Slovenskega Gospodarja": Desetnik K. Lakošič, doma pri Sv. Dunu; poddesetnik Ant. Lov-renčič, Jakob Rojs, Viktor Stelcer in Janez Veršič, vsi štirje doma pri Sv. Antonu v Slov. gor.; Anton P'anedJ od Vurberga pri Ptuju; Karel Kosel iz Lu-čan. Razno politične vesti. V avstrijski državni zbornici je bilo v sredini seji na dnevnem redu prvo čitanje začasnega državnega proračuna. Poljaki so očitali vladi, oziroma našemu zunanjemu ministru, da je pod ničevimi izgovori zabranil dostop zastopnikov poljskega ljudstva k mirovnim pogajanjem v Brestu-Litovskem. To je imelo za posledico, 'da se je velik del poljske zemlje, takozvano holmsko okrožje, priklopi- Stenn 4. SLOT BN SKI GOSPODAH. 28. tobraarjft IMS. Jo X novoustanovljeni ukrajinski državi, namesto k bodočemu poljskemu kraljestvu. Ker so pa rusinski poslano! izjavili, da mir, ki je bil sklenjen v Brestu-Litovskem. ni nasproten Poljakom, ker prebivalstvo tolmskega okrožja je v pretežni večini rusinsko, je prišlo tudi do ostrega prerekanja med) Poljaki in Ru-sini. Češki poslanci so zahtevali odpust ¿2—oOletnih črnovojnikov. To je bilo vladi zelo neljubo. Po dolgotrajni razpravi je zbornica sprejela češki preulog, da naj vojni odsek v štirih tednih izvrši svoje delo glede na cesarsko naredbo o razširjenju črnovojniš-ke dolžnosti na 42—501etnike. V petkovi seji je zoor-nica nadaljevala prvo čitanje začasnega državnega proračuna. V tej seji je podal ministrski predsednik dr. vitez Seidler izjavo, da se Avstrija ne bo udeleževala vojaškega pohoda Nemčije v Rusijo, da naše Čete ne bodo vkorakale v Ukrajino ter da se bodo mirovna pogajanja z Rumunijo pričela v najkrajšem Sašu. V isti seji so podali češki poslanci izjavo, da Cehi ne bodo glasovali za državni proračun. Na dnevnem redlu torkove seie dne 26. iebruarja je druao jBitanjo o začasnem državnem proračunu. Interpelacije: Naši poslanci so vložili več interpelacij, vprašanj in predlogov. Poslanec dr. Verstovšek je stavil interpelacijo o znanih neznosnih razmerah v Mariboru, kjer Slovenci niso več varni pred nemškutarski-mi tolpami: nadalje ostro interpelacijo o postopanju žandarjev proti jugoslovanski deklaraciji. Poslanec Brenčič je stavil interpelacijo na. justičnega ministra, ker je ptujska okrajna sodnija začela preganjati Slovence. ki so nabirali podpise za majmško izjavo Jugoslovanskega kluba, kakor, n. pr. invalida in pismo-nošo Vobnerja, ki je bil že opetovano poklican pred i tujsko okrajno sodišče in tudi zaslišan. To postopanje ptujske okrajne sodnije je popolnoma protipo-slavno, kajti vsak avstrijski državljan ima pravico, so potegovati za svoje narodne koristi. Te pravice i u ne sme kratiti nobena okrajna sodnija, torej je v i; m slučaju ptujska okrajna sodnija prekoračila svoj delokrog. Vsled tega torej vpraša pravosodnega ministra, ali mu je znano postopanje ptujske okrajne sodnije in kaj namerava ukreniti, da ptujska okrajna sodnija, opusti to nezakonito postopanje. Isti poslanec je stavil i*|8rpeIacijo na finančnega ministra glede oddaje tobaShe trafike v Ptuju. Za trafiko je 'irosiln več slovenskih invalidov, a je bila trafika oddana neki Nemki-vdovi, ko bi se vendar moralo v pr-v". vrsti ozirati na invalide. — V proračunskem odseku je dne 23. februarja prosil ministrski predsednik, saj zbornica vendar dovoli proračun in sicer ne na ljubo ministrom, ampak radi države. Grozil je, da bi bil državni zbor v nevarnosti, da se ga razpusti, če bi ne dovolil državnega proračuna. Cehi so izjavili, da jih tozadevne grožnje ne ganejo in da bodo vsi tozadevni pozivi zaman, dokler se Nemci ne bedo odpovedali svoiemu nadvladju. Dr. Verstovšek in izjavil, da Jugoslovani ne morejo iti z nemško u-radniško vlado, katera, brezobzirno odklanja zahteve Jugoslovanov. V istem smislu je poslanec dr. Verstovšek tudi govoril v seji proračunskega odseka dne 25. februarja. Proti vladi, njenim dejanjem in nameram je tudi govoril poslanec clr. Benkovič. Nemški socialni demokratje so dne 23. februarja sklenili, da bodo glasovali samo za pobiranje davkov, da se z njimi pokrijejo redne državne potrebščine, ne bodo na glasovali za pokritje vojnih izdatkov in da država najme v to svrho novo vojno posojilo v znesku 6 milijard kron. — V torek je imeia zbornica kar dve seji, in sicer predpoldne in popo'dne. V predpoldanski seji je ministrski predsednik naznanil zbornici, da cesar ni vzel na znanje odstopa obeh poljskih ministrov Cviklinskega in Tvardor skega, nakar je naučni minister predložil zbornici zakonske predloge glede izobrazbe in usposrb)je Eosti učiteljskega osobja na ljudskih in meščanskih Šolah. Zbornični predsednik je nato naznanil, da prekine sejo do 2. ure popoldne v svrho pogajanj vlade z načelniki strank. V popoldanski s^ji, ki se je začela ob V43 uri, je predsednik zbornice sporazumno z načelniki strank postavil na dnevni red nekij gospodarskih predlogov in poročil. Ob V2B. uri je bila seja zaključena Prihodnja seja je bila včeraj preepoldne. V torkou seji je podal podaneč dr. Korošec interpelacijo glede postopan ja oblasti napram prebivalstvu v Sremu in Dal maciji, nadalje štiri interpelacije g'ede zasledovanja Jugoslovanov na Koroškem, v I&tri in Dalmacji, poslanec Pogačnik pa interpelacijo zavoljo p stopanja okrajnega glavarstva v Beljaku proti Slovencem v zadevi prevz manja živine v Pliberku Vlada se pogaja s strankami, da bi jih pridobila za glasovanje za državni proračun. Vlada nima večine, ker se opira samo na Nemce. Da se brez Slovanov in proti njim ne da vladati, doka zuje ravno mučni položaj, v katerem se sedaj nahaja Seidlerjeva vlada. 5e misli Seidler, da so Jugoslov ni samo dobri zato, da glasujejo za proračun in za vojne izdatke, se temeljito moti. Če hoče vlada, da so Jugoslovani za njo, mora ona biti za nje in za njihove zahteve. Avstrijska vlada bi bila lahko sebe in državo rešila stiske, v kateri se sedaj nahajata vlada in tudi država, če bi bila izpolnila zahtee. Deželni živinorejski nik Martin Jelovšek je imenovan za višjega deželnega živinorejskega nadzornika za Štajersko. Odlikovanje. Odlikovan je bil pretekli teden g. poročnik Ivan Volavšek z zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo z meči za hrabro zadržanje proti italijanskemu sovražniku. L. 1916 je bil kot kar det odlikovan z veliko srebrno kolajno. Njegov starejši brat Franjo, poročnik pri 87. pp., je bil ravno-tako že leta 1915 in 1916 odlikovan. Oba vrla mlada poročnika sta sina Jožefa in Barice Volavšek v Mar riboru, rojena v 'Kozjem. Odlikovanja. Piše se nam: Malo f kaj " se sliši o našem strelskem polku štev. 26. a še mani o tehnični stotaiji tega polka. Pa vendar so zraven večinoma Slovenci. In v naši zmagoviti 12. ofenzivi si je naša stotnija zaslužila 1 zlato, 6 srebrnih I. in veliko število srebrnih II. vrste. Do bili so: zlato narednik Kari Lukas, srebrno I. vr ste narednik Jožef Lamut, četo vodja Franc Hladi a. četovodja Sever, desetnika Ovčar in Stojan; s^ebr no II. vrste pa Hoš Dominik, F Iti, Kek, Feko^ia, Jašnik, Gr čar desetniki, več po ¡desetnikov ia peš ev Vsi so zavedni Slovenci, ki so vneti za bodočo svobodno Jugoslavijo pod žezlom habsburškim tei pošiljajo iskrene pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam in kličejo : »Le junaško naprej !« Tri bratje storili smrt za domovino. Ram-pretovo dtužino » Crmožišah pri Stoprcah je zadela 1 uda nesreča. Padli so vsi trije sinovi — vojaki za cesarja in domovino. Te dni je prišlo poročilo, da le umri tudi najmlajši sin Lojzek. Č g. kaplanu Rampre v Sevn ci in vsej obitelji naše odkr tosrčno soža'je ! Za Jugoslavijo so se še izjavili: Občinski odbor Sčavn ca pri Sv. Ani (okraj Cmurek) Ždce pri Sv. Ani v SI. goricah, Grže pri Celju, D rs tek pri Ptuju, Mar>ja Reka Kaiobje pri Celju. Žv&hek na K roškem Ragoznica pri Ptoju, Dragučova pri Mariboru, Radenci, Sv. Tomaž pri Ormožu. Št. Rupert nad Laškim, Sv. Lovrerc nad Prožinom Cermenšak, \ idem, Sv. Bolfenk v Slov. gor, Loka pri Zidanem Mostu Verbole pri Slov. Bdrici, Š koie in Cirk< vec pri Pragerskem, Pac nje pr Pluju, Šratovci-Mele pri Radgoni, Sp. Hoče 75 mož in mladeničev ter 126 žen in deklet, Zer kovce 60+ 88, Rogoza 80+11, Brezje in Dogoše 157 + 80, Schlossberg in Remšnik v okraju Arvež 160, trg Gornja Radgona in mesto Radgona 213, Police 83, Čre-mjevci 162, Ščavnica 85 Hrastje Mola 109, Zetinci 100, Dedonjci 75, Polenci pr: Ptuju 53, Slomi 98, Polecšak 2 2 žen in deklet in 40 fantov in mož, Sp. Ložnica pri Siv Bistrici 55, Ritoznoj šnicb rg 125, Gornja Bistrica 105, N va vas 85, Šentovec Devina 91, Klopce 55. Starigrad pri Vidmu 52, Pesje pri Vidmu 44. Ragoznica pri Ptuju in okobc* 487, Vurberg 378 Loka pri Z80, Razbor pri Z, M. 151 Plunjska gora 332, Št. Janž ns Vinski gori 628 Rajhenburg 1746, Griže pri Celju 407, Sv Jur -ob Pesnici 226 mož, žen in deklet. Krajni šolski svet, okolica Slov. Gradec, Kat. izobr. društvo Št Pavel pri Preboldu, in v Slov. Bistrici, dekleta Dekl ške zveze Sv. Aaa v Slov. gor., in mnogo vojaških oddelkov na fronti. — Deklaracije se naj pošiljajo naravnost Jago-lovanskemu klubu, Duuai, Parlament obenem pa se naj naše uredništvo ! obvesli o izj vi in omeni tudi število podpisov. Spielfeld, Stras in Coiurek za Jugoslavijo. Naša ; jugoslovanska misel prodira vedno dalje proti severu Dokaz zato je, da so se tudi Sloveac in Slovenke iz Spielfelda, Štrasa in Cmurefcn izrekli za Jugoslavijo. V SpiHfeldu in Štrasu je podpisalo naše deklaracijo 95 Slovenk, v Cmt; reški župniji pa 112 Slovencev in Slovenk. V Spieifeldu je še danes več kot polovico prebi | val >tva slovenske narodnosti, v Strasu se nihaja i gotovo 300—400 Slo\;ncev, v emureški župni pa nad 10*. 0. Zatorej še znajo ti „ , , . da si bo na Dunaj® i kak visoki Nemec zlomil jezik, kadar bo eital taka dzor- ? slovenska imena kroti jugoslovanski deklaraciji. Ai jaz pa pravim: Živela Jugoslavija! Kdo je nameraval na Dunaj. Kakoi smo izvedeli, so nameravali s ptujskim Ornigom, mariborskim Schmidererjem in celjskim Javornikom iti na Dunaj protestirat proti Jugoslaviji naslednji možje iz mariborskega okraja: Golob od Sv. Trojice, Solag iz St. Lenarta, UrbančiC od Sv. Marjete, Paskolo iz Svečine, Flucher iz Cirknice, Kramberger iz Kaniže, Pukl iz Razvanja, Mihelič iz St. Lovrenca, GrašiČ ia hočko župnije, Rojko iz Pobrežja, baron Rozmanit i» Radvanja, Hernah iz Selnice ob Dravi, Hofbauer iz Kamnice. Vodenik iz Rošpoha. advokat dr. Jurič ia Studencev, Schaffer iz KrČevine in Skribe od Gor,» Sv. Kungote. Iz mesta Maribor: župan dr. Schmi-derer, advokat dr. Orosel, tovarnar Nasko in Ceh F* Havliček. Nekateri treznejše misleči možje, ki so po* prej obljubili, da bodo šli na Dunaj, so odpovedali» Kdor je proti Jugoslaviji, je proži kmetu. Iz rt Jakoba v Slov. gor. se nam piše: Da je tg res, je očitno pokazal mariborski okrajni zastop. "Kiako pa? Ta vabi skupaj župane, da bi se izrekli zoper Š Jugoslavijo. Da je sedanji okrajni zasgop zoper kme-I ta, občutimo najbolj pri cestah. Od državne ceste do ; Ft Jakoba v Slov. gor. že čez tri leta ni nihče pripeljal niti enega voza zmletega kamenja za jt& cesto. Pač, dva voza so ga preskrbeli ti kmetski prijatelji, in sicer na pesniški most. Po ravnini kar za ped na i debelo blata na cesti. In kakšni so hribi ? No, po- • SJateniku je še pa res fina cesta! Tukaj gre 1 km \ navzgor in navzdol ravno tako. Pa ni ne enega pr©-j kopa za vodo, da kar za ped debelo pečevje ven štr-l li Ce nisi trdnega zdravja, ti ne svetujem vožnje I preko Slatenika. Mogoče bo kdo rekel, da ni ljudi in 111 živine. Kje pa drugi okrajni zi-stopi dobijo te moči? Nikjer še nisem videl okrajnih cest v tako slabem stanu kakor tukaj. No, imamo pa vsaj nemške napise, ki so po mnenju mariborskih in okoliških Nemcev in nemškutarjev baje za kmete velike vrednosti Vam, mestna gospoda pri okrajnem zastopu, p« svetujem, "da ta čas, dokler ne date cest popraviti, pustite politiko proti Jugoslaviji čisto pri miru! Vas volilce, pa prosim, bodite vsaj malo bolj zavedni Pri prihodnjih volitvah se ne dajte več komandi-i rati odi nemških purgarjev! Osamosvojite se! V o-j diajnem zastopu mora imeti večino slovenski kmet! \ Volite take, ki bodo skrbeli za blagor ljudstva, nik-\ dar pa ne take, ki skrbijo samo za tlaka^je mestnih 3 ulic in izvažanje smeti iz mesta. V Jugoslaviji bod© j prišel kmet do veljave, v sedanji naši upravi pa ga ; na vseh koncih in krajih zasmehujejo ter mu branijo • npredka. „Štajerc" — sramota štajerskih Slovencev. Slovenski vojak iz Gradeža nam piše: Dolgo že ni-sr vidlel ptujskega „Štajerca", sramote štajerskih S.ovencev/Pa kakor pošast je prišel neidno tu sem na fronto. Radovede.i, kaj piše ta „sloven s ia pa-j fri:ot", ga nesem v družbo trojih tovarišev Pa ko ; sem ga začel Citati, sem kar ostrmel nad njegovim j zavijanjem, nad njegovo hinavščino in nad megovo 5 «lovenščino. Tovariši pa v smeh, opazt in burk ni ( bilo konca. Tudi pomilovati so me začeli, da še m^ l re pri nas na Slovenskem Štajerskem izhajati tak- ; šen list- Čeravno so bili to fantje, ki poznajo vse slo-{ venske razmere, kateri znajo, kakšne in koliko ua-¡j icčnikov ima „Siajerc" in čeravno niso to nobeni — ; „klerikalci", so se jim „Stajerčevi" nauki, katere da- j je gospodom duhovnikom, in njegov strah pred dr. i Korošcem, proti kateremu kliče na pomoč vse oblasti, II svetno in duhovske, zdeli le malo preveč smešni. Pa vseeno me je bilo sram, 'da se še najdejo pri nas takšni zaslepljenci, ki tudi v tej dolgi vojni niso spoznali „Stajerčeve" ljubezni do slovenskega ljudstva. Novi časi so pričeli za Avstrijo, bodimo složni, piš© „Stajerc" v 2. številki t. L, kjer vabi, da bi razširjali „Štajerca." Res so se pričeli novi Časi ali prav-zapra\ se šele bodo, in mi tukaj na fronti jih zasledujemo z največjo pazljivostjo. V upanju na tiste čase se mdi mi borimo, prezirajoč smrt. Pa nikdar ne za tiste, katere si misli „Stajerc", ampak za tiste, ki nam jih pripravljajo naši vrli poslanci, ker vojska je nam odprla oči, Čeravno tistemu ne. ki so doma in ki hodlijo na „štajerčijanske" shode. Scdnj smo sicer prisiljeni molčati, pa ko pridemo domov, bomo spre- govorili tudi tistim, ki sedaj molč io in v svoji zaspanosti :ie dajo podpisa za deklaracijo naših poslancev. — Jožef Žitnik, podlovec. Domoljubnosr; graških Nemcev. V Gradcu, v tem tako patriotičnem in najbolj nemškem mestu v Avstriji, so veliki škandali in sleparstva v velikem čbsegu na dnevnem redu. Pred kratkim je prišlo na »an, da so grašk. mesarji in prekajevsdoi mesa veli- 28. februarja 3918. «Ubtfl* ÄAKIb'i Sir an S. •k» mnoits* aa grafiko prebivalstvo namenjenega pre-ka-enega svinjskega mesa — baje 400.000 kg — seveda iz jMSMga patriotizma, odtegnili svojim someščanom in j rodali aa drag denar bogveknm, menda nekam ma jug. Proti mesarjem je bila uvedena kazenska patiskava, v kateri je pa še nrislo do novih razkritij, do j». večjega škandala, (iraški podžupan socialni demokrat Avsobski je poročal v seji graškega občinskaga sveta, da je bil klican na e. kr. nadzoro-valni urctd, kjer so ga vprvSali, če mu je ¿nj znanega o tem, da je višji magistralni svetnik Spolni predlagal v se;i mestnega urada, ua naj mesarji in pre-kajevalei mesa plačajo znesek 20.000 K kot odkupnino in da se naj vsa umazana zadeva potlači in ne pride na dan. Ker o zadevi ni nič vedel ne podžupan Ausobski, niti ne sam župan graškega mesta, so je moral magistratni svetnik Spobn, kateremu je i ridno pomagal ravnatelj mestnega urada Angel, zagovarjati in se oprati, toda ni Šlo. Sicer se najbrž niti Spofinu niti Angelu ne bo zgodilo kaj posebnega, ■ -1 - • ' 1« /] ^ „A K A rv» i*> I.* I noir^intl IT) interesu intereso : vendar ostane pribito, da so ti nemški patrioti in za- j Sumenjak Neža 2, Bezjalc A-a 2, govorniki nerazdelji,vosti Štajerske, v teh žalostcaih | P,rumen Ivana 3, Lah Marija 2; lasih že itak uborni delež mesa, ki pripada Stajers- ' ki, in še posebno Gradcu, za zelo drag denar dlelili 3 tujimi kraji. Ti-le graški prefajevalci mesa, sami veliki Nemci, so ravnali za ogromno plačo po geslu: Proč cd Gradca! Takšni so nemški nesebični domoljubi l Kmetijske podružnice še enkrat opozarjamo, da store vse, da bo število filarov večje, kot i. 191L Naj najpozneje prvi teden meseca marca poš.jejo seznam filanov in članarino v Gradec ter naznanijo svoje delegate, kateri se naj gotovo udeleže zborovanja dne 20. in 21. marca v Gradcu, v kmetskega stanu kakor tudi v narodnem vsi na delo! Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: Vrla. dekleta šentlenartske župnije v Slov. gor. so nabrala i* Tiskovni dom lepo svoto 830 K; darovali so: Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goric. 200 K, Janžekovič Josi,», župnik, 100, Zabukošek G. 20, Korošec Jožeta 20, Korošec Matija 20, po 10 K: kaplan Kožar Martin, Neimenovana. Kramberger Marija, dr. Tiplič Franc, dr. Kronvogel Josip, dr. Stupica Franc, Neimenovane, Hanžel Jože?, Korošec Marija, Lorber Franc, Arnuš Franc, po 5 K: Neimenovana, Zavec Ivan, Neimenovana. Haunig I., Fanedl Henrik, Rop Janez, Breznik Terezija, Lorber Marija, Dimat Franc, Breznik Jožefa. Damiš Mar., po 4 K: Gundl Ferdinand, Partlič Marija, Tomažič Janez, Janžekovič Marija, Mlakar Marija, Rop Ge-reveía. Fras Alojzija, Ceh Ana, Senfcar Antonija, -t Korošec Jožef, Senekovič Antonija, po 3 K:) Lorenčic ; Ana, dr. Kramberger, Arnuš A., Krepek Barbara, | Kronvocel ¿-Iec Alojzija, | 1 'obifi Marij«, JOBM-.-W^ & Dr0?§ Ja" i nez, Mlakar Mih el, Dvoršafr «HWfcar Franc, ; Gundl Marija, Neimenovana, San ti Marija, Gole F., j Najdenik Antonija, Stebih Elizabeta, Januš Franc, rija 5, Tobias Ana 3, Geč Ivana 2, MariniČ Marica 1, Kolarifi Marija i, Samuda Marija 1, Tobiaa Mar. J, Župec Marija 1, Kožuhar Amalija Lah Marija 2, Kostanjev ec Marija 1, Donaj Neža 1, Kokot Mar. 1, Vaupotič ti oz-i J, družina Vesenjak G, Kekec M ur. 2, Lah Ana 2, Krumpl Neža 2, Antolič Marija 1.20, Obran Marija 2. Veselič Marija 1, Sok Gera 1, Kolen ko Marjeta 2, Roškar Antonija 1„ Ojnik Ana 1, Golob Marjeta 4, Fiirbas Neža 3, Karo Franc 1, Fric Marija 1, Valenko-Ana 3, Kekec Marija 1, Antolič Liza 3, Sok Tomaž 1, Spk Neža 1, Kvar Mar. 1, Golob Fran o 10, Kostanjeveo Ivama 6, Lah Mar. 2, Klemenčifi Marjeta 1, Obran Liza 1, Zadravec I-nanka 2, Valenko Marjeta 2, Vogrinec Neža 4, druž. ' alenko 10, Neimenovani 4.70; Samušani 58 K in si-oer: Obitelj Keleno 5, obitelj Reberc 5, Tivadar M. 2, Pinterič Marija 2, Kelenc Marija 2, Mikša Marija 2, V. Kelenc 10, Murk Ana 4, Alojzija Novak 2, obitelj Geč 3, Tomažič Liza 1, obitelj Feguš 3, obit. Turknš 2, Kovačec Terezija 3, MlinariČ Elizabeta!, Vajda Marjeta 2, Formin 53.40 K in sicer: T run k Marjeta 3, Plohi Liza 3, Plohi Liza i, Ivanuš: Alojzija 1, Kelenc Pepca 1, Rižner Ivana 1, Muršifi Marija 1, Kovačec Roza 1, Venta Terezija 3, Kukol Marija 2, Kokot Treza 1, Trunk Marija 1 K, Brodnjak Marija 1.40, Trunk Marija 1, Bratuša M. 1, Ivanuš Liza. 1, Ivanuš Alojzija 4, Sturaberger Jožefa t. ftaeer Marija 1, Zebula Ivana 1. Radek Ma-ri?a 1, Poplatnik Marija 1, Fistravec Julija 1, Vaupotič Marija 1, T run k: Marija 2, Hudžar Marija 1, Lubec Marija 2, Sebela Marija 2, Sebela Ana 1 K, Muršič Jožefa 1. Horvat Ivanka 3. Plohi Marija 1, Voglar Neža 1, Hudžar Neža 2, Kolarič Terezija 2, Trunk Terezija 1; Gorišnicn 52 K in sicer: Kjuko-vec J. 1, Kukovec Ter. 1, Kukovec M. i, Nemec Fr. 2, Kokol Josip 1, Poplatnik R. 1. Fiirbas Mart* i Kelenc Neža 1, Preae Marijn 1. Janžekovič Ma V Preac Neža 1, Alojz Krajnčič 1. Feguš Neža 1. 1> , Rožmarin Alojzij« 1, Sa-.ee Terezija 3, Kokot Jožef 2, Rihtarič Roza 2. Brumen Janko 1, Valenko Marija 1, Munda Marija 4, PuKšifi Marija 1, Mikša Marija 1, Lubec Eli za 1, Bratuša Marija 1, Neimenovani 9.60: Prerod-Tibolci 28.40 K in sicer: Petek N. 4.80, Prigl Marija 1,40, Hrga Marjeta 3, Zorkn Marija 1.40. Žitnik Marija 2, Golob Ivana 2, Bee Aloj-zi!a 1, Kelenc Ivana 1, Cuš Roza 1. 'Krainc Marija 1, Murk Roza 1, Brez Marija 1, Murk Tyan 1. Kon-drič Terezija 1, Herjan Marija 1, Bezjak Marija 1, Majcen Roza 1. Neimenovani 2.70, Nabranih 22 K. Janko Slavič, kaplan, 100 K. Dalje prihodnjič. — Prisrčna hvala! Dr. Anton J e r o v š e k, ravnatelj Cirilo v o tiskarne» .... .„„ Elizabeta, Cizrl Julij ana, Fras Julij ar. a, M. Zugman. Vodlak. Vohl J., Purgaj Karel, Cufiek Jur, Polič Marija, From Alojz, šolski vodja, Dimat Ter., Kre ek Maks, Krepek Liza, Krevek Mimika, dr. Go- riš ek Mara, Damiš M., From Elizabeta, učiteljica, Jan.. Kocmut Ivanka, učiteljica, Kopič, nadt- s Schön- ; Pircher učitelj, Krambercrer Franc, Ne'menovana, Gospodarske novice. Usnje t.n kmetsko prebivalstvo. Na posredovanje poslancev e trgovsko ministrstvo dalo zagotovilo, dla sme kmet za svojo lastno rabo ustrojiti za podplate in za gornje usnje kože doma zaklane ali v j sili zaklane goveje živine, če prosi za tozadevno do- ; voljen:e. Prošnje, kolkovane s kolkom po 3 K, mora- i jo biti naslovljene na trgovsko ministrstvo. .Storili so j so tudi primerni koraki glede kož doma zaklanih o- j vae in koz. Cene za les. Dunajska zveza velikih avstrijs- Ob tej priliki je bilo nabranih 50 K za Ttekovn dom v Mariboru. Sv. Križ na Msrskem foljn. Tukaj se je dn< 17. februarja vršil pogreb 801etnega Jakoba Karb? kovača v Ključarovcih. Rajni je bil oče našega zvest gs pristaja Aojzija Karba, poststnika in že bzni^arja v Studencih pri Mariboru. Svetila pokojniku večna luč! Ljutomer. Za kruh sv. Antona sta darovala Franč^ka Dolsmič 10 K in Ivan Do amič 10 K Središče. Slovenska Kmetska Zveza priredi v nedeljo, dne 3. marca, ob pol 3, uri popoldne . Središču v društvenih prostorih bralnega ,iru§t\: političen shod. Govorila bosta: poslanec Hrene r o di ■'-.. zboru in nadrevizor Pušenjak o gospodarskih zn.de-vah. Agitirajte za obilno udeležbo! Brezno ob Dravi. Gregojjeva necieija se i letos obhajala čttrto postio nedeljo dne 1 . . ____ .. 1__ " 1 .. . , IT« . . . - ..1 „ . . Marija, Gorjup Roza, Ploj Ivana, Ploj Helena, Ploj | sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter, Ot'!i: . Plo" Kristina, Neimenovana, Kramberger Ma- s jn sjcer f]0 preklica: Hlodi (jelov, smrekov in borov tilda, Klobasa Antonija, Suman Jožefa, Gungl Jože- , jes( 55—65 K, hlodi (bu^ov in hrastov les) 100-120 fa, Metljak Francka, Tomažič Alojzija, Perico Jožef, Robifi Anton, Vrbnjak Terezija, Ceh Mariju, z-orko Ana, Grozi Marija, Damiš Veronika, Damiš Ljudmila. Neimenovana, Suman Anton, Segula Neža, Se-gnla Jera, Sumandl Janez, Keuc Liza, Dimat 1 ranči,ska, Dvoršak Barbara, Mlasko Marija, blat.nšek Marija, Slatinšek Ivana, Breznik Ludvnt, Krau>ler-gor Julijana, Zemijič Jera, Vršič Marija, lvrjmool Ana, Divjak T,ovrenc; po 1.60 K: Kozodero Mariia, Rozin Marijai; po 1 K: Tomažič Marija, Hvali'-. F., Dominko Elizabeta, Kraner Elizabeta, Stecih Helena, Sakolšek Marija, Senica Geuoiefa, Muršec Eliza-b., Kacjan Ivana, Peklar Marija, Kurnik Matilda, Vrečko Tilka, Veingerl, Najdenik Genofefa, Kacjan Jožefa, Crešnar Terezija,, Gorjup Marija, Najvirt J nI., Farazin Barba, Krepek Marija, Krepek Karel, Kre j pek Fanika, Trojnko Elizabeta, Trojnko Jožefa, Ne- ] imenovana, Neimenovana, Horvat Marija, Žrjav Mar- i Klobasa Antonija, Lorbelc Liza, Poljanec rl ere- ; jera, ! K, hrastove, bukove, sploh debele deske iz trdega le-I sa 240—260 K. Otesani ali oglati žagan les (smreka, | jelka, bor) 65—95 K, bukov in hrastov les 240—260 ; K. Popraševanje po mehkem lesu zelo živahno, blaga | pa veliko premalo. Oddaja ogršice in repice. Štajersko cesarsko ? namestni>štvo naznanja: Kakor znano, je trgovsko ! ministrstvo zaseglo v prid državi vse zaloge ogršice • in rejjic« lanskega pridelka in morajo pridelovalci o-I gršice in repice ponuditi v na kun svoje zaloge avst- !rijski kontrolni banki za industrijo in trgovino, in sicer po določenih cenah in pogojih. Politične okrajne oblasti imajo nalog, da o tem opozore prideloval-| ce ogrSie« in repice ter da tozadevne prestopke zelo \ ostro kaznujejo Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu tudi v pretekli dobi ni bilo nobene kupčije s tujim hmeljem in so cene, ki so se gibale med 140—150 K za 50 kis, le na papirju. rija, Poljanec Marija, Cartl Terezija, Carti Marija, j Cartl Ivanka, Pšajt Antonija, Pečuh Liza, Pečuh l- \ Oopisl* vana, Zelenko Marija, Toplak Ivana, DvoršaK Jul., i ^ Murko Ana. Drozp Marija, Span Janez, Kegl Anton, j Maribor. Duhovne vaje za mariborsko skupš-\ognn Marija, Trstenjak Alojzija, Breznik Ivaaa, . 6in0 ITT- r0(la ^ Frančiška se bodo vršile od dne Vogrinec Terezija, Suman Jožefa, Suman Marija, ; 3 marca zvečer do dne 7. marca zvečer. Za Sloven-Secula Terezija, Suman Bogomir, Suman Alojzija, ; ce bodo premišljevanja v pondeljek. v torek, sreelo in RajŠp Frančiška, Rajšp Ge> ofefa, Cetl Roza, Brez- fietrtek ob 5. uri ziutraj in ob 3. uri popoldne. nik Marija, Breznik Barbara, Kramberger Antonija, Kramberger Elizabeta, Rola Ludvig, Perko Neža, Perko Ivana, Perko Lorenc, Cajzler Ivana, Neimeno-\ana, Teht Ludvig, Zoreč Genofefa, Nekrep Otilija, Kremni Jožefa, Krempl Alojzija, Drozg Viktorija, Suman Marija, Cuček Jurij, Neimenovana, Neimero\a-na 4.45. Pri pobiranju podpisov za Jugoslavijo se je nabralo 630 K 70 v za Tiskovni dom in s'cer: Ma-laves 25 K, Gajevci-Placarovci 55 K, Muretinci 32 K, SagoiiČ 30 K, Mezgovci 85.60 K, Moškanjci-Cunkov Kap2la. Dne 11. .jveiana «e je poročil tukaj vi fant Jakob Marir č z oridno mladenko Fran čiško Kralj Bilo s^čao! N" gostili je nabral do mači K. kaplan 20 K za Tiskovni dom v Mariboru. Kapela. Dne 17 svečana je imela tukajšna d**k1. zveza svoje zborovanje. Uieležba je bila kljub slabemu vremenu obilna. Govoril je veleč g. dr. J'-«ip Hohnje. . Prisluhlei so pMili z veli ci 110.90 K in sicer: Donaj Terezij» 1, Fiirbas Ma- kim zanimanjem in pazljivostjo njegovemu govoru. odgovora, obrnite se na Vašega poslanca. — Oblaki pri Juršincih, Babinci: Prosimo, pišite urugokrat s črnilom. — M. P. D o b r a v e s k o:. O i vrnitvi vjetnikov se še' pri sedanjih zamotanih raz-i merah re da reči nič gotovega. — Ž i če: «MBhe za-• gotovljcni, da bodb naši slovenski poslanci vedno tako rjo branili pravice slovenskega kmetskega Ijud-š stva. - Šmarje pri Sevnici: Za danes pre-! obširno. Pozdirnve! — S v. J a k o b v Slo v. gor.: | Hvala.! I^e večkrat kaj takega. — Franc L e s -; k o v a r. vojna ] ošta št. 304: Obrnite se na Vašega | g. poslanca. — S. G. D o r t m u n d, Nemčija: j Obrnite se na bližnji avstrijski konzulat. Nam ni j znano. — Z e n e od Sv. Anton a v Slov. gor.: i Opišite te slučaje ter opis pošljite poslancu L Roš-\ kar ju, Dunaj, Parlament. Kuštanoi: Vašo i pritožbo smo nosi ali drž. poslancu. — F. V. J u r-; š i n e i: Pride prihodr jiČ. Pozdrave! — Pošilja-: t e 1 j u članka ..Hinavstvo in zvijačnost" (ptujski o. raj): B: redi priobčili, a urednik bi gotovo moral ■ v ,.kajho", če bi članek objavili v celoti. — Rud. , Ceh, Pliberk: Take stvari se sprejemajo samo 'kot inserati. — Nadbišec: Pišite ¡oslamcn Roš-Karju. — Ho t i n j a v a s: Toliko Vam ga morajo - pustiti, da pa bo dovolj za hrano in seme. Ce ne, pa i e obr- ite ekspresro za odpomoČ na Vašega poslanca. _ Trska G o r c n — K a, T ob1 j e: Pritožite ; se sinino na c. in kr. vojaško poveljstvo. Gradec. — Sv. Lov r e n c n . I Maribor.o • in drugi porsčevalci o »Žrtvah * : Odložili z pri hodnj ič. — Pohorska Jugoslovanka Hvala! Preobširno. Prosimo kratkih prročil, ker se moramo boriti s pomanj: anjem prostora. Dopisnike prosimo, da nam poročajo sproti vsako važnejšo novico kr*tko in naj ne čakajo da jo | prinesejo prej drugi, ali pa celo nemški listi. — Ob sklonu uredništva smo zoppt dobili večje šte vilo obširnih dopisov, ki pa jih tokrat ne moremo apraviti v list. Liotertlske Btevtik»: Tr*t, dne 20. februarja 1918 74 13 23 38 46 Dunaj, dne 23. februarja 1918 41 16 44 66 7 Ena besed» stan« 10 vinarjev. XX Kupi XX Dobre krave-mlekarice se kapi ali zamenja za kravo, ki je za oddati. Diferenca se naplača. Tovarna nsnja Antena Badl-na naslednik. Maribor. 2 U Traverze kipim e komadov S 10 m dolge P'1 m ni d« H komadov 310 dolge 12 močne in eden K «m in 6 40 dolg. Da se mogoče drago blag* ali pa plačilo v gotovini. Piše se na upravništvo pod naslovom „Posestnik št. 33." 266 Iščem manjšo posestvo v okoFci Celja, okoli 8 oralov rodovitne njive in travnika, hlev za kra^e in svinje. Naslov v upravništva pod „Celje 216" Kupim malo hišo z dvema sobama, vrtom in majhno njivo blizu železniške postaje. Cena 5 do 6000 K. Ponudbe naj se pošljejo do 14. marca na upravn. „Slov. Gospodarja" pod „Mala hiša št. 233". Zelenjavo, korenje, repo, peso i.t.d. kupuje na vagone po najvišjih cenah. Ponudbe na: Kari R>iyer, agentura, Maribor, Tegetthoff o a nlica. 57. 239 Kupi se malo posestvo - dobre ohranjenim poslopjem v bližini kakega trga ali mesta. Naslov kupca pove iz prijazuosti: Fani M»tkj, Dunaj IX., V\ žhringerstr. 81. 244 Enpim majnšo čedno in dobro obdelano posestvo v okolici Celja s hlevom za 2 kravi in svinje, okoli 4 oralov travnik in njive. Ponudbe pod M. S. Celje. Lava 26. 246 Iščemo hiš« z nj ve in vrtom v ptujski okolici. Cena 4— 7000 K. Florjančič Ivan, Maribor, Meljska cesta 43. Travnik in njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler, Maribor, Tegetthoff-cva ulica št. 19. 221 Pozor! • Trans Drobuic leta; «govais ; Laškem tign kepi ?sakc. množiš? bukovih drogov (frvelarjcvj t« plača itts po 7*60 komad. Kapi» p» tudi okrogel bokov les 75i Iščem eno snažno h ii o z njiva in vrtom v okolici Sv. Roka, Hajdin, Ptuj. Naslov v upravništvo. 196 korenje, repo, kislo xe?je, kisle repo, str d, d evesiiô skorjo Jezice, po najvišjih cenah ia todi po vagonih za aprovizacije. Ponudbe Karla Rayer, Maribor, Te-gethof-ova ulica 57. "---.«a : Kupim večje posestvo s dobrimi travniki In got-dovi na Jdicemštajerskem (najrajši v Sav. dolini) in prosim ponudbe < podrobnim opisom. Naslov pove upravništvo „81uv. Qo»po dar;»." »83 h_A x ~M*roda '»e: X Hiša na prodaj, vogel Viktringhof in Schniidova ulica, primerna za vsako trgovino. Cena 55.000 kron. Pojasnila pri go-^pei M. Koprivuik Badlova ulica, Vila 16. 219 Zelo d"b,o milo (Smierseife), poper in papriko ter moško obleko proda M. Herko, Maribor, Reiclu-stiasse 24, trgovina. 23S Proda se posestvo, 12 oralov zemlje, zidana hiša; 4 sobe in kuhinja, velik hlev v Bistrici pri Leni bab u. Frančiška Puc. Ceua 50.000 K. 250 4 metre štofa se proda meter 40 K. Kje, po v» upravništvo. 267 Trqovski pomočnik Tojaščine prost, želi takoj nastopiti službo v špecerijski in železuinski, ozir. me-šaui trgovini. Ponudbe pod „Marljiv" poštnoležeče Sv. Duh — Loče Štajersko. 248 U e ec z dobrimi šolskimi spričevali od poštene hiše se sprejme v večjo trgoviuo z mešanim blagom na deželi. Kateri se že učijo imajo prednost. Naslov pod št. 254 na upravništvo tega lista. Ekonom-invalid se sprejme takoj, ako je strokovnjak v viuogradniš-tvu iu lahko celi dan nadzoruje delavce ter vodi delo. Plm-a po dogovoru. Ponudbe na upravništo SI. Gospodarja pod „Ekonom-inv.lid št. 266u Zanesljiva samska ženska išče zakonska brez otiok za hišnika. Gostilna pri „Medvedu" Meljska ulica št. 18. 149 Svilena ruta (ogrinjalo) te proda za 200 K Naslov: Weiler, Stolni trg, št. 12. Maribor. 242 Koiija in ko eselj tudi za konja vpreči se proda Tegetthoff-ova cesta SO, Maribor. 266 Proda se posestvo z gostilno 4 orali zemlje v bližini kolodvora Ernovž (Ehrenhansen). Vpraša se pri Karel Nenbauer, Leitersberg 826 pri Mariboru. 251 Na prodaj novo zidane eno ia dvo nadstropne hi e v mesta, davka ia občinsk h doklad proste z velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefu Nekrep v Maribora, Mozart-strasse št. 59 484 Proda se takoj breja kobila in mladi konj (2 leti star). Helena Stskovnik, ua Breznem pri Rimskih Toplicah. 256 Stroj za rezani* masti se odda za mast in moko. Zflguer, Maribor, Schillerstr. 17. 241 Posestvo na prodaj blizu 18 oralov. vse okoli hiše, lepi travniki, velik sadonosnik, gozd, lepe njive, velika hiša, velika preša in veliki hlevi za 10 glav goveje živine in stari vinograd, nekaj zreguljeno, se proda z nekaj preničninami za 46.000 K. Posestvo leži 10 minut od farne cerkve. Naslov se izve pri ..pravn.štvu „Slov. Gosp." pod „Posestvo na meji št 237." Posestvo v največji bluiui mesta, t hišt proBtor s& stranke (najeic-nike), mlekarstvo, točilnic« de» alieo, lep sadni zelenjadni vrt, »e takoj proda Naslov pove oprav ništvo pod „Stadsnci pri M »ribo m." (značka i» odgovor.) 71 Go»ti na se proda, ob okrajni cesti Poljčane - Makole ležeča, z lepo hišo, gosp. poslopjem, blizo 4 oraie pri hiši iežeče rodovitne zemlje, to je vrta, njiv in travnika, spo- 'i sobna je tudi za vsacega rokodel- e ca ali penzionista. Cena K 23.500. i Več se izve v pekarni „Geuer" v s Poljčanah. 176 j Njiva travnik, velika soba z štedil- j nikom in klet 10 minut od posta- jj je St. Ilj. Pripravno za družino z 5 večjimi otroci. Pojasnila iz prijaz- j nosti daje Ivan Plevnik trgovec j Sv. Ilj v Slov. gor. 201 } XXjftu±be; XX j mmmmBmamaammmmmmmB^mmBmmKBmmMaMmmamamm ! Čevljarski pomočniki dobijo delo j tudi na dom vse pripravljeno več parov skupaj in se plača dobro, piše se na g. Glušic, Maribor, Tegetthoff-ova cesta 30. 261 Sprejme se organist in cerkvenik. Naslov pri upravništvu. 1'reduost ima družina z 2 delavskimi močmi. Dobi nekaj njive. 260 Gos odir.jo iščem, katera bi imela do posestva in živine veselje. Lahko dobi posestvo ali dobi lepo plačo (po pridnosti). Ima lahko tudi 1 ali 2 otroka, če bo pridna, se ji da kaj zapisati. Peter Jau-šovec, Rakitsch pri Cmureku. 246 2 Mizarska pomočnika in 1 mizarski učeuec se takoj pod dobrimi pogoji spremejo pri Janezu Gott-lich, mizarski mojster, Maribor, Koroška ulica 128. 240 Dekla s* sprejme. 0t* Švaršnig, j Majšperg pri Ptaju, p. Ptujska gora. 187 Mlinarskega učenca sprejme Fer- i dinaad Lešnik v Framu. Plača p* dogovora. 208 Kolarski učenec iz dobre hiše ia i z dobrimi spričevali se takoj sprej- i me pri g. Peki«r Fraao, 8v. Bene- ; dikt v Slov. ger. 218 Strežnik zmožen slovenskega, in nemškega jezika te sprejme. Želi se osebne predstave. — Deželna hiralnica v Vojnika pri Celju. 222 Dobra slovenska uradniška družina na Dunaju sprejme 20 do 30letno boljšo slažkinjo ali kuiiaricfli. Lepa prilika za stalno službo. Znanje belj lepe slovenščine ia priprestega kuhanja. Navadna po-hišna dtla ia pomoč gospej pri gospodinjstva. Naslov naznani npravništ»* „Slov. Gosp." pod „Kuharica na Dunaja št. 189", pismu za apravu. te mora priložiti znamka ali dopisnica za «4-gover z natančnim naslovom. Učene* za trgovino mešanega blar ga sprejme takoj Franc Korošec, trgovec v Gornji Radgoni. 139 Dve k' čar*kl (majersk) dru?lnl, vsako po tri osebe, se takoj sprejmeta za gospodarstvo grad Pra-gersko, cink. žrebčarne v Kar ah. Polrobne podatke v grada Pra-gersko. 186 XX Jtazna: XX Franio PopM šolski vodja, Rezika PoEačnikr.Voffa poročena 247 aad Loko pri Žusmu, dnfe 11. sveč. 1918. at$j ^'gg Skoro novi močni z žreblji okovani čevlji pripravni za na deželo se zamenjajo proti živilam v Mariboru Tegetthofstiasse 65. II. vrata 7. 264 Automatična mišnica za podgane 6 K 8 v., za miši 4 K 8 v. V eni noči se nalovi po 40 miši. Nobene vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žuželke „Rapid" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 6"9 1 Najboljše učinkujoč lovilec muh „Nova K4 v0 komad. Povsod najboljši uspehi Mnogo pohvaluih pisem Se pošilja proti povzetju^ Poštnina 90 v. Razpošiljalnica Tint-ner, Dunaj III. 72. Neuburggasse štev. 26. (1 Laszlo.) Rišeta lastnega izdelka t veliki izberi, ▼sake vrste. Za poprodajale* dopust. Popravila dobro ia po ".rm. Samo pri J*«. Aat' ga, trgovina z jerb»«', jd ari bor, Sofiji* tr-, Zraven mestne mosta* tehtnice. 231 VI«o In sadni mošt, ¡notne, po kvarjeuo, za>r-fii!; aijo iiDetiZ gi.sprdov t'gccev. k: bi prodajali kotiiamn» blago. D> pis1 na tovarno Hngo Pollfil Sralj Viaohradj Jnugib»nov» «1 it. S3. Prago Nove drnhy »b- ii Obleka modre barve za 20 letno deklico; svršna suknja za dečke in drugo se zamenja za moko, fižol ali koruzo pri Adler, Celje, Glavni trg 16 I. 257 Konjska odeja se zamenja za živež. Na.-lov: Kranclbiader Koroška cesta 76, Maribor. 196 Prodajalci konzumnih reči in ka" tere tvrlke teh nočejo iskati, naj svoj naslov po4ie)o ua lučehno tova-no Hugo Pollak, Kralj. Vino-giad. Praga Jungmannova. ces'a št. 33. telef. pisarne 6496, telefon tovarne 5465. 253 »WW >— fcWTMi raztfftane ncsaiice se z novim pletenjem (tudi za polčevlje) popoltioms dobro popravijo. 3 do 4 žerske nogavice d3jo 1 par lepih no vih ncgavic. Poštne pošiljat »e vsak dan. Mnog- priznalnih pisem. Obl stveno zavaro vano. I. Mariborska mehanična delav niča za nogavice: Valburgi. Oman, Grajska ulica št. 15. V Celju sprejema: A. štaur;nger, dunajski e* Ion za klobuke Kolodvorska ulicu 7, v ŠoStanju: Jožeiina Siirnierl, tigovina meša nega blaga. 70 Učenca poštenih staršev sprejme v cele oskib* trgovec Ant. Kobi, j Oplotnica. 206 i sveže d<šlo se dobiva pri g 268 Pickel, tovarna za umetno kamenje Maribor, Tolksgartcrsliasse 27„ ooosooooo Licitacija konj. V stabilni konjski bolnišnici v Šoštanju pri Celju se vrši dne 3. in 17. marca t. 1. vseleji ob 9. uri predpoldne licitacija konj, ki so potrebni odpočitka. K l c'taci|i se dopuste le taki ponudniki, ki se iikažejo kot p< ljedelci z legitimacijo, potrjeno ob politične obla-ti. 26s OKLIC urada za oblačenje za Sta jers^o zadevaj č od la o pletiva lastnikov oveo, Z od!okom c. kr. trgovskega ministrstva (generalni komisariat za vojno prehodno gospodarstvo) žt. 28. 179/IV 1. 1917 poob astil se je nrad za oblačenje za Štajersko k razdelitvi pletiva do očenega za lastnike ovac. Oddiiia prične se previdena v začetku meseca marca. Vabijo se torej vsi lastniki ovac, kateri imajo pravico do pletiva, da zg as;jo pismeno svojo potrebščino pri oradn Z& oblačenje za Štajersko v Gradca, Barggasse št. 13. Na posameznika odpad ijoča množina znaša k večjem® 25 dkg; najvišja množina za eno domačijo je določena 2 kg. Do tega prediva imajo le taki lastniki ovc pravico, kateri so odda i redno svojo volno. Takim zoper katere je bilo vpejano zasledovanje radi pomajnklijve oddaje in sL. ali kateri so bili radi tega kaznovani, nimajo te pravice. Zg a>itve morajo dospeti najkasneje do 15. marca 1918. Svoječasna oddaja pletiva se bode vršila pri prestoj-nih odpravilnicah za oblačenje ljudstva na pod agi izkaznice potrebe A, katera se bo brezplačno izročila od deželnega urada za oblačenje ljudstva. Za deželni urad za oblačenje za Štajersko. Predstojnik: Einspiner L r» V Gradcu, v februarju 1918. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebritke in prcraue izgube našega Iju-b jenega moža oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica F r m n ca II e i* »i i ¡4, posestnika na Bohovi št 28 pri Mariboru, izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se za'vaijujrmo čč. duhovščini, pevskemu zboru in vsem prijateljem in zna cem za častno spremstvo pri njego em zadnji m potu. Zahvaljujemo vse, ki so dragega pokojnika tolaži i in obiskovali v njegovi do gotrajni mučni bolezni. Obenem prosimo vse znance za b agohoten spomin ter ga priporočamo še v nadaljno molitev. Hoče, dne 25. februarja 1918. 2« Žainjoči ostnli. ZAHVALA Za obilne izraze iskrenega sočutja, ki so se nam izkazali ob smrti našega ljubega sina in bnta Fran ček Ričnlk, ki je v najlepši mladosti star 26 let, dne 31. januarja kot žrtev vojne po dolgi, mučni bolezni večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal, izrekamo vsem najprisrčnej-šo zahvala Zahvaljujemo se veleč, g župniku in č. g. kaplanu, "koj;h prvi so vodili pogreb in se v ginljivih besedah poslovili od njega. Zahvaljujemo se gg. pevcem za krasno ža!ostinko, darovalcem krasnih vencev, g. učiteljem, g.orož-nikom, vsem prijateljem sosedom znancem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba, oziroma v njegovi do gi bolezni to ažili. Dragi Franček! Darova! si svoje življenje za domovino, si bil zvest staršem in cesarju, zato naj Ti bo p ačnik Vsegamogočni. Ribnica, dno 6. svečana 1918. š Žalujoči starši, brata, sestre- M. itfernarja 1S18. mm- f - .-v ÄS4>iKißSB« «HiSPOnAP, m- POSOJILNICA V MARIBORU (KAROD1I DOM) naznanja, II 203 da uraduje vsak delavnik od 'Is9. do 12. nre dopoldne. Ravnateljstvo. Kupule po najvišji ceni vsako množino kapnin cerkvenih sveč Milan Hoeerar, Celje, gliTiii trg» 199 Posefllnlca vGfirijji Radgoni naznanja, da je že prejela listine sfitaga aystr. ?oja. posojila ter vabi vse one, kateri so podpisali pri njej to posojilo, da si pridejo Čimprej po te listine. Ako pa kdo želi, da mu hrani posojilnica zaradi varnosti pred tatvino ali zgubo te listine v svoji blagajni. mora to posojilnici naznaniti. aio špecerijska is kolonijalna trgovin® Ii Iwan Ravnikar, m] Calje kupuje po najvišji dnevni eeni SUHO SADJE ter je za to tdinl E&kupoTalec za okraj Celje. Lesni delavci se sprejmejo za sekanje lesa na Slov. štajerju proti dobri dnevni plači. VpraSa se »Holzindustrie Adolf Wieseltr ann, Gradec Jakominigasse 72. (e Kienr.) Dobroohraijeni leseni sodi za petrolej, strojno olje, karbolinej, i. t. d. ku puje po najboljših cenah, 211 Avstr. petrolejska - prometna družba z o. z., Maribor, Grajska ulica št. 8. za izvažanja lesa iz Poljčin in Rogatca se sprej mejo proti dobremu plačilu. »Holzindustrie Adoll Wkselmann, Gradec, Jakominigasse 72. (7 Kienr.) mzaknr ES fc« trda in mehka, okrogli les, deske in stavbeni les kupuje vsako množ:no za kolikor mogoče visoke cene. Ponudbena: »Holzirdustrie Adolf Wieseimann, Gradec, Jakominigasse 72. (8 Kienr.) Gostilna v Ljubljani na prometnem kraju je oddati z 1, majem v najem Naslov: Grajzerjevi dediči, Prisojna ulica. 5. Ljubljana. 172 VABILO k rednem občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, registrov, zadruge s omejeno zarezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 10. marca 1918 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1917. B. Citanje revizijskega poročila Zadružne zveze. 4. Slučajnosti. 280 N a č e 1 s t v o. mm občni zbo Hranile ice in posojilnice na Pilštamju r»g. zadr. z iiom. zarezo,] ki se vrši v nedeljo dni 10. marca 1918 ob 8. I r uri zjutraj v uradnih prostorih na Pilštanju. m--i ' ' spored:'""' wmm 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. ' 2. Odobrenje računskega ziključk? za leto 1917. B. Voltev t ačelstva in nadzorstva.] ' ¿.^Slučajnosti.; . : IS ^ [T Ako bi ta občni zbor ob navideni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem sporedu drug občni zbor, ki bo vel javno sklepal ne gledč na število aavzočih članov. NAČELSTVO. 258 Vabilo! v Čebelarska podružnica Zgornje dravsko pulje, priredi svoj • * ' . -i-; - v nedeljo dne 10. marca, točno ob 2. uri popoldan, pri gosp Fraicu Pišek Orehova vas. Čebelarji, člani in nečlani se k obilni uleležbi u!judno vabijo. 259 Prošnja ¥ ilovence ? VMI Slovenci v Gladbecku v Nemčiji prisrčno prosijo veleč, duhovništvo in druge dobrosrčne rojake v domovini, ki imajo na razpolago kaj knjig, da nam blagovolijo za povečanje naše majhne slovenske knjižnice odstopiti slov. knjige. Tukajšnji Slovenci se vrlo zavedajo svoje narodnosti, a manjka jim slovenskega čtiva. Za vsak najmanjši književni dar izrekam že vnaprej v imenu gladbeških Slovencev svojo najprisrčnejšo zahvalo. Za Slovence v Gladheckn: Kaplan Tensuncilerm, Gladbesk, W»stfa3en, 11 © m S i f a. sa vojaštvo 30—40 vagonov bele repe, korenja, krme in pese po najboljših cenah. Ponudbe z navedbo cene za vagon na naslov: A. KREPEK, MARIBOR, Bismarkova ul. 19. M ' „Panoran ta-ln ter national'4 Xarlbor, Grajski trg ftt«v. S, *r« vei ¿oatiln« „k tena orla" se priporoča z» obilen obisk. Odprto /sel dan. Vitopiina 10 v. otroci 20 t. Freditar« traja 26 miurt. 7ojal dogodki ii r««i hojiii, pokrajine rseh dežel telega areta r nararni relikoiti, »likorlt« la ?«■ «nične. Za malo dena ja in malo izgubo časa ne vidi mnoge t,nnli»l-TO»ti oelega »reta. Kčor «i enkrat ogleda „Panoram»", prid« s.ipit, k« r »i» ««dno nore pTedštare. SIJAJNO BODOČNOST | imajo turške irečke in nove srečke avstr. Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka z jene! Glavna dobitica znašata čez JMTI,000.000 kponm Natančno pojasnilo z orginalnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo št. 15, Ljubljana. a« SLOVENSKI « OSPODAR. 28. febni.-rja 1-M8. OIC.fi.IC. A 221/16 14 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču na V anskem so na prošnjo dediCer dne 25. avgusta 1916 umrlega posestn ka Leopolda Orožim iz Gomilsfcega na proagj po javni dražbi nepremičnine vi. št. 94 kat. obč. Gomilsko s hišo pop št. BO na Gomilskem, gospodarskim poslopjem kozolcem, njivami, travniki in gozdi na dalje vi. št. 6 kat. občine Sv. Matevža s pravico do sorabe pašnika vaške občine na Gomilskem združeno 3 prvooznačeno neprimičnino — vse to kot celota — pa brez pritiklin. Vsem nepremičninam se je u tanovila izklicna cena 21 493 K 54 h. Dražba se bo vršila dne 18. marca 1918 ob 10. uri dopoldne v hiši, ki jo je prodati sami. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Ka posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je izročiti gospodu c. kr. notarju Mihaelu Jezoviek. Dražbene pogoje se z:-more upogledati pri sodišču odd. I do 17. marca 19 '8 in na dan dražbe pri sodnem komisarju na Gomilskem h. št. 80. G. kr. okrajno sodišče Vransko odd. 11, dne 6. svečana 1918. i ÜfJ Občinski cdbnr V Žetalah naznanja žalostno vest, da je njegov odbornik gospod Maks Berlisg, tcgovec, posestnik in poitsr, » dne 24. februarja ob enih po polnoči v Gospodu zaspal, 226 Grumij za cepljenje trt, ima naprodaj, dokler je v zalogi Franc Ogrizek, rr4£ GRADEC, Parkstrasse št. 7. 193 234 Surent» čreslo in kostanjev les C ©I * vsako kupi Jakob Vrečko Waril*«»r, C^e'-^ièiï» ulic» ¿t* 8, množine r'fi ^'¿JV <3! ■■ •M Posojilnica V Žetalah naznanja žalostuo vest, da je njen načelnik g. fp| Maks Berlisg, trgovec, posestnik ia poštar, dne 24. februarja ob enih zjutrai v !J|| Gospodu zaspal. 0,7 (■H i Tnžnim srcem javljamo žalostno vest, da je naš ljubi, dobri oče, dedec, praded. tast in bf&t, gospod Martin Korman, bivši veleposestnik na Kumenu po dolgi mučni bolezni v 88 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v torek, dne 26. februarja od hiše žalosti k Mar. Devici v Puščavi. V Puščavi, dne 23. februarja 1918. Žalujoče rodbine: Korman, Pernat, Pipuš. Za obilne dokaze rdkritega sočutja in za darovane verce povodom t žke, nensdo mesiljive in prerane izgube moje nad vse Iju bljene žtne Marije Lepoša rojene Zavratnik, isrekam vsem svojim znancem in prijateljem, p s bno pa sosedom, n jpris čnejšo tahsalo. Zlasti sabvaijnjsm vse, ki so bbgo ženo to laži!' v težki bolezni in njim ki so pri pogre-hu iskaž»)i moji nepozabni ž?ni zadajo čast. Konečno še se posebno iz srca zahvaljujem 6. g. dohf vikom za njih trud v bolezni in ob smrti mi ja žene. W3 220 V Mekctnj&kn, dne 18. febr 1918. - ■ . - . • ' .' • Franc Lepoša. Kraini èoMi svet v Žeralah •j žalostno vest, da je njegov marljiv élan in k raj ni šolski ogleda i mm gospod E i" f trgovec, posestnik in poštar, H dne 24. februarja ob enih zjutrai v Gospodu zaspal. 228 V neizmerni žalosti sporočamo svojim sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš blagi oCe JAKOB KARBA? kovač v Ključarovcih, po kratki in mučni bolezni previden s sv zakramenti, dne 15. sveCana mirao v Gospodu zaspal. Zahvaljujemo se č. g duhovniku in vsem. knteri so spremili našega ljubega očeta k zadnjemu poCitku. Ljubi oče! Bog vam daj sveti raj! Ključarovci pri Sv. Križu, dne 18. febr. 1918. 235 Žalujoči ostali. 1+ i I ■ -Kt^- :v rw tíjumb i wgpw^ft^a^^v _ m Muizej Slovanskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osebito vojne spomine. ■MHMHMMMH Proda se enonadstropna lepa m «* v ^ ofm Marija 21. 178 Cena 60.000 K. Naslov: (rrobe'nilî Celje, Gaberje Wi Naznanjam da bom v začetku meseca marca 1918 začel izdelovati : s liaieno «Ije in «I Je Iz sofiunfc :: v lastnem mlinu. Pripomnim, da izd luje moja hidravlična stiskalnica (preša) olje brez uporabe platna" Se za obilni obisk priporoča: Zorčič Alojz Frančiška Koroschetz, roj Loschnigg naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok, otrok sorodnikov in vnukov ter v imenu .^vseh drugih sorodnikov, vseh pri jate'jev in znancev pretužno vest, da je n;eni iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. oCe, tast, fitric prastric g. Lovro Koroschetz, rgovec in hišni posestnik, po dolgi, težki bolezni, prev den s svetimi zakramenti dne 22. februarja 1918 ob 4. uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki dragega rajnega so se v nedeljo dne 24. februarja ob %4 uri popoldne v hiši žalosti, Tržaška cesta št. 4 slovesno blagoslovili in na cerkvenem pokopališču v Pobrežju začasno izročili materi zemlji. Sv. maša-zsdušnica se je brala pondeljek dne 25. februarja v župni cerkvi Sv. Magdalene. Maribor, dne 22. februarja 1918. lastnik vatčnega mlina na Urcgu pri JPiuJu. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno drnStvo. Odgovorni urednik: Franio Zefcot. Tisk rtefcftr®» trn Cirila v Mariba^;