Največji slovenski tednik e Združenih državah. Ishaja vsako vedo. Ima 14,000 naročnikov Naročnina: Za {lana, na leto------$0-84 Za nečlane ................$1.00 Za inozemstvo .............$3.00 NASLOV arednlitva ia pursmtftva: $117 St Clair Ava. Cleveland, O. Telefon: Randolph $28 "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" $117 SL Clair ava. CLEVELAND, a Tko largeet Sloveaiaa Weekly in the Uaitad Stataa of America. Svrora Circulatkm 14.000 iS' Kžr JOFTO3A|i ORGANI . . p . v c OF THE GRAND CARNIOLIAN 9LOVENIAN CATHOUC UNION Entered as Socond-Oaaa Matter December 12tta/l023 at the Pest Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of Anfnst 24, J$12 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTBORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 40. — No. 40. CLEVELAND, O., 1. OKTOBRA (OCTOBER), 1924. Leto X.—Voli V "Glasilu" minulega tetina je bilo nradno poročano, da je glavni odbor Jednote določil razpis kampanje za pridobitev novih članov in članic 1. oktobra t. L Ta kampanja je sedaj otvorjena. Namen te kampanje je, pridobiti 1,000 novih članov ln članic v od ras l li oddelek in pridobitev 1,900 članov in članic v Mladinski oddelek, da bo tako ta oddelek štel 10,-000 udov. , Glavni odbor Jednote je v ta nd4|u) določil 9 nagrad za od-rastlftn zopet 9 nagrad za Mladinski oddelek. Nagrade za vsak oddelek ao: tri po $50, tri po $25 in tri po $15. (Opomba: V zadnjem naznanilu je bila tretja nagrada pomotoma ozna- Za od rast li oddelek je določenih nagrad v skupnem znesku $270 in za Mladinski oddelek zopet $270. Poteg teh .nagrad ostanejo v veljavi vse ie preje po odboru določene nagrade, in alcer: Za vsakega novega člana ali članico od rast lega oddelka se plača onemu članu ali članici, ki prosilca ali prosilko priporoči za pristop v Jednoto $1; ravno ta- $15 in $10 za ona tri društva, ki bodo pridobila tekom druge polovice tekočega teta največje število novih članov in članie v obeh odde&ih. Za Mladinski oddelek pa je poteg zgoraj navedenih nagrad v veljavi do novega teta tudi vsakega novega člana ali članico. S tem se nudi najlepšo priliko vsakemu krajevnemu društvu, kakor tudi vsakemu posameznemu član« in članici dobiti ene ali druge vrste nagrado. Kampanja je razpisana za dobo šestih mesecev. Kako hitro bo kampanja zaključena in kdaj bo,naš cilj dosežen, je to- čena.) Z drugo besedo rečeno: določena nagrada 50 centov za ko ao veljavi nagrade $25. re# odvisno od marljivega dela. Je Ii mogoče, da se bo kampanja zaključila v teku šestih mesecev? Gotovo, da je! de prej kakor v šestih mesecih lahko dosežemo naš cilj, ako ae val oprimemo dela. Pri tem se ne sme dela prepuščati ali z vračati samo na društvene odbornike in odbornice. Treba je. da se vsak pesafciezni član, vsaka posamezna članica zavzame za to in agttint ter pridobiva novih članov In lianic. - Jednota je nas vseh, in zato smo vsi enako, dolžni delati »t nje procvit in napredek. Zaradi tega je upati, da ne bo druitva, ne posameznega člana ali članice, ki bi ne zavihal rokavov in ne -deloval sa večjo in močnejšo K..S. K. Jed-noto. Vsakdo naj se Spomni na velike dobrote in koristi* ki jih je naša Jednota napeavila tekem njenega obatankaL Vsakteri naj ima pred očmi te dobrote, in koristi. Vsakteri naj popit«, šo Jednoto, dela sam sebi ♦ korist. Več ko nas bo združenih pod zastavo naše dične K. S. K. Jednote, toliko lagije bomo reševali dolinoeti, ki nas vežejo, napram članstvu in njih dedičev. , Zato, dragi sobratje in sosestre, pojdimo vsi kot eden na delo! Pravice imamo vsi enake, imejmo tudi vsi enake dolžnosti! Kampanja je otvorjena, torej na delo do zmage! na društva Dobri Pastir, Št. | dne 7. avgusta, 1924., troej je 188 v Ambridge, Pa., katerega plačal za $1,000 posmrtninske je pograbila kruta pljučnica v zavarovalnine samo en ases-najlepših moških letih (42) ; u- ;ment v znesku $1.91. mrl je namreč po kratki bolezni dnf 7. avgusta t 1. zapustivši ženo in 5 otrok, od V/± do 8y2 Ta redek slučaj naj bo vsem onim v izgled in spomin, ki še« ne spadajo k nobeni podporni, let. V resnici hud udarec za organizaciji. Smrt nepričako- nesrečno družino! Žalujoča vdova se v svojem vano potrka na vrata in nič ne Izbira; gorje onim, ki niso pre- JOSIP ZALAR, glav. tajnik. Joliet, IIL, 1. oktobra, 1924. ■ o- Redek slučaj. . V današnji številki je priob-čeno v uradnem naznanilu umr-da ako dela ta večjo in močnej-flih, tako tudi v posebnem mrt- vaškem naznanilu ime pokojnega sobrata Markota Švegel, čla- posebnem naznanilu zahvaljuje' skrbljeni s kakim Jednotinim K. S. Jednoti za točno in hi- certifikatom v sličnih slučajih! Z bratskim pozdravom; tro izplačano posmrtnino v zne- — «■ 8ku tisoč dolarjev ($1,000). bil sicer to redek slučaj bolezni in nagle smrti kakega člada, ampak zanimivo je pri tejp, da je spadal pokojni sobrat Marko Svegel samo dva tfdna ali 14 dni k naši K. S. K. Jednoti. Pristopil je namreč dne 24. julija, 1924, tlmrl je pa Slučaj pokojnega sobrata Svegel naj nam bo osobito v sedanji veliki jubilejni kampanji v dokaz, da naša Jednota svoje t obveznsoti pri izplačevanju po-smrtnine točno izvršuje. K. S. K. Jednota je izplačala že $2,382,817 skupne podpore. RUDNIŠKA KATASTROFA V SUBLET, WYO„ ZAHTEVALA 12 SLOVENSKIH ŽRTEV. (lazimo poročilo) Subtet, Wyo„ 25. septembra — Dodatno k ie poročilu o grozni nesreči, ki se j« pripetila v tukajšnjem rudniku dne 16. septembra, ob 11:45 dopoldne omenjam še sledeče: Rudniška katastrofa je zahtevala 39 človeških žrtev; med temi je dvanajst (12) Slovencev. Trije so člani našega društva Marija Zdravje Bolnikov, št. 94 K. S. K. Jednote in si-sicer John Pagon, Ladislav Pa-gon (njegov sin) in Josip Rakun. Slednji je bil predsednik društva, drugi je bil tajnik, prvi pa nadzornik; slike teh in kratek životopis istih ste obelodanili že v zadnji številki. Drugi ponesrečeni slovenski premogarji so: Josip Felieijan, Frank Visočnik, Anton Turk, Josip Boritnar, Anton Rose, Anton Kralj, Frank Jenko, Josip Boštjančič in John Moškun. Izvzemši zadnjih dve, so ostali spadali k S. N. P. Jednoti in J. S. K. Jednoti. Žalosten je bil prizor pred vhodom v rov, ko so jokajoče žene klicale svoje može, otroci pa svoje očete; toda — vse tk-ma|! Večinoma so bili vsi družinski očetje, ki zapuščajo od 4 do 8 otrok. obče preraak) brigajo za zadostne varnostne naprave v premogovnikih. Ta katastrofa nas uči, kako potrebna so podporna društva za naše Slovence. Vzemite si za izgled nesrečne vdove in sira, kojih možje in očetje so se pri * delu -ponesrečili CLEVELANDSKE NOVICE. Wyo. Osem smo jih pokopali v nedeljo, 4 se pa nahajajo še v premogorovu, ker je ves v razvalinah, da rešilno moštvo ne more priti de njih. Cegava je krivda te nesreče? ____ _ _ objavi**«* Seveda, kompatfja ho rekla, ^n/^^rtršek & hudo so razstrelbo povzročili delavci, [bolan ves čas, odkar mu je kar pa ni res.': Kompanij e se v —V soboto popoldne je umrl Rudolf Peruftek, mladenič star 20 let, sin Ivane Perušek, udave, stanujoč na 1064 E. 61st Jednote bodo sedaj izplačale tem družinam nekaj podpore v veliki sili, da jim bo v prvo tolažbo. Zdaj se pa v imenu vseh prizadetih družin lepo zahvaljujemo vsem slovenskim društvom na Subletu in okolici in >pk>h vsem Slovencem za tako obilno vdeležbo pri pogrebu naših nesrečnih rojakov. Hudo prizadetim družinam izrekamo v imenu našega društva št. 94, K. S. K. Jednote iskreno sožalje. Vi pa, dragi nam sobratje, počivajte v miru. Lahka naj vam bo ameriška gruda! Za odbor: John Rohnik, predsednik; Konst Podlesnik, tajnik; , Alojzij Orešnik, blagajnik. , ! 11 O--- / * •' Sloveč alikar »mrl. umrl oče, že čelih 13 let. družine1 Perušek je fant Že četrti med umrlimi. Tekoči mesec bo 13 let, odkar je umrl oče, Frank Perušek, leta 1922. pa sta umrla v družini sin Edvard, star 20 let, in istega leta je u-mrla hčerka, stara 15 let. Z materjo živi Še sin Louiš, star Bazne 26 let, in Joseph, star 16 let. Pokojni sobrat John Pagon , „, . . v ,, - , je bil star 46 let, njegov sin . Hinghfm' Mff ~ ■ Ladislav pa 18 let. Oče (John) davnim je umrl tU živeči slavni . .. P« io ^ v-uu«, amerižkl gijj^j. živali m pokra-je priše v Amenko iz Novejj.n> AleWnder p v 75 Osehce trikrat; nedavno^ do-1 ^ 5yoje ^^ ^ go bil semkaj vso svojo družino, misleč, da bo na stara leta živel zadovoljno; toda smrt mu je prekrižala račune. Zapušča ženo, 1 sina in 4 hčere. Josip Rakun, star 43 let je nakar je kmalu pristopil k dru-Ameriko je prišel leta 1913., bil doma iz Rečice pri Celju. V štvu št. 94 K. S. K. Jednote; bil je štiri leta društveni predsednik. Zapušča 8 otrok in sicer 6 od prejšnjih možev ter 2 lastni hčerki. Pogreb se je vršil * nedeljo 21. septembra ob 10. uri s sVe-to mašo zadušnico; takega pogreba še ni hflo na Kemmerer, I mrtvega v njegovem avtomobilu nedaleč od mesta. Odstavljen predsednik chilake republike. 1 Santiago, Chite, 25. sept. — Dosedanji predsednik chilske republike Aiessandri se je moral na zahtevo vladnega kabineta svoji službi odpovedati; na njegovo mesto je imenovan general Louis Altamarino. Poleg tega bo- moral bivši predsednik tudr bežati iz Režete, ker je bil sedanji vladi preveč nevaren. 1 hI Agitirajte K. S. K. Jednoto! jubflej- StarejŠi sin Frank je oženjen, star 28 let. Naj počiva v miruf preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! —V nedeljo dne 28. septembra je obhajal dobro poznani Mr. Joseph Jaklich, izvanredno in redko slavnost — 50 letnico svojega zakona ali zlato poroko. Mr. in Mrs. Jaklich stanujeta na 6101 St. Clair Ave. Mr. Jaklich je eden najstarejših naših naseljencev v Clevelandu, kjer biva že nad 35 let. Doma je iz Kukove vasi, fara Polom na Kranjskem, žena pa iz Štajerskega. Dolga leta je delal pri Pennsylvania železnici, pozneje p*r je' itfcel hekaj časa gostilno ne 61. cesti 'ili* 'St. Clair Ave. Poznan je po širnem Clevelandu. Star je 74 let, gjegova soproga pa 78 let, in oba sta Še čila in zdrava. Priljubljenima zakoncema želimo Še prav dolgo in zdravo ter srečno življenje! —Zadnji četrtek so na Com-raon Pleas sodni j i dobili sledeči rojaki državljanske -papirje: Anton Travnik, Jos. Staub, John Crnelič, John KasteHc, Louis Lustig, Tom Tekavec, Louis Jerkič, John Kovačič, Jos. Komič, Anton Princ, Lov. Smrček, Joe. Matko, Jos. Sinjor, Andrew Ražin, Jos. Cvelbar, Anton Makše, Fr. Borich, John Balish, Aug. Stokelj, John Pretnar, Frank Benčič, Anton Jerman, Louis Gregorčič, John Polz, Marko Zivoder, Nick Pla-van, Jakob Matko, Jos. Grego-■rič in Louis Tomšich. Vsem ne kampanje! novim državljanom iskreno časti tamo{ —Jutri, v aetrtek, dne 2. oktobra .se vrši v Clevelandu registracija za vse volilee in vo-lilkc. Regustritatt ae mora absolutno vsakdo, W se hoče letos dne 4. novembra vdeleži ti na-Iz rodnih (predsedniških) volitev* Registracija traja od 9. do 3. ure popoldne in od 5 do 10. ure zvečer. Volilno pravico imajo oni državljani.' ki: živijo že 1 leto v naši državi in 30 dni v precinktu. Dotični, ki so se preselili, naj se zglasijo na registracijski dan v stari volilni koči, potem naj gredo pa še v novo volilno kočo. -—Veliko zanimanje vlada med rojaki za prihodnjo prireditev pevskega društva."Soča" v Col-linwoodu, ki se bo vršila 5. oktobra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Ker že dve leti ni bilo javnega koncerta društva "Soča," je zanimanje toliko večje. Poleg bogatih koncertnih točk se bo -uprizorilo tudi najnovejšo veseloigro "Stari grehi. Ta dvojna prireditev bo samo za eno vstopnino. Vstopnice v predprodaji so za 25 centov cenejše kot pri vratih 'dvorane. Dobijo se pri vseh članih "Soče." —Mr. Frank Krašovec najemnik Grdinove dvorane je dal oder prenoviti in dvorano pre-pleskati. Oder krasi sedaj nov zastor 8 sliko Bleda; za razne igre so tudi na razpolago nove kulise: gozd, meščanska in kmečka soba. To delo je izvršil naš slovenski slikar Josip Likar. -o- ZASTRUPILA MOtA. Grozen čin nezveste premogar-jeve žene. NEMIRI NA KITAJSKEM. Pri Shaghaju se vrše krvavi boji. Shanghai, 29. septembra. — Danes so se vršili na 6 milj dol- Marlon, IIL, 27. septembra.-« V državi Dl^ois se je v kratkem. ^^ »P čaj zastrupljenja vsled prepove- Alalu v bližini Shanghaija hudi dane ljubezni. Prvi je bil slu- spopadi med vojaštvom nas-čaj metodistovskega pastorja protnih si guvernerjev. V tem Hight-a v naselbini Ina, ki je zastrupil svojo ženo, zadnji se je pa pripetil v našem mestu. . Premogarjeva žena, Mrs. Ru-by Hearington ni dosti marala za svojega moža, ker ji je njen "boarder" Tate vedno dvoril. Da bi se zamogla i njim poro- spopadu je bilo ubitih več sto vojakov in številno ranjenih. Vojaštvo operira iz velikih zakopov in strelja s šrapneli; rasne ambulančne postaje so tako polne ranjencev, da jim zdravniki le s težko silo nudijo prvo pomoč. Na stotine trupel čiti, je 31. avgusta zastrupila J mrtvpcev leži ob zakopih, kar Delujtaur sa močnejšo in večjo K. S. K. Jednote! Ne odobravajo združitve z S. N. P. Jednoto. V Clevelandu, O., se vrši že drugi teden VL redna konvencija S. S. P. Z. Na seji dne 25. septembra je priila na dnevni red točka glede združenja z S. N. P. Jednoto. Proti združenju je bilo oddanih 23 glasov, za združenje/ pn 43. Ker ni predlog zmagal z dvetretjinsko večino (44 glasovi), je torej združitvena točka propadla ravno za en glas. Vri in agiten i Jednoto! svojega moža s tem, da mu j< arzenika primešala v mleko; dni zatem se je ie vršila poroka. Ker je prišel ta zločin na dan, so nezvesto ženo aretirali in njenega drugega moža. Ljudstvo je vsled tega umora tako razburjeno, da mora večji oddelek vojaštva čuvati o-krajno ječo pred splošnim napadom. Morilka ta svoj čin sedaj obžaluje, ne sicer radi; umora moža, ampak zaradi njenih sedaj nesrečnih otrok. Jackie Coogan v avdijenci pri papeiu. Rim, 29. septembra. — Danes je papež' Pij XI. sprejel V avdijenco slovečega mladega ameriškega kino igralca Jackie Coogan-a in njegove stariše, ki so ž njim na potu v Armenijo. Komaj 9 letni Jackie je bil vsled te redke avdijence zelo ganjen. «Sv. oče mu je v spomin podaril svojo srebrno kolajno, nakar je vsem Coogano-vim podelil papežev blagoslov. Mladi Jackie Coogan je zaslovel še le zadnja leta, ker je neprekosni igralec za otroške uloge; vsled tega si je zaslužil že ogromno premoženje. Zdaj je na potu proti .Armeniji; s s sabo ima več vagonov živil, mleka in obleke za uboino armensko mladino, koje blago on deloma kupil in deloma na-kolektal v Ameriki. »i "Vse povzroča neznanski smrad in bati se je velike epidemije. Minulo soboto so pognale Che-kiang čete svoje nasprotnike iz Kiangsu v beg; danes so pa zopet slednje v premoči. Ukraden ienin. Repo, Nev., 29. septembra. RAZNE KRATKE VESTI. —V Chicagu so prišle prohi-, bicijske oblasti na sled velikemu škandalu, v katerega so zapleteni judovski duhovniki (ra-binei), s tpmt da so bili zadnje mesece v zvezi z "bootleggerji." Ker so vse judovske cerkvene, kongregacije za svoje ..obrede dobivajo vino iz državnih skla-( dišč, je to vino romalo v boot-leggarske roke. Rabinci so prejemali zato primerno podkupnino. —Ker vlada med raznimi družbami v Omaha, Neb., konkurenčni boj vsled prodaje ga-zolina, je tamkajšnja "Peoples Gas" postaja dne 26. septembra pričela gazolin prodajati po 8%c galono. —Dne 26. septembra so ban-diti napadli vlak med Moskvo in Odeso, da je skočil s tira. Vsled te katastrofe je bilo na mestu ubitih 15 oseb, 25 smrtno nevarno ranjenih in 43 več ali manj ranjenih. Ko sta stala danes v neki cer- j _Dne 26. septembra je v kvi pred oltarjem 84 letni | znani bolnišnici sv. Aleša v Chi-Frank Robb in 60 letna Marga- cagu umrl 72 letni redovni trat ret Nicholson v svrho poroke, sta dva maskirana moška vdrla v cerkev in ženina s silo venkaj Ambrož Nussbaum, doma iz Alzaške-Loraine. Brat Ambrož je stregel bolnikom v označeni odvedla. Nesrečna nevesta. se bolnišnici celih 43 let. Sleher je sedaj obrnila na policijo za ni dan je obiskai do 400 bolni pomoč, da bi našla ukradenega ](0V ženina, ki je baje zelo bogat. Poroko sta razdrla dva njegova sinova, ker sta mišljenja, da Je njun oče. znorel, ker se že tako star ženi. Prva pogrebnica V Cleveland, O. Tekoči teden je dobila Miss Jessie Vitantonio, stanujoča na Murray Hill Rd. od državnega tajnika oblastveno dovoljenje za izvrševanje pogrebniških poslov. Navedenka bo vodila to obrt skupno s svojim bratom. Zgodaj začel. Zvezne oblasti v Atlanta, Ga., so aretirale najmlajšega "boot-legerja", komaj 13 let starega Clint Thomasa, katerega bodo poslali v poboljševalnico. Mladi Clint je priznal, da je že cadnji dve leti kupoval in proda!*! vteko, pri čemer je obo- driava se bo ponašala druAtvom? —V hribovitih krajih države Wyoming je dne 26. septembra zapadel 3 palce debel sneg. Kakor kaže, bo letošnja zima huda. —Dne 26. septembra je re-signiral dosedanji pomožni mor-narični tajnik, Theodore Roosevelt, ker bo kandidiral za guvernerja v New Yorku. —Nad 14,000 tkalcev Amos-keag predilnic v Manchester, N. H. je te dni s splošnim glasovanjem sprejelo 10 odstotno znižanje plače. Navedene predilnice so začele zopet s 1. oktobrom poslovati. —V Naperville, IU., je 22. m. m. padel Chikažan James Kauf-man v globok tolmun nekega kamenoloma in utonil. Nesrečo je opazil blizu stoječi 18 letni August Osterlund, kar ga je tako prestrašilo, da se je na mestu zgrudil in umrl. Agitirajte za našo Jednoto! k« s* k. j* k. s. ic. j. k. s. ic. -j. Razpis povodom U co _• • U co U co _• tt co ai _• M co U • n U co * jubilejne kampanje K. S. K. J. KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. C/J STARE veljavne nagrade za POSAMEZNE ČLANE(ICE): * A. Za vsakega novega člana (fco)i odrastlega (aktiv- C nega) oddelka prejme čl^H(ica), ki prosilca predlaga $1.00. B. Za vsakega novega člana (ic©) mladinskega od- ; delka prejme član(ica), ki ga predlaga 50c. C. Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU- ŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski: I. nagrada $25.00 za ono društvo, ki bo od 1. jul. do 31. dec. t. L pridobilo največ članov ali članic. II. nagrada $15.00. IIL nagrada $10.00. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni m mladinski oddelek: D. PRVA skupina društev, broječa do 100 članov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. E. DRUGA skupina društev, broječa od 100—200 članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00. F. TRETJA skupina društev, broječa nad 200 čla- nov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. katoliški slovenci in slovenke! pristopajte k najstarejši in največji slov. katol. podp. organizaciji: k. s. k. jednoti! m C/i i* C/3 I CO ic. s. k. j. C/) o i k. s. ic. j. k. s. k. j. k. s. k. j. POZIV NA SEJO! Iz urada društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111. Naznanjam, da je bilo na zadnji mesečni seji (septembra) sklenjeno, da se pozove potom "Glasila" vse člane na prihodnjo sejo, vršečo se dne 5. oktobra. Ker bo več važnih točk na dnevnem redu, in tudi nadzorniki bodo poročali tretji četrtletni račun, zatorej upam, da se bodo cenjeni člani vdeležili prihodnje seje v polnem številu. Po seji se bo vršila razprodaja različnega blaga, ki nam je preostalo od zadnjega bazarja. Vse to blago se bo prodalo po znižani ceni. Naprodaj bodo: ogledala, preproge, kuhinjska posoda, več vrst namizne posode itd. Katerega veseli kaj kupiti, naj se gotovo vdeleži prihodnje seje. Nadalje opominjam člane, da poravnajo svoj dolg napram društvu. Leto se bliža h koncu, in vsakdo je dolžan, da poravna zaostale asesmente ob koncu leta; to bom strogo zahteval od vsakega člana, da mi bo tedaj mogoče predložiti čisti celoletni račun sobratom nadzornikom v pregled. Osobito opominjam one člane, ki dolgujejo že za več mesecev, da atvar poravnate prej ko mogoče, kajti kadar se velika svota nabere, je težje plačati, kakor pa vsak mesec sproti. Kdor se ne bo oziral na ta moj opomin, se bo ž njim postopalo po pravilih K. S. K. Jednote, da bo suspendan. Po- žati se pravila da ne krnjiirio našu blagajn u. Pozi vaju se svi članovi da dodju na buduču sjednicu, pošto če se čitati prvo izvješče od kako smo se sjedinili, gdje če imati svaki priliku da čuje, kako društvo obstoji, i biti če izvješče o pikniku. Umoljevaju se svi članovi koji su radi bes-poslice otišli iz mjesta, a nisu do sada prijavili svoje adrese, da to odmah učinu. Time če se odstraniti poteškoče kod upla-čivanja. Svoje adrese šaljite na računovadju. Koji se ne prijavi a ostane sa uplatom, biti če suspendiran odmah. Sa bratskim pozdravom cje-lokupnom članstvu K. S. K. Jednote, W. M. Radočaj, tajnik. Iz urada društva sv. Genovefe, Št. 108, Joliet, RI. Drage sestre! Naznanjam vam, da' še vrši važna seja dne 5. oktobra, kjer bo prebran zadnji trimesečni račun. Nadalje bo treba razmotrivati glede sedanjih naših društvenih pravil; ako morda ista niso komu všeč, ni treba dolžiti predsednice, ker vsi se moramo ravnati po njih, dokler so v veljavi. Pravil pa ne moremo popravljati na navadni seji, torej naj se o njih razmotriva meseca oktobra in novembra; meseca decembra, ko bo največ članic na glavni seji, naj se pravila prebere, in na januarski seji pa potrdi. Znano mi je, da imamo še dosti starih pravil na rokah, da bi dale nova tiskati, naj pride to vsaj v zapisnik, da bi se po istem ravnale članice; posebno odbor naj bi se potrudil, kolikor mogoče natanko .seznaniti se s pravili, in da jih tudi strogo izpolnuje; na ta način bi zavladal pri društvu najlepši red. Kakor že pordČano, Se je dne 24. < septembra poročila Miš£ Ana Bučar z Mr. Martinom Ju-ričičem. Poroka se je vršila s slovesno sv. mašo ob 9. uri, katero, je. daroval & gj. Hiupnik fRev. j. Pievaat TuvurlUm pri 57, K. S. K. Jednote, Brooklyn, N. Y., ki je darovalo našemu sobratu Markotu Plut $7 (sedem dolarjev); zatorej mu na tem mestu izrekamo prisrčno zahvalo. John Plut, tajnik društva št. 2. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, nT* i * | Člane imenovanega društva opozarjam, da sc vdeležijo prihodnje mesečne seje v nedeljo, dne 5. oktobra v polnem številu zaradi važnih stvari na dnevnem redu. Na prihodnji seji vam bo predloženo tričetrtletno finančno poročilo, zatorej je dolžnost vsakega člana, da se te seje vdeleži. Nadalje opozarjam vse one člane, ki dolgujejo asesment pri društvu, da* poravnajo svoj dolg do prihodnje seje; ali pa pridite na sejo in plačajte kar dolgujete. Naj siu&ijo te vrstice vsem prizadetim v zadnji opomin, kajti kdor ne bo plačal, kar dolguje, ali pa n& bo prišel na sejo, da se opraviči, se bo ž njim postopalo'po pravilih društva in K. S. K. Jednote. S sobratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. Iz ureda društva sv. Petar i Pa val, br. 64, Etna, Pa. Daje sc do znanja onoj brači koja nisu bila na prošloj sjed-tem ni treba krivde pripisovati j niči, da smo poprimili slijedeči tajniku, kajti jaz se moram zaključak: Svaki član, koji du-ravnati po društvenih in Jedno- guje više od dvije uplate, biti tinih pravilih. To je tudi dolž- če suspendiran, nost vsakega posameznega čla- Ovo je zaključeno zato, što na; le žal, da je dosti takih, ki neko j a brača ne polaze sjedni- poroki je bila Miss Egie Bučar, nevestina sestra, tovariš pa ženinov brat, Albin Juričič. Sv. maše ao se tudi vdeležili nevestini statlši tako tudi ženinovi bratje, sestre in sorodniki in tudi veliko članic našega društva sv. Genovefe je novoporo-čencema izkazalo svojo čast z vdeležbo pri sv. maši. Oltar je bil krasno razsvetljen in lepo ozaljšan, ker je bila nevesta članica Marijine družbe in tovaršica. Tako ste tudi obe v nadzornem odboru našega društva sv. Genovefe, vedno jako delaVne za društvo in cerkev. Zenitovanjska zabava se je vršila na domu nevestinih staršev; stanovala bosta pri ženino-vih starših na Center St. Obilo blagoslova in sreče želimo novoporočencema. Bog vaju živi! Mary Mušič in Peter Mušič bosta obhajala dne 21. oktobra 25 letnico ali srebrno poroko s tem, da se bo brala peta sv. meša za vse prejete dobrote, katere sta prejela v minulih 25 letih. Ker je Mrs. Mary Mušič večletna, vedno jako marljiva članica našega društva in tudi sedanja podpredsednica, in ker vsa njena družina spada k naši K. S. K. Jednoti, Želimo obema slavljencema, da bi dočakala še zlato poroko. K 'sltlepu vas cenjene članice še enkrat opozarjam nS prihodnjo sejo dne 6. oktobra. S sosestrskim pozdravom, * Antonija Struna, predsednica dr. it. 108. nočejo tega vpoštevati. S sobratskim pozdravom, John Plut, tajnik. Dostavek — V neki številki "Glasila" je bilo pomotoma izpuščeno društvo sv. Jožefa, št. ce, niti plačaju redovito svoje asesmente. Svaki se sjeti cdr sječne blagajne kad treba pomoči, ah zaboravlja vršiti svoje dužnosti prema blagajni. Radi toga mi čemo biti strogi i dr- Ix urada društva sv. Jožefa, it. 146, Cfevskuid, O. Tem potom se naznanja vsem članom omenjenega društva in posebno pa testira, ki morebiti še niso pri kakem podpornem društvu in Jednoti, da je naše društvo sklenilo na redni mesečni sej j dne 7. septembra t L, da ho za dobo treh mesecev (Oktober, november in december), imel vsak novi član prost pristop v naše društvo sv. Jožefa, št. 146, K. S. K. Jednote. Torej rojaki, kateri še niste pri naši slavni K. S. K. Jednoti, pristopite! Sedaj se vam nudi lepa prilika; nikar ne zamudite, ampak pridite takoj na prvo sejo in pristopiti, kajti vsakdo je lahko in mora biti ponosen, ako je Član naše slavne, najstarejše in najbogatejše katoliške podporne organizacije, K. S. K. Jednote. Nadalje se opominja vse člane našega društva na sklep julijske seje, ko je -bilo na vabilo društva Kraljica Majnika sklenjeno, da se korporativno vdeležimo njih slavnosti ob priliki blagoslovljenja nove društvene zastave. Ker pa ni bil določen dan slavnosti radi ie nedovrše-nega bandera, se sedaj naznanja, da omenjeno druitvo priredi to slavnost dne 5. oktobra, obS. uri popoldne. Ker nam to ni bilo naenanjano predzadnjo sejo, je torej društveni odbor sklenil, da se vrši prihodnja seja dne 4. oktobra ob 7. uri zvečer. Ako bi se kateri član ne mogel vdeležiti omenjene seje, se bo pa za iste pobiral asesment na domu tajnika 5. oktobra od 12:80 do 2. ure popoldne. Ker se članice društva Kraljica Majnika vselej odzovejo kakor-šnemkoli vabilu prireditve našega društva, zato je naša dolžnost, da se tudi mi polnoštevilno vdeležimo imenovane slavnosti. Zbiramo se ob 2:30 popoldne omenjeni dan v Slovenskem Narodnem Domu. S sobratskim pozdravom, Domin Blatnik, tajnik. k Is urada društva sv. Martina, št. 178, Chicago, IU. Uradno se nananja vsem članom imenovanega društva, da bi se vsi vdeležili prihodnje seje dne 12. oktobfa. Ker imamo dosti važnih stvari za rešiti, kar je samemu 'odboru nemogoče, a članov pa Vti ha sejo, zato ste Še enkrat p&šeni, da- pridete na prihodnjo sejo gotovo vsi! Dalje apelirajo ha vse člane, dd bi pridbMI všafc po enega novega člana za naše društvo sv. Martina, Št. 178 in našo dično K. S. K. Jednoto. Pripeljite v našo sredino vse svOje prijatelje in rojake iZ,rPrekmurja; razložite jim koristi in razne podpore, katere daje naša Jednota; za vsakega novega člana doBite $1 nagrade. Vi imate svoje žene in deco, ki še niso nikjer zavarovani; vpišite še iste v naše društvo; s tem boste pomagali društvu, najbolj pa še samim sebi. Za deco se plačuje pri naši Jednoti v mladinskem oddelku zelo malo: samo 15 centov na mesec! * Se enkrat se obračamo s tem na vse prekmurske Slovence iz Chicaga, da pristopite v naše društvo sv. Martina, ker ijihče ne ve ne ure, ne dneva, kje ga lahko nesreča zadene, potem morajo pa žena (vdova) in de-stradati. Glavna - dolžnost vsakega očeta je, da spada h kakemu podpornemu društvu. Dalje vam priporočamo, da dajte naše Jednotino glasilo, ko isto prečitate, tudi svojim prijateljem in znancem na ogled; v tem listu bo videl namen in pomen ; društva ter Jednote. Osobito bodo naši rojaki radi sedaj čitali glasilo, kjer je zgodovina in opis našega rojstnega kraja priobčena pod napisom: "Prekmurje." £ sobratskim pozdravom, za odbor: Joseph Ray, predsednik. Stevan Petek, tajnik. Stevan Zapčič, blagajnik. S POTA. (Zalivala) Kar potujem, mi ni grenkej-šega v zapisku kot pred leti o umrli moji materi in pred kakimi tremi leti zopet o v smrti zaspanem blagem prijatelju, Msgr. Josip F. Buh-iju In zopet pa dne 11. septembra, 1924, ko je v Chisholm, Minn./ smrt pretrgala nit življenja mok«zalo. ga je bi) [ blafet pokojnik dober katoličan, skrben oče stojita totrokom in dot**-mož svoji ženi. Nallep&e se tudi zahvaljujemo K. S. K. Jednoti za tako hitro izplačano posmrtnico SI 000. Tebi pa, ljubljeni soprog in aragi o"e želimo: Počivaj v miru. Večna luč naj ti sveti. Mi vsi smo v ned i. da se enkrat snidemo tamkaj — nad zvezdami! - Žalujoči ostali: AGNES SVEGEL soprega MARKO, RUDOLF, AGNES, VIN CENT in JOSIPINA, otroci. Ambridge, Pa., dne 25. septembra, 1924. (325 Maplewcod Ave.) ■■■ v trgovino s pohištvom. Mojim prijateljem v Clevelandu in odjemalcem, kakor tudi splošno vsemu občinstvu naznanjam, da sejm s prvim oktobrom pO 5 tih letih zopet prevzel v svojo last in vodstvo prodajalno s pohištvom, katera se je zadnjih 5 let nahajala v družbi nas treh in iz katere sem bil ves ta čas popolnoma odsoten. Od sedaj pa bode prodajalna s pohištvom last in pod vodstvom A. Grdina in sinovi. Radi bolezni infhience sem leta 1918 moral organizirati družbo iz več vzrokov, ker sem se moral isti umakniti dasiravno sem isto vodil že 15 let poprej; razmere danes so pa zopet drugačne. Namen za v bodoče pa bode podjetje dvigniti, one kateri še niso naši odjemalci pridobiti, in trgovino v dobro naroda voditi. Razpadati blago katero je sedaj v zalogi po najnižji ceni in v bodoče z malimi conami in svežim blagom vsakega zadovoljiti. v Rojaki naj si zapomnijo to: Sedaj se nudi lepa prilika za one, kateri se ženijo, kateri kaj potrebujejo ali nameravajo kupiti, pridite se prepričat. za one pa, kateri so drugod: Naznanjamo da bodemo blago pričeli v kratkem tudi razpošiljati drugam po dogovoru, nabavili si bomo primerne cenike in se dogovarjali o cenah in blagu, v zagotovilo vsakemu lahko jamčimo, da bode zadovoljen z našimi cenami ali blagom. Dolgoletne skušnje, kredit ugled katerega je ohranila prodajalna v tovarnah da dobimo prave cene in blago je nam porok, da zamoremo bolje kupiti in ceneje prodati, to pa zato ker smo svoji in delamo med svojimi. Vselej kadar kaj rabite, pišite nam ali pa pridite se prej £ri nas prepričat kakor da greste drugam, prihranili si bodete denar, jmeli bodete dobro blago, kupiti pri domačinu je najceneje in najbolje, še vedno velja prislovlca "Svoji k svojim" A. GRDINA in SINOVI, #*ln irn a nrn/f.i.ln. m m ■ ' glasna prodajalna na 6019 ST. CLAIR in podružnica S "301 WATERLOO RD. CLEVELAND, O. PREKMURJE. Spisal dr. M. Slsvifi (Nadaljevan)«.) Cesarica Marija^ Terezija je ustanovila 17. februarja, 1777 novo škofijo s sedežem v Sobo-tišču (Szombathely), Stein am Anger — Steinmanger, Kame-nica). Vzeli so se k tej novi škofiji deli gjurske škofije in sicer cela železna županija, deli vesprimske škofije iz žalske županije ter iz iste žalske žu-panije "prekmursko" okrožje (districtus Transmuranus), ki je spadalo k zagrebški škofiji. Na ta način so bili vsi ogrski Slovenci v sobotiški škofiji združeni, kar je ugodno vplivalo na njih narodno življenje. Prvi sobotiški škof je bil Janez Szily (1777-1799), U je podpiral katoliško slovensko slovstveno delo. Sedanji škof Janez Mikes (izgovori Mikeš),' grof Zabolski, je še komaj 10. sobotiški škof, rojen v Zaboli, 27. junija, 1876, škof od leta 1911. Po mirovni pogodbi \ Parizu leta 1919, pride njegova škofija pod tri države. Od blizu 600,000 škofijskih prebivalcev pride ena šestina k Ju poslaviji, okroglo ena četrtina k Avstriji, v katerem delu so Nemci in veliko Belih Hrvatov, precej nad polovico pa jih še ostane pri Ogrski z Madžari in Hrvati. Ta madžarski del so-botiške škofije se razteza v projektiranem koridorju od Medjimurja proti severu tik ob še koridorski Kaniži na eni strani in ob vzhodni prekmurski meji na drugi strani severno do Kiseka (Guens, Koeszeg). V tem Kiseku, severno od So-botišča, je že od leta 1784 kon-vikt f (Orphanotrophium Kelcz-Adelffy) za 100 dijakov pod vrhovnim vodstvom sobotiške-gA škofa, kjer je bilo tudi veliko Prekmurje, ki so obiskovali kiseško benediktinsko gimnazijo. Kar je zapadno od približne črte Kisek-Monošter (Sv. Gothard), to je odločeno za Avstrijo ob štajerski in deloma nižjeavstrijski meji. V 16. in 17. stoletju Wje & rila Lutrova in Kalvinova vera med" prekmurskimi Slovenci Njihovi zemeljski gospodje so jih prisilili k odpadu od katoliške vere po načelu: Cuiusve-gio, illius est religio (Cigar je pokrajina, tistega je tudi vera.) Ponajveč so pridobili Slovence za Lutrovo ali nemško vero (avgsburško veroizpoved), na ogrski strani tudi nekaj za Kal-vinovo ali ogrsko vero (helvet-sko veroizpoved). Za časa pro-tireformacije so na isti način pustili prekmurski Slovenci evangeljsko vero ter se oklenili zopet katoliške vere, zlasti skoro vsi iz žalske županije. Leta 1729 ' je posvetil katoliški škof, grof Nadasdy tri altarje gornjelendavske cerkve. Iz tega se sklepa, da so bili Prek-murci samo kakih 100 let pri evangeljski veri. Le 24,000 Prekmurcev v železni županiji je ostalo pri evangeljski veroizpovedi do današnjega dne, torej že okoli 300 let. Nekaj tisoč evangeljskih prekmurskih Slovencev se je leta 1719 izselilo iz železne županije v šomodsko županijo. Grofica Marija Magdalena Na-dasdy, vdova grofa Ivana Dra-skoviča, dednega gospodarja gradu Trakoščana, je namreč z darilnim pismom z dne 3. julija, 1718 podarila Mihaelu Bognarju in tovarišem za neznatne letne dajatve pusto Liszo v šomodski županiji (Besedilo darilnega pisma ima Anton Trstenjak. "Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem," Ljubljana, 1905, str. 56.) Ko je to listnico sopodpisal in potrdil leta 1719 še grofičin sin Ivan Draškovič v Bukovcu na Hrvatskem pri Medjimurju blizu izliva Mure v Dravo, je odšlo 14 slovenskih rodovin iz železne županije ter se naselilo na tej pusti na ogrski dfrani pri izlivu Mure v Dravo. Sčasoma je prišlo še več prekmurskih Slovencev v to okolico, tako da je bilo med Veliko Kani- žo in železnico Gjekenice-Csur-go 11 slovenskih vasi in sicer: Mihalyd, Sand, Liszo, Sat, Peter, Buekkoesd, Szt. Pal, Por-rog, Pat, Szent Kiraly, Vese in Bereny. (Glej Csaplovics, c. d. in Trstenjsk, c. d.) "Pusta" pomeni v ogrskem veliko posestvo. V cerkvenem oziru je bila za te Slovence važna evangeljska občina v Šurdu. Šurd je vas s 1,000 prebivalci v sredini omenjenih slovenskih občin. V Surdu je od leta 1659 do danes je evangeljska župnija. Bila seveda madžarska. V tem času pa, ko so se naselili omenjeni Slovenci v te kraje, je bil za župnika od leta 1751 do 1755 Adam Berke, o katerem misli Anton Trstenjak, da je bil prvi slovenski župnik v Šurdu. *Za njim pa je prišel Štefan Kuz-mič, ki je tam župnikoval in slovenski pisateljeval od leta 1755 do 1779. Po Kuzmičevi smrti je župnikoval Mihael Ba-koš iz Šalovec v železni župniji, katerega je leta 1784 nadome-stoval istotako slovenski župnik Mihael Horvat. Ko pa je župnik Bakoš leta 1803 umrl, so prihajali v Šurd zopet madžarski župniki. V Kuzmičevem času je bil Šurd središče slovenske evan> geljske književnosti. Kmalu pa so se začeli Slovenci narodno iz-gubivati na tem od Madžarov celo obkroženem narodnem otoku. Slovenščina se je morala umakniti iz cerkve, in kmalu je izginila tudi od domačega ognjišča. Madžarski župniki so morali še nekaj časa s Slovenci v cerkvi moliti slovenske molitve. Župnik Pavel Szabo (1833-1862) je še čital slovenski verske obrede na zahtevo Slovencev. Leta 1862 sta bila v vasi Liszo le še dva starčka, ki sta znala slovenski. Potem pa je umolknila slovenska govorica v teh krajih za vedno. Govori se zopet le madžarski. »Toda ostale so stare slovenske koče, slične onim v Prekmurju, ostala je slovenska noša, ostali so slovenski običaji \ družinskem življenju, pri porokah in drugih slovesnih prilikah. O-hranila so se tudi pristno slovenska prekmurska imena, kakor Smodič, Flisar, Lončar itd., ki se pišejo seveda v madžarskem pravopisu Szmodics itd.; ohranila se je še celo tradicija da so prišli njih pradedi iz železne županije in da so bili Slovenci. A pravnuki. so postali že Madžari, valovi madžarske govorice so se razgrnili nad slovenskimi domovi, ki niso imeli stika s celokupnim slovenskim življem, dasi bivajo ne daleč odtod Medjimurci in Hrvati med Kotoribo in Veliko Kanižo v takozvanem hrvatskem Prekomurju, ki je prišlo s svojimi 10,000 Hrvati po pariški mirovni pogodbi s celim hrvatskim Prekodravljem vred pod Ogrsko. Menda istotako v tem času, ko so se naseljevali šurdanski Slovenci v šomodski županiji, je prišlo nekaj Slovencev še nekoliko bolj na jug, na jugovzhodno stran od že imenovane železnice Gjekenice — Ssurgo. V kakem številu in kako obširno so se tU naselili, ni znano; iz slovenskih imen v danes madžarskih krajih, se da nekoliko sklepati. Samo to je gotovo, da se nahaja tukaj še ena cela pristno slovenska vas Taranj (Jarany) južno od mesta Na-gy Atad. Vas je snažno-lepa, popolnoma taka, kakršne so vasi v Prekmurju. Ista je tudi noša, isti običaji, ista slovenska prekmurska imena: Bog-nar, Družin, Dravec, Zadravec, Lovrenčič, Sever, Vajda itd. A kar je še več, v Taranju se še danes govori slovenski, in Taranjci se smatrajo za Slove-ne, in svoj jezik imenujejo slovenski, dočim jih nazivajo Madžari, ki jih od vseh strani ob-koljujejo, Vende, in njih jezik vendski, ravno tako kakor pri prekmurskih Slovencih. Kar je še bolj čudno, pa je to, da se računijo celo pri ljudskem štet- ju za Slovence. Leta 1900. se je naštelo v Taranju 1,597 prebivalcev, ki so se priznali za Slovence. Leta 1910. pa je bi lo po ljudskem štetju že samo 911 Slovencev. Šola je mad žarska, učitelj Madžar, cerkev je ihadžarska, župnik Madžar, takp da vsi Taranjci znajo tudi madžarski. Na zemljevidu, ki ga je izdal za mirovno konfe-rencijo v Parizu prof. Cvijič v knjigi "Frontiere septentrionale des Jougoslaves," je še sloven ska sekcija zaznamovala vas Taranj kot slovenski narodni otok. Ker pa Taranjci z nekoliko južno od njih prebivajoči mi Hrvati v hrvatskem Preko-dravlju niso prišli v okvir ju goslovanske države, ampak gre meja preko Drave šele veliko niže pri Pečuhu, je zanimiv ostanek prekmurskih Slovencev seve v nevarnosti, da kmalu utone v madžarskem morju. 6. Slovstveno delo v Prekmurju Kakor pri drugih Slovencih so tudi prekmurski oznanjevaL ci Lutrovega nauka širili novo vero s pisano besedo. Tako so izdali prekmurski evangeljski duhovniki Franc Templin: Gjoerszki Katekizmus," prevod iz madžarskega (v Halli 1715), Mihael Sever: "Red zve-iicsansztva" (v Halli 1747), Mi hael Bakoš: "Nouvi Gradu vu sterom sze vo zebrane, po-bougsane, i zdaj vete nouvi red posztavlene duhovne peszmi nahajajo szamomi Bougi na diko vo dani. Stampani v Soproni Vleti 1789," in "Krszcsanszke peszmene knige," pred letom 1791, Aleksander Terplan Knige zoltarszke" (v Koeszegi leta 1848, in v "Becsi, 1883), evangeljski učitelj Štefan Šijar-to: Mrtveczne peszmi, stere szo sztarih piszm vkup pobrane, pobougsane ino na haszek szlo-venszkoga norado zdaj oprvics na szvetloszt dane po S. S. P. S. v Szomboteli leta 1796, ter istega pisatelja: "Molitvi, na szta-ri szlovenszki jezik obnyene ino na haszek slovenszkoga naroda ve dane. Stampane v Soproni, vrt leti 1797). Najznamenitejši prekmurski evangelijski pisatelj pa je Štefan Kuzmič. Narodil se je leta 1723. v Strukovcih, prekmurski vasi nasproti Radencem ob Muri. Izdal je "Vore krsztsanszke kratki navuk" (v Halli 1754). Leta 1755. se je izselil v šomodsko županijo, kjer je bil v Šurdu župnik od leta 1755. do svoje smrti leta 1779. Njegovo glavno delo je prestava av. pisma nove zaveze iz grškega izvirnika z naslovom: "Nouvi Zakon ali Testamentom Gosz-podna našega Iezus Krisztusa zdaj oprvics s Grcskoga na sztari szlovenszki jezik obrnye-ni po Stevan Kusmicsi Surdan-szkom Farari. (V Halli Szak szonszkoj leta 1771.) Kuzmi-čev Novi Zakon se je ponatisnil: "Vu Posoni," 1817; "V Ko-szegi, 1. 1848," z dodanim Terp-lanovim prevodom psalmov; nazadnje je oba prevoda izdala 1. 1883. britanska biblična družba na Dunaju. Med katoliškimi pisatelji zavzema prvo mesto Mikloš Kuz- [tembra. mič, rojen 1. 1737. v Dolnjih Slavečih (AIso Csalogany), umrl 1. 1804. kot župnik pri sv. Benediktu. Izdal je sledeča dela r ABC za Szlovencze na Voger-skem, okrog 1780 leta. Szlovenszki silabikar z-staroga sze decza šteti more navcsiti, t ni-kimi rejesniczami navkupe pod prespan stampanya dani. V— Soproni 1780. Szveti Evange-lioni pouleg kalendarioma reda Rimszkoga na vsze Nedelne i Szvetesnye dni z obcsinszkoga szve toga Piszma ... na szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi Kuzmicz Miklosi, plebanusi i Vice-Eaperesti. Z dopuscsenyem Poglavarsztva 1780. Druga izdaja je izšla "v Szombothelyi vu leti 1804." Poznejši natisi: 1821, 1841 itd. (Dalje sledi.) Kongresne volitve. ]ni primarnih volitev, s tem, da strankina konvencija dotičnega Forrirn L*n*uase Information Servis« J ligo«lav Burftu ali Ko U list prečita te, dajte ga svojemu soseda «11 prijatelju V prvem torku po prvem pondeljku meseca novembra, j. dne 4. novembra, se ne bodo vršile le volitve za predsednika in podpredsednika Združenih držav, marveč bodo volilci istočasno izbrali novi kongres pravzaprav večji del kongresa Kongres Združenih držav, ki je federalna zakonodajna oblast obstoja iz dveh skupin ali zbornic: poslanske zbornice (House of Representatives) in senata Člani poslanske zbornice so izvoljeni na dve leti, senatorji pa na šest let; vsaki dve leti se izvoli nova tretjina senatorjev Zato bodo volilci letos oddali svoj glas za vse poslance in za tretjino senatorjev. Čudna pojava ameriških volitev je ta, da ae izvoli nova zbornica, ko je stara še vedno v veljavi. V Evropi je treba poprej razpustiti star parla ment, predno se smejo razpisati nove volitve. V Ameriki pa ostane stari kongres v veljavi do 4. marca prihodnjega leta, dočim se volitve za novi kon gres vršijo štiri mesece popre. Stari član kongresa, ki propade Ka novemberskih volitvah, ostane še član kongresa do prihod' njega 4. marca. Takega poraženega parlamentarca krstijo Amerikanci s slikovitim nadev kom "Lame duck" (hroma raca). tiouse of Representatives obstoja iz 435 članov in senat iz 96. Prvo zbornico imenujejo tudi "spodnjo hišo" (Lower House) in drugo "zgornjo hi šo" (Upper House). V poslan ski zbornici je narod vsake jdr-žave zastopan po razmerju prebivalstva, zato ima država New York neizmerno več zastopnikov v poslanski zbornici kot kar ka mala držav^, n. pr. Mary-land. V senatu pa ima vsaka država enako moč brez ozira na svojo površino ali prebivalstvo, kajti vsaka država ima po dva senatorja. Da je temu tako, se da razlagati iz zgodovine Združenih držav; brez tega kompromisa ne bi bilo mogoče ustvariti zvezno konstitucijo od leta 1787, kajti male države so zahtevale enakopravnost. Število članov poslanske zbornice se potom kongresa določa vsakih deset let, potem ko se dozna izid ljudskega štetja. Približno prihaja po en poslanec na vsakih 220,000 prebivalcev, ali vsaka država je o-pravičena do vsaj enega poslanca, tudi če nima toliko prebiva) cev. Člani poslanske zbornice se volijo vsako drugo leto, ln si cer v sodih letih, 1924, 1926, 1928 itd. Vsaka štiri leta se torej kongresne volitve vršijo istočasno s predsedniškimi volitvami, kot na primer letos. Volitve, kakor rečeno, se obdr-žujejo v vsaki državi v torek po prvem pondeljku meseca novembra, t. j. ns Election Day. Edina izjema je 'država Maine, kjer se kongresne volitve vršijo drugega pondeljka meseca sep-Ako se vloži ugovor proti izvolitvi, zbornica sama določi, kdo je bil pravilno izvoljen, potem ko je eden izmed treh zborničnih volitvenih odsekov preiskal vso zadevo. Poslanec (representative) mora biti državljan Združenih držav vsaj tekom zadnjih sedmih let star mora biti vsaj 25 let in njegovo redno bivališče mora biti v državi, ki jo zastopa. On ne sme biti istočasno uradnik federalne vlade. Njegova plača znaša $7,500 na leto in plačujejo se mu potni stroški od doma do Washing-tona in nazaj v razmerju 20 centov za vsako miljo. Dobiva tudi neko svoto za plačo svojega tajnika, pisarniške stroške in druge manjše stroške. Pred volitvami vsaka stranka si izbira svojega kandidata; imenovanje (nomination) kandidatov se vrši potom primarnih volitev, pri katerih volilci izbirajo med raznimi kandidati, ali pa, kjer volilnega okraja postavi kandidate. Število senatorjev se ne rav na po prebivalstvu; kajti najmanjša država ima enako zastopstvo v senatu kot največja. Država New Vork z 11 milijoni prebivalcev ima po enega senatorja za vsakih 5,500,000 prebivalcev. Država Nevada, ki ima le 77,407 prebivalcev, ima po enega senatorja za vsakih 38,704 prebivalcev. Začetkoma niso bili senatorji izvoljeni potom direktnega glasovanja, marveč izbral jih je parlament (legislature) vsake posamezne države. Leta 1913 pa je bila sprejeta sprememba (amend-ment) h konstituciji, ki je uvedla direktne volitve za senatorje. Senator mora biti vsaj 30 let star, mora biti državljan Združenih držav vsaj tekom zadnjih devet let in stanovati v državi, ki naj jo zastopa. Senator je izvoljen za dobo šest let. Vsako leto se izvoli tretjina senata. Letos bodo torej volitve le za 32 novih senatorjev. Kongres se shaja .vsako leto v prvem pondeljku meseca decembra. To pa ne pomenja, da se kongres, izvoljen v novembru 1924, snide v decembru 1924. Novi kongres, ki bo letos izvoljen, stopi v veljavo šele 4. marca, 1925 in se .snide za svoje prvo "dolgo"' zasedanje še le v prvem pondeljku meseca decembra, leta 1925. Predsednik pa ima pravico sklicati novi kongres v izvanredno zasedanje še poprej. Prvo redno zasedanje kongresa traja toliko časa, dokler se reši ves dnevni red. Navadno se zaključi v prihodnji spomfadi ali v ranem poletju. Imeli pa smo že slučaje, da je zasedanje kongresa trajalo od decembra do prihodnjega oktobra. Drugo redno ' zasedanje prihodnjega kongresa začne v prvem pon- deljku meseca decembra leta 1926 in bo trajalo do prihodnjega 4. marca. Tedaj nastopi kongres, ki bo izvoljen leta 1926. Vsaka zbornic? kongresa ima svojega predsednika in svoj pravilnik. Podpredsednik Združenih držav je istočasno predsednik senata; on sme glasovati le v slučaju enakosti glasov. V slučaju njegove odsotnosti pa si senat sam izbere enega izmed svoje sredine za predsedovatelja. Predsednik poslanske zbornice (house) se imenuje Speaker. Njega izbere večinska stranka v tajni klu-bovi seji (caucus) in zbornica potrdi izvolitev. Obe sedanji večji stranki sta od leta 1855 naprej znani kot Demokrati in Republikanci. Poprej so bile politične stranke ^rugačne. Od tedaj je bilo 35 kongresnih volitev. Šestin-dvajsetkrat so imeli Republikanci večino v senatu in trifn-dvajsetkrat v poslanski zbornici. Demokrati so imeli večino v senatu osemkrat in v poslanski zbornici dvanajstkrat. Po neki volitvi število republikancev in demokratov v senatu je bilo enako. Šestkrat se je zgodilo, da je bil senat republikanski in poslanska zbornica istočasno demokratska; trikrat je bilo to razmerje narobe. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške ia otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila aa nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C. St. Pueblo, Colo. _ Bordenovo Eagle Mleko ne vsebuje ničesar drugega kot čisto kravje mleko ter čisti sladkor. Bilo je poglavitna hrana za otroke že nad 63 let in je edina hrana, ki jo lahko daste svojemu otroku, če materno mleko ne more zadostiti. če ne veste, kak^ uporabljati Eagle ifleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjigo ^a otroke ter razna druga dragoce- na navodila zastonj. (2) THE BORDEN COMK*NY BORDEN BUILDING NEW VORK RADIO 1 RAPlOt RADIO? radio! radio! radio! radio! radio! rf/ 1 r * - mmas==smau=s=====. j --. Stariši in mladina Pozor! DOLGOČASNO je življenje ob dolgih zimskih večerih, ako nima človek nobene zabave. Ali veste, da se tako dolgočasje v sedanji dobi prav lahko prežene z KATEREGA DOBITE LAHKO BREZPLAČNO OD 1. OKTOBRA PA DO ZA-HVALNEGA DNE (THANKSGIVING DAY.) KATOLIŠKA TISKOVNA DRU2BA EDINOST je določila dobo od 1. oktobra pa do Zahvalnega dne (Thanksgiving Day) dne 27. novembra 1924. za dobo velike kampanje za NOVE NAROČNIKE ZA LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST". —Uspeh te kampanje mora biti tak, da bo v dal katoliškim Slovencem v Ameriki zaželjeni katoliški dnevnik. Zato ta kampanja I NOVA NAROČNIKA ZA ENEGA CELOLETNEGA AU DVA POL-LETNA DOBITE: RADIO APARAT, s katerim lahko sprejmete v krogu 25 milj od razpošiljeval-ne postaje (Broidcasting Station), vse novice, govore, petje in koncerte. Vse to lahko slišite doma, ne da bi bilo Vam treba hoditi poslušati v mesto. ZA ŠTIRI CELOLETNE AU OSEM POL-LETNIH DOBITE: NOVIH NAROČNIKOV g RADIO APARAT IN SLUSALO (HEAD PHONE) SKUPAJ. Ako bi hoteli kupiti aparat in slušalo, bi Vas to precej stalo. Sedaj pa imate priliko, da pridete do tega popolnoma brezplačno. SE VEČ (Jrugih jako priljubljenih in dragocenih nagrad je razpisanih v tej kampanji. Pišite za pojasnila, ali pa prečitajte tozadevni oglas v listu "Ameri-kanski Slovenec in Edinost." STARIŠI, poskrbite te dni, da dobite krasni Radio Aparat, kateri bo držal Vašo mladino z velikim zanimanjem ob večerih doma. Pa tudi Vi boste uživali zabavo. "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" stane na leto $4.00; za pol leta $2.00. Za stari kraj, mesto Chicago in Kanado stane letno $4.75; za pol leta $2.50. v Pisma in pošiljatve naslovite: ikanski Slovenec in Edinost" 1849-West 22nd Street Chicago, HI. RAt>!6! RADIO! RAblO! RADIO! RADIO! RADIO! RADIO! RADIO! GLASILO K.S.K. JEDNOTE t*wm m »i u •VnOAL OBOAH of the CAE8I0UAH BLOVENIAH PATHOUO ■■Mgnf the _ UMITO) STATES OP AMERICA. _bj and In theJatenet el 4fl OVRCI: UIT St Oefc Ave. Ti t m. orna POSLEDICE BREZVERSKE VZGOJE. V veliki državni kaznilnici v Jolietu, IU., se šele nekaj dni nahajata dva nova jetnika, ki nosita uradno številko 9305 in 9306. Oba sta obsojena v dosmrtno ječo; poleg tega pa še na 99 let! Ta dva jetnika sta še mlada, oba v najlepših mladeni-ških letih (18); oba sta sinova milrjorjarskih staršev; oba izobražena, ker sta obiskovala že univerzo. Ali morda znate, kdo sta ta dva mlada jetnika, obsojena v dosmrtno ječo? Nathan Leopold in Richard Loeb iz Chicaga, o kojih sen-začni sodnijski obravnavi se je nedavno toliko pisalo in govorilo po celi Ameriki. Milostna kazen ju je zadela vsled tega, ker sta letošnje poletje iz zabave umorila 13 letnega milijonarjevega sina Franksa. Skoro vsakdo jima je privoščil smrt na vislicah, toda ker sta bogatih starišev, se jima jfe določilo kazen z dosmrtno ječo. Pomiloščena bosta morda na podlagi postave čez 53 let? Z Leopold in Loebovo afero so se bavili zadnji čas razni učenjaki, duhovniki, sodniki, profesorji itd. Preštudirali so? kaj je privedlo označena dva milijonarska sinova, da se nahajata sedaj V dosmrtni ječi. Skoro vsakdo navaja pri tem slabo brez-verskc fzgojo. Kakor znano, sta bila oba obsojenca ateista ali bogotajca Temu so krivi njih starjši, ker niso skrbeli za pravo versko vzgojo svojih sinov. Kako sodbo ima o teh ničvrednih fantih Mr. Robert E. Crowe, državni pravdnik iz^Chicaga, čitamo to v angleškem listu-"Chicago Herald-Examiner" z dne 23. septembra t. 1. na 13. strani. Mr. Crowe je vodil več tednov trajajočo obravnavo Leopolda in Loeba; baš on je skušal oba morilca spraviti na vislice. Mr. Crowe pravi: "Tekom moje dvajsetletne fekusnje pri administraciji kriminalne postave sem prišel ponovno do prepričanja, da najbolj povzroča med našo mladino pomanjkanje spoštovanja do Boga in vere in preveliko zaupanje v one, ki kršijo postave. Zločinci, s katerimi sem imel jaz opravek so bili še mladi; njih povprečna starost je bila 22 let. ' / "Nobena oseba ne more spolnovati božjih postav zaeno pa kršiti posvetne postave uujfekone. > • - 1 "To se je po moji sodbi očividno pokazalo v slučaju Leopolda in Loeba. Ce bi bila ta dva mlada ateista (bogotajca) obdržala vero in njeno vzvišenost, bi morda postala dobra državljana naše občine; tako sta pa jetnika v kaznilnici." Razlika med posvetno ali takozvano "moderno" in versko vzgojo je sledeča: S posvetno izobrazbo se ne more doseči popolne življenske" filozofije, ker ista daje samo delno naziranje o življenju. Prava filozofija življenja obstoja iz pravega značaja in obnašanja (nravi); razlaga nam človeško skušnjo z ozirom na verske resnice. e Versko vzgojo so priporočali skoro že vsi znani in sloveči misleci in voditelji narodnega ter izobraževalnega življenja. O Lespoldovem in Loebovem umoru je v "New York ffimes" te dni pisal tudi znani protestantovski pastor, Rev. Paul Rogers Fisch sledeče? "Volja do razvijajoče se osebne naklonjenosti se opira na kako oblast in odgovornost neoziraje se na samega sebe. Volja in vdanost delujeta torej uftpešno v okvirju osebnosti. Dandanes bi morali vpoštevati, da hladen in neprijateljski način etike (nravstvenega življenja) ni priljubljen ne pri starih, ne pri mladih, ker se tiče lastne dobre volje. To naj bi nas sililo k moralični odgovornosti s tem, da ljudstvo učimo, da je Bog, kateremu smo dolžni svojo odgovornost. Samo tedaj, če pripo-znavamo, kako božanstvo in strah božji bomo lahko živeli življenje pravičnega "Cemu naj se torej čudimo, da tudi mladi bogatini izvršujejo razne zločine in umore? Zato, ker nimajo nobene prave vesti in nobene moralične odgovornosti. Ti si mislijo, da jim ne bo treba dajati odgovora pr^d posvetno postavo in pred Bogom Zavedajo se, da se da z denarjem dandanes podkupiti celo ju-stico. Kako so ponosni na bogato plačanega zagovornika, ki jih bo skušal pred sodni jo proglasiti za nedolžne. Taki ljudje se ne bojijo maščevanja, ker so izvršili kak umor in to zaradi tega, ker ne poznajo nobenega Boga; ker jim je življenje svojega bližnjega ničevo ali podobno življenju kakega zajca." Ta članek smo tukaj napisali cenjenim čitateljem v razsodbo in vpogled, kolike vrednosti je verska vžgoja za mladino. Vedsko vzgojo, ki je neposredno zvezana s strahom božjini hvali državni pravdnik v drugem največjem mestu (Chicago) naše republike. Isto hvali protestantovski pastor in vsak razsoden človek. Edipo izjemo v .tem delajo uredniki naših "naprednih" in svobodomiselnih listov, ker trdijo, da je vsak norec, ki hodi v cerkev, ki veruje v Boga ali če pošilja svojo deco v katoliške šole. Vsem tem urednikom bi svetovali, naj se enkrat podajo v jolietsko kaznilnico, kjer se nahaja številno mladih zločincev. Ti jim bodo povedali .resnico, kaj jih je tjakaj privedlo. Marsikak obsojenec je tik pred svojo smrtjo na vešalih ali na električnem stolu javno priznal, da je tako sramotno smrt dosegel vsled tega, ker jc pdfcabil na Boga! Naravno, o takih slučajih naši "naprednjaki" nočejo pisati. Radovedni smo, če bodo o tem članku sploh kaj omenili in se še vedno zaganjali v vero. Dobro bi bilo. da bi šli**i naši "reformatorji" za nekaj časa v šolo k uglednemu državnemu pravdpiku Crowe-ju v Chicagu, ki je vzor važnega javnega uradnika in katoličana. I. Z. Z^AVILovenski NAROD LJUBI DUHOVNIKE? Dolian ni »■«, k»r v.Ur.mu »Un. kar more, to mol j« ttoriti dolMnl Predležeči verz pesnika Simon Gregorčiča se pač ne nanaša na nobeden drugi stan toliko, kot ravno na duhovski stan. Pesnik-duhovnik je bil vodilnih misli: Za Boga in za narod! Slovensko .duhovstvo tudi verno in zavedno sledi temu stremljenju; ono izvršuje vz-gledno in vztrajno ta dvojni poklic, napram Bogu in napram svojemu narodu. Neustrašeno in neupogljivo stoji na braniku narodnih pravic. To nam dokazuje narodna zgodovina skozi stoletja in stoletja pričajo nam to razni rokopisni spomeniki slovenskegs slovstva in končno nam nudi sedanje prizadevanje jasno sve-dočbo o delovanju slovenske duhovščine. Slovenski duhovnik je izšel iz priproste hiše; sin je lastnega mu narod. Tu mu je tekla zibelka tu-je pohajal v šole in tu se je učil in se vzgojil, da koristi svojim rojakom. Um-ljivo je torej, da pozna on vse težnje in razmere svojega naroda, ter se dobro zaveda kakšne dolžnosti ga vežejo do vernih Slovencev. Zgodovina nas uči, da so bili duhovniki tisti činitelji, ki so razen vere prvi razširjali luč omike in prosvete med poganskimi Sloveni. Oni so ustanovitelji slovenskega pismenega jezika in hranitelji istega skozi različne viharne dobe. Preobširno bi bilo, ko bi se spravilo v ta skromni kotiček vse zaslu&e, vsa prizadevanja, ves trud in vse zapreke, ki so bile za premostiti, predno se je mogla vzbuditi slovenska književnost. Naj zadostuje le to omeniti, da so slovenski duhovniki marljivo in požrtvovalno pokladali svoje slovstvene prispevke domovini na oltar vedno, od njenega početka, pa do današnjega dne; oni stf k&terim dolguje slovenski narod največje zasluge na polju slovenske književnosti. In danes, ko se na dnevnem redu rešetajo soci-jalna, kulturna ter gospodarska vprašanja jef slovenski duhovnik mož na svojem mestu, vesten in natančen v izvrševanju poverjenih mu opravil ter je najzanesljivejši voditelj - in zastopnik ljudskih interesov. Kakor deluje neomahljivo v vi nogradu Gospodovem, ravno tako si prizadeva z besedo in z dejanjem, da dvigne narodno blaginjo. Širom slovenske domovine živahno delujejo katpli-ško-izobraževalna društva, u-stanavljajo se razni dobrodelni in vzgojevalni zavodi, snujejo se bralna društva in knjižnice, kjer se ljudstvu nudi zdravo berilo. Mladina se zbira in možje se organizujejo pod društvenimi zastavami, na katerih se blesti napis: "Za Boga in za narod!" Slovenski duhovniki vodijo ljudstvo na pravo pot k vzvi šenim ciljem ter skrbe, da se narodni duh in narodna zavednost kolikor mogoče razširi in da ista prodre v sleherno vas in sleherno družino. Starejša goriška generacija se še dobro »spominja, kako se je pred več leti ustanovilo v Gorici šolsko društvo "Sloga." Sredi razburkanega valovja zagrizenih Lahonov, se je dvigni} moš-duhovnik, Jn je s pešlico požrtvovalnih somišljenikov osnoval imenovano šolsko društvo, katero je imelo namen postaviti mogočen jez poitalijan-čevanju slovenske mladine. U stanovitelja "Sloge" niso mogla zadrževati v njegovem podjetju, ne razsajanja podivjane laške druhali, ne rogoviljenja zaslepljenih verskih nasprotnikov. "Sloga" je korakala pogumno in zmagovito naprej. V kratki dobi, par let, je ista žela, pod spretnim vodstvom njenega ustanovitelja in mecena, velikanke vspehe. Kar štiri ogromna šolska poslopja so zrastlsr iz tal in nudila mladini varno zavetje. Nov duh, nova doba narodne prosvete ^e zasijala goriškim Slpvencem; toda usoda nam ni bila mila, svetovna vojna je uničila ves razvoj in vso narodno samost^nost. Uničen je ves trud in znoj velezasluže-nih mož, kateri so darovali vse, kar so mogli svojemu narodu. A ni vse uničeno! Seme verske in narodne navesti, ki se je v teh šolah zasejalo v mlada srca, je vzklilo v mogočno deblo, katerega nobeno neurje, nobeden vihar ne more podreti. Iz teh učnih zavodov so izšli taki ljudje, ki ne bodo nikdar in pod nobenim pogojem zatajili svoje vere in svojega jezika. Grabežljivi tujec se sicer sedaj šopiri po našem ozemlju, ter nam zapira duri na naših šolah, ki so bile izvojevane s silnimi napori, toda navdušuje nas zavest, da narodno svetinjo našega prepričanja ne more iztrgati iz naših src in ne more uničiti naše narodne zavednosti. Kakor so na Primorskem, tako so tudi na Kranjskem in štajerskem v zagrizenem Koro-tanu in povsod, kjer bivajo ljudje naše govorice, vstajali zasluženi možje, slovenski duhovniki ter delovali, vedno in povsod za narodov blagor, za bratstvo in človekoljubje. Tako delujejo opi tudi tukaj v Ameriki za naš procvit in naše narodno dostojanstvo. Združene države nam nudijo tako prostost, da lahko gojimo svojo vero, svojo narodnost in svojo samostojnost, ne da bi nas država v tem kaj ovirala in nam zabranjevala. Ame^ rika nam daje prostosti, katere zastonj iščemo v stari domovini in kojih ne najdemo v nobeni državi na svetu. Tukaj imamo svoje cerkve, svoje šole in slovensko časopisje. Država sama skrbi potom javnih knjižnic, kjer se brezplačno posojujejo slovenske knjiget da se duševno obzorje razširi." Imamo svoja društva, j^rodne organizacije ter svoje zavod«. Sredi slovenskih naselbin si dvigajo ponos-fco narodni k smrti: rak. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. januarja, 1897, R. 44. $3. 9175 FRANK SIMON&C — Star 43 let, član društva sv. Barbare, Št. 23, Bridgeport, O., umrl 26. avgusta, 1924. Vzrok smrti: ubit v premogorovu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. decembra, 1905, R. 34. 94. 17902 ANTON HERLJEVlC — Star 57 let, Član društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa., umrl 22. avgusta, 1924. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. novembra, 1911, R. 47. 95. 69 JOHANNA NOVAK — Stara 53 let, članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU., umrla 20. avgusta, 1924. Vzrok smrti: jeterna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901, 96. 26 JOSEPH ZAJC — Star 56 let, član društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, DI., umrl 6. septembra, 1924. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila, 1894, R. 42. 97. ' 1411 MATIJA PETKOVŠEK^ Star 55 let, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., umri 10. septembra, 1924. Vzrok srprti: pljučnica. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 5. januarja, 1900, R. 41. 98. 18257 JOHN KOČEVAR — Star 44 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., umrl 24. julija, 1924. Vzfok smrti: jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 5 .maja, 1912, R. 36. - - 99. 4868 JOHN ŠEME — Star 56 let, član društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., umrl 27. avgusta, 1924. Vzrok smrti: srčna kap. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. decembra, 1902, R. 47. 100. 6169 JOHN OREHEK — Star 48 let, član društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., umri 20. avgusta ( 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. oktobra, 1903, R. 39. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. Zaporedna št. 99. 21263 VALENTIN HABJAN — Član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., operiran 11. julija, 1924. Opravičen do podpore $100. ' 100. 18380 ALBERT JURJEVICH — Član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., operiran 20. avgusta, 1924. Opravičen do podpore $100. 4 % 101. 1065 NEŽA RUZICH — Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, Ul., operirana ^8« junija, 1924. Opravičena do podpore $100. 102. 22913 FRANK BESOWSHEK — Član društva sv. Janeza Krstnika št. 60, Wenona, III., operiran 11. avgusta, 1924. Opravičen do podpore $100. 103. 5811 HELENA OMERZU — Članica društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., operirana 4. avgusta, 1921. Opravičena do podpore $100. 104. 11250 ANTON PESKAR — Član društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., operiran 14. julija, 1924. Opravičen do podpore $50. 105. 6138 MARY GODEC — Članica društva Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., operirana 3. julija, 1924. Opravičena do podpore $100. Izplačana onemogla podpora. Zaporedna št. 1. 13321 LOUIS KLANŠCEK — Član društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., izplačano $50. 2. 1662 MATH SAMIDA — Član društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., izplačano $50. 3. 11780 PETER ŠNELER — Član društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., izpkičano $50. 4. 4226 MARTIN TEŽAK — Član društva sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Colo., izplačano $50. 5. 3758 MARTIN PIRMAN — Član društva asv. Janeza Krstnika, št. 60, Wenona, IU., izplačano $50. 6. »104 IGNATZ KUHELJ — Član društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., izplačano $50. 7. 22708 TOMAŽ PETERLIC — Član društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, So. Chicago, IU., izplačano $50. MLADINSKI ODDELEK. Zaporedna št. 191. 2279 JOSEPH SAŠBK Star 12 let, 11 mesecev in 26 dni, član društva Vitezi sv. Florijang, št. 44, So. Chicago, Ul., umrl 15. avgusta, 1924. Vzrok smrti: poškodovan na železniškem tiru od vlaka. Pristopil 1. aprila, 1917. Bil jc član 7 let, 4 mesece in 14 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 13 let. Opravičen do podpore $450, kateri znesek je bil nakazan 3. septembra, 1924. 192. 1337 RUDOLF BERDAJS — Star 9 let, 10 mesecev in 27 dnf, član društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn., umrl 81. *vgust*, 1924. Vzrok smrti: vtonil. Pristopil 26. junija 1916. Bil je član 8 let, S^meseca in 4 dni. Starost prihodpjega rojstnega dne 10 let. Opravičen do podpore $300, kateri znesek je bil "nakazan 15. septembrat 1924. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, lil, 26. septembra, 1924. IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRISTOPLIH V MLADINSKI ODDELEK K. S. K. JEDNOTE meseca avgusta, 1924. K društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 10866 Antonia Nahtigal. d K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich., 10867 Tony Štimatz. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 10819 Stanley M. Štefančič, 10820 Ivanka U. Štefančič, 10821 Stefania K. Štefančič, 10822 John Štefančič, 10823 Louis Štefančič, 10824 I^enard R. Cerkvenik, 10825 Emil Cerkvenik. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. "29, Joliet, 111., 10826 Edward Skoff, 10827 Louis SkofT. K društvu sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., 10858 Emil Matjašič, 10859 Frank Mohar. K društvu Vitezi sv. Florijana, št. 44,' So. Chicago, 111., 10828 Mary Novak, 10829 John Novak, 10830 Louis Novak, 10831 Joseph Novak, 10832 Josephine Novak, 10833 Rose Novak, 10834 Johanna Novak. K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111,, 10835 • Mary Novak. Kdruštvu sv. Joiefa, št. 56, Leadville, Colo., 10844 Angela Kenik, 10845 Eva Železnikar, 10846 Ludwick Hočevar, 10847 Eva Hočevar, 10860 Louis Pa-hule, 10861 Emma Pahule, 10862 Frances Pahule, 10863 Mike Novak. Pleše. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Min., 10865 John Habjan, 10866 Alois Hab-jan, 10867 Jožefa Rofcinka. K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milvvaukee, Wis., 10868 John Urankar. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 10848 Robert Simčič. K društvu Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 10836 Mary Kordish, 10837 Aiice Kor-dish, 10838 Margaret Kordish, 10839 Ludwick Kordish, 10840 Joseph Kordish, 10849 Amelia R. Zgonc, 10850 Margaret lrovi »o bili P°lni smodnika. Zgonc, 10851 John R. Sterle. K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 10852 John Drobnich. K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 10869 Katarina Welkoverh. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 143, Joliet, 111., 10870 Robert Vertin, 10871 Raymond Vertin. » K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., 10853 Matilda Razbornik. K društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa., 10854 Margaret Taucraitor. K dsuštvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 10855 Mike Postek, 10872 John Klo-kocki, 10873 Katarina Korenič. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, South Deer-ing, 111., 10841 Mary Niksich, 10842 Manda Pleša, 10874 Anfaa Grahovac. neli in morili in pomendrali vse, kar se jim ni moglo dosti krepko postaviti v bran. Tako so prišli nekoč tudi v Šentjanž, prijazno vasico V Ro-žu. Bilo je nekaj malega pred velikim šmarnom. Kakor hitro so ljudje zaznali, da se bliža turški krvolok, so se zbrali okrog cerkve in se postavili v bran. Res prihrume Turki, kakor listja in trave jih je bilo in zemlja se je tresla pod kopiti njihovih iskrih konj. Kristjani vendar ne obupajo. Po dolgotrajnem brezuspešnem boju nazadnje Turki spoznajo, da tu ne opravijo ničesar. Vendar bi še radi izvedeli, kaj je dalo krščanskim bojevnikom tako moč. Zato pošlje sam tur-' ški paša sla v krščanski tabor njega, kakor vabljiv sladkor-ček v začarani vodi. Ko mati strepljejo in ocvrejo, hm! Janezek je že vselej ob sami misli požiral sline. Na koncu hiše, kjer je hlapec cepil drva, je stalo tnalo, ki je bik) po sredi trohno, a zvrha votlo. Tako lepo okrogla je bila tista udolbina, kakor materina ponov v kuhinji. Janezka je zamikalo in se ni mogel več premagovati, pa je znesel vse potrebno skupaj. Treska je bila krožnik, rogoviličasta vejica vilice, košček apna mast, pesek je bil pa sol. Ko je bilo vse preskrbljeno, je smuknil v kuhinjo, previdno vzel dve jajčki in pohitel spet na svoj prostor. Kar gorelo je v njem, tako je bil vesel. Črk, črk, kakor mati! Beljak in rumenjak sta se z naročilom, naj poizve, kdo je pocedila na tresko in v udolbi vse ž njimi - Ko pride Turek med naše ljudi ter jih vpraša, kakor mu je bilo naročeno, mu odgovore: "Marija!" ' Še to mu povedo, da bodo v par dneh praznovali velik Marijin praznik in se ji pri tej priliki zahvalili za njeno pomoč. Turek si vse zapomni in pove paši, kaj je slišal in izvedel. Paša je silno jezen in venomer premišljal, kako bi premagal krščansko krdelce. Posebno ga grize vest, da bi mogla imeti slabotna ženska tako silno moč ih zadrževati vso njegovo številno in junaško vojsko. Naposled se zagrohoče, pomig-ne najzvestejšim in se zapre ž njimi v svoj šotor. KAKO JE LOGAŠKI FRAN-. ČEK TEPEŽKAL IN NATEPEŽKAL. K društvu sv. Jožefa, št. §7, Brooklyn, N. Y., 10864 ^Heien^ Naslednji dan pošlje - nekaj Francka. Lavrenčič- svojih ljudi v krščanski tabor in jim da s seboj cele butare lepih, velikih voščenih sveč. "Povejte kristjanom, da spoštujem njihov pogum in jim pošiljam te sveče v dar. Naj jih na praznik prižgo svoji zaščit-nici v čast." Turki store tako in krščanski so veseli svoje zmage. Na velikega šmarna dan res prižgo v cerkvi darovane sveče, toda Marija v oltarju začne naenkrat plakati. Ljudje, ki to opazijo, se prestrašijo in hitro pogase sveče. Bil pa je tudi že skrajni čas, kajti hinavski turški da- Ko je paša spoznal, da se mu hudobna nakana ni posrečila, se je s podvojeno silo vrgel na krščansko krdelo, ki je naposled vendar opešalo v boju. Tedaj so Turki vdrli v cerkev, pograbili Marijin kip in ga v divji jezi vrgli na grmado, toda ognjeni zublji se ga niso prijeli in mu niso povzročili nobene škode. Ko je pasa to videl, je zamahnil s sabljo po Marijini glavi, a na lesenem kipu se je zdajci pojavila krvaveča rana. Ko je Turek to opazil, ga je obšla groza. Prestrašen je vzkliknil: "Mislil sem, da je samo les, pa je tudi božja milost vmes." Nato so jo Turki odkurili, kristjani pa so si zopet postavili porušene domove, a tudi Mariji so odkazali časten prostor na oltarju. o — . K društvu Presvetega Srca JANE Z KO V A SKUŠNJAVA. Jezusovega, št. 172, West Park, j , . ... 4 , O., 10843 Josephine Zakrajšek. . **nezek * W 8tar že pet let in je vse vedel m slisal m uga- JOSIP ZALAR, glav. tajnik, mi po svoje. Rad je bil na vr-Joliet, DI., 5. septembra, 1924.. tu, rad na dvorišču, najrajši pa ŠENTJANŠKA MARlJA. pri materi, kadar so priprav ijali v kuhinji kaj za priboljšek. Izmed vsega, kar je opazil, se Bilo je to še v tistjfc strašnih mu je zdelo najbolj prijetno časih, ko so divji Turki napadali in nadlegovali slovensko zemljo. Kamor so prišli, so ubijati jajca. Crk, črk, pa še izlije beljak iz lupine na krožnik in rumenjak plava sredi no. Janezek je hitro pomešal, dejal "masti" in "soli," pa spet mešal in poskakoval od radosti. "Kaj pa delaš?" so prišli mati. Seve, malo nerodno mu je že bilo, ali takega veselja vendar ni mogel zamolčati. Postavil se je korenjaško in se moško odrezal: "Jajca cvrem!" Križ božji! Mati s ostopili bliže, pogledali in zavzdihnili, pa so se razjezili in so bili hudi. joj, prejoj! Malo je manjkalo in Janezek bi bil moral nastaviti svoja ušesa materinim srditim rokam. PrestralH se je pa tako, da ni maral nikoli več cvreti jajec. -o-- Tepežnega dne na sopraznik Nedolžnih otrok 28. decembia so se otroci vselej zelo veselili. Franček, sin bogatega posestnika, bi bil tudi rad šel tepež-kat s sosedovim Tončkom. A doma za pečjo je stala dolga šiba, ki je Frančku preteče po-mežiknila, če se je le domislil tepežkanja. Dolgo se je revček Franček boril sam s seboj in ni vedel, kaj naj stori. Slednjič pa je omahnil v skušnjavo. Nasmehnil se je hudobni šibi in je premagal svoj strah. Na predvečer tepežnega dne, ko je zvon naznanjal zdravo Marijo, je utihnil trušč na cesti. Samo za veliko vaško hruško se je čulo nalahno šepetanje: Franček, jaz si kupim za pritepežgane krajcarje pištolo; kaj pa narediš z njimi 41? Franček je odgovoril: "Jaz? Jaz si kupim frnikule (mibs, marbles), takšne, kakršnih nima nihče v vasi." Ko sta se tovariša razšla, je Frančku postalo vroče uri srcu. Bal se je doma, strah ga je bilo očetovih strogih oči. -Vpraševal se je: "Kaj bi dejal ata, ko bi vedel, kaj nameravam? Ampak krajcarjev pa le bo veliko in tudi pisane frnikule nikar tako," se je tolaiil, da ne bi izgubil korajže. Mislil je tudi na to, kako zavidljivo bosta gledala nanj Logarjev Lojzek in mesarjev Pepček. Ko je prišel Franček domov, je oče sedel že za mizo in bral časopis. Za pečjo je tiho mo-lila babica. Franček je vzel šolsko knjigo in tiho prisedel. Oče, ki ni bil vajen take mirnosti pri otroku, je pogledal Frančka izpod naočnikov in dejal: "Kaj pa pomeni, da greš nocoj brez opomina vk šolski kpjigi? Gotovo si spet kaj skuhal, da se delaš pridnega! Le pazi se fant!" Frančku pa se je zdelo, da se je zaoblačilo nebo nad njim in je preplašen gledal v strogo očetovo lice. "Nič, nič nisem skuhal," je govoril naglo in jecljal v zadregi, iz zagate pa ga je rešila babica, ki ga je vzela v zaščito pred očetom z besedami: "Nikar ne kregaj fanta brez vzroka, saj je že čisto bolan. Franček, dragi moj sinček, le pridi k meni in se ne boj ničesar!"x Zvečer, ko je bilo v hiši vse tiho, je Franček zmolil svojo običajno večerno molitev. Premišljajoč o neprijetnostih, ki se mu obetajo, je celo sklenil, da ne pojde tepežkat. Ko je pa zadremal, so se mu v sanjah prikazale frnikule, ugledal je obraza mesarjevega Pepčka in Logarjevega Lojzeta, ki ga gledata tako poželjivo. Ob zori se je Franček oblekel hitro kakor še nikdar poprej. Ob hruški sta se sešla s Tončkom, ki je že čakal nanj. Vzela sta šibe v foke in se napravila po srečo. Prvi, katerega sta srečala, je bil župnik. Ustavila sta ga in ga začela nadlegovati. A župnik, moder gospod, je začel spraševati, čigava sta. Frančku se je začel zapletati jezik. V skrčeni pesti je tiščal groš, ki ga je bil pritepežkal od župnika, po vseip životu pa se je tresel. Videl je, da ga je župnik spoznal, in da bo, ko oče izve za njegovo tepežkanje, slave na žalosten način konec. Župnik pa je samo ponavljal: "Franček, Franček, kaj bi tvoj ponosni oče rekelr^ke- bi vedel, da hodiš tepežkat'radi krajcarjev!" Tonček pa je bil bolj koraj-žen in je bodril svojega nesrečnega druga: "Kaj se tako držiš, saj te ni pičil škorpijon! Gospod župnik gotovo ne izda kar je videl!" To ga je dvignilo, da je pogumno pristopil za Tončkom. Kmalu je natepežkal poln žep drobiža. Po tepežnici sta se s tovarišem ločila. Ko je bil Franček zopčt sam, pa ga je minila samozavest, na katero je bil prej tako ponosen. Začela ga je obhajati bojazen zaradi srečanja z gospodom župnikom. In ko je stopil čez prag domače hiše, je takoj spoznal v očetovih očeh, da oče že ve vse. Oče ga je vprašal, kje je bil in kaj je delal. "Pri . . . maši," mu je odgovoril drhteči sinko. A čutil je, da ga je oče vjel na laži. "Kaj, še lagal boš sedaj ?" ga je prijel oče. "Tepežkal si, jaz že vem! Tepežkal si, kakor da ti doma česa manjka, kakor da nimaš vsega dovolj in v izobilju." In Frančku se je zdelo, da je dolga šiba, ki je ie prejšnji večer grozeče gledala nanj, kar sama priplesala preden j. Padalo je po njem, da ni mogel Sešteti udarcev. Slednjič se je domislil, da se nemara reši, če pove, da ima denar. In je obrnil svoj žep s krajcarji. Takoj se je čutil lažjega. Oče ga je pahnil i* sobe na prosto in tepežkanje je bilo poravnano. Tako je bilo tiste čase, ko 'je logaški Franček tepežkal samo radi pisanih frnikuj. Odtlej je minulo mnogo let. Franček je zrasel in postal velik gospod, na svoj žalostni tepežni dan pa ni pozabil nikoli, saj je plačal pisane frnikule, po katerih je tolikanj hrepenel, s svojim neusmiljeno žgočim hrbtom, ki ga je iznova zapekel vselej, ko se je spomnil svoje usode tepežkanja. LISICA IN ŠTORKLJA. (Basen) Lisica je nekoč povabila štorkljo v goste. Ker pa sama doma selo priprosto živi, pripravila ni nič drugega kakor juho, katero je vlila v plitev krožnik. Ker štorklja s svojim dolgim kljunom juhe ni mogla srebati, ni dobila ničesar in je lisica vse sama pojedla. "To si dobro zapomnim," si misli štorklja sama pri sebi. Čez nekaj časa povabi štorklja lisico k sebi na kosilo. "Zakaj pa ne," pravi lisica, "med prijatelji je kaj takega le prijetno." Ob določenem času teče lisica k štorklji, hvali njeno gostoljubnost in duha prijeten vonj po pečenem mesu, katero je bilo na drobno zrezano že pripravljeno za kosilo. Toda ko je štorklja prinesla meso na mizo, je bilo isto v steklenicah z dolgimi vratovi. Lisica ga ni mogla doseči s svojim kratkim gobcem, medtem ko je štorklja s svojim dolgim kljunom pridno pobirala košček za koščkom iz steklenic. Lisica je. zopet odšla, bolj lačna kakor je prišla, s povešenim repom in osramočenim srdom v srcu. PIVSKA STRAST — GOTOVA PROPAST. Mlad fant je bil. Vesele oči, rdeča lica so pričala o njegovem zdravju. Dali so ga k mojstru v mestu, da bi se izučil mizarstva. Ob delavnikih se j^ učil, a nedelje so bile njegova. Mojster .se pa ni brigal za fanta, hodil je lahko po svojih potih. Iskal je razvedrila in družb ter našel oboje pri tovariših na kegljišču. Kar so priigrali, so zapili. Priljubilo seje tudi njemu pivo, Čigar o-kusa doma na vasi še poznal ni. Postal je z leti samostojen mojster. Bil je spreten in priden. Lahko bi bil živel v blagostanju, a največ mu je vzelo vino, ki ga je zvabilo sleherno nedeljo, a često še tudi ob delavnikih v krčmo, kjer je zapravljal denar in božji čas. Doslej mu alkohol še ni dosti škodil; po prstih, natihoma mu je hodil ob strani skušnjavec. A sčasoma je začel zanemarjati ta mojster delo; pivska strast se je ugnjezdila pri njem. Pri delu je bil osoren in siten, le pri poliču se je razživil. Vino mu je bik) že preomledno, premalo močno, priljubilo se mu je žganje. To mu je bolj izdalo in mu prej omamilo duha. Zastonj ga je prosila žena, zastonj jokali še nepreskrbljeni otroci. Prepir se je udomačil pod njegovo streho, on pa je odhajal z doma, kamorkoli se mu je zl j ubilo. Bil je v najlepši moški dobi, a zabuhel, pijanski v obraz, da se je zdel vsakomu star. Delal ni skort) nič več, trezen je bil le malokdaj. Ker ni mogel piti za zaslužek, je pil na PPSnje, in ker je imel čedno domačijo, mu je krčmar rad na-takal, a zraven zapisoval kljukaste številke na umazana hišna vrata. Otroci mojstrovi so odšli drug za drugim v svet niso imeli obstanka doma, kjer je razgrajal dan na dan pijani oče. Žena ni več moia prosila in rotila ; tiho je trpela in bolehala, dokler je ni položila bolezen v zgodnji grob. Kmalu so pognali mojstra samega na cesto. Zatekel se je h krčmar ju, svojemu iskrenemu prijatelju, a ta ga je spodil iz hi*^ Ni ga hotel poznati, dasi je zapil mož pri njem vsa, kar je spravil nekoč s trudom in pridnostjo skupaj. Revež ni imel prostorčka, kamor bi leg^l zvečer k počitku. Klatil se je po skednjih in kozolcih, a čez dan je beračil. Vinarje, ki jih je priprosil, je redno nosil v zakotno izbo k žganjarki. Tu si je tešil težko vest, da je pozabil, kako je prišel v propast. Jezil se je na ves svet in na Boga, dasi ni vedel, zakaj. Ni maral priznati, da je sam kriv svoje nesreče. Ljudje so se ogibali pijanega berača, ki ni pustil nikogar v miru. Mrzlega zimskega jutra so našli trdega na županovem1 podu. Tja je zlezel pijan zvečer. Nihče ga ni spremil na zadnji poti, nihče potočil solze za njim. Pozabljen je njegov grob tik pokopališkega zidu, pozabljen tudi on. Da bi nc bil nikoli pozabljen nauk, ki potqjfa iz njegovega življenja! -o- . DAVORIN JENKO, 1835-1924 Ob dcsctlctnici smrti. Davorin Jenko, doma v Dvor-jah poleg Cerkljan na Gorenjskem, je imel očeta, ki je bil premožen kmet in se je bavil tudi z vinsko trgovino. Ko je oče spoznal nadarjenost svojega sina, se ga je odločil poslati v šole. Tako najdemo Jenka v Kranju, pozneje v Ljubljani in Trstu, kjer dokonča gimnazijo. Po srednji šoli se odloči za študij prava in odide v ta namen na Dunaj. V četrtem letniku pa zaobrne od prava h glasbi, kateri ostane zvest do smrti. Že tedaj, ko je še Davorin študiral v Ljubljani, ga je zanimala glasba in tudi je takrat že katero zložil. Tu se je učil pri Riharju in Mašku. V Trstu je imel priliko slišati kak dober koncert ali opero, pa tudi učil se je pri italijanskih glasbenikih (Sinico, Ricci). Ko je pa prišel na Dunaj, se je naravnost zakopal v glasbo in nje študij. Glasba ga je silno privlačila in ko so 1869. ustanovili Slovensko pevsko društvo," je bil Jenko izvoljen za pevovodjo. Peli so skladbe jugoslovanskih komponistov, pa tudi Jenkove So bile zraven "Pobratimijo," Naprej." Brigal se je toliko za glasbeno stvar, da ga niso le njegovi tovariši cenili, nego je nase opozoril tudi dunajske glasbene kroge. In tako se je zgodilo, da mu je ravnatelj dunajskega konservatorija na podlagi vspeha, ki ga je Jenko imel pri nekaterih javnih prireditvah, ponudil izpraznjeno mesto pevovodje v Pančevem. Jenko ni dolgo pomišljal, ampak je to mesto sprejel. Videl je, da s pravom ne bo nikdar, zadovoljen in 1863. nastopil službo v Pančevem. Srbska prosvetna muzika je bila takrat tudi ie vedno komaj v začetkih kakor slovenska. Jenko je torej začel skladati pesmi kakor so "Što čutiš, Sr-bine tužni" in druge. Srbi pa so bili spričo splošnega pomanjkanja pesmi močno veseli in Jankovo ime se .je širilo med Srbi « vso naglico. frjPfe^fi Prišlo je do tega, da mu je 1865. ponudilo "Belgrajsko pev-sko društvo" mesto pevovodje, 1871. pa ga je pozvalo "Srpsko narodno pozorište," da prevzame mesto skladatelja in ka-pelnika, kjer je ostal 32 let. Davorin Jenko je prvi nosilec ideje jugoslovanske glasbene umetnosti. V svojih skladbah združuje slovenski značaj s srbskim. Jenko se ne dotika razvoja slovenske glasbe v toliki meri kakor se dotika razvoja srbske. Srbski glasbi je Jenko pomagal postavljati temelj. Kot komponist je Jenkd ostal delaven do smrti. Zložil je kakih 260 pesmi, 5 overture, opero "Vračara," ki se je dala v belgrajskem gledališču. Skom-poniral je Slovencem, Hrvatom in Srbom narodno himno, "Lepa naša domovina," ne da bi mu bilo dano dočakati mlado Jugoslavijo. Njegove kompozicije so melodične, poslužuje se mnogo narodnih motivov, po-največ srbskih. Ko je stopil v pokoj, se je vrnil v naročje Slovenije, v Ljubljano, kjer je leta 1914. izdihnil svojo za dom in rod v vednem navdušenju kipečo dušo. Kakor je posvetil marsikateri Ceh svoje moči prospehu slovenske muzike, tako jih je Davorin Jenko posvetil jugoslovanski in med temi predvsem srbski. S svojim delom spada Jenko med prve propagatorje jugoslovanske države, kakor je razvidno iz njegovih overtur navdušen domoljub, kateremu je morala osobito imponirati politična zgodovina Srbov. M. K. o Služkinje na konja. Pri nas bi se nam malo čudno zdelo, če bi jahale okoli, v Avstraliji je pa to nekaj čisto navadnega. Neki naseljenec pripoveduje: Te dni sem obiskal bankirja v velikem mestu na deželi; pred kratkim je bil kupil izbornega konja, ki bi ga bil jaz rad poskusil. Rekel sem mu, da bi rad jahal, pa so mi odgovorili, da si ga je služkinja izposodila, ko je šla prijateljico obiskat. Okoli 10. ure zvečer je prišla domov, bankir je peljal konja v hlev in ga nakrmil. Druge služkinje imajo lastne konje in jahajo vsak večer na izprehod ali pa na ples. Jahajo pa v belih krilih. V Avstraliji je namreč večerja zelo zgodaj in gredo zato lahko ven. -o- Dobri izgovori. "Ali je bolnik že izven nevarnosti ?" "Ne še, zdravnik bo še enkrat prišel." "Moj sin je spisal d^amo, tri leta je delal." "Joj, to so ga morale roke boleti!" Mati, kaj pa je to, revolucija?" "Ce hoče tudi oče kaj povedati." F. Silvester: MOJ BLAGOSLOV. Draga mati zapustila sveto je razpelo, ko odišla njena duša v večno je deželo. k Križ ostal je, z njim ljubezen lepa kot nobena, saj j« Kristusu v poljubih . bila izročena. Kadar sveti les ta v roko vzameš, srček zlati, vedi: Bog te blagoslavlja, . jaz in moja mati. -o- Rešitev besedne uganjke v zadnji številki "Angelčka." F a r u t proso sreda stopa trnje svila blisk ocean n t o n Prepelica. LIFE AND LABORS Rt. Rev. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marqu«tte, Mich. TO WKICH ARE ADOSD SHORT SKEtt CHES OF. THE LIVES ANO LAPOR* OTHER INDIAN MISS ION ARI RS OP THE NORTHWEST. Dear Members of the Juvenile Department: I am sure you are very fond of redding the life stories of great men. We can be proud of having in our American his-tory a great many of them. AH the known nations living in this beloved country of ours possess their distinguished men of whom they^are very proud. Although we, the American-Slovenians, cannot outnumber the other nations, as our popu-lation is quoted to only about 200,000 throughout the coun-try, we have, however, contrub-uted to our "U. S. A." five distinguished men; not statesmen, not politicians, but five emi-nent Church prelates, who worked like the hardy pioneers for the betterment of Civiliza tion in the great northwest. We 8urely can be proud of five bishops vvho were of Slo-venian descent viz: Bishop Ba raga, Mrak, Vertin, Trobec and Stariha. In order to familiarize you with the life and labors of our first Slovenian bishops in tlfis nevv country, Rt Rev. Frederic Baraga, D. D., who came to this country in the year 1830, which is ninety-four years from now, and who was for many years a missionary among the Indiana of Michigan, Wisconsin and Minnesota, the editor of "Little Angel" has decided to publish his biographieal .?tory ih the columns of this paper. Do not miss any of these interes ting and wonderful arti-cles which are to appear every vveek. The Editor. * • *PREFACE. In presenting the "Life and Labors of Rt. Rev. Frederic Baraga" to the public, we hope that vve are doing a service to religion, to the Church in the United States, and to our fel-low-citizens in general. The subject of our narrative was a man of uncommon ability, learning, and piety. He distinguished himself as author of many works, written for his countrymen, for his Indian con-verts, and for linguistic schol-ars. As Indian missionary he was most wonderfully success-ful, having converted more Ot-tawas and Chippewas than any other priest the writer knows of. His converts were of the genuine kind, deeply religious, fervent and well-behaved. If in thev course of time some of them, or of their children, de-generated from their pristine fervor, it. was not his fault, but the natural outcome of circum-stances and environments, over which he could exereise no con-trol, and which were detrimen-tal to Indian moral advance-ment. Bishop Baraga has won the lasting love and respect of the people of the Northwest, among whom he labored so long self-sacrificingly. To perpetu-ate his memory unto future generajtons the remembrance of his life of labor, prayer and sufTering, is the object of this work. We are well aware of its many imperfections, but we have endeavored to give the a perfectly reliabie ac-of Bishop Battgas life and labors. We have gen«raHy teli his own story, as is a peculiar charm in the accounts he gives P. CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M* OF LOS ANOEI.ES, CA!.. us of his doings and happen-ings. Moreover, they give us an insight into the motives and feelings that actuated him in ali he did and suffered for God and the spreadjng of Hiš king-dom on earth. Besides, our ob? ject is to edify the reader by the recital of the labors, trials and success of a truly Apos-tolic man, a Christian gentle-man in the full sense of the word, a model Indian mission-ary and bishbp. He united in himself the activity of Mart ha and the contemplativeness of Mary, being wonderful in both. We have utilized the annual reports of the Leopoldin Society of Vienna, Austria, kindly fur-nished us by His Grace, Most Rev. Frederic Katzer of Mil-waukee, and Very Rev. Father Rainer, rector fo^ many years of the Salesianim. Baraga us-ually vvjote to the above named society every year, giving a faithful account of his labors, trials and success in the Indnan missionary field. We have deemed it unneccessary to al-ways designate in what annal and on which page were to be found the extracts taken from Bishop Baraga's letters. Hovv-ever, in most cases, we have given the dates of his letters used in the preparation of this work. As to other sources of information, we have endeavored to always mention the au-thor's name or the social standing of. our information, thus " enabling the reader to judge of the reliability of his statements. Truth the reader want8, not exaggeration, or foolish tales. Our work is but a' compilation. We have put together and arranged what others personally acquainted with the saintly man have said and written. Although this work has cost us much labor, it has bean a labor of love. We ovve a debt of gratitude to ali those who have kindly aided us in the compilation of this vvork. Besides the above named Most Rev. Archbishop and Very Rev. Rector of the Milwaukee seminary, we are under great obligation to Rt. Rev. John Vertin, Bishop of Marquette, who kindly loaned us two volumes of Baraga's joumal or diary, whlch have been of great serviee to us also to his worthy predecessor, Rt. Rev. Bishop Mrak, for information given. Moreover, we wish to give public expression of our thanks to Hon. Richard R. El-liott of Detroit, Hon. C. D. 0'Brian, attorney-at-law of St. Paul, Minn., to Rev. G. Ter-horst, the worthy pastor of the L'Anse Indian mission tO Rev. John Čebul of Newberry, Mich.; Hon. Fr. Jacker and Hon. E. Edgerton of Jacobsville, Mich., and aH friends and baipers. If we have succeeded in making saintly Bishop Baraga more known and respected, and in so doing have benefited at least a little, the cause of religion and the well-being of society, vve^hall conSider our labor am-ply rewarded. Fr. Chrysogtomus Verwyst, 0. F. M August 16th, 1900. CHAPTER f. Indians of the North west; their language, origin, religion be- tive, Rt Rav. Frederic Baraga, labored long and succesafully as missionary and bishop the Ottawa oi Michigan and the Chippq*ras of Wisconsin, a short dissertation on the language, origin, religious beliefs and customs of theBe Indian nations wil not be out of plače. There are at present fifty-two Indian nations in the United States, each of which has dialect of its own. These fifty-two dialects are reducible to eight distmct families of languages, each of vvhich differs as much from the others as the Latin, Slavonic, Germanic and Celtic languages of Europe dif-fer radically from each other. As the Latin natiomdities, the Italian, French, Spanish and Portuguese speak cognate tongues, so also do the mapy Algonquin nations of the St. Lawrence Valley and the Lake Superior country. To the great Algonquin family belong the Algonquin?, properly called the Montagnais, the Abemakis of Maine, the Peqiiods and Nar-rnagansets, the Delawares, the Ottawas, the Chippewas, the Illinois, the Sacs and Foxes or Outagamies, the Pottawotamis, the Menominees, and, to some extent, also the Crees of Brit-ish America, in vvhose language many Algonquin words are to be found. These nations — wrongly called tribes. — once inhabited a tract of country which extended from the Atlantic on the east to the Mis-sissippi and British Columbia on the west, and from the con-fines of the Esquimoe8 on the north to the Middle States on the south, a vast territory almost as large as Europe. (To be continued) -o- THE MONTH OF THE * ROSARY. October is the month of the Ro8ary — the month during which the devotion of the Rosa^, that should be ours throughout the year will be ours in a manner more special and more impressive. The Rosary is a form of prayer,' Almighty God, Who *s the Su* preme object of aH religious vvorship, in eommemoration of the principa! mysterie8 of our redemption, in thanksgiving and praise to Jesus Christ for ali he did and sulfered in them for us, and in honor of His ever-blessed Virgin Mother, considering the share she had in them. This prayer is, as it were, a wreath of fragrant, vari-colored roses offered up to God in a particular manner, under her patronage and through her intercession. Father Faber says that the Rosary "is a complete abridg-ment of the Gospel — express-ing the three great phases of the work of the Redemption; joy, sorrow, and glory. It parts Our Lord in the joys, sorrows and glories of His Mother; yet it is ali the one Jesus as Mary saw Him, Mary*s view of Him, love of Him, which the complete Rosary brings to us. vIt unites mental with vocal pray-er. It is an efficacious practice of the presence of God. We should first make a pieture of the mystery, and always put our Blessed Lady in the pieture, for the Rosary is hers. We should ask for some virtue vvith each mystery, and fix on some soul in purgatory to whom to apply the vast indul-gences granted to this devotion." The Rosary is composed of three most sublime and excel-lent prayers, namely; the Lord's Prayer, the HaU Mary and the Glory be to the Father etc. The Lord's Prayer was taught us by Jesus Christ himself and is a perfect model of prayer. In this prayer we find the asaence of ali good prayers. It contains acts of the most sublime virtues, the love of As the subject of 0ur narra- God of qur neighbor, adoration, for our sins. Surely no prayer can be more pleasing to God, than that which vvas composed by Jesus Christ Himself. It is more especially agreeable to God and more beneficial to us, when we offer rt up in the holy exercise of the Rosary, express-ly to honor and adore our Re-deemer in aH he did and suf-fered for our redemption and to implore His mercy and grace, through the merita • of these holy mysteries Tfce origin of the 'Hail Mary' is unquestionable; composed in heaven, it vvas dietated by the Holy Ghost and delivered to the faithful by the Angel Gab-riel, St. Elizabeth and the Church of Christ. Therein is contained an act of adoration and thanksgiving for the great mystery of the inearnation; in it we find the praises of Jesus Christ and also of His Virgin Mother; it ends vvith an hum ble address to her, begging her to help and protect us by her povverful prayers. The "Glory be to the Father etc." is the third prayer used in the Rosary. It is an act of supreme adoration to the ever-blessed Trinity. By this pray-er vve offer up to God ali that praise and glory vvhich vvas given to Him at the beginning of the creation, vvhich has been continually given to Him from that time, and which vvill be given to Him for aU eternity. From the sanctity of the prayers, of vvhich this holy ex ercise is composed, we can readily see tfie excellence of the exercise itself. ' While reciting the "Hail Mary" endeavor to keep before y*our mind in a most lively manner the substance of the mystery, as if you had been present at it or saw it being performed before your eyes. In this manner vve will keep our imagination from vvandernig, and vve will the more effectively be able to exeite various holy affections in dur hearts. For tO instance, wWle you are reciting the first decade of the joyful mysteries, imagine yourself present with» the Blessed Virgin when the Angel Gabriel ap-peared and announced to her the great mystery of the inearnation; stri ve to devote"all your attention to vvhat vvas going on at that time, and then exercise in your heart affections of love, thanksgiving, praise, gratitude and the like. So also, if you are reciting the decade on the Crucifixion and Death of our Savior, imagine yourself - standing on Mount Calvary and witnessing the spectacle. Contemplate Mary, His Blessed Mother, at the foot of the Cross in an agony of sor-row. Then exercise in your heart such affections of sorrovv as the image of sufferings so great vvill present to you. In Hke manner vvith ali the other mysteries. The Rosary, vvhen said vvith proper disposition, is a most povverful means of obtaining graces from our Lord, for the pcayers contained in the Rosa-ry have been dietated and in-spired by Himself and are used throughout the entire Church. Let Us, therefore, observe this month of the Rosary. In parish churches during this month the rosary is recited perhaps daily. Try to be present at this holy exercise. Again, hovv beautiful it is to see aH the members of a family united before an image of our Blessed Mother, reciting the rosary in common. tlie Blessed Virgin smiling upon them will readily inter-cede to her Divine Son in their behalf. Every Catholic should carry with him his Rosary, It vviU bring dovvn upon him the blessing crf God, as it has already brought dovvn upon- itself the blessing of the Church. It is a •ymbol of faith; surely h« is a praise, submisskm to His holy wiU, confidence in his fatherly Catholic with whom the rosary goodness, humility and sorrovvjis found. You may be travel- ing in a strange land; an ac-cident may befall you; the question arises — vvho is he? what must be the first aid? You have the rosary vvith you. Now there is no doubt that you arh a Catholic, and that the priest of the Church must be quickly summoned to your side. Carry vvith you the rosary, ev«i if you do not repeat the prajrers for vvhich its use calls. By the rosary you have a claim to the love and intereession of Mary. Very often in our journey through the day's labors vve grovv tired, and weary. Why not vvalk vvith the thought of Mary in our mind, vvith the sweet name of Mary on our lips, and vvith the hand of Mary gently resting on our forehead? For, remember that the hour of death is coming for each and everyone of us, vvhen vve shall be too feeble to pray and vvhen the need of praying vvill be greater than ever before. While novv our lips can move, let us say over again and again the svveet vvords "Hoiy Mary, pray for us sin-ners, novv and at the hour of our death," so that vvhen the hour of our death does come the prayer of days gone by vvill be remembered, and in ansvver to Mary's prayer Jesus vvill abundantly shovver upon us the mercies of Bethlehem and of Calvary. A. Bratina. A CODE FOR YOUTH. German Young Men Have Set For Themselves a Fine Stand ard For Right Living. A remarkable code for youth has been adopted by the Cath olic Boys' and Young Men's Union of Germany, vvhich re-cently held its meeting at Ful-da. The Union has 400,000 members and is said to be the largest organization of its kind in the world. The N. C. W. C. News Service correspondent tells Of it. The oode, knovvn as the "Confession of Polde," is as follovvs: "We, Catholic boys and young men, vvill be Catholic to the marrovv; - therefore, our whole day shall be a Catholic fatt. "We vvill be truly Catholic (Universal), the young com munity of-Christ; therefore, no class nor rank shall separate members of our Union. "We vvill be young, pious and pure, therefore vve greet Saint Mary as our queen. "We vvill be young, humble and true; therefore vve respect the orders of our appointed leaders. * "We vvill be young, fresh and merry; therefore, vve vvill go fOrvvard in the union of true fellovvship. "We vvill become men and protectors of Christian hearths; therefore, we vvill respect the honor of vvomen and the sanc-titj^ of the family. vvill become men, earn-est and strong; therefore, vve vvill vvork at our oppointed call-ingš. "We vvill become men, German and free; therefore, vve are ready to sacrifice ourselves for oUr People and Nation. "For these things, vve Catholic boy8 and young men, vvill fight side by side; therefore, tha slogan of the Papal guards ■hali be our slogan: 'Brave and TTue'." W;ho is she? I knovv the dearest little girl, About as big as you, Her eyes are black or brovvn or gr»y. Or maybe they are blue; But anyway, her hands are cleanj Her teeth are vvhite as snovv; Her tittle dress is aiways neat; Sl^goes to school, you knovv. This little girl—I love her weU, And *efe her often too — If 1 today her name should teli She — might — be — you. —Little Folks. A GRAIN OF SAND. "Mother! Mother! There's something in my eye! Please, take it out, quick!" Flossy came hurrying to her mother^s room. Her blue eyes were bloodshot, her eyelids svvollen, and the tears vvere running dovvn her cheeks. "Why, vvhat is it?" asked her mother as she put her arms around the child. "I don't knovv; it's an avvful big thing. The vvind blew it in my eye a minute ago." The mother examined the af-flicted eye carefully, but could find nothing except tears. "I don't see anything in it, dearie." "But it's there, mother; please get it out It makes me so uncomfortable." The mother looked again. Then she bathed the hurt eye vvith vvarm vvater and told Flossy to keep it closed for a time; but the poor eye did not get any better. Something vvas in it — something as big as a marble, Flossy thought r| "Well, Flossy, I think vve had better go to Dr. Wright and see vvhat he can do," said her mother, after trying everjrthing she could think of for the relief of hter little daughter. Dr. Wright vvas the good doetor Flossy loved, and she stood very quietly vvith her face in the light as he kept her eyelid open. "Ah," said the doetor, and in an instant he held his instru ment tovvard her. "Here it is.' "Where?" asked the mother. "I don't see anything." "I don't either," said Elossy. "But my eye does not hurt any longer." "It's just a tiny speck of sand," replied the doetor; "too small to see, unless you knovv vvhere to look for it." Some day after, Flossy vvas fidgeting about the room vvhere her mother was sevving. It vvas rainy vveather out of doors and Flossy vvas in a bad humor; nothing pleased her. "Please don't, Flossy," said her mother, over and over again. "You make me very uncomfortable. If you don't stop worrying, you must go away by yourself." Flossy sat dovvn by the vvin-4ow pouting. In a little vvhile her face brightened and she came to her mother and put a little soft kiss on her cheek. "I'm like that grain of sand, mother, don't you think so? she said. "What do you mean?" "I*m not very big, but make people uncomfortable vvhen my temper gets in the vvrong plače. I love you, mother, I love you truly, and I vvould not hurt you as that sand did me for anything. The sand could not help itself, but I can and I vvill, right away." —Selec ted. -o- WHAT A SAINT EFFECTED THROUGH THE ROSARY. A man vvho lay on his death-bed had become so discouraged on account of his past sins, that in despair he considered himself lost. St. Vincent de Paul, hearing of his condition, immediately vvent to visit him. "My dearly beloved brother," he said, "you knovv that Jesus Christ died for you, and never-theless you doubt His mercy. Oh, hovv you grieve the love He has shovvn you." What did the unfortunate man, ^tanding on the brink of eternity, reply ? As though goaded by the evil spirit, he eried out in a rage. "I vvant to die a reprobate to grieve Christ." "And I vvill save you from eternal damnation to rejoice Jesus," said the noble priest. St. Vincent thereupon re-quested those vvho vvere present to pray the rosary vvith him, that through the intercession of the Mother of God, they might obtain the conversion of the obdprate sinner. It was an earnest prayer, and, therefore, l>enetrated the heavens. The sinner'8 heart vvas softened, and he, vvho previously had abandoned himself to despair and blasphemy, novv m de a contrite confession. The conse-quence vvas a peaceful consci-ence, a trustful hope and the Christian death of a sinners and happy penitent. -o- The number of comets is not knovvn, but is very large. Thir-teen are knovvn to return ifi short periods — less th*n 14 years. The one that is seen oftenest is Encke's, vvhich comes once in about forty months. Three • others are knovvn to return in periods of more than half a century. There are long-period comets that come back, if their orbits have been correctly calculated in 10,000 to 2,800,000 years. Many comets travel In the kind of curve called the hyperbols, vvhich has no beginning and no end. Apparently these comets vvill never come this vvay again. No man knovvs vvhence they come or vvhither they go, or vvhat force it is that drives them vvith terrific speed through measurles8 space. The Co lise um at Rome vvith-in vvhich thousands of Chris-atins vvere martyred held 100,-000 spectators, of vvhom 87,000 were seated. Peter's Version. On the last day of school, prizes were distributed at Pe-ter's school. When the boy returned home, the mother vvas entertaining callers. "Well, Peter," asked one of the callers, "did you get a prize?" "No," replied Peter, "but I got horrible mention." • -o- The Atlantic Ocean got its name in the follovving manner: The vvord Atlantic is derived from Atlas, a giant in mythol-ogy, condemned to bear the earth on his shoulders. The Atlantic Ocean may have been so named because it vvas the sea vvhich' the ancients per-ceived beyond Mount Atlas in northvvest Africa. -o- Whatever you are, be noble; Whatever you do, do well; Whenever you speak, speak kindly — Give joy vvherever you dvvell. —Ruskin. The Cattle Dealer. The cattle dealer said ali his horses vvere the same priče and his mules vvere ali the same priče. Nine horses and seven mules; sixteen horses and thir-teen mules came to $300. Find the cost of each. II. A Suit of Clothes. A man started figuri ng on a Suit of clothes, and found that the cost $4 more than the vest If the suit had included tvvo pairs of trousers, it vvould have cost $61. What »did it cost? IIL A Peculiar WiIL I am the father of seven married sons. Beginning vvith my number one a gift of dol-lars I do bequest;'his wife to have one ninth the rest. And thus I carry out my aim, each son $1 more than son just named; and for the wif e's share each time, divide the re-mainder by the figure 9. And so it goes, as I said before, until thfre isn't anything more. And, novv, to set the question right, TU state that each fam-ily received alike. Mail yo«r «nswer mi mr mem ►dinjskih Iu. Iste Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inki * T- državi Illinois, dne 12. januarja, 1 ■ GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOUKT, ILL. v jolieta. Solrentnost aktivnega oddelka cnaša 100.18%: sotventaeet ndadinakega od delka znaša 121.43% Od ustanovitve do 1. septembra, 1924 znaša akupna izplačana podpora 12.382,817.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina. 1053 East 62nd St, Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, Pueblo, Golo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet IU. _ Pomofni tajnik: Steve Vertin, 1004 N. Chicago St, Joliet m. Blagajnik: John Grah*, 1012 N. Broadway, Joliet UL Duhovni vodje: Rev. Luk« Gladek, 305 So. Second St, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. Stale Bank Bldg «00 Grant St at Sbcth Ave, Pittsburgh, Pa.. \ NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—lOth St, North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St, Chicago, IU. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. "*■■ 4 Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBORU' ■ John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coelter St, Chicago, IIL Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR j i ! • t : lohn Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio, Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jfednote naj se podiljajo na elavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, Ul, d ' društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa a K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. iz Clevelanda v Forest City, Pa., Brooklyn, N. Y. in nazaj. Potopisne črtice avtomobilske vožnje. (Piše urednik) (Nadaljevanje) Kako smo obhajali dan 24. avgusta v prijazni slovenski naselbini Forest City, Pa, je bilo že na obširno v tem listu i kokoši so - Za danes naj sledijo sa- okusno cvrtje eano. mo moji vtisi o tem mestu in nekaj drugih podrobnosti. Koliko prebivalcev šteje ta najbolj iztočna slovenska pre-mogarska naselbina države ' Pennsylvania, ne vem, ker ljudi nisem štel in tudi nikogar vprašal, ker* ni bilo za to časa. Rečem le toliko, da bi tudi jaz rad živel na onem prijaznem hribčku, osobito v bližini Mar-Htnovega hotela, '1c^tr pristna cev v raznih "durih" in "molih." Ponekod imajo zadej za lenim vrtom skritega tudi kakega "ščetinarja," katerega mastijo in pitajo, da bodo na zimo boljše krvavice in svinjske pečenke. Kokoši, rac, putk, petelinov in piščancev je pa toliko, da btf jih imel jaz za več let dosti, če bi si človek vsak dan po eno privoščil. Kjer so tudi sveža jajca za Tam ha vrtih sem opazoval raznovrstne sta-rokrajske rože od rdečega na-geljna do dišečega rožmarina! Takih nimamo niti v našem Glendale^ Pa ne samo pestrih vrtnih r6ž imajo ondi mhogo, temveč tudi živih, o katerih ne smem dosti pisati, ker nisem več fant. '": Imel sem tudi čast in priliko obiskati slovenskega^ gospoda x _ „ , „ . župana iz Forest Čitjfc kakor-domača postrežba ondi prekaša šnega nimamo volilci niti na našem slovenskem St. Clairju celo naš Statlerjev hotel v Clevelandu. Obedovalnica je na desno, Ice Cream bara pri glavnem vhodu, zadej nekje pod "štengami" si pa človek lahko žejno dušo priveze s kako pošteno kapljico. Tudi v Forest City imajo poseben klub za uničevanje Volsteada! Dva večera sem spal zopet z gospodom ministrom pravil skupaj. Ker prvo noč ni nič brcal, sem mu prinesel naslednje jutro čašo fine črne kave na posteljo, s čemur sem se mu zelo prikupil. Izrazil se je celo, da bi me takoj rad vzel za svojo ženo!-- Ko smo korakali po raznih cestah in ulicah in obiskovali znance ter naše Člane, sem prišel do prepričanja, da bi bilo dobro eno cesto prekrstiti v "Zalar Avenue," toliko članov Zalarjeve družine stanuje ondi; sami bližnji in daljni sorodniki. Rojaki v Forest City so lahko "Veseli, da jih v zimskem času ne more zebsti. Tam imajo cele gore trdega premoga prav pred nosom. Samo tega ne vem, če je premog zastonj, da ga lahko pobirajo? Mi ga moramo tukaj v Clevelandu drago plačevati. Kakšna je voda tamkaj, tudi ne vem; nisem prišel nič ž njo v dotiko. Pohvaliti pa moram domače klobase, potico, krofe, kurje bedre, Šunko in bezgovo vino; sdenje bi bilo še za zadnjo uro dobro! Nekatere slovenske hišne go-spodinje slavnega gozdnega niv sta vam pripravijo tutji najboljšo ,kavo z debelo smetenco na vrhu. Čemu pa tudi ne? Mleka jim ni treba kupovati, ker ga dobivajo od lepih hol-štanjskih "sivk," ki se pasejo' na vrhu hriba. Da kaka razposajena, še mlada sivka ne zaide v škodo, je privezana na dolgo vrv. Tem "sivkam" delajo tudi marogaste kepe druščino in zabavo. Zares je imenitno poslušati na onem hribu glasen koncert kravjfa* zvon- Če bi bili naši rojaki po Širni Pennsylvaniji povsod tako složni in zavedni, bi morda lahko žc kak Slovenec sedel na guver-nerskem stolčku v Harrisburgu. Čast vam! Govoril sem tudi z Martinom M, če ima še, kaj onih slovenskih ameriških bankovcev po $10 z njegovim podpisom bolj po ceni; pa nisva naredila nič kupčije. Najbolj me je zanimalo, ko sem v pondeljek zjutraj ob 6:30 gledal skozi okno Martinovega hotela na glavno cesto, fce od daleč se je čulo peketanje konj, kakor bi jahal cel škadron naših "th^onarjev." Kaj je to? Pa jo vam ponosno prijaha na muli naš znani Telbanov John, starejši, ko je šel v maj no premog razstreljat! Tako gosposko se vam torej postavijo premogarji v Forest City, ker ne hodijo peš na delo, ampak jahajoči. Ko bo Teibanova mula šla enkrat v zasluženi pokoj, si bo naš John morda omislil ae-roplan? , V Forest City sem imel tudi čast in priliko sestat^se z neko domačinko izpod Kuma, katere žc nisem videl celih 25 ^t. Naših Kumljancev ni menda več dosti v Ameriki? Bilo je v pondeljek, dne 25. avgusta ob 8:80 zjutraj, ko smo jo z našim avtomobilom odrinili iz prijaznega mesta' Forest City. Muhičeve kuharice so nam dale za popotnico veliko škatljo raznovrstnih prigrizkov, da ne omagamo na dolgi vožnji. Krenili jo nismo čez Bcranton, ampak čez hribe na južnoiztoč-ni strani. V Brovvndale, ali R. 2 smo pozdravih in videli zadnjega slovenskega premogarja. Vsled izredno krasnega vremena so se nam naenkrat omehčala grla, da smo pričeli s pevskim koncertom. Na vrsti je bila marsikatera znana pesem in zdrtvica (itednje smo peli brez kake pijače). Ravno ko smo se peljali čez Honesdale smo peli v skupnem zboru vsak svojo pesem, izvzemši enega, ki je dremal kakor medved v brlogu. Škoda, da nismo imeli zveze s kako radio postajo, da bi se čuk) slovenski koncert s hribov na meji Pennsylvania in New York države.! Ob 10:30 je'bil na označeni meji odmor za pol ure. Ob bi strem potočku pod* košatimi smrekami smo nabirali borovnice, storže in gorske rože, s katerimi smo okrasili naš avtomobil. Dva naša sopotnika ministra sta bila tako razpoložena, da ,sta v zabavo sredi ceste metala cente v zrak in pobirala v svoje žepe kolikor je vsak dobil. Podali smo se tudi v tamkajšnji pragozd iskat mlade kose in gobe. Pri tem ni bUo dosti sreče; le g. ministrski taj nik je našel v nekem grmu. neko čudno, sekiri podobno orodje. Ker ni znal, kako se stvar imenuje, je na lice mesta došla ministrska komisija konštatirala, da je to rabljen "tomahawk" kakega indijanskega poglavarja. Bila je pa v resnici stara nasajena ravnica ali plenkača, katero smo privezali k avtomobilu in jo pripeljali celo domov v Cleveland. Sklenjeno je bilo tudi, da se to indijansko sekiro izroči našemu narodnemu muzeju, kadar ga bodo zgradili na St. Clairju. Ko smo se zatem skobacali zopet na naše prostore, je minister prometa pognal avtomobil na 60 milj brzine. Tamkaj smo bili brez vsega strahu, da nas kak policaj ustavi. Krasna okolica! Krasen razgled na širne farme v: Sullivan okraju, New York. Osobito lep vonj cvetoče ajde nam je prihajal pred nos, ker-ondi se farmarji najbolj pečajo >s pridelovanjem ajde.!. Vsakdo ima tudi številno panj^ !s čebelami in med naprodaj. Za med nam ni bilo toliko, pač pa za medico, če bi se isto kje dobilo. Na nekem drthnfefcu'smor^rideli napis: "Gorka kava naprodaj." Na drugi strani pa "gorki psi (Hot dogsl) Lepa hvala zanje!. Ob 11. uri smo dospeli v gorsko letovišče Crystal Lake z divnim jezerom, kakor Bled, ob-danim s samimi stoletnimi smrekami. V Crystal Lake je bik) mnogo letovičarjev, toda ne ameri-kanskih, ampak polentarskih in j udov. Nedaleč od onega Jezera smo zavoziH na napačno cesto, vsled česar smo izgubili 12 milj vožnje. Krivdo so meni pripisovali, ker nisem vestno gledal na zemljevid poleg šoferja. Ni dosti manjkalo, da se nam ni ondi pripetila nesreča, ko je stal ngf avtomobil že čisto rib robu neke zidane "škarpe" ob železniškem tiru, kolesa avtomobila so se pa zarila v blato. Iz tega neprijetnega položaja smo bili kmalu rešeni, ko je. vSakdo s svojo ramo in hrbtom samoglavni avtomobil naprej rinil. Še sanjalo se nam ni, da so v onih gorskih krajih tudi naši Slovenci. Ko se nismo Vedeli kam obrniti, je naš podturnški Janez na cesti pO 'slovensko zaklical nekemu šoferju, da naj ustavi. Bil vam je to rojak Šneler iz Brooklyha, ki nam jp nekaj časa kazal pravo pot. Čudno naključje! Ob 1:30 popoldne je bilo določeno mrzlo kosilo, ali "luneh." Skobacali smo se na nek hribček pod borovce z ono veliko škatljo provijanta, nakar ,je dobil v«ik svojo porcijo pečene putke: Sobratu ministrskemu predsedniku se je tedaj pripetil čudež, da mu je kurja be-dra v rokah oživela in strkljala po bregu nizdol. Kakor bi trenil, sta bila zopet skupaj in be-drica je- morala za ta prestopek drago plačati ! Brat predsednik je bil vsled tega še tako razburjen, da ni znal ločiti koze od srne. Pri nekem farmarju se je namreč pasla rjavkasta koza, pa jo je nam ves vesel kazal za — srno! Vedno bolj in bolj je mrmral motor v ospredju našega avtomobila, ker je šofer preveč ga-zolina spuščal, da smo jo dr-vili kakor za stavo. Na nekem nudem ovinku blizu mosta smo naenkrat obstali. Zapazili smo pa veliki beli deSki napis z mrtvaško glavo ih.' Opombo, da pokopališče ni daleč od ondukaj, da je torej treba voziti počasi in previdno. BaŠ na drugi strani ovinka bi bil kmalu v nas zadel nek avtomobil. Ko smo se peljali po lepi državni cesfi čez Hackensack, N. J., je pričelo močno deževati, da je naše kovčeke precej zmočilo. Vozili smo se dalje do Jersey City in vzeli Cortlandt St. Ferry za prevoz čez reko Hudson. Točno ob 6. uri zvečer sem stal v New Yorku na Broadwayu pred , poštnim poslopjem, kjer sem oddal neko pismo. Do Brooklyna smo vzeli pot čez Williartsburg most in dospeli okrog 7. ure zvečer na naš cilj v Ridgewood, prevoziv-ši iz Forest City, Pa, ravno 162 milj, od Clevelanda do sem pa 625 milj. (Dalje prihodnjič) ✓ ' ' ' -o- Šentklairski paberkL (Piše urednik.) . O državi Ohio se ne more trditi, da je povsem suha. Meseca Septembra je deževalo skoro vsak dan. Lastniki vinogradov ae jezijo, ker bo slaba trgatev, ljudje, pa tarnajo, da bo letošnja kapljica zelo kisla. Te dni sem čital oglas v nekem jolietskepi listu, da . stane qndi zgodnji ohijski krompir 95 centov bušelj. V našem Clevelandu ga moramo pa plačevati po I4..40. Dobro bi bilo ohijski krop$j£ naročiti iz Jo-lieta. . ,H • " i* 1! Tekoče let^.1924. je nesrečno za združenje Slovenskih Jednot. V enem' s^tnph? mesecu (septembru) državi Ohio že na dveh konvencijah združenje z neko ^hikaško Jednoto splavalo po vodi. Ni čuda. Preveč je tu deževja in preveliko jezero! * lot„ v t? Moj nočni čuvaj Rjavček se je. muh in komarjev že popolnoma naveličal. Namesto, .istih kaj rad zoblje in uživa sladko kalifornijsko, grozdje; privadil se je že tudi solate in kislega zelja k.m Največje riporoCam rojakom. ANTOV MERVAR Music House, SS« ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. VAŠI POSLI -NAŠI POSLI. .... .. ■ ; • , . Kadar pošiljale denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, lirah, avstr. kronah, ali dolarjih, skrbite, da bodo Vaši posli — naši posli. Kadar potujete v stari kraj. ali kateri od Vaših znancev, je najboljše, da sc obrnete na nas in VaSa skrb za vse potrebne listine in za udobno potovanja bo'— niša skrb. Kadar ste nnmcnjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, poverite celo zadevo nam in Vaše delo bo — naše delo. Kadar Vam jc treba kake listin« za stari kraj, ali kadar imate kak drug rdsel s starim krajem, ne "pozabite se obrniti na nas in Vaše opravilo bo — naše opravilo. Ža vsa nSlaljna pojasnila sc obrnite na Slovensko banko - Zakrajšek & Češark 70 — 9th AVE, NEW VORK, N. Y. _s_ A. GRDINA iti SINOVI PRVI IN NAJSTAREJSI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881 New-Yorško GROZDJE Ce spremenite svoj naslov, naznanite to društvenemu taj* aftii Starim odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom naznanjam, da bom tudi letos razpošiljal newyorško grozdje, Ako ste torej namenjeni napraviti si kaj grozdnega soka in ako hočete imeti res dobro pijačo, tedaj je v vašo korist da mislite na newyorčana, ker ta najbolje odgovarja našemu okusu [in se iz njega tudi največ dobi. Med našimi rojaki raste zahteva po tem grozdju od leta do leta. Zato je potrebno, da mi svojtf zahtevo sporočite še pred trgatvijo, da se bom vedel ravnati. Za letos se obeta prav dobra kapljica. Prijaviti se | čim prej. JOSEPH VOGRIČ, Box 8, Sta. D, New York, N. Y. s « ..-e . « »-.»..e. e, » » GLASILO K. 3. K. JEDNOTE," 1. OKTOBRA, 1924 AKO mislite dovesti vato drulino is JUGOSLAVIJE, pobrigajte s« n potovanj* tak<*j. -JijU urad v Juro« lavf ji vam PobmMl Vsi potniki di i« rabi ovrstnih Ima« v zalogi ne harmonike i oskrba mmthnsto maSnoAZMUM* Važno, pametno in pravilno W F. S P V f R A CO C Eli AR HAIMDS, IOVVA Izdal sem novi cenik DOMAČIH ZDRAVIL kater« pKporoia mir. K»*Jp » knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. V ceniku je vsake rastlina aavedaaa, aa kake kolesen ae raki. PUite tako) p* brezplačni cenik, da ra imate v »lučaju potrebe pri rekah. Ribeten ta repo s 2 noiems .......«1.10 Motika domačeita it delim ......- .t« Brusni kamen ,'Be-«an»«'' J.-'------- .«0 Priprava s* tiakanje. » 560 4rka- mi. driaj la črnilo .S.—..*.— MO Preaerlption A-J851 se imenuje sloveSe sdravilo proti rev mati-mu ia trganj«. Steklenica .....-.........-,«—..........I.»0 Muikatel *ro*Ua. bAl^^ funt. As.00 Malo črno »ribo itfttflje. baksa »• funtov -------..^t-.............—..... « »0 Blago potiljam poltr ine proeto. samo pri g road ju ni Zsprees vraieajen. -MATH. PEZDIR. . -Mmx 772, Cilja Hali tita. ■ ? New York, N. v } Zasrečo! V^f POVEST. Spisal MALOG RAJSKI. MATERE ČUVAJTE SVOJE OTROKE. AH veste, da najcorte sa vatega otroka Jc ako trpi vsled glist? Ali veete ako vat otrok trpi valed trakulje. ta »lista potre vso njegovo redilno hrano. U bi Jo imel dobiti val otrok T Ali veste, da na tisoče moi. ten In otrok trpi ln se sdravijo sa rasiitne druge bole*ni. med Um ko Je njih bolesen ta stratni monater. traku -i ki paral ipaiitl vat* otroke, vsako najmaajie snamenje nega praazita, ki ae prav lahko obvaruje pred nJim. predno preide v te dovolj močno rasvit* notranje organe otroka. AH vgl otrok dobro spi. aH ae prepo-goatn zbuja v no 11? jamra v soje spanju, kriti kot M hotel pobegniti pred kako nevarnostjo. Ali ai stika ■ prsti Menice, ali pluj* kot odrnttenc, ki ima polna u«ta tobaka? Ali hitro utrdi in rajle sede in samo sleda kako ae drugi etroci igrajo? Je njegov mali o* kras bled. ima U trne krotke krog odi? To •e snamenje. katera bi morali selo pa si ti. Veliko asot, iea in otrok trpi in se sdravijo sa rasne kolesni med tem ko je ifcih prava bolesen trakulja. Praa snamenja so drobci trskuij* v odpadkih. Podobna snamenja so: omotica. Isab tek. sguba tate, smrdljiv dih. rumena kota. bolečine v delih *«l«sa. hrbtu ln nogah, plasenja v trebuhu In telodcu, ki se včasih sdiguje v grlo. bolnik nima volje do dela in ne aa iivljenje, nobene ambicije in je melankoliten. Želodec postane večkrat kisel in hrana note doli po •lu. Oniedlevični napad se tu, io tam po- ^IrsU vr sapnik in uds^ls bel- umuH. " Na rodite tt*do?S? iSrtan sdraviU sa «10.4» pri Laxal Med. Co.. 14S Laxal UldK.. nos 9GS, Pittsburgh. Pa., te danes ker jutri je lahko ie prepozno. Za zavarovanje zavoja poiljlte 2 Se. več. (Nadaljevanje) ; "Kaj praviš? Molčim naj? Pa komu? Mar tebi? He, kaj misliš, če si bogat, da se jaz tebe kaj bojim zato? Jaz sem poštenjak, poštenjak, ti pa . . Do konca ni izgovoril, kajti ogniti se je moral kozarcu, ki mu je prifrčal mimo glave. Bil ga je Komar zagnal proti njemu. Gril pa, po katerem je že vse kipelo, skoči zdaj'kvišku ter reče Komarju: . "Pusti ga ti, ga bom jaz." In kakor bi mignil, je bil Gril pri Alešu. Predno se je Aleš zavedel, ga je ie držal Gril s svojo železno pestjo za vrat. Premikastil ga je najprej nekoliko, potem pa ga potegnil izza mize, a odtod iz sobe v vežo in iz veže pod milo nebo Tam zunaj pa ga je udaril par-krat za uho s tako močjo, da se je revež zvrnil na tla. To vse se je zgodilo tako naglo, da oštir Majhen, ki pretepov v svoji gostilni ni rad vit-del in jih je torej preprečil, ako je bilo le mogoče, ni mogel drugega nego parkrat vzklikniti: "Le ne prehudo. Le ne prehudo!" Ko pa se je bil Gril zopet vrnil v sobo, mu reče oštir* "Kaj je bilo treba Zdaj boš pa zopet sedel "Tukaj notri mu nisem redil nič hudega," odvrne "zunaj pa ni bil nihče vpričo. Pa četudi sedim, kaj potem? Saj ne bom ne prvič in če Bog da, tudi ne zadnjič." "Ho-ho-ho," se • zakrohoče Komar. "Ce Bog da, tudi ne zadnjič. Ta je pa res dobra. Ho-ho-ho, ho-ho-ho. Gril, vi ste ptič, da malo takih." "No da. Saj precej me menda še ne bo konec," reče Gri|, težko sopeč. Bil se še ni pomiril. "Da bi meni take zgage zabavljale. Premalo sem ga še. Se enkrat grem ven." In res skoči po koncu, toda Komar in oštir sta ga zadržala. "Ubogo dekle, ki imaš takega sUroveža za očeta," je mislil po tihem oštir Majhen, spomniv-ši se Lojzike, o kateri so ravno pred govorili. "Ubogo dekle," tako se vzklikali pogosto poslej tudi drugi ljudje nad njo, kajti od tistih dob, ko jo je bil oče tako neusmiljeno udaril, ni bilo skoro dneva, da bi ne bil razgrajal ter kričal nad njo in premnogokrat se je tudi dogodilo, da je občutila njegovo pes£ Kakor je bil Gril neusmiljen in surov z drugimi, tak je bil tudi s svojo lastno hčerko. Pijača je bila zamorila v njem vsako boljšo čut Ljudje, katerim ni ostalo nič prikritega, so pomilovali ubogo Lojziko. Prišli so jo mnogi tudi tolažit, in dobili so se celo taki, ki so jo nagovarjali, naj se vda očetovi volji ter stori na ta način konec svojim mukam. "Da, ko bi bilo potem konec muk," si je mislila pri takih prilikah Lojzika. "A potem se prično druge, ie hujše." In trpela je Še dalje ter prenašala surovosti svojega vedjio pijanega očeta. Včasi ji je pač prišlo na misel, kaj, ko bi se osvobodila, ko bi se odtegpila tem neznosnim razmeram. Zakaj ne bi pustila očeta in šla po svetu? Toda spomnila se je vselej, kako jo je učila mati. cdaj, ko se je bil oče zopet il nad njima ter odšel potem v gostilno, si ni mogla kaj, da bi ne bila rekla proti materi: "Zakaj je ravno pri nas tako? Zakaj moram imeti bai jas takega očeta r Toda mati jo je resno posvarila, rekoč: "Takp ne smeš govoriti! V tvojem srcu ne sme biti nikdar prostora nevolji zoper očeta." In še na smrtni postelji ji je priporočala: "Gledi na očeta in rada ga imej." Te besede so se ji bile vtisnile globoko v srce, te besede so jo izpodbujale in bodrile, da je pogumno izpolnjeval dolžnosti, katere ji je nalagala četrta zapoved božja, akoravno se oče ni kazal vrednega, njenega spoštovanja in njene ljubezni Nekoč se je bila zatekla tudi k župniku za svet. Ta moder in previden mož ji odgovori: "V tej stvari svetovati, ni lahko. Znano mi je, da trpiš, in občudujem te. Umevno je tudi, da se ti vzbuja želja, da bi se ločila od očeta. Toda tvoj oče je poleg vsega tega, da je velik perodnež, vendarle pomilovanja vreden človek. Bojim se, da se izgubi popolnoma, če ga zapustiš ti. Dokler si ti pri njem, ima svoj dom; če greš od njega, ga ne bo imel. . Če moreš, vztrajaj poleg njega; ako možno, ustreži njegovi želji. Morda bi ga predrugačilo baš to." . In Lojzika je vztrajala. Toda bi ustregla očetovi želji — ne, tega ni mogla, temu se je #upiralo njeno srce na vso rSoč. Da bi se bila odrekla Francetu, to se ji je zdelo nemogoče. Oče pa je pritisJAl vedno bolj na njo. Komarju se je mudilo. Imel je slabo vest, in akoravno ni vedel, odkod bi . mu pretila nevarnost, se je vendar bal, da bi se ne prigodilo kaj, kar bi mu preprečilo njegov načrt. Vtepel si je v glavo, da mora postati Lojzika njegova žena, in odjenjati ni hotel. In zdaj mu je tudi v resnici ugajala. Cim večkrat jo je videl, tem bolj mu je bila všeč. A ker je izprevidel, da se zaman trudi za njeno naklonjenost, si jo je izkušal priboriti na ta način, da je izkoriščal nesrečne slabosti njenega očeta. Lojzika je slutila, da tiči za očetovim počenjanjem Komar. Saj je bilo dovolj čudno, da je bil skoro vselej, kadar je oče rohnel nad njo, on pri rokah. Kako to, da je vedel tako dobro, kdaj jo mora priti braniti? S tem se ji je hotel brez dvombe prikupiti, a v resnici ji je le še bolj mrzel. Vendar pa je začela končno Lojzika sama dvomiti, da ji bo moči, še delj časa se zoperstavljati očetu. Vsled večnega joka in prečutih noči, kajti srčne bridkosti ji niso dale spaji, so ji bile začele pešati telesne moči, a obenem omago-vati tudi volja. Začela je iz-praševati sama sebe, je li pametno, da se tako protivi očetovemu povelju. Kdo ve, je li France še živ, glavno pa, kdo ji je porok, da je ni pozabil. Eno ali drugo je bilo skoro gotovo, kajti če bi bil iiv in bi je ne bil pozabil, bi bil pač izkušal, da ji sporoči kaj o sebi ter jo potolaži. Pa tudi za slučaj, da bi je ne bil pozabil, in da bi se v kratkem vr®l, kaj potem? Niso li bile razmere še vedno tiste, ka-koršne so bile, predno se je bil podal % doma? Ali ni živel še njegov ^»če, in ali ni črtil nje še vedno ravno tako kakor prej? O kolikokrat bi se mu bila rada približala, kolikokrat bi ga bi Ia rada nagovorila, če ga je srečala, kako rada bi ga bila povprašala o Francetu kaj, toda on ji je pokazal vselej x že od daleč, da mu ie vedno mrzi, da ji niti za las ni bolj naklonjen, nego ji je bil Kakor d abi la ona vzrok, da je njen oče tak. Vse je bilo torej ie pri sta? ram, in niti najmanjie trohice nade ni bilo, da se izpolnile kdaj njene mlado&tne sanje. Čemu se torej ustavljati, čemu prenašati udarce, čemu povzro-čevati pohujšanje, katero se je godilo s tem, da je bil v hiši vedno prepir in kletev? \ Seveda, kadar se je zmislila, da bi imel postati Komar njen mož, da bi se imela zavezati z njim za večno, tedaj jo je pretreslo po vsem životu. Za vsakega drugega bi se bila odločila laže. A če se je vprašala, zakaj ji je baš Komar tako zoprn, si ni vedela pravega odgovora na to vprašanje. Ali zato, ker je vedela, da si je svoje imetje prisleparil Ali ker je znala, kako je one reveže spravil ob denar ter jih pahnil v nesrečo Toda kako to, da drugih deklet to ni begalo? Poznala jih je mnogo, ki so vedele ravno tako za slabe lastnosti Komarjeve, kakor ona, ki bi se pa ne bile čisto nič pomišljale, stopiti z njim pred altar. Zakaj ni bila ona taka? Zakaj se je baš njej ta človek tako gabil? Toda če bi jo oče navzlic temu prisilil, da bi ga vzela? Dolgo, dolgo jo je navdajala ta misel z nepopisno grozo. Ali sčasoma se je je nekako privedla, kakor se človek privadi vsega hudega. Vedela je, da bi bila to nesreča za njo, toda polagoma se ji je začelo zdeti, kakor bi te nesreče zdaj več ne občutila tako živo, kakor pred nekolikimi tedni še. Ves život ji je bil nekako otrpnil, in njeno srce je postalo manj občutno. In naposled? Ali bi bila, ona edina tako nesrečna? Ali je ne godi tudi drugim tako, kakor njej?' O koliko takih mučenic je poznala! Kako redkokdaj odločuje pri zakonih samo srce? In če morajo biti zadovoljne druge s tako usodo, kako bi mogla .zahtevati zase kaj boljšega?* Tako je že omahovala Lojzika, ko ji izroči nekega popoldne pisminoša pismo. S e tresočimi rokami g? odpre in ČftaT~ Draga Lojzika! (Dalje prihodnjič) Nekateri izmed naših dobrih prijateljev imajo tudi dosti slabih razvad. :e Smehljaji naših nasprotnikov prihajajo redkokdaj iz srca. mmMM ' — ČLANEK 86. Hrano za otroka ne »me tvoriti nikdar samo eden ali dva predmeta. Za preskrbo vseh ciiovl, potrebnih za tast. 1« potrebna raznoliCnost. Raznoličnost premaga enakopravnost. Otrokova hrana naj vsebufe vsak dan par izmed naslednjih utvari. Zrnate in druge jedi. ki vsebujejo razen zrna tudi otrobe in škrob; cefk p ženica In cel ri vsebujejo vitamine in vae, kar je potrebno zoper zaprtje Sočivje, posefc.io pa zelenjava, je jako bogata m železu, drugih mineralijah in vitaminih, ki so tudi v sadju vsebovani. Otroku naj se nikdar ne daje med jedjo kendija, razen opoldne, ko naj tvori-kendi del dezarta. Sladkobo naj se mu daje v hrani kot je cocoa, pudingi in sadje. Mlečna hi jajčja maščoba je dobra za otroke, ne pa maščoba iz pečene hrana. Pred sedmim letom dajte ortoku le malo mesa. Mleko je najboljia in'najbolj važna hrana za razstočega otroka. To je najbolj popolna hrana ter je tudi najbolj poceni. Mleko vsebuje pfotein U nadomešča izgubljeno ter doti zs ka. Da naj ae ga ma v obliki cocoa, pustard-a, mlečnih juh, »metanskih je* dil itd. Tukaj je naprimer, dvoje navodil: Po;en eustard (popObno navodilo) dve veliki žlici Bordenovega Eagle BraniJ Mleka. En jajec. r, f^lr 1-16 oraščka. &§ . H čaše vod?. , % čajne žHce vaniHje. Zmešajte temeljito Eagle Brand in vodo. Stepeno jajce jpidenite šumečemu mleku. Pridenite vanilljo in oreš-ček. Peči te '.iad vodo v neprevroči peči. Ko zapičite v sredo čustarda noževo ostrino ter jo potagnese čisto ven, je pečeno. ,-. Co:oa. 3 velike žlice cocoa. 3 velike žlice sladkorja. Malo soli. 3 čaie vrele vode. Eno čašo Bordenovega Eagle Brand Mleka. , . v Zmešajte cocoa, sladkor in sol. Razredčite z vodo, katero dodajte polagoma. Pustite vreti nekako dve minuti, vlite notri mleko ter stepite, da na ta način preprečiti skorfo na površini. Boljši je okus če dodaste pol čajne žlice vtMilije pred serviranjem. čitajto te fbnke vsak skrbno ter jih ohranite u posacjšo uporabo. NAD ALOJSSKUU, PL, Bivaklj a. R. I rast; maščobo v pripravni obliki, naj se uporablja kot kurivo za telesno delovanje, istotako tudi karbohidrat aH sladkor.^ jBn piot dnavno naj bo pra-vaafcag^ otroka deaovega mrzle vode, dobro .iPfflulai če ae to ati zfaaten rana je vaOcrat žlici V tri-četrt čaše Saje jeza- teii. NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA • TISKARNA V Zjedinjenih državah jI vedno pripravljena postreči • društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. »'■» '1 • A * V'; NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN I2DELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov V raziiih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. AMERIŠKA DOMOVINA V svojem 1 sitnem poslopja 6117 St. CJklr Ave. CLEVELAND, O. PREBAVA. Ako si preveč za banan, dn ae ne more« naravnim patom rodno izčiščevati, ali odvajati roovi a^oebe, potem ae oglasi pismeno k mani, da ti 4nai nasvet, lutko In ■ tom odvajaš snovi iz Črevesja. Cone #0 povotjae In niake; nasvet zadovoljiv, sredstvo brez bole- , f i«i mi ooebno, na koliko časa ae moreš odvajati, la jaz ti bom svetoval siguren pripomoček. Povedal ti bom tadi, koliko računan sa moje delo; moj nasvet ti bo alaifl za celo življenje. če U ae bo cena 90 valji, pa ao vzemi. To valja za moške in ionske. Kar tnkaj) tebi ponujam, tudi jaz sam rabiaii V pismu pošlji svojo kuverto s naslovom (a 2c. mimko, JOSEPH PAULS ~ Loek Doz 216 HpuGjrrpN, MICH. — " ^.V"^"1 "" — Bolečine bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajša^ te, če rabite SEVERA'S G0THARD0L Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in oUplost mišic, imejte ga vedno pri rokah. Cona 10 ali 60 ccntov. \ ZoMovalteprt •"temMmtjo. 1 NOV NASELNISKI * ZAKON. Po novem naselniškem zakonu •o gotova osebe izvzete iz kvote, • nekatere po imajo prednost v kvoti. Postopanje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugačno od prejšnjega. Kdor ieli koga dobiti iz starega klgja, ali želi sam potovati tja in se zopet vrniti} naj se obrne na mane za pojasnila in potrebne api-ae. Rojaki v Zapadni Pennsyl-w vaniji najboljše »torljo, če pridejo osebno k mani. Uradne ure v pisarni od 9. do 5. Zvečrr In ob -nedeljah pa na domu, 206 — 57th St ' ' 'j ANTON ZBAINIK, Javni m BAKEWELL BLDG. (Nasproti aodnlja) PITTSBURGH, PA. CUNARD Jugoelovanl, ki gredo t stari kraj na obisk za manj kot leto, a« lahko vrnejo v Ameriko brem ozira na kvoto V JUGOSLAVIJO v osem ln pol dneva, vsako aredo. trije ekapresni parnik i BERENGARIA. AQ ITT AN IA MAURETANIA (preko Cherboorga.) 1022 C Sester Ave, Cleveland, O. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Zadnja leta srfto mi razposlali grozdje našim roja- = kom na vse strani Združenih držav. Vsak odjemalec = ali naročnik je bil z našim blagom in z našo postrežbo = popolnoma zadovoljen. ' Če torej poslujete s staro, sku- 5 šeno in ugledno tvrdko, Vam nikdar ne bo žal. Pišite ali brzojavite nam za cene grozdja; doba raz- = pošiljatve je sedaj * tukaj. Grozdje razpošiljamo samo = na debelo. BAKULICH PREDOVICH CO. i Califomia Fruit Bklg. SACRAMENTO, CALIF. • S mnmniniiiiiitiuiiiiiiiiuiiii! Premoženje te banke znaša 112.000.000.00 Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE katere ste se odločili obrestonosno naložiti, najkaa- . ne je do 1. OKTOBRA, da jih zamoremo od tega dneva naprej obrestovati. Naša banka plačuje na vloike na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" 4% obresti na leto, a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranenje Vaša zaslomba za vse slučaje v bodočnosti, radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. 'VSE DRUGE .BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO. Skoro vaa bonde, katere lastuje K. S. K. J. »mo jih MI prodali v popolno zadoroljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. I ALI BOSTE TO JESEN POSLALI IKAJ DENARJA V EVROPO? V tem slučaju se vam bo izpla-|čalo, če pridete v našo banko. Celih sedeminšestdeset let že vodimo bančne posle; pretežni del tega časa smo smatrali za nekako posebnost pošiljanje denarja v razna mesta Evrope. Ker smo v zvezi s svetovnoznanimi bankami vam damo vedno lahko najnižje cene pri pošiljanju denarja v inozemstvo. Zgla-site se torej pri nas! ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obra. ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nlh korporacij, ki mu donašajo od do •% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim Organizacijam in društvom.