oke
iko»
Naslov — Arfdresa:
"nova doba**
6117 St. Olair Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph .1388)
™— i* !
I
:-U) j
(NEW ERA)
i
za
Delo nrrave se kaže v njenih sadežih, delo članov J. S. K. Jednote
pa v nsii in napredku organizacije.
|Li
tl
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
A* Second Clsaa Matter
ŠTEV. 46.
Aprii 15th, 1926, at The Post Office at CioTtland. O., Under The Act of March 3rd, 1876. — Acceptance for-»ailing at special rate of postage, provided for in Section 1)03. Act of October 3rd, 1017, authorized March IM.1l. 1925,
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 16TII, 1927. — SREDA, 16. NOVEMBRA, 1927
VOLUME III. — LETNIK in.
Kid volitev
* ^CI V CLEVELANDU
NiI°Novno izvolili
ZASTOPNIKA V Sl^i0 ZBORNICO. — It; JALLOVA POSTAVA LlKn , DRAŽENA Z VE-tfet
pin I-'16111 clevelandskem vo-|*8fr^tu Je zmagal, dasi Nisi mestu- tudi do-• 'H’enski koncilman, od-j °hh Mihelich. Dobil je
,WV7prve izbire in toli'
n,»e izbire, da je do-noyJ (Van* količnik. Dru-kandidat v tretjem lie do^°Cialist Anton Gar-
V
190 gl
asov prve iz-
«u staep^em vo'i'nem (l‘s" Wat' 1 ^va slovenska (Vehoa; namrec dr. Mally in N>2 Ik k’ s^a dobila skup-Ijih ; 8,asov Prve izbire. Od W °bil dr. Mally 2,026, V^Wl.52«- Ker«. ijv. ‘ Smsovi razceplje-11 kandidata, ni zmagal
wn.
n>ti dr
t’ugi.
fti) n* .^eland šteje pribli-
tetti
'»of
l^ijon prebivalcev in Se računa, da je okoli
Slov.
encev. Mestna
^ §tej
Slovenci tudi z enem
18i)]0 3* ^ koncilmanov,
:ot)^°Pn*kom dovolj east-ani- Ce bi imeli dva,
On I
M
‘sev
eda še lepše. Reš je,
°Pnik,
pa naj pripa-
di stranki, ne more laziti, uprava mesta \ _Ve. da živi v Cleve-^"lu Slovencev,., kate-Primerno vpošteva-
%0St'r'le Predlogi za iz-W^^^nega čarterja so
L^O
Ati
rbe‘e
lO$
dasi eden le s pič-odobrili
u0ll(lrVolilci so
\JnZ& novi most’ ki
’ S°lsk ° 1 zaPa<lno stranki s ( bonde. Izrekli so Pr,ie hl '"'^cejšno večino za
Uc r> p
tJ°iica.]em, ognje-Hitu „ ,nekaterim
drugim
sencem.
Cruge izdatke so vo-
' %pSlUŽbencem • P redlo-
to i{ ono/'
cO-
Km
ki Marshallova po-«1<W n*a duševno dete
% V !ige' in ki bi d°-j ,m županom in °ve (v, vnikom, da vdirajo ^anov
!«C°h!b
lcije
in obsojajo na velikanih Si's polnijo svoje *^a z vebko ve-Val0 ,a" V Clevelandu ’ °k°li Marshallovo po-N^jgO volUcev, pre-
iS*
'KJ_p°Sti
Nasprotniki &ve so dobili v
■H
;*vi q, .
*?. sk°ro pol mili-*r6c (f.'ne- To je najesta 1. Sa je dobila ^Sa v državi Je8a
K,
Pocetka pa do
" bVki
Po
mestni zbor-
t'
n°yem letu niti za?^a suhača več.
Ki >Mci, k, sta bili
Aptis
Poj-, v
y°»'ku
. saloonski ligi,
DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA
Ustanovna seja četrtega mladinskega, to je angleško poslujočega društva JSKJ v Velikem Clevelandu se vrši danes 16. novembra zvečer.
A
Veselica združenih društev JSKJ v Clevelandu, ki se je vršila v soboto 12. novembra, je dosti povoljno izpadla, dasi smo pričakovali nekoliko večje udeležbe. Zastopniki posameznih društev so se resnično potrudili, da so udeležencem v vseh ozirih dobro postregli. Mnogo veselosti je izzvalo ubrano petje sestric Baraga; posebno zabavna je bila popevka o možu, ki je nosil svojo ženo v košu. Zabave se je udeležil tudi sobrat Anton Zbašnik iz Pittsburgha, glavni predsednik J. S. K. Jednote, ki se je vračal od pogreba sobrata Mladiča iz Chicaga.
*
Koncert Slovenskega mladinskega orkestra, proizvajali v avditoriju S. N. Doma v nedeljo 18. novembra, je bil užitek prve vrste. Tako dovršenih in lepih godbenih komadov se ne sliši vsak dan. “Deve zorne, dečki zali so nabrali rože te, v lepe kite jih spravljali, dali nam jih na srce,” kot se je nekako izrazil naš pesnik Gregorčič. Tudi pevske in plesne točke med glasbenimi komadi 'so1 splošno ugajale. Vsi smo se od srca veselili takih lepih uspehov naše slovenske mladine,' in vsi smo iskreno obžalovali, da se ni večje število rojakov poslužilo tega izrednega duševnega užitka.
A
Slovensko dramatično društvo Triglav vprizorilo bo v nedeljo 20. novembra zvečer v S. N. Domu zanimivo igro “Senorita.” Vprizoritve Triglava vživajo dober glas in so navadno dobro obiskane. Nedvomno nas bo tudi Senorita s svojim tipičnim južnim čarom povedla vsaj začasno iz zimske puščobe “tja, kjer toplo solnce sije, kjer nobene zime ni,” doli v bajne kraje večne pomladi.
£
Umrl je Matija Hojnik, star 47 let, bivajoč na 1086 E. 68th St. V Clevelandu je bival 13 let.
Dne 13. novembra je umrla Mary Vidigoj, rojena Kolar, stanujoča na 3322 Lakeside A ve. Pokojnica je bila stara 34 let. Zapušča soproga, tri otroke, mater in enega brata.
Po daljši bolezni je umrl 14. novembra sobrat Frank Riba-rich, stanujoč na 9703 Elizabeth A-ve. Zapušča soprogo, štiri otroke in enega brata. V Ameriki je bival 15 let. Bil je član društva Krasni Raj, št. 160 JSKJ.
Je zopet poka-
°3« h, .
K?g0Verner Smith 1° sp,.	devetih prediv 0r»	tistih	osem,
N.>
’ kat
ia a#C'
'0	tu ie *
\ AeCr i?razit0
•Ifik itha ga zuPana C , ne°dvisni kan-ni,L°dge, ki leu. mkake
ik>ruJ°ročal’ Pr°Pal
Vai ’ ateremu je on
dPc
SMRT Pl JONI RJA.
V San Franciscu je dne 5. novembra umrl Alexander W. May, star 99 let. Mož se je v zlatem navalu leta 1849 pripeljal na volovskem vozu iz države Kentucky v Californijo.
LEPOTA IN MLADOST VREME NA LINI
MILIJON! V PAPIRNI
Jugoslovanska Kat. Jednota, ki je dobra za vas, je dobra tudi za tušu prijatelje.
Lj^Nl lnuJeJ'o, da pa ne It*	navodil
1C ]i-
m vo-kampanje. a bo skrbel, da
lige.
zmagak
*tl Vs^n^a> ki je dobi-‘e testne odbor-.
nike.
V Pennsylvaniji so bili poraženi večinoma vsi suhaški kandidati, v Kentuckyju pa pristaši višnjevih postav.
V San Franciscu je bil ponovno izvoljen županom James Rolph Jr., ki že 16 let zavzema to pozicijo v idiličnem pristaniškem mestu zelenega Pacifika.
Vsakdo bi bil rad vedno mlad in seveda tudi lep; posebno velja to za ženski spol. 'Ze davni narodi so iskali zdravila za ohranitev mladosti, “vrelec z vodo mladosti,” kakor tudi različna lepotilna sredstva. Do danes pa se še nikomur ni posrečilo iznajti zdravila, ki bi ohranilo človeka večno mladega, in najbrže do tega ne bo nikoli prišlo. Lepotilnih sredstev se pa porabi vsako leto za številne milijone dolarjev. Ta lepotilna sredstva imajo včasi sicer začasen učinek, mnogokrat pa še tega ni. Komur narava ni dala podlage za lepoto, se zaman poslužuje umetnih pripomočkov. Končno lepota tudi ni vse. , Snažnost, prijaznost, pridnost, vljudnost odkritosrčnost in druge dobre lastnosti stokrat odvaga.jo lepote obraza.
Zanimivo je, da je lepota največ stvar okusa. Skoro vsak posameznik ima glede lepote svoje lastne pojme in vsak narod gleda lepotice z drugače barvanimi “očali.” Znano je, da sc pri nekaterih narodih sodi ženska lepota po debelosti; čim debelejša je ženska, tem lepša je. Drugi narodi se zopet glede ženske lepote nagibljejo baš v nasprotno smer. Na Kitajskem so smatrali včasi za posebno lepe tiste deklice, ki so imele od mladosti podvite prste na nogah, da niti pošteno hoditi niso mogle. Pri raznih neciviliziranih narodih skušajo ženske povečati svojo lepoto s tem, da si izbijejo prednje zobe in nategnejo ustnice v nekak račji klun, drugod si prevrtajo ustnice, nosnice in ušesa in obešajo vanje razne predmete, druge zopet nosijo visoke kovinske ovratnike, obroče na rokah in nogah itd. Na koliko različnih načinov skušajo povečati svojo lepoto moderne ženske, to smo imeli in še imamo priliko videti tudi mi.
Tudi takozvani civilizirani narodi imajo istočasno različne pojme in okuse glede lepote. V Hollywoodu, ki je središče filmske industrije, je bila že britko razočarana lepotica marsikaterega naroda. V njeni domovinski deželi so jo morda smatrali za krasotico prve vrste, toda po ameriških pojmih ni bila. Ruska igralka, Natalija Kovenko, je na primer v svoji domovini priznana za prvovrstno krasotico. Tudi v Rimu je bila lepa Rusinja aklamirana kot odlična lepotica. V Londonu pa niso videli na njej nič posebnega. Podobno se je godilo igralki Iris Bradford, katero smatrajo doma na Angleškem za tip perfektne krasotice, v Italiji in drugih deželah pa samo za navadno čedno deklico.
Za ohranitev mladosti tudi moderna znanost ni našla še nobenega zdravila. Edini pripomoček za ohranitev mladosti vidi znanost v pravem načinu življenja. Preveč redilna hrana in nezmerno vživanje iste je največji sovražnik lepote in mladosti. Kri, katera prinaša iz želodca in črevesja telesu redilne snovi, mora odvajati tudi razne strupe potom ledvic.. Če preveč bašemo naše želodce s težkimi in močnimi jestvinami, oziroma pijačami, ledvice ne morejo opravljati svojega posla dovolj točno in mnogi strupi ostajajo v telesu. To prinaša prehitro ostarelost, bolezni in prezgodnjo smrt. Dame torej, ki samo lenuharijo in preveč “pupcajo in papcajo,” zastonj pričakujejo, da bodo ostale dolgo lepe, mlafle in zdrave. Razu-
O vremenu na zemlji itak vsak dan debatiramo! bodisi, da ga hvalimo ali grajamo, zato ne bo odveč, če se za izpremembo enkrat malo pogovorimo o vremenu na luni. Dežja in snega tam nimajo in najbrže tudi ne viharjev, ker luna nima skoro nikakega zraka. Taiji se gre le za noč in dan, za vročino in mraz.
Znanstveniki so že dolgo sodili, da so na luni izrjsdno vroči dnevi in silno mrzle noči. Vzrok za to so videli v dejstvu, da luna nima skorot nikakega zraka. Na zemlji brani ozračje, posebno ozračje, ki .je napojeno z vlago, da je solnca podnevi preveč ne razgreje in da se ponoči prehitro in preveč ne ohladi. Luna pa nima skoro nobenega zraka in nikake vlage. Znano je, da so celo na zemlji sredi velikih suhih puščav, kjer ni v zraku skoro nobene vlažnosti, dnevi zelo vroči, noči pa hladne. Na luni so ti ekstremi še neprimerno hujši, ker pogreša vlage in zraka.
O silno vročih dnevih in izredno mrzlih nočeh na luni pa so se astronomi prepričali o priliki luninega mrka v ifbči 15. junija 1927. Na zvezdami gore Wilson v Californiji ho takrat na ogromni teleskop ^pričvrstili še poseben termometer, ki ozna-ča toploto na zelo velike daljave. Predno je zemeljska senca zakrila luno, ko jo je torej solnce obsevalo z vso močjo, je omenjeni termometer poka..;,.! vročino 170 stopinj Fahrenheita. V taki vročini bi bilo mogoče speči jajca na skali. Kakor hitro pa je zemeljska senca zakrila luno, da je solnčni žarki niso več dosegli, se je pričela silno hitro ohlajati. V par minutah luninega mrka se je površje lune shladilo na 190 stopinj pod zero, torej je padla temperatura celotno za 360 stopinj in to v par minutah.
Dnevi na luni so torej vroči, da bi bilo mogoče kuhati hrano kar na razbeljenih skalah, noči so pa tako mrzle, da bi naj večje morje zmrznilo do dna, če bi namreč na luni bilo kakšno morje. Iz tega je torej razvidno, da na luni ni nikakih pogojev za kakoršno koli življenje kot ga mi poznamo, deloma vsled pomanjkanja zraka in vode, deloma vsled velike vročine podnevi in presilnega mraza ponoči.
-------o-------
Naš največji izvoz.
Iz Amerike se vsako leto izvozi v inozemstvo za 814 milijonov dolarjev bombaža. To je naš največji enotni izvoz in reprezentira 17 Jo vsega izvoza. Drugi največji izvoz odpade na avtomobile in avtomobilske potrebščine. Ta se ceni na 320 milijonov dolarjev letno.	1	i:fl
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
Plin iz žaganja.
V neki avtomobilski kempi pri mestu Yakima, Wash., dobe potrebni plin za kuhanje in kurjavo dvajsetih hiš za dobo enega meseca iz kupa žaganja, ki stane 50 centov. Kurivo za parjenje tega žaganja stane $2.50.
me se, da velja to pravilo tudi za moške. Tudi vsak moški bi rad ostal kar najdalje mladostno svež in zdrav, četudi ne da toliko na lastno telesno lepoto. Vsa skrivnost za ohranitev mladosti in lepote za oba spola je zmernost uživanja, gibanje na svežem zraku, snažnost, dovolj počitka in dobro duševno razpoloženje.
Dobra ideja, izrabljena o pravem č&su in na pravem mestu, utegne podjetnemu človeku prinesti lepe dohodke. Ni treba, da bi človek sestavil kompliciran stroj; vpeljava ali izboljšanje kakšne reči, ki se more praktično rabiti vsak dan od številnih množic in ki jim je tudi finančno dosegljiva, se v časi izumitelju krasno izplača.
Lep dokaz za to nam je izum in vpeljava papirnih vreč, ki se morejo kupiti v raznih trgovinah po K) centov komad in v katere se zloži različna nakupljena drobnjav. Vsak je že videl tako papirno vrečo, ki ima roče kot nekak starokrajski, “cekar,’ in je zelo pripravna za prenašanje nakupljenih reči. Malokdo pa ve, da je na idejo take papirne vreče prišel Walter 11. Deu-bener, grocerist v St. Paulu, leta 1916. Mr. Deubener je imel malo grocerijsko prodajalno na balkonu desetcentne trgovine v gori omenjenem mestu. Videl je, da bi bila mnogokrat trgovina boljša, če bi luipovalkam ne ■bilo tako nerodno nositi množino zavojev v naročju. Dolgo si je mož glavo belil, kako bi se dalo temu od pom oči. Najprej je poskusil s tem, da je v trgovini nastavil mizo, kjer je prodajalka zavila- večje število malih zavitkov v en velik zavoj, ga dobro povezala in dodala mal ročaj. To je bilo dobro, toda za-voji.so bili večkrat nerodni, poleg tega pa je zavijanje vzelo tudi dosti časa. Mr. Deubener je poskusil s cenimi košaricami toda kupovalke jih niso rade nosile, ker so bile neokretne in so trgale obleko.
Neko noč je ležal v postelji in premišljeval o tem problemu. Pa mu je nenadoma prišla ideja, ki jo je takoj drugo jutro v praksi preizkusil. Vzel je močno papirno vrečo, preluknjal jo malo pod sredino in malo pod vrhom in skozi napeljal dvojno vrvico, katero je zgoraj zvezal v nekake roče. Naložil je v vreče do 50 funtov grocerije, pa sc vreča pri prenašanju ni strgala ker sta težo nosili dve vrsti vrvic. Problem je bil rešen. Mr. Deubener se je takoj podal k odvetniku, potom katerega je vložil prošnjo za patentiranje svojega izuma. Nato je s pomočje svoje žene izgotovil 25 takih vreč. Rabil .je v to svrho že izdelane močne papirne vreče, ki jih je preluknjal in napeljal vrvice skozi, stranice pa je okrasil s slikami, izrezanimi iz starega cenika, kajti mož je bil prepričan, da čim lepša je kakšna reč, tem bolj vleče. Teh 25 vreč je nesel upravitelju deset- cent-ne prodajalne, s prošnjo, da jih položi na prodajalno mizo ir prodaja po deset centov komad Upravitelju je bila ideja všeč in je želji ugodil. V pol uri so bile vse vreče razprodane. Nato .je mož najel dve ženski za izdelovanje teh vreč. Napravile sta jih 125 in tudi te so bile razpro dane v najkrajšem času.
Upravitelj deset-centne prodajalne je nato naročil večje število teh praktičnih vreč. Kmalu nato je Deubener dobil naročilo od generalnega ravnatelja cele vrste deset-centnih trgovin za mnogo tisoč vreč. Izumitelj je nato svojo grocerijsko trgovino prodal in se posvetil izdelovanju papirnih vreč. Naročil je bilo vedno več in mož je moral najeti mnogo delavcev. Večina dela se je vršila na roko, toda po114 mesecih je bil že izgotovljen
(Dalje na 2. strani)
Predsednikom j ugoslovanske narodne skupščine je bil izvoljen radikal dr. Ninko Perič, podpredsednikoma pa demokrat Pera Markovič, in musliman dr. Hrasnic-a. Skupščinskim tajnikom so bili izvoljeni Bedjanič, Popovič, Stevčič in Valter.
VSAK PO SVOJE
Na prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora v Metliki je bil izvoljen županom dosedanji župan Ivan Golija, občinskim svetovalcem pa: Milan Guštin, Julij Kopinič, Anton Rajner h? Josip Rezek.
V noči od 26. in 27. oktobra je bila v Stari vasi pri Krškem na zverinski način umorjena SO-letna gostilničarka in trgovka vdova Marija Zvačičeva. Razbojnik, kateremu so morale razmere v hiši biti znane, je žrtvi s sekiro razklal glavo in z nožem prerezal vrat. Nato je v naglici prebrskal omare in predale in pobral, kar je v naglir našel. Odnesel je več hranilni; knjižic in gotovine ter se izgubi iz hiše v noč. Zločin je bil odkrit 27. oktobra zjutraj, ko je neka kmečka deklica prinesla mleko in našla vežna vrata odprta. Oblasti zločinca zasledujejo.
Ameriška družba prevzame v najem jugoslovanske železnice' Kakor javljajo iz Beograda sta ministrstvi financ in prometi-začeli proučavati ponudbo zastopnikov Morganove finančne skupine glede zakupa jugoslovanskih železnic. Ta skupina bi izvršila tudi velika investicijska dela, zlasti železniško progo Be-ograd-Jadransko morje.
V zagrebški zakladni bolnici je izvršila samomor 77 letm: starka Marija Obajdin, rodom iz Vipave, a jugoslovanska državljanka. Teden prej je v/ reške bolnice, odkoder jo je odpravila italijanska oblast, pri spela v Zagreb. V zagrebški bolnici je ponovno izjavila, da si bo končala življenje, ki zanjo nima več smisla, ker nima nikogar na svetu. Svojo namero je izvršila: skočila je z drugega nadstropja bolniškega poslopja ter padla na cestni hodnik, kjer je mrtva obležala.
V frančiškanskem samostanu v Gučji gori v Bosni je te dni umrl poslednji potomec kraljevske rodbine KotVmanovičev. Pokojnik se je udeležil četova-nja Petra Mrkonjiča po bosenski Krajini. Bil je hraber vstaš. Po osvobojenju je bil odlikovan z redom Svetega Save.
Lastniki kinematografov pre-te, da zapro svoja podjetja. V Beogradu se je nedavno vrši) kongres lastnikov kinematografov iz vseh pokrajin Jugoslavije. KongVes je v glavnem razpravljal o potežkočah kinematografov ter zahteval odpravo taks, češ da se bodo morali zapreti vsi kinematografi, ako se takse ne znižajo. Osnovala se je zveza lastnikov kinematografov za celo državo s sedežem v Zagrebu. Za predsednika zveze je bil izvoljen Gjoka Cvetkovič iz Beograda. Kongres je sprejel resolucijo, ki zahteva, da v mestih nad 40 tisoč prebivalcev skupne doklade ne smejo znašati nad 20 odstotkov bruto - dohodkov, v mestih od 20.000 do 40. 000 prebivalcev ne nad 15%, a v mestih pod 20.000 prebivalcev
(Dalje na 2. strani)
Zvezna vldaa izda letno nad 25 miljonov dolarjev za vsiljevanje prohibicije. Kakšni so uspehi, vidi vsak, ki hoče videti. Pa to še ni vse. Najlepše je, da se naravnost iz tiskarne zveznega kongresa razpošiljajo navodila za napravo opojnih pijač. Kongresnik Celler je svoječasno čital v zbornici navodilo, kako se napravi dobro pivo po načinu kot se ga je posluževal George Washington, prvi ameriški predsednik. Tiskan govor kongresnika lahko dobi vsak, kdor hoče, in tako je Celler razposlal že nad 35 tisoč kopij lega znamenitega govora. Kongresnik Hull iz Iillinoisa je razlagal v nekem kongresnem odseku, kako se napravljajo različne vrste žganja. Tudi njegov govor je bil tiskan in je že razposlan med žejno ljudstvo v deset tisoč izti-sih. In te tiskovine seveda pla ča zvezna vlada.
*
S parnikom Munson so nedav-io odpeljali proti Braziliji za majst milijonov dolarjev zlata. To je del plačila za nakup zadolžnic brazilske zvezne vlade, ki hoče svojo valuto postaviti na ;lato podlago. Stroški vožnje, s prišteto zavarovalnino, svoto izgubljenih obresti in izdatki za stražo, bodo znašali sto tisoč do-'arjev, dasi bo vožnja trajala le 15 dni. Ce bi ladje dandanes tako počasi vozilo kot so v Ko lumbovih časih, bi ogromni zlati zaklad sam sebe “požrl,” predno bi dospel v Brazilijo.
*
Neki nemški kuhar zna pripraviti navaden plebejski krompir na 120 različnih načinov. To pomeni, da more polne štiri mesece servirati potrpežljivim Nemcem “od nedelje do nedelje vsak dan krompir,” pa vsak dan v drugačni uniformi.
s!*
V nekem listu sem čital le dni, da so mornarji italijanskega parnika Principessa Mafalda.t ki se je potopil nedaleč od brazilskega obrežja, hoteli prepustiti usodi 400 potnikov, samo da sebe rešijo. Pomorščaki neke francoske ladje, ki je prišla na pomoč, so rešili te reveže. Posadka italijanskega parnika je bila bržkone sestavljena iz junakov, ki so tako korajžno pete pokazali sovražniku pred Kobaridom . . .
*
Antisaloonska liga, ki se je izlegla v državi Ohio, je pri volitvah pretečenega tedna dobila okoli pol milijona klofut. Dobrodelnost se začne doma in klofute tudi.
*
Rod potujočih slovenskih ple-harjtev odšel bo kmalu po poti bivolov in Indijancev. Nekateri so odprli stalne trgovine, nekateri so se bili primorani lotiti drugi poklicov. Eden vživa zasluženo penzijo v objemu večne californijske pomladi. Le dični naš Matija ima še zlate urce na vseh potih od severa na jug, od vzhoda do zahoda.
*
Ako še niste našli purana za Zahvalni dan in živite v bližini Jolieta, poglejte na Card Party društva št. 66 JSKJ na večer 22. novembra. Morda vas čaka tam!
*
Dr. Newman Dorland, ki je pregledal življenjepise 400 najznamenitejših mož v zgodovini, pravi, da so ti možje napravili svoja najboljša dela med štiridesetim in petdesetim letom.
(Dalje na 2. strani)
* * NohJa. Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLlSKB JBDNOT1 Lastnina Jugoslovanske Koiolilk* Jtdnot«.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglusov po dogovoru
tla/roinina za llcme $0.72 letno; m nečlane $1.50, m incsemsHo ta.oo
OFFICIAL ORGAJN
•	of	the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Mina
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Stt&terifH** far members $0.72 per year; non-members $1.30 fer year
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Volume IIL
NO. 46.
PREZGODAJ Sl ODŠEL PRED NAMI...
Nenadoma se je poslovilo od nas lepo indijansko poletje, nenadoma so zaplesale po deželi hladne jesenske sape, in prav tako nenadoma, povsem nepričakovano se je odtrgal od drevesa J. S. K. Jednote list, ki je bil videti še poln moči in življenja. Neverjetno sem zrl v rumen košček papirja, ki je javljal, da se je za vedno poslovil in odšel v kraje, odkoder ni vrnitve, prijatelj in sobrat Mohor Mladič, predsednik nadzornega odbora J. S. K. Jednote. Vendar mora biti trpka resnica, kajti take vesti se ne razpošiljajo za zabavo. Misli se zmedejo in blodijo brez cilja. Zakaj je odšel k počitku tako zgodaj, v polni moči, v najlepši moški dobi?
Angleško poslujoča društva.
Skoro pri vseh slovenskih podpornih organizacijah, se je zadnje čase pojavilo zanimanje za mladinska društva, oziroma za angleško poslujoča društva sestoječa iz naše tu rojene mladine. Tudi pri naši jednoti se je članstvo začelo živahno zanimati za taka društva. Imamo že pet angleško poslujočih društev in šesto se baje že vstanavlja. To novo gibanje za pridobiti in ohraniti našo mladino za naše organizacije, se žamore smatrati za najvažnejši korak sedanje dobe za bodočnost naših organizacij. Mnogokrat se je že poudarjalo, da moramo dati naši mladini vse prilike, če jo hočemo pridobiti in ohraniti za naše organizacije. Želja po takih društvih se je vzbudila v naši mladini, in naravno je, da moramo tej želji ustreči. Če bi ne dali naši mladini prilike poslovati in izražati se v jeziku, katerega bolj obvladuje kot materinega, tedaj bi se naši mladini\godila krivica in iskala bi zavetja drugod — pri tujih organizacijah ali družbah. Ponosni bi sicer bili, če bi naša mladina zamogla občevati v materinem jeziku, toda tega kljub vsem prizadevanjem, v tej deželi doseči ne moremo. Naša mladina je vzgojevana v ameriškem duhu, in postala bo sčasoma popolnoma amerikanizirana.
Naselniške postave in odredbe so obsodile na smrt našo narodnost v tej deželi. Samo pri slovenskih organizacijah umrje letno več oseb kot se jih zamore naseliti letno iz cele Jugoslavije. To pomenja, da hipoma izginjeva naš jezik v tej deželi. Naše organizacije bodo morda ohranile svoj slovenski značaj še par desetletij, mogoče tudi nekoliko več ali pa tudi manj. V par desetletjih bomo priseljenci prišli v manjšino pri organizacijah in zavladala bo tu rojena večina. Posledica tega bo, da bodo naše organizacije dobile ameriški značaj. Marsikdo bi vzkliknil: “To se ne sme zgoditi!” Vse to pa ne bo pomagalo, kajti, mi se vtapljamo v morju amerikanizma. Takozvani ameriški “Melting Pot” deluje hitro in sigurno.
Če študiramo te fakte, moramo priti do zaključka, da so angleško poslujoča društva za nas potrebna in koristna. V vsaki večji naselbini se bi moralo organizirati angleško poslujoče društvo s pomočjo članstva že obstoječih društev. Jezikovnega vprašanja nismo več kos rešiti, rešimo pa še 'lahko gospodarsko vprašanje, katero je za obstoj organizacije najvažnejše. Če ne bomo dali vseh prilik naši mladini, bomo končno osamljeni in z nami vred bodo umrle tudi naše dobre podporne organizacije. Tega nikakor ne smemo dopustiti, posebno kolikor se tiče naše JSKJ. Organizacija kot je J. S. K. J., ki vrši toliko dobrega dela in ki ima kristalno čiste namene v prid svojih članov ter njih dedičev, mora imeti zasiguran trajen obstoj. To se pa zamore uresničiti samo tedaj, če bomo pridobili našo mladino ter ji dali vse prilike kakoršne si sama želi. Samo osem novih mladih moči je treba pridobiti in vstanovi se lahko angleško poslujoče društvo. Apeliram na članstvo, da o tem resno razmišlja. Razpravlja naj se o tem na društvenih sejali. Če je količkaj prilike za vstanovitev mladinskega angleško poslujočega društva, ne odlašajte. Ako bomo držali roke križem, se bodo tuje zavarovalne družbe okoristile /. našo mladino.
Joseph Fishier, gl. tajnik.
Mohor Mladič
R O J A K O M
Kadar vam pomlad zasije, belo krilo z zemlje sname, v plašč zeleni gozd ovije — spomnite se, bratje, name.
Kadar pri /zabavi zbrane ■ dobra volja vas prevzame, ko vam sreče solza kane -spomnite se, bratje, name.
Kadar boste plug ostrili, deli sevnice čez rame skednje in kleti polnili — spomnite se tudi name.
Ko vabili boste v svate, belili domače hrame, bale tehtali bogate — spomnite. se tudi name.
j Kadar boste krščevaje I listali imen sezname,
! pohitite v naše kraje — spomnite se tudi name.
Kadar boste bledi stali žalujoč kraj črne jame in za dragimi jokali — spomnite se tudi name.
Kadar boste v kraške skale dolbli zlate epigrame za preganjane in pale — spomnite se tudi name.
(Gliša).
Pokojni Mohor Mladič je bil eden tistih možakov, ki jih človek najde in se mu priljubijo, ne da bi prav vedel zakaj. Priprost, neprisiljen nastop, odkrit obraz, moška beseda in glasen, odkritosrčen smeh, to je Mohorju pridobilo tisoče prijateljev, nele med rojaki, ampak tudi med drugorodci. Pri svojih trgovskih poslih je bil podvzeten in agilen, pri tem pa gostoljuben, vesel in zabaven družabnik. Bil je optimist prve vrste, ki je gledal svet od najlepše strani, ki je videl dober izhod tudi iz najslabšega položaja in se znal pri tem še šaliti. Nikoli ni javkal nad pokvarjenostjo sveta, nikoli ni stresal jeze nad nasprotniki; kvečjemu si jih je privoščil v šali.
Mohor je zelo ljubil lepo naravo ,kljub temu, da je bil njegov dom v milijonskem mestu Chicago, menda ves čas odkar se je preselil iz Slovenije. Poznal je vse lepe kraje v okolici Chicaga, posebno rad pa je v prostem času zahajal na posestvo svojega brata v Algonquin. Tam je v Fox Riverju ribaril, se kopal, ali pa je pod košatimi lipami metal “baline”. Zelo je ljubil tudi Minnesoto z njenimi lepimi jezeri in zelenimi gozdovi. Vsako poletje, ko je prišel na polletno revizijo v Ely, Minn., si je po opravljenih uradnih poslih privoščil nekoliko oddiha na temnozelenih jezerskih vodah in v senci šuštečih brez in smrek. Prost vsakdanjih skrbi in velikomestnega trušča, bil je ob takih prilikah v objemu lepe narave neprekosljivo zabaven iružabnik. Kjerkoli se je pojavil, je sipal veselo razpoloženje in zdrav humor, zato ga bodo nedvomno pogrešali mnogi slovenski letoviščarji, ko se bo zopet zasmejalo razkošno poletje v zeleni Minnesoti, kraljici našega severa.
Pokojni Mohor Mladič je bil rojen leta 1877 v Žužemberku na Dolenjskem. Tam je dovršil štirirazredno ljudsko šolo, nakar se je v Ljubljani izučil pekovsko obrti. Kot pekovski pomočnik je delal v različnih mestih, v letu vojaške dolžnosti pa je, mestp v cesarsko službo, odrinil v Ameriko, k čemur mu je pomagal njegov brat Anton, ki je bil že prej tu. Tudi v tej deželi je nekaj časa delal pri pekariji, ki mu pa radi nočnega dela ni ugajala. Ko si je prihranil nekaj dolarjev, je odprl gostilno. Po nekaj letih jo je prodal in sto-
pil v službo tvrdke, ki je na debelo trgovala z žganjem in likerji. Kot zastopnik te tvrdke je mnogo potoval in je bil vsled tega poznan v mnogih slovenskih naselbinah. V tej službi je ostal do	sprejema 18.
amendmenta, nakar se je lotil trgovine z nepremičninami (real estate), zavarovanja in notarskih poslov. Izprva je bil y družbi z Johnom Verderbar-jem, pozneje pa s Čehom Po-lačkom. Njegova prva žena mu je umrla na operaciji leta 1921 in mu pustila 8 otrok. Njegov brat Frank je umrl nekako sedem mesecev pozneje. Nekaj časa pozneje je poročil vdovo po svojem bratn, ki je imela na skrbi 5 otrok. Živela sta v lepem sporazumu do 8. novembra, ko mu je usoda nenadoma pretrgala nit življe-ja. Malo pred poldnem omenjenega dne, mu je v uradu pri delu nenadoma prišlo slabo, omahnil je in v par minutah izdihnil. Pretečeno spomlad je bil precej teško bolan za sladkorno boleznijo, pa sc je kmalu pozdravil. V juliju,
0 priliki revizije v Ely, Minn., je bil videti zdrav in je bil sploh dobro razpoložen. Pozneje so zopet prišle komplikacije. Po zdravnikovi izjavi se mu je vodenila kri, ta voda je pritisnila na srce in po njem je bilo.
Mohor Mladič je bil zelo aktiven pri naših podpornih organizacijah, bil je med usta novniki S. N. P. Jednote in S. S. P. Zveze. Posebno delaven pa je bil zadnje desetletje in več pri J. S. K. Jednoti. Leta 1916. je predsedoval konvenciji J. S. K. Jednote v Eve-lethu, Minn. Na konvenciji JSKJ v Chicagu, leta 1920, je bil izvoljen glavnim nadzornikom, na 12. konvenciji v Lorainu, lets 1924 pa predsednikom gl. nadzornega odbora J. S. K. Jednote. Ves čas je bi! aktiven, požrtvovalen in točen uradnik. Njegovi souradniki so ga ljubili zaradi njegove točnosti in vedno veselega značaja.
Pogreb, ki se je vršil civilno dne 11. novembra na Oak-wood pokopališče na 69th St. in Cottage Grove Ave., Chicago, je pokazal koliko prijateljev je imel pokojnik, kajti zadnjo čast mu je izkazalo nad tisoč oseb. Vencev in cvetja je bilo tri polne avtomobile. Iz Clevelanda so prišli k pogrebu Mr. Kmett, Mrs. Jerman, Mr. Rošelj, Mrs. L. Knaus in morda še kdo drugi; iz Pittsburgha Mr. Anton Zba-šnik. Navzoči so bili vsi v Chi-
1 cagu se nahajajoči gl. odbor-| niki S. N. P. Jednote, za S. S.
I P. Zvezo gl. tajnik L. Levstek 1 in gl. blagajnik Kmett, za J.
S. K. Jednoto pa že omenjeni sobrat, glavni predsednik Anton Zbašnik. Zastopana so bila številna društva in celo Mr. Cermak, preds. Board of County Commissioners. Mnogo pi-: smenih in brzojavnih izrazov i sožalja je došlo družini od vseh j strani dežele.
Za J. S. K. Jednoto se je i poslovil od pokojnika njen gl. predsednik, sobrat Anton Zba-| snik, za S. N. P. Jednoto pa njen glavni predsednik Vincent Cankar- Govorili so tudi zastopniki raznih društev.
Za njim žaluje vdova in 15 otrok (pet .je otrok njegovega pokojnega brat, katerim je bil stric in drugi °^e) in štiri bratje, mnogo drugih sorodnikov in »©številno sobratov in prijateljev.
Prijatelj Mohor, odšel si v naročje matere narave, katero si ljubil. Teško nam je v srcih, vendar ne žalujemo, kajti vemo, da- ti nas ne bi hotel videti žalujoče. Dovršil si svoje delo in si odšel k počitku. Tvoje delo ti bo naj lepši spome-. nik. Hvaležna ti bo za tvoj
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Ker se je povprečna človeška starost v zadnjih dveh stoletjih podvojila, sodi učeni zdravnik, da še lahko postanemo slavni do šestdesetega ali sedemdesetega leta. Na noge fantje, še imamo čas!
*
Neki nemški znanstvenik trdi, da prihajamo v novo geologično dobo, ki bo spremenila vso zemljo od severnega do južnega tečaja v pravi raj, podoben tistemu, v katerem sta živela Adam in Eva. Naše dražestne flape-rice se na to dobo že vneto pripravljajo. Ti pa, dragi rojak, če imaš kaj prostora na vrtu za hišo, posadi figovo drevo!
*
Everisto De Veiga, generalni kofetarski agent iz Brazilije, trdi, da bomo v Zedinjenih Državah popili letos 450 bilijonov čaš kave. Morda je to res, toda vprašanje nastane, da-li je temu vzrok pomanjkanje opojnih pijač, ali je pijača prohibicijske dobe taka, da moramo popiti toliko kave za preganjanje mačkov.
*
Neki lovski vodnik je tako spretno vodil družbo lovcev po Squaw Creek dolini v Shasta countyju, California, da so v desetih dneh ustrelili deset medvedov. Californija nima zastonj medveda na svoji državni zastavi.
*
Sodišče v New Jerseyu je dovolilo $1,600,000 plače odvetnikom, ki so završili zapuščinsko uravnavo umrlega multimilijo-narja Goulda. S tem bodo fantje že za silo izhajali toliko časa. da se bo zopet kakšen težak denarni magnat odpravil na pot v večna lovišča.
A. J. T.
MILIJONI V PAPIRNI VREČI
(Nadaljevanje iz 1. strani)
praktičen stroj, ki je vreče iz deloval hitro, lično in poceni.
Deubenerjeve papirne vreče se zdaj prodajajo v vseh državah naše Unije, pa tudi v Cana-di, na Cubi in v Evropi. Od leta 1916 je vsega skupaj prodal nad 50 milijonov papirnih vreč. Samo letos jih upa prodati do deset milijonov. Te praktične papirne vreče so se priljubile ne samo v Ameriki, ampak skoro po vsem civiliziranem svetu. Tako je podjetnemu možu prinesla veliko premoženje ponižna papirna vreča.
-------o--------
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
ne nad 10% bruto-dohodkov. Posebna delegacija izroči resolucijo finančnemu ministru. Ako minister odkloni zahtevo, se v celi državi kinematografi zapro.
Kmetijsko nadaljevalno šolo so otvorili pred kratkim v Šmihelu in v št. Petru pri \Novem mestu, šolo v Šmihelu obiskuje 37 učencev, v št. Petru pa 61. Nedavno so otvorili novo šolo v Zagradcu, kjer se je vpisalo 31 učencev. Veliko število učencev dokazuje, kako zelo so potrebne šole te vrste.
trud številna družina, katero si dobro odgojil. Hvaležno ti ostane članstvo J. S. K. Jednote, za katero si deloval navdušeno in točno .Hvaležno se te bodo spominjali tvoji mnogoštevilni znanci in prijatelji širom Amerike, ki so v tvoji družbi preživeli marsikatero veselo urico. In kdo ve, morda se te spomni celo zelena Minnesota, katero si tako, ljubil, in pošlje tuinta^i hladno jezersko sapico, napojeno z vonjem šuštečih brez in smrek, nad tvojo gomilo, ko bo nad illinoiškimi, planjavami trepetala poletna vročina . . .
A.J.T.
Jugoslovanska
KatoL Jednoti
Uate»*rli«u L UM	Imkorporirana	1.
SLAVKI UXAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki j
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbuarh, P* Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd Rt., Lorain, O-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blajcjnik: LOUIS CHAMPA, Box «81, Ely, Mins.	M
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th AW->
Duluth, Minnesota.	a,i)
Vrhovni zdravnik: Dr. J OS. V. GRAHEK, 303 Amerk.an Sta« v Bids., SOC Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, Itt
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb-
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbori
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueble, C*1* 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn.
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O
K!)
r
Jednotino uradno glasil«:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne Li naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n« Im sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in
Irt?
'a*
.	. vih članov m »*-
•pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	,,«1*
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov •*] U lo<| membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Cl«f h. Cleveland, Ohio.	J
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosl#v,(|)i za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev V obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi * 8 članicami.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Naši dopisniki se v splošnem zelo dostojno izražajo, toda tu-intam se le dobi kateri, ki nima jasnih pojmov, kaj spada in kaj ne spada v glasilo bratske podporne organizacije, kot je J. S. K. Jednota. Za tiste naj veljajo sledeče vrstice.
Za osebnosti, psovke in žaljivke v Novi Dobi ni prostora. Vsaka, tudi najhujša kritika se zamore izraziti z dostojnimi besedami. če kdo misli, da so v argumentiranju potrebne ostre besede, psovke in sumničenja osebnega pomena, naj to ostane v mejah domače naselbine. Te vrste argumenti v listu ne prinašajo čitajočemu občinstvu niti užitka, niti izobrazbe, ne rešijo lokalnih sporov in ne večajo ugleda listu, niti organizaciji, katero zastopa. Priporočljivo je torej, da se lokalni prepiri rešijo v mejah prizadetega društva ali dotične naselbine. Če pa se kaj poroča o tem v javnosti, naj bo pisano v dostojnem tonu, brez žaljivih izrazov ih opazk.
Nova Doba je glasilo J. S. K. Jednote, in se kot tako ne vtika v zadeve drugih podpornih organizacij. Vse slovenske bratske podporne organizacije imajo svoja glasila, bodisi, da jih same izdajajo, ali da plačujejo za rabo gotovega prostora v drugih listih, in tam rešujejo svoje probleme, v kolikor jih je treba reševati v javnosti. Naše J. S. K. Jednote in njenega glasila prav nič ne brigajo resnične ali namišljene nepravilnosti, ki se vršijo ali so se vršile pri drugih podpornih organizacijah, oziroma pri njihovih podrejenih društvih. Nova Doba tudi ni tukaj za to, da bi več kot je neobhodno potrebno oglaševala druge bratske podporne organizacije in njih krajevna društva. Tega druge bratske podporne organizacije ne pričakujejo od nas in mi seveda kaj takega tudi ne pričakujemo od njih.
Jugoslovanska Kat. Jednota s svojim glasilom se drži svojega delokroga in se ne vtika v probleme drugih organizacij. In priznati je treba, da vodstva in glasila drugih podpornih organizacij to vpoštevajo in so proti nam prav tako gentlemanska. Urednik Nove Dobe je prepričan, da članstvo JSKJ po veliki večini odobrava smernico nev-mešavanja v zadeve drugih in reševanja lastnih problemov v lastnem glasilu, ker je to v korist J. S. K. Jed. in splošno v korist našega življa v tej deželi.
,b(^ 'h
tšfll “sta VF«
JOLIETSKE
Poročevalec piše: V
imamo po stenah >;aZ<)
mnogo koledarjev, lep'j1
kih, ki bi radi bili, l>a 11
kažejo mesec novenih61 ,
Vseh je številka 22 Pr0Tl'1^ L
označena, bodisi s
~ ■ kfli vencem, vprašajem, ^
itd. Pripomniti je trel^
tega nismo sami izmisli}''1
smo to videli pri sosedi*1’
tel j ih in znancih, pa sir,°rj„
snemali. Tako se svet P L
Ija na naš “Veliki za^A
čer,” ki se bo vršil dva J
Zahvalnim dnem. Mi
da kadar društvo sv. ,
Pavla, št. 66 JSKJ
da je zabava kar W
Društvo bo dalo onefl1!
imel najsrečnejšo svoji vstopnici, funtnega purana, daroval prijatelj je zadnje dneve, to je ^ dan 22. novembra bo P^. j živel v oknu trgovine- ^
(]fi
rojak in sobrat Jaco^ ^ ^
Jugoslovanska Kal. Jednota je samo bralska podporna organizacija, v kateri smo vsi bratje in sestre, brez ozira na versko ali politično prepričanje.
Ruby St. Da pa ne b° likemu ptiču dolgčas v < zadnjih urah na odri* nia dvorani, mu bo 11 J Jacob štrukel presk* gosk, rac in kokodajs* šijo. Vsa ta pernata J končno razletela v Pa to še ni vse. Sli®1 številni člani in članih
A
A
in dali pripravljalne
;fllU
razne darove, ki pr*" čer 22. novembra k0j\ če v naročje tistim, M srečni. Najnovejši pravi, da bo sobrat (f
ap
k*
•j-eP0'«
Jr., ki je vslužben P,^ Radio Co., za omenja1 ^
stavil v dvorano -fr111, \f
dio, ki je znan P°
. ✓
domačega orkestra i1 ^
“Radiola,” tako, da ^
polago orkestre in Pe|0tiil1 oddaljene stotine in
Torej, NE ZAM^l’ \ velikega ZABAVNE” $ %, RA, katerega prirej J
8«
tl
Ul
in
\
%
H
!išt
T
! i,
S % s
J*
m
Vsi
Jr
S
elj
P
dvorani v TOREK	^	c
JOLIETSKI odsek ^ ?,Af D; JUGOSLOVANSKA NOTE!
V nedeljo 6. nov(’n'^ hajala ‘10-letnico P0’ ^ f-ie Mrs. Joseph ^Cc,t£r1' A 2401. Clement St.. >>gjJ Obhajanja te obletnlC J -t\ , večje števil0 in prijateljev. Ob ^	„
H
ležilo večje števil0 , ^ in pri
bila velika večerja- ^iti' j
bili namreč jedila 3 ® j«** ^ ^ sli, kajti cela stvar ^	^t]
la kot “Surprise P3' J ka; potica že sama
stavi j a precejšno
 	.	-	-	, trf0ie'
so bile še druge jc
fesor F. Trop^'^4 stavil in igral na sV0 rfti^ \
mi
orchestra” za pleS’ 0ji je bilo tako, da n® (Dalje ua 3. s
K
't'ta
iti
01
M
BH*
>1*
DOPISI.
Pri
'av
Canonsburg, Pa.
na redke čase se vidi
Uv I *S na®e naselbine, P 0 bi skoro nihče ne znal
sti Pa m* Je znano» da je L Zm°žnih za kaj takega, P vsak se nekako teško prišla ^rav^no ki kilo, da bi L kaj napisal za naše u 0 glasilo, kateri članov S 'j? ^ratska Sloga, št. 149 j • Jednote. Saj vlada pri US^Vu res Prava sloga in Urtl; Tudi naša J. S. K. a >>e vredna vsega pripo-■ i' er vlada v nji tak lep b Za(lovoljstvo in je ta or-c‘Ja nedvomno med naj-[ih n'mi v izplačevanju bol-f0- [>odPor in smrtnin. Za-1 *n rojakinje, ki še ne H nobeni podporni or-
JI)
*»2i
se dru-
M
n».p£
P VH8i
H j -■Pridružite ’S • K. J.; kjerkoli ste. ..^e društva J. S. K. J. naselbini, si ga ustanovo osem novih članov t , Za ustanovitev. leJ Priliki
na: tzol pih
Brulc Jr., Louis Martincich in tajnik društva, ter več drugih članov in članic.
Bratski pozdrav!
John L. Živetz Jr., tajnik društva št. 66, J. S. K. J.
1316 Elizabeth St., Joliet, 111. (Telefonska številka: 1542 R.)
Se
Pri
bol®"
i*
“i,
®ee] ^ jfto
naj omenim, da
H bi
nis°'
iber
o<
Kri*'
Klic!3
reh?1
lili.
>dih>
;rn°
et
aba' ;a* i že*1
P1
taji
,teC
k»tel
ištv*1,
0, K
t*
• V ^ I > ’ u
V
-Ustv° Bratska Sloga, št. 'ečer	Jednote sklenilo
februarja prirediti Petjem “Moč uniforma 7irra
j« i (lvema lzpremem-
°vzeta je iz ljudskega 111 je vseskozi zelo 'sta	igri bo ples
v.;-, ^ava »•»ill
Ta
(k . ^nimiva šaloigra ima
ji'1 \
lct|.ia it|sna,
va.
in
Prireditev se i]8ka v dvorani društva Po-tHarj, ^nia, na večer 11.
Za plesaželj-M!6, kljena dobra godba,
S
IX.
|ll št.
zejne pa tudi kar ž*Clan drua
149.
fustva Bratska Slo-
r]amJ- S. K. Jednote, Ze zdaj sobrate in
[S tiCl»'
^nsburgu in okoli-
.
ru
n*5,’
;k>'
■be1.'
sk^
, M1
a J*
oke'
is'8 lice1
ienll‘ idej" ot
r,'A „Arezervi1'ajo omenjeni Moč uniforme” in ti b° sledilo.
P°zdrav!
Anton Zigman.
>avnj	Joliet,	111.
Večer, katerega pri-! Sv- Petra in Pavla, >fa, 0j ' Jednote na 22. no-eta biti res nekaj po-% ^..Neobičajnega. Vsaj 11 t0j ll.	med	sobra-
ti vre /' Seveda, vsak (z Kt0v k* rad dobil 20 do ntov ^?®kega purana za V- lem se še ves ve-a, j ' Kdor ne bo dobil 'eMh 6 Priliko do dru-išftu .^Srad, katerih je
^ kot lo' °’ tQ bo še
\fc.navadna “Card Par-na.i ne za«iu-^4 ,i„e’ katero priredi v
dv,
«42S
or
atli na 22. novem-
čustvo
^ Vg4*_'JSicUsij° prodati kar Sij- nic
h
■ »s
“reft
lJ°Urt pri j ;$ cl J
i»e 'jj, 10(1
št. 66 J. S
tIS
.^loin
^ice v Prosim, da člani s Posk
Vsi
seliCo c m da povabijo Eliev , največ svojih ki 1'
„c . 0sini nadalje vse —j,%nicn-1S° °ddali preosta-),,I.1,1esoiL ln denarja, da vse P°šljejo na sejo Člani
—jv..*J	da se
^ <la:
I?636
P14S n°vembra.
‘Mn '’»W.ieni,
22
ndeležijo polno-Prejeli že nekaj
%0v0cl elanov in članic, 'g	'	Se	kodo	porabili
22
j
2^ našem zabavno novembra. Ako
?eli ka
et^ i ^	Prispevati,	je
/j k/ loVeme,Se ali pošlje na
X1 iv «Crvali pa nai-
Ki V^-Ova 'k "0TOm;
irn L. d,11° «1- -..........
;iiceJ,yfV‘‘°&i aIi v urad
aJnika. Ako želi to svrho kaj ne ve, kakšen
10 $	v
g°! S'
*AH
b ir
&
&I J n bi ln
lahko daru-
•C P°8ki-KVf° V g0t0Vini-K v c*a ^U1)i kaJ
ih^^avi Mk najmanjši vec ,. »jJSei ljal°i odbor hva-
f! Ni«, ,
;/%(., '""'Or je sestav-’0}Jm, 5 Jr’ v John Lunka, ■>.lan^c Plutj John <|^V.,:Votefc. Joseph y I **• Pucel, Louis
Pueblo, Colo.
Slovenski narodni dom v Pueblo, Colo., je stvar, ki je šele v znamenju začetne agitacije. Kakšne večje akcije še nismo podvzeli.
Z namenom, da se agitacijo za dom poživi, in da se ob enem neguje prosvetno delo, je društvo “Orel,” št. 21, S. N. P. J. ustanovilo poseben dramski odsek, kateri je imel to jesen že eno predstavo, namreč narodno igro “Stari Ilija.” Eventualni prebitek takih priredb je šel v poseben sklad za dom. Ampak samo to nam ga seveda ne bo zgradilo. Treba bo dobiti večja sredstva, in o virih, kako jih dobiti, bom pisal v tem dopisu.
Edina slovenska dvorana v Pueblu je na Grovu in je last društva sv. Jožefa, KSKJ. Pred desetletji, ko je bila zgrajena, je bila dovolj prostorna, in takrat so rekli, da je celo prevelika.
Ko je v nji vprizorilo društvo Orel dramo “Hrbtenica,” je bila veliko premajhna. Potrebam naselbine niti od daleč ne odgovarja. V naselbini je tudi cerkvena dvorana, a ta .služi le verskim priredbam in plesom.
Slovenski dom v Pueblo bi moral torej biti poslopje z raznimi lokali ter s prostorno dvorano z velikim odrom. To kajpada stane, in problem so finance.
V dramskem odseku “Orla” je predsednik John Klančar in Rese Radovich tajnica. Naloga tega odseka je gojiti dramatiko, kot pove ime, in vzbujati z njo med ljudstvom tudi zanimanje za akcijo, katere cilj je dom, kakršnega potrebujemo. Za agitacijo v prid doma pa je potreben širši odbor, kateremu bo načeljeval ožji odbor ter izvrševal sklepe. V njemu bi bila, oziroma bi morala biti zastopana vsa društva, ki žele sodelovati.
Društvo “Orel” je že sprejelo tak zaključek in izvolilo zastopnike, katerih naloga je agitirati med drugimi društvi, da se pridružijo delu za slovensko dvorano. To delo naj bo v začetku predvsem v mejah priredb, dramskih in drugih, ko pa dospemo dovolj daleč, v financah in drugače, bo pa treba seveda delati največ na pridobivanju gmotnih sredstev. Društvo Orel ima nekaj denarja že pripravljenega za to stvar, a akcije samo ne bi izvedlo, ra-zun če se bi vse članstvo navdušeno lotilo dela, s sodelovanjem drugih društev pa stvar ne bo nepremostljivo težka.
Led je torej prebit. Kolike nas je, ki smo pripravljeni lotiti se dela z vso resnostjo? Ali smo v interesu skupnosti pripravljeni izogibati se osebnostim in vsaki drugi stvari, ki razdvaja ?
Razlogi, čemu ^potrebujemo svoj narodni dom, so različni Prihodnjega aprila bo dve leti, od kar smo ustanovili zadružno prodajalno, ki lepo uspeva. Ta bi kot narodova ustanova imela svoje prostore,v Narodnem domu in plačevala najemnino drugi ustanovi zadružnega značaja. Sedaj plačuje $100 mesečno najemnine. Za koncerte in igre potrebujemo boljše prostore kot jih imamo sedaj. To ni reflekcija na društvo sv. Jožefa, kajti ono je investiralo v svojo dvorano precejšnjo svoto in lansko leto jo je prenovilo, toda kot sem dejal, je za sedanje potrebe naselbine veliko premajhna in ob enem je last enega društva, torej nima splošnega.
značaja. Narodni dom bi ime? svojo čitalnico, imel bi manjše dvorane za seje, zabavni prostor (club room), potrebne shrambe itd.
Sredstva, kje dobimo te? Nekaj od veselic, nekaj z raznimi tekmami, nekaj s kolektami in največ s podpisovanjem deležev. Neki član in ustanovitelj društva “Orel” je obljubil dati $100, in ako obljubo izvrši, bo s tem ne le pomnožil blagajno za $100, ampak je tak prispevek tudi velike agitacijske vrednosti. Moralo pa bo biti precej takih, ki bodo dali po $100, in vsakdo, ki mu je na tem, da stvar izvedemo, bo dal kolikor mogoče.
Posojila bi lahko dali rojaki, bodisi trgovci in drugi, proti primernim obrestim, kajti če jih imamo plačevati banki, čemu bi jih ne našim vložnikom? Drugod dobe nizke. Dom bi jih plačal do iste višine kot bi jih plačeval banki za posojila.
Ime je tudi važno. Slovenski narodni dom itd. so imena, izmed katerih lahko izbiramo. Moje mnenje je, da bi bilo najbolj primerno ime “Ameriški jugoslovanski delavski dom.” Res je dolgo in vsled tega ne tako praktično kot kratko ime, toda odgovarjalo bi namenu in pomenu akcije.
Drug zavod, ki bi lahko pomagal uresničenju te ideje, bi bila ustanovitev hranilnega stavbinskega in posojilnega društva. Denar naših ljudi bi cirkuliral med njimi.
Če uresničimo te načrte, bomo postali upoštevan faktor, naš ugled bo večji in s časoma bodo rekli:	Slovenci v Pueblu
so izobražen, delaven narod.
Društvo “Orel” je razpisalo tekmo za priporočila v prid Narodnega doma. Tistemu, ki spiše najboljša, je obljubilo nagrado. Moja morda niso najboljša, a navedel sem jih, ne da bi pričakoval nagrado. Meni je za stvar, in če kaj morem storiti zanjo, storim z veseljem.
John Stonich.
Walsenburg, Colo.
Prosim nekoliko prostora v listu Nova Doba, za odgovor M. Mlekušu iz Gordon, Colo., v št. 43. Dopisnikar se jezi, ker je društvo dovolilo, da se vzamejo delnice iz društvene blagajne za delavsko prodajalno, nadalje se jezi, ker je društvo sklenilo, da se priredi društvena zabava. Nazadnje še ima za govoriti zaradi pogreba društvenega člana, ki smo ga pokopali v Trinidadu, Colo.
Da bo slovenska javnost širom Amerike bolj podučena in vedela, o čem se gre v tukaj-šni naselbini, želim položaj na kratko opisati:
Društvo Srebrna gora, št. 299 S. N. P. J. je že dalje časa priporočalo ostalim slovenskim društvom, da napravimo skupno svoj dom v Walsenburgu. Veliko se je že o tem razpravljalo med zastopniki več društev v zadnjih par letih, toda do pravega zaključka nismo mogli priti, ker razdiračev se ni nikoli manjkalo v nobeni naselbini in se jih tudi ne bo. Tako se je naš dom trikrat porušil, predno je bil zidan. Društvo Srebrna gora je začelo zbirati sklad, prirejalo veselice, in je svojo blagajno povzdignilo, kljub slabim delavskim razmeram, tekom štirih let na $1,600 in zraven je izplačalo čez $300 letno za razne prošnje in podpore. Meseca februarja t. 1. se je zopet razpravljalo in stavljen je bil predlog, da kupimo zemljišče takoj, in zgradimo si poslopje po svoji moči za društvene potrebe. Ker je pri tem društvu tudi več dobrih in naprednih članov od drugih raznih društev, kateri gledajo za napredek, so se izrazili, posebno društvo sv. Feliksa, št. 101 J. S. K. Jednote, da bi bilo sramotno, da bi eno samo društvo v naselbini delalo dom. “Daj mo ga 'vsa slovenska društva skupaj.” Ta beseda nam je do-
bro prišla in smo uradno pozvali društvo Kraj n, št. 8, S. S. P.
Z. in društvo sv. Feliksa, št. 101 J. S. K. Jednote, da izvolijo svoje zastopnike in delajo skupno z našimi. Nismo pa nobenega povabila poslali hrvaškim društvom, kakor Mlekuš napačno poroča, da smo tam dobili brco. Oba pozvana društva sta se odzvala, izvolila svoje zastopnike, toda nekateri se sploh niso udeleževali sej.
Združeni zastopniki so zborovali pogostoma in prišlo do zaključka, da se kupi poslopje in zemljišče, kjer se postavi zadružna prodajalna. Poslopje smo kupili v dobrem položaju, zgrajeno komaj pred enim letom,, trgovsko opremljeno, h kateremu lahko vsaki čas pridelamo dvorano, katera bo odgovarjala za vse društvene in delavske potrebe. Razpisali smo delnice na poslopje po $25 vsaka, brez naklade, katere lahko kupi vsaka slovanska oseba od ene do deset; društva iz blagajne imajo izjeme, jih vzamejo kolikor katero hoče. Društvo št. 299 S. N. P. J. je vzelo za $1,000, društvo Krajn S. S. P.
Z. za $250. Ko je prišla razprava na seji društva sv. Feliksa, št. 101, J. S. K. Jednote, so nasprotniki, posebno M. Mlekuš močno protestirali, da bi društvo iz blagajne vzelo za delnice. Bilo je torej takrat odklonjeno. Zaradi tega stvar ni propadla, šli smo naprej po načrtu, inkorporirali po državi Colorado. Večina članov društva sv. Feliksa je poseglo po delnicah, kateri so potem nastopili, da se tudi iz blagajne vzame nekaj delnic, ker članstvo je blagajno zložilo skupaj, ne pa M. Mlekuš sam.
Društvo je na zadnji seji z veliko večino odobrilo, da se vzame iz blagajne $200. Sobrat Mlekuš res ni bil na društveni seji, ker na seje ne hodi, pravi da mu je predaleč, a drugi dan po sejah mu ni predaleč hoditi v mesto proteistirat proti društvenim zaključkom. Nadalje protestira, ker je društvo zaključilo, da priredi veselico. Ne bojte se, veselice ne bo, je prestavljena, ne zaradi protesta, ampak veselični odbor ve, da je štrajk, ampak vršila se bo ob prvi priložnosti. Nadalje, kar se tiče pogreba člana društva sv. Feliksa, kateri je umrl v Pueblu, Colo., in je pokopan v Trinidadu, Colo., kjer počiva tudi njegova žena. Društvo se je v obilem številu udeležilo pogreba, kar se tudi spodobi, zato smo najeli tri kare, da se je članstvo peljalo v Trinidad, ker je bilo 40 milj malo preveč za hoditi.
Slovenska javnost naj sodi moža, ko bi bilo takih nekaj več, bi ne bilo toliko slovenskih domov in zadružnic po Ameriki. Sobratje in rojaki, kateri imate že svoje domove, kateri so vam biser krasni in ponos vaše naselbine, kakšne obveznosti ste dajali, ko ste zbirali sklad za svoj dom? Tako je nas vprašal M. Mlekuš, kje so obveznosti, če društvo podpiše delnice iz blagajne. Nadalje nam razlaga jednotina pravila in naziva slovensko društvo kramarsko. Društvo je podporno, ne kramarsko. Sobratje, držimo skupaj podjetje, katero smo začeli, ne bo propadlo in ga tudi ne bodo naši sovražniki razbili, zastonj se trudijo. Rojaki, premislite si, ali nam je potreben dom?
Spominjam se premogarske stavke leta 1922, ko je bilo na povedano skupno zborovanje vseh premogarjev neko nedeljo popoldne v Walsenburg na Mac-cabee hali. Ko je napočila ura, da se začne zborovanje, je ljudstvo drvelo od vseh strani do dvorane, toda dvorana je bila zaprta, “state rangers” s puškami so stali na vratih in preprečili zborovanje. Ljudstvo je napolnilo ulice po mestu in ogorčeno protestiralo proti temu početju, toda nič ni pomagalo. Ko bj. delavci imeli ta-
krat svojo dvorano, bi se bilo zborovanje vršilo.
V enakem položaju se nahajamo danes, ko je splošna pre* mogarska stavka v državi Colorado. Najhujši boj se vedno vrši v okraju Walsenburga. Sedanja stavka je bila od tukaj napovedana in tukaj se začela. Premogarji cele države Colorado upirajo oči na ta okraj, ker tukaj se bo stavka končala.
Ko boste rojaki širom države čitali ta dopis, takrat se bodo tukajšni rudarji borili za življenje in smrt, in mogoče že prelivali svojo nedolžno kri. In da ni ravno v tem času poljsko društvo dalo svojo dvorano na razpolago štrajkajočim rudarjem, bi ne imeli kje zborovati, ker lastniki dvoran so nasprotni premogarjem in organizaciji, katera vodi sedanjo stavko. To nam je jasen dokaz, da potrebujemo delavci svojo dvorano, katera nam bo na razpolago vsak čas.
Pozdravljam vse rojake in či-tatelje tega lista.
Mark J. Težak, član in zapisnikar društva sv.
Feliksa, št. 101 J. S. K. J.
isti čas delati in pa oni, ki so na bolniški listi. Torej vsi na za prihodnje leto odbor, ki bo vsem v zadovoljstvo.
Bratski pozdrav!
Anton Jaklič, tajnik.
S pota.
Dne 7. novembra je bil veličasten pogreb sobrata Johna Kluna, člana društva št. 30 J. S. K. Jednote v Chisholmu, Minn. Omenjeni je umrl pri delu v železnem rudniku dne 2, novembra, kot je bilo že poroča-no v Novi Dobi. Pogreba so se udeležili vsi tamkajšni sobratje J. S. K. Jednote in precejšno število tudi od hrvatskega društva, h kateremu je pokojnik spadal. Pogreb s tako veliko udeležbo je pokazal, da je bil pokojnik priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki delodajalcev, pri katerih je pokojnik mnogo let delal. Smrt ga je dohitela pri delu in ga rešila nadaljnega truda. Gomila je bila obložena z mnogimi cvetličnimi venci, zadnji pozdrav od sobratov, sorodnikov in prijateljev.
Isti dan se je pripetila nesreča blizu Chisholma na tako-zvani Balkan farmi. Otroci so zanetili požar in zgorelo je poleg lepe hiše tudi drugo imetje lastnika Mr. J. Čuka. Najbolj žalostno pa je, da je zgorela tudi mala hčerka, katere niso mogli rešiti iz goreče hiše. Posestvo baje ni bilo nič zavarovano. Kot se čuje, je zgorelo tudi precej gotovega denarja.
Dne 9. novembra je bil pogreb nekega J. Ambrožiča, ki se je v zmedenosti obesil. Tako je imela smrt precej obilno žetev v taj okolici začetkom novembra.
Matija Pogorelc.
Johnstown, Pa.
Kakor je znano rojakom in sobratom v okolici Johnstowna je naše društvo Planinski Raj, Št. 172 J. S. K. Jednote še mlado, takorekoč mlado drevesce, katero potrebuje opore. Vsako društvo ima gotove stroške in prav posebno se ti občutijo pri mladih društvih, ki nimajo velikih blagajn. Zato je naše društvo sklenilo, da napravi na dan 19. novembra nekoliko zabave in sicer v korist društvene blagajne.
Vstopnina za moške je 50 centov, za ženske brez spremstva pa 25 cento*’ Vabljeni so vsi, brez izjeme, posebno priporočljivo pa je, da se zabave udeležijo vsi člani in članice. Za vso postrežbo bo po najboljši moči preskrbljeno. Pričetek zabave ob sedmi uri zvečer in sicer v Slovenskem narodnem domu na Moxham. Na svidenje torej!
John Nachtigal, tajnik.
Chicago, 111.
Člane in članice društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote poživljam, da se v obilnem številu udeleže prihodnje mesečne seje dne 20. novembra. Na dnevnem redu bo mnogo važnih točk, ob enem boste dobili tudi vstopnice za skupno veselico, katero priredijo društva Zvon, Jugoslovan in Zvezda dne 14. januarja, 1928.
Dalje vas vse prosim, da se potrudite za novo članstvo. Vi stariši, vaši otroci bi morali pripadati istemu društvu kot vi. Pričakujem precejšno število novih v obeh oddelkih. Jaz sem dober za dva. Kdor je boljši, naj se pokaže na prihodnji seji.
Po seji bomo imeli nekoliko prigrizka in tudi nekaj za tolažbo žeje. Torej vsi, kateri niste zadržani, pridite, ne bo vam žal!
Z bratskim pozdravom
John Zvezich, tajnik.
rodnem Domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Upam, da bodo vsi zastopniki navzoči.
Za odbor skupnih društev: Frank Kačar, tajnik.
Cleveland, O.
This is to notify all representatives, who represent the Lodges in federated action, that our regular meeting -will be held on Monday, November 28th at 7:30 P. M. at Slovenian National Home, St. Clair Ave., Room No. 4, old building.
I hope that all representatives will be present.
P’or the Committee of Federated Lodges:
Frank Kačar, Secretary.
Shinnston, W. Va.
Člane in članice društva sv. Janeza, št. 179, J. S. K. Jednote poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje društvene seje, ki se bo vršila dne 4. decembra ob dveh popoldne. Za rešiti bo dosti važnih društvenih zadev in izvoliti bo treba društvene odbornike za leto 1928. Torej pridite vsi!
Z bratskim pozdravom
John Cvetan, predsednik in organizator. -----------o-------
JOLIETSKE VESTI
(Nadaljevanje iz 2. strani)
dati in isto dovolj pohvaliti. Pevski zbor “Korajžni fantje” ima, oziroma je imel za svoje člane sledeče slavčke:	Lojze
Tomažič, Jože Želko, Tone Russ, Oče Juričičev, Tine Juričič, Tone in Frane Skul, Rude Skul in seveda Lojzek Planinc kot koruznik (Caruso), zadnji v vrsti Joško Umek. O, ali smo zažin-gali! Poročevalec je vriskal: Še sto let!
Reading,, Pa.
Za poročati imam žalostno vest, da smo izgubili dobro in zavedno članico društva sv. Jurija, št. 61 J. S. K. Jednote, in sicer sosestro Katarino Jaklo-vic. Na volilni dan, to je 8. novembra je še šla volit, nazaj grede pa jo je zadela srčna kap in je izdihnila v par minutah. Pokojnica je bila članica J.S.K. Jednote že nad 15 let in je imela mnogo prijateljev in prijateljic, kar se je naj lepše pokazalo pri pogrebu.
Rojaki in rojakinje, ki še niste pri nobenem društvu, zdaj imate lepo priliko pristopiti k našemu društvu, ker je prosta pristopnina. Imamo mnogokrat vzglede, da nihče ne ve, kdaj ga zadene bolezen ali snlrt.
Članstvu društva št. 61 J. S. K. Jednote naznanjam ob enem, da je bilo sklenjeno na redni mesečni seji dne 12. novembra, da kateri član se ne bo udeležil prihodnje seje, ki se bo vršila 10. decembra," plača en dolar v društveno blagajno. To je zato, ker omenjeni dan bo letna seja in bo treba voliti odbor za lečo 1928. Izvzeti od globe za lieudeležitev so tisti, ki morajo prihodnjo sejo, da si izvolimo
Trinidad, Coio.
Poživljam člane in članice društva sv. Andreja, št. 84 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 4. decembra. Za rešiti bomo imeli dovolj važnih zadev in ob enem izvoliti nov odbor za leto 1928. Seja se bo vršila v Fraternal Hall ob deveti uri dopoldne. Te seje se mora udeležiti vsak član in članica, ker sicer plača en dolar v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolniki.
Opozarjam dalje članstvo, da se potrudi za kakšnega novega prosilca, ker do konca tega leta imamo pri našem društvu še prosto pristopnino in zdravniško preiskavo.
Z bratskim pozdravom
Matt Karcich, tajnik.
Davis, W. Va.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 106, J. S. K. Jednote je sklenilo na redni seji dne 16. oktobra, da se spremeni za bodoče ura zborovanja. Namesto ob desetih dopoldne se bo v bodoče pričenjala redna društvena seja ob DVEH POPOLDNE. Vse člane bi opozoril, da se zanimajo za mesečne seje in se jih po možnosti vsi udeležujejo. Več članov ko je na seji, bolje je za vse, posebno kadar imamo kaj važnega za ukrepati.
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Leopold Jeran, tajnik društva št. 106, J.S.K.J.
i Cleveland, O.
Tem potom obveščam vse zastopnike, ki zastopajo društva v skupni akciji, da se bo vršila redna seja zastopnikov društev v pondeljek 28. novembra ob 7:30 zvečer v Slovenskem Na-
Kot je bilo že v zadnji izdaji poročano, je prihodnja seja zadnja seja pred zabavnim večerom ali “Card Party.” Ta seja bo važna in odbor društva št. 66 JSKJ želi, da bi se članstvo v kar naj večjem številu iste udeležilo. Sicer pa moramo pripoznati, da so naše seje vedno dobro obiskane, na kar smo lahko ponosni.
Jolietski mestni zastop se trudi na vse načine, da bi se zvišala davčna vrednost nepri-mičnin, kar bi seveda pomenilo, da bi lastniki plačevali višje davke. Asesorji so že letos vzdignili cojldkui^no vrednost za $1,200,000, od katere svote bo prišlo že nekaj več davkov v blagajno. V mestu Jolietu se že zdaj plačuje $10.34 na $100 obdavčene vrednosti ,v okolici pa se na $100 davčne vrednosti plačuje po $8.27. Davki, ki se ravnajo po visokosti določeni vrednosti nepremičnin! so v Jolietu torej dovolj visoki.
Po naročilu poštarja dr. Flet-cherja so se v Jolietu ustanovile tri nove poštne postaje. Ena teh novih poštnih postaj se nahaja na Moen Ave. (Rockdale) v oskrbi Mr. Joseph Kuhar-j a; druga v Forest Parku v oskrbi Joseph Mack-a in tretja v Ingalls Park okrožju na Park Rd., v oskrbi E. E. Wright-a.
Glasom resolucije, katere je sprejela zveza jolietskih stavbenih kontraktorjev, bodo v bodoče isti tudi za stavbe v jolietski okolici izposlovali dovoljenja od mestnega stavbenega odbora. To velja za vse stanovanjske zgradbe “townshipa” Joliet. Vzrok za ta sklep leži v dejstvu, da bo v bližnji ali daljni bodočnosti mesto Joliet obsegalo tudi sedanjo okolico in je zato pravilno, da se vsa stavbena dela vršijo po skupnem načrtu.
Umrla je Mrs. Mary Petrov-cich, stara 55 let, stanujoča na 541 Marble St. Zapušča eno hčerko, Mrs. Anne Mihelič in štiri sinove, namreč Josepha, Edvvarda in Antona v Jolietu in Franka v Californiji. _ _
						
Jr
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
V
(Nadaljevanj«)
Najbolj so strašile ljudi njegove zgodbe.
Strašne zgodbe
so bile to o obešanju, o hoji preko ograje krova (smrtna kazen), o viharju na morju in mučenju in divjih dejanjih in krajih v španskih vodah. Po njegovih besedah sodeč, je moral preživeti svoje življenje med najbolj brezbožnimi ljudmi, kar jih je Bog trpel na morju. Jezik, v katerem je pripovedoval te zgodbe, je pretresal naše preproste kmečke ljudi ravno tako kakor zločini, ki jih je popisoval. Moj oče je vedno zatrjeval, da bo gostilna propadla, kajti ljudje ne bodo več hoteli zahajati tja, kjer se ne smejo prosto gibati; jaz pa mislim, da nam je njegova navzočnost pravzaprav koristila. Izprva so se ga ljudje bali; kakor hitro pa jih je minil prvi strah, jim je stvar celo ugajala; bilo je lepo razburjenje v mirnem življenju na deželi; bila je celo družba mlajših mož, ki so se delali, kakor da bi ga občudovali, nazivajoč ga:	“pravi	morski pes, pristna morska sol” in z
drugimi sličnimi imeni in trdili, da je one vrste mož, ki so naredili Angleško tako strašno na morju.
V enem oziru pa nas je grozil v resnici uničiti; ostajal je namreč teden za tednom in končno mesec za mesecem pri nas, tako da je bil že davno ves denar potrošen, ki ga je plačal in moj oče se še vedno ni ojunačil, da bi zahteval drugega. Če je kdaj omenil o tej stvari, je začel kapitan tako glasno puhati skozi nos, da bi človek skoro rekel, da je rjovel, ter je pregnal s svojimi bodečimi pogledi očeta iz sobe. Po takem odgovoru sem ga videl večkrat potem, kako je vil in sklepal roke in prepričan sem, da je morala jeza in strah, v katei'em je živel, v veliki meri pospešiti njegovo zgodnjo in nesrečno šmrt.
Ves čas, kar je živel pri nas, ni premenil kapitan nikdar svoje obleke; le nekoliko nogavic si je kupil od nekega krošnjarja. Ko se je povesil del okrajev njegovega klobuka, so mu viseli okraji od tega dne dol, dasi mu je bilo to zelo neprilično, kadar je veter vlekel. Spominjam se zunajnosti njegove suknje, ki jo je sam krpal gori v svoji sobi in ki je bila navsezadnje ena sama velika krpa. Nikdar ni pisal ali prejel pisma, in nikdar ni govoril z nikomur razen s sosedi in še s temi večinoma le takrat, kadar je pil preveč ruma. Velikega mornarskega kovčega ni videl nihče izmed nas nikdar odprtega.
Samo enkrat je bil ostro zavrnjen in to se je zgodilo proti koncu, ko je bil moj ubogi oče že blizu smrti. Dr. Livesey jt prišel pozno obiskat nekega popoldneva bolnika, se nekolike okrepčal v kuhinji pri moji materi ter stopil nato v gostilnico, da pokadi pipo tobaka, dokler ne bi prišel njegov konj iz vasice, ker pri starem “Benbow-u” nismo imeli hleva. Šel sem za njim v sobo in spominjam se, da sem opazil, kolika razlika je bila med snažnim in prijaznim zdravnikom, z belo napudranimi lasmi, sv iti im i črnimi očmi in prijaznim vedenjem ter med razposajenimi kmečkimi ljudmi, predvsem pa med tem zamazanim, žalostnim, motnookim ptičjim strašilom morskega roparja, ki je sedel za mizo ves pijan od ruma. Naenkrat je začel — kapitan namreč — peti svojo večno pesem:
“Petnajst mož na mrtvega moža zaboja —
Ju-hu-hu, in	steklenica ruma!
Pijača, vrag	stori potem ostalo —
Ju-hu-hu, in	steklenica ruma!”
V začetku sem mislil, da je “mrtvega moža zaboj” oni veliki kovčeg v sobi in ta misel se je v mojih sanjah pomešala z ono c enonogem mornarju. Mi se tedaj že davno nismo brigali za tc petje; novo ni bilo v tej noči nikomur drugemu kakor doktorju Liveseyu, in na njega, kakor sem opazil, ni naredilo dobrega vtisa, kajti pogledal je za trenutek zelo jezno, predno je nadaljeval svoj pogovor s starim Taylorjem, vrtnarjem, o novem zdravilu za revmatizem. Medtem je kapitan poživil svojo godbo in udaril z roko po mizi na oni način, o katerem smo vsi vedeli, da pomeni — mir! Glasovi so naenkrat utihnili, vsi razun Livese-yevega;	on je govoril	razločno in prijazno	dalje	kakor	poprej
in	po	vsaki drugi ali	tretji besedi močno potegnil	svojo	pipo.
Kapitan ga je gledal divje nekoliko časa, še enkrat udaril s svojo roko po mizi in se še bolj divje zamračil; naposled pa je z grdo brezbožno kletvijo zavpil:	“Mir tam v medkrovju!”
“Ali veljajo vaše besede meni, gospod?” pravi zdravnik; in ko mu je potrdil lopov z novo kletvijo, je zdravnik odgovoril: “Potem vam povem le eno, gospod, da bo svet kmalu rešen zelo umazanega lopova, ako boste še nadalje rum pili!”
Jeza starega moža je bila strašna. Planil je kvišku, odprl svoj veliki mornarski nož ter ga vihtel v roki, grozeč pribiti zdravnika k steni.
Zdravnik se ni niti ganil. Odgovoril mu je preko rame z istim glasom, kot poprej, vendar nekoliko glasnejše, da bi ga mogli slišati po celi sobi, toda popolnoma mirno in samozavestno “Ako pri tej priči ne utaknete tega noža v svoj žep, vam obljubljam pri svoji časti, da pridete pri prihodnjem porotni škem zasedanju na vislice.”
Temu je sledila cela bitka pogledov med obema; vendar je kapitan kmalu odnehal, odložil svoje orožje, sedel zopet in renča kot tepen pes.
“Sedaj pa, ker vem, gospod,” je nadaljeval zdravnik, “da se nahaja tak človek v -mojem okraju, bodite prepričani, da bom pazil na vas noč in dan. Nisem samo zdravnik, sem tudi deželni uradnik; in ako čujem najmanjšo pritožbo zoper vas, in makar tudi samo radi neuljudnosti, kakor sedajle, bom storil vse, da vas primejo in iztirajo od tod. To naj zadostuje!”
Kmalu patem so pripeljali Liveseyevega konja in zdravnik je odjezdil; kapitan pa je miroval ta in še mnogo poznejših večerov.
DRUGO POGLAVJE Ni bilo posebno dolgo potem, ko se je prigodil prvi izmed onih skrivnostnih dogodkov, ki so nas oprostili kapitana, ne pa njegovih zadev, kakor boste videli. Bila je huda, mrzla zima dolgim, ostrim mrazom in velikimi viharji; in takoj iz početka je bilo jasno, da bo moj oče težko doživel pomlad. Hiral je vedno bolj dan za dnevom in moja mati in jaz sva imela celo gostilno na ramah; imeli smo vedno dosti, posla in se nismo nič kaj posebno brigali za našega neprijetnega gosta.
(Dalje prihodnjič)
NAZNANIT,O IN ZAHVALA
Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem širom te dežele žalostno vest, da nas je za vedno zapustil in odšel k večnemu počitku ljubljeni soprog, oziroma oče ir brat
Mohor Mladich
v lepi moški dobi 50 let. Dragi pokojnik je bil rojen leta 1877 v Žužemberku, Slovenija, in je bival v tej deželi 30 let. Pri tej priliki se zahvaljujemo skupno, ker se posamezno ne moremo, za vse mnogoštevilne izraze sožalja, izražene nam osebno, brzojavno, pismeno, s cvetlicami, z govori, z udeležbo pri pogrebu in sploh na kateri koli način. Bolest, ki nam krči srca, nam bo vsaj nekoliko olajšala zavest, da sočustvuje z nami na tisoče njegovih in naših prijateljev.
Iskrena hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da se poslednjikrat poslovite od prijatelja in ki ste na en ali drugi način spomnili na nas v uri žalosti.
Posebej pa nas veže dolžnost, da se javno zahvalimo darovalcem vencev in cvetlic, katerih imena tu slede:
Jugoslovanska Kat. Jednota; Slovenska Narodna Podp. Jednota; Slovenska Svob. Podp. Zveza; Mr. & Mrs. Anton Zbašnik; Joseph Pishler in družina; dr. Jos. V. Grahek; Mr, Champa; Mertel in družina; Mr. Slabodnik; Levstik in družina; Bostich in družina;
American Beauty Parlor; Mrs. Bezdik in družina; Bowman Diary W. Division; Boys of the Standard Plumbing Co.; Boys of Lawndale; Brokop in družina; Brummel Bros.; Mr. & Mrs. A. J. Cermak; Chrastka Family & dr. Zavertnik; C. S. B. P. J. No. 44; Crizanic & Family; Erickson Family; Fluch-mann Yeast Co.; Illinois Packing Co.; Jane & Family; društvo Jugoslovan št. '104 JSKJ; ialtinger & Son: Mr. Klause: Konoposek Elsie; Košiček in družina; Mrs. Knaus in družina; Marshall Field Co. Sec. 31; Mladič Anton in družina; Mladič John in družina/; Mladič Leon in družina; Muhi & Family; Mr. Nowbr.andt; Novotny James & Family; Park View Laundry Co.; Perdan Rudolph: Pionir Lodge No. 559 SNPJ; Mr. & Mrs. Pelikan; Polaček & Family; Pozo Martin; Primožič A. in družina; Protective Real instate Board; Russ & Family: Russell & Kmett Families: Room 109 Faragut School; Room 314 Farragut School: Sedlar & Family ;Serpci.c & Family; Shramek Mae; Shuman Empl6yees; Mr. G. L. Shuman: Spolar & družina; Sramek & Marek; Triglav Bldg. & Loan Ass’n.; Verderbar & Family; Vitezi (Narodni ) SNPJ; Mr. & Mrs. Volcansek.
Brzojavnim ali pismenim potom so nam sporočili izraz sožalja Messrs. Pishler, Zbašnik, Champa, dr. Grahek, Terbovec, E. J. O’Brien in Černe.
Zunanji udeleženci pri po-pogrebu so bili: Mr. Zbašnik iz Pittsburgha, Mr. Kmett, Mr. Russell, Mrs. Knaus in Mrs. Jerman iz Clevelanda.
Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, pokojniku pa sladek počitek in blag spomin!
Žalujoči ostali: Mrs. M. Mladič soproga; William, Richard, Frank, Otto, William, sinovi; Clara, Bertha, Anne, Christine, Dorothy, Rose, Elsie, Margaret, Elenore, Lorraine, hčere; Richard, John, Anton in Leon, bratje.
Chicago, 111. 14. novembra 1927.
društvu sv. Jožefa št. 30 JSKJ in k društvu -sv. Štefana št. 21 H. B. Z. Tem potom se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom in rudarjem Wellington rudnika za darovane krasne vence in zadušnice. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali na strani in .nam pomagali ob uri žalosti. Hvala dalje pogrebnikom in društvoma sv. Jožefa in sv. Štefana za udeležbo pri pogrebu in za darovana venca.
Žalujoči ostali:	Terezija
Klun, soproga z družino. Chisholm, Minn. 11. novembra 192*7.
Silna eksplozija v Pittsburghu.
Dne 14. novembra je Pittsburgh, posebno takozvani Manchester distrikt pretresla silna eksplozija, ki je, po dosedanjih poročilih zahtevala 28 človeških življenj. Vseh mrtvecev pod razvalinami naj-brže še niso našli. Ranjenih je okoli 500 oseb in nekatere teh nevarno. Eksplodiral je veliki kovinski čeber (tank) za plin. Dotični tank je popravljalo 13 delavcev in sodilo se je o njem, da je prazen. Kako se je zgodila eksplozija, nihče ne ve, ker vsi delavci so bili ubiti. Eksplozija je bila tako silna, da je porušila mnogo poslopij v okolici, potrgala električne žice, razkopala ceste in poškodovala vodno napeljavo. Ranjenci in reševalci so se imeli boriti z raznimi nevarnostmi. Iz razbitih vodovodnih cevi je vrela voda, z zraka so
5000 knjig za 5000 slovenskih družin.
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
ENGLISH-SLOVENE READER SESTAVIL PR. F. J. KERN.
Knjisr«	aftčetii«	nauk« o izgo-
vorjavi angleških besed; vajo *a učenje angleščine; berila in članke, peumi ter kratek ansrleško-slovensko in slovenako-ancleSki slovar (4,000 besed).
NAD 50 SLIK
Knjiga j« pripravna za učenje ansrleičin« in slovenščine.
Kupit« C«<a« 93.00
jo svojim otrokom.
a poštnino. Naroča se pri 'Amcri&ki Domovini," 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnih src naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni soprog, oziroma oče
John Klun in sicer nagle smrti dne 2. novembra t. 1. Pokojnik je bil rojen v vasi Zamostec, občina Sodražica 12. februarja 1873; bil je torej 54 let star. Spadal je k
Imam na zalogi že nad 14 let
lUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,NY.
Edini mstopnik In zaloinlk LUBASOVIH HARMONIK t Zdru*.«il.
Pržavah
visele nevarne električne žice, stene mnogih poslopij so se majale. Vse ambulance in vsi zdi’avniki so bili poklicani v službo in bolnišnice v ^bližini so bile takoj prenapolnjene z ranjenci.
Plinska naprava je last Equitable Gas Co. in eksplodirani plinski čeber je bil baje največji te vrste v deželi, ker je imel prostornine za 5 milijonov kubičnih čevljev plina. ---------------o-------
Mežikajoča zvezda.
V konstelaciji Perseus se nahaja zveza Algol, katero so arabski zvezdoslovci imenovali Al Ghoul, kar bi se reklo po naše Hudičeva zvezda. To ime so ji dali, ker spreminja svetlobo. Izredno svetla zvezda bledi pet ur in v nadaljnih petih urah postaja zopet svetlejša. Vzrok za to je velikanski planet, ki se suče okoli nje in jo zakriva. Algol je solnce mnogo večje od našega in celo njegov planet je le malo manjši od našega soln-ca.
Za avtomobiliste.
Najvišje zvezno sodišče je nedavno odločilo, da je na železniških križiščih, kjer ni pre-graj, dolžnost avtomobilistov paziti na prihajajoče vlake. Odprta železniška križišča prevozi avtomobilist na svojo odgovornost.
Ogledala davnih čas0<
Neka švedska starinoslovcev je Media na Grškem 3ka ogledala, ki so
ekspe^ : blizu nie!‘
izkopa^ > jih st*
■eifi
davne flaperice rabile pr Lisoč leti. Ogledala so iz io brušene kovine, pritrjen slonokoščene ročaje.
V
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St„ New York, N. ¥.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh,	^
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, opofof g|
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen* stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
mmttmmtmmmttmmnmmmmmmmtmmtommmmtom«:
1»
Čistimo, barvamo, popravljamo
NEWYORK
Dry
CLEANING
I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVB. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom!
Najnovejši pralni stroj
-WOODROW-
Pralni stroj ‘‘WOODROW” pere že deset let in je še vodno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely.
Najhitrejše, najvarnejše pranje na svetu.
Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebmi, a vendar ere milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niaeara.
Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič, ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tvidi ne perilu.
Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen.
Proti gotovini ali na lahke obroke.
JOSEPH MANTEL
trgovina 7. železnino in pohištvom.
ELY, MINNESOTA.
ESSESOia
Pa
POZOR! KADILCI! POZOR! ,
Imamo pravi inportirani Turški, Grški in Balkanski TOBA* ^ cigarete in vse druge k temu potrebne stvari po jako nizkih ce Cene funtu “F. O. B. Pittsburgh” so sledeče:	hrjj
Št. 1. $2.50, št. 2. $1.80, št. 3. $1.40, št. 4. $1.00, in to J« 0 poštnine.	,„il.
Tudi izdelujemo cigarete, po naročilu z zaželjenimi monog'
Za več pojasnila se obrnite na:
EASTERN CIGARETTE and TOBACCO CO. J
gniiuiiiiiiiiMiuiHimiiiiiiiitiumiiiiimi
I Lepe	I
| tiskovine	j
er vaša društva, za trgovce,	=
S	posameznike, za vsakovrst-	s:
ne prireditve dobite vselej	™
| po nizkih cenah
=	T prvi slovenski unijski tia-	=
S karni v	državah,	kjer	«5
dobite ob vsakem času za-	=
E	nesljivo i«1	s
I točno postrežbo
5	Se priporočam drušhom, ro-	5
=	jakom, trgovcem za vse pri-	=
E	like. Prevzamemo največja	E
E	kot najmanjša dela.
I Ameriška Domovina 1
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
Za božične praznike
Skupno potovanje
v stari kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku ILE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na cevi poti.
Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila.
POŠILJANJE DENARJA
Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez.
DALJE NE POZABITE ' 1. da mi prodajamo šifkarle tudi za vse druge linije in parnike, in da lahko odpotujete “skozi nas,” katerikoli teden hočete,
2 da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%,
3. da dobavljamo denar iz starega kraja,
4. da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdelujemo tozadevne listine,
5. da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine.
SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJŠEK & CESARK
455 W. 42ND STREET NEW YORK, N. Y.
504 Wylie Ave. Pittsburgh
in v»v
Za oozic
Novo
m
let«
Sl
boste Vi tukaj najbolje postreženi, Vasl■ domovini pa pravočasno razveseljeni, ako; obrnete za denarna nakazila bodisi v m jih, lirah ali dolarjih na zavod, ki ima najboljše zveze in kojega mnogoletno p°s vanje je priznano širom Amerike.
FRANK SAKSER STATE
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
•jKir?svirž#\irrs\ir?s\i!
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
notarsko stfl
0K«
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v
spadajoče posle.	rthtO-
933 E. 185th St.	Cleveland, ,
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radi°
in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O-
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
\
h '■ h JV % %K \ Jv«, \ % K
šili
%
1%
S
pe,
t'
%
k
k
>■
h
s
% D
k
ii
% t
h
h
K
s
H
\i
z\»{
kaj rad naš narod kupuje darila ede'n druzemu in to posebno ali srebrnino.	iNjajfl0!,#
Naša zaloga je ravno zdaj večja kot kedaj poprej
 „ .	.	...	/kar
moške in damske ure, prstane, diamante, srebrnino in vse, yjc'‘;l
‘	..tie'1
zlatarsko obrt. Dalje prave Victor Orthophonic glasne
slovanske in druge Victor plošče, Radio in Piano role, P°
čletne
cenah. Pišite karto, pa vam pošljemo cenik.
Ne pozabite me, če kaj potrebujete iz naše ve< ljive trgovine..	i
IVAN PAJK, Jeweler,
24 MAIN ST.	CONEMAIJGH
i*
$
}>>■
V
c
%
h
%