ANNALES · Ser. hist. sociol. · 23 · 2013 · 1 179 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 179–183 Mednarodna znanstvena konferenca / Convegno scientifico internationale MOMJAN IN ISTRA: LOKALNA SKUPNOST IN REGIJA SEVERNEGA JADRANA (ZGODOVINA, UMETNOST, PRAVO, ANTROPOLOGIJA) – MOMIANO E L‘ISTRIA: UNA COMUNITÀ E UNA REGIONE DELL‘ALTO ADRIATICO (STORIA, ARTE, DIRITTO, ANTROPOLOGIA) Momjan, 14.06. - 16.06.2011 Bogat in raznolik trodnevni program mednarodno zastavljenega simpozija »Momjan in Istra: lokalna skup- nost in regija severnega Jadrana (zgodovina, umetnost, pravo, antropologija), se je odvijal v prostorih Italijanske skupnosti v Momjanu v organizaciji Ljudske univerze Buje in pod pokroviteljstvom Oddelka za humanistične znanosti Univerze Ca‘ Foscari v Benetkah. V tem okviru je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko ob zaključku prvega dne obeležilo jubilejno 20-letno izhajanje revije Acta Histriae in hkrati predstavilo najnovejšo številko omenjene serije. Težnja organizatorjev je bila izpeljati program v idiličnem istrskem okolju pod geslom »brez stresa«, zato so vključili v interdisciplinarno naravnan znanstveni dogodek širokega sklopa tematik nekaj prijet- nih in sproščujočih glasbenih točk, predstavitev župne cerkve sv. Martina in obisk »Vinske zadruge Kozlović«. Zainteresirani javnosti so bile že prvega dne pred- stavljene teme, ki so nudile znanstveno analitičen pogled v zgodovinsko zakulisje odnosov med Istro in Beneško republiko. Dopoldanski referati pod predsedo- vanjem Denisa Visintina z Mestnega muzeja v Pazinu, so obsegali tako upravno-gospodarske kot politične od- nose ozemelj, vključenih v Stato da Màr, do centralne beneške oblasti. Preko nazornega analitično usmerjene- ga in sistematično preglednega pristopa, so prikazova- li problematike, ki so kot izhodiščno ali končno točko svojih razprav zaokrožile z orisom momjanskega fevda. Svoje referate so tako predstavili: Bruno Crevato - Sel- vaggi z Dalmatinskega društva za domovinsko zgodovi- no s sedežem v Rimu / Società dalmata di storia patria, Roma, ki je spregovoril o Političnem in administrativnem ustroju beneške Istre, Slaven Bertoša z Univerze Jurja Dobrile v Pulju je predstavil referat z naslovom Momjan v beneškem obdobju - izbrane teme od XIV. do XVIII. stoletja, Claudio Povolo z beneške Univerze Ca’ Foscari pa predstavil temo Istra med običajnim in modernim pravom v novem veku. V zadnjem sklopu dopoldan- skega dela sta po pavzi nastopila Darko Darovec z In- štituta Nove revije, Zavod za humanistiko, Ljubljana, s prispevkom Momjan in Pietrapelosa v srednjem veku, ter Mila Manzatto z beneške Univerze Ca’ Foscari s temo Konflikti med kulturami na istrski meji ob koncu 18. stoletja: črnogorska skupnost v Peroju. Dopoldanski program je zaključila zanimiva in poučna predstavitev župne cerkve sv. Martina med zgodovino in arhitekturo, ki jo je vodil Gaetano Benčić s Srednje italijanske šole “Leonardo da Vinci” iz Buj. Popoldanski del, pod predsedovanjem Darka Da- rovca z Inštituta Nove revije, Zavod za humanistiko v Ljubljani, je obravnaval umetnostno kulturne značilnos- ti momjanskega območja. Poleg pregleda arhitekturno sakralne umetnosti, ki ga je v prispevku o Ruralnih cerk- vicah momjanskega območja predstavila Chiara Vigini Conti s tržaškega IRCI-ja, je prispevek Davida Di Paoli Paulovicha o glasbeni tradiciji med ritualom in folklo- ro, spodbudil navdušeno zanimanje zaradi dokumen- tarnih posnetkov in žive glasbene interpretacije. Tudi drugi sklop je bil zaznamovan z interdisciplinarnim metodološkim pristopom. Po uvodnem prispevku Rina ANNALES · Ser. hist. sociol. · 23 · 2013 · 1 180 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 179–183 Ciguia s Središča za zgodovinske raziskave v Rovinju o Spontanih verskih manifestacijah v Momjanu oziroma verskih bratovščinah in votivnih podobah, je v obravna- vi ostankov grajske dediščine s poudarkom na gradbe- nih in konstrukcijskih značilnostih momjanskega gradu, sledila predstavitev Lorelle Limoncin Toth, ki je najprej predstavila prispevek odsotnega Vladimirja Bedenka z naslovom Arhitektonski razvoj momjanskega dvorca, tematski sklop pa sta zaključila ing. Vladimir Schilhard s prikazom geofizičnih posnetkov in izmer gradu, na kon- cu pa še slikovno bogat in grafično nazoren prispevek Antonia Salvadorja z Italijanskega inštituta za dvorce / Istituto Italiano dei Castelli, o zgodovinski ikonografiji, arhitekturnih meritvah, fotodokumentaciji, genius lo- ci…v poizkusu 3D rekonstrukcije gradu. Zaključek večera je minil v znamenju Zgodovinske- ga društva za južno Primorsko in njene založniške de- javnosti. Claudio Povolo, Slaven Bertoša, Salvator Žitko (predsednik Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Koper) in Darko Darovec (glavni urednik) so občinstvu podali svoje osebne izkušnje in razmišljanja ob pregle- du delovanja Založbe Annales in njene mednarodno priznane ter bogate publicistike, ki je bila tokrat v zna- menju 20-letnice izdajanja zgodovinske revije Acta His- triae. Kot je poudaril prof. Claudio Povolo z beneške Univerze Ca‘ Foscari, je prav inovativen pristop glavnih akterjev v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bil tako rekoč »pred svojim časom«, botroval današnji za- polnitvi pomembne vrzeli na področju znanstveno-ra- ziskovalnega založništva obmejnega istrskega prosto- ra. Ob tej priložnosti je dr. Darko Darovec predstavil najnovejšo številko revije Acta Histrae, (21, 2013, 1-2), predstavljena pa je bila tudi nova spletna stran društva, preko katere bodo lahko obiskovalci posegali po vseh znanstvenih prispevkih, ki jih je društvo objavilo v dveh desetletjih svoje dejavnosti Prof. Povolo je predsedoval tudi dopoldanskemu delu drugega dne referatov; v njem je številno občin- stvo lahko sledilo zlasti pravnim odnosom in institucio- nalni strukturi Momjana in njegovega okoliša v moderni dobi. Poleg posebnosti momjanskega kapitularija, ki jih je Ivan Milotić s Pravne fakultete v Zagrebu pred- stavil v referatu Elementi rimskega prava v „Momjan- skem kapitulariju“ in razgibanih piransko-momjanskih odnosov, orisanih v predstavitvi Erasma Castellanija z Univerze Ca’ Foscari v Benetkah z naslovom Momjan in Piran v prvi polovici XVI. stoletja, so prisotni lahko spoznali tudi delček preteklega lokalnega vsakdana v okviru intrigantih pravdnih sporov plemiške družine Rota v obdobju novega veka. V okviru tega sklopa sta raziskovalki z beneške Univerze Ca’ Foscari predstavili svoja referata: Eliana Biasiolo je govorila o temi Grof- je Rota in stanovalci Momjana: konflikti in pravosodje v drugi polovici osemnajstega stoletja, Laura Amato pa o Intrigah, zapletih in prevarah med brati Rota, proces za incest in prisilni splav don Giacoma Rote. Prav tako je z beneške Univerze Ca’ Foscari Giovanni Florio predsta- vil zelo zanimivo temo z naslovom Pozdravne molitve doža Leonarda Donàja (1606) s posebnim poudarkom na koprskem primeru. Sledili so prispevki o demograf- skih značilnosti lokalne skupnosti v povezavi z njeno agrarno dejavnostjo. Tako je Denis Visintin z Mestne- ga muzeja v Pazinu spregovoril o Agrarni podobi in or- ganizaciji proizvodnje v momjanskih vaseh v moderni dobi, Walter Baldas o Demografski preteklosti, sedanj- osti in prihodnosti Momjana in njegove okolice, Tajana Ujčić, z Istrske kulturne agencije v Pulju, pa je pred- stavila prispevek z naslovom Dve desetletji administra- tivne samostojnosti. Mestna občina Momjan 17.3.1849 – 23.9.1868. (9.11.1850 – 25.8.1869.) Že prej omenjena družina Rota je bila ponovno v središču pozornosti tudi v popoldanskem sklopu pred- stavitev pod predsedovanjem Bruna Crevatija – Selva- ggia z Dalmatinskega društva za domovinsko zgodovi- no iz Rima. Grofje, ki so krojili usodo Momjana vse do polpretekle dobe, predstavljajo pomemben dejavnik pri večplastnem razumevanju različnih družbeno-kultur- nih značilnosti navedenega območja. Preostalo vez z nekdanjimi zemljiškimi gospodi pa je predstavljala pri- sotnost Franca Rote in Nicola Gregorettija, potomcev družine, ki sta s svojima prispevkoma podala neprecen- ljiv osebnostni pogled na dediščino svojih prednikov, katero je Lia De Luca z beneške Univerze Ca’ Foscari nekoliko podrobneje osvetlila s prispevkom Pomanj- kljivosti in kršitve, ki so bile vzrok propada fevdalnega gospostva: procesi grofov Rota. Nekoliko svetlejšo plat družine Rota je orisal Kristjan Knez, predsednik Društva za zgodovinske in geografske študije v Piranu / Italijan- ski center »Carlo Combi« v Kopru, v prispevku Stefano Rota: znanstvenik, arhivist, preučevalec lokalnega stari- noslovja. O slednjem, natančneje o njegovem glasbe- nem talentu, je v prispevku Glasbeni in kompozicijski interesi grofa Stefana Rote spregovorila Margherita Canale z Glasbenega konservatorija “G. Tartini” v Tr- stu. Težnje organizatorjev o srečanju »brez stresa« so se naposled konkretizirale in v polni meri izrazile v za- ključnem delu drugega dne programa prav z glasbenimi deli Stefana Rote, ki jih je izvedla Aleksandra Golojka iz Pulja. Podobno sproščajoče vzdušje je vladalo tudi v zadnjem dnevu programa, v nedeljo, 16. julija, ko so si lahko obiskovalci pri izletu v dolino Argille ogledali ostanke momjanskega gradu. Simpozij pod znanstvenim pokroviteljstvom Oddel- ka za humanistične študije Univerze Ca' Foscari v Be- netkah, je ob finančni podpori Dežele Veneto, Istrske županije in mesta Buje, z zunanjimi sodelavci Turistič- ne zbornice Buje, Zadrugo proizvajalcev momjanskega muškata »Vino Momilianum« in občinskega podjetja »Civitas Bullearum« Buje, tako po vsebinski, organiza- cijski in strokovni plati ne le izpolnil, temveč presegel vsa pričakovanja. Priča smo bili široki paleti interdisci- plinarnih obravnav in orisov momjanskega območja, ki so jih v svojih prispevkih podali tako mlajši kot že uve- ljavljeni in bolj izkušeni raziskovalci z Italije, Hrvaške ANNALES · Ser. hist. sociol. · 23 · 2013 · 1 181 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 179–183 in Slovenije. Organizatorjem, zlasti pa Lorelli Limoncin Toth pa gre tudi zahvala, da je Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko omogočila predstavitev svoje publi- cistično-založniške dejavnosti ob 20-letnici izida I. šte- vilke zbornika »Acta Histriae«. Leon Vrtovec Zdenka Bonin – Deborah Rogoznica: RODBINA GRA- VISI / IL CASATO GRAVISI. Inventar fonda v Pokrajin- skem arhivu Koper / Inventario del fondo nell' Archivio regionale di Capodistria (1440-1933). Pokrajinski arhiv Koper, Koper 2010, 200 str. Po informativni predstavitvi Družinskega fonda Gravisi v okviru mednarodnega znanstvenega sestanka GRAVISIJI. Vloga, angažiranost in kultura koprske rod- bine skozi stoletja / GRAVISI. Ruolo, impegno e cultura di un casato capodistriano attraverso i secoli, ki se je v dneh 30. novembra in 1. decembra 2012 v koordinaciji Društva za zgodovinske in geografske študije iz Pirana / Società di studi storici e geografici, Pirano, odvijal na sedežu Skupnosti Italijanov »Santorio Santorio« v Ko- pru, je pred kratkim v prostorih Pokrajinskega arhiva Koper potekala še predstavitev dvojezičnega kataloga avtoric dr. Zdenke Bonin in dr. Deborah Rogoznica z gornjim naslovom. Inventar fonda Gravisi je izšel ob 200-letnici smrti Girolama Gravisija (1720-1812), uglednega koprskega erudita in enega najvidnejših članov koprske veje te rodbine, ki mu je bil v veliki meri tudi posvečen uvodo- ma omenjeni mednarodni znanstveni sestanek v Kopru. Avtorici sta se po delu »Koprska pisna dediščina. Od hrambe javnih dokumentov do ureditve zgodovinskega arhiva«, Koper 2010, tokrat lotili pregleda in preureditve najdragocenejšega arhivskega fonda, ki ga v okviru dru- žinskih fondov hrani Pokrajinski arhiv v Kopru. V njem je iz obdobja od leta 1440 do 1933 ohranjeno gradivo družinske veje prvorojenca Michieleja, gradivo izumrle veje četrtorojenca Vanta ter gradivo z njimi povezanih rodbin Barbabianca in Bocchina. Najstarejši originalni zapisi sovpadajo z obdobjem investiture Nicolòja Gra- visija, začetnika koprske rodbine, v istrski fevd Pietra- pelosa. Večina gradiva, kot je razvidno iz zajetnega in skrb- no urejenega kataloga, se nanaša na družinska posestva in premoženje rodbine Gravisi ter njihove fevdalne pra- vice v markizatu Pietrapelosa, znatno pa se je njihov rodbinski arhiv povečal in vsebinsko obogatil z doku- menti, ki jih je ustvaril in zbral Girolamo Gravisi s svojo korespondenco, literarnimi in znanstvenimi deli. Rav- no družinski dokumenti iz 18. stoletja, v prvi vrsti ko- respondenca med Gravisiji in takratnimi pomembnimi izobraženci, med katerimi izstopa koprski erudit Gian Rinaldo Carli, namreč pričajo o razsežnostih, ki so jih v obdobju razsvetljenstva dosegale družboslovne in nara- voslovne znanosti ter je bilo njihov pretok že zaznati v celotnem evropskem prostoru. V tem kontekstu predsta- vlja gradivo rodbine Gravisi ne le enega od pomembnej- ših arhivskih fondov za preučevanje lokalne zgodovine in humanističnih ved, temveč tudi nadvse pomemben vir za preučevanje kulturnega razvoja Istre pa tudi šir- šega severnojadranskega oziroma srednjeevropskega prostora. Rodbinsko gradivo so zaradi vsestranskega pomena za gospodarsko in kulturno življenje Kopra in njegove- ga zaledja, kot navajata avtorici, že pred njegovim pri- hodom v arhivsko ustanovo preučevali nekateri starejši raziskovalci, kot npr. Domenico Venturini, Giacomo Ba- buder, Baccio Zilioto, Francesco Semi in nekateri drugi, gradivo pa vsebuje vrsto dragocenih virov in podatkov tudi za sedanje raziskovalce lokalne istrske in širše zgo- dovine, o čemer govori npr. obsežna študija dr. D. Da- rovca z naslovom: Petrapilosa. Grad, rodbina, fevd in markizat (Založba Annales, 2007), kakor tudi že ome- njeno mednarodno znanstveno srečanje, posvečeno rodbini Gravisi, ki se je ob koncu lanskega leta odvijalo v Kopru. Ravno to srečanje je raziskovalcem omogoči- lo, da so na podlagi bogatega in raznolikega arhivskega fonda Gravisijev razgrnili in predstavili tako izvor same rodbine, kakor rodbinske vezi in udejstvovanja na najra-