.KMETIJSKA z\ cc ] 1BH »11. MAREC 2023 ■o ■-slim IT"- im ■vi im -r- 1НПВВИИ PRIPRAVE NA STAVKO 9. MARCA Priprta vrata vrtcev in šol str. 10 CHARLES IN DIANA: Njuna ljubezenska zgodba še danes dviga prah vH MILIM PRILOGA IV SPORED Ш 1 / ** i SLOVENIJA Doslej najtežja, a zabavna in živahna sezona Kaj dogaja? Tilnu Artaču se je pridružila Alenka Marinič V. e novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 77 / 3. marec 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Pretreseni. Prestrašeni. A povezani bolj kot kadarkoli prej. Ukrajinka Galina Malovšek, ki že vrsto let živi v Žalcu, se s težkim srcem ozira v rodno domovino. Krizno stanje v tem delu Evrope bomo zagotovo tako ali drugače občutili tudi v naši regiji. Najprej in najbolj neposredno se je to v ponedeljek zjutraj zgodilo komitentom ruske Sberbanke. Njene poslovalnice v Sloveniji so tako rekoč čez noč zaprle svoja vrata. Posledice vojnega spopada se že odražajo tudi v nekaterih celjskih podjetjih, kjer izdelki za Ruse čakajo v skladiščih. Slovenci lahko Ukrajincem pomagamo z zbiranjem potrebščin, česar so se lotili v marsikaterem kraju v naši okolici. str. 2-4 Foto: SHERPA CELJE VOJNIK & AGRITECH STROKOVNI SEJEM_ J KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE 'TI Celjski sejem, 9.-13. MAREC 2022 ' J l 'ifcljV Po poti ob Savinji spet sredi marca str. 6 Zapleti pri imenovanju ravnateljice vrtca str. 8 enija^12. in 13. MAREC НШј Celjski sejem 2 AKTUALNO ZADETKI »Veliko ljudi je slutilo, da so možni nemiri. Vendar nihče ni niti pomislil na to, da lahko v 21. stoletju nekdo napade neodvisno državo.« Ukrajinka Larisa Koche-rova o razmerah v domači državi »Prenos kmetije je pomemben za obe generaciji - za tisto, ki kmetijo preda, in za tisto, ki jo prevzame. Kot prevzemnica sem sprejela del kulture staršev, zagotovo se njun zgled danes odraža v mojem razmišljanju.« Katja Sinkovič, prevzemnica na kmetiji »Marsikdo med mladimi ne ve, kje in kako bo živel, ali bo prišel do pokojnine, kaj bo, če bo moral na bolniško... Hkrati pa je naša prednost, da vemo, kakšno prihodnost hočemo. Hočemo pa tudi sedanjost, ne zanima nas preteklost.« Nika Kovač, Slovenka leta »Zdi se mi, da skoraj polovica voznikov ne obvlada cestnoprometnih predpisov. Za številne bi bilo dobro, če bi ponovno opravili kakšen tečaj.« Iness Selišek, voznica težkega tovornjaka »Na gostovanjih smo morali včasih improvizirati že pri postavitvi scene. Sploh je bilo zanimivo, če ni bilo občinstva. Spomnim se gostovanja, kjer smo sklenili, da bomo igrali, če bo v dvorani toliko ljudi, kot nas je bilo na odru. In smo!« Tomaž Kmecl, član KUD bratov Dobrotinšek ČETRTEK 1 1 PETEK \ 1 / 11 -4 8 SOBOTA I 1 NEDELJA 'МЛ O co er < Kakšne posledice bo čutilo naše okolje? Vojna v Ukrajini vzbuja skrb tudi pri nas Vojno dogajanje v Ukrajini, ki bo, kot ugotavljajo številni politični analitiki, imelo posledice za ves svet, je pretreslo dogajanje tudi v naši regiji. Najprej in najbolj neposredno so ga v ponedeljek zjutraj občutili komitenti ruske Sberbanke. Njene poslovalnice v Sloveniji so tako rekoč čez noč zaprle svoja vrata. »Katastrofa, grozljivo, na banki imam vse svoje težko privarčevane prihranke ...« so bile besede ene od komitentk, s katero smo se pogovarjali, ko je tako kot številni drugi čakala v vrsti za dvig gotovine na bankomatu pred celjsko poslovalnico Sberbanke. O zaprtju poslovalnic je namreč zjutraj slišala na radiu. ŠO, TS, JI, LKK To so bili prve posledice za Slovence le nekaj dni po ruskem vojaškem napadu na Ukrajino. Kaj bo še sledilo, sicer ne vemo, a zagotovo bomo v naslednjih nekaj mesecih posredno čutili posledice na ravni celotne države. To bo najbolj izrazito v podjetjih, ki sodelujejo z Ukrajinci in Rusi, in v tistih delih naše regije, ki so bili do zdaj najbolj povezani z njimi. Med njimi je zagotovo Rogaška Slatina, ki je znana kot priljubljena destinacija ljudi iz rusko govorečih držav. Slabo za turizem in zdravstvo Direktor Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina Dino Markovinovič je povedal, da so bili gostje iz Ukrajine, Ruske federacije in tretjih držav zunaj Evropske unije zelo pomembni za omenjeno turistično destinacijo. »Nemiri nas zelo žalostijo tudi zato,« je pojasnil. Dodal je, da so gostje iz Ukrajine leta 2019 ustvarili več kot pet odstotkov prihodov in približno deset odstotkov nočitev. Lani so ustvarili le približno dva odstotka prihodov in skoraj šest odstotkov nočitev. Gostje iz Ruske federacije so leta 2019 ustvarili skoraj 14 odstotkov prihodov in malo manj kot 30 odstotkov nočitev. Lani je znašal delež ruskih gostov približno dva odstotka, ustvarili so približno pet odstotkov nočitev. Komitenti Sberbanke so v ponedeljek dopoldne čakali pred celjsko poslovalnico, da so na bankomatih dvignili gotovino. (Foto: ŠO) »Želim si, da bi se Ukrajinci zbudili v miru« Razmere v Ukrajini z zaskrbljenostjo spremlja Larisa Kocherova, ki je bila rojena v ukrajinskem mestu Lvov, zdaj pa že dvanajst let živi v Štorah. Profesorica klavirja v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur pravi, da jo ob spremljanju dogajanja v domovini boli srce. Želi si, da bi se sovražnost čim prej končala in da bi spet prevladal mir. Ko je Larisa Kocherova izvedela, kaj se dogaja v njeni domovini, je bila pretresena. Ni mogla verjeti, da je kaj takšnega sploh možno. »Veliko ljudi je slutilo, da bo prišlo do nemirov. Vendar nihče ni niti pomislil, da lahko v 21. stoletju kdo napade neodvisno državo.« Poudarila je, da ni podkovana v mednarodnih odnosih, a vendar ji je bilo pri srcu grozno že ob ruskem zavzetju Krima leta 2014. »Marsikdo v Evropi je takrat skomignil, kot da tisto ni bila vojna. Ko so se ruski interesi razširili še na Doneck in Lugansk, ni nihče pričakoval, da bo sledil taktično načrtovan napad na vso Ukrajino, na vse njene strateške točke. Prebivalci skoraj vseh večjih mest so se zbudili v vojni,« je pojasnila. Nikjer ni več varno Ves čas je v stiku z domačimi in s prijatelji. Dejala je, da so starejši Ukrajinci prestrašeni, vendar večinoma ne želijo zapustiti svojih domov. Veliko jih nima moči, da bi se odpravili na dolgo pot proti meji z drugimi državami. »Ukrajina »Sorodnica moje prijateljice je z otroki prišla na Poljsko. Hodili so ob cesti in gospo, ki je pripeljala mimo, vprašali, kje bi lahko kupili sim-kartico, da bi domačim sporočili, da so na varnem. Gospa jih je odpeljala k sebi domov, jim ponudila prenočišče, jim dala hrano, oblačila. Že večkrat sem se razjokala ob tej zgodbi.« »Ob spremljanju dogajanja v domovini me boli srce. Najprej me je bilo sram, da sem sama na varnem,« pravi Larisa Kocherova. Rojakom skuša pomagati po najboljših močeh. (Foto: osebni arhiv) AKTUALNO 3 Hotelirji in ponudniki zdravstvenih storitev v Rogaški Slatini pravijo, da ukrajinska kriza za turizem ne prinaša nič dobrega. (Foto: Andraž Purg - GrupA) David Ivaščenko z mamo Natalijo in očetom Vasiljem leta 2018 v Kijevu, kjer je ukrajinska reprezentanca do 18 let v skupini 1. B osvojila prvo mesto in se uvrstila v drugi kakovostni razred svetovnega hokeja. (Foto: osebni arhiv) »Imel sem veliko znancev iz Rusije, zdaj jih nimam več« V omenjenem zavodu so promocijske dejavnosti de-stinacije za letos načrtovali tako, da bi ponovno spodbudili obisk turistov iz omenjenih držav. Pred epidemijo koronavirusa je namreč delež tujih gostov znašal kar 85 odstotkov. Zdaj se bodo v zavodu s turističnimi ponudniki osredotočili na bližnje trge. Za prihode se zanimajo predvsem gostje iz Italije, Avstrije in Nemčije, je dejal Markovinovič. Naj prevlada razum Da je Ukrajina pomembno tržišče, saj je kar sedem odstotkov tujih gostov pred epidemijo koronavirusa prihajalo iz te države, je potrdila direktorica Medical centra Rogaška Jana Klarič. Dodala je, da so v tej zdravstveni ustanovi pričakovali več tujih gostov iz vsega sveta, tudi iz Rusije, Kazahstana, Azerbajdžana, Združenih arabskih emiratov, Italije in drugih držav. Poudarila je, da ukrajinska kriza za Medical center Rogaška ne pomeni nič dobrega, saj se omenjeni center ne osredotoča samo je velika podobno kot Francija. Da prideš od vzhodnega konca države do zahodnega, potrebuješ približno trideset ur. Pot je zdaj še daljša, saj je na cestah gneča, marsikje je prisotna vojska.« Starejši, ki ostajajo v državi, s svojo odločitvijo podpirajo vlado. Skušajo ostati mirni in verjamejo besedam predsednika države, da v teh razmerah ni dobro biti paničen. Osveščeni moški po besedah Kocherove pomagajo braniti svoja mesta, pomagajo v izvidnici in vojsko obveščajo o spremembah. Zelo hudo je ženskam z otroki. »Strah jih je, otroci jočejo. Veliko ljudi me vpraša, ali bi radi Ukrajinci zapustili svojo državo. Nihče od njih si ne želi bežati in biti begunec. Za svoje otroke si želijo mir in varnost. Vendar trenutno v Ukrajini ni več niti enega povsem varnega koščka ozemlja.« Pomaga, kolikor le lahko Sogovornica opozarja, da dogajanje ni oddaljeno in da na Ukrajino, ampak na vse države nekdanje Sovjetske zveze, ki so njegovo največje tuje tržišče. »Močno upam, da bo vendarle prevladal razum in se bo kriza končala v najkrajšem možnem času. Naš center je, odkar posluje, prestal že več svetovnih kriz. Te so bile politične, finančne, naravne (izbruh vulkana) in zdravstvene (epidemija koronavirusa). V našem podjetju verjamemo, da smo dovolj vzdržljivi, da bomo preživeli tudi novo krizo, saj smo v zadnjih letih veliko naredili na domačem trgu, privabili smo domače goste.« Ukrajinci pomembni gostje Direktor hotelov Sava Rogaška in Zagreb Stanislav Pšeničnik je dejal, da je pred epidemijo koronavirusa več kot dve tretjini vseh gostov prihajalo iz rusko govorečih držav. »Ukrajinci so bili za nas pomembni in dobri gostje. Nedavno jih je nekaj prišlo k nam v hotele, vendar so ob začetku vojne odšli domov.« Dejal je, da je pričakoval, da se bodo na začetku marca za- razdalja od naše do ukrajinske meje ni prav velika. Ne verjame, da se bo Rusija umirila, ko bo v žitnici Evrope dosegla, kar želi. »Putin je leta 2014 videl, da po zavzetju Krima ni doživel nobenih pretresljivih posledic. Vzhodni del Ukrajine bi si lahko, če bi to želel, prilastil že takrat, saj je bila država nepripravljena. Leta 1991 je namreč morala oddati svoje jedrsko orožje in zmanjšati zmogljivosti vojske. Po napadu na Krim se je Ukrajina šele začela zavedati, da se mora vojaško okrepiti, da se bo sposobna sama braniti.« Po svojih najboljših močeh pomaga sorodnikom in prijateljem v domovini. Obvešča jih, kadar je na voljo kakšen prevoz proti meji. Išče prevoz za ljudi, ki obtičijo na poti. Obvešča jih o razmerah na mejnih prehodih in o možnostih prenočišč na Poljskem. Poleg tega sporoča, katere potrebščine potrebujejo tisti, ki ostajajo v Ukrajini - gre predvsem za zdravila, povoje, čevlje in topla oblačila. čeli postopno večati gostje iz drugih rusko govorečih držav. Zdaj bodo v hotele v Pšenič-nikovi lasti skušali privabiti slovenske goste in tiste, ki se lahko iz evropskih prestolnic, kot so Dunaj, Milano in München, v Rogaško Slatino pripeljejo z osebnim avtomobilom. »Nemiri se bodo vsekakor odrazili na dogajanju v turistični panogi. Gospodarstvo nasploh je seveda odvisno od energetike, zato bo vojna po mojem mnenju vsekakor sprožila podražitve. Evropskim podjetjem bo prinesla še druge težave.« Stroji za Ruse čakajo v skladišču Na seznamu izvoznikov na ukrajinski trg je tudi 36 podjetij s Celjskega, v Rusko federacijo izvaža 50 družb. Direktor regionalne gospodarske zbornice Tomaž Benčina pravi, da poslovanje nobenega od teh podjetij ni odvisno od ukrajinskega ali ruskega trga. Posledice vojnega spopada najbolj čutijo v celjskem podjetju Bosio, kjer so načrtovali, da bodo letos 30 odstotkov izvoza ustvarili v Rusiji. Vsi Kakšna bo prihodnost? Vdor na ozemlje samostojne države se ji zdi nedopusten. Meni, da bi se sovražnost morala takoj končati. Srčno si želi, da bi se njeni starši, sorodniki in prijatelji zjutraj zbudili v miru, brez strahu, da bo na njihov dom padla raketa. »Bombe zdaj padajo v bližini bolnišnic. Otroci se rojevajo v zakloniščih. Dojenčke skrivajo v podzemnih skrivališčih, saj je na površju prenevarno. Videla sem posnetke, kako ženske nedonošenčkom ročno dovajajo kisik, saj v zakloniščih ni električne napeljave. Otroci so vznemirjeni ob zvokih siren, radi bi se skrili. Kakšna popotnica je to za njihovo prihodnost?« se sprašuje. Prepričana je, da bi se morali voditelji držav znati dogovoriti o perečih stvareh, ne da netijo vojno. Kot še dodaja, ruski voditelj svetu kaže, kaj lahko stori vsakemu, ki se bo obrnil proti njemu. Zato je še toliko posli so se zdaj ustavili, pravi direktor Hugo Bosio, stroji, ki so jih izdelali za ruskega kupca, čakajo v skladišču. Kaj bo s plinom? Cene energentov že nekaj časa letijo v nebo, hkrati se večata nejevolja in nemoč ljudi ob prejemu položnic za elektriko ter predvsem za ogrevanje. Po novem letu je cene močno dvignilo tudi javno podjetje Energetika Celje, ki s plinom oskrbuje približno 6.100 odjemalcev. Ljudje so sredi januarja prvič občutili, kaj povišanje cen v resnici pomeni. Zaradi nestabilnosti v svetu in vojne v Ukrajini mnoge skrbi, da bi utegnile cene že v naslednjem mesecu spet poskočiti. Da razmere v Ukrajini močno vplivajo tako na ceno kot na zanesljivost oskrbe celotne Evrope z zemeljskim plinom, potrjujejo tudi v celjskem javnem podjetju. »Oskrba trenutno še ni ogrožena, saj iz Ukrajine še vedno prihaja zemeljski plin. A so pretoki preteklih nekaj mesecev zelo nizki. Na zanesljivost oskrbe bodo imeli vpliv predvsem ukrepi in odnosi med Evropsko unijo ter Rusijo,« menijo v celjski energetiki, kjer predvidevajo, da bo pretok plina čez ukrajinsko ozemlje ostal neprekinjen. Potrdili so, da je imel spor velik vpliv predvsem na ceno zemeljskega plina. Cena za dan vnaprej je na avstrijski borzi CEGH, kjer trguje celjsko podjetje, zrasla za malo manj kot 40 odstotkov. Po podatkih Energetike Celje se je trgovalo po ceni malo nad 126 evrov za megavatno uro. »Konflikt v Ukrajini bo tako z višjimi cenami skoraj zagotovo imel posledice tako za gospodinjske odjemalce v Evropi kot tudi za gospodarstvo,« pravijo in dodajajo, da kljub temu v Energetiki Celje trenutno ne predvidevajo povišanj cene za gospodinjske odjemalce. bolj hvaležna, da iz različnih koncev sveta prihajata podpora in pomoč Ukrajincem. TS Ukrajinski hokejist David Ivaščenko se je jeseni preselil v Celje. Pri šestnajstih letih je igral na Slovaškem, kasneje je nastopal v dresih dveh čeških ekip. V soboto je zablestel na prvi tekmi četrtfinala lige IHL, ko je bil v Kranju podajalec pri edinem golu Celja v rednem delu tekme, po podaljšku je bil edini, ki je izkoristil dva dodatna strela. Pravijo, da je odigral najboljšo tekmo v celjskem dresu. Razlog naj bil v posebnem stanju, v kakršnem dvajsetletni David še ni bil. Poln adrenalina je garal celotno tekmo, a mu je ostalo dovolj moči za dve mojstrski potezi. O vojni vihri nenehno razmišlja. S starši, ki so v bližini Lvova, se pogovarja večkrat na dan. Uspe mu priklicati tudi stare starše, obe babici in oba dedka, ki živijo David Ivaščenko štiri mesece nosi celjski dres. v mestecu, sto kilometrov oddaljenem od Donecka. Davidov stric je v Kijevu. »Vsi bodo ostali v Ukrajini. Vsaj enkrat na dan pokličem svoje najbližje. Slišim se tudi s prijatelji, ki živijo v bombardiranih mestih. V Lvovu zaenkrat ni težav. Pri prodoru proti Kijevu so Rusom pomagali Belorusi. Do zadnjega trenutka smo upali, da se Putin ne bo odločil za napad,« pravi Ivaščenko. Večino njegovih nekdanjih soigralcev so klubi odpeljali na varno v zahodni del države. Tako kot večina Ukrajincev tudi David verjame v napoved, da se bodo okupatorji umaknili čez pet, šest dni. Vsi upajo, da bodo mirovna pogajanja plodna. »Kako se počutim? Psihološko sem bil dva, tri dni povsem na tleh. Zdaj je stanje že boljše. Vero v boljše čase nam daje enotnost našega naroda, naše vojske. Vsi si pomagajo kot bratje. Šli bodo do konca, nikogar ne bodo spustili na svojo zemljo,« je prepričan David, ki je izbrisal mnogo ruskih znancev s svojih spletnih profilov. »Pisali so mi, da ne želijo vojne, da nam samo pomagajo. Poslal sem jim posnetke te domnevne pomoči, kjer se vidi uničevanje naših domov, ubijanje nedolžnih civilistov. To zame ni nobena pomoč!« DŠ Najbolj potrebujejo vojaško prvo pomoč V teh dneh so v Slovenijo že prispeli prvi begunci. Med prvimi so bili v Velenju. Organizacije in društva so nemudoma začeli zbirati pomoč za vse prizadete v vojni. Tako pomagajo Ukrajinsko-slovensko društvo Bereginja iz Žalca, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, Rdeči križ, občine Braslovče, Velenje ter še bi lahko naštevali. »V teh za Ukrajino težkih časih potrebujemo vašo pomoč. Veliko družin, starejših, mater in otrok - beguncev iz Ukrajine - bo potrebovalo dom in pomoč pri ureditvi dokumentacije ter našo podporo. Naša dolžnost je, da pomoč organiziramo že danes, zato vas lepo prosimo, če vam je mar za to hudo stisko ljudi, da nam pomagate. Hvaležni bomo vsem,« pravi predsednica Ukrajinsko-slovenskega društva Bereginja Galina Malovšek, rojena Ukrajinka, ki že dlje časa živi v Sloveniji. Dobrodošli sta možnost nastanitve in pomoč pri urejanju dokumentacije. Prav tako zbirajo zdravila in medicinske pripomočke, pakete prve pomoči, oblačila, odeje, nepokvarljiva živila in pitno vodo, šotore, spalne vreče ter sveče, svetilke in generatorje. »Hvaležni smo za vsako stvar. Slovenci se zelo lepo odzivajo in nam prinašajo različne stvari. Najbolj od vsega trenutno potrebujemo vojaško prvo pomoč, ki je ključna pri reševanju ranjenih Ukrajincev, preden jih pripeljejo do bolnišnice,« je pojasnila Ukrajinka Svitlana Prykhodko. Prevoze v Ukrajino organizira ukrajinski konzulat v Sloveniji. ŠO »Putin govori, da mora rešiti državo, vendar ne vem, pred kom. Doslej so Ukrajinci živeli v miru, zadnji predsednik ni le govoril o spremembah, ampak jih je vpeljeval s svojim delom. Uničen sistem je skušal postaviti na prave tirnice, kar ni preprosto.« 4 GOSPODARSTVO Celjski Bosio tretjino prihodkov ustvari na ruskem trgu. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Med celjskimi podjetji posledice vojaškega napada Ruske federacije na Ukrajino najbolj čutijo v Bosiu Naročilo za ruskega kupca čaka v skladišču »Mislil sem, da se kaj takšnega ne bo zgodilo, a se žal je,« ob vojaškem napadu Ruske federacije na Ukrajino pravi Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje. Na vprašanje, kakšne bodo posledice spopada za slovensko, evropsko in svetovno gospodarstvo, odgovarja: »Najverjetneje nas čakajo tektonski premiki.« Benčina pravi, da na večino podjetij s Celjskega, ki so prisotna v Ukrajini in Ruski federaciji, vojna neposredno ne vpliva. Njihovo poslovanje namreč ni odvisno od teh dveh trgov. Še najbolj posledice vojaškega spopada v teh dneh čutijo v celjskem podjetju Bosio, kjer so načrtovali, da bodo letos 30 odstotkov izvoza ustvarili v Rusiji. Vsi posli so se zdaj ustavili, pravi direktor Hugo Bosio, stroji, ki so jih izdelali za ruskega kupca, čakajo v skladišču. JANJA INTIHAR Po podatkih spletnega portala Izvozno okno je med slovenskimi izvozniki na ukrajinski trg 36 družb s Celjskega. Večinoma gre za srednja in mala podjetja, med velikimi so samo Tajfun, Tastepoint, Cinkarna Celje, Juteks in Kovintrade. Tretjina podjetij je iz Celja, kar nekaj jih je iz Savinjske doline, tri so iz Slovenskih Konjic. Nobeno od teh podjetij, pravi Tomaž Benčina, ni odvisno od prodaje svojih izdelkov v Ukrajini, saj v glavnem vsi največji del svojih prihodkov ustvarjajo z izvozom na zahodnoevropske trge. V Rusko federacijo izvaža 50 družb iz celjske regije. Med njimi je večina tistih, ki so prisotne na ukrajinskem trgu. Podjetja Tajfun, Unior in Bosio imajo v Moskvi tudi svoja predstavništva. Hugo Bosio, direktor družbe Bosio: »Leto 2022 bomo preživeli tudi brez Rusije, a me je strah, kaj bo prihodnje leto, če se bo kriza nadaljevala in se bodo naložbe v podjetjih ustavile.« (Foto: SHERPA) Dva projekta »na čakanju« Med podjetji s Celjskega, ki v teh dneh najbolj občutijo posledice vojaškega napada Ruske federacije na Ukrajino, je vsekakor Bosio. Podjetje Bosio, ki se je v treh desetletjih delovanja doma in predvsem v svetu uveljavilo kot uspešen izdelovalec industrijskih peči ter pralnih linij za metalurško industrijo, je svoj prvi posel v Rusiji sklenilo leta 2004, od leta 2008 ima v Moskvi tudi hčerinsko družbo. Pred nekaj leti je svoje dejavnosti v Rusiji nekoliko zmanjšalo in jih povečalo v Evropi, a še vedno tretjino prihodkov ustvari na ruskem trgu. »Tudi za letos smo načrtovali, da bomo na ruskem trgu ustvarili 30 odstotkov prometa, a se je zdaj vse ustavilo. Konec februarja bi morali v Rusijo poslati pet kamionov s svojimi izdelki. Pošiljka je še vedno v skladišču in ne vemo, kdaj, če sploh, bo lahko šla na pot. Ker gre za izdelke serijske proizvodnje, jih bomo lahko ponudili drugim kupcem, ampak kljub temu sta čakanje in predvsem negotovost, kaj vse se še lahko zgodi, zelo neprijetna. Napetost v podjetju je velika. Ne vemo, kaj bo s plačilnim prometom, kaj bo s prevozom, kakšne bodo nadaljnje omejitve, ki jih bo pri poslovanju z Rusko federacijo sprejel zahodni svet,« se sprašuje direktor Hugo Bosio. Podjetje Bosio je za letos sklenilo tudi posel s ruskim podjetjem, ki izdeluje traktorje in kombajne. Dogovorilo se je za dva projekta. Prvega bi v Celju dokončali julija, drugega avgusta, a so se odločili, da ju bodo dali »na čakanje« vsaj za mesec. »Razmere so res težke, še težje je v tem času sprejemati odločitve. Posledice vojne in ukrepov, ki jih Evropa sprejema proti Ruski federaciji, so nepredvidljive. Ne bi radi prekinili odnosov z našimi ruskimi kupci. Ne bi radi porušili vsega, kar smo gradili več let ter si s tem pridobili sloves dobrega in zanesljivega partnerja. Tako kot povsod drugod so tudi ruski kupci občutljivi in je treba z njimi ravnati previdno,« pravi Bosio. »Rusija je prevelika, da bi jo odrezali« Podjetje Bosio ima v Moskvi hčerinsko podjetje s 13 zaposlenimi, ki se kljub vsem težavam trudijo normalno delati. »Upam, da se bo ru-belj stabiliziral, čeprav naj bi ga čakalo še eno znižanje vrednosti. Kdor ne posluje z Rusijo, krize ne občuti. Evropsko gospodarstvo dela normalno, a se bo moralo pripraviti na posledice tega vojnega spopada,« opozarja Hugo Bosio, ki tudi upa, da se zaradi ukrepov gospodarstvo Rusije ne bo preveč zamajalo, saj bi posledice občutil ves zahodni svet. »Rusija je prevelika, da bi jo kar odrezali od Evrope,« še pravi. Časi, ki jih zdaj preživlja podjetje, niso najtežji v njegovi zgodovini, poudarja Bo-sio. Že pred leti se je dogajalo, da je izgubilo pomembna in velika naročila, a je uspešno izplavalo iz krize. Po težavah v letu 2020, ko so jim ukrepi zaradi epidemije občutno oklestili prihodke, so v podjetju zaradi dobrega lanskega poslovanja spet dobili zagon. »Leto 2022 bomo preživeli tudi brez Rusije, a me je strah, kaj bo prihodnje leto, če se bo kriza nadaljevala in se bodo naložbe v podjetjih ustavile,« pravi Hugo Bosio. Blagovna menjava Slovenije z Rusijo in Ukrajino Po oceni službe za analitiko pri GZS je v letu 2021 izvoz Slovenije v Rusijo znašal 840 milijonov evrov. To je predstavljalo 2,2 odstotka celotnega izvoza, še pred desetimi leti je ta delež znašal 3,7 odstotka. V izvozu prevladujejo zdravila, kemični izdelki in gospodinjski aparati, v uvozu naftni plini, kemični izdelki in valjani izdelki iz železa. Ob koncu leta 2020 je bilo v slovenskem gospodarstvu 169 milijonov evrov ruskih naložb, zlasti v železarstvu in jeklarstvu ter v turizmu in bančništvu. Naložbe slovenskega gospodarstva v Ruski federaciji, predvsem v farmacijo in logistiko, so znašale 470 milijonov evrov. Slovenski izvoz v Ukrajino je lani znašal 240 milijonov evrov, kar je 0,6 odstotka vsega izvoza. Pred 10 leti je bil delež izvoza 1-odstoten. Najbolj zastopane blagovne skupine v izvozu so zdravila in gospodinjski aparati, v uvozu valjani izdelki iz železa in les za ogrevanje ter embalažo. Med pomembnejšimi ukrajinskimi naložbami v slovensko gospodarstvo je nakup Perutnine Ptuj, slovenskih naložb v Ukrajini pa ni oziroma so po besedah službe za analitiko tako majhne, da jih statistika ne zaznava. Za gospodarstvo letos 646 milijonov evrov Ministrstvo za gospodarstvo je za letos napovedalo rekordno vrednost razpisov in javnih naročil. Iz načrta za okrevanje in odpornost ter iz kohezijskega sklada bo na voljo 646 milijonov evrov, od tega bo 485 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Največ razpisov bo objavljenih marca. Večinoma bodo namenjeni podjetjem, med upravičenci bodo tudi občine. Namen dodeljevanja sredstev je spodbuditi naložbeni cikel za zeleni in digitalni prehod, so povedali na ministrstvu za gospodarstvo. V ospredju bodo štirje cilji, in sicer povečanje produktivnosti slovenskih podjetij, spodbujanje povezovanja podjetij in s tem prenos znanja, inovacij in razvojnih idej v prakso, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter zagotavljanje skladnega razvoja vseh slovenskih regij. Ministrstvo bo največ denarja, kar 141 milijonov evrov, namenilo razvoju turizmu. Predvidenih je šest razpisov. Konec marca naj bi bil objavljen tudi javni razpis za enkratno pomoč v epidemiji najbolj prizadetim turističnim podjetjem. Na voljo naj bi bilo le še deset milijonov evrov, ožji bo krog upravičencev. Do pomoči bodo upravičena le podjetja, ki so imela v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 75-odstotni izpad prihodkov od prodaje. Za pomoč bodo lahko zaprosili hoteli in podobni namestitveni obrati, potovalne agencije, organizatorji potovanj in drugih, s potovanji povezanih dejavnosti, industrija srečanj ter spremljajoče dejavnosti umetniškega uprizarjanja. Ministrstvo za gospodarstvo bo letos finančno podprlo tudi podjetništvo in internacionalizacijo, ki jima bo namenilo 117 milijonov evrov, za raziskave, razvoj in inovacije bo na voljo 107 milijonov evrov, naložbam za večjo produktivnost bo namenjenih 88 milijonov evrov, regionalnemu razvoju pa 76 milijonov evrov. Digitalizaciji je namenjenih 56 milijonov evrov, lesnopredelovalni industriji 29 milijonov evrov, energetski učinkovitosti 17 milijonov evrov, krožnemu gospodarstvu 11 milijonov evrov ter urbanemu razvoju 2,4 milijona evrov. JI GOSPODARSTVO 5 Takšna bo zunanja podoba nove stavbe, ki jo bo Sip namenil šolanju in treningom prodajnega osebja in serviserjev, v njej bodo tudi delavnice in srečanja z uporabniki Sipovih strojev, predstavitve novih izdelkov ter trgovske konference. (Foto: Sip) Šempetrska tovarna kmetijskih strojev spreminja svojo zunanjo podobo Lani spet izjemna rast Sipa Po nekaj letih zelo dobrega poslovanja, v katerih je podvojil prihodke od prodaje, se je šempetrski Sip v letu 2020 nekoliko zaustavil. V primerjavi z letom prej je zabeležil 3-odstotni padec prodaje. Lani je spet imel izjemno rast, saj je ustvaril 42 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 10 milijonov evrov več kot predlani in največ v zgodovini podjetja. Aprila bodo začeli graditi novo stavbo, tako imenovani Sip Experience center. Namenjena bo različnim dejavnostim, ki jih potrebujejo pri svojem poslovanju in za svoj razvoj. JANJA INTIHAR »Prišli smo do točke, ko so prostori in stavbe začeli zavirati naš napredek,« pravijo v Sipu. Zato so že lani prenovili nekaj prostorov ter zgradili 2.600 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo za končno montažo večjih strojev. Prenovo poslovnih prostorov, ki bo še bolj obsežna kot lani, letos nadaljujejo. Aprila bodo začeli graditi veliko stavbo, poimenovali so jo Sip Experience center, ki bo namenjena šolanju in treningom prodajnega osebja ter serviserjev njihovih poslovnih partnerjev, v njej bodo tudi delavnice in srečanja z uporabniki Sipovih strojev, poleg tega bodo v stavbi predstavljali svoje nove stroje ter pripravljali trgovske konference. V Sipu načrtujejo tudi prenovo okolice celotnega jugozahodnega dela tovarne, ki vključuje razširitev parkirnih površin. Kot pravijo, njihov cilj ni samo urejena zunanja podoba podjetja, ampak tudi njegova primerna umestitev v lokalno okolje. Koliko je vredna naložba in kdaj bo končana, v Sipu še ne razkrivajo. O razlogih zanjo pravijo, da želja podjetja, da bi postalo vodilni proizvajalec strojev za košnjo in pripravo travinje za spravilo, zahteva nadgradnjo podjetja kot celote. Eden od pomembnih dejavnikov je tudi urejeno delovno okolje. »Ker se zavedamo, da spanje na sedanjih ali celo preteklih uspehih ne zadostuje, dejavno snujemo pot v prihodnost,« še poudarjajo v šempetrskem podjetju. Lani prodali 5.200 kmetijskih strojev Sip se je v zadnjih letih usmeril predvsem v izdelovanje strojev za košnjo in spravilo travinje za profesionalne kmete, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka. Po koncu pandemije se je povpraševanje po njihovih izdelkih izjemno povečalo. Prodali so 5.200 različnih kmetijskih strojev, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2021. Prodaja izdelkov z lastno blagovno znamko, ki sicer predstavlja 91 odstotkov celotne prodaje, je ostala na približno lanski ravni. Lani so v Sipu zabeležili tudi izjemno rast čistih prihodkov od prodaje. Znašali so 42 milijonov evrov, kar je 30 odstotkov ali deset milijonov evrov več kot leta 2020. Malo manj kot petino prihodkov je Sip ustvaril na domačem trgu. V petintridesetih državah Šempetrska tovarna svoje stroje prodaja po vsem svetu, prisotna je v več kot tridesetih državah. Njeni največji izvo- zni trgi so Avstrija, Francija, Nemčija, Švica in Italija. V zadnjem obdobju je Sip na zemljevid svojih predstavništev dodal več kot 150 novih partnerjev. Kot pravijo v podjetju, so največji napredek naredili v Franciji, Združenem kraljestvu, na Poljskem in v Italiji. Trije dražitelji, dražba neuspešna Stečajni upravitelj Matjaž Janša je pred kratkim nameraval prodati proizvodne in poslovne prostore, ki jih ima v Žalcu leta 2016 propadlo gradbeno podjetje Nivo iz Celja. Čeprav je še nekaj dni pred dražbo dejal, da za nakup ni posebnega zanimanja in da si nihče ni ogledal prostorov, so na dražbo prišli trije kupci. Kljub temu nepremičnine ni prodal, saj se je na dražbi zgodil neobičajen zaplet, zato jo je razveljavil. Upravitelj Matjaž Janša je žalsko premoženje Nivoja, ki ga sestavljajo betonarna, poslovni prostori, delavnice in dvorišče za skladiščenje gradbenih izdelkov ter stroji in oprema za proizvodnjo betonskih izdelkov, prodajal prvič. K proizvodnemu in poslovnemu kompleksu, ki meri malo več kot 39 tisoč kvadratnih metrov, je priključil še biopark, ki ga je Nivo uredil leta 2006. Janša je park, ki meri 9 tisoč kvadratnih metrov, nekaj let prodajal kot samostojno nepremičnino, a mu ga kljub nenehnemu zniževanju cene ni uspelo prodati. Park vzdržuje podjetje Nivo Eko, ki je že ves čas, odkar je šel Nivo v stečaj, najemnik celotnega poslovnega kompleksa. Izklicna cena za poslovne in proizvodne prostore ter park je bila 4,8 milijona evrov, kar je tudi njihova tržna vrednost. Dražbe, ki naj bi bila izvedena po načelu zniževanja cene, so se udeležili trije dražitelji - družba Ecobeton iz Latkove vasi, ki je lani s slatinskim gradbincem Gic Gradnje za malo več kot 20 milijonov evrov kupila kamnolom v Veliki Pirešici, celjsko podjetje NGN Eko, ki je glede na svojo zgodovino povezano z nekdanjimi lastniki Nivoja, kdo je bil tretji dražitelj, pa stečajni upravitelj ni razkril. Dražba se je zapletla že takoj na začetku, saj sta, kot pojasnjuje stečajni upravitelj, predstavnika Ecobetona in NGN Eka nakazala, da sprejemata izklicno ceno. Ker ni mogel ugotoviti, kateri je bil prvi, poteka dražbe pa ni snemal, je po posvetu s pravniki dražbo razveljavil oziroma jo razglasil za neuspešno. S tem se je izognil morebitnim pravdnim postopkom in drugim pravnim zapletom. Janša napoveduje, da bo nova dražba predvidoma maja. JI V Sipu so v preteklih tednih porušili nekaj starih stavb, da bi naredili prostor za novo. Graditi jo bodo začeli aprila. (Foto: ŠO) 6 IZ NAŠIH KRAJEV - УШ V i - T ' ■ ; I M'* hm ~ ^ЉшШШш a Nakupi in menjave Mestna občina Celje, ki ves čas podpira izvedbo nadomestnih protipoplavnih ukrepov, se je zavezala, da bo za protipoplavno urejanje zagotovila potrebna zemljišča na območju Medloga. Za gradnjo je odstopila tudi svoja lastna zemljišča. Tako je v katastrskem območju Medlog odkupila zemljišče od družbe Cep, katere večinski lastnik in direktor je Urban Majcen, in menjala zemljišča z družbo BDL v lastni Romana Moškotevca. »Z menjalno pogodbo je MOC pridobila v last zemljišča, na katerih zdaj gradi direkcija za vode in zemljišče, po katerem poteka kategorizirana občinska cesta. Sočasno z zamenjavami sosednjih parcel je občina zagotovila nujno potrebna zemljišča, po katerih je predvidena državna kolesarska povezava v smeri proti Savinjski dolini,« so pojasnili v MOC. Bo drevesni park spet služil namenu? Po poti ob Savinji spet sredi marca Direkcija RS za vode še vedno gradi protipoplavni nasip na območju Medloga in Špice. Približno 3,5 milijona evrov vredna gradnja naj bi bila po časovnem načrtu končana do konca lanskega leta, a se je zgodilo to, na kar so že lani opozarjali občani. Gradnja še vedno ni končana. Že ves čas javnost najbolj zanima, kako bodo izvajalci uredili območje med vrtnarsko šolo v Medlogu in Špico, kjer se je pred posegom razprostiral pisan in življenja poln drevesni park. Zaradi posegov je izvajalec del novembra lani zaprl tudi priljubljeno sprehajalno pot ob Savinji. Kljub obljubam, da bo ta ponovno prehodna že januarja, je na razočaranje sprehajalcev še vedno zaprta. LEA KOMERIČKI KOTNIK Tvoje dreyö v Parku dreyesCE ^ ^ MESTNA OBČINA CELJE o / Celjanke in Celjani, Mestna občina Celje bo ob povezovalni cesti Nova vas - Ostrožno uredila novo zeleno oazo in tako prispevala k še lepši in bolj zeleni podobi našega mesta. Zasadili bomo več kot sto medovitih, cvetočih dreves in se s tem pridružili dnevu vseslovenskega sajenja medovitih rastlin, ki ga obeležujemo 26. marca. Na novi zeleni površini - v Parku drevesCE - lahko raste tudi vaše drevo. Z nakupom drevesa lahko svojemu mestu podarite cvetoče drevo. Posadili bomo več kot 100 večjih, nekaj let starih dreves, vsako drevo je vredno 100 evrov. V vašem imenu ga bo zasadilo Javno podjetje Zelenice d.o.o.. Vse, ki boste darovali drevo, bomo navedli na skupni označevalni tabli. Če naj tudi vaše drevo raste v Parku drevesCE, pokličite po telefonu 082 052 466 ali nam pišite na info.zelenice@celje.si. Seznam cvetočih dreves, ki jih bomo zasadili: rdečecvetni divji kostanj, črna jelša, šmarna hrušica, cigarovec, navadni jadikovec, glog, nagnoj, tulipanovec, kobusova magnolija, perzijska bukev, pavlovnija, divja češnja, rdečelistna sliva, navadna robinija, navadna jerebika, navadna lipa, smreka, rdeči bor, jelka Z nadomestnimi protipo-plavnimi ukrepi, za katere se je Direkcija RS za vode (DRSV) odločila, potem ko je zastal postopek sprejetja državnega prostorskega načrta, ki je nujna podlaga za izvedbo suhega zadrževalnika v Levcu, bosta po napovedih strokovnjakov pred naraslimi vodami varni tudi naselji Špica in Medlog. Kot so pojasnili pri DRSV, izvajalec del, celjsko podjetje Nivo Eko, trenutno ureja pešpot na izliv-nem delu koridorja. V teh dneh delavci tudi še ravnajo območje koridorja in nasipa, dela izvajajo še na vtočnem kanalu in kanalizaciji. »Vsa dela morajo biti končana do 31. maja letos,« so še zapisali v sporočilu in dodali, da se izvajalec del resnično trudi, da bi najkasneje do 15. marca dokončal priljubljeno pešpot ob Savinji. Pri direkciji so se odzvali tudi na obtožbe občanov, da so na območju v času urejanja zakopavali odpadke. »Odpadki so se v vmesnem obdobju skladiščili na gradbišču, tudi asfalt, ki je bil po pomoti zasut. Vsi gradbeni odpadki so bili odpeljani na deponijo. Drugi del, zlasti zemeljski material, bo odpeljan do konca maja 2022,« odgovarjajo. Zeleno igrišče, pasji park in mestni kamp Po končanih gradbenih posegih bo direkcija poskrbela za ureditev drevoreda ob Savinji ter zatravitev prizadetih površin. Ureditev celotnega območja od vrtnarske šole do Špice je v pristojnosti Mestne občine Celje, kjer pojasnjujejo, da bodo v strateških in izvedbenih prostorskih aktih na širšem območju nadomestnega protipoplavnega ukrepa zagotovili namensko rabo zemljišč za šport in rekreacijo. Kot je na februarski seji mestnega sveta zatrdil celjski župan Bojan Šrot, se bo na območju mogoče igrati v naravi: »Otroci danes za to nimajo toliko možnosti, kot smo jih imele prejšnje generacije. V mestu že petdeset let nismo zgradili travnatega igrišča.« Župan je ob tem dodal, da bo na novourejenih zelenih površinah mogoče plezati po drevesih, si narediti tabor, in namignil, da tudi v Celju razmišljajo o ureditvi parka za hišne ljubljenčke, morda bo občina del prostora namenila tudi za ureditev poligona za pasjo šolo. »Razmišljamo, da bi na območju, ki bo na suhi strani nasipa, uredili mestni kamp. Če bodo finance dopuščale, bomo na tem območju zgradili tudi kajakaško stezo,« je še dejal župan in zagotovil, da bo občina, ko bo imela dovolj izoblikovane Irena Ašič je prepričana, da je še mogoče omiliti popolno uničenje drevesnega parka. Kot pravi, bi bilo prav, da bi to območje postalo učni park. Idej, kako to doseči, ji ne manjka. Pred tremi leti je na tem območju s številnimi somišljeniki in podporniki ob dnevu Zemlje zasadila nekaj novih dreves. (Foto: arhiv NT / Andraž Purg - GrupA) V primeru visokih vod s pretokom Savinje nad 950 kubičnih metrov na sekundo se poplavni val razlije na levem bregu Savinje že gorvodno v območju Levca ter teče vzporedno s strugo Savinje proti poseljenemu območju v Medlogu. Namen protipoplavnih ukrepov je preusmeritev omenjenega vala nazaj v strugo Savinje, saj se s tem ščiti naselje pred poplavami, pojasnjujejo pri DRSV. ideje in predloge, o načrtih seznanila tudi zainteresirano javnost in jo pozvala k dopolnitvi predlogov. Popolno uničenje še lahko omilimo Ni bilo malo Celjanov, ki so dolgo, a očitno premalo glasno poudarjali, da je treba območje nekdanje drevesnice, ki so ga mnogi poimenovali drevesni park, zaščititi in ohraniti. Ravno zaradi tega so protipoplavni ukrepi najprej naleteli na precejšen odpor javnosti. »Območje drevesnice, kjer so včasih prodajali sadike dreves, ni drevesni park, temveč neurejen razrast dreves, tudi tujerodnih, ki jih takratno vrtnarstvo ni prodalo,« so na očitke jeseni lani odvrnili v Mestni občini Celje in zagotovili, da bo javnost vključena v postopek prostorskega načrtovanja v skladu s prostorsko zakonodajo. Kot smo v Novem tedniku že poročali, je na območju Medloga v občinskem prostorskem dokumentu, ki še ni sprejet, načrtovana tudi širitev stavbnih zemljišč. Z zanikanjem obstoja drevesnega parka se nikakor ne strinja priznana celjska agro-nomistka, ki se krčevito bori za obstoj dreves v mestu, Irena Ašič. »To lahko reče samo tisti, ki ne želi ali noče videti lepote tistega, kar ima pred nosom. Njegove misli so usmerjene v dosežke, ki popestrijo trenutek, dlje pa ne sežejo. Vrtnarstvo Celje je odšlo, prišel je drevesni park. V njem so rasla različna listopadna in iglasta drevesa in pred našimi očmi je nastajal prelep park z okrasnimi rastlinami. Vanj so se naselile živali, še jazbeci, ki slovijo po tem, da imajo radi mir. Bolj ko smo nagovarjali ljudi, bolj je rasel v nekaterih ljudeh strah pred tem, da bo lepota nastalega preprečila trgovanje z zemljišči, in nastalo je ozadje zanikanj, da ta prostor sploh je. Pod mizo so se dogajale stvari, o katerih gledamo v filmih. Zemlja je plačevala ceno,« je povedala Ašičeva in dodala, da je podobo drevesnega parka kazilo odlaganje odpadkov in posek dreves v lasti občine. Ena največjih aktivistk za obstoj dreves in zelenja v mestu meni, da je popolno uničenje in razvrednotenje še mogoče omiliti. »Brezpredmetno je gledati nazaj, saj padlih dreves ne moremo več postaviti. Lahko pa skupaj ustvarimo zeleno oazo, ki bo učni park za vse.« Ker je verjetno ena redkih, ki območje drevesnega parka pozna kot lasten žep, hkrati pa ima obilo strokovnega znanja, bi bilo dobrodošlo, če bi lahko pri snovanju zelene oaze na robu mesta sodelovala. Kot pravi, je v mestu kar nekaj ljudi z znanjem, ki razumejo naravo in si sodelovanja z občino pri snovanju vsebin za to območje želijo. »Rastline, ki so ostale, je treba ohraniti, nabor je smiselno dopolniti. Tukaj bi lahko čudovito poustvarili naravna okolja Slovenije.« Ob tem poudarja, da bi bilo smiselno ohraniti in obnoviti tudi bližnji Kristinin dvorec. IZ NAŠIH KRAJEV 7 SLOVENSKE KONJICE - Prenova se bo letos nadaljevala IX g ■■ V ■ V 1 I ■ Kartuzija počasi oživlja Stroka je dolgo opozarjala na nujnost obnove Žičke kartuzije, ki od leta 2015 velja za spomenik državnega pomena. Najbolj ogrožena je bila cerkev svetega Janeza Krstnika, a za temeljito rešitev nikoli ni bilo dovolj denarja. Konec leta 2019 je takratna vlada zagotovila dva milijona evrov, ki jih je morala Občina Slovenske Konjice kot lastnica kartuzije porabiti do konca leta 2021. V tem času je bila urejena tudi pomična streha na cerkvi, kar je lani sprožalo številne strokovne polemike o upravičenosti takšne rešitve. Streha zdaj stoji, obnova se bo nadaljevala. TATJANA CVIRN Konservatorski načrt za obnovo je bil narejen že leta 2018 in je predvidel, da bi na zidove cerkve postavili streho v nekdanji podobi, a se del stroke s tem tedaj ni strinjal. Še večje razhajanje je lani sprožil predlog o posebni pomični strehi, ki je nazadnje obveljal, saj so koncept obnove potrdili vsi za to pristojni. V zadnjih dveh letih so bili končani prvi trije deli prenove, za četrtega, ki naj bi se nadaljeval letos, je bil minule dni objavljen javni razpis za izbor izvajalca. »V nekaj dneh po pravnomočnem sklepu bo podpisana pogodba z ministrstvom za kulturo in lahko bomo začeli delati,« pravijo v Občini Slovenske Konjice. Zato so gradbeni odri ob steni cerkve še ostali, saj jih bodo izvajalci potrebovali za dokončanje restavratorsko--konservatorskih del in drugih del, ki jih še čakajo v tem delu prenove, kot so ozvočenje, osvetlitev, ureditev malega križnega hodnika, tlakov v cerkvi in obnova vhoda vanjo. Dela so ocenjena na 500 tisoč evrov in ta denar je predviden v letošnjem proračunu ministrstva za kulturo. Doslej opravljeno Potem ko so bile leta 2020 obnovljene in okrepljene stene cerkve, so lani izvajalci namestili strešno konstrukcijo. Streha je sestavljena iz dveh delov - nepremičnega in pomičnega. Prvi del je zasnovan kot delna dvokapnica, prekrita s skri-lom, in v smeri proti jugu je streha podobna prenovljenim streham samostanskega kompleksa, proti severu pa daje vtis razvaline. V nepremični del je vstavljen pomični, ki se s pomočjo dvižne tehnologije spusti v vodoravni položaj in v celoti prekrije glavno ladjo cerkve oziroma prireditveni prostor. Pomično streho je mogoče dvigati in spuščati s pomočjo sistema vrvenic in uteži, ki jih poganja šest povezanih elektromotorjev. Nad zaključnim kamnitim vencem Otokarjeve kapele je izveden razširjen venec kot zaščita originalnih ostalin (ometi, kamnoseški elementi ...). Vsi zidovi so v celoti pozidani s kamnom in zaliti z notranje in zunanje strani. Izjema je zid pri razgledni ploščadi, ki je ostal nepozidan in s tem omogoča poglede. Med prenovo so izvajalci uredili tudi dve stopnišči v jekleni izvedbi, tako da sledita obliki kamnitih stopnic, ohranjenih pri vznožjih. Stopnišči vodita do poglobljenega hodnika na vrhu razvalin, kjer je urejena razgledna pot za obiskovalce. Konča se na razgledni ploščadi, zaščiteni s stekleno pregrado na severni steni. Lani so bila opravljena tudi zahtevna gradbeno-obrtniška dela, kot so konservacija zidov in ometov, zaščita in obnova kamnitih elementov. Z dodatno prijavo na razpis ministrstva za kulturo si je Občina Slovenske Konjice zagotovila sredstva za približno polovično sofinanciranje teh del v višini 244 tisoč evrov. Foto: Andraž Purg - Gr upA Žička kartuzija je spomenik državnega pomena. Lani je bila na cerkvi sv. Janeza Krstnika urejena pomična streha, letos se bo urejanje stavbe nadaljevalo, za kar bo ministrstvo za kulturo namenilo 500 tisoč evrov. Teja Peperko in Nina Buh pred usnjarskim cehovskim znakom na eni od trških hiš (Foto: TIC Slovenske Konjice) Po sledeh usnjarske tradicije SLOVENSKE KONJICE - Mnogi se ob omembi usnjarske tradicije na Konjiškem spomnijo nekdanje tovarne Konus. A zgodba je še veliko bolj pestra in zanimiva, kar sta na nedavnem tematskem vodenju Konjiško usnje dokazali turistični vodnici Teja Peperko in Nina Buh. Ob podpori Tica Slovenske Konjice in Turistične destinacije Rogla-Pohorje sta obiskovalcem predstavili usnjarsko tradicijo Konjiškega. Obiskovalci so se sprehodili od cehovskega znaka v mestu do spomenika konjiškega usnjarstva, poleg tega so izvedeli več o razvoju usnjarstva na Konjiškem. Vodnici sta sprehod popestrili z zanimivimi zgodbami, ki sta jih zbrali s pomočjo pričevanj tistih, ki so bili povezani z usnjarstvom in kasneje s podjetjem Konus. Ob raziskovanju in pridobivanju literature ter gradiva so jima na pomoč priskočili tudi zaposleni v Splošni knjižnici Slovenske Konjice in v medijski hiši Novice & Radio Rogla, ki jima je omogočila vpogled v zapiske Vinka Zdovca. Obiskovalci so bili nad predstavljenim navdušeni, saj se zavedajo, da sta usnjarstvo in zapuščina podjetja Konus del dediščine, ki jo je treba negovati in predajati naslednjim generacijam. Temu pomembnemu delu zgodovine območja bi bilo treba nameniti še več pozornosti, so menili. Turistični vodnici sta ob koncu premiernega vodenja obljubili, da bosta nadaljevali in nadgradili zgodbo o konjiškem usnju. TC Šest stanovanj v najem ZREČE - Do maja naj bi bila končana večstanovanjska stavba, ki jo od jeseni v Mladinski ulici gradi občina skupaj s Stanovanjskim skladom RS in Stanovanjskim podjetjem Konjice. S tem naj bi občina omilila pomanjkanje stanovanj. V stavbi bo šest najemnih stanovanj, od tega bodo tri v lasti Stanovanjskega sklada RS, dve bosta v lasti Občine Zreče in eno stanovanje bo v lasti Stanovanjskega podjetja Konjice. Velika bodo od 56 do 67 kvadratnih metrov. Vsa stanovanja bodo v najem oddana pod enakimi pogoji v skladu s Stanovanjskim zakonom. TC Stilska preobrazba z Novim tednikom, Radiem Celje in z R Butikom Ženska je najlepša, ko se dobro počuti v svoji koži. S pravilno izbranimi oblačili in dodatki zasije v vsej svoji lepoti. Da boste lepe, elegantne, zapeljive, bomo tokrat poskrbeli mi. Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju z R Butikom iz Žalca podarjata STILSKO PREOBRAZBO. Kaj morate narediti? Izpolnite kupon in nam ga pošljite na naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom Stilska preobrazba. Z malo sreče bo stilska preobrazba lahko vaša. Izžrebali bomo tri srečne nagrajenke. Prva nagrada je vredna 150, druga 100 in tretja 50 evrov. Žrebanje bo 10. marca, stilsko pa bomo srečnice preobrazili v soboto, 12. marca. Sodelujoča, če bo izžrebana, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja ter fotografij v Novem tedniku, objavo na Radiu Celje ter na spletnih straneh podjetja, na Facebooku in Instagramu. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljavec podatkov, podjetje NT&RC, d. o. o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter s splošno uredbo EU o varstvu podatkov. Sodelujoča dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za pridobivanje novih naročnikov. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujoče. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznica kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer to pošlje na naslov NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. KUPON Ime in priimek: Naslov: Stilska preobrazba z Novim tednikom in Radiem Celje Telefonska številka: E-pošta: Datum: Podpis: 8 IZ NAŠIH KRAJEV VOJNIK - Zapleti pri imenovanju ravnateljice vrtca Pod drobnogledom inšpekcije Vrtec Mavrica Vojnik ze od jeseni isce ravnatelja. Na razpis za to delovno mesto, ki je bil objavljen oktobra lani, so se sicer prijavile tri kandidatke, a nobena ni dobila zadostne podpore za imenovanje. Svet zavoda vrtca mora zato razpis ponoviti. Vrtec do imenovanja ravnatelja vodi vršilka dolžnosti. Svet zavoda vrtca je medtem obiskala inšpekcijska služba. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zadnja dva mandata je Vrtec Mavrica Vojnik vodila ravnateljica Simona Žnidar. Konec letošnjega februarja ji je potekel drugi petletni mandat. Svet zavoda vrtca je 14. oktobra lani objavil razpis za delovno mesto ravnatelja. Nanj sta se poleg Znidarjeve prijavili še Jelka Kralj, ki ima večletne delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v vojniškem vrtcu in osnovni šoli, ter Dita Horva-tiček iz Ljubljane. Vse tri so izpolnjevale pogoje razpisa. Svet zavoda Vrtca Mavrica Vojnik je 6. decembra lani pozval Občino Vojnik, naj poda mnenje o kandidatkah. Vojni-ški občinski svet je o tem razpravljal na seji 23. decembra. Svetniki za domačinki Na občinskem svetu sta pozitivno mnenje k imenovanju za ravnateljico dobili Simona Žnidar s Frankolovega in Jelka Kralj iz Celja. Svetniki so svojo odločitev utemeljili z obrazložitvijo, da ima Žni-darjeva večletne delovne izkušnje kot ravnateljica, da je v preteklih dveh mandatnih obdobjih zelo dobro vodila Vrtec Mavrica Vojnik ter da na podlagi programa in delovnih izkušenj izkazuje široko poznavanje področja vzgoje in izobraževanja. Prav tako je dobro sodelovala s krajem, so poudarili. Večletne delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v vrtcu in Osnovni šoli Vojnik so pretehtale tudi pri podpori Jelki Kralj, ob tem pa še, da znanje v stroki spremlja in gradi kot predavateljica, opravljen ima tudi ravnateljski izpit. Svetnike je prepričal tudi njen program, v katerem je poudarila možnosti izboljšav pri sedanjem delovanju in organizaciji vrtca. Tudi za tretjo kandidatko Dito Horvatiček iz Ljubljane so občinski svetniki menili, da ima dobre reference in program, vendar jih ti niso prepričali tako kot delovne izkušnje in smernice Jelke Kralj ter Simone Žnidar. V svetu zavoda neodločeno V vrtcu so se medtem pojavile domneve o nepravilnostih in vprašanjih v zvezi Zadnja dva mandata je Vrtec Mavrica Vojnik vodila ravnateljica Simona Žnidar. s postopkom pridobivanja mnenj pri glasovanju za izbiro ravnateljice vrtca. Delovanje sveta zavoda oziroma njegovo odločanje o imenovanju ravnateljice je preverila inšpekcijska služba, ki napak oziroma kršitev v postopku po besedah predsednice sveta zavoda Polone Grum ni ugotovila in tako svetu zavoda tudi ni naložila sankcij. So pa v svetu zavoda med postopkom že sami ugotovili nekatere nepravilnosti, je povedala Grumova. Zato so na seji sveta zavoda 11. januarja pri glasovanju za ravnateljico vrtca izločili mnenje vzgojiteljskega zbora glede kandidatk, medtem ko mnenja sveta staršev niso prejeli. So se pa seznanili z mnenjem občinskega sveta. Pri glasovanju sta kandidatki Jelka Kralj in Simona Žnidar od desetih volilnih lističev (ena članica sveta je bila namreč odsotna) prejeli enako število glasov, vsaka po pet. Ker nobena od kandidatk torej ni prejela potrebne veči- ne glasov, so člani sveta zavoda sprejeli sklep, da postopek imenovanja ravnateljice ni bil uspešen. Tako so v svetu zavoda vrtca na februarski seji za vršilko dolžnosti ravnateljice za največ eno leto oziroma do imenovanja ravnatelja s 1. marcem imenovali Martino Ošlak, dosedanjo svetovalno delavko v vojniškem vrtcu. Na ponedeljkovi seji sveta sveta so sprejeli tudi sklep, da bodo objavili nov razpis za ravnatelja vojniškega vrtca. Foto: SHERPA Dan civilne zaščite Dokaz temeljne človeške solidarnosti Prvi marec je bil dan civilne zaščite. Zadnji dve leti sta bili težki tudi za pripadnike Civilne zaščite Zaho-dnoštajerske regije, kamor spada naše območje. Tudi zato, ker so pripadniki ves čas pomagali na terenu pri spopadanju z novim koronavirusom, poleg tega so pripadniki pomagali tudi pri naravnih in drugih nesrečah. SIMONA ŠOLINIČ Od 19. oktobra 2020 do 15. junija lani, torej v času najhuj- ših valov epidemije, je v 33 občinah naše regije delovalo skoraj 50 tisoč prostovoljcev in drugih pripadnikov civilne zaščite, ki so ves čas pomagali na različnih lokacijah, med drugim tudi v bolnišnici, domovih za starejše, šolah in na točkah za testiranje. A to je za civilno zaščito le en del nalog. Regija s 33 občinami namreč spada glede na geografske, podnebne in hidrološke značilnosti med poplavno zelo ogrožene. Skoraj tretjina lokalnih skupnosti je ocenjena z najvišjo stopnjo ogroženosti. Delali ves čas Celjski regijski center za obveščanje je tako lani na 112 sprejel kar 99.401 klicev, obravnaval je 2.406 izrednih dogodkov. Med njimi je bilo več kot 400 požarov in skoraj 300 nesreč, kar 286-krat morali pripadniki civilne zaščite posredovati zaradi neurij. Opravljenih je bilo 39 helikopterskih prevozov, zabeležili so tudi 5 »dogodkov velikega obsega«. Gre predvsem za požar Mozir-ske koče februarja lani, nato za majsko in junijsko hudo neurje ter za večji požar mizarstva v Mozirju novembra lani. V Civilni zaščiti Zahodnošta-jerske regije pravijo, da je bilo veliko dela tudi zaradi popisa posledic potresa decembra 2020, pozebe aprila lani in neurja julija lani. Skupno je bilo škode za 9 milijonov evrov. »Sile za zaščito, reševanje in pomoč v Zahodnoštajerski regiji, v kateri je 5.517 prostovoljnih, 240 poklicnih in 3.715 dol- žnostnih pripadnikov civilne zaščite, so učinkovito ukrepale, reševale in pomagale v vseh naravnih in drugih nesrečah. S svojim delom so najboljši dokaz temeljne človeške solidarnosti, vrline, zaradi katere so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč,« pravi poveljnik Civilne zaščite Zahodnoštajerske regije Janez Melanšek. »V Sloveniji imamo sodoben in učinkovit sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V ta sistem je vloženo veliko znanja, tako teoretičnega kot praktičnega, izobraže- vanj in usposabljanj. Bistvo sistema so ljudje, prostovoljci, pripadniki, ki sočloveku pomagajo, da ob ujmah in drugih nesrečah bistveno lažje preživi najtežje trenutke, ki si prizadevajo, da iz nesreč izide s čim manj posledicami in čim manjšo premoženjsko škodo. Vse odlikujejo velike človeške lastnosti: prostovoljstvo, solidarnost in ljubezen do bližnjega. Zaradi tega in zaradi visoke strokovne usposobljenosti se zato vsi počutimo varno. To je izjemna dobrina za našo skupnost,« še dodaja Melanšek. Na Brdu pri Kranju so v torek podelili priznanja in nagrade civilne zaščite na državni ravni. Regijska prireditev bo 10. marca v Celju, kjer bodo podelili priznanja pripadnikom iz naše regije. (Foto: SHERPA) PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 IZ NAŠIH KRAJEV 9 ROGAŠKA SLATINA - Naložbeni trojček, vreden sedem milijonov evrov Največje gradbišče v zgodovini občine Najvišjo stavbo v državi - Kristalno palačo - bo predvidoma do julija prihodnje leto prehitel 106-metrov visok Razgledni stolp Kristal. Na obrobju Tržaškega hriba bo po uvedbi izbranega izvajalca v delo, podjetja VG5, zaživelo največje gradbišče v zgodovini občine. Celotni stroški projekta so ocenjeni na štiri milijone evrov. Z nadhodom Sonce in s parkiriščem P+R bo občinska uprava v ta del občine vložila sedem milijonov evrov. Medtem še vedno ni znano, kaj bo z zemljiščem nekdanjega mizarstva, ki je v zasebni lasti. TINA STRMČNIK Stolp bo po prepričanju župana mag. Branka Kidriča prispeval k še večjemu obisku mesta, zagotovil mu bo dodatno prepoznavnost in dodatne prihodke za razvoj turizma. S pomočjo nadho-da Sonce in parkirišča P+R bo ožje zdraviliško jedro za pešce in kolesarje bolje povezano s Tržaškim hribom. V pritličju, ki bo merilo 170 kvadratnih metrov, sta predvideni avla ter prodajalna kart in spominkov. V prvem nadstropju stolpa bo kavarna, razburljiva bo hoja po delu tal, ki bodo prosojna. V drugem nadstropju je predvidena razgledna terasa, ki bo merila 200 kvadratnih metrov. Od tam bo skozi steklo možen razgled na zdraviliški park in okolico. Obiskovalci se bodo lahko s pomočjo VR-očal odpravili na let s Pegazom, kjer bodo spoznavali zgodovino kraja. Na višini 104 metrov bo odprto razgledišče na prostem. Edinstveno idejo težko oceniti Stroški priprave projektov, gradnje, nadzora in opreme znašajo štiri milijone evrov, kar je skoraj še enkrat toliko, kot je občina predvidevala, ko je javnosti prvič predstavila to velikopotezno idejo. Župan je dejal, da so ga projektanti že leta 2018 opozorili, da je v idejni različici težko določiti vrednost edinstvenega projekta, kot ga v naši državi še ni. »Po drugi strani si marsikatera občina, dokler nima vseh potrebnih projektov, za leto dni naprej ne upa napovedati, koliko denarja bo na primer namenila za gradnjo vrtca, čeprav jih je po državi zgrajenih že množica.« Dodal je, da je na podražitev vplivala tudi nekoliko spremenjena natečajna podoba stolpa, ki se razlikuje od tiste, ki je bila najprej predvidena v idejni rešitvi. Vrednost naložbe se je med drugim spremenila tudi zaradi podražitve gradbenih materialov, ti so dražji za približno od 20 do 25 odstotkov. Pet delovnih mest Stolp bo upravljal Javni zavod za turizem in kulturo. Občina pričakuje tudi pet novih delovnih mest. Trije ljudje bodo skrbeli za nemoteno delovanje najvišje stavbe v državi, še dva zaposlena bosta pod okriljem omenjenega zavoda skrbela za marketing. Trenutno je predvideno, da bo odrasli obiskovalec za karto odštel osem evrov, vendar bodo v občini o končni ceni vstopnice še razmislili. Spomnimo, da je bila v bližini razglednega stolpa predvidena gradnja orglarskega centra, ki jo je napovedal Anton Škrabl. Kaj bo z nekdanjim industrijskim območjem, če Škrabl ne bo uresničil svoje ideje? Kidrič o tem ne želi ugibati. Dejal je, da je zemljišče še vedno v celoti v lasti podjetja Bitermo, pri čemer se s Škrablom nista slišala že nekaj mesecev, in dodal: »Občina sodeluje v pogovorih, kako izkoristiti preostanek zemljišča. Iščemo možne vlagatelje in jih usmerjamo k prokuristu podjetja Bitermo Francu Bizjaku.« Z dvigalom se bo na stolp lahko hkrati peljalo 22 oseb, vožnja bo trajala pol minute. Stolp bo imel tudi 540 požarnih stopnic, vendar hoja po njih ni predvidena. (Foto: Arhiv Občine Rogaška Slatina) 25 etaž in 540 stopnic Za projektiranje nove najvišje stavbe v državi je bilo na javnem natečaju izbrano podjetje Ponting. Vodja projekta dr. Viktor Markelj je dejal, da je projektiranje stolpa velik izziv in hkrati tudi dobro priporočilo. »Naše podjetje ima veliko izkušenj z načrtovanjem nosilnih konstrukcij mostov, gre za več sto milijonov vredne naložbe. Projektirali smo na primer most na Pelješac. Med drugim smo izdelali zmagovalno idejno zasnovo za most čez reko Savo v Beogradu, v sklopu katere smo zasnovali dvesto metrov visok steber. Skrb za stabilnost in varnost stolpa Kristal je torej odveč.« Je bilo pa pri projektiranju slatinskega stolpa po njegovih besedah zelo zahtevno načrtovanje napeljav, sploh zaradi zadnjih zaostritev zahtev na področju požarne varnosti. Markelj je pojasnil, da bo stolp odprt v vsakem vremenu, ne glede na hitrost vetra. Imel bo 25 etaž in 540 požarnih stopnic. Narejen bo večinoma iz betona. Samo za temelje bodo izvajalci del potrebovali približno 800 kubičnih metrov tega materiala. »Jeklene konstrukcije so, čeprav so privlačne, danes precej dražje. Če bi takšen stolp poskusili zgraditi iz jekla, bi bila naložba vsaj dvakrat dražja.« Vodja projekta je še povedal, da je najvišja stavba v državi trenutno Kristalna palača v Ljubljani, ki je visoka približno 80 metrov. Najvišja konstrukcija pri nas je 300 metrov visok trboveljski dimnik, ki ni več v uporabi. Direktor direkcije za vode Roman Kramer in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar sta podpisala sporazum o skupni izvedbi naložbe, s katero se bo bistveno izboljšala poplavna varnost. Žohar je podpisal sporazum v imenu občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki. (Foto: TT) Za boljšo poplavno varnost BRASLOVČE, POLZELA, ŠMARTNO OB PAKI - Direktor direkcije za vode Roman Kramer in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar sta podpisala sporazum o skupni izvedbi naložbe - Državnega prostorskega načrta Ločica-Letuš. Gre za dejavnosti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evropska unija in s katerim se bo bistveno izboljšala poplavna varnost. Vrednost naložbe znaša 20 milijonov evrov, rok za izvedbo je leto 2025. Strokovne službe načrtujejo ureditev Savinje na območju poseljenih območij na odseku od Ločice ob Savinji do Letuša, regulacijo izlivnega odseka Pake in ureditev razbremenilnika Ložnice. Posegi bodo imeli pomemben vpliv na poplavno varnost naselij Letuš, Male Braslovče in Gmajna ter Rečica ob Paki in na širše poplavno območje Žalca ter Celja. Projekt bo s povišanjem in sanacijo nasipov, stabilizacijo prečnih pragov in brežin zagotovil poplavno varnost poseljenih območij na obeh straneh Savinje na odseku od Ločice ob Savinji do Letuša. Na izlivnem odseku Pake so predvidene ureditev struge, stabilizacija dna in izvedba ustreznejšega sotočja s Savinjo ter dograditev nasipa ob desnem bregu. V načrtu je tudi ureditev na razbremenilniku Ložnice, kjer so predvidene izenačitev pretočnosti struge razbremenilnika z gradnjo visokovodnih nasipov na manjkajočih odsekih, obnova razdelilne zgradbe pri Založah ter ureditev struge na območju premostitev. Direkcija za vode trenutno pripravlja projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V skladu s sporazumom mora občina izdelati potrebno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Gradbena dovoljenja za predvidene ukrepe morajo pridobiti najkasneje do konca junija 2023. ŠO Elektrika vedno višji strošek PREBOLD - Občinski svetniki so se prejšnji četrtek sestali na redni seji. Več časa so namenili obravnavi lokalnega energetskega koncepta, ki zajema strateške energetske cilje s poudarkom na rabi energije v javnem sektorju in celotni lokalni skupnosti. V konceptu, ki velja za prihodnjih deset let, so opredeljeni konkretni predlogi, kako zmanjšati porabo energije. V bližnji prihodnosti bo morala lokalna skupnost vzpostaviti energetsko knjigovodstvo. Župan Vinko Debelak je izpostavil, da je energetski koncept zelo pomemben za lokalno skupnost, ki že zdaj deset odstotkov občinskega proračuna nameni za plačilo električne energije. Svetniki so koncept soglasno potrdili. Občina je že pred dvema letoma začela zbirati idejne urbanistične rešitve pri vrtcu. Na tokratni seji je predstavila idejne rešitve celotnega kraja na površinah, ki so v javni lasti. Zajete so v publikaciji Strateški razvoj naselja Prebold. ŠO Kdo bo vodil bolnišnico? CELJE - Splošno bolnišnico Celje bo do imenovanja novega poslovnega direktorja kot vršilka dolžnosti vodila Damjana Medved Arbeiter, univ. dipl. prav., ki je v bolnišnici zdaj pomočnica direktorice za pravne zadeve. Tako je odločil svet zavoda pretekli teden po nenadnem odstopu dosedanje direktorice Margarete Guček Zakošek. Svet je na izredni seji - glede na postopke imenovanja -Guček Zakoškovo po njenem odstopu tudi uradno razrešil. Sklep bo začel veljati, ko bo k njeni razrešitvi dala soglasje tudi vlada. Isti dan bo bolnišnico začela voditi Medved Arbe-iterjeva. Hkrati je svet zavoda sprejel sklep o razpisu prostega delovnega mesta poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Javno bo objavljen v naslednjih dneh. Kot je znano, je Guček Zakoškova zaradi svojega odstopa presenetila marsikoga. Še vedno ni jasno, kam odhaja, v odstopni izjavi je omenila le, da bo poklicno pot nadaljevala v zasebnem sektorju. SŠ 10 IZ NAŠIH KRAJEV Po mnenju Sviza je še posebej razvrednoteno delo pomočnikov oziroma pomočnic vzgojiteljic, ki začnejo svojo delovno kariero v izhodiščnem 22. plačnem razredu s plačo, ki je nižja od minimalne. Zahtevnost in odgovornost dela z najmlajšimi sta se v času epidemije še precej povečali. Priprave na stavko 9. marca Priprta vrata vrtcev in šol Potem ko je Glavni stavkovni odbor Sindikata, vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) 18. februarja ugotovil, da večina članov podpira predlog o stavki, se nadaljujejo priprave za njeno izvedbo 9. marca. »Po informacijah, ki jih imamo, vlada pred napovedano stavko ne namerava iskati rešitve za spor, kar sicer določa Zakon o stavki. Vlada meni, da je naša stavka neupravičena in da ne bo plačana. O tem vedno presoja sodišče,« pravi Jelka Velički, vodja glavnega stavkovnega odbora. TATJANA CVIRN Glasovanje v 730 šolah in vrtcih po Sloveniji je pokazalo, da večina zaposlenih v vzgoji in izobraževanju podpira napovedano stavko. Od več kot 40 tisoč zaposlenih, kolikor se jih je udeležilo glasovanja, jih je za stavko glasovalo več kot 37 tisoč, med njimi tudi tisti, ki niso člani Sviza. Podrobna navodila »Sindikalni zaupniki so minule dni dobili podrobna navodila za izvedbo stavke. Nanjo smo pripravljeni, čeprav si je nismo želeli,« pravi Jelka Velički. »Da je prišlo do napovedi stavke, je kriva vlada, ki je nekaterim dejavnostim omogočila prostor za pogajalsko mizo, mi pa tega prostora nimamo in smo spregledani. V Svizu zahtevamo, da vlada ponovno vzpostavi ustrezna razmerja med primerljivimi delovnimi mesti, ki jih je z enostranskimi potezami porušila na škodo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.« Tudi v zavodih, ki sodijo pod okrilje Območnega obo-ra Sviza Velenje, ki ga vodi sogovornica, je bila stavka izglasovana soglasno tako v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Podprli je niso le v OŠ Luče. V odboru so člani sindi- kata iz 35 zavodov, ki delujejo na območju občin Velenje, Šoštanj, Žalec, Luče, Braslov-če, Mozirje, Polzela, Šmartno ob Paki, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje in Rečica ob Savinji. Posledice razdvojenosti Miha Gartner, ki vodi Območni odbor Sviza Celje - ta združuje člane sindikata iz 45 zavodov v občinah Celje, Dobje, Dobrna, Laško, Prebold, Radeče, Šentjur, Tabor, Vojnik in Vransko - ugotavlja: »Stavka ni bila izglasovana v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Povsod drugje je za stavko glasovala vsaj polovica zaposlenih. Tudi v obeh omenjenih zavodih imajo tisti, ki so glasovali za stavko, pravico, da stavkajo,« opozarja Gartner. Ob tem se je na celjskem območju pokazala še ena posledica epidemije, ki je sicer povsem razdvojila ljudi. »Od Sviza so nekateri člani v teh tudi za učitelje težkih in izrednih razmerah pričakovali nasprotovanje ukrepom vlade, drugi pa večjo oziroma popolno naklonjenost vladnim ukrepom. Eni in drugi so želeli z zavračanjem glasovanja ali glasovanjem proti stavki sporočiti predvsem nestri-njanje s Svizovimi preteklimi odločitvami,« ugotavlja sogovornik, ki je lahko kljub temu ugotovil, da je za stavko v večini zavodov glasovalo več kot tri četrtine zaposlenih. Zaprti vrtci in šole Če se do 9. marca ne bo zgodilo nič in vlada predstavnikov Sviza ne bo povabila na pogajanje, bodo vrtci in šole tisti dan zaprti. Zaposleni bodo sicer na svojih delovnih mestih, a ne bodo opravljali običajnega dela. Kako bo v zasebnih vrtcih, podatka Sviz nima, saj zaposleni niso vključeni v ta sindikat. V treh celjskih javnih vrtcih bodo očitno delali nemoteno. Zaposleni v dveh vrtcih so namreč člani sindikata VIR, ki se stavki Sviza ni pridružil, pač pa naj bi svojo opozorilno pripravil 16. marca. V Vrtcu Anice Černejeve so zaposleni člani Sviza in so sicer podprli stavko, vendar so se dogovorili, da bodo zaradi nepoenotenosti sindikatov in v dobrobit staršev enote kljub vsemu poslovale nemoteno. Starše bodo s stavko samo seznanili in jih prosili za podporo. »Še vedno smo ob stavkah imeli rahlo priprta vrata za nujne primere,« pravi Jelka Velički. »Staršem, ki tisti dan res ne bodo imeli varstva, ne želimo otežiti življenja in dela. Otrokom bomo nudili osnovno varstvo v vrtcih, enako velja za osnovne šole. Če se bodo starši obrnili na šole in prosili za varstvo za najmlajše učence, bomo zanje poskrbeli.« Kaj, če se tudi po 9. marcu ne bo zgodilo nič? »Počakati moramo do takrat. Kako bomo nadaljevali, bo odločal glavni stavkovni odbor. Odnehali gotovo ne bomo,« poudarja Jelka Velički. Foto: Pixabay V Svizu zahtevajo plačilo povečanih delovnih obremenitev, predvsem ovrednotenje tveganj za zdravje v času epidemije, in to za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki jim to pripada. Druga zahteva je zvišanje plač tako strokovnim delavkam kot tudi administrativnemu, tehničnemu in računovodskemu osebju v vrtcih in šolah glede na že dogovorjena zvišanja plač drugim poklicnim skupinam v javnem sektorju. Brez računa lahko računate na težave Zahtevajte ga v papirni ali digitalni obliki Sprememba Zakona o davku na dodano vrednost, ki je začela veljati 22. januarja letos, je odpravila obvezno izdajanje računov potrošnikom v papirni obliki. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) poudarjajo, da je sprememba za potrošnike škodljiva, saj jim nakup brez računa lahko močno oteži uveljavljanje številnih potrošniških pravic. BOJANA AVGUSTINCIC Le izdan račun namreč dokazuje, kdaj in kje je bil kupljen izdelek, račun pa je podlaga za uveljavljanje napak, zamenjavo ali vračilo denarja, pravijo v ZPS. Podobno velja za opravljene storitve, kjer je z računa razvidno, katere storitve so bile opravljene, in kakšna je njihova cena. »Prav je, da imajo potrošniki izbiro, ali želijo račun v papirni ali digitalni obliki, kar je bilo mogoče že pred spremembo zakona, saj so elektronski računi zakonsko izenačeni s papirnimi. Ne bi se pa smelo zgoditi, da bi potrošnik, ker bi pozabil zahtevati račun, ostal brez njega. Računi v elektron- Nakup brez računa lahko močno oteži uveljavljanje številnih potrošniških pravic, zato račun vedno zahtevajte. ski obliki bi morali biti na voljo,« menijo v ZPS. Bančni izpisek ni dovolj Račun je za potrošnika pomemben tudi zato, dodajo v zvezi potrošnikov, ker lahko takoj preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega ali opravljene storitve. »Preverjanje zaračunanih zneskov po opravljenem nakupu pomaga pri razumevanju ravni cen in omogoča primerjavo cen za podobne izdelke ali storitve ter informirano izbiro,« pravijo. Račun ima tudi veliko dokazno vrednost in je pogosto pogoj za uveljavljanje različnih pravic iz naslova zavarovalnih pogodb, jamstev, garancij in drugih pravnih razmerij. Potrošnik pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene storitve namreč ne more preveriti le s pregledom bančnega izpiska, saj sta iz njega razvidna le skupen plačani znesek in prejemnik plačila. To pa za potrošnika nikakor ne predstavlja potrebnih oziroma zadostnih informacij o transakciji, opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Še večja težava lahko nastane, če potrošnik nakup plača z gotovino. V tem primeru nima brez računa nobene možnosti dokazovati, kaj je kupil in kdaj. Zato potrošnikom v ZPS svetujejo, naj vedno zahtevajo račun. O odnosih za dober namen Članice Leo kluba Mavrica Celje prirejajo tradicionalno in tokrat tudi jubilejno 10. dobrodelno debato z namenom. Z mavrično moderatorko Marijano Kolenko in uglednimi gosti bodo na gregorjevo pripravile razpravo o aktualni in pereči tematiki transformacij odnosov, kot so tudi poimenovale dogodek. Končujeta se dve zelo izraziti leti nihanj in negotovosti. Pred nami je leto, ki bo postreglo s preizkušnjami. Tako kot v šoli tudi v življenju po obdobju učenja sledi čas izpita. Kakšni izpiti nas kot družbo čakajo v letu 2022? Katere vrednote moramo postaviti kot družba na prvo mesto? Kako poiskati ravnovesje v življenju med ciljno naravnanostjo in duševnim zdravjem? Kako sploh začeti proces preoblikovanja? Kaj lahko naredimo že danes? Na ta in podobna vprašanja bodo 12. marca ob 18. uri v celjskem Narodnem domu skušali odgovoriti ugledni gostje: Aljoša Bagola, avtor uspešnic, govornik in kreativni direktor, Vesna Vuk Godina, dr. socioloških znanosti in antropologinja, ter Klemen Selaković, podjetnik, digitalni nomad in gostitelj podkastov. Denar, zbran ob razpravi z namenom, bodo v sodelovanju s Humanitarnim društvom Enostavno pomagam v celoti namenili dečku Florijanu za govorne terapije in fizioterapije. Vstopnice lahko prevzamete v trgovini Pikolin, lekarni Apoteka pri teatru ali na spletni strani Entrio. LŽ KULTURA 11 CELJE - Vodenje bo prevzel 1. septembra, zamenjal bo Tino Kosi Na čelo gledališkega ansambla prihaja Miha Golob Celjski mestni svetniki so na februarski seji brez razprave za novega upravnika Gledališča Celje za naslednje petletno mandatno obdobje imenovali Miho Goloba iz Ljubljane. Njegovo kandidaturo je soglasno podprl tudi strokovni svet celjskega gledališča, medtem ko mu je svet zavoda dal en glas podpore. Vajeti celjskega gledališča bo prevzel 1. septembra, mandat se mu bo končal 31. avgusta 2027. Do konca avgusta bo gledališče še vodila dosedanja upravnica Tina Kosi, ki se na ponovljenem razpisu za ponoven mandat ni potegovala. LEA KOMERICKI KOTNIK Končana je saga glede imenovanja upravnika Gledališča Celje, ki se je začela ob objavi razpisa lani spomladi. Takrat sta se za mesto upravnika potegovala dva kandidata. Kandidatura upravnice mag. Tine Kosi, ki gledališče vodi od leta 2007, je sicer na nasprotovanje dela gledališkega ansambla naletela že ob prejšnjem potrjevanju, lani je bilo to nasprotovanje še večje. »Gre za nezadovoljstvo z repertoarno, s kadrovsko in z zasedbeno politiko ter tudi z organizacijo dela. Prihajalo je do velikih šumov v komunikaciji s Tino Kosi, tako da niti nismo mogli izpostaviti težav. Zato nočemo, da se ta način vodenja nadaljuje, in menimo, da se morajo naše poti raziti,« je takrat za naš časopis dejal Renato Jenček. Do upravnice je bila takrat kritična tudi Jagoda Tovirac: »Če ni ustvarjalnega naboja, se ansambel ne more razvijati, prav tako tudi ne posamezniki.« Po njenih besedah v toksičnih razmerah, ki vladajo v gledališču, mlajši kolegi odhajajo. Tako jih je v času mandata zdajšnje upravnice odšlo 18, večina zaradi nezadovoljstva, ker jim ni dala priložnosti. Tina Kosi je takrat povedala, da so v času njenega vodenja gledališča celjski igralci in predstave prejeli več kot osemdeset nagrad v Sloveniji in tujini. V tem mandatnem obdobju so glede na pretekla obdobja imeli pomembne premike. Prvič v zgodovini so gostovali na festivalih v Grčiji in Rusiji. Kot je dejala, so začeli sodelovati tudi na ravni mednarodnih koprodukcij. »Sem med redkimi gledališkimi direktorji, ki redno spremljajo celotno Celjsko gledališče od leta 2007 vodi Tina Kosi. Ta se bo konec avgusta poslovila z mesta upravnice, zamenjal jo bo režiser Miha Golob. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Godalci v družbi klarineta in klavirja V sredo, 9. marca, bo v Celjskem domu na 3. rednem abonmajskem koncertu Celjskega godalnega orkestra pod taktirko in umetniškim vodstvom Ne-nada Firšta zazvenelo novo slovensko koncertno delo za klarinet, klavir in godala z ljubljanskim instrumentalnim duom Claripiano, ki ga sestavljata Dušan Sodja na klarinetu in Tatjana Ka-učič na klavirju. Koncert bosta kot solista izvedla ugledna ljubljanska instrumentalista, klarinetist Dušan Sodja in njegova umetniška ter življenjska sopotnica pianistka Tatjana Kaučič. V duu igrata od leta 1994 in se s svojimi koncerti doma ter v tujini že bližata tridesetletnici umetniškega poustvarjanja. Oba sta poklicno sicer zaposlena v Slovenski filharmoniji, delujeta pa tudi kot glasbena pedagoga. Poleg koncertov imata za seboj že vrsto posnetkov in izdaj na ploščah. Njun repertoar zaje- Dušan Sodja in Tatjana Kaučič sta združena tako na kot za odrom. ma tako klasiko kot sodobno glasbo, posebno pozornost posvečata slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Med vidnejše projekte Dua Claripiano sodijo mnoga sodelovanja z različnimi zasedbami. Sodelovala sta z zasedbo Ta--Du Tomaža Habeta, skupino Samo lupina smo pod produkcijo AGRFT in razvoj mladih talentiranih igralcev. Številni med njimi dobijo prav v Celju prvo priložnost na profesionalnem odru,« je takrat še dejala upravnica. Pritožba, ponovljen razpis in šest kandidatov Razpisna komisija celjskega mestnega sveta na spomladanskem razpisu Tine Kosi ni podprla za upravnico, zato je bil razpis ponovljen. Na razpis, ki je bil objavljen decembra lani, je prispelo sedem vlog. Razpisne pogoje je izpolnjevalo šest kandidatov. Tina Kosi na tokratnem razpisu ni kandidirala. Kot je povedal Matija Kovač, član komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade (Kviaz), je bil celoten postopek precej naporen, a sta bila zadnja izvedba in vodenje razpisa zelo pregledna: »Ne pomnim tako kakovostnega in natančnega razpisa za katerokoli kadrovsko mesto v Celju doslej. Kandidati so se predstavili tako zaposlenim kot svetu zavoda in nazadnje še Kviazu. Tako smo slišali vseh šest predstavitev in po mojem mnenju so vsaj trije kandidati zelo ustrezni za to mesto, na koncu se je komisija odločila v skladu z odločitvijo zaposlenih, tako tehničnega kot umetniškega dela ansambla.« Komisija se je odločila za Miho Goloba, ki se je za to (Foto: SNG Maribor) Miha Golob je najprej študiral novinarstvo in nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani nadaljeval študij gledališke režije. V času študija je prejel akademijsko Prešernovo nagrado in nagrado za režijo na mednarodnem festivalu gledaliških akademij v Brnu. Kmalu po študiju je za štiri leta prevzel umetniško in poslovno vodenje Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Od leta 2008 ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Ob ustvarjanju gledaliških uprizoritev v reperto-arnih gledališčih deluje tudi kot mentor gledaliških delavnic, seminarjev in gledaliških skupin iz Slovenije ter zamejstva. Večkrat je sodeloval tudi pri televizijski produkciji. V dvajsetih letih profesionalne režijske poti je režiral v večini slovenskih institucionalnih gledališč in se podpisal pod režijo več kot tridesetih raznovrstnih uprizoritev. Režira tako uprizoritve za otroke in mladino kot uprizoritve za odrasle, od sodobne dramatike do slovenske in svetovne klasike. Svoje gledališko razmišljanje največkrat veže na družbenokritične teme, zadnja leta s poudarjenim avtorskih pristopom. mesto potegoval že pri prvem razpisu aprila lani. Kot je še povedal Kovač, je izbran kandidat izkazal najce-lovitejše poznavanje upravljavskega dela in hkrati prepričal z umetniškimi ambicijami. Kovač je ob tej izbiri, ki ji je brez razprave prikimal tudi mestni svet, dejal, da pričakuje osvežitev programa: »Morda ponoven premislek o repertoarju, ki bi spet povezal igralski ansambel vseh generacij in nekako zadostil tudi umetniškim potrebam ter željam zaposlenih po napredku, na drugi strani pa si želim več sodelovanja med gledališčem in mestom ter drugimi kulturnimi ustanovami, ki v Celju delujejo. Ne nazadnje pa tudi večji dotok občinstva od drugod.« vodstvom Andreja Makorja, pripravila sta tudi Srebrni koncert, ki ga je vodil Črt So-jar Voglar in zdaj še Koncert za klarinet, klavir in godala v sodelovanju z Nenadom Firštom. Obisk koncerta je za abonente sezone 2019/20 brezplačen. LŽ Poklon heroju in pesniku CELJE, ŠALEŠKA DOLINA - V počastitev 78. obletnice smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha so 22. februarja v Celju, Šoštanju in Velenju pripravili krajše slovesnosti. Ker bo decembra minilo sto let od njegovega rojstva, se je Občina Šoštanj odločila, da bo v poklon rojaku razglasila Kajuhovo leto. Na dan smrti narodnega heroja in velikega kulturnika so slovesnost tradicionalno pripravili dijakinje in dijaki I. gimnazije v Celju, gimnazije, ki jo je nekoč obiskoval tudi Karel Destovnik - Kajuh. Mladi so recitirali njegove pesmi, zapel je tudi Mešani mladinski pevski zbor gimnazije pod vodstvom Tomaža Marčiča. Ravnatelj I. gimnazije v Celju Anton Šepetavc je dejal, da so v šoli ponosni, da je Karel Destovnik - Kajuh nekaj časa obiskoval to gimnazijo. »Ponosni smo na njegovo delo, zapuščino in na njegovo žrtev. Spoštujemo vrednote, za katere se je boril. Spoštujemo, da lahko tudi zaradi njega danes živimo v miru in svobodi. To nam veliko pomeni in to v tej šoli prenašamo tudi na mlade. Mislim, da mladi to cenijo in tudi zaradi tega se ta šola slengovsko že desetletja imenuje Kajuh.« Pesniku in narodnemu heroju so se poklonili s pesmijo in cvetjem. (Foto: SHERPA) Razglasili njegovo leto Ob smrti velikega kulturnika so se nanj in na njegovo delo ter veliko žrtev spomnili tudi v njegovi domači občini Šoštanj in v Velenju. Letos mineva tudi sto let od rojstva Karla Destovnika - Kajuha, ki je v Šaleški dolini in celotni Sloveniji pustil neizbrisen kulturni pečat. Zato je Občina Šoštanj leto 2022 razglasila za Kajuhovo leto. »Bil je upornik in pesnik mehkega srca ter svobodna ptica, kakršna je tudi ptica kanja, po kateri je dobil vzdevek,« so zapisali. LKK 12 NAŠA TEMA Ženske na vodilnih položajih Ko je ženska steber v službi SIMONA SOLINIC Leta 2022 bi pričakovali, da bi se iz družbenih por kazali strpnost, enakopravnost, enakost, spoštovanje. A pogled naokoli kaže, da ni tako. Verjeli ali ne, še vedno se najde tudi kdo, ki danes žensko na vodilnem položaju pogleda podcenjujoče, saj meni, da je le stroj za rojevanje otrok. In to kljub temu, da je okoli nas ogromno uspešnih žensk, ki že leta kljubujejo vsem viharjem ter uspešno preskakujejo polena, ki jim jih drugi potiskajo pod noge. Da, preskakujejo jih tudi s krili. Nismo več v srednjem veku. Ženske so lahko uspešne. Dokler iz družbe ne izgine sleherni stereotip o ženskah, je treba na to opozarjati. L- »Vodilni položaj ne prenese polovičarstva« V ustanovah, ki skrbijo za vzgojo in izobraževanje otrok, je na vodilnih položajih veliko žensk. V Celju vodijo vse vrtce, medtem ko je njihov delež pri ravnateljevanju v osnovnih in srednjih šolah precej izenačen z moškimi - polovico od desetih osnovnih šol v Celju vodijo ženske, v enajstih srednjih šolah je šest ravnateljic oziroma direktoric zavodov. Dolgoletna ravnateljica in direktorica je tudi Štefanija Kos Zidar, ki vodi Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Strnila je nekaj svojih pogledov na vlogo žensk na vodilnih položajih. Se vam zdi, da je treba posebej opozarjati na enakopravnost žensk in na to, da nimajo vedno enakih možnosti napredovanja v službi? Nikakor. Sem bolj konservativna in menim, da imamo v življenju ter tudi v družbi nenapisano pravilo, kaj so tipična ženska in moška dela. Seveda sodobni čas te meje vedno bolj briše. V življenju vlada sožitje, kadar sta prisotna oba principa - moški oz. racionalni in ženski oz. čustveni vidik. Tam, kjer je med partnerjema vzpostavljeno sožitje glede spoštovanja, so odnosi urejeni in nudijo varno zavetje otrokom, ki praviloma kasneje v življenju nimajo težav na poklicni poti ter v partnerskem življenju. Enakopravnost je zame kot oguljena fraza, Štefanija Kos Zidar, ravnateljica in direktorica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po končani vrtnarski šoli v Medlogu študirala na biotehniški fakulteti in se zaposlila v sedanji šoli kot učiteljica praktičnega pouka. Kasneje je diplomirala še na drugi stopnji, opravila specializacijo iz menedžmenta ter vse izpite za znanstveni magisterij, medtem ko je zmanjkalo časa za magistrsko nalogo, saj je na prvo mesto postavila vodenje šole. (Foto: Igor Rosina) saj menim, da je prav, da izhajamo iz narave človeka: torej moškega in ženske. Oba sta potrebna - vsak ima svoje poslanstvo in s tem možnosti napredovanja, da bo šlo človeštvo v pravo smer. Pri napredovanju v službi je bistveno, kakšen poklic opravljamo. V šolstvu je teh možnosti kar nekaj. Lahko gradiš strokovno kariero ali izbereš vodenje. Večkrat gre za preplet obojega, kar je zelo zahtevno in terja od posameznika izreden smisel za organizacijo ter postavljanje prednostnih nalog. Zakaj ste se pred leti potegovali za vodilno mesto v šoli? Vodenje šole sem prevzela v najtežjem času, saj je bilo število dijakov zelo majhno. Odločitev sem sprejela po razmisleku, saj sem se počutila sposobno, da lahko zavod oziroma šolo popeljem v boljše čase. Ob kandidaturi nisem bila prepričana, ali bom izbrana, zato sem vzporedno imela načrtovano drugo kariero - podjetništvo v hortikulturi. Bila sem izbrana in takrat sem močno zavihala rokave. Ali je res, da morajo biti ženske na vodilnih položajih tudi značajsko zelo močne, da ne rečemo zoprne in zahtevne? Tisto o močnem značaju zagotovo drži, a zato ni treba, da si zoprn. Moraš pa biti zahteven v pravem pomenu besede. Bistvo uspešnega vodje je v dobri organizaciji, načelnosti, pravilnem odločanju, korektnosti do zaposlenih - da ne delaš razlik med njimi ter da prepoznaš pri posamezniku njegove sposobnosti, odlike in mu nudiš možnost, da jih kar najbolj razvije. Sicer pa moraš biti dober vizionar in strateg. Zaposleni te hitro »preberejo« in če vidijo, da nisi dosleden, da po možnosti vse prepuščaš, da gre po svoji poti, je takšen kolektiv na slabi poti. Pomembno je, da znaš kot vodja uravnotežiti zahtevnost z enakomerno obremenitvijo vseh zaposlenih. Med zaposlenimi so tudi takšni, ki delo opravljajo po liniji najmanjšega napora. Izziv za vodjo je, kako takšne zaposlene spodbuditi za uspešnejše delo. Ali se vam zdi, da je tekmovalnost večja v ženskem, moškem ali mešanem kolektivu? Po mojih izkušnjah je največ tekmovalnosti v ženskem kolektivu. Ženske znamo biti zelo tekmovalne in pri doseganju ciljev včasih zelo neizprosne ter nesramne. Meni takšna nrav, ki se kaže z igricami iz ozadja in za posameznikovim hrbtom, ni blizu. Zato so zelo pomembni dobra komunikacija v kolektivu in večkrat letno razgovori z zaposlenimi. Šolstvo je tipičen primer pretežno ženskega kolektiva, zato se pri svojem kadrovanju in zaposlovanju zavzemam za čim boljšo uravnoteženost med spoloma. Šola nima samo naloge izobraževanja, temveč ima tudi vzgojno vlogo, kjer sta potrebna moški in ženska. Mešani kolektivi so zame najboljši, saj gre za princip uravnoteženja med razumom in čustvi. Kako ste usklajevali delo in zasebne obveznosti, ki so za žensko zagotovo večje kot za mnoge moške? Vodenje zavoda sem prevzela, ko sta moji hčeri študirali v tujini in me nista več toliko potrebovali. Bolj je šlo za moralno in materialno oporo. Zato sem se lahko v polni meri posvetila vodenju šole. Sicer pa vzgoja lastnih otrok in vse, kar je povezano z obveznostmi v družini, zahteva od ženske veliko napora. Menim, da je prav, da vsaka ženska pretehta svojo poklicno pot in jo uskladi s svojo družino. Vodilni položaj ne prenese polovičarstva in zahteva celega človeka. Gre za iskrenost in pravo odločitev na obeh straneh. Sama sem vedno imela to v mislih. TC Uspešne, a premalo vplivne Slovenija ima že desetletja nizek delež žensk na najvišjih mestih odločanja v gospodarstvu. Vplivnih menedžerk, ki ustvarjajo nova delovna mesta in širijo proizvodnjo ter s svojim prispevkom dajejo pomemben pečat tudi na drugih področjih življenja, ni veliko. Želeli smo narediti seznam delniških družb na Celjskem, ki jih vodijo ženske in ki so v celoti ali deloma v lasti države, a smo se zelo hitro ustavili. Dlje od Thermane in Cinkarne Celje nismo prišli. Drugačna slika je pri zasebnih oziroma družinskih podjetjih. V regiji jih je kar nekaj, ki so zelo uspešna in jih vodijo ženske. Mojca Leskovar, Nikolaja šem celjskem območju vodijo Podgoršek Selič, Petra Melan-šek, Danica Zorin Mijošek, Marija Petre, Zdenka Pečnik Kočevar, Edita Gmajner, Tanja Skaza, Biserka Klajnšek, Zdenka Pušnik, Marjana Seles, Andreja Oder, Jerica Vranc, Nina Pangerl, Maša Pfajfar Toplak ... To je le nekaj žensk, ki na šir- gospodarske družbe, so njihove ustanoviteljice ali so se že umaknile v ozadje, a še vedno, večinoma kot prokuristke, »držijo roko« nad podjetjem. Samo prvi dve delata v podjetjih, ki sta v popolni ali delni državni lasti. Mojca Leskovar je predsednica uprave laške Thermane, Niko- laja Podgoršek Selič je članica uprave in tehnična direktorica cinkarne. Vse druge navedene ženske so direktorice, lastnice ali solastnice zasebnih podjetij. V vodstvu Elektra Celje samo moški Združenje nadzornikov Slovenije zadnja tri leta spremlja udeležbo žensk v organih upravljanja. Njegova pobuda je, da bi do leta 2026 dosegli 33-odstotni delež žensk v nadzornih svetih in 40-odstotno skupno zastopanost žensk v upravah ter nadzornih svetih, se slabo uresničuje. Konec lanskega decembra jih je med 56 državnimi in borznimi družba- mi, ki jih spremlja, le 18 izpolnjevalo njegov cilj. Med družbami s Celjskega so ga dosegli v Termah Olimia in Uniorju, ki sicer v upravah nimata nobene ženske, je pa ženskega spola polovica članov nadzornega sveta. Cilj o 40-odstotni skupni zastopanosti žensk v upravi in nadzornem svetu izpolnjuje tudi Cetis, ki ima sicer enotirni način vodenja podjetja. Od 56 družb, vključenih v pobudo, jih deset v upravi in nadzornem svetu nima nobene ženske. Med njimi je tudi Elektro Celje. Le malo dobitnic gospodarskih nagrad Moški imajo očitno glavno besedo tudi pri podeljevanju gospodarskih nagrad. Združenje Manager je v treh desetletjih priznanje menedžer oziroma menedžerka leta podelilo le trem ženskam. Med njimi ni bilo nobene menedžerke s Celjskega. Združenje sicer že nekaj let podeljuje tudi priznanje Ar-temida, in to ženskam, ki so »prebile stekleni strop« ter prvič prevzele najvišji vodstveni položaj v gospodarski ali pomembni negospodarski družbi. Lani sta priznanje dobili Mojca Leskovar in Nataša Kraškovic, direktorica celjske družbe Alpeks. Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke že več kot pol stoletja podeljuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Od leta 1969 do danes je podelila že 380 priznanj. Med dobitniki je bilo le 29 žensk. Prva direktorica s Celjskega, ki je dobila zbornično nagrado, je bila leta 1991 Ana Berglez Volk, ki je v tistem času vodila Zlatarno Celje. Nato več kot dvajset let med nagrajenkami ni bilo nobene direktorice s Celjskega. Šele leta 2013 je nagrado dobila Petra Melanšek, direktorica in solastnica uspešnega podjetja Vivapen. Leta 2015 je bila med nagrajenci Tanja Skaza iz velenjskega podjetja Plastika Skaza, tri leta kasneje je nagrado dobila Šoštanj-čanka Cvetka Tinauer, ki je svojo menedžersko pot gradila v več javnih in zasebnih podjetjih. JI NASA TEMA 13 Za krmilom najpomembnejših ustanov Kar nekaj vidnejših javnih in državnih ustanov na Celjskem vodijo ženske. Navajene so, da se na njih lomijo kopja, da so tarče takšnih in drugačnih kritik. To je nekaj, kar morajo vzeti v zakup. Ali so v vsem času začutile tudi opazke na račun svojega spola? Kako se kot ženske spopadajo z izzivi? Nekatere so namreč na položajih, ki bi jih nekateri raje pripisali moškim ... SIMONA SOLINIC »Najmočnejši izziv mi je že vse življenje kot večini žensk na vodilnih položajih krmarjenje med službo in družino,« pravi predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli. Sprememba dela zahteva kdaj tudi spremembo mišljenja. To se je zgodilo Kseniji Ručigaj, drugi ženski na čelu sodišča, kjer je direktorica. Ručigajeva je bila, preden je postala direktorica, sodnica: »Delo z zaposlenimi ni preprosto. Treba je imeti čut zanje, jih znati poslušati, se z njimi pogovarjati in jim pomagati, da so uspešnejši.« Se morajo bolj dokazovati? Giacomellijeva potrdi, da se je morala kdaj bolj dokazati, Direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Be-zenšek Lalić: »Imamo napredno zakonodajo, ki ustvarja ustrezne razmere za enakost žensk in moških, ki spodbuja spoštovanje človekovih pravic. Še bolj bi morala sankcionirati slabšo obravnavo. Enakost spolov, ki omogoča udeležbo žensk na trgu dela ter zagotavlja predšolsko vzgojo in varstvo, mora biti središče vseh politik.« Predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giaco-melli: »Čeprav mislim, da družba vedno bolj sprejema ženske v vodilnih vlogah, se žal še vedno pri ženskah izpostavljajo nekateri stereotipi, ki jih moški niso deležni. Pri moških nikoli ni kritike videza, kritiko žensk na vodilnih položajih pa zelo pogosto spremlja tovrstno ocenjevanje, še zlasti ko drugih podlag za kritiko nt« Direktorica ZD Celje Alenka Obrul: »Ženskam, ki morda še niso zbrale poguma za vodilna delovna mesta, polagam na srce, naj jim bodo vedno na prvem mestu družina in otroci, ne glede na obilico dela in veliko odgovornost.« ker so nekateri položaji v družbi še vedno v domeni moških. »Ne le enkrat, že večkrat sem imela občutek, da se moram za enak rezultat ali za enak položaj dokazati bolj kot moški. Je pa res, da je vsaj na prvi stopnji sodstva več žensk. V celjskem okrožju imamo od 73 zasedenih sodniških mest le šest sodnikov. Višje v sodni hierarhiji se razmerje prevesi v korist moških,« dodaja. Ručigajeva predsodkov, ki bi bili uperjeni zoper njo kot žensko na vodilnem položaju, ni zaznala: »Mislim, da spol ni tako pomemben dejavnik za napredovanje pri nas. V našem okrožju so vse predsednice in vodje oddelkov na okrožnem sodišču ženske. Tudi plačni razred ni drugačen glede na to, ali mesto zaseda ženska ali moški.« Osveščanje Prvi dami celjskega sodstva se strinjata, da se je položaj žensk v primerjavi s preteklostjo zelo spremenil in da bi ga lahko še izboljšali z osve-ščanjem mladih o prednostih obeh spolov in predvsem o medsebojnem spoštovanju. Ručigajeva omeni, da mladi danes na vse gledajo drugače: »Med mladimi je danes popolnoma normalno, da mož kuha OB ROBU Kaj je narobe z žensko v tovornjaku? Položaj žensk se je zadnja desetletja v Sloveniji izboljšal. Glede tega ni dvoma. Na vodilnih delovnih mestih je danes več žensk kot nekoč. Res je, da nekateri sistemi, kot sta policijski in vojaški, še vedno ostajajo nekoliko bolj moški, a ženske prodirajo tudi tja. Da ženska ne zna poprijeti za moška dela, je danes bolj stereotip kot resnica. A ne moremo mimo tega, da kdaj posamezniki v družbi nekoliko zavijejo z očmi, če opazijo žensko na vodilnem položaju ali na delovnem mestu, ki je bilo še pred leti v domeni moških. Četudi menimo, da smo odprta družba, nam do nje še veliko manjka. Ste kdaj slišali koga, da ga sploh ne motijo istospolni, dokler njega pustijo pri miru? Gre za prikrit predsodek. Delno bi lahko pri tem potegnili vzporednico z družbenim pogledom na položaj žensk. Pred tremi leti smo pisali o ženski, ki vozi avtobus. Ko nam je takrat dejala, da neka gospa zaradi nje ni upala vstopiti v (dvonadstropni) avtobus, nismo mogli verjeti. Nato je začela naštevati različne izjave, ki jih sliši in se jim pač samo nasmehne. Kakšen posameznik bo zavil z očmi, če bo za volanom tovornjaka opazil žensko. Kaj je narobe z žensko za volanom tovornjaka? Nič. Kaj je narobe z osebo, ki ob tem zavije z očmi? Na to si odgovorite sami. SIMONA ŠOLINIČ zagotovo direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalić. Pravi, da v sociali ni prevelike »gneče« moških. Pri delu se je velikokrat soočala s predsodki glede spola: »Pogosto so bili oviti v poskuse moje dis- Direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Dubravka Milovanović: »Ženske so steber družine, posledično tudi družbe, prav tako so simbol moči in neodvisnosti. Tudi mediji bi morali prenehati ustvarjati izkrivljeno podobo idealne ženske, ki ne obstaja.« V Sloveniji je leta 2021 živelo 1.045.000 žensk. Ženske predstavljajo malo manj kot l „ polovico delovno aktivnega prebivalstva. V, Povprečna starost ženske v Sloveniji je 45,1 leta. 45 odstotkov žensk v Sloveniji ima srednješolsko izobrazbo. i 'јЉЖ. "Ш7 Podjetja, kijih vodijo ženske, so nadpovprečno učinkovita. Z enim evrom sredstev ustvarijo 1,3 evra dobička, medtem ko znaša povprečje v gospodarstvu 0,9 evra ali pospravlja. Ze v sistemu izobraževanja je treba poudarjati enakopravnejšo vlogo med spoloma, predvsem tam, kjer je to mogoče. A še vedno za ženske ni narejeno dovolj. Ze pri naših zaposlenih ima kar nekaj mamic krajši delovni čas, ker nima zagotovljenega vrtčevskega varstva,« dodaja Ručigajeva. Tudi Prevzgojni dom Radeče ima direktorico, Vik- kvalifikacije. Diskriminaciji, ki sem ji bila izpostavljena, sem se odločno uprla s trdim delom, z dokazovanjem in s samozavestjo. Ze skoraj trideset let delam v Sloveniji in še vedno doživim kakšen napad. Pri tem ne dovolim, da bi me ti poskusi na moji poti ustavili.« Čeprav se položaj žensk v družbi spreminja na bolje, dodaja, da je izobraževanje kšnem okolju, kjer je prikrito spolno nasilje del vsakdana, si ženska težko izbori spoštovanje in zagotovilo, da je ne bodo spotikali na vsakem koraku. Kasneje, ko sem postala direktorica javnega zavoda, ki izvaja tudi del tržne dejavnosti, sem morala razviti druge sposobnosti, ki so mi pomagale prodajati storitve v podjetjih, kjer so večinoma direktorji moški,« pravi Dubravka Milovanović, direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje. Predsodkov glede svojega položaja ni deležna. Družba sicer sprejema žensko vodilno vlogo, a je odvisno, kakšen položaj ženska zaseda in v kateri panogi, dodaja: »Ženske smo po naravi zelo organizirane, odgovorne, ustvarjalne, vztrajne in bojevite. Po drugi strani smo prijazne, nežne in sočutne. Preplet vseh teh lastnosti lahko odlikuje žensko kot odlično vodjo.« Direktorica Okrožnega sodišča v Celju Ksenija Ručigaj. ■p I I • v*| • •• • •• •• ■•■ I »Ženskam bi sporočila, naj se opogumijo in prijavijo za vodilna delovna mesta. Zavedati se morajo, da se mora človek vodenja najprej naučiti in nato ogromno delati - tudi zunaj delovnega časa - če želi uspeti. Včasih je to težko kombinirati z družino in delom doma.« torijo Erpič. Ves čas je zvesta delu v zaporskem sistemu. Delala je v največjem slovenskem zaporu na Dobu, in sicer med moškimi obsojenci. A občutka, da bi se kot ženska na takšnem delovnem mestu morala bolj dokazovati, nima: »S sodelavci smo se spoštovali, vsi smo se morali enako potruditi za dobre rezultate. Seveda so bili tudi posamezniki, ki so menili, da v zaporskem sistemu ženske nimajo mesta. Z leti se je tudi ta miselnost precej spremenila.« Dodaja, da je družba dosegla razmeroma visoko stopnjo zavedanja, da je na vodilnih mestih bistvo v sposobnostih in izkušnjah, ne v spolu. »Bili so tudi predsodki« Med ženskami na vodilnem položaju, ki so bolj pod drobnogledom javnosti, je žensk osnova njihove enakopravnosti in enakosti: »Izobrazba je osnova za premik v njihovem razmišljanju in pridobivanju moči za boj za svoje pravice. Treba je povečati možnosti za čim večjo udeležbo žensk na trgu dela, boljše zagotavljati predšolsko vzgojo in varstvo. Energijo, ki jo imamo ženske, moramo usmeriti v skupno delovanje in povezovanje. Pri tem mislim na povezovanje obeh spolov.« Odvisno je tudi od vrste položaja »Na začetku poklicne poti sem morala najprej sprejeti, da svet vodijo moški in da se to verjetno ne bo nikoli spremenilo. Morda bi izpostavila delovne izkušnje v ameriških vojaških oporiščih, kjer prevladujejo moški poklici. V ta- »Moški nas spoštujejo« Ženska vodi tudi Zdravstveni dom Celje. Tam je namreč poslovna direktorica Alenka Obrul. Kot najtežji izziv izpostavlja vodenje doma v zadnjih dveh letih, kar je zahtevalo ogromno prilagajanja. Do zdaj, dodaja, še ni imela občutka, da bi se morala pri delu dokazovati bolj zgolj zato, ker je ženska: »Menim, da nas, vodilne ženske, moški spoštujejo. Če se pri posamezniku po naključju nakažejo predsodki, jih s šalo v trenutku zavržem. Sprejemanje ženske na vodstvenem položaju je odvisno tudi od nje, od tega, kako se počuti v tej vlogi, kako jo odseva oziroma izvaja,« še dodaja Obrulova. (Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA, Pixabay) Ženske so bolj izpostavljene tveganju revščine kot moški. Med 380 dosedanjimi dobitniki priznanja Gospodarske zbornice Slovenije je le 29 žensk. Štiri od njih so delale ali še vedno delajo v podjetjih na širšem celjskem območju. Največ direktoric, lastnic ali solastnic je v zasebnih podjetjih. 14 ZAPOSLOVANJE frgotur Izkušen kadrovski strokovnjak m/ž Odgovorni boste za samostojno svetovanje delodajalcem in izvedbo vseh postopkov s področja delovnega prava (pred sklenitvijo, med trajanjem in ob prenehanju delovnega razmerja). Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s šestesečnim poskusnim delom; delo v profesionalnem kolektivu in delovnem okolju; po začetnem uvajanju možnost samostojnega dela od doma; začetno mentorstvo in timsko podporo; osebno rast Delovodja mehanske obdelave (m/ž) (Grosuplje) Nudimo možnost stabilne, varne in dolgoročne zaposlitve v globalno uveljavljenem podjetju s številnimi bonitetami. Gabrijel Aluminium, d.o.o., Pod Jelšami 7, 1290 Grosuplje. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov (m/ž) (Šoštanj) Iščemo samostojno in odgovorno osebo za vodenje in nadzor projektov na deloviščih - pregled nad materialom, izvajanjem del, dogovorjenimi roki ... Redno, stimulativno plačilo z nagrajevanjem za uspešnost, delo v urejenem kolektivu. Krevzel instalacije, storitve, d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 29. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mesar, prodajalec mesa za PE Celje (m/ž) (Vransko, Celje) V trgovinah Jager v našo ekipo vabimo sodelavko/sodelavca za delovno mesto mesar prodajalec m/ž. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 28. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik komisionar v skladišču Mestinje (m/ž) (Mestinje) Pričakujemo: dokončano IV. ali V. stopnjo trgovske, gradbene ali tehnične smeri, izkušnje iz trgovine ali skladiščenja, voljo do dela, zagnanost in predanost, zaželene izkušnje na tem področju, poznavanje tehničnih izdelkov, znanje upravljanja z viličarjem, natančnost pri delu. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 28. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni asistent v fakturnem oddelku (m/ž) (Velenje) Ključne delovne naloge: fakturiranje gotovih izdelkov/materiala/tri-party/pogodb/bremepisov/dobro-pisov, kreiranje prodajnih nalogov in izdajanje računov za storitve ter posredovanje do kupcev ... Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje. Prijave zbiramo do in razvoj; redna izobraževanja in usposabljanja; stimulativno plačilo za opravljeno delo. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec m/ž (Celje, okolica) Opis delovnega mesta: priprava prodajalne pred odprtjem, zlaganje svežih izdelkov in označevanje cen, delo s strankami, prodaja kruha, pekovskih izdelkov in drugega asortimana v prodajalni, blagajni- 26. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: prevzemanje in izdaja blaga, pakiranje, deklariranje in odpremlja-nje, nadzor kakovosti in količine blaga. Silco, d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 27. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Svetovalec/-ka za aranžiranje in prodajo darilnega programa v Hiši daril (m/ž) (Slovenska Bistrica) Največji ponudnik daril in darilnih bonov v Sloveniji vabi v svojo ekipo Hiše daril, PE Slovenska Bistrica, prijazne, ustvarjalne in poštene sodelavce z veseljem do dela z ljudmi in željo po dobrih prodajnih rezultatih. Hiša daril, d.o.o., Slovenja vas 75, 2288 Hajdina. Prijave zbiramo do 11. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist za področje orodje-vijaki (m/ž) (Celje) Delovne naloge bodo: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu, širitev in razvoj svojega prodajnega programa ... Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poslovni asistent in pomoč v računovodstvu (m/ž) (Celje) Opis del in nalog: operativna pomoč direktorju družbe (CEO) in direktorju operative (COO), skrb za pisno in telefonsko korespondenco podjetja. EMA, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Laško) Opis delovnega mesta: skrbi za varnost udeležencev v logističnem procesu in sporoča nadrejenim in varnostni službi vse okoliščine, ki ško poslovanje, dopeka izdelkov v poslovnih enotah, administrativna dela (evidentiranje, izpisi, popisi in reklamacijski zapisniki v zvezi s prodajnim asortimanom), skrb za urejeno prodajalno. Prijave zbiramo do 4. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgo-tur.si. Pek/Pomočnik peka m/ž (Celje, okolica) Opis delovnega mesta: sprva pomoč izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje samostojna priprava pekovskih izdelkov in polizdelkov; skrb za urejen prostor. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka; ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. Za nas izobrazba ni merilo. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenej-ših mojstrov peke kruha in drugih bi lahko bile potencialno nevarne zdravju ali varnosti zaposlenih ... Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pi-vovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Specialist za SAP (m/ž) (Hrastnik) Kakšne bodo vaše naloge in odgovornosti? Sodelovanje pri projektu uvedbe ERP-sistema (SAP), sodelovanje na področju optimizacije poslovnih procesov in podpora uporabnikom SAP-sistema, sposobnost sistematične analize in samostojnega reševanja poslovnih problemov . Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 11. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Procesni tehnolog (m/ž) v oddelku elektronike (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: vsaj VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri; smeri avtomatika, elektronika, mehatronika imajo prednost, dve leti delovnih izkušenj na področju procesne tehnologije. Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 9. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Delavec v proizvodnji ograj (m/ž) (Prebold) Pričakujemo: izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost. Usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov. Vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri. Kandidati z dvema letoma delovnih izkušenj na področju proizvodnih del imajo prednost. Pričakujemo pripravljenost za učenje na področju posameznih operacij v okviru proizvodnje. Ograje Kočevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tržnik/ca telekomunikacijskih storitev (Rogatec) K sodelovanju vabimo tržnika/co telekomunikacijskih storitev, Vodjo tima ali zunanjega partnerja, ki že ima vzpostavljeno terensko ekipo prodajalcev. Nudimo možnost za razvoj lastne kariere, saj karierno pot naših tržnikov vseskozi načrtujemo. Pro-Sell, d.o.o., Log 17, 3252 Rogatec. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. pekovskih izdelkov. In ki se je pripravljena naučiti tako, da bo nekoč tudi sama mojster. Prijave zbiramo do 4. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Planer proizvodnje m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe strokovne, strojne ali druge tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, poznavanje tehnoloških in proizvodnih procesov, smisel za organizacijo, upravljanje s časom in koordinacijo, vozniški izpit B-kategorije, sistema-tičnost, natančnost in analitično naravnanost, ciljno usmerjenost, pro-aktivnost in odgovornost do dela. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje je tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede Trafikant v Laškem (m/ž) Vabimo vas, da se pridružite največji verigi trafik v Sloveniji - podjetju Tobačna 3DVA. Zaradi širitve prodajne mreže iščemo poslovnega partnerja za samostojno vodenje trafike na lokaciji v Laškem. Tobačna 3dva, trgovsko podjetje, d.o.o., Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 18. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Rogaška Slatina) Kaj pričakujemo? Ustrezno izobrazbo: kuhar ali gostinski/živilski na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Specialist za kontroling m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo univerzitetno izobrazbo s področja financ, ekonomije ali druge ustrezne smeri, zaželeno je poznavanje proizvodnega kontrolinga, ni pa nujni pogoj, tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, poznavanje računovodskih standardov in procesov, branje bilanc, napredno znanje uporabe MS-exce-la, znanje angleškega ali nemškega jezika, sistematičnost, natančnost in analitično naravnanost, ciljno usmerjenost, proaktivnost in odgovornost do dela. Prijave zbiramo do 12. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. tehnik. Izkušnje na podobnih delovnih mestih, poznavanje normativov. Vozniški izpit B-kategorije. Dinamično, skrbno, natančno, motivirano in komunikativno osebo. Veselje do dela in timskega dela. Sovita, d.o.o., Tehnološki park 22a, 1000 Ljubljana. Prijave zbira modo 25. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. novi tednik radio celie SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE FRANA KRANJCA CELJE, Hrašovčeva ulica 1, 3000 Celje na podlagi sklepa, sprejetega na 4. seji sveta zavoda 24. 2. 2022, razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj, v nadaljevanju ZOFVI). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela je 4. 9. 2022. Izbrani kandidat bo delo ravnatelja opravljal za polni delovni čas. Imenovan bo za pet let. V času mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - dokazilo o izobrazbi (ftk overjena), - dokazilo o pridobljenem nazivu (ftk overjena), - dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu (ftk overjena), - dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (ftk overjena) - ni obvezno, kandidati ga morajo pridobiti najkasneje v prvem letu mandata, - opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter dokazila o delovni dobi, - potrdilo o nekaznovanosti Ministrstva za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo iz evidence izbrisanih oseb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - program vodenja zavoda za mandatno obdobje, - kratek življenjepis (zaželen) - izjava, s katero kandidat dovoljuje obdelavo in uporabo svojih osebnih podatkov pri postopku imenovanja pošljite do vključno 14. 3. 2022 v zaprti kuverti na naslov Svet zavoda Osnovne šole Frana Kranjca Celje, Hrašovčeva ulica 1, 3000 Celje, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja«. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Svet zavoda Osnovne šole Frana Kranjca Celje @ MojeDelo.com KRONIKA 15 Na območju Policijske uprave Celje so bili letos že dva poskusa umora in trije poskusi ubojev. (Foto: NT) Grozi mu najvišja zaporna kazen Osumljenec za dvojni umor v priporu V Sloveniji še vedno odmeva brutalen umor v naselju Škofija nad Šmarjem pri Jelšah, kjer je pred tednom 66-letni Branko Krklec ustrelil dva pomočnika sodnega izvršitelja. Znano je, da je 27-letni A. K. umrl na kraju dogodka, 42-letna N. K. pa je zaradi izredno hudih poškodb umrla v celjski bolnišnici. Krkleca so policisti prijeli po dogodku na domu, preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanj odredil pripor. Zaradi dvojnega umora mu grozi najvišja zaporna kazen - trideset let. SIMONA SOLINIC Tragedija se je zgodila minuli četrtek ob približno 18. uri, ko sta pomočnika sodnega izvršitelja prišla h Krklecu domov, da bi mu zaradi dolgov na podlagi sklepa sodišča v Šmarju pri Jelšah zasegla osebni avtomobil nižje cenovne vrednosti. 66-le-tnik se s tem ni strinjal. Prišlo naj bi do spora in prerivanja, nakar se je Krklec odpravil v hišo. Ko je prišel ven, je imel v rokah pištolo. Najprej je s streli pokosil 27-letnika, nato je streljal v 42-letnico. Policijo naj bi po nekaterih podatkih poklicala ena od oseb, ki biva na tamkajšnjem območju. Neuradni podatki kažejo, da naj bi jo poklicala Krklečeva partnerka. Reševalno vozilo je 42-letnico z izredno hudimi poškodbami odpeljalo v celjsko bolnišnico, kjer so ji poskušali rešiti življenje, a je ženska poškodbam podlegla. Od kod pištola? 66-letnega Branka Krkleca do zdaj policija zaradi nasilnih kaznivih dejanj ali kršitev ni obravnavala, pravi vodja oddelka splošne kriminalitete v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Milan Vogrinc. A dodaja, da naj bi ga policisti obravnavali v »premoženjskih postopkih«. Zaenkrat še vedno ni natančno znano, kje je Krklec dobil pištolo, njen izvor kriminalisti še vedno preiskujejo. Storilec je v zadnjih letih bival v Škofijah, nekoliko odročnem zaselku nad Šmarjem pri Jelšah. Pred tem je živel v Rogaški Slatini, kjer so ga poznali kot obrtnika na področju zaključnih del v gradbeništvu. Od kod naj bi dolgovi izvirali, javno ni znano. Sosedje, ki jih v Škofijah ni prav veliko, so nad dogodkom šokirani in ogorčeni, čeprav Krkleca ne poznajo prav dobro. Gre namreč za območje, kjer je več počitniških hišic kot stanovanjskih hiš. »Točka streznitve« Na tragedijo v Škofijah so se odzvali tudi v Zbornici sodnih izvršiteljev Slovenije, kjer do- godek najstrožje obsojajo in dodajajo, da gre za neposreden napad na sodstvo in izvršitelje, ki so »le neposredni izvrševalci sodnih odločb, na katere sami nimajo nobenega vpliva«. V zbornici še poudarjajo, da gre za kaznivo dejanje, ki terja najhujšo obliko kazni. »Kot družba do takšnih dejanj ne smemo imeti tolerance. Izvršitelji smo deležni groženj tudi z uporabo fizične sile. Država v zadnjih dvajsetih letih ni naredila ničesar, da bi nam zagotovila večjo varnost. Sami nimamo niti dostopa do evidenc družinskih članov, kazenskih prestopnikov ali posestnikov orožja. Izvršitelju in družini obeh pokojnih pomočnikov izrekamo sožalje.« Nad dejanjem so ogorčeni tudi v Sodniškem društvu Slovenije: »Gre za katastrofo, kakršni še nismo bili priča. Ob tem tragičnem in nepopravljivem dogodku ponovno pozivamo vse, naj se ob še takšnem nezadovoljstvu zaradi sodnih odločb vzdržijo vsakršnega nasilja, besednega in fizičnega. Vsakršno izražanje nespoštovanja do sodnih odločb, še posebej javno omalovaževanje, so napačen znak in podpihujejo prepričanje, da se sodnim odločbam lahko upira tudi drugače, ne pa izključno s pravnimi sredstvi. Pozivamo, da je ta nezaslišan zločin točka streznitve za vse.« Na napad se je odzval tudi minister za pravosodje Mar- jan Dikaučič: »To sprevrženo dejanje predstavlja napad na pravosodni sistem, saj pomočnik izvršitelja pomaga izvršitelju pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe na podlagi javnega pooblastila, v konkretnih postopkih pa na podlagi pooblastila, ki izhaja iz sklepov sodišč. To popolnoma iracionalno dejanje storilca ostro obsojam in ponavljam, da moramo kot družba imeti do takšnih nasilnih dejanj ne glede na vzrok ničelno toleranco. Kot družba moramo storiti pomemben korak v smeri večjega spoštovanja temeljih pravic posameznika, seveda je pomembno tudi hitro in učinkovito ukrepanje pristojnih.« Enkrat že žrtev kaznivega dejanja Pokojna sta bila v sorodstvenem razmerju. Šlo naj bi za sina in sestro znanega slovenskega sodnega izvršitelja M. K. iz Slovenskih goric. Ravno ta sodni izvršitelj se je pred leti že znašel na sodišču, a takrat kot žrtev kaznivega dejanja. Pred več leti je namreč v osebnem avtomobilu našel nastavljeno eksplozivno napravo. Za to kaznivo dejanje sta bili nato obsojeni dve osebi, med drugim tudi Andrej Šiško, znan kot vodja vardistov. V ta primer naj bi bil takrat vpleten tudi prvak SNS Zmago Jelinčič, a je bil na sodišču oproščen. Gojila konopljo Kriminalisti so pri 58-letnemu osumljencu z žalskega območja našli dva prostora, prirejena za gojenje konoplje, hkrati so mu zasegli vso opremo in 85 rastlin konoplje. Prav tako so mu zasegli še dober kilogram že posušenih delcev droge. Drugo hišno preiskavo so opravili pri 38-letnemu osumljencu, prav tako z žalskega območja. Zasegli so mu kilogram in pol posušene konoplje, digitalno tehtnico, vrečke za vakuumsko pakiranje ter druge pripomočke, ki so bili namenjeni pakiranju in preprodaji droge. Oba bodo kazensko ovadili zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Usoden električni skiro V noči na torek se je na območju Ljubnega ob Savinji zgodila nesreča, v kateri je umrl 52-letni voznik električnega skiroja. »52-letnik, ki je vozil iz smeri bencinskega servisa proti središču Ljubnega, je z desnim bočnim delom skiroja trčil v robnik hodnika za pešce, padel in trčil v leseno ograjo. V prometni nesreči se je tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. To je letos druga smrtna žrtev prometnih nesreč na območju celjske policijske uprave. »Voznike električnih skirojev opozarjamo na odgovorno uporabo in spoštovanje prometnih predpisov. Upoštevajo naj, da je e-skiro, sploh pri višjih hitrostih, ob zaviranju nestabilen. Kolesa e-skiroja so namreč majhna in občutljiva na razpoke na vozni površini, na dvignjene dele površin ter na ovire, kot je na primer kamenje. Pri vožnji e-skiroja je priporočljivo postopno zaviranje, odsvetovana je uporaba na mokrem vozišču, izjemno priporočena je uporaba zaščitne čelade,« še dodajajo na celjski policiji. Janša obsojen Na Okrožnem sodišču v Celju je sodni senat konec preteklega tedna Janeza Janšo obsodil na tri mesece pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta. Razlog je kaznivo dejanje razžalitve dveh novinark Televizije Slovenija, Euge-nije Carl in Mojce Šetinc Pašek. Sodba še ni pravnomočna. Sojenje se je vleklo. Janša se je na sodišču znašel zaradi tvita, ki ga je objavil marca leta 2016, v katerem je med drugim zapisal, da na »neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.«. Poleg pogojne kazni je sodišče izdalo odločitev, da mora Janša plačati tudi stroške sodnega postopka. Sodišče mu je za vsako kaznivo dejanje prisodilo po dva meseca pogojne zaporne kazni, nato mu je izreklo enotno kazen tri mesece zapora pogojno. Spomnimo, da je bil Janša v tej zadevi že obsojen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. Zato se je sojenje moralo začeti ponovno. Janeza Janše na razglasitev sodbe ni bilo. (Foto: Arhiv NT) Umrl na avtobusni postaji Na avtobusni postaji v Žalcu so v ponedeljek zvečer našli mrtvega moškega. Kriminalisti so si ogledali kraj dogodka, identiteta umrlega še ni potrjena. Uradno bo znana, ko bo opravljena obdukcija trupla. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za moškega, starega približno trideset let. Neuradne informacije sicer kažejo, da bi lahko šlo za moškega, ki ima stalno prebivališče na ljubljanskem območju, v zadnjem času pa naj bi začasno bival na območju Žalca. Na truplu ni bilo znakov nasilja, kar pomeni, da je možnost nasilne smrti izključena. Prav tako neuradni podatki kažejo, da bi lahko šlo za odvisnika od mamil. Poškodovala ga je veja V Hrastovcu, to je na območju Velenja, se je pred dnevi pri podiranju drevja v gozdu huje poškodoval 53-letni moški. Nanj je padla večja veja. 53-letnika so na kraju oskrbeli reševalci, gasilci pa so mu pomagali do reševalnega vozila, ki je bilo oddaljeno približno kilometer od kraja nesreče. Hudo poškodovanega moškega, ki je pri delu uporabljal vso predpisano zaščitno opremo, so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Tuja krivda je izključena. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodUčno storitev? POZOR? Preglejte aktualno ponudoo Posojilo - kredit Pojem, s katerim smo se srečali že vsi. V življenju se velikokrat znajdemo v situaciji, ko načrtujemo širitev poslovne dejavnosti, nakup nove dobrine, naj bo to nov avto, nov stroj, orodje, ali si zaželimo sanjsko potovanje... Morebiti smo zaradi napačne odločitve v preteklosti zašli v finančne težave, ki jih je treba rešiti. V stiski se tako po finančno pomoč zatečemo k prijateljem, sorodnikom, bankam ali drugim ustanovam, ki na trgu nudijo finančne storitve. Ena od finančnih družb, ki podjetjem in samostojnim podjetnikom nudi posojila, je Fintera, d. o. o. Zakaj za posojilo zaprositi družbo Fintera, d. o. o.? Družba Fintera, d. o. o., nudi kratkoročna posojila do dvajset tisoč evrov podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki so registrirani v Sloveniji. V postopku odobritve posojila od zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki potrebujejo sveža fi nančna sredstva, ne zahteva poslovnih načrtov. Morebiten davčni dolg posojilojemalca ni ovira pri odobritvi posojila. Družba Fintera, d. o. o., za odobritev posojila ne zaračuna nadomestil ter stroškov ocene tveganja niti ne obračunava mesečnega vodenja posojila. Postopek za odobritev posojila V vlogi za odobritev posredujete zgolj osnovne podatke, zadostujejo že davčna številka vašega podjetja, kratek opis dejavnosti, višina denarnih sredstev, ki jih potrebujete, in čas, v katerem boste posojilo vrnili. Družba Fintera, d. o. o., posojilojemalcu pripravi ponudbo za financiranje, možno je mesečno odplačilo pogodbenih obresti in glavnice, lahko pa se odločite, da boste mesečno plačevali samo dogovorjene pogodbene obresti, glavnico pa boste vrnili ob koncu ob- dobja, za katerega se sklepa posojilna pogodba. Takoj po podpisu posojilne pogodbe v obliki notarskega zapisa se izvrši nakazilo posojila na vaš transakcijski račun. Od vaše vloge za posojilo do nakazila sredstev na vaš transakcijski račun praviloma ne mine več kot pet delovnih dni. Zavarovanje posojila? Posojilojemalci kot predmet zavarovanja največkrat ponudijo osebno vozilo, delovni stroj ali druga osnovna sredstva (kmetijski stroj, tiskarski stroj, lesnoobdelovalni stroj ...). Ti predmeti posojilojemalcu ostanejo v posesti in jih lahko normalno uporablja, opravi se samo vpis teh predmetov v register neposestnih zastavnih pravic (RZPP), ki se vodi pri Aj-pesu. Vpis opravi notar hkrati s podpisom posojilne pogodbe. V bližnji prihodnosti bo zavarovanje posojila možno tudi s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici. Podjetja in samostojni podjetniki, če potrebujete posojilo za širitev svoje dejavnosti ali poplačilo starih obveznosti, nas pokličite na 064 281 377 ali nam pišite na info@fintera.si. Naš moto je, da v poslu ni težav, so samo rešitve. In te rešitve bomo našli skupaj. Pri sklenitvi posojilne pogodbe med posojilodajalcem družbo Fintera, d. o. o., in posojilojemalcem, ki je podjetje oziroma samostojni podjetnik, ne veljajo določila Zakona o potrošniških kreditih (ZPotk-2), ampak gre za gospodarsko pogodbo, za katero veljajo določila 13. člena Obligacijskega zakonika, v zvezi z drugim odstavkom 377. člena Obligacijskega zakonika. Pogodbene obresti, določene v posojilni pogodbi, se določajo individualno. FINTERA POSOJILA za podjetja in samostojne podjetnike do 20.000 € ENOSTAVNA IN HITRA ODOBRITEV, TAKOJŠNJE NAKAZILO 064 281 377 www.fintera.si info@fintera.si FINTERA d.o.o.. Ulica 11. maja 21, Radeče S0" " BRC® VSE ZA PISARNO * Proctojct; nojem Jp servis multMunkchJekih naprav ♦ celovita ponudbo plsorn Ifckag o matorlulü W: l:lrnbn.4l |т: +36 fllODII: lnfnifrblrnbn.il novi tednik www.nt-rc.si radio celie ŠPORT 17 Najboljši športniki Zgornje Savinjske doline zbrani v Nazarjah Najboljša Monika Hrastnik in France k Gorazd Tiršek Športna dvorana v Nazarjah je prvič gostila prireditev Športnik leta Zgornje Savinjske doline. Organizatorji so jo morali dvakrat preložiti, v petek pa so jo lahko izpeljali po načrtih. Lani je odpadla, letošnja je bila peta. Naslednja naj bi bila v Mozirju, ko bodo med kandidati za najvišja mesta tudi udeleženci letošnjih zimskih olimpijskih iger v Pekingu Timi Zajc, Tina Robnik in Nejc Naraločnik. DEAN SUSTER V sedmih občinah so evropski prvaki, zmagovalci tekem svetovnih pokalov, državni reprezentanti in cela vrsta uspešnih klubov in društev. Najboljši ljubenski skakalci Najboljšo ekipo so imeli skakalci iz Smučarskoska-kalnega kluba Ljubno BTC. Drugo mesto so osvojili člani Namiznoteniškega kluba Savinja iz Luč, ki so lani osvojili sedmo mesto v državnem prvenstvu. Tretje so bile igralke iz Odbojkarskega kluba Mozirje. V prejšnji sezoni so v 1. B ligi pristale na petem mestu. Priznanje za posebne dosežke je prejel kolesar Erik Rosenstein. Med mladimi športnicami je največ glasov dobila odbojkarica Maja Ma-rolt, članica OK Mozirje, med mladimi športniki je plezalec Gregor Verbuč uspel premagati Matica Čoparja, Tima Je-všnika in Jerneja Presečnika. Ni bilo dvoma, da bo priznanje za najboljšega prireditelja dobil organizacijski odbor tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih na Ljubnem. Priznanje za življenjsko delo so poimenovali po že pokojni Pavli Trogar, edini Bloudkovi nagrajenki iz doline. Za nagrado za dolgoletno prostovoljno delo na področju tekmovalnega športa in rekreacije je komisija izbrala Glavni nagrajenci na skupinski fotografiji Andreja Weissa. Sodeloval je pri ustanovitvi Športnega društva Mladost in gradnji igrišč za rokomet, košarko, mali nogomet in tenis. Evropska prvakinja in junak iz Tokia Med športnicami sta se za naslov potegovali Mozirjan- ki, gorska kolesarka Monika Hrastnik je bila uspešnejša od atletinje Maje Mihalinec. Hrastnikova je evropska prvakinja v spustu postala avgusta v Mariboru. To je tekmovalki iz Lepe Njive uspelo že leta 2018, v letih 2016 in 2019 pa je bila evropska podprva-kinja. Med športniki je po pričakovanjih slavil Franček Gorazd Tiršek, strelski velemojster. Na paralimpijskih igrah je osvojil dve medalji. V disciplini zračna puška stoje v kategoriji R5 je najprej osvojil srebrno kolajno, nato še bronasto v disciplini zračna puška leže. Strelec iz Gornjega Grada je slo- venski paralimpijski junak. Organizacijski odbor dobro obiskane prireditve je vodil Ivo Milovanovič, nastopili so Irena Vrčkovnik, harmonikar Amadej Kolenc in Združeni pevski zbor učencev OŠ Nazarje. Na odru so bili tudi pet županov in dve županji. Foto: Andraž Purg - GrupA Ime Zgornje Savinjske doline je v športni svet po- Športna junaka Zgornje Savinjske doline Monika Hrastnik in Franček Go- Priznanje za življenjsko delo je prejel Andrej nesla ljubenska skakalna prireditev predvsem po Najboljša med mladimi športnicami je bila odboj-razd Tiršek Weiss. zaslugi Rajka Pintarja. karica Maja Marolt. *4 * A • ,y « VÜ QtyUJolt * M i * -M * 4 \ /||/|—N 1ГЛ 8- - 10 aPr" 2022 W \- \N J Bohinj ECO hotel**** V II \ Ц7-1 MI—' __Bohinjska Bistrica НШпКИЖ 3-dnevni vikend paket ШМИ1Ш za samo: 249 €/osebo Najboljši mladi športnik Gregor Verbuč (levo) je lep dosežek proslavil na plezalni steni s svojim dekletom in prijateljem. BOHINJ ECO HOTEL MEDIA 24 Informacije: andreja@vikend-dozivetij.si ali po tel.: 01 5880 353 Prijave na: www.vikend-dozivetij.si 18 ŠPORT Gloria in Tim sta dobila dresa s številkama uvrstitev na olimpijskih igrah. Gloria Kotnik in Tim Mastnak sta se za začetni udarec dogovarjala z Ivanom Božićem. Celjski nogometaši le uspeli streti odpor Aluminija Srečo prinesla Gloria Kotnik in Tim Mastnak Nogometaši Celja so v 1. slovenski ligi zmagali prvič po 31. oktobru. V uvodni tekmi 23. kroga 1. SNL so na svojem stadionu premagali Aluminij s 3 : 2. Začetna udarca sta izvedla naša junaka zimskih olimpijskih iger v Pekingu Gloria Kotnik in Tim Mastnak. Kidri-čani so dvakrat izenačili, bilo je napeto do zadnjega trenutka. Predstavnikom celjskega tabora je zelo odleglo, veselili so se, kot da so osvojili lovoriko. Predsednik kluba je prejel poljub od direktorja. DEAN ŠUSTER Jasno, šlo je za derbi repa lestvice. Še en poraz Celja bi povsem zamajal temelje kluba. Odločil je Rus Zadnji Aluminij je ostal pri 19 točkah, Tabor jih je imel 20, po 25 sta jih po 23 krogih zbrala Kalcer in Celje, ki je že včeraj gostovalo v Murski Soboti. Pred 400 gledalci so si gostje želeli, da bi si sodnik še enkrat ogledal stik Dušana Stojinovića in Martina Šroler-ja, ki je prodrl v celjski kazenski prostor. Pričakovali so, da se bodo po prvem golu Celja oglasili sodniki iz sobe za Var. »Mi imamo sporne trenutke na vsaki tekmi. Proti Kalcer-ju, Muri, zdaj še tu. Tako pač je. Tega smo vajeni in gremo Lestvica 1. SNL Matjaž Rozman, član šampionske ekipe Celja, si je nadel rokavice in popeljal svoje moštvo do zmage. MARIBOR 23 14 3 6 36:23 45 KOPER 23 12 6 5 39:29 42 0LIMPIJA 23 12 5 6 28:22 41 BRAV0 23 9 7 7 23:21 34 DOMŽALE 23 9 6 8 32:28 33 MURA 23 8 9 6 29:30 33 RADOMLJE 23 7 4 12 30:37 25 CELJE 23 7 4 12 25:32 25 TABOR 23 5 5 13 21:26 20 ALUMINIJ 23 4 7 12 21:35 19 NK CELJE NK RADOMLJE STADION Z'DEŽELE SOBOTA 5. 3. 22 I 15:00 NK CELJE NK DOMŽALE STADION Z'DEŽELE SREDA 9.3.22 115:00 w i CINKARN C/D naprej,« je celo nasmejan govoril trener Aluminija Oskar Drobne. Za izenačenje gostov je Celjane »zašil« Var, ko je sodnik Balažič najprej spregledal nespametno objemanje Lovra Bizjaka v svojem kazenskem prostoru, nato pa dosodil enajstmetrovko. Le štiri minute kasneje je bilo 2 : 1, po Stojinovićevem prodoru, ki ga nihče ni pričakoval, je mojstrsko zadel Mićo Kuz-manović. Iznajdljivi Hrvat Šroler je še drugič izenačil. Zmago je Celju zagotovil Rus Gligorij Morozov. Večni reševalec »Rozi« Trener grofov Simon Ro-žman je bil zelo zadovoljen s prvim polčasom: »Prigarana zmaga. Po 1 : 0 bi nam Tamar Svetlin lahko priigral mirnejše nadaljevanje. V nadaljevanju smo bili slabši. Z mešanico velike želje in sreče smo dosegli, kar nam na prejšnjih tekmah ni uspelo. Zelo smo veseli.« Je vsem v celjskem taboru zelo odleglo tudi zato, ker so neupravičeno izgubili s Koprom in tudi v Šiški ostali brez točk, čeprav so v uvodu žogo poslali v prečko, pa še Kidričani so dvakrat izenačili? »Vsekakor, drži. Stresa je bilo dovolj. Na prvi tekmi smo si zaslužili točko. Na drugi tekmi smo prikazali premalo energije, a Najboljša slovenska deskarka se je morala potruditi, da je pri metu žoge našla gledalce. vendar smo imeli na začetku dve priložnosti, ki bi lahko spremenili potek srečanja. Zdaj nas je nepopustljivost le pripeljala do uspeha. Ogromno rezerv še imamo. Zaenkrat bodimo skromni.« Vratar Matjaž Rozman je reševal celjsko moštvo, ki je bilo statistično gledano za odtenek slabše od Aluminija. Trener Rožman je kapetansko vlogo zaupal Tomislavu Tomiću, ki je prvič igral v celjskem dresu od prve minute. Pozor, prihaja Kalcer, ki je lahko naiven, a tudi vrhunski. Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA NAROČNIK OGLAS*: NKCE Mićo Kuzmanović je igral od 59. minute in se je odlično znašel po Stojinovićevi podaji. ŠPORT 19 Hokejisti Celja zmagali v Kranju, a nato izgubili doma Senzaciji sledil pristanek na trdna tla Zadnji konec tedna je prinesel zmage celjskih nogometašev, rokometašev, hokejistov, košarkaric in ro-kometašic, razočarale so le nogometašice, ki so doma izgubile prvo tekmo polfinala državnega prvenstva v futsalu s Košano iz Pivke. Najlepše presenečenje so pripravili hokejisti Celja, ki so na prvi tekmi četrtfinala lige IHL po dodatnih strelih v Kranju šokirali moštvo Triglava. Niku Grahutu (levo) in Nejcu Kastelicu ter še mnogim drugim marsikaj ni bilo jasno pri sodniških odločitvah. DEAN ŠUSTER Med sezono jih je prevzel trener Gal Koren in pod njegovim vodstvom so zaigrali kot prerojeni. V spodnjem delu lige IHL so osvojili prvo mesto in se s sedmega položaja vključili v končnico. Triglav je bil drugi in je gostil prvo tekmo četrtfinala, ki se igra na tri zmage. Odločil celjski Ukrajinec Redni del obračuna v kranjski dvorani, ki ima manjšo ledeno površino od drugih, se je končal 1 : 1. Za celjsko ekipo je zadel Gal Podergajs (podajalca sta bila Martin Steblovnik in David Ivaščenko). V podaljšku golov ni bilo, odločili so dodatni streli. Enkrat je zadel Nik Grahut, kar dvakrat David Ivaščenko, Ukrajinec, ki je poskrbel za senzacijo. Celjski hokejisti so vložili ogromno energije, za to je najbolj zaslužen trener Gal Koren: »Bilo je zelo naporno, fantje so se borili do zadnjih atomov moči. Tudi tretji napad je dobro odigral.« Z zmago v gorenjski prestolnici so si zagotovili dve tekmi v Celju. Kolar in Ogrizek vrnila upanje Lahko bi bila le ena v celjski ledeni dvorani v mestnem parku, toda člani HK Celje so v torek zapravili priložnost za morebitnih 3 : 0 v zmagah. Drugo tekmo so izgubili z 8 : 2. Končni rezultat ne kaže dejanskega stanja razmerij moči. Kranjčani so imeli le nekaj več strelov - 24 : 21. Gostitelji so bili ogorčeni nad sojenjem Boruta Lešnjaka. Po le minuti igre je izključil najboljšega igralca Celja Nejca Kastelica, češ da je nasprotniku nastavil koleno. Kastelic bolj po hokejsko ne bi mogel odigrati, saj je tekmeca zbil z ramenom, s kolenom pa se ga ni niti dotaknil. Triglav je v dveh minutah in pol streljal dvakrat in obakrat zadel. To ni bila hladna, temveč ledena prha za domače moštvo. Na začetku druge tretjine je Triglav povedel s 3 : 0. Položaj se je zdel izgubljen. V 29. minuti sta akcijo začela David Ivaščenko in Alex Kepic, z natančnim strelom jo je dokončal Rok Kolar. Tik pred koncem druge tretjine je začelo tleti upanje, kajti Celje je znižalo na 3 : 2. Nik Grahut je podal Kastelicu, ta je zaposlil Aljaža Ogrizka. V soboto morajo ponoviti soboto Pred zadnjo tretjino je bilo vse odprto. Triglav jo je dobil s 5 : 0. Tudi to je bilo delno posledica nerazumljivih sodnikovih odločitev. Celjski grofje so pretiravali pri svojih protestih. Toda krivica boli. Pojasnila pa ni. »Nekatere stvari, ki smo se jih v Kranju na prvi tekmi dosledno držali, smo tokrat pozabili. Prikradlo se je nekaj napak. To je končnica. Ni pomembno, ali smo izgubili s 3 : 2 ali z 8 : 2. Imamo še dva dneva za pripravo. V soboto moramo v Kranju opraviti dobro delo,« pravi Koren. Četrta tekma bo v Celju v torek. Foto: Andraž Purg - GrupA Mlada celjska ekipa z drugega ■ I I ■ v v izhodišča Košarkarice Cinkarne so bile v soboto v zadnji tekmi rednega dela superlige Waba boljše od ekipe Orlovi z 89:61. Po prvem polčasu so imele le štiri točke naskoka, nato so v naslednjih dveh četrtinah dosegle po 22 točk, prejele pa so jih zgolj 8 in 11. Potrebovale so čas, da so se sprostile. V Novem Sadu so Vojvodino premagale po podaljšku, prej so izgubile dve tekmi zapovrstjo, v Podgorici z Budučnostjo in v domačem prvenstvu v svoji dvorani proti Triglavu. Konec psiholoških težav Zadnji zmagi sta se nedvomno prilegli. »Bili smo v težavnem obdobju. Naša forma je splahnela. Napadle so nas bolezen in poškodbe. Odsotna je bila Isabela Ramona, saj je odpotovala v Beograd, kjer pa ji z Brazilijo v kvalifikacijah ni uspela uvrstitev na svetovno prvenstvo. Bili smo v psiholoških težavah. S trdim delom smo prišli k sebi, kar smo dokazali v Novem Sadu. Ekipa Vojvodine je nujno potrebovala zmago za preboj na zaključni turnir. Naša dekleta so dokazala, da še znajo igrati košarko,« je ugotavljal trener Damir Grgić. Še enkrat z Budućnostjo? Prav nič čudnega ni, če so se pojavile težave, kajti ekipa je zaradi poškodbe kolena za nekaj časa izgubila reprezentantko Leo Debeljak, ki je bila v vrhunski formi. »Moramo se osredotočiti na igro brez nje. Po dveh mesecih in pol bomo lahko spet nemoteno vadili. Pred nami je zaključni turnir slovenskega pokala.« Sobotna polfinalna para sta Cinkarna - Grosuplje in Maribor - Triglav, v nedeljskem finalu naj bi se pomerile Celjanke in Kranjčanke. Cinkarni ni veliko manjkalo do vodilnega položaja pred končnico lige Waba. »V drugi četrtini tekme v Podgorici so bila dekleta šokirana zaradi poškodbe Lee Debeljak. Slabo so se odzvala. A številka ena pred zaključnim turnirjem četverice ni bila naš prvotni cilj pred sezono, temveč napredek Blaža Ceh deklet, kar smo uresničili. Morda se bomo v tej sezoni še enkrat pomerili z Budučnostjo,« je Grgić namigoval na uvrstitev v finale. Za gostiteljstvo »final foura« (19. in 20 marec) se najbolj potegujeta Banja Luka in Podgorica. Huje s Triglavom Cinkarna je Vojvodino premagala po podaljšku s 63 : 62. Najboljša strelka celjske ekipe je bila Brazilka Isabela Ramona s 17 točkami. Ana Nuša Anžič jih je dodala 10, Lea Bartelme 9. Cinkarno bi skoraj pokopalo slabo izvajanje prostih metov v končnici obračuna. Proti ekipi Orlovi je Katrina Pardee dosegla 18 točk, Isabela Ramona 17, Blaža Čeh pa 16: »Ko smo v drugem polčasu zaigrale bolje v obrambi, se nam je izboljšala tudi igra v napadu. Tudi sama sem pokazala, kar znam, za razliko od prejšnjih tekem. Vsak poraz je boleč, tudi tisti v Podgorici je bil, a hujši je bil s Kranjčankami. Toda postavil nas je na trdna tla. V polfinalu lige Waba bi raje imela ekipo Orlovi kot Montano, čeprav se zavedamo, da bo obračun zelo zahteven, če bo v Banja Luki.« Blaža uspešno usklajuje treninge in šolanje na I. gimnaziji v Celju. Izvedba maturantskega plesa je še negotova, Blaža pa za plesne vaje nima časa. DŠ Foto: SHERPA NA KRATKO Kragolnik med elito Laško: Včeraj se je začelo evropsko prvenstvo v biljardu. Na sporedu so štiri discipline. Tekmoval bo tudi Celjan Denis Kragolnik. Boji v dvorani Tri lilije se bodo končali 12. marca. Podaljšal tudi Cokan Koper: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so nadaljevali svoj pohod proti naslovu državnih prvakov, po ogorčenem boju so slavili v Kopru. Potem ko je mlad rokometni vratar Gal Gaberšek s člansko ekipo Celja podpisal pogodbo do leta 2026, je podobno storil tudi Tim Cokan. Dvajsetletni Celjan odlično igra na desnem krilu. Tamara se približuje Katarini Ljubljana: Najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek, ki je zaradi koron-ske okužbe izpustila dva turnirja, trenutno pa se že pospešeno pripravlja na Indian Wells in Miami, je dosegla nov rekord. Na lestvici WTA je Konjičanka napredovala na 22. mesto. Vsak teden je bližje, da postane druga najvišje uvrščena Slovenka doslej. Velenjčanka Katarina Srebotnik je bila na 20. mestu avgusta leta 2007. Šutejeva še brez spodrsljaja Zagreb: Članica Kladivarja Tina Šutej je tudi v hrvaški prestolnici skočila visoko. Na odprtem dvoranskem prvenstvu Hrvaške je dosegla najboljši izid v skoku s palico, preskočila je 4,60 metra. V tej disciplini je slavil tudi Celjan Robert Renner. Po daljšem času se lahko pohvali z dobrim skokom, preletel je pet metrov in pol. V francoskem Clermont-Ferrandu je Šutejeva 19. februarja preskočila 4,75 metra in s tem postavila nov državni dvoranski rekord. Danes bo spet nastopila v Franciji. Pahor odlikoval Fabjana Ljubljana: Predsednik republike Borut Pahor je športnim trenerjem vročil državna odlikovanja - red za zasluge. Prejel ga je tudi Celjan Marjan Fabjan. Njegove judoistke so osvojile šest olimpijskih medalj. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK www. b reza I koh o I a.si 2.3.-1 6.4. 20 22 Ч^ brez alkohola V znamenje solidarnosti c vsemi, ki trpijo zaraOi alkohola. « ^Sfc S itSO^y O i-.irkU O; dUta VOZILA STROJI P RODAM PRODAM VW golf, bencin, letnik 1994, še registriran, prodam. Telefon 031 234-697. 174 KUPIM AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kujim. Telefon 041 567-747. 85 TRAKTORSKO prikolico, dvojna kolesa iii kiper na tri strani, prodam. Telefon 041 763700. 156 TEŽJO frezo, 7 KM, skupaj s štirimi priključki in z železnimi kolesi, prodamo. Telefon 041 755-882. 164 sport@nt-rc. si KMAVU NA RADIU CELJE iTER NA FACEBOOK PROFILU RADIA CELJE 8 SEZONA . PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVCNSKE PESMI IN SE VESELIJO" od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 KUPIM PRODAM ODDAM PRODAM PRODAM TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim.Telefon 041 567-747. EST TRAKTOR, katere koli znamke, lahko tudi v okvari, poškcdovan,zapuščen, brez dokumentov, in ostalo km etijs ko mehanizacijo, ku7im. Telefon 071 439-020 . p TRAKTOR, lahko tudi s .riključki, kupim. Telefon 031 238-649. p POSEST I nesnice, stare 6 mesecev, že v nesno-sti, črne, rjave, grahaste, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294, 070 859446. p BIKCE čb, stare 14 dni in telice, težke od 300 do 50 kg, prodam. Telefon 041 815-081. 163 DVA teleta (bikca in telička), bikec je simen-tolec, telička pa mešania, težki I30 kg, prodam.Telefon 070 799-П29. 168 novi tednik ZIDANICO z nekaj vinograda in vso vinogradniško in stanovanjsko opremo, na sončni stra.i Slivnice, prodam. (Cena po dkgovoru. Telefo n 0 41 026-270. 177 STANOVANJE ostati ženska DVOSOBNO stanovanje oddam. Telefon 031 281,335. 162 (P)ostati ženska občasna razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje 8. 3. - 31. 8. 2022 otvoritev na dan žona, 8. 3. 2022, ob 18. uri PEČ no drva, za centra lno ogrevanj e, 20 kilovatov, rabljena 3 sezone, skoraj nova, prodam. Telefon 070 256-641. 161 AKUSTIKA Vabljene/i! mrmi7sv muzejnovej/ zgodovine|celje DIATONIČ NO harmoniko (frajtonarico), B, Es, As, Des, odlično ohranjeno. prodam za 1.200 EUR.Tel7fon041 951-527. 166 PRODAM KAKOVOSTEN uležan konjski gnoj, z dostavo, m ožne tudi manjše ColiOine, prodam. Telefon 041 980(188. L 14 SENO in otavo v rinfuzi in nekaj kock ječmenove slame prodam. Telefon 041 631230. 169 SENO in otavo v kockah in rinfuzi prodam. Telefon 041 518-421. 176 /uu cdiiozabavna TV oddaja PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotti Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n eOKOŠI nes nice jarltice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostio, prodamo, pripeljemo na dam. Telrfon 070 54V481.p PRAŠIČE, težke od 3I do 15S kg, domača hrana, možna dostava, podani. Telefon 03131 i-i76. p V četrtek, 3. 3. 2022 ob 20.00 uri Igor in Zlati zvoki VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza Kit PIM PITANA krave ik telice za zaleol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo ta koj g- davek. Telefon 040 V 47-22j. p DEBEOE, suhe krave in tellce za zajol kupim. Plačilo tobj + davet. Telefou 0;1 6^ 286. p OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p MOŠKO kolo na 24 prestav prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 209-038. 138 VEČJI primež prodam za 100 EUR. Telefon 041 951-527. 166 TRAKTORSKI plato, trosilec Sip orjak 40, oboje v manjši okvari in hlevski gnoj (listje), okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 596-475! 175 KUPIM PRIKOLIdO za kampiranjei od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 POTREBOJEMO pomoč na domu za nego starejše oneke (mama ), uro na ian, d o-soldan ali popoldan. Občina Žalec (Griže, Songpac). Telefon 031 25t-30j. .49 IŠČEM žeosko t cozniškim iz|0tom, ki bi se nreseta k meni v Prebold in mi pomagala v gospodinjstvu. Pisne ponudbe °ošljite na Novi tednik pod šifro PREBOLD. s60 IŠČEM stareišo sopleralko za izplesavanje. Telefon 040 306-497. 170 Smrti Celje Umrli so: Pavel ŽVIŽEJ iz Celja, 77 let,Ivan GRAJŽL iz Prožinske vasi 85 let, Mirjana KNVŽIĆ iz Urebsrldae 73 lkti Milica DKMIVRIJEVIČ iz C0-lja, Ik let, Alojz B RLOŽN1K iz Celja, 881 let° Viktor VIBMAR in Celja, 88 let, JoleS ZORKO iz Laškega, 74 let, Jelislava PECIGUS iz Trnovelj pri Celju, 90 let, Ana ARNŠEK iz Celja, 79 let, Draško VIGNJE-VIČ iz Celja, 82 let, Frančiška TURNŠEK iz Zaloga pod Uršulo, 85 let, Janez SELIČ iz Loke pri Žusmu, 81 let, Dra-gotin MEŠKO iz Velenja, 74 let, Jožefa STOPINŠEK iz Celja, 89 let, Albina TOMAŽIČ iz Zgornjega Tinskega, 84 let. Šentjur Umrli so: Elizabeta MA-STNAK iz Vodul, 75 let, Alojz KOLAR iz Bukovja pri Slivnici, 79 let, Marija STRMŠEK iz Planine pri Sevnici, 95 let. kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 INFORMACIJE 21 Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega SREČKA SELIČA iz Jezerc 20, Dobje pri Planini (22. 8. 1962-9. 2. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za vso izkazano podporo, izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala pogrebni službi Žalujka, pevcem za odpete žalostinke in odpeto sveto mašo, gospodu župniku Petru Orešniku za darovano sveto mašo, govorniku gospodu Darku Bezenšku in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala gospe Irmi Keše za molitev. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana za vso nudeno zdravljenje. Iskrena zahvala Reševalni postaji ZD Celje za vse opravljene prevoze v času njegovega zdravljenja. Prav tako se zahvaljujemo dr. Esteri Podgoršek iz ZD Šentjur za vso pomoč. In nenazadnje hvala dežurni zdravnici dr. Nowakowski iz ZD Šentjur in reševalcem NMP Celje ter gastro oddelku SB Celje za nudeno zadnjo pomoč. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi 167 Moj preljubi, dragi dom, tako močno sem ga ljubila v srcu nikdar zapustila. V mojem srcu za vedno, draga mama, boš ostala. ZAHVALA boleči izgubi predrage mame, tašče, babice in prababice FRANČIŠKE TURNŠEK iz Zaloga pod Uršulo 1, Dramlje (6. 1. 1937-17. 2. 2022) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, še posebej Bernardki za večletno nesebično pomoč in ljubečo oskrbo. Hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali za sveto mašo in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Žalujka za pogrebne storitve in gospe Aniti. Prav tako lepa hvala gospodu župniku Vanču Arzenšku za lepo opravljen cerkveni obred ter govorniku Tomažu Tislu in Planinskim pevcem. Iskrena zahvala tudi vsem ostalim. Posebna zahvala zdravnici dr. Dragani Đurić ter patrona-žnima sestrama Mojci in Tini. Žalujoči: sin Franci z družino in ostali sorodniki n Žalec Umrli so: Angela PORNAT iz Rečice ob Savinji, 82 let, Vinko ČREMOŠNIK s Polzele, 82 let, Jožefa HRIBERNIK s Polzele, 86 let, Silva PAVLIČ novi tednik Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje BREŽNIK iz Griž, 92 let, Marija NOVAK iz Žalca, 95 let, Josip FIRŠT iz Celja, 81 let, Frančiška LJUBIČ iz Tabora, 93 let. Velenje Umrli so: Avguštin PIR-NAT iz Velenja, 86 let, Mari- Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Med nami mirno si zaspala, v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice ANE ŠUSTER iz Prožinske vasi (23. 7. 1928-15. 2. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Hvala GD Prožinska vas, govornici za čustvene poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi družini Gradič in družini Guzelj. Posebna zahvala pogrebni službi Zagajšek in gospodu Mlakarju. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Žalujoči: vsi njeni Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Zapustil nas je dragi JURIJ KOROŠEC iz Ivence pri Vojniku (28. 3. 1926-18. 2. 2022) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli besede tolažbe ter darovali sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Pergerju za darovano mašo, pokop in besede tolažbe. Hvala tudi zdravstvenemu osebju SB Celje, dr. Sopotniku, patronažni sestri Alenki in predvsem sinu Marjanu in Nežiki, ki sta zanj skrbela in bila poleg ostalih domačih njegova opora še posebej v času bolezni. Hvala pevcem moškega pevskega zbora France Prešeren Vojnik za petje pri maši in na pokopališču, trobentaču in praporščakom. Hvala pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba, govornici Stanki Macuh za lepe izbrane besede ob slovesu ter molivcema na domu Borisu in Dragu Naveršniku. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali: sin Marjan z Nežiko, sin Franci s Štefko, vnuki Mojca, Branko s Sašo, Natalija z Damjanom, Urška s Primožem in Zlatka z Borisom, pravnuki Marko, Maruša, Nina, Nastja, Iris, Jan, Tevž in Zarja. Za dobroto tvojih rok ostala bo beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin nate. ZAHVALA V 94.letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica MARIJA BRAČKO iz Primoža pri Šentjurju 10a, Šentjur Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala za besede sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala patronažni službi ZD Šentjur. Posebna zahvala tudi duhovnikoma za opravljen obred ob njenem odhodu v večnost in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: vsi njeni p ja KMETIČ iz Velenja, 91 let, Jože ZIMŠEK iz Velenja, 86 let, Juro ZEBA iz Velenja, 83 let, Marjeta MAHNE iz Topol-šice, 89 let, Marija GODEC iz Topolšice, 98 let, Ivanka POD-JAVERŠEK iz Šmartnega ob Paki, 89 let. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in pradedi GRAJŽL iz Prožinske vasi 66a (26. 3. 1937-15. 2. 2022) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala gospe Mojci za govor, trobentaču Tomažu, pevcem, Mileni za molitev, kolektivoma Eho in Uni-biro, Marjetici Koper, smučarjem veteranom, pogrebni službi Žalujka in gospodu Hermanu za pogrebno slovo. Žalujoči: žena Malči ter otroci Daniel, Tatjana in Mitja z družinami 165 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob slovesu od naše ljube mame, babice in prababice ANGELE STERNAD s Ceste pod Rifnikom, Šentjur (17. 6. 1942-16. 2. 2022) se iskreno zahvaljujemo njeni osebni zdravnici dr. Darji Zupan iz ZD Šentjur, osebju nevrološkega oddelka SB Celje, še posebej dr. Marku Zupanu, osebju travmatolo-škega oddelka v Celju in nevrokirurgu dr. Samsi, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani ter gospe Ireni Tovornik iz CSD Šentjur za njihov trud. Iskrena hvala osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu za vso nego in oskrbo ter vsem zaposlenim in stanovalcem za vse, kar je bilo dobrega storjeno zanjo. Hvala pogrebni službi Zagajšek, pevcem, trobentaču in župniku Mitji Markoviču za pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni n Mamina ruta zdaj v kotu visi, vsa mehka kot topla dlan, še čutim toploto iz sivih las, ko dlan mi po njej kdaj zdrsi. Vse bi dal za tisti dan, ko z njo si pokrila lase . V SPOMIN Minilo je leto dni, kar si odšla k mirnemu in večnemu počitku, naša draga mama, stara mama in prababica FANIKA ŠMID (17. 2. 1930-2. 3. 2021) Hvala vsem, ki jo ohranjate v svojem spominu. Vsi njeni 158 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in ome MIROSLAVE AHTIK s Hudinje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Še posebej se zahvaljujemo osebju Špesovega doma v Vojniku za izkazano skrb in prijaznost. Vsi njeni p IVAN 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino Spored od 3. do 9. 3. Batman - akcijski, drama, kriminalni četrtek: 13.30, 16.10, 17.10, 18.30, 19.15, 20.00, 20.45 petek, sobota, nedelja: 13.30, 16.10, 17.10, 18.30, 19.15, 19.45, 20.45 ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 17.10, 18.30, 19.15, 19.45, 20.45 Cyrano - drama, muzikal od četrtka do srede: 16.20 Labodje jezero - balet, prenos v živo nedelja: 16.00 Pes - komedija od četrtka do nedelje: 14.15, 17.50, 20.00 ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.50, 20.00 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski od četrtka do nedelje: 13.25, 15.20, 17.20 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00 Poročiva se - komedija, romantični od četrtka do srede: 19.30 Smrt na Nilu - kriminalni, drama od četrtka do srede: 20.20 Spider-man: Ni poti domov - akcijski, pustolovski od četrtka do nedelje: 15.00 Uncharted - akcijski, pustolovski od četrtka do nedelje: 13.50, 18.50, 21.10 ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 21.10 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani od četrtka do nedelje: 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.30, 17.30 Zapoj 2 - animirani, glasbena komedija od četrtka do nedelje: 13.45, 16.00 Zlati fant - drama od četrtka do srede: 18.15 ČETRTEK 19.00 Velika svoboda - drama PETEK 18.00 Dogodek - drama 20.00 Velika svoboda - drama SOBOTA 18.00 Velika svoboda - drama 20.00 Dogodek - drama NEDELJA 19.00 Dogodek - drama KINO ŠMARJE PRI JELŠAH ČETRTEK 9.00 Toma - biografski, glasbeni; za filmski abonma ob kavi in izven PETEK 19.00 Batman - akcijski SOBOTA 19.00 Uncharted - pustolovski KINO VELENJE PETEK 20.00 Beli bojevnik v črni obleki - slovenski dokumentarec SOBOTA 17.00 Stena - Vzpon do zlata/ The wall - športni dokumentarec 20.00 Batman - akcijski NEDELJA 16.00 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Uncharted - pustolovščina PONEDELJEK 19.00 Upanje - drama POČITNIŠKI KINO: ČETRTEK 17.00 Zapoj 2 - glasbena pusto- lovšina, sinh. PETEK 17.00 Spider man: Ni poti domov - znanstvenofantastična akcija Kulturne prireditve ČETRTEK, 3. 3. 18.00 Savinov likovni salon Žalec_ Vztrajnostni moment upora ogled vodita gostujoča umetnika Vesna Bukovec in Janez Zalaznik; vstop prost PETEK, 4. 3. 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice »Les fauves« odprtje razstave SOBOTA, 5. 3. 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice Stand up! Tin Vodopivec, David Gorinšek in Rok Škrlep NEDELJA, 6. 3 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.00 Kulturni dom Škofja vas Fernande Münchenberg: Nikoli ni prepozno komedija v izvedbi dramske skupine KUD Škofja vas, za izven PONEDELJEK, 7. 3. 18.00 Dom II. slovenskega tabor Žalec, avla V glavi zidam mesto odprtje razstave originalnih ilustracij Done Pratnekar TOREK, 8. 3. 19.30 Gledališče Celje_ Goran Vojnović: 14 dni izven Prireditve ob dnevu žena SOBOTA, 5. 3. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ženska: ljubezni, izgube, obleke gledališka predstava ob dnevu žena v izvedbi Špas Teatra PONEDELJEK, 7. 3. 17.00 Zbirno mesto TIC Celje Celje skozi oči svojih slavnih žensk brezplačno vodenje ob dnevu žena; prijave: tic. celje@celje.si 17.00 Dom kulture Velenje, avla velike dvorane Andreja Katič osebno - političarka, mama, ljubiteljica živali in vetra v laseh pogovor bo vodila Bojana Špegel 17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Zakaj 8. marca praznujemo mednarodni dan žensk? V okviru U3O predava Urh Ferlež TOREK, 8. 3. 9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Slika in pesem za praznik odprtje razstave dijakov umetniškega oddelka GCC, nastop družine Bele, VS Freya in profesorice kitare Martine Rančigaj Žabkar 9.00 do 16.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Genialnost pod krinko: ženski dosežki, podpisani z moškim imenom razstava ob mednarodnem dnevu žena 10.00 Velenjski grad Prost vstop za ženske ob mednarodnem dnevu žena 10.00 do 16.00 Vila Bianca Velenje Dan odprtih vrat za vse dame in brezplačen voden ogled 17.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Zadnje arheološke novice: Egipčanska kraljica Kleopatra - v Kranju! predavanje ddr. Verene Perko; vstop prost 17.00 Vista Velenje Osvetljena Vista v poklon ženam, sestram, materam, prijateljicam, vsem ženskam bodo Visto obarvali rdeče 18.00 Velenjski grad Olga Ulokina: Melodije cvetja odprtje razstave in koncert 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ (P)ostati ženska odprtje razstave 18.00 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Ženske, ki nas spremljajo pogovor z ženskami, ki zaznamujejo Celje 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Seks po slovensko avtorska komedija Vida Valiča, brezplačna predstava ob 8. marcu 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hamo in Rudi Bučar koncert ob dnevu žena Ostale prireditve ČETRTEK, 3. 3. 8.00 do 12.00 Mladinski center Žalec_ Počitniško varstvo: izdelam svoj animirani film tudi v petek ob istem času; prijave: info@mc-zalec.si 10.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane Igrajmo se senčno gledališče! ustvarjalna delavnica za otroke; prijave: tjasa. selic@festival-velenje.si 10.00 Vila Bianca Velenje_ Počitniško ustvarjanje v Vili Bianci prijave: turizem@velenje.si s po"rt@ n t-rcT sT DOGODKI M E D 3 . 3 . in 1 0.3.2022 PONEDELJEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 7. marec Zakaj 8. marca praznujemo mednarodni ob 17.30 dan žensk? V okviru U3O predava Urh Ferlež. TOREK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 8. marec, Ženske, ki nas spremljajo ob 18. uri Pogovor z ženskami, ki zaznamujejo Celje SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 9. marec, Pravljične dogodivščine z Mojco ob 17. uri Za otroke od 4. do 7. leta ČETRTEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 10. marec, Vprašanje vednosti je vprašanje svobode ob 18. uri Predavanje mag. Tatjane Rozman NE PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO SPREGLEJTE 150 let gasilstva v Celju Avtorica dr. Andreja Videč NE PREDDVERJE KNJIŽNICE SPREGLEJTE Mozaik tišine Plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije NE ALMA: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM SPREGLEJTE Prva izvirna slovenska slikanica o Almi Karlin tudi v esperantskem in nemškem jeziku NE Z BRANJEM DO ZVEZD SPREGLEJTE 11. bralna značka za odrasle 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Cvetoče pup-up voščilnice delavnica 10.00 do 13.00 Sončni park, Vila Rožle Velenje Zimski počitniški Živ -žav namenjeno šolarjem od šestega leta dalje, brez spremljevalcev; tudi v petek ob istem času 10.00 in 15.15 Tehnopark Celje Zimska legorobotika prijave na spletni strani Tehnoparka 10.30 do 12.00 Pokrajinski muzej Celje Počitniške ustvarjalnice »malo drugače« vtisni svoj pečat (izdelaš pečat), primerne za otroke stare med 6 in 10 let; prijave: muzej@pokmuz-ce.si 10.30 in 15.00 Tehnopark Celje Robo kepica v sklopu ogleda Tehnoparka tudi v petek, soboto in nedeljo ob istem času 11.00 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanova otroška ustvarjalnica: Športni bonton mreža družinskih doživetij v mestu grofov - počitniška druženja 12.30 do 14.00 Tehnopark Celje Soba pobega: Soba prvošolke Ane TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 3. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 4. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 5. marec 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 6. marec 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 7. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 8. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 9. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 primerno za otroke od 11 do 14 let in družine, prijave na spletni strani Tehnoparka; tudi v petek ob istem času 16.00 Tehnopark Celje Pokončna drža in robotek Teo prijave na spletni strani Tehnoparka 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek Pogovor z Erico Johnson Debeljak o knjigi Devica, kraljica, vdova, prasica na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube PETEK. 4. 3. 8.00 do 16.00 Parkirišče pod Občino Laško Laški sejem 9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek V zdravilni spanec 3, joga za celostno zdravje s fizioterapevtko Vesno Tajnšek na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube 10.00 Zbirno mesto: Vila Bianca Velenje Lov na svetilko skrivnosti vodena dvourna pustolovščina skozi zanimive lokacije Velenja; prijave: turizem@velenje.si 10.00 do 11.30 Tehnopark Celje Zimska legorobotika prijave na spletni strani Tehnoparka 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Gregorčki delavnica 10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Beremo v naročju staršev: Simbioza med otrokom in materjo z vami bo psihologinja Andreja Križan Lipnik 10.30 do 12.00 Pokrajinski muzej Celje Počitniške ustvarjalnice malo drugače Gravura? Kaj je to? (naučiš se gravirati), primerne za otroke stare med 6 in 10 let; prijave: muzej@ pokmuz-ce.si 11.00 Tehnopark Celje Pokončna drža in robotek Teo prijave na spletni strani Tehnoparka 11.00 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanova otroška ustvarjalnica: Bonton v naravi mreža družinskih doživetij v mestu grofov - počitniška druženja 15.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica za otroke 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Pogovorni večer z Mišo Pušenjak SOBOTA, 5. 3. 7.00 Start: parkirišče pri Mercatorju v Šempetru Pohod na Uršljo goro 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani Žalec Podeželska tržnica Žalec 9.00 Dom svetega Jožefa Celje Kaj je »korona« razkrila in česa nas je naučila Hipokratovo srečanje bo vodila mag. Alenka Höfferle Felc 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Zimska legorobotika prijave na spletni strani Tehnoparka 11.00 Tehnopark Celje Znanstveni šov zanimivi znanstveni poskusi za vse starosti; tudi v nedeljo ob istem času 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanova otroška ustvarjalnica: izdelava družabne igre mreža zimskih doživetij v mestu grofov in Hermanov kulturni teden - počitniška druženja 11.00 do 13.00 Tehnopark Celje Znanstveni šov - ta nora znanost! V sklopu ogleda Tehnoparka 11.15 do 12.15 Tehnopark Celje Trajnostne kreativne tehno delavnice: REuse v sklopu ogleda Tehnoparka izdelava plišastih src 11.30 Hiša Sadeži družbe Žalec Sadike brez odpadkov, MC Žalec v sodelovanju z Zerowaste Žalec delavnica 12.00 in 15.00 Tehnopark Celje Zimska pravljica zgodba o snežaku Snežku in njegovih prijateljih; tudi v nedeljo ob istem času 13.30 Tehnopark Celje Pokončna drža in robotek Teo prijave na spletni strani Tehnoparka 17.00 Pokrajinski muzej Celje Počitniške ustvarjalnice malo drugače odprtje razstave izdelkov iz treh počitniških ustvarjalnic NEDELJA, 6. 3. 11.30 do 12.30 Tehnopark Celje Soba pobega: Soba prvošolke Ane primerno za otroke od 11 do 14 let in družine, prijave na spletni strani Tehnoparka PONEDELJEK, 7. 3. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem sejem rabljenih knjig 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, preko Zoom aplikacije; prijave: info@jozef.si 17.00 Knjižnica Podčetrtek Zaljubljeni zvonček pravljična urica 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek O ustvarjalnem sožitju, pogovor z dr. Karlom Gržanom na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube TOREK, 8. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Tiste štiri čarobne besede Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton, za skupine 17.00 Knjižnica Mozirje Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna vodi: Kata Laštro 18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Pravljica za odrasle 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Nova Zelandija v čarobni svet vas bo popeljal David Vidmar Čeru 20.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Biblični tečaj: Psalmi, biseri svetopisemske duhovnosti voditelj: mag. Klaus Einspieler, preko Zoom aplikacije; povezava do srečanja: www.jozef.si SREDA, 9. 3 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Čudoviti svet fotografije muzejska učna ura; za skupine 9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek Ob zvokih citer z Jasmino Levičar na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube 9.00 do 12.00 TIC Laško_ Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Mojco za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Mestna knjižnica Velenje Delavnica klekljanja članice klekljarskega krožka UTŽO Velenje vabijo na delavnico prikaza klekljanja 18.00 Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic z ustvarjalno delavnico l^nivitednilLsi Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Ženske zgodbe - mit-ske podobe in realnost skozi muzejske predmete; do 31. 3., Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do avgusta ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4. Celjska kulturnica: 2. razstava 4. Ex-tempora jesen III. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021; do 30. 3. Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Savinov likovni salon Žalec: razstava Vztrajnostni moment upora, razstavljata Vesna Bukovec, risba in Janez Zalaznik, fotografija; do 5. 3. TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Spodnji vrt Savinje Laško: razstava na prostem Veseli pust, do 14. 3. Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 3. Galerija Velenje: razstava Katje Felle, slikarstvo; do 5. 3. Muzej na velenjskem gradu: razstava slik Olge Ulokine, Hiša cvetja; do 31. 3. F-bunker Velenje: Nosimo naš prostor/Holding our space, fotografska razstava Ive Suhadolnik; do 10. 3. Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 3. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do 31. 3. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 31. 3. Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Jaz sem droben, droben list, kaligrafski zapisi Kajuhove zapuščine članov UTŽO; do 31. 3. Knjižnica Velenje, sončna stena: Pa bo pomlad prišla, razstava cvetja v klekljani obliki članov UTŽO; do 31. 3. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi; do 31. 3. Knjižnica Velenje, mladinska soba: V iskanju figure, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 31. 3. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Lojzka Špacapan; do 31. 3. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 3, Ugriznimo v zlate hruške, razstava mladinskih knjig, ki so prejele znak Zlata hruška; do 31. 3. in razstava 70 let zbirke Sinji galeb; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 3. Avla Mestne občine Velenje: AS - aktiviraj se, razstava glinenih izdelkov udeležencev projekta socialna aktivacija; do 14. 3. Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 3. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Dizajn, razstava ustvarjalcev likovnega krožka UTŽO; do 18. 3. Galerija Mozirje: (Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka; do 18. 3. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur.com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podatke za napovednikjezbralaTea Podpečan. novi tednik уМШ % mmjf radio celie Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,65 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 FOTO TEDNA Preroški grafitar Foto: SHERPA Tednikove ^zgodbe Št. 9/ Leto 77 / Celje, 3. marec 2022 Obvlada vlačilec, rada bi vozila še avtobus str. 30-31 Katja Sinkovič piše uspešno zgodbo Iz krempljev drog do Na Konjiškem nastaja uresničitve svojih sanj Poharska komedija str. 32-33 ,.. .-.-j " ■ - ' - s-1 * к SäfwH ■ 26 INTERVJU Nika Kovač, Slovenka leta 2021 Hočemo prihodnost, ne zanima nas preteklost Malo je manjkalo, pa bi gromek aplavz iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma slišala le na daljavo, a je njena zvesta ekipa Inštituta 8. marec vztrajala, da preprosto mora priti. »Ob tem so mi dali izredno pomembno sporočilo: da je treba kdaj pa kdaj proslaviti tudi samega sebe. Da si to zaslužim, naj le pridem in se imam lepo. In to sem naredila.« MARIJA SELEK/REVIJA JANA »Inštitut 8. marec je pred petimi leti ustanovila zato, da bi raziskovala družbene akcije, prirejala okrogle mize, ozaveščala, a je s skupino somišljenikov kmalu sama postala ustvarjalka akcij in pomembnih družbenih sprememb. Nehote je postala prvi glas in obraz uspešnega referenduma za vodo, nato jasno podprla boj za čisto pitno vodo v Anhovem - čeprav okoljske teme niso bile v njenem prvotnem načrtu. Gotovo pa se bo s svojimi nindžami, kot si pravijo, z odločnimi dejanji tudi v prihodnje borila za odpravo razlik med ljudmi in pravičnejši svet. Predstavlja novo generacijo, v medijske kampanje vnaša jasno besedo, prijaznost in iskrenost ter ljudem vrača upanje,« so Niko Kovač predstavili kot eno izmed kandidatk na izboru za Slovenko leta, ki ga pripravlja revija Jana. Nekaj tednov kasneje je zmagala z občutno najvišjim številom glasov bralcev. Začenjam intervju s Slovenko leta 2021. Kako vam to zveni? V resnici zelo neverjetno. Kako si tolmačite to, da so vas bralci in bralke Jane in tudi drugih revij ter časopisov naše medijske hiše izbrali za najbolj navdihuj očo žensko med cvetoberom izjemnih? To je res izjemno velika čast. Veliko mi pomeni zato, ker z Inštitutom 8. marec in s svojim delovanjem predstavljamo idejo upanja, solidarnosti, skupnosti. Ljudje so glasovali za to idejo in to pomeni, da nas je veliko. Pomeni, da nam ljudje zaupajo, čeprav smo - kot pravi predsednik vlade - videti kot skupina neumnih otrok, a ljudje vedo, da se borimo za pravo stvar, da smo tukaj zanje. Da ob vseh napadih, ki jih prejme vsak kritični glas, ljudje stopijo za nas - to je zame sporočilo, da nisem sama. Problematično se mi zdi, da se pogosto delamo pogumne, češ da nas pritiski ne prizadenejo, da grde besede in komentarji na Twitterju o tem, da si mentalno bolan in grd, ne bolijo - po vsem tem je tak poklon, kot sem ga doživela na podelitvi, nekaj, kar mi bo marsikdaj v uteho. Kako ste v prvo vrsto slišali gromek aplavz, ki se je razlegel ob vašem imenu? Slišala sem predvsem svoje, saj poznam glas vsakega od njih. Vedela sem, kdaj se med prireditvijo smejijo, vedela sem, kdaj vedo, da je meni neprijetno - točno sem vedela, kje so. lom vse v redu, in potem, da ne bi spustila tega kipca iz rok ter se spotaknila. (smeh) Nisem si mislila, da je tale kipec Slovenke leta tako težak. Ste dobili občutek, da se vam je življenje še malo bolj obrnilo na glavo? Ja, zagotovo. Prvi razlog je ta, da zaradi potovanja nisem nič spala, vse sem doživljala kot v nekem transu. Drugi razlog pa tiči predvsem v tem, da je zelo lepo, ko se ti zgodi nekaj lepega, in ta nagrada je zame prav to. V resnici sem zelo počaščena, ogromno pa mi je pomenilo, da sta bila tukaj z mano tudi babi in dedi iz Maribora, ker sta zelo moja in posebna človeka. V zadnjih časih to, da smo lahko skupaj, ni bilo samoumevno, tokrat pa sta vse videla in doživela »Šele tri dni pred podelitvijo sem vsa panična stekla v Zuri, svojo najljubšo trgovino v New Yorku, kjer prodajajo afriške obleke, in sem si izbrala najbolj pisano obleko. Rekla sem si, da si jo zaslužim. Sem pa kolebala med dvema oblekama in bila ob tem na zvezi s puncami iz inštituta - največ glasov je dobila ta, ki sem jo nosila na prireditvi.« V Ameriki sem se pogosto počutila osamljena, ker sem pogosto kritična do tega, o čemer nas tam učijo, a sem še posebej tam spoznala, kako pomembno je, da imam te svoje prijatelje in to svojo skupino. Danes sem vedela, da karkoli že bo, oni stojijo za mano, so tukaj zaradi mene in so ponosni name - in to je v tem svetu redko. Kaj vam je najprej šinilo skozi misli, ko ste šli proti odru? O f ..., upam, da je z moj i m kri- Nika Kovač takoj po podelitvi kipca za Slovenko leta skupaj z mano - to je bilo zame res dragoceno. Na koncu, ko sta se poslovila, sta mi dala nekaj evrov, da sem v štajerski maniri počastila celo svojo ekipo. (smeh) V zadnjih mesecih pa niste živeli samo v rožicah, temveč ste bili deležni precej napadov. Kako na tako pozitivno, zdravorazum-sko in analitično osebo vplivajo komentarji s spleta? Najbolj me prizadenejo komentarji tistih ljudi, ki naj bi bili »naši«. Komentarji tistih, ki sem jih imela za zaveznike, pa se potem v neki točki izkaže, da to morda niso povsem. To najbolj boli. Sploh v teh časih pred volitvami, ko je še toliko pomembneje, da smo povezani, si moramo prizadevati, da gremo onkraj majhnih razlik in narcisizmov. To, da sem se za nekatere od napadov odločila vložiti tožbo na sodišču, pa je kriva distanca - da sem v New Yorku, kjer imam tudi izjemne ljudi na svoji strani. Ti mi dajejo perspektivo ter vedno znova povedo, da je to, kar delamo, prav, pomembno in dragoceno. V Ameriki sem se tudi naučila, kako strašansko pomembno je, da govorimo o tem, kar čutimo in kar se nam zgodi. Medtem ko sem se prej vedno pretvarjala, da mi ni mar, sem v New Yorku ugotovila, da mi je in da je o tem pomembno govoriti. Če o tem ne govorimo, se bodo napadi nadaljevali. Tudi ranljivosti se ne bojite pokazati - pred svetom niste skrivali solznega obraza ... Ste se namerno odločili, da se nam dajete takole »na pladnju«, česar v Sloveniji nismo vajeni? »Zelo ne maram sama ponoči potovati s podzemno železnico po New Yorku, vedno znova me je strah na letalih in zelo sem se bala, da bom zamudila let iz Pariza v Ljubljano. Slo je zelo na tesno. In imela sem zelo veliko tremo pred govorom ob prejemu kipca Slovenka leta.« Zelo dolgo sem bila v skupinah ljudi, kjer je bilo zelo veliko pretvarjanja, moral si se ravnati zelo po pravilih: se intelektualno izražati, oblačiti v črno, nenehno biti oster in kritičen. Jaz pa nisem takšna. Sem tudi kritična in ostra, a tudi veliko jokam ob romantičnih komedijah, bojim se vsega, in na neki točki sem ugotovila, da to slej ko prej pride na dan. Če o teh stvareh govorim, morda s tem omogočim komu drugemu, da tudi on izraža to, kar je. Prav tako pa živimo v družbi, ki nas sili, da se vsak drži zase, da smo izolirani in INTERVJU 27 Inštitutu 8. marec je uspelo z redefinicijo kaznivega de janja posilstva, z referendumom za vodo in pri sprejetju amandmaja k proračunu, zaradi česar bodo prebivalci Anhovega končno prišli do neodvisnega vodovoda in čiste pitne vode. In logično je, da so tudi del iniciative Glas ljudstva. (Foto: osebni arhiv) ne vemo za stiske drug drugega. Če pa o njih spregovorimo, morda kdo začuti, da se mu dogaja podobno. Ko sem objavila zapis in svoj objokani obraz, sem vedela, da visi nad Jašo Jenullom bistveno večja stvar; vedela sem, da se podobno dogaja tudi drugim, ampak zato zame ti napadi niso nič manj grozni. Ko sem zapisala, kaj se mi je zgodilo, da jočem, se mi je oglasilo ogromno ljudi s podobnimi izkušnjami. Zato se mi zdi pomembno, da se ljudje odpiramo in se ob napadih postavimo drug za drugega. Ste borka za prave stvari. Za katero stvar trenutno v inštitutu najbolj garate? Za vami je prvo srečanje s prostovoljci za začetek kampanje Gremo volit - kar 1600 se vam jih je dalo na voljo. Najlepša stvar, ki se nam je zgodila, je to, da se nam je priključilo toliko ljudi. Na prvem sestanku smo ugotovili, da to sploh niso samo naši sovrstniki, zelo veliko je upokojencev, starih staršev ... Bila je lepa energija. Naš cilj je pozivati na volitve, govoriti o škodljivih zakonih, ki jih je ta oblast sprejela, hkrati pa ostro in odločno nastavljati ogledalo tudi pri- »Ljudje vedo, da se borimo za pravo stvar - in veliko nas je!« Študira na ugledni Univerzi Kolumbija v New Yorku, ki ji ga je kot edini Evropejki omogočila Obamova fundacija. hodnji oblasti. Naša naloga ni, da smo všečni, ampak da težimo ter pohvalimo takrat, ko stranke naredijo kaj prav. Kaj je največja težava mlade generacije v teh časih? Da si težko predstavljamo prihodnost - da v resnici marsikdo ne ve, kje in kako bo živel, ali bo prišel do pokojnine, kaj bo, če bo moral na bolniško ... Hkrati pa je naša prednost, da vemo, kakšno prihodnost hočemo. Hočemo pa tudi sedanjost, ne zanima nas preteklost. Zdi se mi, da smo sposobni marsikaj zgraditi. Pa še to moram nujno vprašati: kako vzgojiti takega otroka, kot ste vi? V resnici ne vem. Mami in oči sta se z mano ogromno pogovarjala, tabujev ni bilo; z njima sem lahko gledala vse filme, ampak vedno sta mi pojasnjevala, kaj se v njih dogaja, in mi to razlagala. Mami pa mi je vedno govorila, da moram na rojstni dan povabiti vse otroke. Najbolj sem bila kaznovana, če sem koga izključevala ali če me je zasačila pri opravljanju. Vedno je poudarjala skupino, povezovalnost. In to zelo odzvanja v meni. Skupnost je upanje. Spremembe so skupnost. Foto: MATEJA JORDOVIČ POTOČNIK Njihov glas lahko naredi spremembo Bodo mladi šli na volitve? Kako razmišlja o letošnjih volitvah naša mladina, pred katero je še dolga in zanimiva prihodnost? Se zavedajo pomembnosti volitev, ki so tokrat res prelomne, si želijo biti zraven, odločati o naši skupni prihodnosti, biti aktivni pri tem? To smo vprašali nekaj srednješolcev, ki bodo letos volili prvič. Referendum za vodo in velika udeležba mladih na njem sta pokazala, da mladi želijo in hočejo tvorno sodelovati pri odločitvah o njihovi sedanjosti in prihodnosti. A. S./Revija Jana Z volitvami se da veliko spremeniti na bolje Matija Bogataj, 4.d, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje: »Zavedam se pomena volitev za državo. Z njimi se da veliko spremeniti na bolje. Sam spodbujam, da se tako mladi kot tudi vsi drugi udeležujejo volitev. Za boljšo prihodnost sem se udeležil referenduma za vode. Zelo rad spremljam politične odločitve in bom še naprej sodeloval pri njih.« Moj glas lahko naredi spremembo Alma Ahmedinović, 4.d, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje: »Menim, da so volitve zelo pomembne za odločanje o naši prihodnosti. Zavedam se, da lahko moj glas pomaga in naredi spremembo. Pri odločitvi o skupni prihodnosti si želim biti zraven in me to tudi zani- ma. Pri referendumu za vodo sem sodelovala.« Izražanja lastnega mnenja Maja Majcen, 18 let, I. gimnazija v Celju: »Na volilno pravico gledam kot na priložnost za pridobitev znanja o politiki v naši državi in izražanje lastnega mnenja ter posledično prispevanje k ureditvi življenja v naši skupnosti, ki bo ustrezalo večini, s tem pa življenje med zadovoljnimi ljudmi. Volitev se bom udeležila.« Pri skupnih odločitvah želim sodelovati Ana Košak, 4.d, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje: »Menim, da so volitve pomembne, ne le letošnje, ampak vse volitve nasploh. Pomembne so za našo prihodnost in izboljšave, ki bodo še sledile. Pri skupnih odločitvah želim sodelovati, prav tako spodbujam mlade, da se volitev udeležijo. Pri referendumu za vodo sem sodelovala.« Kljub volitvam se v Sloveniji ni nič spremenilo Jaka Strmčnik, 4.b, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje: »Mislim, da se ljudje ne zavedajo, kako so volitve pomembne. Po eni strani ne vedo, koga bi volili, po drugi pa, zakaj bi katerega volili. Kljub volitvam se v Sloveniji ni nič spremenilo.« Glasoval bom, za kar menim, da je prav Jan Ribežl, 19 let, I. gimnazija v Celju: »Volitve, tudi spomladanske v Sloveniji, mi ne predstavljajo večje možnosti z vidika posameznika, vendar lahko vseeno pripomorem k boljšemu rezultatu. Dobro je, da ima volilno pravico vsak državljan nad 18. letom, kolikor vem, pa je mnogi ne uporabijo. Potrudil se bom udeležiti volitev in bom glasoval, za kar menim, da je prav.« Volil bom stranko, s katero se najbolj strinjam Maj Čebular, 18 let, I. gimnazija v Celju: »Volitve so super, saj si lahko z njimi sami izberemo predstavnike, ki zastopajo našo državo, in se sami odločamo o pomembnih odločitvah. Udeležil se bom volitev in volil stranko, s katero se najbolj strinjam.« 28 KMETIJSTVO IN PODJETNOST Katja Sinkovič piše uspešno mlečno zgodbo Zamrznjen jogurt je hit že pozimi Katja Sinkovič je še pred nekaj leti sanjala, da bi iz mleka, pridelanega na domači kmetiji, izdelovala sladoled. Zdaj je njena kmetija iz Buč v občini Kozje po državi vedno bolj znana po drugi ledeni dobroti - zamrznjenem jogurtu. Mlada prevzemnica je temelje uspešne zgodbe postavila s prevzemom kmetije, ko je osnovni dejavnosti - pridelavi mleka - pred leti dodala še predelavo v jogurte, skute in namaze. Ko mlečnih dobrot zaradi epidemije koronavirusa ni mogla ponuditi šolam in vrtcem, se je domislila priprave izdelka, znanega pod imenom Frozy. Ta je postal celo najboljši izdelek po izboru potrošnikov na natečaju projekta Agrobiznis 2021. To je kmetiji zagotovilo prodor na police enega naših večjih trgovcev. se podala na to pot, so bili zlati časi za uvajanje novosti in za vlaganja. V kmetijstvu je vladalo več optimizma. Danes so za prevzem kmetije kar težki časi. Vsi se spopadamo z ogromnimi stroški in s podražitvami. A kjer je volja, tam je pot,« je dejala. otične jogurte, skuto in namaze so Sinkovičevi prišli do lepe dodane vrednosti. Odločili so se še za prodajo svežega surovega mleka šolam in vrtcem. Sčasoma je tudi Katjin partner pustil službo in se pridružil prizadevanjem za razvoj doma- »Na začetku je treba v dejavnost veliko vložiti, če želiš, da se ti sčasoma to obrestuje.« TINA STRMČNIK »Ko prevzameš kmetijo, ne prej-meš le premoženja. Na svoja pleča prevzameš odgovornost, skrb in se zaobljubiš delu,« pravi Katja Sinkovič, ki je z dvema sestrama od malih nog rasla na kmetiji, pridobivala delovne navade in vztrajnost. Odločitev, da bo kot najmlajša hči prevzela kmetijo, ni prišla čez noč. Po srednji šoli se je namreč odločila za študij na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in postala magistrica znanosti. Nekaj časa je predavala na Ljudski univerzi Rogaška Slatina. Nato se je njena družina znašla na razpotju. Treba se je bilo odločiti, ali naj ohrani kmetijsko dejav- jo opusti. Dejala je, da ji srce ni pustilo, da bi se ta zgodba končala. Pred osmimi leti se je začela ukvarjati s predelavo mleka. Leta 2016 sta z očetom naredila uradni prenos lastništva in zdaj uspešno nadaljuje zgodbo. Kjer je volja, tam je pot Njena starša sta kmetiji posvečala ogromno truda, tudi ko sta se bližala pogojem za upokojitev. Vendar sta vedno težje sledila novim tehnologijam in vsem zahtevam kmetijske dejavnosti. »Vsekakor je za napredek potrebna mlada energija. Ko sem Za predelavo mleka v mlečne izdelke se je pred osmimi leti odločila, da bi prišla do dodatnega dohodka. Zgolj prireja mleka, ki so ji na kmetiji sicer zvesti že petdeset let, namreč ni prinesla dovolj zaslužka, da bi od njega lahko dostojno živele vse tri generacije. S predelavo mleka v če dejavnosti. Zdaj sta oba kmečko zavarovana. Obnorel je Slovenijo S pomočjo nepovratnega denarja za mlade prevzemnike so Sinko-vičevi leta 2018 postavili nov hlev. Del denarja so namenili posodobitvi kmetijske mehanizacije, s katero lažje pridelajo osnovno krmo za živali. Trenutno skrbijo za petdeset glav živine. Krave molzejo na molzišču, govedo se v hlevu svobodno giblje, poleti lahko del črede odide na prosto. Predlani se je kmetija iz Buč znašla pred pomembno prelomnico. Ko so zaradi epidemije koronavirusa vrata zaprle izobraževalne ustanove, je ostala brez pomembnih odjemalcev. Treba je bilo najti nov način, kako predelati mleko. Takrat se je Katji porodila ideja za zamrznjen jogurt, ki je obnorel Slovenijo. Gre za bolj zdravo različico sladoleda, ki je izdelana iz mleka in jogurta. Ker je Frozy zamrznjen, ima izdelek precej daljši rok uporabe kot na primer navadni jogurt. »Zato je lažje zagotoviti ustrezne količine za prodajo na trgovskih policah, lažje je organizirati prevoze in vse ostalo. Skuto, jogurte in namaze, kjer je rok uporabe deset dni, bi bilo po drugi strani težko ponujati na policah velike trgovine.« Spet nova naložba Katja Sinkovič je zamrznjen jogurt najprej ponujala na domu v točeni obliki. Zdaj je z drugimi člani družine na kmetiji vpeljala novo tehnologijo in se lotila gradnje še večje sirarne. »Treba je bilo zbrati nekaj poguma, saj gre za precejšnjo naložbo. A smo se na tej poti ogromno naučili. Naš »Prenos kmetije je pomemben za obe generaciji - za tisto, ki kmetijo preda, in za tisto, ki jo prevzame. Kot prevzemnica sem sprejela del kulture staršev, zagotovo se njun zgled danes odraža v mojem razmišljanju. Zavedam se njunega truda skozi desetletja, da lahko danes jaz nadaljujem svojo pot.« KMETIJSTVO IN PODJETNOST 29 Sinkovičevi trenutno skrbijo za petdeset glav živine. (Foto: Amadeja Knez) Zamrznjen jogurt je narejen iz domačega pasteriziranega mleka. Prelit je z jagodnim ali borovničevim prelivom, narejenem iz biološko pridelanega sadja. (Foto: Mojca Valenčak) vedno bolj prepoznaven izdelek zdaj pakiramo v lončke in se pripravljamo na velik skok na trgovske police. Tam bo na voljo približno v začetku aprila,« je povedala sogovornica, ki je bila oktobra lani ena od enajstih finalistov izbora za inovativnega mladega kmeta. Dodala je, da njena mlečna sladica ostaja butični izdelek. Čeprav ta kremna dobrota nastane v stroju za sladoled, gre čisto vsak lonček skozi njene roke. Dejala je, da ji delo, ki ga opravlja, prinaša srečo in zadovoljstvo. Omogoča ji poseben način življenja. Vsak dan doživi kaj lepega, razveseljujejo jo pohvale kupcev, »Uspeh ne pride čez noč. Zanj je treba vztrajati in se truditi. Gre za tek na dolge proge. Prepoznavnosti, ki pripomore k dobri prodaji, zagotovo ne moreš doseči v enem letu.« Skuta, jogurti, siri, namazi in druge dobrote, ki nastajajo na kmetiji sredi Kozjanskega. (Foto: Mojca Valenčak) dobra prodaja, prijazni pozdravi, odgovornost, včasih v njene misli ko mlečne izdelke zjutraj dostavlja zaidejo skrbi. Te sprejme kot izziv. v šole in vrtce. Na samostojni poti Prepričana je, da je iz samostojne lažje usklajuje obveznosti in skrb dejavnosti treba potegniti najboljše za družino. Seveda čuti tudi veliko in iti naprej. 30 POKLICNA VOZNICA Medicinska sestra, ki ne more brez volana Obvlada vlačilec, rada bi vozila še avtobus Ženska za volanom težkega tovornjaka danes ni več redkost. A Iness Selišek iz Košnice pri Celju v kabini vseeno velikokrat naleti na navdušene odzive mimoidočih. Ljudje ji mahajo, pošiljajo poljubčke, trobijo. Spretno voznico, ki je nedavno opravila izpit za vlačilca, zdaj poznajo že vsi zaposleni v podjetjih, kjer dostavlja ali nalaga tovor. Ko je šele stopila na pot poklicne voznice, je bilo drugače. »Številni so mi dejali, da želijo govoriti s šoferjem. Mislili so, da sem le spremljevalka v vozilu in da je voznik že peljal na ploščad za razkladanje. Ob omembi, da vozilo upravljam sama, je marsikdo debelo pogledal.« Nedavno je opravila izpit za vlačilca, na obzorju ima že nov cilj - in sicer izpit za avtobus. TINA STRMČNIK »Marsikoga, ki ga srečam med delovnim časom, zanima, zakaj sem se odločila za ta poklic, a povsod me lepo sprejmejo. Doslej še nimam slabe izkušnje,« je povedala 32-letnica, ki je v kabino tovornjaka sedla že kot deklica, saj se je očetu občasno pridružila na vožnji do katerega od bližnjih krajev. Po poklicu je sicer medicinska sestra. Nekaj časa je bila zaposlena v enem od domov za upokojence. Zdravstvo se ji zdi lepa dejavnost, vendar bi težko iz dneva v dan opravljala ene in iste naloge. »Potrebujem volan,« pravi in ne skriva zadovoljstva ob tem, da je danes zaposlena v panogi prevozništva. Kaj jo najbolj privlači v svetu težkih vozil? Všeč ji je, da poč- ne nekaj, kar velja za drugačno. »Marsikdo reče, da je voznik poklic za moške in da ženske v njem nimamo kaj iskati. A mislim, da smo ženske lahko odlične voznice, smo bolj natančne in odgovorne. Poleg tega je to zelo lep poklic, če ga imaš rad.« Najprej je opravila izpit za C-ka-tegorijo, ki omogoča vožnjo motornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. Njena zadnja pridobitev je izpit za CE--kategorijo, kar pomeni, da lahko vozi vlačilec, ki vleče prikolico ali velik polpriklopnik. S takšnim vozilom, dolgim približno 16 metrov, lahko pelje več tovora, tudi vozilo je težje. To seveda pomeni, da je potrebnih toliko več spretnosti za njegovo upravljanje. »Bolj pozorna moram biti na vse mrtve kote, težje je voziti vzvratno. Ogledalo so voznikove oči. Ker tovornjaki v Sloveniji večinoma še niso opremljeni s kamerami, se je treba res kar dobro znajti,« je razložila. Uspešna v prvem poskusu Kako je bilo na izpitu? Na poligonu je morala pokazati, kako obvlada bočno parkiranje in obračanje vozila na T-križišču. Na cesti je komisija budno spremljala njeno vožnjo. Če so vozniki nekoč za vrtenje volana težkih tovornjakov res potrebovali mišice, je danes vožnja veliko bolj preprosta, je pojasnila. Krmila so opremljena s servooja-čevalniki. Vozniki morajo biti pri obračanju volana zelo hitri, sicer lahko s svojim jeklenim konjičkom kmalu končajo tam, kjer ne bi smeli biti. Priprave na izpit so zajemale 21 šolskih ur, izpitna vožnja je trajala 90 minut. Opravila jo je v prvem poskusu. »Kot voznica sem doslej nabrala res ogromno izkušenj. Ker imam rada izzive, se mi nobena zahteva na izpitu ni zdela preveč zahtevna,« je dejala. To, da je opravila izpit še za težjo kategorijo vozila, kot ga je imela doslej, se ji zdi pomembna nadgradnja za njen poklic. Upa, da bo, zahvaljujoč temu, imela več možnosti za zaposlitev, saj nekateri delodajalci povprašujejo po takšnih ve- ščinah. »Bomo videli, kako bo,« se skrivnostno nasmehne. V tujini raje v dvojini Iness Selišek za volanom tovornjaka preživi veliko časa. Vozi le po Sloveniji, saj ima osemletno hčer in si želi čim več časa preživeti ob njej. Ko bo hči odrasla, bo morda zgrabila tudi kakšno drugo priložnost, je povedala. Če bi se odločila za vožnjo v tujini, bi najraje vozila v tandemu, torej s še enim voznikom. To pomeni, da bi se lahko med vožnjo menjevala, se vmes spočila in pogovarjala, vožnja bi jima hitreje minila. Pozna na primer zakonski par, ki se je odločil za takšno delo, pot ju redno vodi med Norveško in Italijo. Povsem sama se na evropske ceste s tovornjakom raje ne bi podala, saj je delo šoferjev lahko tvegano. Povedala je, da morajo biti vozniki zelo previdni pri izbiri počivališč, ponekod nanje preži nevarnost. »Poznam veliko zgodb o tem, da se za marsikaterega prevoznika službena pot ni dobro končala. Vozniki vedo povedati tudi za nekatere dele držav, kjer se sploh ni varno ustavljati, če ne želiš priti v roke kriminalcev. V Sloveniji je na srečo drugače. Naša počivališča so varna.« Neumnosti ne manjka Za volanom se trudi biti čim bolj zbrana in previdna. Velikokrat mora biti zelo pozorna na to, kaj na cesti počnejo drugi. »Nekateri žal vozijo tako slabo, da bi res lahko hitro prišlo do prometne nesreče, če drugi voznik ne bi bil pozoren na njihovo ravnanje.« Zastrašujoče se ji zdi, da veliko ljudi med vožnjo tipka po telefonih, nekateri vozniki kamionov med vožnjo gledajo celo filme. »Kot poklicna voznica sem že malo odporna na vse neumnosti, ki jih vidim na cesti. Ko me udeleženci v prometu razjezijo, sicer izrečem kakšno krepko besedo,« je iskrena. Med vožnjo po avtocesti velikokrat naleti na voznike osebnih vozil, ki vozijo prepočasi. Vsaka službena pot se ji zdi veliko manj razgibana, odkar za voznike tovornih vozil po vsem avtocestnem križu velja prepoved prehitevanja. »To pomeni, da moram od Murske Sobote do Kopra voziti za voznikom, ki pelje 70 kilometrov na uro, čeprav bi lahko peljala deset ali dvajset kilometrov na uro hitreje. Možnost, da prehitim tovornjak pred sabo, je le tam, kjer so trije pasovi,« je pojasnila. Dodala je, da je takšna vožnja zelo enolična in naporna. »Ne preostane mi drugega, kot da opazujem registrsko tablico pred sabo in spremljam, kdaj voznik pred mano zavira. Moji možgani so takšni, kot bi bili hipnotizirani. Postanem zaspana. Takrat hitro koga pokličem in s pomočjo prostoročnega telefoniranja malo poklepetam, da ostanem budna. Če to ne pomaga, zavijam na poči- »V klubu Šoferske mačke se združujemo voznice iz vse Slovenije. Vedno več nas je in to mi je zelo všeč.« »Pri nas doma imata izpit za tovorno vozilo tako moja mama kot moj oče. Mama se s tem ne ukvarja, oče pa je poklicni voznik. Enak poklic ima moj partner.« Л Dva s v imenu jo spremljata že od otroštva. »Imam nekoliko posebno ime, nekoliko nenavaden je tudi moj poklic,« je povedala 32-letnica. Ker na delovnem mestu ne vozi vlačilca, smo fotografiranje opravili v podjetju Pišek & HSF logistics. POKLICNA VOZNICA 31 vališče in zadremam za od 15 do 20 minut.« Med Šoferskimi mačkami Z vozili, s katerimi je doslej premagovala kilometre, doslej ni imela večjih težav. Občasno je bilo treba zamenjati kakšno pnevmatiko. Čeprav zna »gumo« zamenjati sama, je vesela, če ji kdo pri tem priskoči na pomoč. Še kakšen par rok je priročen predvsem zato, ker je zelo težko odviti vijake, s katerimi je pnevma- »Všeč mi je, da je kabina mojega tovornjaka zelo čista. To je moje delovno okolje, kjer preživim skoraj več časa kot doma.« tika pritrjena na svoje mesto. Kaj naredi, če se pokadi izpod pokrova tovornjaka? S tem, da ne bi vedela, čemu služi kakšen del motorja, nima težav, tehnika jo zanima. »Če je treba, znam tudi kaj popraviti, na primer spojiti kakšen kabel. Brez tovrstnega znanja bi mi bilo težje, saj bi morala za vsako malenkost na pomoč poklicati avtovleko. Če se pripeti večja napaka, pokličem šefa, ki mi pride pomagat, če se le da.« Tehnično znanje se ji obrestuje tudi pri vožnji motorja, ob čemer čuti svobodo in nahrani svojo dušo. Je članica Motokluba Hermana Celjskega, pod okriljem katerega hodi na otvoritvene vožnje, motozbore. Včasih se z motorjem odpravi na delo. Ženske poklicne voznice so v državi še vedno v manjšini, a Iness navdušeno pove, da jih je iz leta v leto več. Veliko jih je kot sogovornica včlanjenih v Klub voznic težkih tovornjakov in avtobusov Šoferske mačke. V slednjem so dejavne tudi podjetnice, ki imajo svoja prevozniška podjetja. Druženje z žen- »Ko se odpravim kam, kjer še nisem bila, ne potrebujem zemljevida ali navigacije. Ljubljana mi je bila nekoč španska vas, zdaj jo imam v malem prstu.« »Rada imam motorje in tovornjake, a nisem oseba, ki bi uživala v dolgih vožnjah z avtomobilom. Če se odpravljam kam daleč, raje sedem na letalo,« je dejala. Iness Selišek z izpitom za vlačilca še ni rekla zadnje besede. Rada bi namreč osvojila vse možne vozniške kategorije, njen naslednji cilj predstavlja opravljanje izpita za avtobus. Je prva v Sloveniji, ki se je učila voziti več kot 15-tonski kamion vlačilec. Izpitno vožnjo je opravila v prvem poskusu, in sicer v Avtošoli Prah. »Ni me bilo strah, saj sem bila prepričana, da imam dovolj znanja in izkušenj,« je dejala. »Zdi se mi, da skoraj polovica voznikov ne obvlada cestnoprometnih predpisov. Za številne bi bilo dobro, če bi ponovno opravili kakšen tečaj.« skami, ki imajo soroden poklic kot ona, ji je všeč. Dobivajo se na srečanjih, piknikih, sodelujejo na tekmovanjih v spretnostni vožnji ali v hitrostnem reševanju testov cestnoprometnih predpisov, pomerijo se v vlečenju kamiona. Skupaj proslavijo tudi konec leta. Povedala je, da so jo tudi članice omenjenega kluba močno spodbujale, da je opravila izpit za vlačilca. »Če se bom kdaj podala na samostojno pot, bom vozila prekucnik za sipki tovor, na primer zemljo, pesek ali drva. Če imaš takšno vozilo, zvrneš tovor in že lahko odpelješ naprej,« je dejala. Od bolečine do vedrine Če ji delo voznice ne bi bilo v veselje, tega ne bi počela, je jasna. Je pa vsekakor zelo naporno. Ko pripelje do podjetja, s pomočjo ročnega viličarja razloži vse, kar je pripeljala na paletah. Ali nanje naloži novo robo. Danes se lahko pohvali z utrjenimi rokami, a začetki niso bili tako preprosti. »Prvi mesec me je bolelo celo telo, sčasoma sem se tega navadila. Nalaganje ali razlaganje tovora ni prijetno, kadar dežuje, a se tudi s tem človek sprijazni. Kapuco potegnem čez glavo in se, ko je delo končano, preoblečem. Na armaturi vozila posušim mokra oblačila, da so mi spet na voljo, ko pripeljem do naslednje stranke.« Kljub temu, da poklic voznice od nje terja zbranost in da mora poprijeti za številna težka opravila, med svojim delovnikom vsak dan doživi kaj lepega. Prijetno ji je, kadar ji kdo pomaha ali kadar med postankom na bencinski črpalki spije dišečo kavico. Dovolj je že kakšna hudomušna beseda skladiščnika in je njen dan lepši. »Čeprav niso ravno najbolj rožnati časi, opažam, da se ljudje še znajo nasmejati iz srca. To ostane z mano tudi, ko odpeljem k prijetno, proti naslednjemu cilju.« A Foto: SHERPA »Ceste so po Sloveniji zelo luknjaste, infrastruktura je, glede na to, koliko denarja v namenjamo zanjo, zelo slaba.« 32 IZ PEKLA NAZAJ V ŽIVLJENJE Izjemna življenjska zgodba človeka iz vrst najelitnejše enote Slovenske vojske Iz krempljev drog do uresničitve svojih sanj h -J* ■ • ■ j l .. _ ''V v• • ■ , '.-/-v ■ »i Ш i t;-. ■ . - -i i • -- Ti 'L.... i' -v- ;•■ - SIMONA SOLINIC David je imel težko mladost. Skoraj neverjetno je, kaj je od takrat do danes dosegel, kako se je spremenil. Z največjimi in najtežjimi življenjskimi izkušnjami se je vedno spopadal sam. Odraščal je v bogati družini na Celjskem, a pravi, da bi takrat dal vse, da bi imel starševsko ljubezen in družinsko toplino. »Mama me je objela samo enkrat v življenju,« začne svojo zgodbo. »Zdaj razumem!« »Mama je bila podjetnica, v življenju je izgubila nit bistva >mame<. Uživala je alkohol, tablete, družila se je z ljudmi, ki niso bili t • Ar;' . i - --: v-: j • ч: • * / ч »Marihuano sem začel uživati že pri štirinajstih letih. Nekaj dni zatem še heroin, nato tablete ...« pravi David. To ni njegovo pravo ime. Zaradi zaščite osebnih podatkov in okoliščin njegovega dela pravega imena ne bomo izdali. Toda njegova življenjska zgodba je tako izjemna, da je marsikdo nad njo presenečen. Ljudje jo morajo prebrati. Predvsem mladi. Jasno jim sporoča: »Izogibajte se drogam, sledite svojim sanjam. Vse je mogoče.« ni bila sama kriva. Še vedno pa ji ne morem reči mama, ker to nikoli ni bila,« pravi. Opisuje, kako ga je pretepala in da so jo ljudje morali včasih odrivati od njega, da ga je pustila pri miru. »Med drugim mi je tudi rekla, da ji je žal, da mi ni zavila glave, ko sem se rodil. Pretepala me je z vsem, kar ji je prišlo pod roke. Od smučarskih čevljev do damskih salonarjev, s katerimi mi je razbila glavo. Ko sem ji enkrat dejal, da je pijana, me je pred vsemi zbila na tla in mi glavo z nogo zabijala ob parket ...« doda in za trenutek umolkne. Vse to je pustilo na njem velike posledice. »V nekaterih situacijah ne veš, kdo je na čigavi strani, zato mora ves čas veljati najvišja stopnja varnosti. V ekipi smo bili ves čas v pripravljenosti, morate vedeti, da je šlo za nekdanje pripadnike specialnih sil iz različnih držav, ki imajo zgodovino dela v najelitnejših vojaških vrstah.« Ko bo čas, bo napisal knjigo. Takrat bo znano, kdo je. A zdaj še ni čas, da bi javno razkril svojo identiteto. Tudi zaradi družine in ljudi, ki so mu blizu. (Foto: SHERPA) primerni zanjo. V vsem tem času zame ni skrbela. Bil sem fizično in psihično zlorabljen,« pravi. Doda, da nikoli ni čutil mamine in očetove ljubezni ali pa ljubezni starih staršev: »Oče se je pečal s spornimi stvarmi, enkrat mi je prislonil tudi pištolo na čelo . Bil sem kot privesek družine. Stari starši so se zaradi očetovih dejanj odpovedali moji mami, posledično se je ona odrekla meni ... Zdaj razumem. Njo so starši pustili na cedilu, ona je pa mene. Drugače ni znala. Takrat sem ji zameril, ampak zdaj vem, da Ko je bil star štirinajst let, je prvič poskusil marihuano, nekaj dni kasneje heroin. »Zapletel sem se z družbo, ki je bila takrat enaka kot jaz. Postal sem uličar. Ni droge, ki je ne bi poskusil. Heroin mi je dajal tolažbo, sproščenost in umirjenost. V drogi sem iskal zavetje, a ga v resnici nisem dobil. To zavetje je bilo le navidezno,« pojasni. Odvisnost se je samo stopnjevala. »Zjutraj se zbudiš in že razmišljaš, kje boš dobil denar za nov odmerek. Takrat si pripravljen zaužiti vse možne opiate,« doda. Po 10 letih je skoraj sledila tragedija. Komaj je preživel predoziranje. To se je zgodilo na dan, ko je bil na Bledu, kjer se je dogovarjal za odhod v komuno. »Spomnim se, da sem se zbudil v zdravstvenem domu in si rekel, da tako ne gre več naprej,« doda. Novo življenje Po predoziranju je zbral pogum in odšel v komuno v Španijo, kjer je bil več mesecev. »Tam sem spoznal, da sem imel srečo. Bil sem čist odvisnik, kar pomeni, da med odvisnostjo nisem dobil hepatitisa ali drugih bolezni. Videl sem odvisnike s hudimi boleznimi in invalidnostjo, kar me je izredno pretreslo oziroma še dodatno streznilo. To mi je dalo še večjo voljo, da sem prebrodil si- tuacijo. Ponoči sem razmišljal, da se bom iz vsega tega izvil, zavedal sem se, da je vse odvisno samo od mene in moje odločitve, ki jo bom sprejel,« doda. Po bivanju v komuni je prišel nazaj v Slovenijo, končal šolanje in priložnostno delal. Takrat je iz sebe potegnil izjemno moč in zaživel drugače. Nekako se je drugič rodil. Začel je slediti svojim sanjam iz otroštva: postati vojak in služiti domovini. Čutil je, da zmore. »In to je bistvo, sledil sem svojim sanjam, ne glede na to, da sem bil čustveno popolnoma strt,« pove. Slovenska vojska se je v tistih letih soočala s pomanjkanjem kadra, v njej so mu dali priložnost. »To so bila najlepša leta mojega življenja in tega nihče ne more nadomestiti. Vojska mi je bila vse. Delal sem nad- povprečno. Prvi sem prišel v službo in iz nje odšel zadnji domov,« pravi. Med najbolj izurjenimi Deloval je kot vojak pehote, iz-vidniške enote in na koncu kot pripadnik enote za specialno delovanje. Bil je na več misijah, tudi v Afganistanu. »Tam sem pridobil še večje zaupanje nadrejenih. Postal sem še bolj odgovoren, čeprav sem odgovornost čutil že prej, glede na to, kar sem do takrat že preživel,« doda. Po Afganistanu je kot vojak sodeloval tudi v misiji na Kosovu, nato so ga ponovno poslali v Afganistan. Po nekaj letih službovanja se je priključil Enoti za specialno delovanje. Z nasmeškom pove, da je bil v selektivnem postopku za specialno enoto najstarejši. »Opazil IZ PEKLA NAZAJ V ŽIVLJENJE 33 »Želim pomagati predvsem mladim, da bi sledili svojim sanjam ne glede na okoliščine, v katerih živijo. Če padejo, naj se poberejo, takrat postanejo močnejši.« »Mama je bila podjetnica, v življenju je izgubila nit bistva >mame<. Uživala je alkohol, tablete, družila se je z ljudmi, ki niso bili primerni zanjo. V tem času zame ni skrbela. Bil sem fizično in psihično zlorabljen.« ba. Bila je moje poslanstvo. Danes opažam, da na različnih področjih ljudje samo >hodijo v službo<, a ne čutijo zavezanosti svojemu delu. Jaz nisem takšen,« odgovori. Kot vojak je vedno želel nekaj več, zato se je odločil postati del specialne enote Slovenske vojske. Ves čas se je dodatno usposabljal na svojem področju dela. Nato je nenadoma prišel trenutek, ko zaradi težav v družini moral izstopiti iz vrst Slovenske vojske, a še vedno je bil zaljubljen vanjo. »V civilnem življenju se nekako takrat nisem znašel. Priznam, da se nisem znašel niti v družini. Vsa »Ali je tvoje življenje v nevarnosti zaradi tvojega dela?« ga vprašamo. »Ne,« odgovori. Zaveda se nevarnosti svojega dela, a ga spoštuje, enako kot pravila, ki pri njem veljajo. (Foto: SHERPA) sem mlade fante, stare od 20 do 27 let - generacija Youtube - ki so že po nekaj dneh ugotovili, da ne bodo zmogli. Res pa je, da smo bili tudi takšni, ki smo v življenju preživeli kalvarijo in sta nam takrat ta moč in vztrajnost, ki smo ju doživeli v življenjskih situacijah, pomagali,« doda. David je še vedno zaljubljen v vojsko, čeprav danes ne dela več v njej. A zvest ji je še vedno, zaradi česar o nekaterih zadevah ne želi veliko govoriti. Spoštuje varovanje podatkov. Pravi le, da je bilo usposabljanje za specialno enoto izjemno naporno, a ga je zmogel, ker je čutil, da je to njegovo poslanstvo. Na vprašanje, ali je videl veliko smrti, previdno odgovori, da samo eni osebi afganistanske nacionalnosti niso mogli pomagati, ko je prišlo do nevarne situacije: »Znanje medicine je v vojski najpomembnejše, to moraš obvladati in je del specialnosti. Nudili smo pomoč medicinski ekipi, v kateri so bili najboljši strokovnjaki iz Slovenske vojske, ki so bili šolani na elitnih ameriških tečajih, toda takrat poškodovanemu nismo mogli pomagati, saj so bile poškodbe prehude ...« Tudi sam je bil na misijah v različnih nevarnostih: »Ne glede na položaj in čin moraš kot vojak sprejeti vso možno nevarnost, ki jo tak poklic prinaša.« Med drugim pojasni, da šele v takšnih situacijah človek jasno vidi, kako se ljudje odzovejo, kakšen strah je v njih. Vendar tu umolkne in še enkrat pove, da spoštuje zaupnost, ki velja v vojski. Delo je njegovo poslanstvo Ali so ga vojaški sistem, urjenje, hude izkušnje oropali čustev? »Ne. Že vsa leta pred tem sem bil čustvena razvalina in to mi je v tem sistemu ustrezalo. Bil sem med enako mislečimi ljudmi, kjer sem se počutil varno, vojska zame ni bila le služ- »Vojska zame ni bila le služba. Bila je moje poslanstvo. Danes opažam, da na različnih področjih ljudje samo >hodijo v službo<, a ne čutijo zavezanosti svojemu delu. Jaz nisem takšen.« Naš sogovornik je bil v številnih misijah in državah sveta. moja dotedanja odsotnost se je poznala in pustila posledice na odnosih. Spoznal sem družinsko dinamiko, ki je jaz kot otrok nisem imel. V mojem otroštvu nikoli nismo imeli skupnih kosil ali pa praznovanj ob rojstnih dnevih in ob drugih priložnostih. Nisem imel predstave, kako naj bi bilo družinsko življenje videti. Nekdo bi rekel, da je to izgovor, a ni. Vsega sem se v življenju moral naučiti sam. Še vedno se učim,« doda. David je v času, ko je zapustil vojsko, delal pri več varnostnih podjetjih po svetu, nato pa je našel delo pri znani svetovni varnostnih službi, kjer so videli, kakšne sposobnosti ima. »Nadrejeni so me spoznavali z višjimi krogi ljudi, poslovneži,« pojasni. Kot varnostnik s posebnimi znanji je spet potoval po svetu. Deloval je na več afriških kriznih območjih, varoval tvegane skupine ljudi, ambasadorje tujih držav, znane osebnosti. Šlo je za zvestoba so zame najpomembnejše vrednote pri mojem delu. Včasih sedem kam na kavico in opazujem ljudi. Opažam, da imajo čisto drugačen pogled na svet. Pomembno jim je, kakšne avtomobile vozijo, kaj imajo in kdo ima več. Med ljudmi vlada tekmovanje. Tudi pri mojem delu je tekmovanje, vendar v drugem smislu. Najpomembnejše je, kdo je na moji levi in kdo na desni strani,« pojasni. Za nekaj časa se zazre in previdno odgovori: »Odkrit moram biti. Družinskemu življenju sem se odpovedal. S takratno partnerko sva se zaradi mojega načina življenja odtujila. Še vedno pa bom naredil vse za varnost svojih otrok. Zanje sem skrbel in vedno bom, saj jih imam rad. Naučil sem se, da se v življenju vse zgodi z razlogom. Vsi porazi so me dvignili višje in dokazal sem, da zmorem. Včasih srečam ljudi iz preteklosti, ki se niso mogli rešiti iz objema drog. Danes jim je »Zapletel sem se z družbo, ki je bila takrat enaka kot jaz. Postal sem uličar. Ni droge, ki je ne bi poskusil. Heroin mi je dajal tolažbo, sproščenost in umirjenost. V drogi sem iskal zavetje, a ga v resnici nisem dobil. To zavetje je bilo le navidezno.« nevarno delo, saj je nudil varnost pred nevarnimi skupinami ljudi in v okolju, kjer delujejo tudi skrajne islamske skupine. »V nekaterih situacijah ne veš, kdo je na čigavi strani, zato mora ves čas veljati najvišja stopnja varnosti. V ekipi smo bili ves čas v pripravljenosti, morate vedeti, da je šlo za nekdanje pripadnike specialnih sil iz različnih držav, ki imajo zgodovino dela v najelitnejših vojaških vrstah,« doda. »Sledite svojim sanjam« Ko govori o svojem delu, govori s posebnim žarom v očeh. Zato ne moreva mimo vprašanja, ali res ne pogreša navadnega življenja. Njegov odgovor je jasen: »Ne. Delam tisto, kar ljubim. Pomembno mi je, s kom delam, kakšne ljudi imam okoli sebi. Iskrenost, predanost, žal, da so se predali v bitki za boljše življenje. Ob takih srečanjih se še dodatno zavem, da sem se odločil pravilno. Sledil sem svojim sanjam in se boril proti peklu drog.« »Ko bo čas, bom napisal knjigo o svojem življenju. Želim pomagati predvsem mladim, da bi sledili svojim sanjam ne glede na okoliščine, v katerih živijo. Če padejo, naj se poberejo, vstanejo, takrat postanejo močnejši, takrat se v človeku nabirata moč in vztrajnost. Naj se ne skrivajo pred seboj. Vsak zmore,« zaključi. Foto: osebni arhiv i W Л o m.. ^ I* - Reševal je tudi življenja. i v ■ ' -" y l. v *'" _. Kjerkoli je, pravi, je pomemben odnos. Do ljudi. Do življenjskih situacij. 34 LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE Nova predstava dramske skupine iz Ško^e vasi Mamljive odrske deske ,Jm Kaj se zgodi, ko se otroci odločijo, da bi dali mamo v dom, saj imajo z njeno hišo cel kup načrtov? Aktualna tema, ki mnogokrat ni prav nič zabavna, a v predstavi dramske skupine KUD bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi je lahko tudi smešna, sploh zato, ker ima gospa v zrelih letih čisto drugačne načrte, kot je selitev v dom ... Ljubiteljska kultura, kakršno neguje KUD v Škofji vasi, je po njegovem mnenju prav tako pomembna kot profesionalna. A kaj, ko je denarja zanjo vedno manj, stroškov pa vedno več in se morajo društva sama znajti, da preživijo. igrali, takoj ko bodo razmere to omogočale. Zato so se redno dobivali na vajah in za decembra načrtovali uprizoritev, a so jo morali zaradi bolezni odpovedati. Šele pred TATJANA CVIRN Igro Nikoli ni prepozno, ki jo je napisala Fernande Münchenberg, je skupina premi-erno uspešno odigrala v nedeljo zvečer v polni dvorani domačega kulturnega doma. Ponovila jo bo v nedeljo, 6. marca, ob 19. uri. Aktualna vsebina Delo so ljubiteljski gleda-liščniki igrali že pred dvanajstimi leti. Dolgoletni režiser Vinko Sentočnik, ki je tudi predsednik KUD, jo je za novo uprizoritev nekoliko priredil v duhu sodobne postavitve na odru in tudi naslov je drugačen, saj prvotnega, Pozna trgatev, občinstvo ni najbolje razumelo in je zaman pričakovalo dogajanje, povezano z grozdjem in vinom. Sentočnika je prva režijska naloga doletela že v mladosti, ko se je takratni režiser poslovil in določil njega za svojega naslednika. Po nekajletnem premoru se s tem ponovno ukvarja zadnjih petnajst let. Tudi njegova žena Janja sodeluje pri delu gledališke skupine, in sicer kot šepetalka. Vinko Sentočnik: »Polna dvorana je največja nagrada. Zadovoljstvo vsakega je aplavz občinstva.« Čas korone je še dodatno zaostril razmere, saj predstav ni bilo mogoče odigrati, zato so se mnoge skupine odpovedale tudi rednim vajam. V Škofji vasi so vztrajali in verjeli, da bodo lahko spet Ivana Kos: »Ko smo pripravljali igro, sem se morala , kar veliko učiti, a to je dobro za trening možganov.« j kratkim jim je uspelo igro predstaviti tudi občinstvu. Za trening možganov Otilijo, ki noče v dom, ampak bi rada imela še malo vese-1 j a Sara Tamše: »Z igranjem na odru premagujem strah pred nastopanjem, ki ga je bilo veliko, ko sem bila še dijakinja in študentka.« LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE 35 in družbe v svojem življenju, je Ivana Kos igrala že pred dvanajstimi leti. »V vlogo sem se kar dobro vživela, saj je mojim letom primerna, čeprav sama ne iščem prijatelja, tako kot oseba v predstavi,« pove v smehu. Imela je komaj šest let, ko je prvič igrala v eni od predstav na domačem odru. »Soseda je izbrala otroke, da smo lahko nastopili.« Tako je ostala vse življenje povezana s kulturnim dogajanjem v kraju, osemnajst let je bila tudi predsednica KUD. Zaradi finančnih težav je dramska sekcija v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prekinila delovanje in nato konec devetdesetih let nadaljevala. Ivica, kot jo kličejo soigralci, sicer trdi, da je to zadnja predstava, v kateri igra, a soigralci ji očitno ne verjamejo povsem. Resda je bilo treba kar nekaj vaje in učenja besedila, a vse to je dobro za trening možganov, priznava tudi sama. Tomaž Kmecl: »Na gostovanjih smo morali včasih improvizirati že pri postavitvi scene. Sploh je bilo zanimivo, če ni bilo občinstva. Spomnim se gostovanja, kjer smo sklenili, da bomo igrali, če bo v dvorani toliko ljudi, kot nas je bilo na odru. In smo!« Za igro je navdušila tudi svoja vnuka, ki sta nastopila v otroški predstavi, in soseda Izidorja Bincla. Ta je v tokratni predstavi Beni, Otilijin ne-govalec. Zanimivo, da je tudi on v tej vlogi nastopil že v prvi uprizoritvi. »To je bila moja prva vloga v tem društvu in vesel sem, da so mi še vedno prav iste hlače kot prvič,« se pošali. Družinska dejavnost Vsem, ki so že leta dejavni v društvu, ni težko nameniti dela svojega prostega časa za vaje in nastope. Radi so na odru, polna dvorana in aplavz sta nagrada za ves trud. V KUD v Ško^i vasi ima že drugo leto tudi zelo dejavno likovno sekcijo, ki je lani pripravila drugo likovno kolonijo. Člani želijo več možnosti razstavljanja del in računajo, da bi lahko z njihovim odkupom tudi finančno pomagali pri delovanju društva. manjših krajih, kot je Škofja vas, so ponavadi najbolj prizadevni krajani včlanjeni v več društev in je to del njihovega življenja. Na vprašanje, kako doma sprejemajo to njihovo odsotnost, pojasnijo, da imajo podporo ali kot slikovito pojasni Tomaž Kmecl, ki tokrat igra sina, ki je psihiater in bi rad prišel do mamine hiše: »Ko me je žena vzela, je vedela, da sem gasilec in se je še sama vključila v to delo, enako je pri kulturnem društvu, kjer tudi kdaj pomaga. Tudi otroka mi pomagata, ko se moram doma učiti besedilo, sicer pa sta decembra nastopila v otroški igri Zimska pravljica.« Dodaja, da v vasi delujejo tri društva, kulturno, gasilsko in upokojensko, in običajno so isti ljudje v vseh treh. Za upokojenskega sam še ni zrel, je pa predsednik gasilcev v Škofji vasi. Kmecl je že v študentskih letih pogosto nastopal in tudi Anton Marčec, ki igra Otiliji-nega vnuka, je igral že v šoli. Zanimivo je, da ima v resnici babico, ki je tudi Otilija in se rada ukvarja s kulturo. »Kličemo jo Tilika, ne Oti kot v predstavi, saj izviram iz Prlekije in sem v Škofjo vas >priženjen<,« pravi Marčec in prizna, da je tudi v njegovem primeru Ivica kriva, da je v društvu, saj je ženina botra. Nekaj za skupnost Med mlajšimi na odru je Sara Tamše, ki tokrat igra Otilijino hčerko, ki se ukvarja s poklicem dvomljivega slovesa. V Škofjo vas se vozi iz Košnice, v društvo pa je prišla s starejšo sestro Majo. Sentočnik se dobro spominja, kako sta postali del skupine: »Ko smo pred leti igrali v Za-gradu, je po predstavi prišla k meni Maja, mi čestitala in zaželela veliko uspeha. Rekel sem, da bi bilo fino, če bi nam pri tem pomagala, saj potrebujemo mlade igralce. Odvrnila je, da z veseljem in da bo pripeljala še sestro.« Očitno se Sara na odru dobro počuti, zato ji vaje niso v breme. »Fino je narediti nekaj za skupnost,« pravi in dodaja, da z igranjem na odru premaguje strah pred nastopanjem, ki ga je imela kot dijakinja in študentka. Igralci so seveda pomemben del predstave, ki si jo je težko zamisliti brez ustrezne Izidor Bincl: »Ko smo prvič igrali igro Nikoli ni prepozno, bi morala priti na oder Ivica, a sem opazil, da mi iz ozadja maha, da še ni pripravljena. Tako sva morala s soigralcem zavlačevati. Tudi zaradi takšnih prigod se splača igrati.« tehnične podpore. Za zvok in luči na škofjevaškem odru skrbi Sebastjan Kroflič. »Iz študentskih časov sem že v tej vlogi, ko sem sodeloval pri nastopih glasbenih zasedb. Ko sem se iz Ljubljane preselil nazaj v domačo vas, sem vskočil kot pomoč v društvu in začel delati. Zdaj sem tudi podpredsednik društva,« pravi sogovornik, ki opozarja, da njegova vloga ni tako nepomembna, kot bi kdo mislil. »Z igralci moram biti tesno povezan, da vem, koliko časa potrebujejo za menjave na odru, za novo sceno ... Natančno moram poznati igro. Ko vadimo, si sproti pišem časovni razpored. Nerodno je lahko zlasti, ko je treba pravočasno predvajati zvok, ki je del predstave - telefon mora na primer zazvoniti v pravem trenutku.« Ob tem priznava, da se kljub natančnemu načrtovanju lahko zgodi marsikaj nepredvidenega. »Še dobro, da gledalci ne vedo točno, kaj bi se moralo zgoditi.« Abonma polnil dvorano V časih, ko je vedno težje vzbuditi zanimanje ljudi za obisk kulturnega dogodka, se morajo člani KUD - vseh je skoraj šestdeset - še posebej truditi, da napolnijo dvorano. Pred epidemijo je bil že nekaj sezon zelo uspešen in dobro obiskan abonma, ki so ga v Škofji vasi izvajali skupaj z več kot dvajsetimi amaterskimi dramskimi skupinami iz drugih krajev Slovenije. Prvo leto je gledališčnike malo skrbelo, kako bo z obiskom, a v drugi sezoni je bilo zanimanje tako veliko, da so morali dokupiti nekaj stolov. Od no- vembra do marca je bila predstava vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Ljudje so se navadili, da so takrat prišli na ogled. »To je bil naš glavni vir dohodkov. Sredstva z razpisov namreč zadoščajo le za približno dvajset odstotkov tistega, kar potrebujemo,« pravi Vinko Sentočnik, ki upa, da bo abonma kmalu spet zaživel. Sentočnik je za igre izbral igralce glede na to, kdo je imel voljo in možnost nastopanja v nekem času, seveda pa tudi glede na primernost vloge za vsakega posameznika. »To mu je vedno dobro uspevalo,« pravi Kosova. Zadnja uspešna predstava pred izbruhom epidemije je bila Partljičeva Partnerska poroka, ki so jo člani skupine odigrali sedemnajstkrat. »Igralci so jo imeli radi, težko je bilo, ko nismo mogli več igrati. Vanjo je bilo vloženega veliko truda.« Kot pravi Sentočnik, so si pomagali tako, da so v okviru Zveze kulturnih društev Celje izvedli tečaj za igro in režijo, Partljič je predaval in v okviru tega izobraževanja so lahko v Škofji vasi uprizorili igro brez plačila avtorskih pravic. »Prišel je tudi na naše vaje, a se ni vtikal v naše delo.« To predstavo so želeli letos ponovno obuditi, a je ena od glavnih igralk postala mamica. Tako načrtujejo Komedijo o komediji Marjana Marinca. Člani KUD bratov Dobro-tinšek se tako kljub težavnim razmeram trudijo nadaljevati 76-letno tradicijo delovanja društva in skrbeti za vesele in zabavne, a tudi resnejše umetniške vsebine, ki bogatijo naša življenja. Foto: SHERPA Sara Tamše ima v društvu pomembno vlogo tudi zato, ker se trudi z najmlajšimi, s katerimi je decembra pripravila otroško igro Zimska pravljica. Ob letošnjem kulturnem prazniku je poskrbela še za eno presenečenje, in sicer je predstavila svoja besedila v projektu z naslovom V ritmu njene poezije. Ponovila ga bo na gregorjevo, 12. marca, ob 19. uri. 36 MED MAŠKARAMI Za prijetno pustno vzdušje je v petek dopoldne poskrbela tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje, ki je v središču Celja zabavala mimoidoče in jim delila brezplačne krofe. (Foto: SHERPA) Po ulicah Celja je že sedemnajsto leto krenila pustna povorka Osnovne šole Lava. (Foto: SHERPA) Pustovanja v bližnji okolici Pust odganjal vse slabo)ržimo pesti mu je uspelo! Pustno vzdušje je konec tedna in v torek preplavilo našo regijo. Kljub nekoliko okrnjenemu dogajanju ni manjkalo norčavega pridiha, zaradi katerega so zagotovo najbolj uživali otroci, a tudi marsikateremu odraslemu se je ob vedno bolj zaostrenih svetovnih razmerah prileglo nekaj sprostitve. Bolj kot kadarkoli prej si namreč želimo, da je pustu, kot pravimo pregovorno, le uspelo odgnati vse slabo. Za temne sovražne oblake, ki se trenutno zgrinjajo nad Evropo, nad njo ni prostora. ŠPELA OŽIR, BOJANA AVGUŠTINČIČ Za pestro dogajanje in živahen utrip v Celju so poskrbeli različni ponudniki. Na najbolj norčav čas v letu so opominjali pustna okrasitev, povorka in seveda pustne dobrote, za katere so poskrbeli mestne pe- karne in gostinci. Že v petek dopoldne je po ulicah Celja krenila tradicionalna pustna povorka Osnovne šole Lava. Najprej je obiskala Mestno četrt Lava, nato se je odpravila v sredi- -4 r» Stanetovo ulico je krasila likovna instalacija Ohranjamo ljudsko izročilo in običaje, ki so jo pripravili v OŠ Lava.(Foto: SHERPA) šče mesta. Na poti so se maškare posladkale s krofi, ki jih je delila ekipa Novega tednika in Radia Celje. Živahno je bilo tudi na pustno soboto, ko so pustovanja pripravili nekateri mestni ponudniki, gostinci in javne ustanove. Tehnopark Celje je pripravil delavnico, na kateri so udeleženci iz odsluženih oblačil izdelovali pustne maske. V Celjskem mladinskem centru so organizirali interaktivni cirkus Pustokus. V krčmi Tamokoučiri je bil v soboto in torek brezplačen pustni zaj- trk, v soboto zvečer se je dogajalo na pustnem rajanju. Pustovanje so v soboto pripravili tudi v Špitalu za prjatle. Na pustni torek so zimo v mestu odganjali kurenti, pustna žirija je ocenjevala pustno okrasitev lokalov v središču mesta, mestne pekarne so prispevale brezplačne krofe, ki so jih na stojnici delili predstavniki Zavoda Celeia Celje. Na pustni čas v mestu je minule dni opominjala tudi likovna instalacija Ohranjamo ljudsko izročilo in običaje, ki jo je v Stanetovi ulici na ogled postavila OŠ Lava. Mimoidoče je v mestnem središču pozdravljala velika pustna maska Monko, meščani in obiskovalci so se lahko tudi fotografirali v pustnih fotokotičkih. Zavzeli središče Vranskega In kako je bilo drugod po regiji? Tradicionalno zelo pestro pustno dogajanje na Vranskem je bilo kljub spodbudni epidemiološki sliki in sproščenim omejitvam okrnjeno. Kot so povedali organizatorji z Aleksandrom Reberškom na čelu, tako na hitro niso mogli organizirati tradicionalnega pustnega karnevala. Da le niso povsem pozabili na ta norčavi čas, so se generali vranarji na pustno soboto v času, ki je sicer vsako leto rezerviran za povorko, sprehodili po trškem središču Vranskega in tako simbolično nadaljevali pustno tradicijo ter zabeležili že 65. karneval. Odpadel je le leta 1981 zaradi žalovanja po Titovi smrti. Prvo organizirano pustno dogajanje na Vranskem je pred približno šestdesetimi leti pripravila tamkajšnja ljudska tehnika. Domačini z Vladom Rančigajem na čelu so se na njem predstavili z veliko doma izdelano raketo. Z njo so sokrajane tako navdušili, da jih je naslednje leto na karnevalu sodelovalo še več. Pustno dogajanje se je vsako leto razvijalo in postajalo znano po vsej Spodnji Savinjski dolini. V okrnjeni zasedbi Regljanje, zvonjenje, vriskanje in igranje so pospremili pustovanje v soboto v Šoštanju. Tudi tam je bila tradicionalna pustna povorka precej okrnjena. Poleg domačih mask - košev šoštanj-skih in Tresimirja z njegovim ljudstvom - so se po središču kraja sprehodile nekatere sosednje maske, med njimi tudi mozirski pustnaki, ki so svojo povorko po Mozirju pripravili v torek popoldne. Tako kot v drugih krajih je bila v veliko manjšem obsegu, a še vedno dovolj velika, da je ohranjala osnovni namen - pregnati vse slabo. Vsi skupaj si želimo, da je to pustnim maskam zares uspelo in da je pred nami brezskrben pomladi čas. Pusta ni brez slastnih krofov. Z njimi so se okrepčale tudi maškare, ki so sodelovale v pustni povorki. (Foto: SHERPA) MED MAŠKARAMI 37 Vranarji so odeti v vojaške uniforme iz različnih zgodovinskih obdobij. Med njimi so vojaki iz obdobja Napoleona in Ilirskih provinc, Franca Jožefa in Avsto-Ogrske ter Tita in njegove Jugoslovanske ljudske armade. (Foto: TT) Noben Pust šoštanjski ne mine brez Tresimirja in njegovega ljudstva ter šoštanjskih košev, ki so se v povorki sprehodili za temi znanimi staroselci. (Foto: DUŠAN DOBNIK) V Šoštanju ni manjkalo olimpijskega pridiha. Del povorke so bili tudi prvaki v »faušeriji« - slovenskem nacionalnem športu. (Foto: DUŠAN DOBNIK) Mozirski pustnaki so se v soboto sprehodili po središču Šoštanja. V torek so to ponovili še po Mozirju, kjer so, kot se za domačine spodobi, imeli osrednjo vlogo.(Foto: DUŠAN DOBNIK) Razigrani pust na Radiu Celje z Jagrovimi krofi! Г jAGER Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. To je čas, ko za hipec lahko pozabimo skrbi in se našemimo ter se prepustimo zabavi in norčavosti, veselju. Pustni čas je premakljiv in traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Datum se spreminja glede na datum velike noči. Letos je tudi pri nas pust spet doživel svojo podobo, čeprav še vedno ni zaživel kot pred izbruhom koronavirusa. In ker smo želeli tudi na Radiu Celje in v Novem tedniku razveseliti svoje poslovne partnerje, smo se z Jagrovimi trgovinami dogovorili za skupno nagradno igro Razigrani pust na Radiu Celje z Jagrovimi krofi. Na FB-strani smo objavili zabavni video s slastnimi Jagrovimi krofi. Vsi, ki so všečkali in v komentar zapisali ime podjetja, so sodelovali v žrebu. V ponedeljek zjutraj je ekipa uredništva Radia Celje izbrala pet srečnih nagrajencev, ki sta jih obiskala naša voditelja jutranjega programa Tanja Seme in Boštjan Oder s Tadejem Kupcem iz trgovin Jager. Jagrovih krofov so se razveselili zaposleni v razvojni ambulanti ZD Celje, za nagradno igro jih je prijavila medicinska sestra Andreja Doberšek. Sodelavci Celjskega sejma, ki se ponovno veselijo sprostitve ukrepov, saj to pomeni, da bodo lahko na sejmišču gostili uspešen kmetijski sejem Agritech, CENTER JAGER CELJE so prav tako dobili krofe. Sodelavke je za nagradno igro prijavila vodja prodaje Katja Goršek. Krofov so se razveselili tudi zaposleni v Juteksu Žalec, ki jih je za nagradno igro prijavil Sebastijan Jezernik. Krofe so prejeli tudi zaposleni v Obiju Celje, ki jih je za nagradno igro prijavila Jelena Tajhmeister. Nazadnje smo obiskali še celjsko poslovalnico Addiko bank, zaposlene je prijavila mama zaposlene Marta Veber. Pri Jagru so veseli takšnih akcij, zato so našo brez oklevanja podprli ter se ji pridružili. Z veseljem smo priklicali smeh na usta vsem, ki so prejeli krofe. MH 38 POMAGAMO Angelski deček Florijan je vesel in radoživ otrok, ki obožuje vodo, knjige, zvočne igrače in narodnozabavno glasbo. S svojim iskrenim smehom razjasni še tako turoben dan. »Diagnoza je bila pravzaprav olajšanje, saj smo tako lahko bolje razumeli Florijana in njegovo vedenje. Našli smo več primernih pristopov oziroma terapij, s katerimi mu skušamo pomagati,« pravi mlada mamica in ob tem prizna, da sta z možem že pred uradno potrjeno diagnozo vedela, »da se nekaj dogaja«. Mednarodni dan angelmanov obeležujemo 15. februarja z namenom širiti zavedanje o redki nevrogenetski motnji, imenovani Angelmanov sindrom. Dan ljudi spodbuja k boljšemu razumevanju tega stanja in nujnosti po več raziskovanju. »Vsekakor je naše potovanje tudi naporno in pridejo dnevi, ko sva oba z možem zelo utrujena, takrat si vzameva čas zase, si napolniva zaloge energije, ker če se ne poslušaš, izgoriš. Sama sem kot mama enkrat že zgorela in to je bila dragocena šola, da zdaj bolje skrbim zase. Brez spočitih in srečnih staršev tudi otrok ne more biti srečen.« Florijanu lahko pomagate s poslanim SMS-sporočilom ENOSTAVNO5 na 1919 ter s tem prispevate 5 evrov v sklad za njegovo pomoč. Na njegovi poti ga lahko podprete tudi z nakazilom v dobrodelni sklad humanitarno društvo enostavno pomagam, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje TRR: SI56 6100 0000 7496 313 (odprt pri Delavski hranilnici) SKLIC: SI00 152-2022 NAMEN: Donacija za Florijana, KODA NAMENA: CHAR *obvezna navedba sklica ali namena donacije Za rojstni dan prejel diagnozo Angelski deček z očarljivim nasmehom Florijan je triinpolletni deček, ki ima rad družbo vrstnikov in odraslih, obožuje vodo, knjige, zvočne posnetke in narodnozabavno glasbo. Zaradi igrive narave in simpatičnega nasmeha, ki nikoli ne izgine, razsvetli še tako turoben dan. A ima tudi redko in neozdravljivo gensko bolezen, angelmanov sindrom, ki so mu ga diagnosticirali, ko je bil star dve leti. Gre za redko nevrološko-gensko okvaro, za katero je značilna napaka na 15. kromosomu in se pojavi pri enem od dvajset tisoč otrok ter prizadene predvsem možgane. LEA KOMERICKI KOTNIK Težavam navkljub je Florijan zelo dobrovoljen otrok, pravi njegova mamica Petra Zakrajšek. »Trenutno zdravstveno stanje, razen trdovratne epilepsije, je dobro. Je zdrav fant, ki na srečo še ni poskusil antibiotikov. Je občutljiv na gluten, drugih težav s hrano nima.« Posebnosti v razvoju sta starša začela opažati že ob prvih obiskih pri otroški zdravnici. »Začelo se je z nižjim mišičnim tonusom, zato je Florijan že takrat začel obiskovati fizioterapije, ki jih je krila zdravstvena zavarovalnica. Vendar teh terapij ni bilo ravno veliko, zato je začel obiskovati še samoplačniške terapije,« prve korake v pot neznanega opisuje Florijano-va mama. Ker pri treh mesecih z očmi ni sledil igračkam, je bil napoten na specialistični pregled na očesno kliniko, fizioterapijami. »Diagnoza je bila pravzaprav olajšanje, saj smo tako lahko bolje razumeli Florijana in njegovo vedenje. Našli smo več primernih pristopov oziroma terapij, s katerimi mu skušamo pomagati,« pravi mlada mamica in ob tem prizna, da sta z možem že pred uradno potrjeno diagnozo vedela, »da se nekaj dogaja«. Kot še pravi, so še vedno najhujši znaki Florijanove bolezni epileptični napadi. »Na to se ne moreš nikoli povsem navaditi. Ostane strah, kdaj se bo napad ponovil in kako hudo bo,« pravi s skritim strahom v očeh. Terapije pomagajo, a bremenijo družinski proračun Florjan je zaradi številnih večinoma samoplačniških terapij in zaradi podpore staršev napredoval na številnih področjih. Družina je zelo hvaležna tudi za vse terapije in logopedske obravnave, ki jih malemu junaku plača zavarovalnica, a so te za blaži-tev posledic bolezni, kaj šele za napredek, občutno prered-ke. Letno tako družina za različne terapije pod vodstvom preverjenih in usposobljenih terapevtov porabi približno enajst tisoč evrov, kar predstavlja vedno večje breme. »Življenje ti prinese toliko, kolikor zmoreš, nama Florijan nikoli ni predstavljal bremena, ampak blagoslov. Ogromno sva se že naučila in veliko se še bova, Florijan je najin največji učitelj,« kjer so ugotovili, da ima stanjšan vidni živec. Posledično je moral obiskovati še dodatne terapije. »Ker se stanje ni izboljševalo, je moral opraviti še dodatne preiskave, ki so pokazale spremenjeno belo možganovino in tanjši kalozni korpus, ki povezuje možganski polovici.« Florijan je po trinajstih mesecih čakanja na svoj drugi rojstni dan prejel izvide genskega testiranja. Takrat se je družina prvič soočila z diagnozo angelmanov sindrom. Zanj je značilen zaostanek v telesnem in čustvenem razvoju, kar pogosto spremljajo motnje spanja, epi-leptični napadi in neumoren smeh. Za bolezen, ki prizadene predvsem možgane, je značilna napaka na 15. kromosomu. Stanje in kakovost življenja se lahko izboljšata z govornimi terapijami in s Družina Zakrajšek z nasmehom in optimizmom zre v prihodnost. Zdravila za njegovo bolezen ni, terapije so edina možnost za izboljšanje njegovega stanja ter preprečevanje morebitnih nadaljnjih zapletov. Vsakodnevno upanje jim vzbuja tudi klinična študija, s katero bi Florijanu lahko pomagali, vendar mora biti za vključitev čim bolj pripravljen. »V prihodnost stopamo pozitivno in optimistično,« pravita starša Petra in Timotej, ki nasmejanemu Florijanu brezpogojno stojita ob strani. Pisan svet terapij Dnevi družine so različni, podrejeni predvsem Florija-novim terapijam in obravnavam pri različnih strokovnjakih. »V običajnem tednu, ko je Florijan v vrtcu, ima od dve do tri terapije na teden, včasih tudi štiri. Približno enkrat na dva ali tri tedne ima po programu zavoda za zdravstveno varstvo fizioterapijo, enkrat na mesec logopedinjo, druge terapije obiskujemo samoplačniško,« pripovedujeta starša. Zelo pomembne so zanje predvsem logopedske obravnave, kjer logoped med rehabilitacijo s Flori-janom individualno izvaja govorno-jezikovne vaje in glede na napredek prilagaja terapevtske tehnike. Ob tem staršem ves čas svetuje, predlaga vaje in zagotovi material za domače delo. Prav slednje je ključ za prenos ustreznih govorno-jezikov-nih vzorcev obravnavanega v spontani govor. »To je tudi končni cilj rehabilitacije, da Florijan osvoji čim več besed in da najdemo ustrezno nadomestno komunikacijo,« pojasni sogovornica. Florijan obiskuje tudi zasebni terapevtski center, kjer je deležen celostne obravnave s pomočjo prepleta teh- POMAGAMO 39 Florijan se že veseli, da bo kmalu postal starejši brat. nike individualne razvojno--gibalne terapije ter nežne manualne tehnike bownove terapije. »S prvo terapevtka posreduje čutno-gibalne izkušnje in gradi shemo telesa s spodbujanjem naravnih vzorcev gibanja ter drže, z drugo v telesu vzpostavlja ravnovesje na mišičnem, nevrološkem, hormonskem, limfnem in energetskem sistemu,« pojasnjuje Florijanova mama. A to še ni vse. Za vsesplošen napredek in ublažitev posledic bolezni mora Florijan obiskovati tudi nevrosenzo-motorične terapije. »Gre za celosten pristop, ki spodbuja gradnjo nevroloških temeljev za razvoj motorike, kognitivnih potencialov in posega tudi na vedenjsko področje. Florijan prav na naštetih področjih potrebuje več podpore in dela v primerjavi s sovrstniki, da bo njegovo življenje čim bolj kakovostno in bo lahko razvil ves svoj potencial.« Družina se občasno na terapije odpravi tudi v Zagreb na specializirano polikliniko za rehabilitacijo otrok, kjer so razvili lasten terapevtski pristop. »Terapija je zelo intenzivna in prilagojena vsakemu otroku, odvisno od stopnje poškodbe in njegove razvojne stopnje.« Poleg tega Florijan obiskuje tudi center za nevro-rehabilitacijo, kjer ima poleg tedenskih trikrat na leto štirinajstdnevno strnjeno obravnavo. »Florijanova diagnoza se kaže pri njegovem psihomotoričnem zaostanku, ki je indikacija za intenzivno nevrofizioterapijo. Terapije in telovadba mu pomagajo omejiti bolezensko motorične vzorce, izboljšati hojo in ravnotežje. S terapijo je povezano tudi psihično stanje, kjer se je pokazal napredek že v drugem strnjenem sklopu v obliki boljšega sodelovanja s terapevti in boljšega razpoloženja ob telovadbi,« razlagata starša, ki se bosta še trudila, da bosta lahko svojemu prvorojencu omogočila kakovostne terapije in prilagojen način vadbe. Da njegovo telo vse to zmore, občasno obiskuje tudi bioresonanco in energetske terapije. Ne pozabijo na otroško igro Kot pravita starša, je Flo-rijan zelo radoživ in dobro-voljen otrok. Rad ima družbo vrstnikov in zelo uživa v vrtcu.Obožuje vodo, knjige, zvočne igrače in narodnoza-bavno glasbo. Rad tudi zaigra na svojo malo harmoniko. Zaradi svoje igrive narave in simpatičnega nasmeha, ki nikoli ne izgine, razsvetli še tako turoben dan, pravijo vsi, ki ga poznajo. Po obveznostih oziroma med njimi se družina, ki se bo kmalu povečala za novega člana, rada poda na daljši sprehod, rada obišče konje ali se odpravi na bližnja igrala, kjer poleg zabave poskrbi še za izboljšanje ravnotežnega sistema. »Vzporedno z igro izvajamo različne vaje, ki smo se jih naučili na terapijah, ob čemer ne pozabimo naprosto igro in brezskrbno otroštvo. Predvsem ob koncih tedna si vsi odpočijemo in naberemo energijo za nov teden,« z nasmehom pove sogovornica. Ne breme, blagoslov »Življenje ti prinese toliko, kolikor zmoreš, nama Flori-jan nikoli ni predstavljal bremena, ampak blagoslov,« pravi srčna mamica. »Seveda je v coni udobja najboljše, vendar tam kot oseba ne rasteš. Vsak ima v življenju različne izzive in priložnosti za rast, odvisno je le, kako se nanje odzove. Po vsakem izzivu je človek močnejši. Duša ima svojo pot, v vsakem življenju se z izzivi izpopolnjuje in nas vodi po poti poslanstva. Najino poslanstvo je čudovito. Še neštetokrat bi brez pomisleka izbrala to pot. Ogromno sva se že naučila in veliko se še bova, Florijan je najin največji učitelj,« še pove. Da z možem zmoreta tudi v naj-mračnejših trenutkih videti sonce, se posvečata tudi sebi, osebnostnemu razvoju in lastnemu zdravju. »Vsekakor je naše potovanje tudi naporno in pridejo dnevi, ko sva oba z možem zelo utrujena, takrat si vzameva čas zase, si napolniva zaloge energije, ker če se ne poslušaš, izgo-riš. Sama sem kot mama enkrat že izgorela in to je bila dragocena šola, da zdaj bolje skrbim zase. Brez spočitih in srečnih staršev tudi otrok ne more biti srečen.« Družina se trenutno že veselo pripravlja na prihod novega družinskega člana. »Florijan pokaže, da je v maminem trebuščku, in prinese igračko dojenčka ter ga pokliče >baby<,« še razkrije mama angelskega dečka Florijana. Foto: osebni arhiv Otroke z angelmanovim sindromom zaradi njihove lepote in vesele narave nemalokrat poimenujejo tudi angeli. Sindrom je dobil ime po dr. Harryju Angelmanu, britanskem pediatru, ki ga je prvi prepoznal in opisal leta 1965. Gre za redko nevrolo ško-gensko okvaro, zakatero je značilna napaka na 15. kromosomu in ki se pojavi pri enem od dvajset tisoč otrok. Zanjo je značilen zaostanek v telesnem in čustvenem razvoju, kar pog^ffi^wSi lHramMffle spanja, epileptični napadi, neumoren smeh.R2ZSJgVNKpRWJT22mT testi, zdravila za zdaj še ni. Stanje in kakovost življenja se lahko izboljšata z govornimi terapijami in s fizioterapijami. ROBERT GOLOB Razkrivamo ekipo, s katero bo nastopil na volitvah. VLADIMIR PUTIN Si lahko ruski diktator v Ukrajini polomi zobe? LOJZE ADAMLJE Razočaran sem nad tem, da vsi gledajo samo v telefone. novi tednik J^^SL-/ radio celie _ __ 40 FILMSKA USTVARJALNOST Del ekipe med snemanjem v Sv. Jerneju pri Ločah (z leve): scenaristka Maja Furman, maskerki Simona Leva in Jana Hribernik, igralci Aleš Mrzdovnik, Čerjakova Stanka in Silvo Pliberšek, tehnični pomočnik Matic Holobar, tonski mojster Tilen Smiljan, vodja projekta in producent Andrej Pratnemer, koproducent in režiser Denis Vengust ter pomočnik pri organizaciji Urban Dolinšek PÜ i МшШ ттШ-г Na Konjiškem nastaja Poharska komedija »Lokalpatriotski« projekt skupine prijateljev »Poharska komedija sajče na paunu!« »Bravo, Poharci, tau bou za gljedat.« Ne, to niso tipkarske napake, ampak zapis pohorskega govora, v katerem naj bi bila do konca leta posneta prva tovrstna komedija. Novico o snemanju filma z naslovom Poharska komedija so v tem duhu pospremili tudi komentarji na družabnih omrežjih. Ljudje se veselijo novosti, ki naj bi bila najprej na ogled v kinematografih v krajih pod Pohorjem in kasneje tudi drugje ter na televiziji. Za tiste, ki bodo s pohorščino imeli težave, bodo na voljo podnapisi. tatjana cvirn Idilična vasica Sv. Jernej blizu Loč je ob koncih tedna prizorišče snemanja. Domačin Janez Furman je ekipi za snemanje odstopil prenovljeno staro domačijo, kjer se dogaja zgodba o družini, v katero hči pripelje fanta iz Ljubljane. Trk dveh »civilizacij« potegne za seboj vrsto komičnih situacij. Sošolca sta se povezala Na sončno, a vetrovno nedeljsko dopoldne smo se pridružili ekipi, ki je snemala zunanje prizore. Za njo je bilo šele prvih nekaj snemalnih dni in očitno je bilo, da se pri tem zabavajo, da je pri delu veliko smeha, kar se za ustvarjanje komedije tudi spodobi. Nad dogajanjem na terenu je bdela tehnična ekipa na čelu z idejnim vodjem projekta, režiserjem, produ-centom in snemalcem, Konjičanom Andrejem Pratnemerjem, in s sce-naristko Maj o Furman, priznano avtorico zgodb in pravljic za otroke. Andrej, njen sošolec v osnovni šoli, jo je povabil k sodelovanju, kar je bil zanjo poseben izziv. Prvič se je namreč lotila pisanja scenarija, in to v svojem narečju. Ker se pohor-ščina razlikuje od kraja do kraja, so lahko igralci, ki so tudi iz različnih koncev, prilagodili izgovorjavo, kot jim je ustrezalo. »Like smo skupaj določili, prav tako ključne zabavne elemente, nato sem približno pol leta pripravljala besedilo. Vsi delamo s srcem, uživamo pri tem in upamo, da bo tudi odziv gledalcev takšen,« pravi sogovornica, ki ji je všeč, da so se snemanja lotili z »naturščiki«. Brez velikih igralskih znanj Ena od nepoklicnih igralk v komediji je tudi Čerjakova Stanka oziroma Stanka Macuh iz Draže vasi, ki igra Treziko, gospodinjo na domačiji, kamor hči (igra jo Zala Žvikart) pripelje fanta (igra ga Uroš Steklasa) iz Ljubljane. »Iskali so >domorodce< in ker sem včasih nastopala v skečih v našem narečju, so me izbrali,« pravi v sočni pohorski govorici. Z igranjem se ni nikoli posebej ukvarjala, sodeluje le v društvu kmetic in ko kaj pove po svoje, zabava tudi goste, ki pridejo na družinsko turistično kmetijo. Za »K vsakemu delu pristopim enako, zame so vsi, ki pridejo k meni, enaki, kot bi snemal zase. Ne ločim med zvezdniki in začetniki.« Andrej Pratnemer je uveljavljen snemalec videospotov za različne slovenske glasbene zasedbe. Zdaj se je lotil še snemanja zabavnega filma o Pohorcih. snemanje si je morala vzeti kar nekaj časa. »Ko si tu, se ti ne sme nikamor muditi. Majhnih otrok nimam več, svinje in krave pa že počakajo, kjer jih pustim,« odgovori v svojem zabavnem slogu in doda, da se je dela pri snemanju resno lotila ter prebrala cel scenarij. »Komaj čakam, da bom videla, kaj bo iz tega >gratal<,« zaključi. Trezikinega moža Franca igra Aleš Mrzdovnik, urednik Novic iz Slovenskih Konjic in poznavalec pohorskega govora, saj se z njim pojavlja tudi kot »glavni in odgovorni bralec Mihec« na Radiu Ro-gla. »Z Andrejem sva prijatelja in sem se odzval na njegovo povabilo. Nekaj časa sem sodeloval v gledališki skupini v Zrečah, to so moje edine igralske izkušnje,« je povedal. Verjamejo v projekt Andrej Pratnemer je že dolgo razmišljal, da bi zbral ljudi, s katerimi bi posnel film. Ker je to kar zahteven zalogaj, je trajalo nekaj časa, da je prišlo do uresničitve zamisli. Ko je nabavil novo opremo, se mu je zdelo, da je primeren trenutek. »Veliko slovenskih filmov in serij je posnetih v narečjih, zato sem želel »Posebnih vzorov pri ustvarjanju filma nisem imel, smo samo skupina >lokalpatriotov<, ki želimo dati našim ljudem nekaj zabavnega.« posneti še zabaven film v pohorskem narečju. Prijatelji so podprli idejo in k sodelovanju sem povabil ljudi, ki živijo v tem okolju ter znajo to narečje. Računam, da bo na območju do Trojan in Maribora film lahko na ogled brez podnapisov.« Film nima posebnih sponzorjev, gre za projekt vseh sodelujočih, ki delajo brezplačno in verjamejo v njegov uspeh. Ko je Pratnemer idejo predstavil na svoji FB-strani, so se odzvali mnogi. »Ogromno snemam vide-ospote, posnel sem jih že več kot 220, in sicer z najrazličnejšimi izvajalci vseh glasbenih zvrsti. Zato imam veliko znancev in prijateljev. Ko so izvedeli, da se bom lotil tega projekta, so mnogi sami klicali, da želijo sodelovati.« Tako je pripravil kratko avdicijo, da je izbral tiste, ki se dobro znajdejo pred kamero in znajo narečje. Za vlogo Ljubljančana med Pohorci se je javil Uroš Steklasa, znan iz dueta s Tjašo Hrovat Steklasa. Tudi z njima je Andrej že posnel nekaj videospotov. Panker, ki snema »narodnjake« Če so igralci ljubiteljski, pa je tehnična ekipa profesionalna in mnogi v njej se s tem delom ukvarjajo že desetletja. Tako je tudi Andrej kamero prvič prijel v roke, ko je bil star komaj osem let. Čez nekaj let je posnel svoj prvi kratki film in od takrat ga kamera spremlja povsod. »Z njeno pomočjo trs FILMSKA USTVARJALNOST 41 lahko povem zgodbo in tako pustim neko sled za seboj.« A pot do prepoznavnosti ni bila preprosta. Veliko je bilo učenja od starejših snemalcev, veliko ur je snemal zastonj, samo da se je zraven učil. Mejnik pri prepoznavnosti pri snemanju videospotov je bil prvi tovrsten izdelek, ki ga je posnel z Nino Pušlar. Nato se je nanj obrnil še Blaž Švab iz Modrijanov, ki je želel malo drugačen spot, češ da Andrej ni obremenjen z narodno-zabavno glasbo. »Prihajam iz drugih glasbenih vod, igral sem pank, rok, celo black metal,« našteva in dodaja, da to ni ovira za snemanje glasbe, ne glede na to, za katero vrsto gre. »K vsakemu delu pristopim enako, zame so vsi, ki pridejo k meni, enaki, kot bi snemal zase. Ne ločim med zvezdniki in začetniki,« poudarja. Ponosen stric »Za film bo treba še napisati glasbo, takšno pristno pohorsko,« razlaga. Časovnega pritiska ni, ker so sami svoji šefi, zato računa, da bo do konca leta končana tudi montaža. Nato naj bi bil film na ogled v ki-nodvoranah v krajih pod Pohorjem. Kličejo ga tudi iz različnih TV-hiš, ker bi rade premierno predvajale film. »Že narečje prispeva k smešno-sti in upam, da film s podnapisi tega ne bo izgubil,« pravi sogovornik, ki je v prostem času predvsem navijač svoje nečakinje Tamare Zidanšek, ki so jo močna pohorska roka, vztrajnost in talent pripeljali na 24. mesto med teniškimi igralkami sveta. »Tenisa z njo raje ne igram, se pa kdaj pomeriva v namiznem tenisu,« prizna ponosen stric. Foto: Andraž Purg - GrupA Maja Furman: »Delamo s srcem in uživamo. Če bo tudi odziv gledalcev takšen, bomo veseli.« Scenaristka Poharske komedije je Maja Furman, znana po literarnih delih za otroke. Čerjakova Stanka ima eno glavnih vlog v filmu. Maskerka Jana Hribernik in igralec Aleš Mrzdovnik se pripravljata na snemanje. ''''AVAMAMMMS.....* * ' ♦V.V.V.*«V.v.,' »Vsi, ki sodelujemo, smo navdušenci. Že to, da lahko ustvarjamo film, nam je v ponos. Verjamemo v njegov uspeh.« Ali se bo pogovor dobro slišal, je preverjal tonski mojster Tilen Smiljan. Scenarij je napisan v pohorskem govoru V filmu nastopa tudi šarplaninka Dina s svojim lastnikom Silvom Pliberškom (desno). 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Ob 100-letnici smrti laškega kronista in šolskega ravnatelja Karla Valentiniča (1343-1922) Kar(e)l Valentinič se je rodil 28. decembra 1843 v Laškem kot sin uglednega Laščana, župana in člana okrajnega šolskega sveta. Kot učitelj in nadučitelj je služboval v Žalcu in Hrastniku, l. 1886 se je vrnil v Laško. Bil je dober in izobražen pedagog ter zelo aktiven na različnih področjih. 't ' S t-* r> . ' /r / Ž/a- , /f / V '' ,. /o /. У/њ^ jfcZyA t & /f , r 'у/^/г ђггУаг — f* .J, S /■ r"'< /' t/ , „ r'jć y^'ft If IV" tp-r f ■ f', / . , fM »> ' 'y^/f//,, ^/} c» ij ■V J* 'A v M 7Ј7Ж. t- Xjfifr--sf^/^y-r-t- o-»«-"" -2 ^^-nj— --------^Г,-V A—fSS-— ^-- c?. ж. ^ - ^ r-rr * Г t-- ' ------------- - 114 Stran rokopisne Valentiničeve kronike Laškega Л Opravljal je funkcijo tajnika Turistično olepševalnega društva, bil je zbiratelj starin, lovec, sadjar in vinogradnik. Z okoliškimi učitelji si je zelo prizadeval za gospodarsko prosvetlje-vanje mladine. Tudi sam je imel vinograd, po njem je dobil ime tudi Valentiničev sadovnjak. Leta 1889 je po naročilu Štajerskega zgodovinskega društva v Gradcu začel pisati krajevno kroniko. Le-ta je pisana v nemščini in v gotici. V kroniko je beležil pomembne podatke (npr. podatke vseh učiteljev v Laškem in okoliških šolah, vseh nameščencev, podatke o požarih, poplavah, kobilicah in drugih nesrečah itd.). Vanjo je nalepil ogromno člankov, samo nemških, ki pričajo, kako obsežna je bila publiciteta o Laškem. Članke je komentiral in dopolnjeval s fotografskim materialom. Zanimive so tudi nekatere manj pomembne navedbe, kot npr.: natančna vremenska kronika, podatki o sejmih, prireditveni programi, naročenost občanov na časopise (nemške in slovenske) in drugo. Slovenski zapisi v njej so samo: Valentiničev govor ob otvoritvi nove slovenske šole, krajši članek o nekem sejmu, članek iz l. 1916, ki govori o ognju, ki naj bi se pojavljal na Humu in naj bi dokazoval njegov vulkanski nastanek, ter nekaj slovenskih pesmi. Valentinič je kroniko pisal do l. 1922. Obsega pet knjig. Hrani jo muzej Laško. Prof. Viktor Vrbnjak (40 let je bil kot arhivist zaposlen v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, njegove razprave odlikuje zgodovinska natančnost) je menil, da gre za najlepšo in najnatančnejšo kroniko tega časa na Štajerskem. Leta 1907 je Valentinič odprl v svoji hiši na Aškerčevem trgu 10 zasebni muzej, ki je pomenil osnovo kasnejše Valen- Hrani Muzej Laško tiničeve zbirke. V domoznanski zbirki laške knjižnice hranimo tri publikacije z ekscerpti (odlomki) iz Valentiničeve kronike, ki jih je l. 2014 prevedel dddr. Jože Maček. Njihovi naslovi so: Kramarski in živinski sejmi v Laškem od 1899 do 1921, Laško v letih 1893 do 1907 in Laško v letih 1902 do 1922. Umrl je 12. novembra 1922 v Laškem, kjer je tudi pokopan. Knjižnica Laško v sodelovanju z Muzejem laško in Osrednjo knjižnico Celje v bližnji prihodnosti načrtuje digitalizacijo Valentiničeve kronike in objavo na portalu dLib.si. Vir: Kovačič Metka: Znani Laščani, 1994 Pripravil: Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje AIRUM S CFIISKFGA Franc Burjan st. v žalski pekarni, 1971 Moj oče se je za peka izučil pri znani celjski pekarni Mlakar v Vrunčevi ulici in nato bil večino delovne dobe zaposlen v žalski pekarni. Njegov delovni dan se je pričel ob 4. uri zjutraj, domov pa se je vračal okoli poldneva. V času obiranja hmelja pa se je njegov delavnik podaljšal tudi v pozno popoldne. Bil je zelo ponosen na svoj poklic. Z velikim spoštovanjem je pripovedoval o Mlakarjevih, kjer je v času vajeniške dobe tudi stanoval. »Pri njih sta bila,« se je rad spominjal, »red in čistoča, kot morata biti v urejeni pekarni, iz katere je vedno prijetno dišalo daleč po ulici po sveže pečenem kruhu in drugih pekovskih dobrotah.« Kot se spodobi, če je pek pri hiši, v našem domu ni nikoli manjkalo kruha in drugih pekovskih dobrot, kot npr. makovih žemljic, ki sva jih s sestro nosila v šolo za malico. Vedno je bila v šolski torbi kakšna več, da sva jih lahko podarila tudi svojim sošolcem. Prispeval: Franc Burjan. ml Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik PRIHODNOST KMETIJSTVA 43 Kmetije na valu digitalizacije Samovozeči traktorji in droni kmalu vsakdan kmetij? Nove tehnologije in digitalizacija niso zaobšle niti kmetijstva. Specialist za živinorejo Rok Samec iz celjskega zavoda in specialistka za živinorejo Anja Mežan iz novomeškega zavoda KGZ Slovenije ugotavljata, da je slovensko kmetijstvo v zadnjih desetih letih doseglo velik napredek v razvoju na tem področju. Nekaj časa je bila Slovenija celo vodilna v razvoju digitalnih orodij, kot sta digitalna registra kmetijskih površin in govedi. špela ožir Tuji kmetje v svoje delovne procese že vključujejo tako imenovane samovozeče traktorje, ki pomagajo pri kmetijskih opravilih. Poleg tega merijo vlažnost tal, zaznavajo plevel in škodljivce. Podatke povezujejo z vremensko napovedjo in s satelitsko sliko, s čimer kmetom pomagajo do boljših odločitev, kdaj gnojiti in zalivati ter pobrati pridelek. Vedno več kmetij v tujini pri svojem delu uporablja Med najsodobnejše hleve v tem delu Evrope zagotovo sodi hlev Simona Čretnika s Pernovega. Ima prepustna HWF-tla oziroma »tla za dobro počutje«. Ob tem so v njem krtače za masažo krav in robot za čiščenje tal. (Foto: osebni arhiv) Samovozeči traktor X, ki ga je razvil proizvajalec kmetijskih strojev Kubo-ta, so prvič javno pokazali januarja 2020 na razstavi v japonskem Kjotu. (Foto: Kugota) brezpilotne letalnike oziroma drone, s pomočjo katerih pridobijo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na njivah, v vinogradu in sadovnjaku ter z živalmi na paši. V Veliki Britaniji razvijajo celo avtonomni sistem brezpilotnih letal, ki bi lahko zaznal vsako žival na paši, izmeril njene pomembne zdravstvene podatke, kot so teža, velikost, lastnosti obraza in telesne dejavnosti. Precizno kmetijstvo, kot se imenuje, po navedbah Samca in Mežanove uvajajo tudi na posameznih kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji. »Računalniška oprema, satelitska navigacija in avtomatizacija postopkov v delovnih procesih na kmetiji so dobrodošle tudi zato, ker razbremenijo človeka fizično težkega dela in skrajšajo birokracijo na kmetiji,« pojasnjujeta in dodajata, da ima napredna tehnologija žal tudi svojo ceno, ki na manjših kmetijah predstavlja velik strošek. Rešitev je povezovanje kmetov in črpanje denarja s pomočjo skupinskih naložb. Od molznih robotov do krtač Slovenski govedorejci uporabljajo napredne tehnologije predvsem pri zagotavljanju ugodnih mikroklimatskih razmer (ventilatorji in proti-vetrna zaščita) in spremljanju reje na podlagi teže, prirasti, količine prirejenega mleka, zdravstvenega stanja, pora- be krme in vode. Vedno več slovenskih kmetij je opremljenih z oddaljenim nadzorom hleva, pri čemer uporabljajo videonadzor in prenos alarmnega signala ob morebitnih napakah ali izpadu električne energije. Krmljenje govedi ne predstavlja več fizičnega napora, saj namesto kmeta to delo opravi robot za krmljenje. Tudi za molžo krav so na trgu že nekaj časa različni modeli molznih robotov, ki med drugim omogočajo rejcu pregled zdravja živali. Kmet ima s pomočjo mobilnega telefona, računalnika ali tablice stalen nadzor nad delovanjem molznega robota. Še posebej velja omeniti robota, ki za čiščenje porabi manj čistil, saj lahko pri tem uporablja samo vrelo vodo in sol, medtem ko čistilno sredstvo uporabi na vsakih nekaj čiščenj. Vedno bolj so v hlevu nepogrešljive električne krtače, ki se ob stiku z govedom samodejno vklopijo in omogočajo udobno čiščenje živali. Delovanje krtače pozitivno vpliva na zdravje živali in izboljšuje prekrvavitev, zaradi česar kmet pridela več mleka. Droni so v kmetijstvu vsestransko uporabni. Kmetje z njihovo pomočjo pridobijo podatke, kaj se dogaja z rastlinami na njivah, v vinogradu in sadovnjaku ter z živalmi na paši. S fleksibilnim kreditom se lahko prilagajate letnim časom in letinam ali se odločite za individualno ponudbo financiranja, ki jo oblikujemo glede na posebnosti vašega kmetijskega gospodarstva. Več na nlb.si/agro Za vse, kar sledi. 44 BRALCI POROCEVALCI Občni zbor PGD Zreče tudi letos dopisno Klasična izvedba občnih zborov gasilskih društev glede na epidemiološke razmere in veljavne ukrepe tudi letos ni bila mogoča, zato je upravni odbor PGD Zreče že konec januarja sprejel sklep, da bo letos občni zbor izvedel dopisno enako kot že lani. Bil je tretji konec tedna februarja. Dopisno sejo sta vsak dan spremljala dva člana upravnega odbora društva, ki sta tudi poskrbela za spoštovanje ukrepov ob covidu-19. Udeleženci so vse sklepe sprejeli soglasno. Za posamezen sklep je glasovala večina volilnih upravičencev PGD Zreče. Tako je sklepe podprlo 94 članic in članov društva od 148 volilnih upravičencev, kar pomeni 63,50 odstotka. Predsednik PGD Zreče Štefan Posilovič je v poslovnim poročilu o delu v letu 2021 izpostavil, da je bila zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 redna dejavnost gasilstva zelo okrnjena. Kljub zaostrenim razmeram je GZS maja izvedla državno gasilsko tekmovanje v Celju, ki so se ga udeležile tri naše ekipe (mladinci, članice B in starejši gasilci). V sodelovanju z GZS smo maja lani organizirali gasilske vaje starejših gasilcev ter jeseni pokalno tekmovanje GZS v FireCom-batu. Tekmovanje domače GZ smo žal morali odpove- dati zaradi epidemioloških razmer. Prav tako smo uspeli pred poletjem prodati staro avto-cisterno in jeseni pridobiti ponudbe za nakup novega gasilskega tovornega vozila s hiabom. Z vplačilom avansa v višini 10 odstotkov smo konec leta 2021 potrdili nakup omenjenega vozila, ki ga zaradi dolgih dobavnih rokov pričakujemo v našem gasilskem društvu šele aprila 2023. Kljub zaostrenim razmeram sta se lani upravni in nadzorni odbor sestala na šestih rednih sejah. Sprejeli smo devet sklepov, ki so bili sprejeti soglasno in so bili v celoti uresničeni. Poveljnik Marijan Jelenko je v svojem poročilu izpostavil, da je operativna enota v letu 2021 opravila 98 intervencij. Posredovala je pri 17 požarih. V neurjih so gasilci posredovali kar petindvajset-krat. V petih primerih so bili aktivirani kot prvi posredovalci. Štirikrat so pomagali z AED in enkrat pri delovni nezgodi v gozdu. Opravili so še osem vstopov v stanovanja pri obolelih ali mrtvih osebah. V okviru GEŠP so de-vetnajstkrat posredovali pri prometnih nesrečah in dvanajstkrat v nesrečah z nevarnimi snovmi. Tako so na intervencijah opravili 1.541 ur. V letu 2021 so opravili tudi 20 razkuževanj zaradi epidemije covida-19, ki jih nismo zabeležili kot intervencije, saj je šlo za pridobitno dejavnost. V letu 2021 so z 58 prevozi prepeljali 348 kubičnih metrov pitne vode na območju občine Zreče. V letu 2021 je bilo v društvu opravljenih 7.167 ur prostovoljnega dela, večino so opravili operativni člani. Prav tako so potrdili načrt dela in finančni načrt za leto 2022. Letos želijo zbrati sredstva v višini malo več kot 237 tisoč evrov, ki jih bodo namenili predvsem za operativno delo in za obnovitvena dela na gasilskem domu ter največji delež za nakup novega gasilskega tovornega vozila z hiabom. Zadnji dan dopisne seje sta predsednik in poveljnik društva podelila zasluženim gasilkam in gasilcem odlikovanja, priznanja in značke za delo v gasilstvu. Ob izvedenem dopisnem občnem zboru je bilo mogoče tudi plačati članarino deset evrov. ŠF Podpisana pogodba o opravljanju javne gasilske službe Občina Braslovče je s tamkajšnjimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v sredo, 16. februarja, podpisala pogodba o opravljanju javne gasilske službe za letos. S pogodbo so podpisniki določili vsebino, obseg, financiranje in druge pogoje za nemoteno delovanje gasilske službe na območju občine Braslovče. Občina bo letos za sistem zaščite, reševanja in pomoči iz proračuna namenila 186.190 evrov. Župan Tomaž Žohar je ob tej priložnosti poudaril pomen vseh sedmih gasilskih društev v Gasilskem poveljstvu Občine Braslovče, ki predstavljajo osrednji in glavni steber zaščite in reševanja v občini, in jim izrazil hvaležnost za vso energijo, prosti čas in delo, ki ga nesebično namenjajo za korist in varnost vseh občanov. Ne samo da rešujejo življenja in premoženje občanov, hkrati tudi izobražujejo, vzgajajo mlade ter povezujejo ljudi. Vse to je še posebej izjemnega pomena v teh zahtevnih časih, ki jih kroji epidemija. Kot župan si bo zato še naprej prizadeval za vso podporo gasilcem in vsem prostovoljcem, ki delujejo v okviru zaščite in reševanja oziroma v korist ljudi. Pred podpisom pogodbe, ki so jo podpisali v imenu Občine Braslovče župan Tomaž Žohar, v imenu Gasilske zveze Žalec predsednik Edvard Kugler in predsedniki sedmih gasilskih društev, so zbrane pozdravili še poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič, njegov namestnik Aleksander Jelen in poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče Rok Ušen. RM Župan Tomaž Žohar je ob tej priložnosti poudaril pomen vseh sedmih gasilskih društev v Gasilskem poveljstvu Občine Braslovče, ki predstavljajo osrednji in glavni steber zaščite in reševanja v občini. Na ogled portretne fotografije V petek, 18. februarja, je Osrednja knjižnica Mozirje v sodelovanju z Muzejem Velenje v Galeriji Mozirje odprla razstavo (Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka. Avtorica razstave je sodelavka Muzeja Velenje Andželina Jukič, ki se s Pajkovo zapuščino ukvarja že od leta 2018. Zbranim je na odprtju spregovorila o nastanku razstave. Dogodek je povezovala direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek, ki je obiskovalce popeljala skozi življenje in delo fotografskega mojstra Volbenka Pajka. Zbrane je pozdravila tudi direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten in v nagovoru pou- darila dobro sodelovanje z Osrednjo knjižnico Mozirje tako pri pripravi razstave kot zbiranju podatkov o posnetih fotografijah. Zgodovinski oris Mozirja je podal Matija Blagojevič, ki se v knjižnici ukvarja z domoznanstvom, dogodek so s pesmijo popestrili Rečiški pobi, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Alenke Podpečan. Dogodka so se udeležili številni domačini, ki so na razstavljenih fotografijah prepoznali svoje prednike in bodo s svojim poznavanjem portretirancev Muzeju Velenje pomagali zbirati podatke o v objektiv ujetih obrazih in o času, v katerem so bile fotografije posnete. Razstava bo za obiskovalce in njihovo raziskovanje, kdo so (ne)znanci na fotografijah, odprta do 18. marca. TATJANA ANGIOI Avtorica razstave, ki je na ogled v Osrednji knjižnici Mozirje, je sodelavka Muzeja Velenje Andželina Jukič, ki se s Pajkovo zapuščino ukvarja že od leta 2018. BRALCI POROCEVALCI 45 Tretje srečanje projekta Mladi in mediji Celjski mladinski center je leta 2020 v partnerskem konzorciju, ki ga dopolnjujeta Mladinski svet Celje in Klub študentov občine Celje, na prvi razpisni rok Erasmus+ Mladi v akciji uspešno prijavil projekt Mladi in mediji. Projekt naslavlja medijsko pismenost med mladimi in jih želi vključiti v oblikovanje lokalnih in nacionalnih politik ter s tem spodbujati njihovo aktivno participacijo. Projekt predvideva štiri bilo v sredo, 23. februarja. NT&RC, kjer nam je odgovor-srečanja mladih z mladinski- Srečanje se je začelo z obi- na urednica Novega tednika mi delavci. Tretje po vrsti je skom novinarske redakcije Manca Mirnik predstavila časopis in spregovorila o novinarskem delu. Nato nas je odgovorna urednica Radia Celje Saša Pukl popeljala še v uredništvo Radia Celje in v radijski studio, kjer smo imeli priložnost prisluhniti delu radijskih »speakerjev« oz. vo- Obiskali smo novinarsko redakcijo NT&RC, kjer sta nam odgovorni urednici Novega tednika Manca Mirnik in Radia Celje Saša Pukl predstavili časopis in radio ter spregovorili o novinarskem delu. diteljev. Mlade je ogled pritegnil in kar nekaj se jih bo v prostore NT&RC še vrnilo, ko bodo začeli opravljati prakso. Nato smo se vrnili v dvorano Celjskega mladinskega centra, kjer smo nadaljevali delo v skupinah. Raziskovali smo vsebinska področja, za katera mladi menijo, da so tista, kjer potrebujejo dodatna znanja, kompetence in veščine v okviru medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja ter medijev. To so medijska pismenost in njene vrste, stanje medijske pismenosti med mladimi, mediji kot vir pridobivanja informacij, lažne novice, »clickbate« in prenapihnjene vsebine ter medijske vsebine v šolah. Identificirali smo problematiko za posamezen vsebinski sklop in poiskali rešitve zanjo, nato smo pripravili še nekaj konkretnih vaj za izboljšanje znanj in veščin. Strinjali smo se, da bi vsebine s področja medijske pismenosti in vzgoje za medije morali učinkoviteje in pogosteje vključevati v obvezne ali izbirne predmete v srednjih šolah in da se v okviru formalnega šolstva premalo pozornosti namenja medijski pismenosti mladih. Izpostavili so, da so zaradi pomanjkanja vsebin velikokrat prepuščeni lastni iznajdljivosti. Namen projekta Mladi in mediji je analizirati in izpostaviti pomembnost medijske pismenosti, ki je za mlade ključnega pomena, saj spodbuja razvoj veščin, ki jim bodo omogočile učinkovito in varno rabo medijev. Le tako bodo lahko sprejemali informirane odločitve, se zaščitili pred škodljivimi medijskimi vsebinami ter razumeli komunikacijske vsebine ter storitve. Cilj projekta je strukturiran dialog, zato so mladi aktivno vključeni v oblikovanje smernic, kar prispeva h krepitvi veščin ter podpira dialog med mladimi in oblikovalci politik. To pa je že srž četrtega srečanja, na katerem bodo imeli mladi priložnost sodelovati v strukturiranem dialogu z odločevalci, jim predstaviti svoje ukrepe, rešitve in razpravljati o možnostih njihove izvedbe. Četrto srečanje mladih z odločevalci, kjer bo v ospredju razprava z njimi, bo predvidoma 15. marca v Celjskem mladinskem centru. MCC Do neprecenljivih izkušenj in strokovnih znanj Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje sodeluje v mednarodnem gastronomskem projektu Erasmus+ Kichen our kingdom, cooking our passion (KOKCOP). Projekt, ki povezuje partnerske šole iz Francije, Italije, Turčije, Romunije, Poljske in Slovenije, je namenjen spoznavanju narodnih in regionalnih jedi, gastronomske dediščine, kulture omizja in obedovanja, kulture vin, koktajlov ter drugih mešanih pijač. Od 17. do 22. januarja 2022 smo v Šolskem centru Velenje gostili 27 dijakov in učiteljev partnerskih šol. Vsak dan so bile praktične delavnice, na katerih smo gostom prikazali pripravo različnih tradicionalnih slovenskih jedi. Posebno pozornost smo namenili pogrinjkom ter kulturi omizja in obe-dovanja. Na delavnicah so z nami ustvarjali priznani gostje s področja gastrono-mije: chefa Janez Bratovž in Gregor Rozman, prvakinja v Latte Artu Renata Kočevar in naš nekdanji dijak, večkratni svetovni prvak v mešanju pijač Anže Šmid. Goste smo seznanili z gostinsko ponudbo v okolici, s sodelovanjem z drugimi gostinskimi šola- mi smo jih vodeno popeljali skozi Celje in Ljubljano. Ogledali so si Postojnsko jamo in doživeli šolsko uro iz preteklosti v angleškem jeziku v Slovenskem šolskem muzeju. V sklopu projekta bomo izdali tudi knjigo s skupnimi recepturami vseh šestih držav. Na protokolarni prireditvi, kjer smo svečano podelili certifikate udeležencem mednarodnega projekta KOKCOP, nas je obiskala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec ter izrazila podporo in pohvalo projektu: »Na polju gastronomije je to slasten primer projekta, pri katerem gre za kombinacijo znanja, veščin in širše kulture razumevanja narodov.« Posebno pozornost smo namenili pogrinjkom ter kulturi omizja in obedovanja. Projekt ima izjemen pomen za vse programe Šole za storitvene dejavnosti Velenje, kjer dijake izobražujemo na področjih gastronomije, tu- rizma, ekonomije in trgovine. Partnerjem v projektu smo predstavili Slovenijo z različnih vidikov gastronomije in tudi širše. Naziv Slovenija - Evropska gastronomska regija je tako tudi Šolo za storitvene dejavnosti Velenje in ŠC Velenje postavil pred nove izzive in priložnosti, da slovensko ga-stronomsko dediščino povzdignemo na še višjo raven in jo širimo tudi zunaj naših meja. SP Polzelski karateisti uspešni na tekmovanju v Velenju V nedeljo, 13. februarja 2022, smo se udeležili prve letošnje tekme mednarodnega turnirja Nestla Žganka v organizaciji Karate klub Tiger Velenje. Na tekmi je sodelovalo tudi sedem Polzelanov. Udeležilo se je je šest-sto tekmovalcev iz 99 klubov sedmih držav. Naši karateisti so po dolgem tekmovalnem premoru osvojili eno zlato, eno srebrno in dve bronasti medalji. Zlato je osvojila ekipa članic v zasedbi Nika Šenica, Laura Bergant in Zoja Avžner. Srebro je v zelo močni mednarodni konkurenci osvojila Laura Bergant med članicami ( do 55 kg). Bronasto medaljo sta osvojili še dve polzelski karateistki, Aneja Jesenek Rojšek v kategoriji kadetinj (do 54 kg) in Nika Šenica v kategoriji članic (do 68 kg). Dobre tekmovalne izkušnje so pridobili tudi mlajši člani. Tjan Mešič in Maks Vidmajer v kategoriji dečkov (do 35 kg) ter Matic Čeh v kategoriji mlajših kadetov (do 45 kg), in sicer so svoje dvoboje končali v predtekmovanju. LUKA DEBERŠEK Na tekmi je sodelovalo tudi sedem Polzelanov. Udeležilo se je je šeststo tekmovalcev iz 99 klubov sedmih držav. 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca Km Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Vprašanja Janezek vpraša učiteljico: »Ali je Tihi ocean vedno tiho?« Ona: »A mi lahko zastaviš še bolj neumno vprašanje?« Janezek: »Ja, kdaj je umrlo Mrtvo morje?« Strah Od otroštva dalje me je ponoči strah, da je nekdo pod mojo posteljo. Odšel sem k psihoterapevtu in mu rekel: »Imam težavo. Kadarkoli se uležem na posteljo, mislim, da je nekdo pod njo. Strah me je ... Mislim, da bom znorel.« »Lahko vas ozdravim. Prihajali boste na razgovor trikrat tedensko in v enem letu vas bom osvobodil tega strahu.« »Koliko bo zdravljenje stalo?« »500 evrov za obisk.« »Moram razmisliti in vam bom sporočil.« Šest mesecev kasneje me je psihoterapevt prepoznal na ulici. »Zakaj niste prišli na terapijo?« »500 evrov trikrat tedensko in tako celo leto je zelo veliko denarja. Moj natakar me je ozdravil za samo 100 evrov. Bil sem tako srečen, ker sem prihranil ves ta denar, da sem si kupil nov avto!« »Kako mu je to uspelo? Kakšen nasvet vam je dal?« »Rekel mi je, da naj postelji odžagam noge.« Zadrega z gesli Prosimo, vnesite geslo. Geslo: krompir Oprostite, geslo mora vsebovati vsaj osem črk. Geslo: krompir v peči Oprostite, geslo mora vsebovati vsaj eno številko. Geslo: 2 krompirja v peči Oprostite, geslo ne sme vsebovati presledkov. Geslo: 2gnilakrompirjav-peči Oprostite, geslo mora vsebovati vsaj eno veliko črko. Geslo: 2GNILAkrompirjav-peči Oprostite, geslo ne sme vsebovati dveh zaporednih velikih črk. Geslo: TipišemSpetTosra-nejodDvehgnilihkrompirje-vvpečikerminesprejmešgesla Oprostite, geslo ne sme vsebovati besede geslo. ZdajmigrešParesnaživce-TivržemvglavoTadvagnila-krompirjavpečilnsezaletine-kam. Oprostite, geslo je že v uporabi. Dober dan, babica, sem te prišel malo pozdravit. Ne nakladaj, pojej mojo juho in povej, koliko potrebuješ. Ugotovila sem fantovo geslo na telefonu. »A si prebrala sporočila?« »Ah, kje pa. To počnejo mlajša dekleta, jaz sem si nakazala denar z njegovega računa.« Najhuje je, ko vidiš starejšo osebo in se potem spomniš, da je bila tvoja sošolka v osnovni šoli. »Dedek, kaj je to zaušnica?« »To je informacija iz prve roke.« Moram si skuhati kokošjo juho. Pa kaj še! Kupi si lekadol! Od začetka pomladi oziroma od vstopa Sonca v vaš znak 20. marca bo vaša energija iz dneva v dan boljša. Vaš vladar Mars bo zamenjal znamenje, iz kozoroga bo vstopil v vodnarja, v katerem bo prišla do izraza tudi človekoljubna plat narave. Del svoje pozornosti namenite nekomu, ki komaj čaka na vašo družbo. Na uradnem področju vam bo uspelo stopiti iz začaranega kroga. Bik Lev Odločitev, ki ste jo sprejeli pred kratkim, močno vpliva na vas. Še vedno niste čisto prepričani, ali ste ravnali prav ali ne. Pred vami je prelomno obdobje, v katerem boste iskali sami sebe. Bolj zaupajte vase in v svoj šesti čut, saj vas dobro vodi. Krajša pot zelo prijetna in odlično se boste imeli. Smeha ne bo primanjkovalo in pozitivna energija vas bo še dolgo spremljala. škorpijon Vaša vladarica Venera in Luna bosta 6. marca vstopili v znak vodnarja, iz katerega bosta delovali bolj razumsko. Morda boste nekaj svojih odločitev težje sprejemali, kajti v podzavesti se bo porajal strah pred porazom in izgubo. Z visoko dvignjeno glavo se morate v tem času boriti pred negativnimi vzgibi. Nihče vas ne bo mogel v ničesar prisiliti, saj sami veste, da imate tokrat popolnoma prav. Neka situacija vam bo dala močno misliti. Znali boste narediti preslikavo in najti sebe v vsem skupaj. Veliko boste razmišljali o spremembi. Odločiti se morate, kaj želite, in bolj konkretno slediti svojemu cilju. Pokazala se bo vaša prava narava, zato se imejte dobro v oblasti. Ne dovolite si, da drugi odločajo o vas. Nekdo se je pošteno zmotil, če meni, da ste lahka tarča. Strelec Dvojčka Vaše pobude bodo sprožile odzive in zadeve se bodo začele premikati v želene smeri. Prav je, da na neko zadevo gledate iz drugega zornega kota in na dokončno odločitev še malo počakate. Merkur in Saturn v zračnem znamenju vam nudita podporo, kar izkoristite sebi v prid. Na čustvenem področju ste bili v preteklosti zelo nejeverni, željni potrditev. Rak Pregled vašega stanja vas utegne presenetiti, zato previdno. Pazite, da ob neki kočljivi situaciji ne bo prišla na dan vaša ognjena narava. V tem času se morate imeti popolnoma v oblasti. V tem tednu se vam lahko obetajo prijetne urice, tudi zabave. Sprostitve ste že pošteno potrebni, zato naj se vam ne mudi prehitro domov. Spoznate lahko tudi osebo, ki bo lahko v prihodnje pomembna v vašem življenju. Kozorog Sonce, Jupiter ter Neptun v sorodnem znaku rib vam dajejo odlično podporo. Izkoristite vsak trenutek. Obetajo se vam manjše spremembe v čustvenem smislu, zato se ne oklepajte starih, neuporabnih vzorcev. Ne glejte nazaj, niste namenjeni tja, pogled usmerite v prihodnost. Ta bo svetla, kolikor boste le želeli. Svoje stanje boste presojali, saj boste hoteli kot dober strateg narediti najboljše. Utrujenost in razdražljivost se bosta tokrat umaknili vaši dobri presoji, zato boste dosegali lepe rezultate. Nikar si po nepotrebnem ne zapravite priložnosti, ki jo imate pred seboj. Nihče ni rekel, da bo preprosto, a bo zelo koristno. Pojavili se bodo tudi trenutki, ki se jih lahko samo veselite. Iz njih boste črpali moč za vsakodnevna opravila. Znali boste združiti koristno s prijetnim. Po sprošču-jočih dneh se bo treba spet vključiti v vsakodnevne obveznosti. Vaš delovni zanos bo močan, zato se boste veselili kot že dolgo ne. Modro boste ravnali, če se boste posvetovali o tistem, kar vam ne bo jasno. Prepustili se boste nekomu, ki ima več izkušenj na določenem področju, in poželi velik uspeh. Vodnar Devica Neka oseba bo močno premešala karte, saj bo posegla nehote v dogajanja in spremenila tok dogodkov. Ponovno boste zaupali vase in naprej boste odkorakali z visoko dvignjeno glavo. Tudi obveznosti vas ne bodo obremenjevale, zato bo napredovanje še toliko bolj očitno. Pošteno potrebujete oddih in ni razloga, da si ne bi privoščili nekaj prostih uric po lastni izbiri. Načrt, ki je bil v veljavi prejšnji mesec, lahko doživi nekaj popravkov. Nič hudega, naredili boste tako, kot bo za vas najbolj prav. Vaše razpoloženje bo tudi tokrat spremenljivo. Nič ne traja večno in tudi vi boste hitro ujeli pravi veter v svoja jadra. Zato se ne sprašujte, kaj je narobe, saj se vse postavlja na svoje mesto. Pred časom odpovedana zabava bo spet aktualna. Ribi Po mlaju, ki bo v vašem znaku 2. marca, imate zeleno luč, da ugledajo vaši projekti luč sveta. Idej vam zlepa ne bo zmanjkalo, še zlasti ne sredi meseca, ko bo Merkur vaš zaveznik. Zadnje čase so bile obremenitve nekoliko bolj stresne, zato si lahko konec tedna nekoliko odpočijete. Dobili boste novice, zaradi katerih vam bo srce hitreje utripalo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 507 Nagradna križanka OKOLI JUPITRA KROŽI 67 .. DEL HEMOGLOBINA GLAVNO RIZAM E MESTO TeGa 13 9/8 PRIVRŽENEC ANIMIZMA BLAGAJNA (POG.) ALJAŽ JOVANOVIĆ KS IZDELOVALEC SODOV GERMANSKO PLEME OČETOV ALI MATERIN BRAT STARA AZIJSKA DRŽAVA 12 OBDELOVALEC STEKLENIH IZDELKOV ELEKTRIČNO NABIT DELEC Povsod z vami SL. TISK. AGENCIJA NEKD. AVS-TRIJ. DIRKAČ (NIKI) SEZNAM PREJEMNIKOV POŠTE OBDELUJEMO JIH Z RAČUNALNIKOM UKVARJA SE Z ANALIZAMI 11/107 DEŽELE BLIŽNJEGA IN SREDNJEGA VZHODA OTOK, ZAHODNO OD HVARA SLOVENSKA SMUČARSKA SKAKALKA KLINEC KIJI, TOLKAČI CIKLUSA OGLAŠANJE ŽABE: ... KVAK SLOVENSKI SKLADATELJ DEV BOLEČE KRČENJE MIŠIC PALIČASTI BAKTERIJI ANGLEŠKI IGRALEC BOGARDE PRIJATELJ (ŠP.) RADIKAL OCETNE KISLINE POSEDOVATI IZDELOVALEC PLAKATOV AMERIŠKA ROCK SKUPINA: PEARL . V NEMČIJI IMAJO . PODROČJE POD KANOVO OBLASTJO ODPRT, RAZBIT (OREH) JAPONSKA ROKOBORBA ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA KERSNIK JE AVTOR ... GOSPODE RIMSKI BOG LJUBEZNI RIMSKA 51 MARKO ELSNER SLAN PRIGRIZEK OBŽALOVANJE VENEZUELKE SO SOSEDE ZVRST JAMAJŠKE GLASBE KOLIČINA BLAGA NATRGU MESTO V EGIPTU NI KLICAJ IN NE PIKA STAR CITROENOV AVTO 10 KRILATO PRAVLJIČNO BITJE NAŠA CELINA JUŽNI SADEŽI NAREJENO S TKANJEM ŽILA DOVODNICA PROPELER (ŽARG.) MEHKA KOVI NA (SIMBOL Ga) TROPSKI DREVESI NASPROTNO OD HLADNE FR. IGRALEC DELON ŽELEZNIŠKO POSTAJALIŠČE PREBIVALCA IRSKE ANTONIO VIVALDI NEVARNA, NEGOTOVA OVALNI KROŽNIK NASPROTNO OD NOV JERNEJ TOZON ŠPANSKO DESERTNO VINO PRITRDIL-NICA NEMŠKA KNJIŽEVNICA SEIDEL FIZIKALNA ENOTA (SIMBOL W) KORNELIJA (KRAJŠE) OZEK ŽLEB V DESKI NASPROTNO OD OTEŽEN RAFKO IRGOLIČ POLIVINIL (POLJUD.) NATHALIE DELON DANES ZJUTRAJ (STAR.) INDIRA GANDI JETRNA, GOSJA PRESTOLNICI JUŽNOAMERIŠKIH SOSED RDEČI KRIŽ SLOVENIJE SLOVENSKA RADIJSKA VODITELJICA GOŠTE HRANILNO BOGATO ŽITO MORSKA ŽIVAL 8 9 2 5 5 6 3 7 1 6 7 5 8 9 4 3 2 5 8 1 2 4 6 9 3 8 2 9 7 SUDOKU198 7 1 2 4 9 2 5 7 9 7 5 1 3 6 2 1 4 1 4 7 2 9 1 8 3 REŠITEV SUDOKU 506 REŠITEV SUDOKU 197 1 4 3 8 9 5 2 6 7 8 6 7 1 4 2 3 9 5 9 2 5 6 3 7 4 1 8 4 7 1 2 6 8 9 5 3 5 3 8 4 7 9 1 2 6 2 9 6 5 1 3 8 7 4 6 8 9 7 2 4 5 3 1 3 1 4 9 5 6 7 8 2 7 5 2 3 8 1 6 4 9 4 7 6 3 5 1 2 8 9 3 8 2 7 4 9 5 1 6 1 9 5 2 6 8 4 7 3 9 5 7 8 1 4 3 6 2 2 1 8 6 9 3 7 4 5 6 4 3 5 2 7 1 9 8 8 3 4 9 7 5 6 2 1 5 2 1 4 8 6 9 3 7 7 6 9 1 3 2 8 5 4 NERAZUM 3 5 8 2 9 11 ZGOLJ 6 7 novi tednik vMny> г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. marca. Geslo iz številke 8: Imate kaj za pusta hrusta. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Franc Horjak iz Šentjurja, Slavica Spolenak Jakop iz Šentjurja in Matic Pipan iz Kopra. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 TA PISANI SVET Znani v pustnih maskah Po dolgi zimi je pustni čas ena prvih priložnosti, da norčavo vzdušje zamenja zaspane dni. Če je nekoč veljalo, da so se v pustne šeme preoblačili v prvi vrsti otroci, odrasli pa so jih od daleč zadovoljno opazovali, se je to v zadnjem času nekoliko spremenilo. Pustni čas predstavlja zabavo za vedno več odraslih. Vedno bolj pogoste so tudi družinske maske, ko se vsi družinski člani za en dan spremenijo v pravljične junake. Tovrstne fotografije znanih osebnosti so na družbenih omrežjih zelo priljubljene. Tudi mi smo jih izbrskali nekaj. ŠO, TS Na pust se vsako leto skrbno pripravita direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah Marko Samec in njegova žena Ajda. Kostume sestavita iz oblačil, ki jih imata doma, in zanje ne kupujeta novih dodatkov. Lani sta bila gejša in samuraj, letos sta se prelevila v pustolovca in si nadela ime Gwendolin in Rupert Jones. Med opazovanjem divjine sta srečala simpatično žirafo Zafario, pod Pevka Alya se je prelevila v prikupno miško in fotografijo objavila na druž- Priljubljena pevka, voditeljica in direktorica velenjske medijske hiše Naš čas Maja Oderlap je na pustni konec tedna prikupno pozirala s svojo družino, s katero zadnjih nekaj let živi na Polzeli. Kot nam je pred časom zaupala, ji je pustni čas izredno ljub. V njem neizmerno uživa tudi njen sin. (Foto: osebni arhiv) kostumom se skriva njuna hčerkica Astrid. (Foto: Matic Javornik) benih omrežjih. Seveda všečkov ni manjkalo. (Foto: osebni arhiv) Kurenti v etru Radia Celje Ste jih slišali? V dneh pred pustom jih je gostil radijski voditelj Boštjan Oder. Dobro voljo, srečo in zadovoljstvo so v Celje prinesli s Ptuja. Društvo kurenti Center Ptuj tovrstno tradicijo neguje in ohranja že leta ter skrbi, da ta izjemni biser nesnovne kulturne dediščine ne gre v pozabo. Kurenti in kurentovanje so namreč vpisani v register svetovne nesnovne dediščine. Njihovo bistvo bi sicer ostajalo enako tudi brez tega. Kot so rekli, upajo, da smo se te pozitivne energije nalezli tudi Celjani. Povedali so tudi, da jo bodo ohranjali 365 dni v letu. ŠO Slovenijo je na pustno soboto obiskala ekipa bobsled z Jamajke. Sestavljajo jo bobnar skupine MI2 Igor Orač, njegova žena Lucija Čakš Orač, sicer sodelavka celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in članica občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah, ter njuni trije otroci. (Foto: Osebni arhiv) Ste vedeli, da imamo tudi v naši regiji kurente? Na fotografiji so kurenti iz Velenja, ki so se po Celju sprehodili na povabilo Zavoda Celeia Celje. (Foto: Matic Holobar) Domiselno pustno masko si je nadela ravnateljica OŠ Lava Marijana Ko-lenko, ki je po celjskem mestnem središču zaplesala z radijskim voditeljem Boštjanom Odrom. (Foto: SHERPA)