številka 17
četrtek, 4. maja 2000 180 tolarjev
Milijon tulipanov, 40.000 obiskovalcev
MOZIRSK1 <îW - V sviijtm 22. let» jt park cvetj:i ol» Savinji /amtd najlť|>^ť doslťj in nav-du!^íl skoraj -lO.OíM) ul>ísk<ivak«v. ki so se v nJem piimudíli med velikonočními In pnomajskími pra/jiikí. UpnivIJavci so lelos posadiM milijon lulipanov, ki so skupuj s prav luhkšnim áitvilom domaCeua pomÍHdanskeua ^'vetja ín i iepo ra/stavo balkonskih ro2 n:i ntost<»vilk preko potoka v tfaju n;ivdu.<evnlt mno/jco od l>lízii in dulec.
[/raćun je p<5ka/al, da naj ht v ich dneh šlcvHo i^iskiwakcv v vseh d^>scdanjili luLih dascglo 1.500,0(1(1, arcinovsu'jpnico pa jc kupila Alojzija Tacclj j/SvcicTn^jicc v Slowaskiii Goricah, ki ji jc lepo nagrado podelilo podjcijc Svca, generalni pokrovitelj Mozirskcga gaja v leta^njem leiu.
■ )p. vos
ISSN 0350-5561
d.ď
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v oterem Velenju tel.: 063/851-704
in
STPOPNIK IGOR s. p. tal: 063/869-238 gsm* 041/599-830
Praznikov se veselimo
Spn):(čaJo nam d<4)ni v<»lj<», spomini na lepe trenutke pa nas^doluolKi^iitjj4>. Se posebej doitrfKinšli so tako dol^i pra/niki. kols4»si jih nekateri lahko privoščili letos, ko so s pove/avo vvlikonoćnih in pn(>m;<jskih pra/.niko\. dne^'a »pora proti okupatorju in nekaj dni letnega dopusta, koristili kar enajsi pn»slih dni.
Ajsencije so si v icm řasu mele roke, pa vendar je veliko ljudi osiaio doma. Vse prireditve so bile namreC dobro obiskane in leh je bilo Ae posebej v ia.su delavskega praznova-njH loliko ko( le redko kdaj med le!om. Nh prcdvečerdc-lav^kcgji prj/nika je bilo živahno na Slevilnih hribih, gričih, po sctscskah st> se zhirale i udi manjše ."«kupine in v pri^clnih družbah po svoje praznovale. Krcsovanje jeiiCitno lej'îalra-dieija. ki jo ima rado siaro in mlado. Podolmo velja ludi na prvomajska sreCanja, ki jih jc Iclos nekoliko i>krnilo vreme, ki pa je biloie kako naklonjeno organi/aiorjem osrednjega deiav.skega sreCanja na (kaSki gori.
Tradicionalno jc bilo ludi prebujanje v praznično jutro. V vcCjih krajih (Vclt;nje, Siišianj, Šmartno ob Paki. Mozirje. Na/arje, Ljubno, LuOe, (Vomji grad in Solčava) so budnice igrali Pihalni orkester Pre-
V	> ••• .
' '	ti A
fK
»	I

Kresovanje v Zgornjem Šateku (vos)
mogovnika Velenje, Pihalna godba SsiK^ianj in (»odba na pi-
hala /gornje Savinjske doline. SI ran 20
Most za praznik
MOZIR.IiJ - Jurjevo je Ýx čeirio Icio zapored praznik mozirske krajevne skupnasii in leimso ga ol>ele?ili k' poselwj sltive.sno. Najbolj veseli so bili gotovo ob oivtuiivi mwega mt«ia preko Savinje. /.eio pt^membna naloi^ba je bila vredna 145 milijoniw lolarjev, k'pe oivoriiveneskîvesnosli pase je udele/il Uidi predsednik dr/avnega zbora dr. Jane/ Podobnik.	fl Sfíkaijp
Pobegli hrvaški kaxnjenec v torek še na begu
Minuli konec lednn je hil /a prebivalce Belih V<»d in Kaven pri SoAtanju ter i>tevilne policiste In kriminalisle, ki so hili od solmte miprej vklJuCeni v akcijo Iskanja nevarnega pobegleca hrvaškega
zapornika Damirja Grdcniča. vse prej kot prazničen. Prel>ivalci so hiti upravičeno presira^eni, s|)loli potem. kos4ipt>Ucis!i vnedeij4>/jiitr2kjnasamotnem vikeiidu vhližiril BelUi Vod naAli/o^k'iK'li Irupli bstnikov viken<la. ki sla umrla nasilne smrti. Um^^rnje utemeljeno osumljen 21-klni Damir, kisoua Ki nizličnih koncili Slovence zaradi kraj a>1omobiJov in drugih prevuznili sredstev, i«>kali /e<KJ ne<lelje. 23. aprila. VeČ nu strani 15.
Danes in jutri bo prevladovalo sončno in toplo vreme s posameznimi popoldanskimi nevihtami,
9770350556014
2 NAS IIAK
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
4. maja 2000
Šolski center Velenje
Omejitve vpisa ne bo!
Cepraiv jc Šolski cvntcr Vvlenjc /apmsil r<.'|nil>liškc^H ministn) i» šolstvo in ^pori 7ji ojnvjit«v vpis«! v subkcm Iclu 2000/2l»01 prodnim splosnv ;^imn>i/iji> in račuiiHlniiikegH k>hnikji. omejitve* vjH.kh ne h». ZhIo »o o^mopilci, ki suodilali prijiivezHRju, v minulih dneh prejeli »bve.siilu, àa so kljub večjemu ACevIlo prijav cid ra/pisane^H i^tevila prošlih mest kiindidati /ji omenjena pro^nimii. K dopisu so hita prilo/ena ludi navodila /a vpis. Ta bo /anje 16. in 19. junija.
Prav tako jc omenjeno minisirsíw pt^tialjSaJo rok za vpis za programe poklicno ichnji>kega izobraževanja ali starem za pn^kp-ame in sicer do 16. junija. Pi'^ wm proiiçr«iniu na velenjskem ccntru izobražujejo/j elekuuehnika energetika, eicktn^iehnikavlekironikii, ekonomskega leh nika, iehnika^\spodinjskjh slon lev in strojnega tehnika.
Tudi na viSji sirokwni kljub piveej večjemu številu prijav ixl ra/-pisaniji prostih mest v naslednjem študijskem leiu <^mejitve vpisa ne na5^rlujej<i. /m program inženirja eleklronikc mladim^ ra/ptsa-H 70 prmtih mesi in zanje prejeli % prijav, /<» izcibražcvanjc jîdra» slih v lem prngramu pa so za 5i) predvidenih mesl prejeli 54 prijav, ^.al. je prišla pobuda o obliktwanju diskielrane enoto lega viijcSol-skegasirok<ivnegapr<igramavBeii Ki aj in i prepiizno, ih bi lahki» tam vpis organizirali. Šmdij za inženirja elektronike naj bivĆ'momlju sic-kel v ^tudij.skem lelu 2iHll/aH)2.
Kol smo žeport'kCali bodavprtigramuin/emr rudarsiva ingeoteh-nologije v študijskem letu 2íH)í)/2001 izvajali k izobraževanje za odriwle. za mladino pa ne, saj kljub prizadevanjem ni«^ dobili potrebnega soglasja pristojnega minislrslva. Zanj w"» predvideli 30 prcxstih mesl. prijav prejeli Po besedah rnvnalelja višje .strokovne itolc ^olskit^a eentra Velenje Milana Me/« aklivni>sli va možm^-sii izobraK'vanja 7H mladino v lem pro^amu kljub letts odklonilnemu mnenju ministrstva ic tečejo.
mtp
Mehu priznanje zveze borcev
UK^BUANA. 25. aprila - Ob dnevu opora proti okupatorlu je Zveza združenj Irareev NOB na .svečottosU v Mu/vju nnveji^e /.{•odovinvv Ljubljani pndvlila prJznanjaJi.stineler zlate in sre* lir ne plakete. î^luto plaketo je prejel tudi zupun Mestne občine Velenje SreCko Meh. Podelili wi mu joza v^eslranskt^usjTeiniuzve-deno prireditev "Sever^'jvzhodna Slwenija v bojih za sv{iboclo'\ kije bila v Velenju junija lani.
■ mkp
Občinski svet Nazarje
Končno DA turistični

organizaci|i
Na/iirski občinski .svetniki so .se prejšnji leden sestali ^e na dru* {>i redni seji v aprilu in obravnavali nvkAj nujnih sprotnih zadev. |*u temeljiti ra/|irnvi in tehtnih prijKmilvih na preji>n ji seji so tokrat ven« darle dali soglasje k ustanovitvi lokidne turistîènv organiiUicijc. to je gospodarsko > interesnega združenja jn i^|>ornjo Savinjsko di»li-no in Kť (ako pridružili štirim občinam, manjka torej lese soelas-jeol>cine Mozirje.
V	nadaljevanju so polrdili spremembe odloka o gosp^)darskiii javnih službah in ilaii piïzitivno mnenje k imenwanju ravnatelja asncw-ne Jole Nazarje, lo jcsovcda dtvw Janji \TSilce <íolžnostj ravnatelja Anion S mrke.
V	drugem delu seje so opravili SeskupSčiiio podjetja Dom Nazarje d.o.o., kjer so obravnavali in sprejeli raiunovo^sko poročilo tega podjeija za lansko leio. To podjetje je na>talo kmalu po ustanovitvi novih občin na podlagi <k^ovora med njimi. Njegova dejavnost je namreč upravljanje / družbenimi in večla si nizkimi stanovanji, lorej predvsem s stanovanjskimi bloki pretežno v občinah nazarje in Mo-zirje^vnjanjši meri pa ludi v občinah Ljubno in Luče. .Skupno lopt)-meni upravljanje okrog 200 sjantA'anj. V prejšnji skupni občini Mozirje je to dejavnost t>pravljalo Javnt) potljeije Komunala Mozirje, kar pa po skupnem mnenju nt bik) primerni'», zato so to dejavnost izločili in uslanoviJi novo p^îdjetje.
Firma je seveda registrirana 5c za nekatere ostale komunalne de-javnosii. Sem .sodi upravljanje z vtidovcxJnimI sisiemi. v zadnjem času pase asmerja zlasti v upravljanje toplovodnih sistemov. V Nazarjah taksen sistem daljinskega oj^evanja imajo že vrsto let, vezan pa je na na kotlovnico nazarske Ic^ne industrije, zaradi pomanjkanja sredsiev ga vzadn jih letih niso Sirili, ta širitev na osrednji del Na-zarij pa bona vrMi leuxs.seveda s pomočjo nepovratnih sredstev programa Phare, eťlolen slslem bo v lasti občine Nazarje, podjetje Dom pa bo 7 njim upravljali^, skrbelo za ram^d toplotne enetpje ter za vzdrževanje in razvoj lega sistema.
V Topolšicl bo v soboto svečanost ob koncu 2. svetovne voýne
Petinpetdeset let pozneje
V soboto, 6. maja, ob 19. uri, bo v zdravniškem parku v Topolšici sveč-anost ob dnevu zmage in koncu dru' ge svetovne vojne, ki jo jo pripravljajo Krajevna skupnost Topolšica in krajevna društva ter Območno združenje borcev in t;<^e/eiencev NOB Veienje. Na svečanosti bo imei pozdravni govor župan Šoštanja Mi-ian Kopušar, siavnostni govornik pa
bo predsednik NOB Siovenije fvan DoiniČar.
V liip^KicijcbikiQ. maja 1945vj5iahu IV opcraliviic cone NOV podpisajia hrezpo gojna kapitulacija ncniSkili obt^rt^žcnih sil za jugovzliodno Evropo, V zdraviliškem parku v TopoISici so uredili spominsko ki priča o dogodku, ki jc za jugovzhodno Evropo pi>mcnil uradni koncc druge svetovne vojne. /Cajcii ncm^i general.
Aleksander Lohcr» je prav tu podpisal brc/pogojno kapitulacijo,
V programu, na svcčamihti, bodo st'ïUchv vali učenci OS Karla Destovnika - Kaju-ha .iiv^tanj in TopolSita, mtwki pcv.ski zhor KUD Ravne, Jane/ Ma/c. učcnci Roberta < ioličnika. plesna skupina Vandnwčki in pihalni orkester Zarjit V primeru dežja lx> prireditev v kintnivorani "IbpoliUca.
■ mkp
MIsllnJskf "da" za projekt CRPOV
Zaradi dražjega asfalta ne bo manj cest!
Misiinjski svetniki so se na apriiski seji odiočiii, da pristopijo k izdeiavi projekta za ceiostni razvoj podeželja in obnovo vasi (CRPOV). V mesecu maju naj bi namreč država objaviia ietošnji raz-pis za sodeiovanje v projektu, ki ga bodo tudi sofinanciran. Svetniki pa so dorekii še vrsto drugiii zadev, med drugim so se odiočiii. da kijub podražitvi cen asfaita ne bodo zbradi-ii in obnoviii niti metra manj asfaita, kot so zapisan v pianu in potrdili pri obravnavi ietošnjega proračuna.
Mislinjski svetniki so se pred
giavjvanjem, ali se otUočijc^ za pri» slop k izdelavi projekta CRPO dolgo in temeljilo pogovarjali. Mnogi med njimi so se namreč spominili, da so pt^dobne pa»jek-te i/delovali že preti desetimi leti, potem pa so oblegali na zaprašenih jx>licah in pcî predalih. Ker pa bo država predvidoma maja razpisalasredstva za pomoč pri izdelavi projeklov in ker so tovrstni projekli tudi pi>dlnga z^ prijavljanje na raziične razpise ministrstev za dndeljevonje sredstev za hitrejši razvoj p<isameznih področij Uiko v manjših mestih kol na vasi. $o se za pristop vendarle odločili. Imenovali so tudi skupi* ni> sirokwnjakov iz posamezjiih pijdročij, ki bodo sestavljali pri»-jeklni> skupino, Vanj so soglasni»
imcnwali Draga R>gi>revca,Snîi-Ijana Struca, Mirka Cehnerja, Jožeta Soviča. Katarino Jíagar, Brigito Riípue. MarijanoTretnjiik, Jožeta Jescničnika in Zdenko Oi;iak.
Pn^jekt CRPOV najbi na terenu pričeli izvajali septembra îetce>. do Utkrai pa bojo na p<>.llagi r.i^ls<iv tzl>raîi tudi izvajalca, ki jim lx» pripravil potrebno obsežno pisno dokumentacijo. /a u»vrsien prisUip k pospežes'anju razvt)ja pikložolskih krajev« je vzadnjih letih <xJk)člK» že veliki^ sKwenskih krajev, V Mis-linji se zavedajo, ila b<îdo.splcsh v prvi fazi, poirebtwali veliko ptxlpo-ro krajanov» ki morajo imet; interes za razwy sv<ijega kraja. Pn>jekt je namreč ra/deljen na tri faze. V prvi fazi uvajanja In priprave tloku-
mentacije gre dejansko za pripravo preverjenega dolg^»rc^ncga ra/-vojnega programa /a izbrano obir<^je in p^>samczna poilročja. Ta v grobem delijo na pet pomembnejših: kmelijstvo, gozdar-stvc\ c^rt in podjetništvo, kc^muna-la in družbena infrastruktura, urejanje prasu^ra ter kultura Spori in dru.itva...
Naseji so soglasno pí»trdili tudi zaključni n;êun občine za preteklo leto in ptirtíčilo o delu občinskih organov» ki jih jc pripravil nadzorni í5dlxir Niso pa uspeli imenovati vseh stalnih delovnih lelcs občine. Liste Ix^do ik^poinlli do majske seje, ko bodo o njih ponovno odk>čali.
■ bi
Seja sveta predvsem o prostorskih aktih
ŠOŠTANJ - Za sejo, v torek
9. maja, imajo svetniki občine Šoštanj predvideni 16 točk dnevnega reda. Med njimi največ prediogov aii osnutkov odi okov s področja urejanja prostora.
Tako naj bi razpravljali o spremcmbalï in dopolnitvah odloka o prostorskih urediivenih pogoji za obmt>čje planskih eeloi 09 ( ïbpi^lSiea), 02 (za del območja v občini Šttonj).05 (naselja Kavče. Podkraj- zahodni del. zase lek Tajna, naselij Podgorje in Lokovica), i)8 (preiežni
del KS Skomo- Florjan) ier»ičasnih prostorsko urediivenih pogojih za območje planske eelole 01 (pretežni del KS Bele vode in Za-vodnje Poleg tega naj bi obravnavali Šc poročilo o lanskem poslovanju velenjskega Komunalnega podjetja, porc^čilo o nasilju nad ženskami, razpravljali pa naj bi Se o razglasitvi parka ob dvorcu Raven pri Šoštanju in vrta obvili Široko za kulturna sp<^menika, Sejo bodo v sejni sobi sveta občine Si»starg začeli ob 11-tih,
■ tp
Od Gtaške Gore preko Šmiglove zidanice do Celjske koče
Ju res: od (Jm^kâ C/oiv, Smigluve ridtinicc, Šmohorjn, Celpkekvčc in naprej smo slišali gf\'oriti. da mora def o mah vec vdjave <lO' hisi. Slavili smo namreč praznik dela. dtyhrinií. ki ima pri ms vse i'eCjo vefjijvo. A zgfeda. da smo ta praznik }>olj slovesno slavili tedaj, koza delo if ni bih problemov; ko jc hiht prr nas Še polna raposfenoxi in je lahko dekli v,m k. ki je le hotel. Zduj, kosejeiudidelo (delmxii našin na (rgn in veliko .^tevihuikih. ki so pripravljc/u dehnf. dela ne najde, je tudi slavljenje le^a praznika manjše. Na ta delavski praznik se na-mreč v glavnem siumnijo !e aindikaii, pa Še lo nc vsi. Inker jev glav-ntm Sc rudf mini/ Cas zastonjkarskili ^laicv, je tudi obisk na Icli pri-mdiivali ^sc manj!ii. 01) nekaterih i:jenuih sevfdtfl
Pr>daikiza našo širŠo regijo so si< vr zadnji čas malo spodbudtiejsi. saj so vrsle na zavodih zii zapos^lovanje vendarle Aw/fť. Toifa hkrati za dobljen def gospodarsiva tega območja velja, da ima za desetino niije plaCe kot je slovensko povpreCje. Tudi to je podatek, ki kaíe mt to. da so v .<iediinjih mzmerah ljudje pripravljeni delali ludi za manj denarja, .samo da imajo delo, Vikega ležkega /H/loŽaja delavci ^-c zavedajo tfidi mnogi deh}d(jjalci. predvsem Ste\'ilni mali podjetniki, ki 10 i zrahljajo za izj}lače\-anje nizkih plav. Pa nc le to. V ids ta nekatere dm/>eprihodke m prikrajšani taki dchtvci. Fii si ne morejo kaj veliko />/imagafi, Če želijo zad/iari delo, Ihneh/d si niti v .sindikat ne tyw-jo včlanili, de bi morda vsajiam netšh kakšno zaščito. Tako kot velja
fionckodpravilo zii řervikc, da nc smejo zanosili, velja za dm^. da se tie smejo vključiti v katero od delavskih organizacij.
'Ahj. ko se znova bliiaja voUa c, bo morda spet kaka simnka pn-vabljala volivce z obljuba mi. koliko novih delovnih mest ho s svojim delovanjem zagotovilu. Oh prejšnjih volitvah smo to ie slišali, a od sioti.%oč novih delovnih mesije ostalo le malo. Zdaj se s tako ohljif bo lahko pojavi kukána dmga sirtmka. In Čegye(K^cl le enkrat na led. velja rti nekatere voli\'ce drugačna resnica. V slepi strankarski po-korščini verjamejo lideijem in sjin'jemajo za s\do vse. kar jim ohljuh-Ijajo.
Kaj obljubljajo in kako delajo .so zadnje d/ii nazorno pokazah de-la\xi posebne vrste - poslanci. ViipomiškO'del(T\'skem času so bili tudi l*oslanei tta moč \iptirni in tudi delavni. Na svoj tiačin seveda, saj Še vedno velja, da je pri nekaterih najffotTiembnejše owdje jezik. Truli taki sex'eda morajo biti: a dobro h/bilo če bi bil jezik pri nekaterih lH>ljj)o-vezan z možgani. Ker pri mnogih lo ni. ne mlatijo le jrmzne slame, še kako siabše .se ponašajo. Verjamem, da so ob takem defu nekateri jezni na izTimhelje, ki sopo^inia/i televizijo. Tako ne morejo .skriti, kai govorijo, niti tega. kako se sicer obnašajo. In seveda potem utdi ni Čudno, če iz takega dela ni kruha. ()zin7ma tako delo ne pripomore ktemtu da bi rjsiali imch več dela. In tudi zitmdi tega imajo naša praz-novanja bolj gr^ntik prioki ts.
mk
MS âilt Izdala ^sopfew, zalomffrkoln FHV podjeljs NAŠČAS.4J2.Ú.. Foilova1Û,Velet4e. Izhajs (A ceirtkih.
C0napouni»>eKaiMOatftlâO$rT, mesetnaranimu 675$ff.
I,$80 SIT. pollwu rtyočnirud SSOSiï, INnd
nvotrtno 7.200 8>T
UrodnUtvo:
Bons ZaAo^k (Qlrsktor in gtavn jieđniK], $tsne Vovk {odçavomi uiedrvkj, Miieiu Kr^tiC-Plamnc (pomoCnica urednika), Janez Pl6$niK, Tarfana PHgorSeH. 6o^na Špe9ef (novinarti). Mira ZaRo$ek (urednica radifaj. Janja Koii^-Špegel (taruvcr« uradnrK) Damir SnHd (ob^Kovabc)
Propaganda: Nina Jug (voi^ propagande], Sašo KoneCnik, Jure Bsflinik (propsBđndists).
Sedet uredništva in uprave: 3320 Velenje, Rrilova 10, p. p. 20?, t^fon (063) 89917 50, lelefu (063) B7T- 720. lito Qčun pri APP Veienie. iiwm sssoo-eoî-se^âa l'inUt ras cas^siol net
Ol)lilcovan)e In gni. priprava: Na$ Cas d o o Tcsk m Mprema: UMISK dd., fitan&or MflanKemn toiognOj m rokopism ne vratemoi
akcflu o DOV le 'Naž £as* uvittei med pnlzvoas inlorrrtaiivnega inaiaja a katere $e plačuje davek po 8% 2Al2ini aopoji
4. maja 2000
DOGODKI
NASi iJtíH 3
Območno združenje borcev in udeležencev NOB na letni skupščini
zgodovina v zabojih?
VELENJE. 20, apriia • Na redni tetni skupščini so se v Veíenju sestali de-iegati Območnega združenja borcev in udeiežencev NOB Velenje. Ude-ležba je biia kar 93'odstotna. kijub temu, da so člani borčevske organizacije predvsem starejši tjudje. Ali pa prav zato!? Poprečna starost Članstva je 72 let. Čeprav so organizacijo v zadnjem letu pomladili V svoje vrste so spreje Ji 212 mlajših, ki spoštujejo pridobitve NOB.
P.1 Ludi siccr je la organizacija, 7a kaiero bord pravijo, Jaje ncpnliiična in ncslran« kynJca - kar pa v praksi ni vediU) xck kol ludi àami priznavajo - nu icm ol^mtîCju ptcct'j m4)Cna: l.!í52ílanovSicjc, scsiavlja paJo2I krajevnih organizacij. Predsednik Joi^cf Povie je v poročilu, ki ya je podal na ikupSčini 10 omenil kar nekajkrai, véasíli poi'Tcdnv, vC(ísi}í pu naka/al nep^wredno. Recirrîo. ko je hii o6t ro proii predložnemu miindaîarju slovenske vlade (prav v dneh ?»kupS£ir>e so p<i!>l;inci v državnem/bi^ru obravnavali kandidaturo dr. Andreja Uajuka. ki prihaja i/ tujine), ali koje govoril o po-slanciJi dr^avncjia /!lx>ra. ki da zagcv-varjajo skwenskc interese, v resnici pn ne morçjo brc/ozkih st ranka n»ki]î. kot je rekel, all ko jcgoYorii occrkvi.kl da je po usiavi U^naod Jr?avc,v resnici pa naj ne bt hflo
Na skupščini so bill borci - kot vedno - kritični do dogajanj v družbi.
(aki^. Predvsem pa je izrazil globoko oMaJcv vanje, ker v SaleSki dolini ni veCne mu/eja ni^vejSe zgixjwine, ki bi prikazoval ol-xJolije NOB- nill spominske ki bi g<>vorila o ;em d'>dobju. pa Čeprav so v^ij le nektiC^e bile. Mendaje Vso ^.Tadivo, kije bilovCasih na velenjskem grad v lako imenovani lomšicevi v zabojih nn starem ja^u. Cii5vohli so tudi o <^nt>vnJi Jolah. ki ene 1x^1], druge pa sploh ne. jemljejo preiekli^t ktu del zgodovine in sc do nje icmu prime rrn^ vedejo.
V razpravi, poiem. kasneje, pa so prifoini g^woriliylasii o spominskih obeležjih, ki jili je na lem področju preeej. V« je popihala (udi ktimlsija za sp<^meniSkcî varscvo ^'nolraj bt^r^^ivske organizacije. Gre praivscm /z lo. da jim je ueha doUtOili lasin^lvjî.jili ka-tegiwiraii in vpisat; v zemljiško knjigo into je ol*ccžna in zahievn« naloga, ki organizacijo Caka v priliodnje. koi je poudariJ Slavko Kkiroâec.kiiokomisijowxli-
■ mena KrsUč • Planine
foto: s. Vovk
Iz občine Šmartno ob Pakl
Samo razpoke bodo pokrpali
Rvpuhli^ki» cesi» • (îti-rvnjc, sphih v dviu v«i&kv skup* no>1i Kecie» <At I^iki.jvpoiluno zoh ihisa. F<i>kdicu minulih /.im M) naredile .svoje in n:i rlolocciiih mestih eesla jK>s(aJ» ZJ1 udeležene« v tcsincm pro-mťtu in njihove žek'^nv konjičke jirHv ncv^rrta.
Svetniki s<i na nujno prepla-Miiev le repui>liSke CCMC opozarjali ?e v minul ilî leiib. /aman. Po ixîscdah ímarSkega žup:ma Ivana Rakuna tudi letos nc lv> ničdt^gaře. Na povctbiío občinske uprave si je namreč pred nedavnim stanje na terenu (^e-dal predstavnik republiške Direkcije za ceste in Zřigotovil, da bixlo pokrpali le razpoke oh strani ce&iiSia. Si pa bti prizadeval. da hi preplaši itev omenjene ceste «vrstiH v republiški prodam prihodnje leto,
'iako bo ol>Člna asfaltirala le koritnittuiii nedavno zurajenem
plo^iiku ReCiea ob Paki -Šmartno ob Paki v dolžini veC kot 32ÍI m. Naloiba v ureditev vame pt>ii /a peAce in kolesaije ter javne ra/sveiljavc oh plo^ikti l>o veljala približno 9 mHjjonw tolarjev,
Parcele na voljo čez dva meseca
Sredi prej^niega meseca ,so v obi ini pristopili h komunalni ureditvi zazidalnega kompleksa /Ái i^^radnjo individualnih hii^ pri šmarSkcm nogometnem igrišču. Gre za pet parcel. IxxJoíim lastnikom pa naj bi bile na voljo CczjJahadva meseca.
Prispevki za novorojenčke
Na pol'iudo pristojnih repuWi-ycih slu?h v leioSnjem občinskem pror.TĆunu prv'dvideli mwo postJivk(», íz katere lx»do fman-cinjH prispevke za rK»vt)R)jenčkc.
f^ilegliranilneknjt^řcejrm íxkIo kol darilo poklonili Se 10 tisoč tolarjev. Darila za letos rojcnili Scst ntwiti tilTČanov imajo menda žc pripravljena, razdelili pa jih tx>do skupaj s patrotiaî^no sluíNwtelidneh.
Najnižje sejnine v Sioveniji
Sman3ii Mipiin Ivan Rakun trdi. da r^ilKwi s^'ctniki prejemajo najniže sejnine v Sloveniji, /a uro udelcživ na seji in za priprave nanje fAt ti lani prejeli 4y2i) tolarjev bruto. Najvišji 7nesek7a sejnine je lant znaSal 44.439 .SU bruto, najnižji pa 14.7611 tolarjev. Ob tem je ?upan f< pawlvj nagliisîI,dasosejesvetavednov popt^ldanskem času. kljub skromnim sejninam vedno
skte pí nc, svetniki pa delajo i;e v raznih komisijah, /aradi tako nizkih sejnin so v leioSnjem ol^inskem pn>račujiu predvideli za 2rwxlstotkov več denarja.
Na spletnili straneh Turistične zveze Slovenije
Na pobudo lurističnc /veze Slovenije je tudi 4>î>éina Šmartnim ob Paki pristopila k elektrimskemu poslovanju. Intcnietno stranzaol^čino ureja Peter Pcxl-gi>rí*:k iz Cîavc. ki ludi zhira vse novice, povezane s prireditvami. odmevi nanje, mnenji, dc^e^ki in pt^i>l5no, i*reOsiavljH-nje na straneh internet a je za or^nizacije in društva v ohiini brezplačno,
mtp
Vlada potrďila Premogovniku Velenje izkop 3 850 000 ton premoga
Zaradi nižje cene varčevalni uicrepi
Pred prazniki je Vlada RSpi'itrdilaclekirocnergciskoîîilan-a^. s kater^i je predvkleno. da lx>do v Premogiwniku Velenje letos izkopali^ miljjone «50 tisoč ion premoga, (bje siec:r več kol lani. a vládaje oh tem sprejela ni?jo odkupno ceno. Ta znaSa 5.64 DEM za OJ premoga (lani f\14 DEM/GJ),ob tem pa so ludi zamrznili vrednost marke na dan 1.1,2(KKk
V Premogovniku Velenje bodo morali zaradi tega vključili v pc^slovni del Icuiugu načrta varčevalne ukrepe tia vscJi pí)-dročjih. Načrtujejo enakomernejši delovni ritem, saj soUi>slej opravili glavne montaže odkopne opreme, na lansko nihanje proizvodnje pa je imel velik vpliv tudi ^tirimesečni remont v .^».^taniski termoelektrarni.
LeioAnj i odkopni rezu I lat i síí s iwr nekoliko slab Ji ckI nučno-vanili. saj so kar na treh odkopih odkopavali premog slal'îsc loplotne vrednnsu'. Po Ixsedali tehničnega direktorja mag. Marjana Kolenea pase je slanje prejšnji mesee popravilo. Od-ktipavati so začeli vjami Pe5»je (lo lx) tudi glavni ixlkop za celotno leioSnjo proizvodnjo), kjer težijo kakovostnejši slo|i premogla. Zadnji V7orei premoga v aprilu »o imeli celo več kot |0.tX«KJ,1cg.
®
Vaia bližnjica do banice
Imats osebni rečunelnik z dostopom do im&neta?
Postanite uporabnik apletne poslovalnica KJIk NLB« kf je za vas odprta vse dni v letu. 24 ur na dan in vem omogoča:
•	vpogled v stanle fn orc^et na va&ih rafunih in r£ičjnlh, na k^erih Me pooblaSćeni,
•	platevanje obveznosti preK posebne in splošne poiolnice ter virmana,
- prenosa sredstev med iBčuni.
•	po&iliarje fn ^>r^emanie sporočil v In iz banks.
Prihranili boste ćas in denar, kajti plačilo obveznosti preko Kitka stanejo samo 30.00 to(ar|Bv. iakanle v vrsti, pred C>aj>ânlm okenca, pa Oo za V^ samo preteklost
Inâetol
Će boste zahtevek oddali do 31.07,2000. vam bomo uporabo spletne postóvalnice Klik Nt^odobnll brez plačila pristopnine.
banka Velenje
B^nka Vehnj9d.d, Vsteftje,
bBnir>a skupin» Noýů Ljubljanske banké

^"emstavku
FrUJ - Puijska Perutnina je na mednarodnem pomladanskem zagreb.^cem velesejmu projela tri velike zlate medalje ter Ifi zlatih in itiri srebrne za svc^e mesi"> in mesne i/deikc. kar pomeni najvci medvsemihCHleliij«»Cimip<idjciji in hkrati al>»i>luino zmago ZiigreK^keya i>cenjevanja,
IJlfBIJANA-Skiadza izgradnjo nove pediatrične klinike v Ljiibljanije od leta lWdoletosspom<m^^domiioijem zbral milijonov lolarjev. samo lani milijona, v letoSnjem diiavnemproraCunuieletoszagoiovljenJi5y() milijone^, torej naj bi gradnjo let<Uv konćno le začeli.
IJUBIJANA-V Sloveniji fc mesce dni velja nov sistem teleionskili Sievrlk.v tem so na Telekomovem i^ivniku (186 našle I i mil ijona klicev, torej je vsak uporabnik tel eko-munikacij.skega omrežja lo številko poklical v pt>vpreiju vei kot irikrat.
IJUBUANA-Ki^necfetmiarja je imelj Skwentjai,997 milijarde dolarjev deviznili rezerv, karje zii 12 milijonov manj kol vjjinuaiju in za 1.473 milijarde manj od skupnega zu-nanjegji dolga drílave, ki je z^idnji dan februarja znafeil .\47() milijarde dolarjev.
MDRSKA SOBOTA- Pomurski cXok>&ki ccnter in sortni-ni center iz hivaSkega Čakovca sta pripravila pr^>jekt ponovne naselitve Ixîbrov k reki Muri, ki .so bili nekiK značilni za već iHwi^ij {il> Muri innjenili rv^kavilivSlwcnijiinna MrvaSkem. z luselitvijo pa bi Muri vrnili nekdanjo biolo^co raznolikost,
SKNTJl'R-Na?elezni.2»ki postaji všcnijuiju bodo konec tedna odprli mali řelezničarski muzej, v katerem bo na ogled nekdanja oprema želczjiičariev. prav tako pa foiograiije in dokumentacija iz časov, ko so?eIezniSkc tire i« upravljali z roCnirai kreinieami.
TABOR V SAVINJSKI DOlJNI - V tamkaj.i.njem domu krajanov v soboto praznovali drugi <^t:>cinski pra/nik in ob tej priliki ixikrili i>lxíinski grí*» ter razvili za.stavo. v nedeljo pa st» pripravili Se vsakoletni ^ntjurskisejem, ki so ponovno oZivili pred osmimi leti.
MARIBOR-Veliko presenečenje je novica, da je Sliwen-ska razvojna dru?,ba avtomobilskemu koncernu BMW ponudila del T a mo vega premoŽenja za en ii>lar, zanimivo je tudi, da se za Tam zanima utdi pri Audiju, vsaka od teh mo?noiđi pa naj bi zag^Movila t\l tri do pel tisoć ixwih deU wnili mest.
UrBLJANA - V Pivovarni Union s^» po 77 letih ustavili proizvodnjo pekovskega kvasa, s katerim so (oskrbovali SUwenijo in večidel Istre, razlogi sodoirajana oprema, velika kt^nkurenca tujih prc^izvajalcev in s lem manjih pnxia-ja. zapt»sfer>e pa st> prerazpi^redili ZJîotraj podjetja,
SRMPETER - Prihodnji teden minilo leto dni oU tragične prometne nesreče na železnii^kem prehodu v Šem-peiru, novega prehtKla pa Sevednonisc^ začeli graditi, čeprav sta oWina Žalec in Slovenske železjiice zag<»uwili denar, da je izvajalec izbran, z lastniki zemljišč pa sklenjen dogwor.
Podjetje za urejanje prostora Velenje
Od pisma o nameri do novega centra 5 let
Lani se Je v mestni občini Velenje precej govorilo o tem, da bi na območju , kjer Izvaja Podjetje za ure* JanJe prostora Velenje dejavnost vrtnarstva, uredili parcele za gradnjo, vrtnar^ ski center pa prestavili na drugo lokacijo. Nedavna postavitev novih rastlinja^ kov na tem območju Je med občan/ sprožita ugibanja, ali Je morebiti ideja o širit-vi mesta v KS Stara vas pa-dla v vodo?
Jože* Mm. direktor Pupu je povedal, da o icm odgovorni v nicsliii občini Velenje še vedno ra/misljajo. Idejo ne glede na posledice ptxJpirajo ludi siuni. Seveda pav času iskanja in urejanja novih piwršin za dejavnost ne morejo čakali kri/em rok. **Nad()mťj»(no zemljišče Je ta'ba phchibiti« ga iirťditi za namene in prestaviti celtitno tehnolo^^i-jo. Zul, te aktivnosti v mestni občini niso sledile dovolj liitni. Šelejanuaija letos smo namreč predsstavniki Premogovnika Velenje, mestne <»bčine in piKlJetJa podpisali pismo o nameri in se s tem obvezali, da bomo dolgor4>čno to zemljišče <»pustili ZH svojo dejavnost. V tem ćasii pa bi se nam pi»drli rastlinjaki na glavo. Zlasti ste* klenjak ob Kidričevi cesti« ki smo ^a minulo zimr» že tretjič zap(»red pwlpirati z lesenimi drogcm. l\jdi energetska <»skr-ba v r^jem ni bila zanesljiva, saj
nam je grozila p4>/eba celotne pnîizviKinje. Zaradi vsega tega smi» se odločili, da za preltiKlm» «»bdobje postavimo na<»bmočju bivših (xlprtih gred siKlobnc ms« tlinjake. Pt) površini b<KÍo za p<»lovico manjši« po pr(»izvod-nih zmogljivostih pa celo nekoliko večji. Rasllinjaki so postavljeni tako, da jih bomo kasneje lahko prestavili na novo hikaci» jti.'' Po Mra/ovih besedah naj hi jih uredili še letos, steklenjak ob Kidričevi cesti pa podrli in na površini pribîi/no 5(X}(I kvadratnih metrov uredili njivo /a sadil-veni material.
S pismom o nameri so predvideli ludi nov{-) lokaciji") /a vrtnarski center. Uredili naj bi bila (^b je/eru, naspr<îti Pesja oziroma med /aprlim U>kokrogi>m od/ve pljeva nja proti društvenim prostor(^m Kinološkega društva.
Tu je na voljo priblii^no 10 tisoč k'vadratnih ractri)v zemljiška, na katerem bi lahko uredili sodo ben vrtnarski center, kol jih poznajo v sosednjih razvitih dr/avah. Mra/ ocenjuje, da je lokacija primerna, a jo danes še pov.'sem nekoristna. Zemljišče namreč ni urejeno z nobenimi prostorskimi, ureditvenimi ali planskimi akti in še vedno je v lasti republiškega kmetijskega sklada. Za ureditev vsega tega bo potrebnih vsaj 5 let.
Zvrtnarsko dejavnostjo ustvarijo priblii^no 250 milijonov tolarjev realizacije, kar je slaba četrtina o7.iri)ma 20 odstotkov celotnega prihodka podjetja. Dejavnost pa je [>omembna ludi Ziiradi gotovinskega pjslovanja.
Sicer pa - pravi Mra/-so lansko poslovno leto sklenili kar uspešno. Ustvarili so skoraj IH
Sodobne rastlinjake $o postaviti za prehodno obdobje, ko naj bi urediti sodoben vrtnarski center na drugi tokaciji.
milijtmov tolarjev dobičku, ki ga riizporedili med rezerve in na nera/i^>rejeno p^istijvko o/iroma za dividende. Uresničili so večino zastavljenih poslovnih in ludi drugih ciljev, med katerimi je ludi oblikcmmje ceitwite ponudbe za urejanje naselij, mest. zelenic. Cire/a ponudbo, ki jo v mestni občini Velenje i/vajajo ze nekaj let, z njo pa bi radi na-stopjJi ludi v drugih občinah 1er krajih po Sloveniji. "Če se hočemo specializirati, se bolje tehnološko opremiti, skratka slediti evropskim trendom na tem področju« bomo morali z dejavnostjo kiir krepko poseči tudi iz>'en Šaleške dolloe.^
V zadnjih petih letih so preccj vlagali v obnovo in posodobitev mehanizacije /a potrebe ravnanja z txlpadki in prvo fazo obmv ve tudi zadovoljivo rešili, V naslednjih letih največje naložbe načruijeji> v vrtniirstvu, saj želijo postali lastniki svojih cvetličarn, jih posodobili tehnološko, organizacijsko in po izgledu ter prccej izboljšati ponudi» blaga v njih. (ilede na to. da leto.s pričakujejo razpis za oddajo koncesije za vzdrževanje javnih cest, na katerega se K)do prijavili in upajo, da bodo zanj tudi i/brani, pa bodo mtira-li nujno posodobili še mehanizacijo za zimsko, pregledniško službo in za izvajanje dejavnosti osnovnega varslva cest. Mra/ meni, da b<^ to zanje v.se prej kol skromen /aloaaj.
MTp
Novice iz Premogovnika l/e/en/e
Poslovanje dveh mesecev
V Premogovniku Velenje so ocenili in analizirali poslovanje v prvih dveh mesecih k'tošnjega leta. V nol^nem od pt>djetij niso zasledili negativnih i^dmikov. Skladno z Zii-kon<im o Tinančnem poslovanju so postavili nekatera nova pravihu ki predstavljajo dodatno preglednost hčerinskih podjetij, s strani matere. Politika v hčerinskih pi^djel-jih. ta so liuvsko leto ustvarila milijarde tolarjev prihodka, je zastavljena optimistično, rezultati prvih dveh mesecev pa so dobri.
Bolniški izostanki pod 6 odstotki
v Premtïgovjnku Velenje iKenjujejo, da so strateškemu cilju, povezanemu z varnostjo zaposlenih in htmianizacijo dela, lani dobro
zasledovali, Prlpelilo se je 211 nezgod pri delu, leto pred tem 213. Zabeležili niso nobenega jamskega požara, ki bo ogrožal varnost zaposlenih ali povzročil gm^Hno škodo. Niti enkrat ni bilo potrebno posredovanje jamske reševalne čete, bolniški izostanki zaposlenih pa so padli pod 6 odstotkov.
Zaposlenost in zaposlovanje
Lani se je Število zapiislenih v Premogovniku Velenje zmanjšalo za 91 delavcev, na novo so jih zaposlili 20. iudi letos bodo zu-[Xíslili 20 niivih delavcev, pripravnikov, njihcv \ih btipendislov, ki st") končiili štilanje in âika-jo na zaptislitev. Med njimi ne bodo samo rudarji, ampak tudi ostali profili poklicev. Ni pa še povsem znano, kdaj bodo z novim
zaposlovanjem začeli, a računajo, da d<i septembra gotovo. -Pomembnejši premiki na področju zapi>skwanja se bodo di^gajali v naslednjih letih, intenziteta ujxîkojevanja jc namreč zek^ velika in že čez tjekaj let se bo pojjivil problojn pomanjkanja kadrov, titko da bo treba na tem področju voditi zelo prcvid-m> politiko,'* pravijo v premiigovniku.
Štipendirali bodo
v Premogovniku Velenje so že razpisali kadrovske štipendije za šolsko leto 2a)()/2()0I, skupaj jih bi.>do podelili 36. od tega 2 za pridobitev poklica dipl. inž. rudarstva in geotehnologije. 14 za poklic rudarski tehnik in 20 za {"»oklic rudar.
■ mkp
Območna obrtna zbornica Mozirje
••♦•••••••••••••••••••■••••■••••••••••••••♦••••••••••••••v
Letos slavje ob 25 - letnici
Na drugi redni seji skupščine Obrtne zbornice ,Slovenijeso njeni člani pt^drobno ocenili dc\o zbornice in njenih sekcij v lanskem letu in opredelili ,smcrnice /n letošnje leto, pri čemer Ix^do v maju veliko pozornosti namenili prireditvam ob 2> - lelnici zlxîrnice.
Ob oceni lanskega dela so posebej poudarili velike napore in dosežke na izobraževalnem in promtK*tjskem področju. Novost je ludi način pravnega svetovanja, saj je zbornica lani uvedla sistem niip^^tnic in tako di^gla bistvenih večjo preglednost in učinkovitost. Poleg tega je bila posebej pereča problematika parkirišč in pridobivanja dovolilnic za prevoze v tujino, s čemer se sot>čaj'0 avl<íprev(ízniki.
Poročila o delu posameznih .sekcij so bila tudi dovolj tehtna, kar pi>meni dobro ptnllago za boljše Iclošnje delo. Sekcija lesarjev se je največ ubadala z novo zakonodajo, izobraževanjem in delom inšpekcijskih služb. (îostinci z mw kategorizacijo namestitvenih in gostinskih objektov icr še vedno neuspešnemu piwezoviinju v loktilno turistično organizacijo. Posebej pereč problem zjinje je plačevanje avtorskih pravic za predvajanje glasbe v lokalih, številne pripombe pa imajo tudi na sistem dualnega izobraževanja.
Člani sekcije avioservisnih dejavnosti st^nap<ire mimcnjali regijskemu poveziwanju,velcktrosekciji pa izobrtiževanju. Živil-ci ,so strnili vrste v odnosu dt> večjih kupcev, še vedno niso rešili problema prodaje kruha "od vrat do vrat." ludi Iri/er-kc so se veliko posvečale izobraževanju in usposabljanju, tck-slilcj so med drugim obiskali precej sejmiw in modnih revij doma invlujini, p-adbineiin kovinarji pao svojem delu niso pori>Cali. Zato pa je bilo toliko bolj i/črpno poročik> športne sekcije, k! jev|5releklem letu bi sive no okrepila in ra/.širila svojo dejavnost, največji uspeh pa so dosegli s prvim mestom v ekipni kc^nku-renci na športnih tekmovanjih v okvii"u mednarodnega obrtne-gîi sejma v Celju.
V letošnjem programu velja posebej poudarili ^.idločitev. da bodo na letošnjem mednarodnem sejmu v Celju uredili bistveno večji razstavni prostor kot doslej, veliko bolj dovršena pa naj bi bila tudi predstavitev sama. na skupščini st> pi>drobno opredelili tudi prireditve ob letošnji 25 - lelnici zbornice, katerih višek bo v drugi polovici maja. lako bo 23. maja v mozir-ski galeriji Aleksander Vidci nik predaval o obrtništvu nek\>č in danc,s. Ob tej priliki bod<^ predstavili ludi zbornik, ki ga ho zlxvrnica izdala ob jubileju. V Četrtek, 25. maja. bo v Nazarjah okrogla mi/a o možnostih nadaljnjega razvoja obrtništva v Zgornji Savinjski in Zadrcčki dolini, ki jo bodo d)pohiili s slavnostno akademijo itî velik\.i mi^dno reviji^, ki jc^ IxhIo ob svoji 10 — lelnici pripravili Člani sekcije tekstilcev. Slavje bodo člani zbornice sklenili z obrtniškim piesom, ki bo v svibolo. 27. maja, v hotelu Storman na Venišah.
mjp
Parkirišča za tovornjake so izjemno velik problem, ki bo gtede na nove predpise v bližnji prit}odnosti še večji
Društvo vinogradniliov Šmartno ob Pakî
Od 64 vzorcev 10 zlatih
Pet članska strokovna komisija, ki ji jc predsedoval mag. Anton Vodovniks Kmetijskega zavoda Mariborje na jiovabikî članov Društva vinogradnikov Šmartno ob P.iki, ludi letos ocenila njihov lanski vinski letnik. Letos prvič sta pri tem sodelovjila tudi 2č!ana društva. V occno je komisija prejela 74 vzorcev, od tega jih je 10 takoj izkïèila, med i>4 pa je lil dodelila zlato (med slednjimi so bile tudi 4 pozne trgatve), 17 srebrno in 25 bronasto medaljo. Komisija je pohvalila prizadevanja vinogradnikov in v oceni
med drugim zapisakv, daje bila kakovost vin v primerjavi 7 lanskim letnikom še boljša. Lanska povprečna ocena je bila 16.42, letošnja 16,8.S. Med vzorci pa je bilo 17,57-odslolka namiznih. 5ř>,7ř> kakovtîslnih in 13,51-odstotka vrhunskih vin. h) mnenju strokovne komisije so najK'^ljšt^ belo vinsko kapljico pridelali Danilo Piy-kleka ( 18.04). Peter Krajne {18,10) in Franc Meža (1K.14). Med belimi si^rlnimi vini pa so zlato medaljo prejeli: za beli pino - Zinká in Beno Zager (18,(14); beli pino (pvîzna
trgatev) - Dcno in Zinka Zager ( I H,22) ter Bojan Ocepek (18. 42): chardonav (pozna trgatev) - Danilo Pokleká (18.5Í)); rumeni muškat - Ioni Verstovšek (ÍH,32); kerner (pi^zna trgatev) — Danilo Pokleká (18,56) in za souvignon-Franc Slatinšek (18.38).
Vinogradnikinn K>do podelili zlate, srebrne in bronaste medalje na prikížnostni prireditvi v dvorani šmarškega kulturnega doma v drugi polovici tega meseca,
MTp
Letošnja vinska kapijtca Je bila, po mnenju članov strokovne
komisije, letos še žlahtnejša.
w w
Delovno obarvana petdesetletnica Gorenja
v znameniu posodobitev in prenovljenih proizvodnih programov
V Gorenju na vsakoletni skupščini, ki jo pripravijo v mesecu juniju, celovito analizirajo poslovanje preteklega teta. Takrat dokončno razporedijo tudi ustvarjeni dobiček. Nadzorni svet pa je rezultate že pregledal in vodstvo Gorenja /ih je tudi predstavilo na novinarski konferenci, ki sojo pripravni pred prazničnim in kolektivnim dopustom.
Lanski rczullati«) dobri, naj* hoijSi v divicdHnj! zgiviovini («v rcnia, predsedniku uprave .|(>/eCu Shinicii preveliko hvale nc gredo 17 usi. "i.dliko smo /nwrni «|)iimisti!", pravi. Vsekakor pil so 7 doseženim zado. voljni, saj jespommna deseilcu je nazaj, ko je bila nadaljnja us<ida tcgH velikega gospodarskega ^gania vpraSljiva. Se vedno živ.
Lani so v Gorenju izdelali in prodidi 2.100,981 velikih gospodinjskih aparaiov, kar je od-siiHka vei koi leio poprej. Nekonsolidiran kosniaii donos iz kapitala je/na?^al 203milijar-dE tolarjev, (5,8 odsiolka veů kol îcta 1998), konsolidiran pa 114,9 milijardo lolarjev (llj tidsioika veC kol lelo pt>prej). Lani ustvarjeni dobiček je skoraj 38 odstolkovviSji od padlan-skcga. di'«scg;li pa so ga v viSini dobrih dveh in pol milijard lolar^ jev. Tudi (eu>s uprava Gorenja
ludi siccr bogaio, saj ga zaznamovale šleviine delovne /mage. Januarja so i/delali prve gospodinjske aparate znamke Kocriing in jih aspeSno prodajajo na nemškem irH^^u. V Cîo-renju Ori^djarna so zaOcli izdelovali novi siroj za poiopno envJjo, ki sodi v sam vrh računa-Ini.^ko vodenih obdelovalnih sirojev, na i'eàkem pa so zaceli graditi velik distribucijski skladišni cenler, ki ga bodo v prihodnjih dneh j^e predali namenu.
Februarja so sc uspešno predsia-vili na največjem svetovnem sejmu bele tehnike Domotehnicav Koelnu, Gorenje POINT pa je kol eno prvih podjetij na področju inlormaeijske lehnologi-je pridobilo ccriifikai kak^wo-sii ÍSO 90t)2. Februarja je bila dekivna slovcsncvitiudiv obra-lu /^mr/ovalnih skrinj, ko so izdelali pet milijoni i izdelek.
Marca lani je prejel<î <îorenje
Podražitev nafte klesti dobiček
UspeSno delajo v (torenju ludi v leioSnjcm leiu. ?rcxiajaje večja kol so predvidevali, vseeno pašo zaskrbljeni. < ene re-promaierialov, na kaiere ima največji vpliv pcuJrai^.iiev nafte na svetovnih irgih, naraščajo iako skokovito, da lahko izničijo ves dobiček. Prav zalo bo obvUidtwanje siro§k(w, ki jih jc po-irebno čim bolj znii?aii. ena najpomembnejših nalo^v prihodnjih mesccih.
Delovno obarvana petdesetletnica
Leiosol^lc:?.uje (îorenjepeldeseljelnico delovanja. Praznovanje bo predvsem dekwno, zaznamovali pa ga bodo sáiovil-nimi leJint^Uv^kimi p<-fiodobitvami. pridc^bitvami in pasodi^blje-nimi proizvodi, Vp»>^slilevprijznikapascje/^e zvrsiiloinse bo tudi v bodoče kar nekaj prireditev. Prva je bila raziitava del J5')žeiaH<irvaUiJakija. V tem času ?>i'>vp{.*»lovnih prostorih Go-renjana ogled plastike kipiirja Slajana Datiča. Sredi lega meseca bodo ^)dprii v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavo izdelkov, ki so plod sodelovanje s šiudenii oblikovanja, poimemwali pa jo bodo Chv^^odinjski ř^^arati v novem tisočlei-ju. Od 31, maja do X junija bodo v Cankarjevem domu odprli ^ razsiav<i jubilejne linije gcwpodinjskih aparattw Ciorenja, kiso piod sodelovanja ssvuiovno priznanimi iialijaaskimi oblikovalci • PININFARINA V skUpu le razstave načrtujejo tudi srečanje predstavnikov slovenskega gijspodaisiva. Osrednja proslava v počastitev pel deset Ici nice Gorenja bo v velenjski Rdeči dvorani 22. septembra. 7. in 14. oktobra pabcxlo odprli svoje proizvodne dvorane za vse, kijih zanima njihwo delo, VUek praznov.'uija bo decembrska olvorilevdveielnili nalořlK'-nih akttvníwti <ic)renj<i, med katerimi bo najbolj vidna niwa icv vama hladilno zamr/cwalnih aparaitw.
Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič (na sredini) in mag. Franjo Bobi nac. član uprave pred jubifejno ttnfjo gospodinjskih aparatov Pininfarina Izdelki so razstavljeni v poslovnih prostor//} Gorenja
ne predlaga njegove delitve za dividenc, menijo, da so i>e vedno prioritetna vlaganja v p<> sodobitev, dokončarije začetih nalo?h in sploSna konsolidacija poslovanja. Uprava predlaga delničarjem, da namenijo pol-^Tvico d{'>bičkaza rezerve ptidjel-ja in dodatno slabil j/aeijo, druga polovica pa naj bi ostala nerazporejena, iz nje pa naj bi financ iraJi nalckřbe. L.msko leto je bilo za Cîorcnjc
priznanje z nazivom Na poli k učečemu podjclju, hčerinsko podjetje Orodjarna pa na mednarodnem bienalnem sejmu orodjarsrva zlaio medalje^ za izdelava kombiniral nega orodja, namenjenega za izdelavo nosilcev <îljnih filtrov pri avtomobilih mercedes-ben/. Od lanskega aprila je (îorenje bogatejík; za nove poslovne prostore v Moskvi, maj pa je zaznamovala smrečica na ostrešju nove to-
varne hladilno zamrzovalnih aparatov, /avod TCLje podpisal pomemben bilateralni sptirazum o priznanju laboratorijskih rczultauw s poljskmi ini^titutom iz Krakowa, dogiv vorjcna pa jc bila ludi nova jubilejna pri'xJuktna linija <kv renje Pininfarina. Junija jc Cmrenje dobilo priznanje urejeno podjetje v akciji Moja dei^ela -iepa. urejena m čisla, hčerinsko podjetje Gorenje Indop je izdelalo robotiziran podajalnik panelov za velenjski premogovnik. Julija so delničarji na drugi skupščini j^rcjeli v^e predlagane sklepe in s lem izrazili zaupanje Upravi in Nazornemu svetu. V.Sarajcvusopiilo?iliie-mclji kamen za gradnjo p<ipol-noma prenovljenega distribucijskega skladišča, dosegli pa so tudi najvii^o mesečno prodajo gospodinjskih aparatov v zgodovini Gorenja (58 milijonov mark, okoli 6,8 milijarde lolar-
jev). V času avgustovskega kolektivnega dopusta so opravili obsežne pi«odohiive in prenove tehncîloSkih procesov. Cîore-nje Trgovina je prejela zlato odličje za traktor leta Zctor na kmetijsko i^ivjlskem sejmu v Gornji Radgoni. Omkor Rogatec pa je pričel proizvodnjo uparjalnik<3v v novih proizvodnih prcisiorih.
Usposne jc bil tudi scpteml^r. /aznamckViilo ga je zlato odličje za vgradno pečico Simple&Lo-gical na sejmu na Poljskem ter obnova certifikaia ISO 9002. Novembra je Gorenje prejelo priznanje ekološki izdelek leta za novo generacijo štedilnikov Širino 500 mm, uspcj^o pa so se predstavili ludi na sejmu pohiJiva v .Salzburgu, in sicer s kuhinjami, ki jih proizvajajo v Freisladtu. Glede na to, dii pa^d-slavlja pomembno usmeritev Gorenja kuhinjsko pohištvo, so v decembru ustanovili podjeijc Gorenje (niericri tn odkupili sredstva Maries P<ihišlVrt. Pričeli so proizvajali novo generacijo Štedilnikov Širine 5í)í)mm in odkupili lastninski dele^ lokalnega (^pc ra t erja le ) e m ach.
■ MfraZakošek
Center za socialno delo Velenje
Nasilje nad ženskami v porastu
NaCenlruza.siicialno delo Velenje so v zadnjih .Ilirih leiih obravnavali 157 primerov na.silja nad ženskami. Od lega največ v mesim občini Velenje (I22primcr5w), 28 vobčini Sa^tanj in 7 v oîx'ini Šmartno ob Paki. V4^4'>dsio;kih so p<î moč ? rt ve poiskale Siime, v ostalih primerih so strokovne službe centra o nasilju obve.stili ptilieija, zdra\Mvena služba, borodciki.stwedi, ludiSt')le in nevladne organbacijc
Med vrstami nasilja je bila najpogostejša kombinacija psi-hičnegain tlzičnega, sledi .samo prvo in drugo ter spiilno nasilje.
V večini primertw jc irajalo od enega do ircli let. V kar 73 odstotkih primerov so ga izvajali oziroma paruierji, vzadnjem letu pa SI'S se med nasilneže vpisali tudi odrasli otrcx-i - najpogosteje odvi.'^nik} od droge in al ki» hol a.
Med težavami v družinah, ki so jih obravnavali zaradi nasilja, so bile najpogcw>tejše duševne bolezni, brezp^.^ln^st, materialna stiska, odvisnosti, vedenjske moinje otrok 1er kronične bolezni in invalidnost.
■ tp
perspektiva
Veliiastnih
'/£ skont j di'set let je minilo od siovenske osumosrojiivi', ShvenijtijepoHdla driava, imai>nlnosuverenosinads\'ojim oZf;míjiín\. je ne<)(ivi.^mi. y jiiMko .\ini.U državljane, sk/iithi obsiajUf je if} še vsaj nekaj Caso tudUx). Kol v&akt/ dtiiiva ima Slovenija tudi svoju simbole: zaauwo, ^th. himno in nsimv. SimhoU označujejo pHpudnOH. podeljujejo pomvn ai 0nu)fi0i\ij0 idenufikadjo. Simhjlipnivzaprcrv uslvnrjujo Slovenijo, še preden je priSlo fisio leto efiaindcveideseio so med Slovend krožili hiraniamkiin Ihmunihijet'e lipe, žeduleč nazaj Jc Tnd)ar govoril o "mnjili Slovenvdi", da Koseske^a, juiHiiCne^a prodnima Zcdinjene Slovenija in shvcnskefta jezika nili ne omenim Slovenijo torej poleg ozemlja uslvu/jajo tudi driavm.^ki Miníh(j/i.
Minil je I. maj, praznik de/a, na sredi fitovefia tr^a sciilo!)oko r nelx> dviga mùijin po me.siti visijo zastave. No, vsaj zdkon pnrvi^ da bi morate viseti, in to ne k iz poslopji dri<n-nÚt orpmov in organov lohdne ^hipnosii. ampak tudi na dnigih javni/1 objektih, oh cesin/t, na stanovanjskih liiSab in drtigje. '/.astavje biuveno manj kol pred leti, prazniki. fMsehno "oni ta stari", so postalipnuni in redki w tisii športniki, kiprediekmo r kamero pojejo sedmo kitico /.drav/jice. Simboli so posla/i ^ytikdanji. slovenski grb je pravzapn/v f(rd, ime Slovenija pa je podol)n o Slovaški in Sl{T\'omji. Slovenski simMi izgubljajo svoje konstiintivno vlogo, minejo hitro in nihče jih ne opazi Pn'prićan sem. da za priljjd>ljenosi '/divvljice vsaj toliko p(mienihna njena lekoča vsebina kol njena ritualna vloga.
Kako pa je dn(^e7Na dnigistnai/ simbolnega pola so naši sa*!edje • IJn ati. Po \'elikem itspehti hn'aške nogpmvtne reprezentance na svetovnem pn enst\ it so si televizijske kamere najbolj zapomnile šahovnico in fxtban-ane obraze fanaUCnih navijačev, morski obiski nas na vsakem korakat opozarjajo, da smo na HrvaŠkem, lepa njihova pa je znana tudi slovenskemu ušesri. l^jiliovo poveličevanje zgodo)>inske izbra nos ti je vsnj malo tadi nasilno, nacionalizem ježe zdavnaj preglasi individu-alizeni Simbolna realnost IIrvaške je ses'cda logična, jeposlcd-ica vojnein desetletne vlade I ID/.-ja.
Frimerjtr\-a Slovenije s Hn-aškopa jezanimh'O šeizenega vidika, impotenca shvcnskiJi ùmlxjlov pove še nekaj dnigega. V Sloveniji je poliiičnt mit o naši âbrunosii, boljšosii in edin-stwnosii ponikni! v spominu polpreteklih osamosvojitvenih do-godkov. Ni prenehal obstajati, a ga razen velikih loipehov slovenskih športnikov ali pa l)oleče izpibe ter ponovne prido' liiive paradnega konja prvgovome marljix'osti lila na nič kajne pokliče na plan, niti najmanj pa iviičasinih pel Hepnblike Slo\enije. "/.uskrfyljnjoče dejstvo", kot bi po mizi udarih nekateri politiki, pa ima tudi s\ €ilo plat. U'sknijnih siiiiadjah se človek }vdno zateče k sk/vjnim sn'dst\'i>m. mitologija in magija je r irudicionalnih dn/zbah res prežemal i^t.' človekove občutke, a jej>ost(ila pomembna šelej>riposebnih do^)dkih. Podttbno je s sodalwo politično mitologijo, kalem odràzso indi državni simboli in prazjùkiy ti. dobi pnn ipomen šele v sknijnih sUnaci-jah, pa naj bo to vojna v Sloveniji aH pit državni prazidki slovenske manjšme v Ckvelandu.
Ihdobnih mitskih zgodb v naši doliniprtn'zapn/v ni. lídlna res velika zgodba Šaleške doline je biJa zgodba o velenjčanu. zgodba o premogi* in mz\'ojti nnše^/j mesta. Zaradi opranih za-slav je zgodba izginila, ne le izginila, jx^síale je moteča in nepotrebna, in kot kakšen poganski oltar nanjo spominja le biikreni mož sredi mesta. In Če teh zgodb ni aH Če so dnige,jih je fxič potrebno fXtishuL izbrskali in se jih zavedati In nivno zalo je pomembno delo grajskih zgodovijiarje)'. ki izdajajo "nepotrebne"knjige, ki "sami sebi u^siy arjajo bibliografije", nivno zalo je pomemben Pozoj ah osveilite\' Šaleškega gradu in mvno zalo so lako zelo (x^membni majhni delt čisto tus-tn/nskega sveta, kot je npr. registracijska tablica Študentskega (n tomol)ila. Tistijn, ki imajo na njej tuji grl), je ivlenježe zdavnaj del iHjlpretekle minulosti.
Tile dve milsh praznim pa si niti najmanj nûui podobni Slo\'enija je mlada dfžava, Twdicija čaščenja in praznovanja Šele nastaja, oblikuje se v ivhiivno stabilnih pt>gojih in dt) lile\'S€ nanjo nihče ne l>o spomnil. Velenje pa simMov, mitov, ritualov in ostale i^ etiii besed nima. nima pasjona, kiirentO' vanja, jurje\'anja. čamvntc. In Če hoče Velenje napolnili identi-jikacijsko pniznino svojih prebivaIcei'. jim mora naf^olniii aidi ta del srcu. /a/ četudi na njega takoj poziibijo.
■ Jure Jrampuš
Krajevna skupnost Nazarje
Kaj bodo rušili
in kai zaščitili!?
Za večino slovenskih krajevnih skupnosti velja enako neskladje - veliko žetja ter potreb in premah denarja, Nazarska seveda ni nobena izjema, zato pa vsa leta nazaj skuša v kar največji meri uresničiti želje in cilje, ki jih krajani izrazijo pred krajevno skupnost in pred občino. Pri tem poudarjajo» da je velikokrat za uresničitev zahtevnih ciljev zares potreben denar, čestokrat pa se tudi z dobro voljo in prizadevanji krajanov lahko marsikaj postori.
/ajcton zalogaj bo ludi Î7,po[-ni lev IcKi^njih nalog, 'ic so.^wc-da ra/deljcnc v dve skupini. V prvi so tisle. kaierih uresničitev zagoiavija neposredno proraCun občine Nazarje, ta pa píxsredno zagotavlja (udi sredstva za izpolnitev lisialih munjAih naiog v drugi skupini.
"Največja lei^t^nja naKr^ba v Nazarjah bo gotovo izgradnja lelovadnicc, pravzaprav večje športne dvoranCt ki bo /a-okrixřila največji /alogaj zadnjih lel, 10 je izgradnjo popolne osnovne ,^o)e, ki smo jo <«Jprli lanskega seplembra. (V se bo vse lepo ra/pleiloz razpisi, btido i/vajalci ^adnjo začeli v začetku junija. Po krajam zaiiSju bomo letos spet prevleki / asfaltom nekaj odsekov krajevnih cesL ZiaAli je 10 pomembno za visinska naselja /avinJice in Orela, kjer so krajani spodnji ustroj sami že zagoiovili. Se ireljo veliko nalogo naj omenim, ki sicer ni samo na^ i n bo uresničena v prihodnjem Iciu. To bo .slovenski muzej lesarsiva in gozdarstva v gradu Vrbovec. Delo / zbiranjem gjadiva in vsem »»ta-lim je v pi^Inem zagonu, v krajevni skupnmti pa smo v la namen v sodelovanju z druSivi in gozdarji ?e uredili del samostanskega hriba, na katerem bo spe-
ljana gozdna učna pot s prikazom nekdanjega dela in i^ivljcnja gozdarjev, seveda lx'> lo vse skupaj v sklopu muzeja v sisednjem gradu. Na delovni akciji smo namreč odstranjevali preveč zaraslo akcijo in jo nad<ime.^aii s črnim borom, se^'eda pa bomo nekaj takšnih akeij & morali pripravili." pravi predsednik na-zarske krajevne skupnosti Ma-tvj Pečovnlk.
Precej manjših naložb je ludi ze v icku. ali jih bodo uresničili §e letos. Videzu kraja in očem najbolj prijetna bogoiovo ureditev parkirii>ča pred piwlovnim centrom Izolcs. Ob njegovi oTvo-rilvi so sicer posadili lipe, ki so - iz takšnih ali drugačnih "riizlogtw"' - kmalu izginile, v začetku maja pa jih bodo z velenjskim ptxljetjem PUP nadomestili, ob tem pajc treba pohvaliti blagovni center TUS, ki bo pokril sircxíke posaditve,
Naselje Prihova sicer že vso zgodiwino sodi in tvori Naza-
Prihova bo letos dobile javno razsvetljavo
Turistično društvo Podvolovljek
Za dušo, srce in lepši kraj
Dobri "poznavalci" skritih, zavitih, lepih in krajših poti po naši lepi deželi si pot z dežele kranjske v Zgornjo Savinjsko dolino, velja seveda tudi obratno in za domačine v Podvolovljeku, Lučah in okolici še posebej, krajšajo preko Črnivca in Kranjskega Raka. Dodatno je slednji posebej privlačen, obenem pa lepo izhodišče za Veliko planino.
Sc marsikaj }e ''dodatnega.** Denimo lo. da je s prekategorizacijo cesia nied Podvolovlje-kom in Kranjskim Rukom prešla v upravljanje dri^ave, kar bi lahko pomenilo ludi skorajSnjc as-taliiranje preostalega c^dse-ka. Za kaj lakirga so ?clo zagreli ludi v sťísednji kamniSki občini, dodatno in prav nič zanemarljivo pa je pričakovíinje, da bo z letošnjim odprtjem mejnega přehlídá s stwednjo Avstrijo na Pavličevem sedlu povečalo promel med Kamnikom. Lučami,
Logarsko dolino in naprej k sosedom,
Lepa in privlačna pot bo to. pa naj bo za izlet ali nujne opravke. TakSno spoznanje je prežinilo tudi domačine v lepem Podvokwljeku. Upravičeno je namreč njihovo razmii^ljanje, da kmetijska dcjavTii»! vztrajno usiha, zato je zadnji čas, da poskrbijo zase na drug način. Tudi s turbinom.
Beseda je dala Ix'.sedo, p<')l>ud-niki za ustanwitev lastnega turističnega društva so izmerili utrip med krajani, ta pa je pospešil ustaniA'ilev dru.slva. /bor krajanov je bil prva stopnička pred vzponom. Izvolili so organe druSrva s predsednikom Petrom Resnikom na čelu, najprej pa so jasníí in nedvoumno poudarili, da novo društvo v nobenem primeru ni in ne bo lek-mec Turističnemu druStvu Luče. kvečjemu njegova dopolnitev, i^.upan občine LuČe, poslanec in domačin v Podvolovljeku je takiino zamisel odl<'>čno pcidprl.
saj je prepričan, da laliko voz potisnejo naprej le / lastno pobudo in z lastnimi močmi. Kakršnekoli namige s katerekoli .sirani ?upan tudi zavrača, saj bo društvo preživelo lez lastnimi napori in pokrovitelji, občina Lučc bo pomagala na raznih razpisih, iz oWinskega proračuna pa pravveliko denarja ne morejo pričakovali. Daje jasno!
Prvo. kar bodo v Ptidvolovlje-ku naredili, bo seznam in označitev naravnih, kulturnih in zgodovinskih znameni tasli, ki jih v tem lepem predelu ne manjka in so vredne ogleda, 'lehtno razmišljajo tudi o prospektu s predstavitvijo raznolike p<mudbe za nekiUere "pt)zna-valce'* zakotnega Podvcílovíje-ka. Temeljno vodilo bodočega dela pa je jasno in samoumevno -z roko v roki narediti življenje obiskovalcem in sebi Icpsc in bolj prijetno.
mjp
rje, kljub temu pa je najmlajši član le krajevne skupnosti in otičine. Ob vseh načrtih in p>tre-bah tamkajšnjih krajanov bt^do lelos uresničili prvo izmed večjih. To bo javna razsvetljava. VSi kar že iščejo ponudbe, torej naj bi luč v naselju zasvetila v bližnji bodočmistt, • preostre kritike pogosto telijo na fiičun denaija ixigrobnin. Trdijn, da ves denar vedni*^ vrnemo tja, kamor je namenjen. Dokazov zato je preccj. Ves denar zadnjih let smo namenili ure-diivi novega pokopališča in ve'^iee. Poskrbeli smo za ozvočenje in javno raz5vclljavo in ^ za marsikaj, pozabiti pa ne smemo, da smo pred leti obnovili podporni zid okrog siarega piikopalL^ća ob cerkvi, saj ni veliko manjkalo, da bi se zru.^il v reko Dreto globoko spodaj, Za to nalogo smo morali najeti kredit, ki smo ga tudi vrnilizavrača neutemeljene pripombe
Matej Pečovnik.
Nazaije sť> seveda industrijsko .sredi.^če obeh dolin, zato dobro sodeiwanjes tamkaji^njimi podjetji veliko pomeni in (^mogoča hitrejši napredek. Pa se v nekaterih primerih zatika tudi na tem podrtx^u» Matej R^iovnik: "Vsekakor ne morem potrdili dobrega sodelovanja s trgc"»vskim pi>d-jetjem Savinja, ki za mis nima pravega posluha. Prva pereča zadeva jc zdaj f.c znameniti Bohačev rmirof v samem središču kraja, ki nikitkor ne more biti v ponos ne Nazarjam in ne podjelja Pcxiirajo ga že nekaj let in zdaj samo upam, da bodo drsali najnovcj.^o obljubo, To pomeni do konca IcioSnjega maja. Poudarjam letašnjega. saj je bilo obljub in zagotovil doslej Í.C veliko in preveč.
Drugči cvetka je na/arski bencinski servis. Nečesa taksnega in tako zastarelega si Nazarje prav gotovo ne zaslužijo, saj
Doklej še sramota sredi kraja?
najbrž nima primere v vsej Sloveniji. Zaslužimo si sodoben bencinski servis, pri čemer sama lokacija ni najpomembnejša. Ta naša črpalka je zelo problematična tudi zvidik;« inšpekcijskih služb in skrajni čas je že> da Savinja po nekajletnih obljubah vendarle nekaj ukrene, Obwem tem je predlog, da bi jo zaViiili kot kulturni in tehniški spomenik, milo rečeno neumesten in smo ga na občinskem svetu brez razmišljanja gladko zavrnili."
Dodajmo Se, da v Nazarjali krajevni praznik stavijo 11 junija. Na letoSnje slavje se že pripravljajo, spored najrazličnejših prirediiLN'pabcxiovsodcUjvdnju z vsemi drušl\n in t*»íalimi dejavniki obliktwftli v naslednjih dneh.
mjp
od4.do 1f< 5.2000
1S delni iiomplet nožev
S Kartico Kovinotehna tf^ za gotovino
dO 5 % ceneje!
nemogoče j€ mogoče
KOVINOTEHNA
Prodajni center
v Nakupovalnem centru Velenje
Zlati orglavci velenjske glasbene šole
Ob orglah spoznavajo življenje, sebe in umetnost
Ze tisti, ki so Jim prisluhnili na regijskem tekmovanju mladih orgiavcev, so menili, da Amt>rožu Kvartlču, Nini Štalekarin Marjeti Urbanlč ' dijakom orgelskega oddelka velenjske glasbene šole - na najzahtevn^ši preizkušnji ne uide zlata plaketa. Niso se ušteli. Nas/ne* janih obrazov so nas skupaj z njihovo mentorico Emo Zapušek pričakali v ucilnlci glasbene šole, ki je njihov drugI dom.
Iri leta je od lakrai. ko .se jo Ambrož oJIikLL Ua lx) večino prostoga nameni! kraljici instrumentov. "Oi^ie s« mi bilt vSeČ» ker so spremljale zbore. Njihov zven je res nekaj posob* nej^a in prav t«) je pnte{>nil mojo pozornost. Z vsakim dnem igranja nanje spozna» vam, kako super instrument so. Povsem so izpolnile moja pričakovanja. Upam. da bom tudi sam kdaj i i|;ninjeni nanje spremljal kiikkn zbor," je pri-piwcdiwai učcncc 8. ra/roda osnovno šok Livada Velenje. Obvojilev /late plakete —2. nagrada ga je presenetila. Ni jc priCakovaK Čeprav jc piljenju programa namenil kur preeej truda, volje in časa. ''Saj ne Igram za tekmovanja, ampak za to, ker s«) mi ot^le všeč. Ne bom pa tnlil. da mi nagrada ne ^odi. Je obveza in hkrati dodatna spodbuda pri nadaljnjem vztrajanju na začrtani poti
glasbenega tistvaijanja. " Med skladbami skladateljev, ki ustvarjali za kj aljia> instrumentov, je - vsaj ;'anj • še vedno Bach "/iikon".
Nina jc dijakinji! Splošne in strokovne gimnazije Švilskegii centra Velenje. Prihaja iz Slovenj Gradca. Dekle je žc končaki klavirsko gljisbeno izobraževanje. "Želela sem spoznati Še kakšen inštrument. Izbrala sem orgle. Tako me te "spremli^«*' v prostem času že štiri leta. Vse bcdj in bolj sp<»£navam, da sem se odločila prav. Pa ne samo zaradi nagrada, kije nisem pričakovala, am-pak bolj zaradi vesela do glasbe. Vračajo vse, kar jim namenjal. Orçle so moj ko-njičekin nič mi ne more prostega Časa (ak<» obogatiti, zapolni* ti kot kraljica instnimentov.*' je povedala dobitnica zlate pla-kete-l, nagrade.Trud.številne vaje, txlrekanje nje same in tudi
njene jnentoriee Eme Ziipušek so danes žc pozabljeni. Pred obema so novi izj^ivi. Seveda zahtevnejši. Ker dela Nina s takšnim veseljem, ker zanjo in-slnimenl ni tîbremenilev, .smo prepričani da miogla doseči zastavljene cilje.
Nina in Ambroz sta na državnem tekmovanju mladih or-glavcev sodekwala prvič. Marjeta, prav tako dobitnica /lale plakete - 1. nagrada, pa se je pr\;d zahtevno mednarodno komisijo predstavila drugič, Ib-kral je imela .svoj dan. "Komisija je s tem laskavim priznanjem res nagradila mene, a ga delim tudi z mentorico. Obe sTa setnidili in nezii* man. Vesela sem taksne spodbude za nadaljnjo glasbeno ustvaijanje. saj razmikam o tem. da bi ta zanimiv in nadvse lep instniment poučevala tudi sama. Orgle so glasbilo, ki ti pomagajo pri oblikovanju sa-mopodobe, sam<»zavestí, pozor-nejši poslušalci lahko ob p«i-slušanju orgelske glasbe spoznajo temperament izvajalca. Marjela je doma iz okolice (jornje R;iJg(^ne in k pouku orgel se vozi v Velenje vsak petek. Komaj čaka na Le trenutke. Ziigotcîvo hi sebi in ivi^jemu
vozniku prihranila kar nekaj uric prostega časa. Če hi se ixiločila za orgelsko solo v Ma-rilioru. **Žťlela sem nekiy več, iskala sem nekaj boljšega. In to sem našla v Velenju, kler so res d(»bri pog(»ji za delo In odlična mentorica.**
Oma seveda zadovi>ijslva nail uspehi svojih učencev ni skrivala. ""Od našili šestih učencev s<i kur tr^e osvojili zlato plaketo, d\e celo pno nagrado. V Sloveniji poučujejo oi^le na 15 šoiah, naši dijaki pa res izstopajo. O njihovem uspehu so v strok<»vnih krogih letos veliko govorili in nam priznali kakov<istnu delo. ki pravza-pniv seže že kar na akademsko raven. Namreč« tudi naši bivši dijaki so danes tis pesni <»rglav-ci v najzahtevnejših preizkušnjah. Pred 10 leti smo ob z\Thani meri razumevanja in podpre vodstva glasbene šole začeli v Velenju ot^elskf) glasbeno izobraževanje in v teh leti h osvojili 16 nagrad na državni in dve na evropski ravni." Cma je prepričana, da so k uspehom učencev ter dijakov veliko prip<>m<igli mednarodne šole. ki so jih organizirali v Velenju in možnosti hospitalizacije po drugih šolah ter kon-
Mag. Ema Zapušek
Ambrož Kvartič
Ntna Štalekar
zervatorijih v tujini. Uspeha svojih dijakov ni vesela samo zalo, ker li z nagradami dokazujejo, dii so na pravi poti. ampak tudi zaradi lega. ker zmorejo poustvariti vse tisto, kar nudi glasba. **Preko nje spoznavamo življenje, samega sebe, ob &pi»znavanju umetno-
Marjeta Urbanlč
sti še vrednote. Moraš verjeti vase in očitno naši učenci verjamejo. Če to ni lepo," je sklenila pogovor mag. Ema Zapušek. ki ni le mcnLorica mladim orglavcem» ampak pLk' Zimje tudi strokovne učbenike. Za uspeh tudi naše čestitke!
UTp
Krajevna skupnost Plešivec
Nerazumljivo čakanje icopiči težave
telekom film 1/4
MInuil dve leti sta bili za približno 400 krajanov krajevne skupnosti Plešivec naložbeno dokaj bogati. Bo tudi letošnje? Po mnenju predsednika KS Marjana Štumpfla bo, če bodo seveda uresničili zastavljen program. V njem so poleg zimskega in letnega vzdrževanja krajevnih cest ter pokopališča predvideli še izgradnjo javne razsvet' Ijave, obnovo ceste v za^ selku Pusti potok, začetek Izgradnje kanalizacije in kabelskega omrežja ter razširitev pokopališča.
**Med prvimi večjimi akcijami« kijih načrtujemo, bo izgradnja javne razsvetljave. Tu nalogo bi danes že uresničili, če ne bi toliko časa Čakali na pridobitev potrebne doku men tac y e oziroma dovoljenj. Denar za naložbo že imamo, zato bi radi dela začeli čim prej'\ 'lakc^j po minulih praznikih bodo pristopili k obnovi ceste v zaselku Hudi potok v dolžini 1100 m. Približno tretjino ceste bi radi pfeohlekli z asfaltno prevleko letos, preostalih 600 m bi radi krajani uredili prihodnje leto. Poleg delovnih akcij bodo za naložb<^ prispevali še 50 odslot-kov potrebnega denarja ali 4 ini-lijone tolarjev.
[Xfkaj velik zalogaj bo ureditev
y

Iři.
\
Predsednik krajevne skupnosti Plešivec Marjan Štumpfel;"Krajani se vključujejo pri uresničevanju naložb s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki. Vedo, če sami ne bodo pokazali volje, jim tudi drugi ne bodo pomagali. "
kanalizacije. Izdelavi projekta zanjo smo naleteli na težave pri izbiri najugodnejše trase. Sťdaj skupaj s strokovnjaki in stn»kovnimi službami iščemo rešitve. Upam. da bomo proti kuncu leta že na trasi alt vsaj nakupili nekaj potrebne opreme." Hkrati s kanalizacijo njij bi krajani gradili tudi kabelsko omrežje za vas Plešivec in širšo okolico, po možnosti pa naj bi omrežje potegnili Se z^i
(inisko goro.
Pri skor^ vsaki predvideni naložbi je Stumpfe! se posebej nagktsil soudeleifbo krajanov v denarju in v proslovoljjicm delu, kar je v mnogih okoljih danes prava redkost. ''Krajani res radi st»delujejo na vsaki akci^ji in upam. da brKl<» tako tudi v pri-hodi\ie. Dobm vedt), t'e pri uresničevanju potreb sami ne pokažejo volje, ne nu»rejo pričakovati, da jih b<Klc» drugi razumeli in jim pomagali. Prav nerazumljivo pa se nam zdi, da moramo čakati tako dolgo na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zadeve se zavlečejo, težave kopičijo, nezadovoljstvo krajanov raste." Poleg naštetega je sogovornik opi^zoril še na na nujno obnovo brunarico pri spomeniku ranjencev. ki kaže danes kaj klavrno podobo. Menda so na njeno propadanje že opozarjali pristojne. a za zdaj zíuním.
Tako kiU na delovnih akcijah krajani .sodelujejo radi tudi na družabnih prireditvah, predavanjih in srečanjih- Letos so že organiziralizdravstveno predavanje, z dvema vozovoma so so-delovali navelenjskem pusmem bir7ie\':ilt]. tvorno pa sodelujejo še z drugimi daistvi. tirganizaci-jami v kraju in tudi na občinski ravni.
MTp
s finalnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava v Velenju ^^^^^^ ^^^ ^^^^
VelenjOy 20. in 21. apriia - Ne po naključju so se finalnem detu 14. tekmovanja turističnih podmladkov osnovnih sol Slovenije Turizmu pomaga lastna glava zbrali najbolja med najboljšimi v Velenju. Mlado rudarsko mesto je lani osvo///o zlato medaljo na tekmovanju za najlepše urejeno evropsko mesto, šota Šalek kot gostiteljica festivala pa je poznana kot dobra or^an/zatonca. Nenazadnje pa ne gre prezreti tudi prizadevanj tega okolja na področju turizma.
Tako kol na minulih fcMivalih so (uUi na Icla^njcm soJcjuji>ii kfo/ki Uiris!ičnega podmladka (cmo Slovenija ckvclu dohrol predsiavili v (rch sklopili, in siccr na ra?siavi, na kateri jc v Velenju sodelovalo l7osnovnihS<'>].raziskovalno nalogo 1er odrsko prcUsiavo. Naodrudomakullu-rc v Velenju jc nastopilo 14 skupin, kj so zmagale na predlioJnili regijskih lekmovanjih. Daju lema ra/burkula domišljijo mladi fu da so mladi nosilci ntwih zamisli in Siidohnih dej,inj v la-ri/mu, da bi jih lahko odrasii posnemali in se marsikaj od njih ludi nauCili, so dokazali vsi po vrsti. To je oh koncu festivala med drugim potrdila I udi pmisetini-d |Xjsd>ne ki»mlsge Dank;i Zorko: ^'Bifl ste «Hllli^ni. Komisyji je imela res ležko detu pri mlloťitH ko^a ho nauraclila /ii iruil. čas in prí/udevanja / /Ja-Hm ali srebrnim |)ri/nanjem. Lepa nald^ha /m stcivenski turínem je va^ delo in samo veseli snu» lahko (a ki h te mel fe v; na katerih ho turi7.em. kol enn od |m»-memhnih slovenskih ^os|>od:)r-skih dejavnosti, ^sradil raz\'oj mlade In majhne Slovenije.*'
Po mnenju ravnatelja Sole Salek JoMta lOivllćnika so re-zullali mladih, ki se vključujejo v akcijo TurLsiične zve/e Slovenije Turizmu p<')maga lasi na glava lako dobri, kot .so, ker mladi delajo lisio, kar radi delajo. Zu|>an mestne občine Velenje SreCko Meh je med drugim v pozdravnih besedah i/ra/il prepričanje, Ja je mlado rudarsko
mesto vredno obiskali, saj se pona.^a s kar nekaj lurisliûnih zanimivosti. Predsednik 'l\iri-stične /ve/.e Slovenije Miirjan Ko/ić je ťesíival lurističnega piidmladka kvnaCil kol i/rcdno pomembno akiivnasi za tisie. ki nanj gledajo dolgor^vîno, "Zm^ va smo se lahko prepričali, da smo luri/.efl) ljudje. Slovenija pa /iinimiva dei^ela dobrot, ki lahko turistom pi»nudi kakovostno, /dravo kulinariko in vimi.	festival se p<ivezu-
je s 95-letiHCO 'l\jristične /veze Slovenije. Kar je dodatna /ani* mivost tG|(a pihanja. Jubilej orf^anl/acije dok;k/uje, dajesh»-ven^kl turizem sliodil oh |X>mi»ći 5iK» turističnih društev In IKO turističnih pc>dmladk(»v; in da
Najboljši med najboljšimi
Na finalnem delu 14. tekmovanja Turizmu pomaga lasina gja-va. Slovenija dežela dobrot, so najvišja (zlata) priznanja prejeli:
Na razstavi v avli doma kulture v Velenju je sodeiiwaio 17 osn<ivnih 5ol. Pn mnenju komisije sla niíjííoljsí) ra/stavo pn-pras'ili Mirana Jaaa (i^'rnomelj) in Cirila Kasmača (Piranj: najlM»lj5(j niziskovalno naloíjíj so izdelali Olani turisiiCnegií pod-mladkLt ()§ Polzela: za m^holj^o igralko lestlvala so razgia-sOi šaleškega klo^irja, ki gaje upodobila Lea Hudournik (OS Salek Velenje); po mnenju strokovne komisije jc najbo^So odrsko predstavo pripravila skupina OŠ Mirana Jarea (i'mo-melj): /lato prj/nanje /n sodelovanje / t^xîskovalno nalogo, «»drsko predstavo in ra/stavo so prejeli: podruhučna i^ola Viaska gora ter Polje - Ljubljana, ^lek Velenje, prof. dr. J<vsipa Premija, Bled, Mirana Jarca, ('rnomelj. O A Pi»lyela in OŠ Cirila Ki>smaća. Rran. Slednja jc dasegla ludi najvcCfo^k med vsemi s^jdeluj^)iimi skupinami.
postaja gonilna sila naseda napredka.'* bra/il je upanje, d«i bodo ideje, ki so jih zapisali mladi v srojih ra/LskiSvalnih nalogah, nJiSle pravo mesto v ra/voju okolja, v kaierem ll delajo.
B) ivscdaJi niaji..|urii;i Smrde Ija 7 /avoda /ii Solslvo Republike Slovenije je festival Turizmu pcimaga lastna glava eno ivj 54 tekmovanj, ki so organizirana za osnovnewolce In srednje5olee, /a 180 lisoč mladih, ki si belijo dodatnih /nanj. Poleg Cc-gaje pomi;mb-no tudi druženje. Konkretno lettisje na tem iekjnovanjus<j-dekTvalo 12 regij z već kol l^UO mladimi i/ Iti? krožkov luri-siiCneg;^ podmladka in već kol 2110 meniorji 1er mentoricami. Prav s pomočjo teh mladi svoje zamisli in ideje lahko tudi Lidejanijo.
Pri pripravi fesiivala, ki so ga na oivoriiveiKni delu obogatili s svojim nasti^pom oiroSka folklorna skupina Bibe z osnovne i^ole Salek. na za-kljuCni siovesnosii pa uCcnei velenjske glaslxne iole, so sodelovali §e Turistična 7ve/a Slovenije, mcsina ohiina Velenje, riC Velenje. Skupaj z i^rgani/alorico - i>olo Salek -so med drujpm p(ïskibeli^* /a lo, da si jcveč kol 220 učencev in 54 mentorjev ogledalo Ae turistične zanimi vast i Velenja in mu/cj premog<>vniSiva,
■ 7p
Člani turističnega podmladka osnovne šole Šalek Velenje so si pred dvema letoma rekli, zakaj se ne bi preizkusili Še v turizmu. Letos so se zelo uspešno, kar dokazuje tudi zlato priznanje na finalnem delu festivala Tuiizmu pomaga lastna glava. "Zlata žemljica, želijo kruhu, tej svetosti in merilu vsega dobrega, povrniti že skoraj pozabljeno ljubezen" pa so naslovili svojo odrsko predstavo In razstavni kotiček.
Učenci podružnične osnovne šole Vinska Gora so na festivalu Turizmu pomaga lastna glava - Slovenija, dežela dobrot sodelovali z raziskovalno nalogo na temo: Kos domaćega kruha In vinskogorska kisla juha. Za njihov trud In rezultate jih je posebna komisija nagradila z zlatim priznanjem. Niso ga pričakovali, zato so bili priznanja resnično zelo veseli.
MNENJA IN ODMEVI
Spoštovani bralci!
Veseli smo v.^akega vašega prispevki« v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljši h i>d 4li lipkanili vrsiic hi/veí kol 80 /naki veni vrsli ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lasini presoji.Vsak prispevek mora bili opremljen z naslovom avu^ja in njegovim pt>dpisom. Nepodpisiinih ptsem in pi.sem brez niislova ne objavljamo. Ce imate telefon, navedite ludi njegiwo iicvilko. Včasili je potrebno fcik^no sivar namreč ^ pojasnili o/iroma preverili. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) ludi na disketi.
Ufedfíiáívo
Pozor, pomlad Je v dolini!
Pod tem n<hlovom jc g. Bojjin Koiitič, ki očitni^ izgubijo kor se mu končuje mjmdjl. kojc prejemal dc^bix! osebne doh<xlke. in če bi bil sprejel večinski volilni sistcnis zav«la,du jwje nit piejšnj lit volitvah po prejciih glaawih ludi kateri kon-didalv S^lenju prohilel, S lem je pa ludi konec privilegijev, kijih inia^o
(i. Koniič me /eli pi^dučiti. kako «C naj loliin določenih /ákIcv in na-viijii. kot da bi i bafcijcm okopavaj jii^xle,<'ebibila àïjanovadcKMîn vsaj cleliik moje. ne bi pisal takšnih inbiineobivkiil, da vidi, kako je lo mo?jio realizirali, sij vendar drevje normalnih ^adiin m ^lihjm vrt po potrebi.
V zadnjem stavili Bojanov^pa^xl-govoraje potrditev mojih <lomnev. Osebno me ludi nič nc moti koliko let g. Srečko Mdi se vodil občiiio, le'^sodelavci ni imel prevelike sreče, kol jc "hi sam j;ivno pri/iuti. Bojanje (Xlgwaijsl nav«;u drugo. Ic na ti^to ne. kar je bili> /apisane^ia, m sieer ^lede vsebine in tiamena porabe i«rcilsiev. (rledc verificirane dipkv me, pa ii D(^jan řeíim tudi nekaj realnega fnanja. Diplomo ni le/ko pridobili, le upravičili v življenju jo jc pomembno,
Piv^eneča nie ISojaiiov txinw Jo
mene. ^a.imu nUciniakonničnH politična konkiireneii in ne poiivbuiem /!:«posliive na občini, kot on, Moiu obrt ni o^ožeita. kot njegova politična kariera. Ćc bi bil pft^fcsional' ni poliiik. bi 10 vcljab ludi zame. Re^ 5em po/niui vjavjKwti kífl ptxl-jelnik ill p^ílitik. Veliko jih ve da. ko se tiekaj «xlločim in v koUk<'>r sctntu<li izviïIjcn.opniv{jainfutî^i-je ne{x»kliciu> in professional no. Žal, Bojan TA u^garniiun^ na občini lo ni mo^o Irillli, jnipak obratt)o. piv kljaíi> da ífi nepmfcsionalno.
Doka/ mojim irclítvam: /adolí-ení^sl ^>bČíne; neplačevanje zapadlih računiív; do 31. aprila v KS Vinska f fora nismo prejeli Í7 poračuna /u felcî 20nn nhi loLitja. Čeprav bi bilo potrebno naka//aii v sûadu s spiejelini proračunom /e 2a mesece janoar. februar in marec vsaj delovanje organa; KS mora vsak mesce plačali Icleťon. elekirično energijo na pokopali^kiu in v dvorani. ixivo/ Knieii « pokopališča, plačali pa »rnio tudi del stroikw ogrevanja in /avari'vanja «objekta, to lahko preveri?!: da ne omenjam vračilo sred'ilev. ko <ino izsredviev KS oziroma krajamw lansko lelc postavili spitmenik ga. Naceiovi. ki je podarila svoje imeije v l.ipju občini in nam [e bil denar vrnjen 2232m). m Se bi lahko našteval.
Kil prejmemo račune, jih !iK>ramo plačati. Vei Bojan, lenui se reče
pr^^fesionalni odniwdo funkcije, res pa ni poklicni, «aj nimamo v KS plačanih sestankov, dnevnic, klk>-melrinc ild. /iUo Ek^jan diploma. ki jo omenja^, ni vse vMijenju, saj ludisam priznaval v članku, da smo pi^/ncje Nkupaj ugiMiwili, da U> ni mo?no lako izvesii. Kol poslance dr^.ivnega /lx»ra bi moral podjati z;ik<»n in ite predlagati nekaj, kar je uslavno-pravno sporno. Ker si v članku namerno Í/ptLstÍI del 24. .sklepa pod točko dva. ki se glasi: "Odbor ZJ gnspixiatske javne sluílw <K> govori kriterije in razrez porabe pn^riičunskih ^reclsiev na p^'^siavki 10. CestnogrwpodarNtYO."ípi'epÍ< iz priloge gradiva Y. dne 17,3.201)0 na sirani i2tlesno zgoraj), te bom pač kol nediplomirani malo dopolnil, da bo javnosi sptvjiala U^čno resni-tv. Javnosljc bila lakoj seznanjena, kaj si predlagal, res pa do se<laj ni bilo nič napisanega, da lo ni možno izvesti, ker pravno /al vzdr/ijo moje trdiivc na osnovi drugega odstavka l(K) a člena /akona o lokalni ^jiio-upravi. Vliinapaje prednici pravilnika. ki pa ga tudi nisi predlagal v >kladu z zakonom, ainp.ik iii iclel osramoiiti člane Komisije za man-ilatna vpraiimja»vi>litve in imetH)Vi*-nja. naj predlagajo članom Svei.i MOV sklep o /ačHsneiTi /atir^jinju i/vajanj;< tega pravilnika.... ki naj bi zi-»pct predlagali nekaj, kar ni v skladu z zakononi. kako je to atoino izvesti, sedaj /e ves sam in videli bomo ali boi uporabil zakonike možnosti ter predlagal na naslednji í^jiraisiritcvdířcvncgjt redas prcd-oklepa, da se «premeni Pravilnik. Di> M^c jc dovolj časa. da lahko pripravile dovolj kvalilclen predlog in bomo vedeli o vsebini teksta, ki ».e naj -ipiemcnL Namerno si po/abil napisali kdaj in ^;lkaj bo bvctni^ka 'ťkiipina SDS namenila del sred'^lcv iz malcnalnega delovanja svetniških skupin. Ko tnxlo sredstva pregledna m se bo pričelo 2 i/vajanjem in ne govoijctjjeni, kol kar neka) let. Prav gotovo pane bomo svetniki namenili sejnin za pt>krjvanje obveznosti, ker se jc v preteklih letih nego«;ptxiarnopora-bil proračunski denar. Objavile javno vse va^»i.lohotlkcixl leia 94i,la-
Ije (lakrai se funkcionarji), ray.stxl-nikbt^ javnost in nc midva. O svc>jih osebnih prispevkih si trdil, da jih ni inaio. Bojan Irdíí.da sj^líplomiral in že po/abtjaS. da jc ra/tika nwd sre^l-"itvj, ki jih nameni /a nekaj p^xljet-nik ali zapi'^slcni, ki so plač;uii, ko nekaj naredijo, ali pij tisi i, ki prejemale plačoi-«ddavk4>p3ačevali:tiv, in v tv<^em primeru p^^slaiuka plača, ki li je ne očitam, le bnito plača 2S().01H) za p^xlŽupann jc pravno čUia. le moralno vprašljiva. Večina prcd<ednik<w sveiov KS naretii viesetkral več za okolje, v k(iteivm /'ivi in legalno ne di^bi nili tolarja brez sklepa organa v kraju. Upanj, /aradi a'sniee ne bo zt^pci |*''slc-die!
■ Franc Sever
Kje Je velikonočni mir?
Starci se trudijo, da nasvzgaiajov dckn^ne. povicne in nescl^ične ljudi. SlarSi Morijo vse. da bi l)ila družina srečna.
Tudiotnwi^e moramo trudili, da prispevamiïksrcèi vdru/ini- Delali mv»ramo lako. tla so srečin viarsi. braije in sestre. M>T\Klniki in vsi Ijnd-
Rada bi, da bi bili moji siarši srcčtit.dabi lahko velikonoûie pravnike preživeli cloma, mimo. s svvji-mi najdra^imi
Pa jim lo pravico vsako leto nekdo krati. To ''lop^^Iiki fantje", kijih sestavlja gručk.'a"lxxlt^ih iniclcktu-alcevin ÍA4>ra^enccv".
Ibpolško piskanje, taksno kiU sc ka^e v zAdniih letih, je brez Iradici-jc. kajli tradicija ni 10, da u leta v leio v naselju, kjer živijo ljudje in mlade družine, lako močno streljajo in vznemirjajc^ oko)Ía>. 'Iřatiteija pa je. da ob podpori in korajziicz-nih so>cdov na praznične dni povzročajo naši Jru/^ini toliko goija. Velik^uioi^o pokanje z Ro:?ičcvcga hriba je - po mojih Icloinjili i/ku^njab • namenjeno hi^ni itcvjl-ki Ibpt^liica KlS.'a. ker si drznemc^ opozorili na nev/dr/ne razmere.
V vsakem človeku iiičenr cU^ro,
hi danes «em prepričana, da nekje v vas. n>pol^ki fantje, ie tli iskrica dobrega. Pozivam va^. ila lo dobroto začnete vzgajati in jo nasi veliki družini in okolici v naslednjem letu z veliko ?fico ponudile in poko/ele, da ».te ixlgim»rni IjiKlje. /elimo samo mir. Boste /mogli? /le duhi">ve sle namreč z močiiimi
deionacijann.glasno pesmijo, žaljivimi l^esedaiui in najeiim nioiori-iEom ixlgnali za vedno. Ker so li pametni, se ne KxJo vrnili.
■ Mart/na Žohar
3. maj - svetovni dan astme
Omogočimo vsal(omur dilianje
Letošnji ss'citïvni dan astme je zaznamovan/geslom "omogočimo vsiikomur dihanje." Asimu je krt^^nična bole/en, ki mnoge bi-ilnikc spremlja doživljenjsko. Svetovna zdravsivena orgiinizacija navaja pixJaike.dîisc od lœdo 1.J milijonw ljudi po svelu /dravi ,^ar<»di (t^av, ki jih p<A-/rk.>ča a-sim«. V Av-siraliji jc kar četrtina vseh otrok opredeljenih kol astmaiik^A'. V /DA se je obolevns».! ptA/ečaiii,saj jc bilo let« 1^8115,7 milijona astmniikov, dîmes jih jc;^e 17,3 milijone. Tudi smrlnosi pri asimalikih ni /anemitrljivn, saj jih venčni Id u umre približno 180.1)1)1). Astma je tako:^-vedno velikzdravstveni problem. litkov riiTviiib, kol neraTvitih drtavah,
Vendiirpavse leni inkočmo insktbo, Bolmk/astmo se mora naučili f Wcx\ ssvojobole7nijo. Bolnike ? Dsimo pi>iičujemo v v.schsianviinih obdobjih, v kiticrih se Ixilezen prijavlja.
Danesv/dravsivu dajemo poleg zdravljenja vedno večji pomen preprečevanju bole/ni in .'ipc^dbujanju zdravja. Spcxlbu-janje 7dravja{î lealth Promolion) je proces u.sposabljaiija ljudi za nadzor nad zdravjem in /a izbolj.^inje zdravja. Zajema vso prebivalstvo in ga usmerja k aktivnemu zdravemu življenju.
Pn zdravljenju aslme je zelo pomeml^^en ludi pouk bolnika, kjer bolnik cfivoji iwnove bítlczni, sjvzna spr<ï?ilce bolc/ni.'A2lf> di^hro liíči prcprečcv.'dna zdravi la in zdravila za olnjj^anjc. dobra sp^y/na tehniko inhaliranja zdravil, se seznani s.simp to m i pkwlab^nja in 2 ukrepi ob nastalih simpiomih,
Bolnikomzaslmo je potrebno vlili poleg znanja in kvalitetnega zdravljenja tudi zaupanje in optimizem, da bo lahko rekel: PA JE RES VSAKOMUR OMCKKXf'ENO DIHANJE!
■ Brigita Putar, ViWS
Poskusno uvajanje devetletneé^ programa v OS mestne občine Velenje
Žeiena luč za OŠ Šalek
Konec letošnjega februarja je republiško ministrstvo za šatstvo in šport objavilo razpis za poskusno uvajanje de-vetletnega programa za tretjo generacijo osnovnošolcev. Na prva dva razpisa se ni prijavila novega izmed šestih šol v Mestni občini Velenje, čeprav sta menda dve med njimi (Livada in Šalei<) pofiazali precejšnje zanimanje, a je prevladah mnenje ustanoviteljice , ki je zagovarjala načelo po zagotavljanju približno enakih možnosti fz-obraževanja vsem učencem v občini. Ali ta pri tem načelu še vztraja? Se bo morda katera iz* med šol vendarle prijavila na tokratni razpis? stavpra-šanjif ki smo jih med drugimi zastavili Dušanu Dotinarju, svetovalcu za vzgojo in izobraževanje na Uradu za negO' spodarske javne službe pri Mestni občini Velenje.
# Je tmji ra7^is /mnistrsiva za paskusno uvajanje deretleike zanimiv za kofero od íř>/ v meitni ohčini Velenje ?
Dušan Dolinan'* Jl*. Med Solarni, ki so dvignile razpisno dokumentacijo, j c namreč ludi OŠ Šalck. Njen ravnalelj je že zaprosil ustanoviteljico - Mestno oblino Velenje za izjavo o formalni izpolnitvi pt}gojev. Dobil jo je. Njena vsebina pa potrjuje, daje šolski okoliš «île sprejel in določen v skJadu z uredlvi o poskusnem uvajanju develleike. 'lo je eden od pogojev, navedenih v razpisu za prijavo. Preostala dva .sta vezana na izpolnjevanje prostorskih in kadrovskih pogojev. Za uspo-
občini ves la čas. So se sedaj stvari toliko spremenile? Dušan Dolin ar :"NaCelo bomo poskuSali zagovarjali še naprej. V minulem letu sla se bistveno spremenili dve stvari, in sicer so svetniki lani sprejeli in s Icm po predpisani metodologiji za urejanje mreže javnih zavodov na tem področju določili vsem osnovnim šolam v mestni ol^čini Šolske okoliše. Druga pomembna sprememba pa je zmanjivanje Števila oddelk(W v dveh izmenah. Lani, ko smo Še zagovarjali prej omenjeno načelo, smo menili, kako je težko dopustno, da bi imeli na tako majhnem prostoru učenci na eni ^oli dvoizmenski pouk.
Ob tem menim, da bi takšno zmanjšanje Števila oddelkov mcv ralo spi")dbudiii ravnatelje k scv delovanju, k skupnemu dogovoru o tem, kako bi lahko s spremembami meja med Šolskimi okoliši že za šolsko leto 20(X)/20()1 razporedili oddelke tako, da bi se na vseh šolah lahkih i/vajah ptiuk le v eni izmeni."
# OS Salek Je torej dfthila si}ghsje ustanoviteljice. Obstajajo Se kak^i uulriki 7Xi iipohiittrv potrebne prijave zn minisirsfvo?
Dušan Dollnar:^ Mestna občina je Šoli izdala izjavo o usireznosti Šolskih okolišev, na Soli pa morajo (x:enili Se, kako izp(ilnjujejo kadrovske in prostorske pogoje. Če izpolnjujejo obojie se formalmi Št^la lahko prijavi na objavljen razpis. Obstaja pa zadržek , ki izhaja iz okrožnicc ministrstva za Š^^lstvo. V njej je med drugim zapi.sano» da je vključitev v postopno uvajanje programa devctletke skupen projekt Šole, vrica in njunega ustanovitelja - lokalne skupnosti. Zalo svetuje, da šola v času pred prijavo na razpis opravi vse potrebne pogovore in sklene dogiivore o skupni vključitvi obeh vprojekl ter si za-
Na šoli Mihe Pintarja Toteda bodo po 40 letih delovanja Šele lahko uresničili težnjo po organiziranju pouka v eni izmeni.
sabljanje kadrov jc odgiwoma vsaka šiila pt^sebej, glede prostorskih možnosti v leni i»ki^lju pa je že nekaj časa zrtatio, da se v globalu srečujemtí z dtwolj Šolskega prostora, za katerega bi se pri pripravi konkretnih načrtov morali dogow^riti. kako ga bomo najbolj umno porabili."
Pozitiven odgovor OŠ Šalek pomeni spremembti temeljnega načela, ki ste ga zagovarjali v
na drugI pa bi bile prazne učilnice. Življenje dela svoje, Tako smt)imelivSolskemletu 1997/98 še 24oddelkov v dveh izmennh, v lanskem le 14, letos samo še 8- Razpis ministrstva za poskusno uvajanje develleike je za šolsko leU)2()0J/20()2 inzveliko veijetnosljo lahko napovemo, da v naslednjem letu in pol na nobeni Šoli ne bttpoirebno organizirati pouka v dveh izmenah.
gotovi ustrey.n<^ p<>dpi>ro usiantv vliclja. V dosedanjih razpravah glede dinamike uvajanja devetletne šole v mestni občini smo to zadevo pcískušali dogovoriti, a nam ni uspelo, 'lako Šole v pi> govorih z vrtcem še vedno niso tako daleč, da bi lahko pixlpisali dogovor o skupni vključitvi v projekt. Ravnatelji Šol se namreč b(ilj opredeljujejo za koncert naj bo št>la Šola, vrtec pa
vrtce. To pomeni, da bi bili učenci prvega razjeda, ki bixlo stari od 5,8 do 6,K let, že pod streho št)Ískc stavbe in ne vprt)s-torih vrtca, kjer s<î il sedaj." 0 Bomo lorej imeti šolo^ ki ho za-j^/zto v pnyjekt pf)skumega uva* janja ali ne ?
Duáan Dfillnar "Če sklepamo po sedaj opravljenem delu v zvezi s tem, bi lahko nap<jvedal. da šola Salek prijavo na razpis poslala, čeprav bomo pred iztekom razpisnega roka .sklicali sejo delovne skiipiiio uvajanje devctletke in šc kakšno stvar dorekli. S prijavo na razpis zadeva šc ne bo zaključena, ampak bo temu sledil izbor šole/la naloga je v pristojnosti ministrstva, ki bo do konca septembra odločilo, katere šole st) prišle v o?jÍ î/bor. Do konca marca prihodnje leto bodo imele izbrane šole Čas za final i/-acijo vse h priprav, med katerimi bodo poleg opravljenega vpisa otrok morale pridobiti tudi dovoljenja staršev. Ti namreč morajtJ ptxlpisHli izjavo, s katero soglašajo, da njihov otrok obiskuje deveileini program pred njegcwo obvezno uvedbo. Prava prošnja za <xlobritev pn)-jekta poskusnega uvajanja bo tako na vrsti šele čez eno leto. Za dobro ureditev te nak>ge bo potrebno .sode lova nje šol v okolju, Ravnatelji se morajo dogcv variti, katera šola bo prevzela učence, katerih .starši ne bodo soglašali, da bi bili njihíwi otroci vključenivprojckt poskusnega uvajanja pred šolskim letom 2(X)2/2ai)3. CncJe na okrožniai ministr.stvo napcweduje, da se bo obvezna uvedba programa prestavila na šolsko leto 2(K)3/20()4."
^Ali in kako pa ustanoviteljica spodfmja nvajanjť deveíleineíia programa izíihratevanja? Dušan Dollnar: 'Takoj po objavi zaklana o osnovni Šoti leta 1se je Mestna t^bčlna Velenje vključila v oblike informiranja in stn)kovnega usposabljanja, na katerih so bili predstavljeni tudi moduli uvajanja develletke. Na teh sestankih smo dobili ti)ltko izhixlLšč, da smo lahko sprejeli nekatere načelne usmeritve. Na sejah ptv sebej ustanovljene delwne skupine za uvajanje develletke smo največ pozornosti namenili dolgoročni organiziranosti osnovnega šolstva v občini. Po letu 1998 pa dejansko ustanoviteljica ni nikogar posebej spodbujala za vključitev v projekt poskusnega uvajanja. V občinskem
proračunu je bik> za Šole namenjenega malo denarja. Konkretno v letošnjem za vlaganja v šolske stavbe ni predvidenega niti tolarja. Ob tem pa nuj naglasim, da so vixJstvo občine in strokovne službe pripravljale gradiva, potrebna za celostno razpravo o vključevanju OŠ. vrtcev in vseh drugih dejavnikov v okolju.
# Hi po {Hrvatkmem hhko sktepaH,
da prevelike pripravljenosti za
vključiiev v projekt poskusnega
uvajanja devetletke med ravnatelji ni?
Dušan D()Unan"Ni je med ravnatelji niti na republiki."
In kaj pravijo o tem ravnatelji?
Stane l^ešnik. OŠ Livada: ''Že dvakrat snn> pokazali interes za prijavo, vendar v Mesini občini Velenje nismo dobili podpore. Brez diwoljenja ustanoviteljice pa na razpisu ne bi uspeli, ležavc predstavlja stalno spreminjanje št)lskih okolišev in precejšnje zmanjšanje števila otrok. Znotraj občine pa tudi še ni rešeno. ali in katera šola bo predvidena za zapiranje. Naša Šola se bo vključila v projekt po.skus-nega uvajanja v šolskem letu 2{)02/2(H).^ s prvim razredom, ne glede na t^>, ali bo občina pristala ali ne."
Alojz Toplak, OS Gustava Si-liha:"NI re.s, dîi ni zanimanja. Nasprotno, kiir precejšnje je. Mi smo pripravljeni, in če bi imeli mtJŽnost, bi se že v prihodnjem šolskem leli vključili v projekt. Res pa je, da imamo v lem tre-nuiku preveč učencev In premalo prostora, Razpisne dokumenia-cije nLsmo dvignili za to, ker nam je bilo namignjeno, da naj je ne, ker naj bi se vključiJe v projekt vse Šole v občni istočasno. Za \o bo potrebno uredit i nove šolske okoliše. V poskusno uvajanje bi se radi vključili s prvim razredom."
Ivo PlaninCf OŠ Gorica: '*Med ravnatelji je interes, v občini ga ni. Na kolegiju smo se ravnatelji dogovi>rlli. da bi najprej odpravili dvoizmenski pouk in približali pogoje izobraževanja vsem učcnccm v ol^čini, potem pa bi se dogovorili, kako bi se vključevali v projekt poskusnega uvajanja devctletke. Šolski okoliši šc niso tako dorečeni, da bi lahko razporejali učence ptj posameznih področjih. Naša šola bo zagotcjvo kandidirala na razpisu prihodnje leto, poskusno pa naj bi se vključili v šolskem letu 2(K)2/2(K)3. Pri tem se zavze-
mam za lo, da bi bila šola .Šola. vrtec pa vrtec- torej da bi celotno izobraževanje (organizirali na Šoli In ne prvi razred v vrtcu. Ker pa imamo ravnatelji pri uvajanju projekta nekatere pomisleke, budno .spremljamo prve odzive M. ki vprojektu že sodelujejo."
Jože lúivtiémk OŠ Šalek: **Mi smo že lani dvignili razpisno dokumentacijo, vendar nismo dobili stiglasja ustanovitelj ice. Letos smo ga. zato sedaj čakamo na odločitev ministrstva, ki bo opravilo iidior Šol. (zp^ilnjujemo pogoje, tako kadrovske kot prostorske. Na Šoli imamo prostor za prvošolčkc, s katerimi bomo začeli projekt p<.>skui>ncga uvajanja pn^grama, bo pa to Še stvar dogovora. Časa bo Šc dovolj. Ne vidimo zadržkw, da ne bi startali s šolskim letom 2001/2002-Če bomo izbrani, btmio opravili Se preostale potrebne aktivnosti, k(U je pridobitev soglasij staršev in podobno."
Zdenko Ciorišek, OŠ Anion» Aškerca: "Moje načelo pri uvajanju sprememb v Š4)lslvu je hiti počasi. Na temeljilo prenovo programa bi bili radi kar najbolje pripravljeni, V tem trenutku imamo še nekaj tehničnih težav, tako prostorskih kol tudi kadrovskih. Informativno smo predvideli, da bi se lahko v projekt poskusnega uvajanja deve-tlelkc vključili v šolskem letu 2002/2003."
Ione Skok, OŠ Mihe Pintiirju Toleda: "V velenjskih šolah se pogoji za uvajanje develletke počasi spreminjajo. Od vsega ptïirebnega Še najbolj uresničujemo <ídl<ičilev o postopnem prehajanju na enoizmenski pouk. Po 40 letih dekwanja bo to uspelo tudi nam. Določitev šolskih okolišev je bilo precejšnje delo. drugi korak, ki nas čaka. pa je analiza prostorskih in kadrovskih zmogljivosti. Nedorečenih sli je Še kar nekaj in z njimi nebi radi po nepotrebnem obremenjevali učencev in njihovih staršev, (ilede na izkušnje tistih, ki so že vključeni v program poskusnega uvajanja devctletke, se tudi na naši šoli zavzemamo le za vključitev prvih razredov v ta program. Najbrž pa bomc^ nov<5,st vpeljali takrat, ko bo potrebno in ne kakšno leto prej/*
mrp
Septembra v novo šolo
REČICA OB SAVINJI • Nek^j	.slara želja, /«ihleva in potrebu prebivalcev Rečice ob .Savii
je pcKSiub resničnost. Izi^radnja popolne osnovne šole namreč dohro napreduje, po^^odb«» z dobavitelfem opreme so tudi že pripravili, lorej ni večjih zadržkov, <la lako težko pričakovana šola z novim šolskim letom ne bi odprlu svojih vrat. Z ustanovitvijo zavodu so namreč zu^olovili ludi oi^unizacgske poj^oje.
miP
Zdaj še velika telovadnica
NAZARJE • Lanskej^a M^plenihni .seje i začetkom .^»Iske^;» leta velika želja uresničila prehivulcem Nu/u rU, pu ludi cétoine nazxirske oléine. Prvič v y^Hlovini sploh so namreč učenci slopili v novo in prostorno po p(»ln(> osnovno k njej pa ^»eveda
sodi tudi telovadnica. Na željo športnikov, rekrea-livcev in vseli krujjt-nov so pn'otni načrt povečali ïn bodi» do konca leta ;^ra(lílí večnamensko dvorano, ni/pis za izvajulca del pu ježe objavljen.
■»■■■■■■■I
10 NAS CAK		107,8 MHz	4. maja 2000
			
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Rojstni dnevi in prazniki
Žtf dol^o vrsto k'i v nsisem kolťKMvu oliRir\Jaino lepo na-vjck>. 01) naših ngstnih <lncvih pripravljamo nuinJ.^ji sluvjn, da je stvar holj pestra, po dvn ali trije v phhli:hio i.slem ùasu lÁ íťlo dní sbirej^l pripravi« mo skupiiH pra/novHr\|H Kiť dťbvce. V aprihi so pra/novu-li «^»sopisni lirednik Stane Vovk in nuvinar Jane/ Ple.snik ter /adoO^ena /.» ćesHlke in oglase Marínkii Za pusek. Nazdravili smo jim pri Gre-l>enAku v Iklih V<Mlah. kjer so nam ludi napolnili ^eliwl* ce i/bnjnimi dnlirotami.
Du je hilo prazntJViinjc "la pravo'', pa so priskrbeli sluv-(jcncí in povabljenci (udi / igranjem namigne g;i nogomelíj. PropagandisI Sii^o Konečník in Sianc Vovk sia dokazala, da «ca na tovn>lnih napravah vcC vadila řbolj verjetno je, da sta lega dne imeiit sreCo) kot ^avni radijski telmik Milja ( Telnik in oblikovalec Da-mir Smid. Kasneje seje le poka/alo, da je imel v mladosti največ silkov / namiznim nogomeutm dirckior rb> Zako^k. Slane in Mitja sta ludi /vc.s I a spremljevalca Rtidarjcvih in drugih ?i)gobr-carskih podvigov. V namiz-
nem nogL>meiu wî sc pomerile I ud i piwaMjenke. Lfreiinicíi ra-Uia Mira /ctkoj^ek in glavna propagandisika Nina Jug sla se odlično odrc/ali, vendar sta bila SaÍNO in Damir ludi v tej kombinaciji nepremagljiva.
Potem so priSli prazniki, /a nekatere v podjetju prave male počitnice. Milenň Krstič-Planine. ki je zaljubljena v morje, si ga je privoščila kar cel leden. Nina Jug, ki goji islo ljubezen, še kakšen dan več. Ob-
likovalka Janja K<5Suta -Spe-gel je najprej pozdravila vnelo grlo in "poČen^ glas, p<'>sledico nenadnega vročega vremena, potem pa se je nadihala svc^egii zraka v rodni Medani v Goriških Drdih- Na praznični torek je bila vslui^bi in pridno risala časopis, saj jc bil nekaj dni prt>si ludi Damir. Dajijc bilo lažje, je bil zasluzen l udi direktor Boris /aki^iek, ki je oh-likoval precej strani časopisa. Deloven medpraznični leden
so imeli ludi Tatjana Podgoršek. Janez Plesnik. Stane V{ivk in Mira /.akoSek. ki so med prazniki ostali v dolini. Delovni pa niso bili le na delovne dni v prejšnjem Jednu. v torek je bilo v na^'m uredništvu podi>biia kol vse i<uke. ko zaključujemo časopis. '/.ivuhno,
In lako sni<î skotili v maj, ki jc Se Vedno mesec ljubezni. Zit nasb<5 top(w«ben mesec. Âîv kratkem sc homo selili v lepe nove prostore, vmes sklíčili i5tí na dva sindikalna izleta in veselili prihajajt^čega pi^lelja. <^as od ponedeljka (\o p*)nedeljka, ko nastaja vsžJcíi nova Številka Našega časa. nam teče, ugotavljamo, vedno hiirejc. Nič bolje pa ni na radiu, kjer čas vsem, ki lam delamo, i«ko in lako leče neverjetno hilro. Zalo, ker vse, kar človek rad počne, hitro, cclo prehitro mine, kajne?
■ bš
Strokovn/a^a in ljubitelja nogometa na travnatih Igriščih Stane in Mitja sta se v dvojicah s Sašo tom In damirjem pomen/a v namiznem no* gometu, Stane in Sašo sta bita boljša, "krivec" pa je bli Salo.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
CALIFORNIA
Kranjska skupina California je v lanskem letu i/dala enega najus{x'šnejših albujnovpri nas. Kljub temu, da lanlje za svoj dosevek niso prejeli nobenega piKebnega pri/nanja, čeprav so bili med nominiranci za zlatega petelina. Je njihov zadnji album li.Siič kilometrov" dosegel kar dvakratno platinasto naklado. V Sloveniji to pomeni 2(),0()() prodanih
MAJDA ARH
Pred mesccem dni je pri ZKP Ri V Slovenija ]'/sc[ novalbum pevke Majde Arh. To je tretji samostojni projekt pevke, ki jc siccr po poklicu obramboshw-ka, ?fvi in dela pa v Krikem.
izvodov (uraden podatek zaloi^nika), kar je za majhno glasbeno tržišče, kakršno je na^'. vsekakor spi^stovanja vre-den rezultat.
Q-TIPIN PUFF DADDY
Pojavili se na film.skem platnu je očitno velika ?cija številnih rapperjev. lako se bosta kmalu na velikem platnu pojavila ludi Pu H Daddy, ki bo nastopil v komediji z naslovom "Made" ter 0-Tip, ga bomo lahko videli v filmu o ^^asbcni industriji "Disappearing Acl.s". "Made" je PuiTyjev filmski debut, v katerem bo nastopil v vlogi turističnega vodiča. Na vlogo se je t">ripravljal s pomočjo Denzcla Washingtona in nekdanje spremljevalke Jennifer Lopez.
O-Tip pa se bo pojavil z ramo ob rami / znanim igralcem Wť.sleyiem Snipesom. ''Disap-
pearing Acts" je njegw drugi film, debitiral pa jc v filmu "Prison Song", v katerem smo lahko videli ludi Mary J. Dligc,
TAMIVIY WYNETTE
Žirija za p<3deljevanje nagrad za največje dosežke na po-dn>čju country glasbe je pevki
Tammy %Vnettc posthumno podelila posebno nagrado za pionirske dosci^ke na področju eountryja. 16 jc prvič, da so tako nagrado podelili posmrtno, Tammy pa si jo je zaslutila •/a več kot trideset let no uspešno jKVsko kariero tn za izjemne dosežke na področju uwrsine glasbe. Tammy, ki je veČini ljudi veijeino najbolj znana po mega aspešnicl ".Siand By Your Man", jc preminila po težki bolezni leta WS.
Na novi pla^i predstavlja deset skladb, ki jih je sama opredelila kol pop, namenjen Širk'mu krogu poslušalstva. IDvakratna dobitnica nagrade siroki"*vne žirije na festivalih Melodije morja in sonca v letih P/M in 1998, je tudi avtorica večine sSkladb na pk"^!. Enoje prispeval Branko Jovanovič, ena pa je delo Bora Žuljana, ki jc tudi aranžer in producent albujna. Sama prisega predvsem na naslovno skladbo "Poišči me", ki je že poslala uspe.snica.
MADONNA
Odkar je Madonna oznanila, da je ponovno n*\seča, so sc v rumenem tisku pojavile najrazličnejše govorice in p<ilrcsnice. ki zadevajo njeno zasebno življenje. Tako naj bi po zadnjih nepreveijonih informacijah 42-lelna pevka in igralka pričakovala fanika. kmalu po njcg<iwm rojstvu pa naj bi sc tudi poročila s svojim izbrancem, desetletje mlajSim (îuyem Richijcm, Novice, ki jih je objavil britan-
ski tabloid Tlie Sun, Madonna ni želela komentirati, okrcala pa je novinarsko srcnji>.češ da preveč posega v njeno zíuťb-nost. Pri lem seveda pozablja, da 80 jo, med drugim, tudi lake pikantiie ptnirobnosli naredile slavno.
MARIAH CAREY
Mariah Carey se v zadnjem času vse pogosteje znajde na straneh časnikov zaradi sivari, ki ne zadevajo neposredno njenih gla.sbeniii u.spch*)v. Po zastrupitvi s hrano, ki je začasno prekinila njeno turnejo. se zdaj obcia nova afera. Ameriška pop-zve/dnica je namreč zavrnila obtožbe, da ji je v začetku kariere Qnančno
pomagala sestra, ki se je preživljala s praslitueijo. Pevk-ina sestra Ali'son je namreč Iz-d«da knjigo, v kateri trdi. da se je morala prostituirati, daje lahko njena sestra začela |X'vsko kariero in pt>stala svetovno znana. Tiskovni predstavnik Careyjcvc je dejal, da trditve ni<«5 resnične in da je Mariah vedno finančno pomagala sestri, ki se jc večkrat zdravila v klinikah.
■
Black Summer

Lastni CD še letos
Pttlel mineva to pomlad od dne. koseje skupina mladih ^zis-benih navdušencev v Mozirju združila, da bi preigravala priredbe "starih" rock skupin za različne nastope in zabave. Zgíxiilo sv je pet let, zadeva je p^^siala resna in dune.s že nastopajo širom po Sloveniji. Najbolj p(»membno in spod-budnoprivsem lemje.daže nastajajo prve avtor.ske skladbe. Posneli so jih na promocijski CD. kar se je zgodilo v studiu Melopoja v Pamečah pri Sliwenj (jradcu, loaski tehnik in prtv ducent pa je bil Bo.štjan Podlesnik. Zanimivo naključje ob tem je, da .so prav ob izidu tega CD-ja íxiigrali .wj líKJ, "šil." Poln CD lastnih skladb nameravajo izdati do konca leti^nje-ga leta, saj gradivo pridno nabiraj«^ in ustvarjajo, uresničitev ic želje pa bo precej odvisna od denarnih zmožnosti.
Veseli so, da .so inKliprav lani največ nastoptw diï^lej. Pred-siavili sose na festivalu na Ptuju, igrali z nekaj uveljavljenimi skupinami, razveseljevali udeležence srečanj slovenskih motoristov na Ptuju, v Novem mestu, Cioriških Brdih in Šoštanju, zajeten pa je tudi "spisek" nastopov na študentskih in drugih zabavah, ^xlje in načrti so znani - Čim več igran in Čim prej *'usívariJi" tako želen CD.
Se pogled nazaj in v današnje dni hkrati. Pobudnik ustanovitve in prvi basist je bil Rok Bastl, ki danes ni več v skupini in ga je nadomesi il Andrej Ciolav.Šek, kitarista Bojana Lamprečnika jc letos zamenjal Simon Vran jek, torej so iz prve zasedbe osiali pevec Robi 1 Iribemik, kitarist TomaŽ Dt>-bn^vc in bobnar Primož PlancA^'k.
V sfuf^fu Je bilo "vroče" in vroče
ft
Jutri ''Design of love
Naelektren Max
EkktnmskJ kultura, ki v svetu žend/tiamenlie^:! pnHiora r.i. p«»lt(ja ljiil>e/n{ Ivla KK, v Slo>'vniji pa s« niAvy» že Šesto WtiK s svojim tl<»uajanjvm pitčasi pnmic;i ludi v mai^jšu slovvnsk«i ni4Ata. vse l)i»lj pa se njeno dodajanje, kliihi ter uhivni akterji, pnmtnvinijo tudi v tujini.
Eno izmed pomembnejših dtugajanj na področju elektronske gla'ibe pa sc poleg na prireditvah odvija ludi v klubski kulturi, predvsem vvečjih klubih, ki z odmevnejšimi go.'^lovanji in performansi kreirajo 1er vodijo klubsko Življenje. 01^ tem pa jc izrednega pomena tudi prizadevanje za ustvaijanje dc^gajanja in iznos ar-tilov na lokalni ravni elektronske kulture.
Eno izmed tovrstnih prizadevanj pa sc občasno odvija tudi v Velenju, lokrat 5. maja. v klubu Max. Zunanji organizator klubskega večera Dcsignof Lovepripravljadcset urni pregled različnih zvrsti elektronske glasbe na gramofonih predvsem slovenskih znanih m priljubljenih didžcjev. IJouso, hard house, trance in techno so zvrsii, ki se bodo usklajeno in konceptualno povezano atsUIc iz plošč DJ Benjamina. Kame. Valentina Kanzvanija terAmorja in Dariana na koncu.
Benjamm se z vrtenjem house glasbe ukvarja že kar nekaj let. Izkušnje sije nabral malodane v vseh slovenskih in tudi nekaj tujih klubih, med dru^m občasno gostuje ludi v i/oLski Ambasadi. Ravn<^ lako tudi Kama ki jeskupajssodelavccmD.l Matejem prav za ta klub fc^rmiral osvežitnt domači house - trance duet Sunstar. Ibkral v Maxu le Kamassvojim trance -tech selom, ki se bo zlil z glasbenim razponom Valentina Kanzvanija. končal pa v jutranjih urah .s hrvaškima gostoma Amorjem in Darianom, zadnjim talentiranim houserskim prepihom h sosednje države.
Klubsko energijo ter majske ljubezenske vibracije bodo v maxu dodatno vzpodbudile še erotične plesalke/dodatnim klubskim programom, ki tako v svetu kot vse bolj tudi pri nas postaja nepogrešljiv segmem klubske kulture.
Mbš
HOROSKOP
OVEN OD 21.J. 00 21.4.
Hekdo bo no ve^ gloi uçovorial in ^e upiral voiefnif predlogu, po «prav ife popolnoma nefcbimi. Prav j«. do poi?9nefe cHo in zo^efe ra:ini^l|oh v druçocni imeri. Neko povobilo bo pnklkolo vipomin {«ne dovncinnodvis srečne frenuike.Nc gíejteod dd«. ompok secimprcj vitljučilc vdo9Qjon|6.5i(et i«vofnbo?go* dilo, dû vos bodo poïmli no ifranái hr, kot vo» bo zelo prizadelo.
&IK OP2Í.4. DO 20.5.
icčeiek bo nemorg fe^oven. zofo po iS vom bodo po ferr oc^rie novi! mořno^lt in lobko boile ponovno preizkusili moč tvo^e pri* vlomoiit. Ne z^inudile IreniiHio. ko boiic v udiici/ po2oi> noilk ^prebo polezo vem bo zogoWila m kor vom veliko pomeni, (e bo ilo vte po nocrfih ie vom obeio krolko poiovonje rn fo v odlični družbi, ^icer po vorr litdi domo ne bo veliko manjkalo.
DVOJČKA OD 215. DO 21.6.
Nekomu ii bo zdelo, do tie pieroíunliivi, ćeprov bo^fe torno pre* v(dni. Ne rozjeziie ie, roje poćokojfe no rozplei ki bo dovolj Z90* vo^efi m prepričljiv. NeptcmiiljeruizrećerK be »de bodo učinkovale bi da prilivole olje no žerjovKo: «pel bo vnelo liroii ki je nekoč obvlodovolo voie hvljen;e. In spci bo^le čutili likte. ki jih že dol 90 r»i\t.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
loiM něčeho čiffo luvego bo (udi zo voi noporen, zoto bo^le v pr^Sodr^jih drteb pi»ej rozdroiljivi. lo bodo občiilili fi^o voli delovci, ko^ voii domoci. 2ol si bodo dednji vse skupaj precej no* tobe roHogali. ljubosumje vom bo zoio dodoh» lemglo energijo, kiji* iudi zorodi pomiodonike uHujeno^K v wle^jrb dneh ne bo* tle imeli noprdek.Denor • vedno boljte bo kozolo. v zoćciku ieé)a viekokor preKrtečenje.
LEV OD 2J.7. DO 23.8
Ponudba kijobotledobiii vfem lednu, bo več kof sijqno. Ker bo veljsio le krolek čot, ne iz^bljojfe besed in energije, vnpok jo (im prej izkoritftie. Se foko dober nasvel vom ne bo pomogol ce botte iíepo verjeli v nebgo. ki nt nili molo zonesljiv. Čeprav bo* tie po^usaí) oiíoti v ozodju. vam ne bo u^lo. Ko botte nomreč spotnok do odlevo nimote nobene kontti. botte prevzeli pobi/do in ^ogo bo vom. Slo* vili botte vdi.roje.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
(e bo^te poprijeli zo delo. bo tevedo bilreie končano, v^m po se bo odvalil kamer od tt<o. Sledili bodo dnevi, ki jih zlepa ne bo* ste poživili. V njá se vom bo namreč ponudilo koi nekoj pnložno* sti. da 11 zogolovite nokluijenosf človeko. ki gq ne morete odgnoh )Z svoiitinsl). Pomembno po je. doienotKiie ločiti resnico od la^. te bosfe iicer vneki slvori odločili tiio. do vombokmobžol. ^drovjenebo nojbolj trdno, zolo uiivqjle dovolj vitominov,
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23.10.
Cato imote zodnte čoie preveč za le za neztH henuike v dtvje 90 nikiior ne znofe nojti. Vsaka novo izkušnja, ki jo boste dobili vpntiodnjihdneh. vombopnnetlokojdobreçio vptibodnosfi. zalo hodife po tvelu z odpf^imi očmi in ušesi, te bo tc^o. batte kmalu v središču dogodkov, ki vom bodo te kd(o godili, ticer po vcrm bo tlo vte narobe. Krivili botte (evedo vte okoli ^e. ň drugi po zo moitikotero reč vot. ^ovoi^ce, ki vom bodo prišle no ušeta ob korcu tedna, bodo res samo govorice.
5K0RPU0N OD 24.tO D0 22.il
Zarodi zaljubljenih pogledov m tlodkih besed bosie nekaj dni nslo IZ sebe * šele ko bosle Mrot premi ti ili, bosfe spoznoli. katero od dveli poti je pravo, lahko botte uveljavili tvojo voljo, če vam bo do lego. vendor bo nemofo bolje, do te preputtife dogodkom m počiAoie no ugod^ roz^ei Srečo vot bo v notlednjih dneh norav* nosi zotledovolo. izvedeli po botle kdi tlvori, ki vom nikokor ne bodo všeč.
STRELEC OD 23.11 DO 22.12.
Kdor dela. delo M» nopoke. V vošem primem io titer nedrii pov* sem. vendar vom bo odleglo, ko te botfe spommh n^otcnh po* dobfiK primerov iz pieteklo^ii. tlič čuckiego, V prcieklott vam bodo midi uhajde somo zalo. ker botte tveže zoljubljeni. Ko bo* sfe dosegli <ilj tvojih skntih tirep^enj. te botle spet pomirili, to po zol te ne bo Ic^o kmalu. Žoto imole no voljo te dovolj čota do usirezno ukrepote.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1
Z nekoj $re<eboslekmolupr^ileli nekoga, ki ite rnu doslej zovi* doli. Preden s? začnete pottovljati s ivojimi dotezki. pomislile. oIj ti morda t fem ne zogole veje, no koferi ledite. Odpotovali botte m sprememba vvm bo večkofkorisfila. iudi rorveditlo vos bo bolj. kof bosfe pnčdiovoli. Nekdo od vaših prijateljev vos bo povabil no obitk. Ce le utegnele, vsekakor morole k r^emu. sicer vam bo že krtdu žal.
VODNAR OD 211 DO 19.2,
Kovotli bo IZ dneva v don v votcm življenju več. vi po botte hre* peneče obujoli spomine no dobre, ttore čose. Vprašonje je, oli s« jih ret loko rnoriKi želite noztq. Ce ielíle odgovor no lo vprošofije, vse* kakor noiedife vtq polovuo od listih throti, ki jiH nočrhijcte že ne* kaj con, ie ob konoj tega ledno imofe pivo odhčno piiložnosi zq to. Pri tem pazile, do ne bosfe spet kaj preHíIro obljubili. si<er vot bo že kmolu glodal
<tV
vesti
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Novotti bo IZ dneva v don v voiem življenju več. vi po botle hre* peneče obujoli tpomine no dobre, slore čote. Vpiatonjeje, ali si jih res toko močno želile nozoj. Cc želi le odgovor no to vprolonje. vte* kokor noreditevsoj polovico od hstih ;lvari, kijih nočrfifjele že ne* koj čoto. Ze ob k(V<u lego le(ho imofe prvo odlično pnložno^l zo to. Pri tem pazile, do ne bosle ^pel kaj preHilro obljubili, sicer vot bo ie kmolu glodol črv tlabe vetti.
Kopalke - naj skrijejo in poudarijo!
Skrijejo r\aj seveda vse lisio. na kar nisie ravno ponosni, Poudorijopa naj lepe tlele vašcgu Icksa. Pri izbiri Ido^njih kopalk ni-k»u nc	prcvcí • pnivv leh tínchje
i^íra v &pccijli/iraníh li^'vvinaJi in nu vxl* dclkili najvcqa. In prt lem nikar prcvcc nc ryčunaju* na lo. da bosie clo p<ílolja izgubili ^'clik(> odvečnih kilopramov. ki se nabrali Ocz zimo. A; í^tc v to prepričani, je bolje, da počakale z nakupom do lak ral. ko vam bo 10 ludi uiipelo. Nikar pa si ne kupujte premajhnih kopalk.
S loplimidncvijc vsekakor v nas želja po moiju iiipiííctnihlx-tCjiniťiihvsiikdanveújit MiK^jih žtí r^aù'tujcte, nckatciieclože vc-siCs kje jih boste pre/lvcli. Kopalke, kijih hcv sle nosile naplavi, bodovcijeitu^ drngainc odiisiih.ki Sle jih luwiic v zbiiskih bazenih. Spel sonainreCnuxlne dv<xlclne kopalke.
enixlclne, ki so skoraj neptigreSl jrve v bazenih, « umikajo. řimveé inovalivnosii pri ir-biri Sixiobnih mctarialiw m inoJnil^ dodal-kov na kopulknh bo jelo<^ na moć ikíbrocU^lih! Vzc^rčki bHxU> prav tako Zii&î-jeni, ic vedno b(xk) lo rx>že in pike, manj geografskih likov. Oopa zalo ponovno ak-luah)a igra dveh kontrastnih barv. Bikinke. kol .smojih poznal i pred teli.ni/ke in na bokih zavezane le s trakccm. bodo ponovno akluajne. nimate p(îpolne posiavc. piv zabhc nanje, Pre^iiTike boke aH noge dc^iro "prelisičijo" prav tako nKxIne na bi^kih visoko i/re^ane kopalke, ki «;gajo do popka, 'ludi leU'>s bodo niixliic nilc in parco i/, istega inaieriala kol kopalke. Da 10 ní le nuHini hit pa lakovedovw.kisose za eno (xJ naštel ih ra/JiOieivjlix^itežc lani (ali celo prej),..
Bunny okrepil pon
Danc^zeloaspe^nodrui^inskopixIjeljeBunny i7.Nazar^,kigaV5*liia Ivan in Vera Kreřl z obilno pomoíjo íiéerke Ksenije 1er priza<levnosijo /Xť p^islenih. je v pj-cieklosii previhunlo kar nekaj viharjev, danes pa je uveljavljeno ime na pixln>êju ženske mode. Bt^j wi preživetje v ostri konkurenci meti konlekeii^Halji leija veliko njpi^rov, voljt in znanja, pjvdvsem pa uspesnosi na trgu. I^>goj zacU^bro pnxlajo «îgoiovti lastike pnxUijaInc ptxl imenom KrelL /aio so ve pi i Qunnyjupo lastnih prodajalnah v Ljubljani in Dc^inzalah odliiéili tudi /a p^xlajat^<5 nasetiezu llntkov Nax;iqah. V pris-oinosi îicvilnih pixljetniktw in krajuiKw. predMavnikov minisirslvu
ekonomike ixinose in razvoj, ^.upana oWine Nazarje IvaiKi Piu-nala, /a-posJenih in 54>scdov, so nJtxlno trgovino odprli pred minuh'mi prazniki, ob lem pa navdušili z modno revijo wojih ivlvariícv. lé sevctla pi>menijo svečani program blagiwne znamke Vera Krell in program kostimov biagwne /namke Uenia.
v CVETLICNEM KOTIČKU
ZASAJANJE BALKONSKIH KORIT
Pri izl>jn rH^llin balkon s k» knrlta ÎRr^jc» pomomlmo vlr>f>n nn^lodrvji d^avnlkl:
1.	LEGA BALKONA
Lega balkona oziamia prostora, kamor boraci rasdine pcstavifi otikxaovrsli l/hranîh ra^^tlin. Na izbiro imamo veliko Število raiitlin. med kale-rimi so ene primemej&; /a lege z dcipoldanskim st^ncem. druge uspevajo dobri> Iudi na legrah z opc^ldanskini in pojx>ldaniskim sonœm. Rastline z daljnimi pi^ganjki niso primerne za vetrovne lege. «aj lahkoveternisilinepojomi, Zavetnwne le^-izbiramo la.^tlinei^ krajšimi pog;<njki In lake, ki imajo ni^o rasi (ne rasiejo pretirano v višino in fiC preveč ne prevevajo).
2.	VELIKOST KORITA / POSODE
0<1 velikosii pi»so<lc in velikosti odrasJe ras-
lline je ixívi^noílevilo rastlin v koritu.
3.	PRST
Pri izbiri prsti imamo na voljo veliko vrsl prsli oz. substratov. Izbiramo lahko med subsiniliza halki'^n.skocvclje tu med substrati, ki so namenjeni posameznim rastlinam, npr. sub^irat za pelargo-nije, substrat za surtlnrjc. Priporo^Jam izbiro kvalitetnih subsiratiw, ki imajo <ieerviiijoeen<"). Sur-tlnijii. milijon zvonCki. modri Cixlei^ brahikoma, bakopa ptMrebujejo nekolik<s kislejSe subsinite.
4.	ZALIVANJE
Pri iyi>iri ra^^llin pomislimo tudi na koMCÍJio vode. ki jo ra.^Uùie polrcbujeji> vCasu rasli. Sur-llnije je |x>trebno ziilivaii dva krat dnevno, pelar-gimije lahko zalivamo v.sak drugi dan. /alfvamo v ispidnjih jutranjih ur:«h ali pi v veCemcui času. Ziilivamospc^stanovotJo.
s. DOGNOJEVANJE
Ćetrli teden pi> stijenju rastlin v korka priůicmo z dopiojevanjem rastlin. Pri pripravi raztopine vi>de z gnojilom pazim<i, da raztopino pred zalivanjem dobro prenîc^iamo. V.sakiO pripravimo
svežo raztopino. ft>gosii>ii pm^jenjaje ixívisna ixl vrste gnojila, ki ga up<irabljarno. Cinojila so v lekiii t in v prai^iati ohliki. t;ika ki pcvspeíujcjo eve-lenje in laka, ki pospešujejo rasi in cvetenje.
6.	BOLEZNI IN ŠKODUlVCI
v primeru p<^java Ixilezaîi in Çktxlljjveev pri-pon>5ain obisk pri strokovnjaku (tam. ^^'r ste rastline kupili), ki vam bo dal nadaljnje informaeije oz^itiranju.
7.	ODSTRANJEVANJE ODCVETELIH CVETOV
Redno odstranjevanje o<ÍcveieiÍh evelw po' špehuje formiranje ntwih cvetnih br^Iciv. Seveda ixisiranjiijemo tudi cxámrle liste.
Pri nakupu nstlin s pnxiajaleem predi^kutirajte o vseh naštetih dejavnikih Liveijamem, da bo izbira rastlin pravilna, topa je ]X.>goj zaevetočbal» kon do jeseni.
Namig: V korito lahko posadile trajnice (spomladansko in jesenskt» reso, brstjan. vinko..., nekaj Čebn(nic) in korit«» bodek<irativno ski^zi vse leto-
B Nataša Dofejši, dipt. ing. agronomija
•Velcnjčan Božidar Bíščan, ki ne zamudi nobene Rudarjeve tekme, in ki je znan po lem. da že dan prej menda ve* kdo bo zmagal, dan po tekmi pa, zakaj ni, je novopečenemu Rudarjevemu trenerju Oblaku Mustafi Topčiču zažugai s prstom: *Tope, široka je široka. Če kdaj kaj ne boš vedeK Rudarjevi strategi se zbiramo tukaj. Poišči nas in vprašaj
• Rade Mijalovič. za znance in prijatelje Radek, je šef Gostove restavracije Jezero. Znan je po svojem širokem nasmehu, za kalerega eni pravijo, da pač sodi k poklicu, drugi pa, da mu je lasten že od rojstva. Zeio težko ga je ujeli v objektiv, ker slika se pa ne rad. Ampak dokaz, da se ga kljub temu da 'pritisnili", je tu. Radek za tole sploh ne ve.
•Srečko Meh. velenjski župan, šefici dru2Í)enih dejavnosti v občini Šoštanj Marjani Čelofi-ga: "Veste Marjana, po prvih stotih dneh sem imel ludi sam tak nas-meh. Zdaj je pa včasih že bolj kisel." Mislil je seveda na Milana Kopušarja, župana Šoštanja.
REZANJE ŠOŠTANJA

Počasí se pregreva in pripravlja teren za »končno*' odločitev v dilemi o izgradnji nove šole, zato si malce obnovimo zgodbo. Zgradba OŠ BE n^ bi kč^ kmalu ostala brez uporabnega dovoljenja. Izračunalo se je, da bi sanacija objekta stala več kot novahl&a, zato seje že prejènjl župan odločil za sledijo rešitev. Potem se Je kmalu pričelo govoriti, da v naši občini nI potrebno dveh šol, ker je premalo otrok. Zato bi eno šolo pač uklnlH In v novi blši namesto dveh, ustanovili samo eno osnovno Šolo.
Če bi &lo samo za premalo otrok, bi se racionalen župan n^brž ne ukvaçjal z novogradnjo nadomestne šole, temveč bi dal dogradil tisto hišo, ki se ne podira, torej OŠ KDK in v i^ej organiziral eno èolo. Toda kar naenkrat seje ugotovilo, da tudi ta objekt ni več primeren za šolo In tako smo bill čez noč soočeni s situacijo, da Imamo dve napol uničeni in propadajoči šoli, v katerih število učencev tako hitro pada, da ne ena ne druga ne opravičujeta svojega poslanstva. Rešitev se Je pokazala vobllkl novogradrvle, ki bi bila manjša kot obe stari šoli skupaj in ve^Jja, kot ti dve, vsaka zase.
Nekje na t^ to^ so o^li^o k sodelovanju povabili tx strokovne sodelavce ministrstva za Šolstvo In kar naenkrat glavni problem ni bil več neustreznost prostorov ene in/all druge šole, ampak Število otrok v občini, Pnčelo se je iskanje »»argumentov« za in proti eni šoU. Kako daleč smo, se točno ne ve, Iz zadi^lh izjav aktualnega Župana pa lahko razberemo, da se tudi ta, enako kot se Je prejsrOl, zavzema za eno novo Šolo.
Če blîall Jaz ali pa kdorkoli od vas minister za šolstvo, bi se takšnega stališča zanesljivo veselil. Ne poznam namreč niti enega primera v celi državi, lyer bi se pristojni v občini sami zavzema za ukinitev ene ustanove, ki Jo (so)ûnanol-ra država. Prej nasprotnol OblČ^no se minister trudi, da bi stvari "Paclonlalzlrall« tudi z ukinitvami šol. Pn nas smo biH pa tako štorastl, da smo se sami odrekli ne le dvema ustanovama. ampak tudi nďcaterlm redkim Intelektualnim delovnim mestom v občinskem šolstvu. Kako Jih bomo nadomestili? Ni mogočel Brezposelni Šolniki bodo zaman trkali na vrata Pavleta Zgage, sa^ Jih bo r^jegova '>t^nlcd« napotila k Tonetu Bopu m slej ko prej se bodo znašli v kolesju znamenitega sklada dela, ki ga v naši občini vodi visoko kvalificirano podjetje z one strani UrŠ}Je gore.
'Dvorrůin da Je bil prejšnji župan tako neumen, daje nevede pnčel sesuvatl eno od osnovnih šol v Šoštarju. Zato selško vprašamo, k^ gaje vodilo h takšni odločitvi?. Odgovor gre iskati v dveh smereh. Bna je pilslovlčna slovenska nevoščjjl-vost, druga pa Ideološka opredelitev, oboje skupaj pa je daleč od idealov laične šole, v katerega ne sodi samo odnos do verovanja, ampak tudi (če ne predvsem), nepolitičnost osnovne soie? Nobena skrivnost nI, da n^ bi bila OŠ KTK in ixjen ustroj pod bistvenim vplivom »topolškega klana«, medtem ko n^J bi OŠ BR politično gravitirala Izrazito levo. Če bi to trdili, bi zaposlenim, predvsem pa učencem obeh áol storili hudi krivico. Žal kadrovska konica obeh šol priča, da Jevteh špekulacijah tudi ščepec resnice. Takšno stanje pa dopušča naš šolski sistem, ki nima vgrajene prepovedi, da se tudi učiteli, kot na primer sodniki, ne bi smeli aktivno ukvarjati in zasedati vidnih mesta znotraj političnih strank.
Če torej na stvar pogledamo s tega zornega kota. je zgodba nà&A takole: Prejšnji ravnate^ OSBRjezvztrajnimopoza-rjar^em In loblrar^em že skor^ zagoto^ nadomestno grad-njo »svoje« éole, prejšnjemu županu pa Je s pomočjo žalostne demo^^ke podobe občine in zvitim oblikovanjem šolskih okr^ev uspelo, da bi nadomestna Šola postala nadomestna za obe, s čimer bi »svojl<c šoli zagotovil višJl standard, v isti sapi pa bi zatrl kadre z »druge<( šole, ki bi lahko ogrožell r^^e-gove politične cilje. Zgodbo zd^ (ne)hote pelje naprej novi župan, le da je kadrovsko postav^ena na glavo. Prav lahko se namreč primeri, da bo ravnateý OŠ KDK, ki mu Je n€\Jbrž bil namer^jen prvi stolček nove šole, ostal ne le brez županskega prestola, po katerem Je segal, ampak bo ostal tudi brez ravnateljstva, ss^ se bo »r^egova« šola stopila z Oâ £E. Pri sedanjem razmer^ sU v občinskem svetu pa m treba dvakrat ugibati, s kakšno barvo se bo moral obarvati ravnateljski kandidat nove šole, pa nej bo še tako nevtralen.
Up^mo. da vsa stvar nebo preveč vplivala na učiteljice In učitelje, ki v skrbi za svoja delovna mesta najbrž ne mor^o opravljati svojega dela tako kvalitetno kot v okoljih, kjer taksni dilem nI.
■ Perorez
FRKANJE
Vse mine
Minila jc veliku noč, minil Dan upi)ni. minil je I. maj. Zdaj si btuno lahko na delu spol malo oiljwčili.
Mlado in staro
Čudno jc, da so se odločili, da bo I dolnje državno srečanje upokojencev v Velenju. Saj že takt) pravijo, daje v Velenju. mesLu mladih, vse manj mladih.
Rel(ordno
Napoved ujej<i. da se nam letos oixíla rekordna lurbiična se/ona Žc spel! Mislim. že spel lo nap<wcdujejn.
Zadeteli v srce
v Smarlnem ob Paki i.ščejo najugodnejše rešitve /a ureditev sredica kraja. Da lx) io res koi srce kraja. Ob lem si ne-kaieri indijo tudi by pim. ()hvozniu>l
Na levOf na desno
v Mlekarni Arja vas m) med prvimi pri nas napiwedtwiúizdru/evíinje. A so se vsi dru^ združevali, oni so ostali sami. V vodsivu pravijo, da se ne bodo zdrui^eva-li za vsako ccno, Lepo! Samo da jih Ione bo predrago suilo.
Vila čat^a vilo
Naša dobra Vila Bianea šc vedno same-
va. Prvi pmkus prodaje ni u.spel in /daj naj bi v drugo poskušali, da ^e /a Vilo Bi-naco najde kakšna dobra vila.
Na telcočem
V Zdravstvenem domu Niizarje so pa res na (ekočem. Saj .streha lako spusča. da povstnl leče.
Ubranost
v avli naSega parlamenUi vC^asih slif>imo ludi prepe\aín]e. V sami dvorani so poslanci manj ubrani.
Čas deia svoje
Le zakaj nekateri i^enejo takvikin krik zaradi Macesnovega plazu. Malo 5e p<iCakajmc^. pa se bo sani ustavil. V dolini.
telekom iz št. 16
4. maja 2000
OD VSEPOVSOD
KAS VAS 13
Na 33 ha površin bodo zgradili okoli 120 tisoč kvadratnih metrov obrtnih, trgovskihf turističnih in poslovnih objektov
Vegrad začenja graditi poslovno cono Arnovski gozd
v neposredni bližini nove uv1<i ixste /\ijii vas • Vransko, v Žalcu je ob cesti mala poseka. Tu seje zgodila pred prazniki priložnostna slovesnost ob začetku gradnje nov« velike poslovne soseske. (iradita jo (iradbeno industrijsko podje(je Vejirad Velenje in SKR Investicijsko podjetje.
Za gradnjo predvideno obmoCjc Amin-skcga gozda obsega 33 ha. 'Ill bodo /gradili okoli 120 lisoč kvaJrainih melrov objektov namenjenih obrtni, servisni, turistični in poslovno trgovski dejavnosti. V poletnih me.secih bodo uredili potrebno komunalno infra.sirukturo, lako da raiunajo, tla bo v iasu jesenskega obrtnega sejma, že slekla gradnja prve cone, ki bo namenjena obrtni dejavnosti. Kot je na priložnostni slovesnosti ob pričelku del povedal direktor Vegrada mag. Muharem Količ raOunajo, da bo poslovna cona dograjena v petih leiih, pomembno pa naj hi pope.strila ponudbo tega območja.
V prvi coni, kalere gradnja naj hi stekla že to jesen bo 13 samo-
Jože Kavčič, predstavnik podjetja SKB Investicije, župan občine Žalec Lojze Posedei, župan mestne občine Celje Bojan Šrot in direlKtor Ve grada Muharem Bolič, so bili med najbolj zadovoljnimi, ho je stekla gradnja nove poslovne cone.
slojnih objektov velikosti od 1300 do LSOO kvadratnih metrov, namenjeni pa bodo obrtni dejavno.sti. V drugem poslovno trgovskem kompleksu bo 14oh-jeklov, kvadratura ife ni znana, verjetno pa bodo v večini dvo-ctažni. (ilede na lo, da je Anrov-ski go/d na pomembnem prometnem kri/ii^ču (na sredini poli med madžarsko in italijansko
mejo), bodo na tem področju postavili ludi molel s Številnimi /abaviiičnimi objekti in velik poslovni trgovski center, ki bo obsegal okoli 40 lisoč kvadralnih metrov prodajnih povnšin.
Jože Kavčič, predstavnik SKD investicijskega podjetja je povedal, da gre finančno za zelo velik zalogaj. Že doslej so polroSili za nakup zemIjiiŇča okoli 50(1 mi-
lijonov lolatjev, pridobivanje dokumentacije jih ho veljalo nadaljnjih 2W) milijonov tolaijev, ureditev komunalne infrastrukture pa poldrugo milijardo tolarjev. là bo Se poselxj ziihtev-na. saj bodo morali poskrbetiza novo vodooskrbo (sedanji vodni viri ne zado^aj«)) in zgraditi kolektor za priklop na centralno čistilno napravo. Sama gradnja pa ho (odvisno od kvadrature) veljala okoli 12 milijard tolarjev. Sredstv.i za pričciek gradnje (pridobitev potrebne dokumentacije in ureditev komunalne inira-slrukture) bosla zagotovila SKD in Vegrad, sretistva za gradnjo pa naj bi zagotavljali investitorji, ki so jih že začeli pridobivali.
Pričetek gradnje nove poslovne cone je na priložnosti slovesnosti .ie posebej navduSeno po-zdravil žalski župan Lojze PoscdcI, saj daje la izgradnja povsem nove razvojne dimenzije temu celolnemu območju žalske občine. Zagotovil je vso potrebno pomoč investitorjem pri pridobivanju zahlevnc dokumentacije.
■ Mira Zakošek
Z igro in piesom v pomiad
Takšen je bil naslov 16. medobčinskega srečanja otročkih Folklornih skupin Zahodne Štajerske, ki sla ^a pred nedavnim pripravila Območna izpostava Sklada RS /n ljubiteljske kulturne dejavnosti Velenje in Zveza kulturnih društev Šaleške doline. Na njem je nastopilo 11 skupin.
Na odru velenjskega Doma kulture so prikazali rajalne igre. obiskovalci v dvorani pa so lahko videli tudi nekaj pravih plesnih postavitev. Čeprav revija ni bila tekmovalna, se bo ena od sodelujočih skupin po izboru iX'cnjevalke Než ke Luh ej udeležila republii5kega srečanja olroiíkih folklornih skupin v Arličah.
Tp

J


Na zelo dobro pripravljeni reviji je nastopilo 206 mladih ohranjevalcev bogate folklorne kulturne dediščine.
Kulturna društva Zgornje Savinjske doline
Medobčinska nadaljuje delo
Dejstvo je, da Medobčinska zveza kulturnih dmStev Zgornje .Savinjske doline v preteklem letu ni delovala kot bi morala. Prav lako je dejsivo, da so zaradi tega in vseh nedorečenosti, nekateri razmišljali o zamrznitvi delovanja in celo o ukinitvi. Na koncu je prevladalo spoznanje, da bi ukinitev zveze lahko le Škodila, saj organiziranost ljubiteljske kullume dejavnosti na državni ravni vendarle še ni dokončno dorečena.
Na nesrečo tudi programski sveti v okviru zveze niso prav zaživeli. Zato bodo namesto njih nosilno vlogo za dok>čena področja delovanja prevzela posamezna društva, ki naj bi v dogovoru z društvi v ostalih občinah prevzela večje ali manjše medobčinske projekte.
( )dločitcv je torej ja.sna. Medobčinska zveza bo Se naprej delovala v dosedanji obliki, financiranje vsebine in skupno dogovorjenih kullurnih projckiov pa bodo urejali .skladno z oblikovano in potrjeno medobčinsko kulturno pi>litiko.
■ jP
Osnovna šola Gorica
Za navdušenje in poduk
Učenci od 1. do 4. razreda Osnovne šole (iorica so 18. aprila pripravili nadvse zanimivo in spodbudno prireditev na temo "naš (ne)odnos do uko(ja." V enournem nastopu so učenci z igricami in pesmijo nazorno pokazali kako se ne smemo in kako se moramo vesti v našem življenjskem prostoru, Medse so povabili ludi pevca Marjana Smodeta, ki jezMrtvorek« in ostalimi pesmimi navdušil otroke, starše in ostale udeležence prireditve, ki so do zadnjega količka napolnili avlo osnovne šole.
Pobudo, da se na tej osnovni šoli aktivno vključijo v projekt ohranjanja čistega okolja, je dala Kata Tajališ, kije na Soli že lani pripravila preilavanje o varstvu okolja. Poleg tega so učenci 1. in 2. razredov obiskali velenjsko komunalno podjeljt:, tretješolci lah-{jratorij za ugotavljanje kakovosti vode na Ericu in čistilno napravo, četrlošolci pa onesnaženost naših gozdov. Ta prireditev je bila po.svečcna ludi 22, aprilu - dnevu zemlje, s kolugicami pa jo je zgledno pripravila Renata .Stopar.
Oh koncuje spregovorila pomočnica ravnateljice Sole Alma Ko-len, ki je med drugim dejala: "Če bo jutri en sam papirček vržen v koš in ne na tla. je namen do.scžen." Zapisali velja Sc zanimivost, da so vsi udelcženci vstopnino "plačiili" z odpadnim papirjem, pločevinkami in odpadki.
■ B. Mugerle
Obeležili dan upora proti okupatorju

Dan, lii simbolizira mali narod
Osrednja slovesnost Mestne občine Veknje v počastitev dneva upora proli okupatoiju je bila v petek, 21. aprila v veliki dvorani Clas-bviie šule Frana Komna Kuželjskt^a. Kulturni program so pripravili Pihalni orkester Premogovnika Velenje pml vtxlslom dirigenta mag. Ivana Marina, dijaki jtimnazije Velerje Urška 'IVavner. UrSkii Duplišakin Mitja Mclanšekter soprunistka Giirdana Tdlep. ki jo je na pianinu spremljal profesor Nikolaj Žličar Slavnostni govornik je bil velei\jski poslanec v državnem zboru iiojan Kontič.
V gnvoru je nicd drugim p)udaril, da je pi>nicmbno, ila se ob posameznih mejnikih ozremo nazaj, pa ne zato. da hi zgodovino spreminjali, ampak se od nje kaj naučili. Dan Kija pri>li okupatorju je za nckak-re vsebinsko sporen, pavcndiirjc to dan, ki ima
svoje korenine diileč nazaj, saj simbi>lizira mali narod, ki je uspel v osrčju Evrope med velikimi, preživeti in si ustvariti samostojno državo. Prazniku je bila posvečena tudi okrogla miza na temo problematika novejše zgodovine -obd<ibjc okupacije in odpora.
Pred osrednj»» proslavo je delegaeija Mestne občine Velenje položila venec k osrednjemu spominskemu obeležju na Titovem trgu.
■ vos
Vstopnica za vse udeležence je bil (tudi) star papir
14 KAS rAS
TV SPORED
4. maja 2000
ČETRTEK, 4. mdja
PETEK, 5. majd
SOBOTA, 6. maja
NEDEUA, 7. maja
PONEDEUEK, 8. maja
TOREK, 9. maja
SREDA, 10. maja
SLOVENIJA 1
0$.C0	Odmevi
oaso	Mostovi
09.00	Male sive celice, kviz
09.45	Zg(><lbe iz §koljl(e
10.30	Živalski razum, 2/3
11.50 Naokoli po NemCiiL doicum.
OÓÚifi
t3.00 PoroiHa. šport vreme t3.10 litokKovać-Sašo
Podgoršek Dom svobode 13.40 ParT;etb3lerin?tRem§Mr 14.30 200M 16.00 Slovenski utrinki 10 30 Poroida.Spoa vreme 16.45 inajstâ šola. oddâja za
radovednež 17.15 l^niviKljukec, 1/Ç 17.25 Oddâjâ za otroke 18,05 Sva Sudes. syi3 18.25 LJudjeEvrt^ 18.40 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, Sport, vreme
30 Û0 Tednik
21.00 Homo TurisHcus
21,20 Osmitfan
2^00 Odmevi. $port, vreme
22.50 Gib^ive slike
23.20 DokumenUvobo4e.
tfckum. film 23.40 Sva čudes, 6/13 00.00 lludje Evrope, ponovitev
SLOVENIJA 2
0930 VkJeospotnice 10.00 Dr.Somnwrfckl,6/10 10.45 NiCsveuga, 16/20 11.45 TV prodaja 12.15 Svelporo&a 12.45 Pollinaleligeprvskovv nogom^u: REAL MADRID-SAVERN MUfNCHEN, po5. 15.45 Princ§UJdenT. ang film 17.10 PoStoveniji 18.05 Po<^el$K(Jtiip, 10/16 19.05 Nenadoma Susdn, &26 19.30 Vkleospotnice 20.05 £tel(itDnskâZâve&a,
úoiaim. oddaja 20.55 Predstavitevvřdeospotov
za Evrosong 2000 21.40 Poseben pogled: Trte drugi put mediu Srtilma, $rt)skl f. 22.25 SPv^k^u na ledu skupine A: RNSKA-SLOVA^AK. posTKl^ 00.25 Vkleospotnice
06.00	Dobro juero Slovenija
09.00	Top shop
09.30	Tri 2enske. nan
10.30	Otv|i angel. nan.
11.25	Za tvojo ijubezen, nad.
12.20	Udarci pravice, nan.
13,50	Odvetnikova karte, nan.
14.45	Pasji policist, nan.
15.15	Jes$e, nan
15.45	Cosby, run.
16.15	TrižCTske, nan.
17.15	Divjianpel, nan.
18.10	1,2.3-žrebanje
18.15	2a tvojo fjubezen. nan.
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan.nan.
21.00	PočimcevVegasu.am.f.
22.45	Prijatelji, nan
23.15	Oruân^i zgled, nan.
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Na zdravje, nan.
01.00	24 ur, ponovRev


S2
09.00 Naj spot dneva 09.05 Vkleo top. oddaja z
(^asûeninii vkteo^N 09.50 Vabiïio k ogledu 09.55 Naobl$ku...DnStar)iLu§nic
Arsovski 10.40 Vkleostfani 18.55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Gremo v kino. oddaja za
ljubitelje nima 19.35 TVHožba 19.40 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 Potapljajmo se vamo,
dokumentarni film 20.35 i=Yepr9člmo nesreče pri
potapljanju, pooovor 21.30 Regcnalne novce 21.35 Motor spon mundial, 23. oddaja, tedenski pregled dogaianja na podroi^ju moto ^orla 22.05 IVi^ožba 22.10 Najspoldneva 22,15 VklBosiranl
SLOVENIJA 1
Oa.OO	Odmevi
08.30	Diirovnl utrip
D8.50	Prav^k« iz (utkafjevega
vozička. 6/10
09.15	Trajčkie, 6/13
09.40	L3:2ntvi Kljukec. 1/6
09.50	Er^jsCa &ola, oddaja za
r^dovedrvele
10.2G	Oddaja za Otrese
10.50	Svet čudes, 8/13
11.10	LjudjeEvrope
11.20	S fovenská magazin
11.50	Ubila te bom, Wolf.
nen^ka drama
13.00	Poročila, ipori, vratne
13.40	Osmi dan
14.10	EleUronska zaveËa.
dokum. oddaja
15.00	Vsakdanjtkinpraa^k
16.00	Mostovi
16.30	Poničila, Sport, vreme
16.45	Potujoči žkrat
17.10	Vesela n^, lutkovna
nan.
17.45	Modro
16.20	Dosežki
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, Sport, vreme
20.00	Petka
21.15	Deteljica
21.25	TV poper
21.55	Olimpijski kobček
22.05	Odmevi, èpon vreme
23.00	Polnočni klub
00.10	Modro
00.45	Dosevki
SLOVENIJA 2
09.15 Videospotnice 09.50 Podefelskiutr^, 10,^16 10.40 Predstavitev vkleospotov
za Evrosong 2000 11.25 SP v hokeju na ledu skupine A: FINSKA-SLOVAŠKA, posnetek 13.25 Gore Ki ljudje 14.15 TnndstjBockefer2,
avstrqski film 15.55 Šolazalumpe, ang. film 17.30 Po Sloveniji 18.00 S kri^ področja znano»),
14/15 19.00 Paradaplesa 19.30 VUeospoink« 20.05 Zlaia mrzlica. 3/6 20.55 Graceruudaru, 1&25 21.20 SP v hokeju na ledu ^pjne A, posnetek 23.20 Ulica upanja, 3/10 00.05 Leteči odred. 7/B 00.55 NočzOIckom 01.15 Videospotnioe
06.00	Dobro jutro. Slov^ija
09.00	Top shop
09.30	Tri ifft5\<s, nan
10.30	Divfi angel. nan.
11.25	Za tvojo ljubezen, nad.
12.20	TV dober lian, nan.
13.50	Odvetnikova Karte. nan.
14.4S	Pasji policist, nan.
15.15	Jesse, nan.
15.45	Cosby, nan.
16.15	Tri ženske, nan.
17.15	Divji angel, nan.
18.10	1,2.3-žrBbanie
18.15	Za tvojo ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.00	Mesto knminala. amer, film
21.50	Komando^, nan
22.50	Milénium, nan.
23.50	Sinovi groma, nan.
00.50	24 ur. ponovitev
kanali

09.00 Naj spot dneva 09.05 Dobro jutro, infomiativno-
razvedrilna oddap 10.05 Potapljajmo se varno,
dokumeniarni fiím 10.40 Vabimokogledu 10.45 Preprečimo nesr^e pri
potaplja niu, pogovor 11.40 VkJeostnini 17.55 Naj spol dneva 18.00 maá, otro&Ka kontaUna oddaja 19.00 Regionalne novice 19.05 Otro^ program 19.35 TV izložba 19.40 ObvesDla 19.55 O^asi/Vabimokogiedu 20.00 Gospod mama. amen^
film - komedija 21.30 Regionalne novice 21.35 Iz oddaje Dobro juin: 22.25 TViztořba 22.30 Naj spot dneva 22.S5 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz ikoljke 09.05 Radovedni Taček 09.25 Male sive celfce. kviz 10.15 UsjakZvaorepec.film 11.35 Klapa zahodnega dela,
S/13 12.00 Tednik
13.00 Poročila, vreme, ^rt
13.40 Petka
1<1.5S Spomladanska
spogledovanja, amer, film 16J}0 Poročila. §port. vreme 16.45 f račji dol, 7/23 17.10 Mozartova druščina. 18/26 17.45 Naviti 18.10 Ozare
18.15 Novi raziskovalec, 1/13 18.45 Risanka 19.00 Danes 19,05 Utr^
19.30 TV dnevnik, vreme, ^rt
20X1	Športni kviz 2000 21,25 Zgodba o telesu. 4/6 22.00 Poničila, vr^e, šport 22.35 To čudovito 2ivlienje. 5/6 23,00 Kn)$či, 14/20 23iO Kratka smrt, amer, fifm
SLOVENIJA 2
08.50 Vfdeospotnice 09.25 VtelovadnkiLII/50 09.55 Nevami zaNv, nan. 10.45 Svetni. 16/43 11,35 Jasno in glasno 13X10 Spoit
16.25 Ljub1|ana: plavanje.
mednan;)dm miting Ilirija, prenos
17.55 Prva tekma finala končnice
DP v koSarkr (M), prenos 19.30 Vkleospotnice 20.05 Agnes, ksiandski tlim 21.45 Ničsveiega.17/20 22.30 SvetnBt. 17/43 23.20 Sobotruinoč 01.20 Srečanjestujcem, 11/13 01.40 Vkleospotnice
08.00	Dru2rna Zakaj, ris. s^ja
08.30	X-men, k senja
09 00	Hrožčebofiji. nan
09.30	PriAddamsovdi, nan.
10,00	Knjižni molj WisliiMne. nan.
10.30	Šolski tiodniH. nan.
11.00	Kavihanka. nan.
11.30	KnjigaodZungli, run.
12.00	Miada čarovnca. nan
12.30	Modna popotovanja
13.00	Fomiulal. trening
14.00	Otroci ne lažejo
14.30	Be$angek)v2. nad.
15.30	Mala Daniela, nad.
16.30	Pop'n'roll, glasbena oddaja
17.30	Herkul, run.
18.20	Xena, nan.
19.15	24 ur
20.00	RomeoinJulija. amer film
22.10	Bonnie In Clyde: resnična
zgodba, amer, fdm
23.50	Tramvaj poštenja, amer, film
01.50	24 ur, ponovitev

HMťtmít 9T
09.00 Naj spot dneva 09.05 Miš maš. ponovitev 10X)5 Vabimo k ogledu 1O.10 FilmtnaVTV Gospod Matr», ameriški tilm •
komedija 11.40 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Svet2ivali:Okonjif> 19.25 TVidoa» 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi / Vabimo k ogledu 20.00 SQS.VTVmagazin. regnnairti informativni proijram 20.20 Alfi NipFč in muzikant)
Evn^. posnetek koncerta 21.45 Kako nastane čip.
dokumentarni film 22.00 893 VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.20 TViSoSba 22.25 Najspotdneva 22.30 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.30	Živ2av
08.00	FrančBk7/26
08.25	Krtek pnde v mesto, 5/6
08.50	Ozare
08.55	Zlata maša škofa V
Grmiča, prenos iz Žak^
10.00	Evangeličansko bo(joslu2ie,
pteros (Z Puconcev
11.05	Svetmorij
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje o> zemlja
13.00	Poročila. Spon. vreme
13.20	HomolunstKus
13.40	4x4
14.10	TV poper
14.45	^i1nikviz2000
16.00	Prviindnigj
16.30	Pomočila, šport vr^me
16.50	Vsakdanjik in praznik
17.45	A^, Donava, Jadran
iai5	Tehniška dediščina
Slovenije. 3/3
18.45	Risanka
18.50	Žrebanje kita
19.00	Danes
19,30	TV dnevnik, špon. vreme
20.00	ZOOM
21.35	Portret
22.35	Poničila, šport vrenje
23.D0	Trubadur, opera
SLOVENIJA 2
08.25 Videospomice 09.00 Noro zadubljena, 2/47 09.20 Nevami zaliv. nan. 10.10 Popolna tujca. 12/24 10.35 Zvezde HoUywooda.
dokum senja 11.05 Paradaplesa 11,35 F^pravlienL oddaja o
slovenji vojski 12.05 Fc^kanjjudskaglasba 13.00 ^n
16.25 Košarka NBA actk>n 16.55 Evrogol
17.55 Ljubljana: DP v rokometu. ROBfT OLIMPUA-KRIM NEUTR0RO6ERTS. prenos 19.30 Videospoinice 20 05 CIA.3/3 20.55 Murpliy Brown, 1/24 21.20 Trend, oddaja o modi 21.50 Sportvnedeljo 22.50 DeklezrdečimfIasmi,
nizoz. film 00.40 Videospotnice
08.00	Družna Zakaj. ris. senja
08.30	X-men. ris. serija
09.00	HroščeborgL nan. 09.30 Pri Adamsovih. nan
10.00	Knjižni mol) Wishborto, nan.
10.30	Pop'n'roll
11.30	Herkul, nan. 12.30 Xena,nan.
13.05	Otroci ne lažetu
13.40	FcMmulal, prenostz
Barcelone
16.00	Mala Danijela, nan.
17.00	Dvojčici, nan. 17.30 Modna popotovanja 18.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur
20.00	Hitri in mrTvi, amec. film
22.00	Športna scena
22.45	Fun bali 23.00 Šola golfa 23 30 24 ur, ponovitev
Hmnmti


09.00 MIŠ MAá, ponovitev 10.00 890. VTV MAGAZIN.
regionalni intonn. program 10.15 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 10.35 lzsredlDeo(U9^Dobro|Uiro 11.25 Gremo v kk)o. oddaja z
ljubitelje filma 12.05 OgldSf/Vabirr^kogledu 12.10 893. VTV magazin, ponov. 12.30 izpeQcoveodda^Do^rojuiro 13.25 Dekl • prtviiegij sN pravica'' Gosta v studiu: mag Dušan Semolič ^ Drago Lombar 14.25 Potapljajmo se varno.
dolcimsntamifilm 14.55 Preprečimo nesreče pri potaplianju. ponovitev 15.55 TV izložba 16.00 Videostrani 17.00 Affi Nipič in muzikanti
Evrope, posnetek konceta 18,25 Filmi na VTV: Oospoil mama, amenškj film 19.55 Videotex, Oddaja Z
glasbenimi videospob' 20.40 Na obisku:... pristani
LuSnic AtMvsfd 21.25 Videostrani
SLOVENIJA 1
oaoo utrip
08 20 Zrcakitedna
08.40	4x4
09.10 Risanka
09.25 Potujoči škrai
09.50 Dcgodivščineizživalskega
vrla 10.35 Modro 11.10 Doseftj 11.30 Návrtu
1155 Novi raziskovalec, 1/13 12.20 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vrerr« 13.25 Ljudje in zemlja 14.15 Polnočni kkjb
15.25	Gibljive slike 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport vreme 16.45 Radovedni Taček 17.00 Pajacek in punčka 17.45 Volja najde poJ 18.35 2rebanfe3x3pliâ6
18.45	Rèsanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Klinika pod palmami, 22/24
21.00	Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport vreme
22.55	Gospodari panorama
23.56	Vol^a najde pot
SLOVENIJA 2
09.25 Videosp(^ice 10.00 Zlata mrzlica. 3/6
10.50	Skrita podnDčja znajiosti, 14/15
13.05 Trend, oddaja o modi 13.35 Sobotna noč 15.35 Domače obiti na
sk) venskem 16.05 Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojsks 1635 Glasba odrašča, 5/7 17.30 PoStoveniji
18.0S	SneAia reka, 44/52 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Vkfeospomice 20.05 átafea mladosti 2100 Studio cif/ 23.00 5P v hokeju na lesu ski^ina A. posnetek 01.00 Brane Rončel izza odra 02.05 Vkleospotnice
09.30	Tri ženske.
10.30	Divjiangel. nan.
11.25	Za brtjo ljubezen, nan.
12.20	^ponnascenâ
13.50	OđvejjiikovekaflB. nan.
14.45	Pasji policist, nan.
15.15	Jesse, nan.
15.45	Cosby.nan.
1615	Tri ženske, nan
17,15	Divji angel, nan.
18.10	1,2,3-2i^nte
18.15	Za bAsjo ljubezen, nan
19.15	24 ur
20.00	lepo je biti milijonar-kviz
z Jonas wn
21 00	Tri skrivnosti, amer, film
2^45	PrfiatB^i. nan.
23.15	Družinski zgfed, nan.
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Nazdravje.nan.
01.00	24 ur. ponovitev

irt«ll ftT •4s
09.00 N^spotdneva 09.05 Dobro (Utro, informativno •
razvedrilna oddaja 10.05 893. VTVMAGAZIN, regionalni informativni program 10.25 Vabirm k ogledu 10.30 Alfi Nlpič in muzikanti
Evrope, posnetek koncerta 11.55 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Otroški program 19.25 TViztoJba 19.30 Ot^vestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 Odprta tema, kontaktna
oddaja GosC Jo2e Pučnik 21.00 Regionalne novice 21.05 Nogomet posnetek tekme Rudar Hit Gorica 2230 TViztoîba 22.35 Najspotdneva 22.40 Vkieostrani
I	SLOVENIJA 1
I	08.00	Odmevi
i	08.30	Mostovi
I	09.00	Japonske pravljice
j	09.10	Radovedni Taček
:	09.30	Pajacek In punčka, oddaia
I	za otroke
i	10.00	2ivahni svet iz zgodb
I	RKbarda Soarryja. 22/26
i	10.20	Najlepše počitnice. 2/12
i	10.45	Volja naide pot
I	11.35	Zgodba o telesu, 4/6
I	12.00	Klir^rka pod paliïiami. 22/24
:	13.CKI	Poročila, šport, vreme
I	13.40	Alica, evrop. kult. nugazin
I	14.05	Mednarodna obzorja
I	14.55	Gospodarska panoniïia
I	16.00	Pnslulmlmo tišini
I	16.30	Poročila, šport, vreme
i	16.45	Sprehodi v narava
:	17.00	Kako rada Imam šok), i
j	17.15	Mciaiival in jat 18/26
:	17.50	8esede
:	18.40	Risanka
!	19.00	Kronâ(a
I	19.30	TV dnevnik, šport vreme
I	20.00	Razkošje, 11/18
:	21.00	Aktuaineteme
:	22.00	Odmevi ^rt. vreme
!	22.50	F^lč za Frklo, danska
\	drama
I	23.25	Skrivnosti, danska drarr^
I	0010	Besede
I	SLOVENIJA 2
I	09.25	Videospotnice
:	10.00	Sn«£na r^. 44/52
I	10.45	štaiets mladosti
:	13.05	CIA.3/3
Í	14.00	Spomladanska
:	spogledovanja, amer, film
I	15.30	Stud» city
I	17.30	Po Sloveniji
I	18.05	Gimnazija sinih src. 2/13
i	19.00	Noro zaljubljena, 6/47
i	19.30	Videospotnk«
[	20.05	Športni nim
[	20.35	Polfînaleligeprvakovv
I	nogometu
i	22.35	Svet poroča
I	23.05	Minuta za umor, sfôvenski film
j	00.20	BrahmsinpoiočedeKlK«,
:	gfasbenifilm
I	01.15	Videospotnice
06.00 Dobro intra Slovenija 09.00 Top shop 09.30 Tri ženske, nan. 10.80 Divjiangel, nan. 11.25 Za rvojo ljubezen, nan. 12.20 Lepo je bili mFijonar - kviz
z Jonasom, pon. 13.50 Odvanikove karte, nan. 14.45 Pasji policist nan. 15.15 Jesse, nan 15.45 Cosby, nan. 16.15 Trižer^ske, nad. 17.15 Divjiangel, nad. 18.10 1.2,3-žrebanje 18.15 Za tvojo ljubezen, nan. 19.15 24 ur
20.00 Na;nv>čnejša ljubezen.
arrnr film 21.45 Urgenca.nan. 22.35 Prijatelji, nan. 23.15 Dnj2insk) zgied, nan 00.00 M.A.S.H., nan. 00.30 Na zdravje, nan. 01.00 24 ur. ponovitev
<52>
2T
9A
09.00 Naj spol dneva 09.05 Odprta tema. ponovitev Gost Jože Pučnft 10.05 Vabimokogtedu 10.10 Nogomet, posneti tekme.
Rudar H â Gorica 11.40 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Otroški program 19.25 TVizk)žba 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 894. VTV magazin
regionalni inform. pn?gram 20.20 športni torek športna
inforrnatjvna oddaja 20.45 Športni gost; Gost v studiu P£TER LAPCffiNIK. KK Kemoplast 21.10 Iz produkcije združenja LTV Slovenije. ođda}a TV PTUJ 21.40 Zazdraviesn:aino2ilj3,1.
oddaja. Srčnožilna bolezen 21.50 894. VTV magazin ponov. 22.10 ŠPORTNI TOREK, ponov. 22.35 TViztóžt« 22.40 Naj spot dneva 22.45 Videosirani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
06.30	Dober dan. Koroška
09.00	Babar. 17/65
09.20	Mozartovadniščina, 16/26
09.45	Spr^odi v naravo
10.05	Kako rada imam šok}, 18/26
10.15	Moja žival tn jaz, 18/26
10.35	B^e
11.30	Obzoriaduha
12.05	Razkošje, 10/18
13.00	Poročila, šport, vreme
13.45	Lisjak Zvitorepec, film
15.05	Aktualne teme
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Podkksbukom
17.50	!rvalski razum, 3/3
18.45	Risanka
19.00	KnDnika
19.30	Dnevnik, špoii, ^me
20.00	Joči, ljubljenadežela,
anvr.fiim
22.00	Odmevi, špon, vreme
22.55	Finale mednarod. baletnega
tekmovanja Lozana 2000
00.25	Živalski razum. 3^
SLOVENIJA 2
09.25 Videospotnice 10.00 âmnazijasvtihsrc. 2/13 10.45 Minuta za umc^, slovenski film
13.05 Alpski večer99 14.50 Zurkazotroki, Iranc. lilm 16.25 Prevalje:prvaiekrTufinala za slovenski pokal v nogoemtu. KOROTAN-SCT OLIMPU A. prenos 18.25 Dnjga tekma finala
končnkíB DP v košarki (M), prenos
20.00 PollinaleligepivakĐVV
nogometu 23.00 V Frostovefn stogu. 4/8 00.40 Videospotnce
06.00 Dobro jutro. Skivenija 09.30 Tri 2snske, nan. 10.30 Div^ angel, nan, 11.25 Za tvojo Iju bežen, nan. 12.20 Pod srečno zvezdo.
ponovitev 13.50 OdvetJT^kove karte, naa 14.45 Pasji policaj, nan. 15.15 Jesse, nan. 15.45 Cosby, nan 16.15 Tri ženske, nad. 17.15 Divp angel, nan 18.10 1,2.3-žrebaf4e 16.15 Zatvojoljubezen, naa 19.15 24 ur
20.00 R)poina mati. amer film 21.45 Udan;i pravice, nan. 22.35 Pniatelji, nan. 23.10 Družinski zgled, nan. OO.OO MA.S.H., nan 00.30 Na zdravíe^ nan 01.00 24 ur. ponovitev

Hmnmtl 87
09.00 Najspotdneva 09.05 Dobro jutro, mfotmalivno«
razvedrilna oddaja 10.05 894. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.25 ŠPORTNI TOREK, športna
Informativna oddaja 10.50 Vabimo k ogledu 10.55 âpûrmigostGostvstudiu: PETER LAPORNIK, KK Kemoplast 11.20 Iz produkciie združenja LTV
Stovenlje oddaja TV mi 11.50 Vkieostrani 18.20 Najspotdnev? 16.25 Regionalne novtee 18.30 Otn;^šiQ program V mc^m košku je pa mavrica 19.20 TV izložba 19.25 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimokogledu 20.00 Naj spol kontaktna
glasbena oddaja. Gostje: Druga liga in Siddba/ta 21.30 RegionaJne novtee 21.35 Iz oddaje Dobns jutro 22.25 TViztožba 22.30 Najspotdneva 22.35 VkleostranJ
Pobegli hrvaški kaznjenec v torek se na begu
Osumljen dvojnega z ukradenimi vozili
umora beži
V (i»rvk, ko seno inklJučťVHli to sicvjiko Nošcga 6isa, jc l>il lMilK<i>lj k;4/nj«nbc, sk'er Ima^ki drhjvljan, (ic vedno na hc};u, področje Belih Vod pa kljul) tcmi^ da sa v |>on«de1jek o|>M/Jli n» področju Velike (>!»• nine, ^ vcdtio pod nad/orom. I Na PP Velenje sa nam posre» I dovalí kronološki potek <fo-I i44Klkov« dojH>lnili p» smo gn / ' obvestili 7ii javnost, kJ sn nnm I jih po^iljsiii i/. Policijske up-I rave Celje.
I V nedeljo, 23. aprila, so (takrat Sc ncznanca) opazili pri I sommnihi^vRndcćaiKkjerjc 7. dolg«evnim orodjem sireljai na domačina, ki gaje na .srečo z^^reSil. P<filcisti so tgoiovili, da jo pobegnil z avtomobilom, ki jc bil ukraden na podioCju Hra'^i-nikii. V noči na lorek je hil v Radcćah ukraden yugo bele barve, ki so ga policisti naSil na Vranskem, verjefno pa jti hit
Storilec Damir Cirdenić.
I Krajani Belih 1 Vod upravičeno
I
prestrašeni
Na velenjski policijski postaji so prvi klic, povezan 5; pobeglim kaznjenccm, prejeli v petek. 28. aprila, pozno poiu^. ko jih je iz Belih Vod poklical Ivan K., ki so mu i?, odkijenjcnc garaže ukradli rdečega goifa. Ključe jc namreč pusii! v avtomobilu. Dvajset minul kasneje, ob 2.45 uri ponoCi. je telefon na PP Velenje zazvonil 5e enkrat. Tokrat je poklicala močno presStra^na Cecilija n, iz Belih Vod in povedala, da je zvečer okoh 21.30 na dvoriSce prišel nezanec, ki je pred htóo streljal z "žneUajerco". potem pa vlomil v notranjost hiše. /a-koneema, ki živita v njej, je grozil, da Ju bo pobil in zalite-val hrano. Ko je pojedel, je hiv tel odnesti Se telefon, na proSnjo Cecilije, ki mu je obljubila. da ne bo obvestila policije, pa ga je pustil na miru.
Velenjski policisti so po ogledu kraja dogodka obvestili celjsko policijsko upravo,
domačijo sije ogledala pi>seb-na komisija, potem pa jc v si)boio dopoldne stekla obSirna akcija iskanja obori'ifenega nez-nimca in pogreSanega avta. V akcijo so vključili tudi helikopter Hkrati so prebivalce pričeli oiiveSčati, da se nezancu ob morebitnem srečanju z njim ne upirajo m zopenstavljajo, ker jc oborožen in nevaren!
PogreSanega rdečega golla je nai^l lastnik .sam, in sicer v nedeljo zjutraj na Ponik-vi. V bližini pa je izginil črn golf, ki so ga policisiivnedeljo dopoldne naSli pri gostišču Pod
Osumljen Damir Grdenic je nevaren!
Policisti ffd podlagi zbranih podatkov sumijo, da je vsa našteta dejanja storit Damir Grdentč, kije pred časom pobegnil iz tirvaških zaporov. Je vitke postave, visol( okoli 170 centimetrov, svetlo rjavlii las, ki jiti nosi počesane nazaj, temnejše polti. Nazadnje je bil oblečen v temnejšo daljšo jakno in hlače iz blaga, pulover temnejše barve z belimi vzroci, na glavi pa je imel baseball kapo temnejše barve z našitkom na sprednji strani. Obut je bil v ponose ne črne čevlje, na rokah pa je imel rokdvice črne barve. Govoril je nerazločno slovensko s hrvaškim naglasom.
Gre za zelo nevarno osebo, kije oborožena In očitno pripravljena storiti tudi najhujša kazniva dejanja. Ker se zadržuje večinoma po slabo poseljenih krajih, še posebej so v nočnih urah izpostavljene samotne domačije In vikendi, policija opozarja, da so ljudje ob morebitnem srečanju z njim previdni In se mu ne zoperstavljajo. Vse, ki bi opazili kar koli somljivega, pa prosijo, da pokličejo na tel.št. 113.
klancem v Ravnah pri SoStanju. Malo zu tem so na PP Velenje prejeli klic lovca, ki je na samotnein vikendu Iskal lastnika, ker je vedel, da bi moriila biti v njem. pa ju ni naScL Velcnj.ski policist, ki si je vikend v bl.žini Belih Vod ogleda), je za hiionaSel zoglench trupli. Krinjinahsti so kmalu ugotovili, da sta kasneje indentificirana zakonca Piji in Peřer P Iz Cel* ja umrla nasilne smni.umora pa jc utemeljeno o^mljen
gobcgli kaznjenec Grdenic.. 2 isti dan so velenjski policisti obravnavali Se dva vloma na področju Raven pri Šoštanju. Iz lesene brunarice vlomilcc ni odnesel nič, vlomil pa je ludi v garažo stanovanjske hiSe. od koder je odpeljal kolo z motorjem... Pc^liciMi so v minulih dneh prejeli veliko s
primerom pove/nnih klicev
domačinov, Vse so preverili ludl na terenu.
Spyarra Špeg^
mmtmijmim posmj^
^ELEWE
Bo l^osil in gradil?
Ob koncu predzadnjega aprilskega tedna je neznanec vlomil v
klet Bo}2lniirja Z. n» Foitovi ulici v Voloi^ju Odnesel jo rotacijsko
kosilnico, Štiri lesena vratna krila in nekaj orodja. Vrednasi odnešenega blaga jc okoli 6Û lisoč SiT
Z avtom v potol<
v sredo. 19. upril«:. jc 23-lelna Metila M. iz V'torjana vozila osebni avtomobil iz Mozirja proti Plorjanu. Med vožnjo po klancu navzdol, izven naselja Lepa Njiva, jc v levem preglednem ovinku zapeljala de.snoizven vozišča. Avto je začelo prevračad. olîstalpa je v potoku NjivSČica. V nesreči se je voznica Melita hudo poškodovala, sopotnica, 23-lotna .Alenksi G. iz l'Ivrjnna pa je dobila lahke telesne poškodbe.
Hudo pošliodovan koiesar
V petek, 2H. aprila, je hil malo po IX url v prometni nesreči na Pokopališki cesti v kriju hu<lo telesno |>oskodovan kolesar, 63-leCni ,|;ikoh G. i/. KUrjun».
45-letna Ana M. iř Velenja je vozila osebni avto po Pokopališki cesti iz smeri podkraja proti Partizanski cesti. Ko je pripeljala du nepreglednega desnega ovinka, je dohitela kolesarja.I a k« ha G. V cwinku ga jc pričela prehitevati, ravno takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljala vozrica osebnega a\ltimobilaMojui L), iz Pixikraja pri Velenju- Da bi se izognili trčenju, sta obe voznici pričeli zavirati in zavijati desno. Trčenje sta preprečili, vendar je .4na pri tem oplazila kolesarja, ki je padel in se iiudo poškodoval.
Nevarno zavijanje v desno
Vsrcdo. 19, aprila, seje zgodila Imji^a promeuia ne.sreča tudi na cesli Vinska Gora -Velenje, pri odcepu za Bevčc.
27-letna Metkái T. izVfelenj« je pripeljala iz smeri Vinske Gore proti Velenju. Pred odcepom za Bevčeje pričela zmanjševali hitrost, saj je nameravala zavili desno proti Bevčam. Za njo se je z. osebnim avtom pripeljal 61-leini Stanislav M iz Velcnia in Učil v zadnji del Metkinega avtomiibila. V nesreči se je Metka hudo telesno poškodovala,
^'Napaď' na nenaseljeno hišo
VSoStanjusovčetriek. 21. aprila, opazili, da je nekdo razbil Sipe v nenaseljeni .stanovanjski hlŠi na Cankarjevi ulici.
Očitno je storilca (morda jih jc bilo več?) motil tudi lesiencc. ki gaje prav tako uničiL za nameček pa je poškodoval šc vhodna vrata. Lastnik Milan V je oškodovan za okoli lOC tisočakov.
Krajani ^'uioviii" iiaznjenca
V	petek. 21. aprila, so krajani Florjana obvestili PP Velenje, da se v krajj zadržuje Bojan O., ki si) ga policisti iz Mozirja že nekaj dni iskali na terenu. Dovoljen tzJu>d iz zaporov KPD Dob si je namreč nedtîvoljencî pťídaIjSal za nekaj dni. Velenjski policLsii so ga tja ponovnu pospremili.
Delovna nesreča v Gorenju
Vsobciio.22- aprila, se je pri vzdrževahiih delih v Oc^renju hudo telesnih poSkodwal vzdiíevalec 37-lctni Mustafa M. iz Veler^ja. Delavec penije tja VEL-VARjc varil kovinske profile v centralnem skladišči, pri tem pa mu je eden profilov .stisnil pak?c leve roke. Na zdravljenje so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
''Pospravil^' žeieznišlio postajo
V	nočiiz prazničnega čctnka, 27. aprila, na petek, je neznanec vlomil vpr^)Store železniške postaje v Velenju. Sledovi so kazali, da je notranjost dodobra prelskal. odpel pa je z dokaj bornim izkupičkom. Odnesel je dobrih 18 lisoč SIT
Tatvina na viaku
V	četrtek. 27. aprila, se je na velenjski policijski pastaji zglasi-la Nina S. iz S»Slîir\ja. PrejSnji dan seje z vlakom odpravila po nakupih v Celje. V denarnici je imela 7 tisočSlT, ki jih je vnjcj Si» vidi*lfl, koje sprf'vnrfniV koni rr> lir,-il karto Porom jo <M\i\ na WC, torbico z mobitelom in denarnico v njej pa je kakšni dve minuti pastila na.sedežu. Ko jevCelju Želela plačati izbrano blago, je ugouwila, da jo denar izginil. Neznancii, kije izkoristil Nini-no kratko odsotnast na vlaku. Še iščejo.
Porisai saxoja
Praznični četrtek, 27. aprila, si bo zapomnila ludi lastnica saxoja Alenka K. Neznani nepridiprav ji je namreč ta dan z ostrim predmetom pa^kodoval lak na vratih avtomobila. Vzrok za objestno dejanje ni znan. Alenka pa bo imela vsaj i^O tisoč SIT stroškov s popravilom.
žmeg
okoli I.SfK) litrov nafic. DelniSki družbi Ceste in masiovi C^elje je ptwzrc^il za okoli 170 tisočakov škode.
Umrl traktorist
Vpelek. 21. aprila.se je malo po 15. uri na lokalni cesti velika Pirešica - Ponikva, izven naselja Studence, pripetile prometna nesreča, pri kateri je voznik traktorja, 61 letni FrancV. i/Studene, na kraju nesreče umrl.
Nesreča sc je zg<idila, ko je Franc v desnem nepreglednem ovinku zapeljal preko celotnega vozišča v levo, n;i obcestno vzpetino, pri tem pa se je traktor pričel prevzračaii. Iraktorlsi je padel izvozila, pri tem pa je dobil tako hude pa^kodbe, daje na kraju ne&reče umrl.
Po kraji pridržan
v sredo, l^J. aprila, nekaj pred 15. uro.jc 20-1 etni Tomislav Š. iz Žalca stopil v pisarno podjetja Sipro, d,o,o,, v ?!alcu. Izkoristil jc odfinlnost delavke in iz predala pisalne mize odtujil 27 tisoč SIT Dolgoprsti Tomislav pa ni dolgo ostal na prostosii. Že kmalu so ga prijeli žalski |V)licisti. Kerje obstajal sum. da je .storil še druga kazniva dejanja, so ga Zif ur prídríali.
Dišaia mu je nafta
v noči na |wiek, 21. aprila, je nezancc v kamnolomu Velika Pircšica vlomil v prostore inleme črpalke. Uspelo mu je ukrasti
FELA transport
Tržaika 37/a, Marfl>or
Telefon: 063 749 15 00 062 320 26 31
EfflEMEMEEl
UGODNE CENE KURILNEGA OUA BREZPLAČNA DOSTAVA PLAČILO DO 6 ČEKOV
AVTO CELJE „
TflGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO POtUETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v CELJU, tpsvčeva 21, («Mon: 053/ 426-11-78 In 426-1M2
^<o vorilâ	wtnik	wi'Cvàir
PřiJGř-OT Ji1fi ST .K Kl-ma tôi	96	
FIAT TEWPRA I n	<f?	mm ivr
FIAT flRAVA 1 Ř SX + Mina		1 m.m (ïf)
FfKfiFnriítt fiR IMS	W	7ftn nnnnn
RFNAtUTSfivsíSv/fAfvstnřaňí		
OPFf.ASTRAIfiCl.lW		
OPf[. CORSA t.? swinn fl v / imisinr» /	Çfl	479000»
vmvn 4fin 1 fl i mn	«	1 p.oq m f>n
ywpmnfina/vwn.		1 fiàciwnfïn
SKCTAFflIftlAIfllXl	«	ftRnOfwm
ŠKlTDAFAVnfilTlSSfilS	M/M	448 fmn ňrt
LAC^NlVAieOO/rMiSiníán; LAOA SAMARA 1500 m mâJ	95 96. 9?	&99.D0Q.» 499 m w
V VELENJU, Partizanska ce$l9 3. teldon: 063/839 • OO		
	i^mik	ypcvsiT
flřNA:.'I.T lAftUNÛ ) bflr . kJim,i îM/		?.m fwn ňft
FOROriFf^TAimHit^v	«	1 m.m w
VWPASAf 5řCI.	«1	m »
vwnr,i? C!C3V		m 000 00
QJX		m r,nn r^rr
CITRnFNAX 1 1 1	W	4QB nOC' CO
cirRoPWAx 1 il Rrr»!/	Í0	iT'C' cc
IN SE VELIKO RAZNIH TIPOV VOZtL UGODNO III
KREOIT * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAslA VOZILA SO TEHNIČNO BREZHiBNA. Za deto^ene tipe «tajemo delno garancllp 1 OOLEO VOZIL OD e. DO IT. UR£ Ponudba na internetu: http:/www.dvto-c»l|e'Sl
NK Rudar
V soboto tekma sezone?
V |>rvi no^oniemi ii^i s« vse IkiIJ clvi$2» temperaturu, vind^r ne vsem. lUdiviKlilneiuu MnritHHU PKovami Ui^ko. saj si Je s .sobolno /.ma^o proti SCT Olimpiji z 2:0 /e stirí kfi^e pred koncem '>v cetrrtv /iip»-red /jf^olovi) l:isk<ivi naslov <irŽHv> nt^i	Ne trefieugo tudi dru^
moshiiitndj neže/dsivniij íidpisiina l'en»terni Pohorje in Potroi>nik. V /niku visi Iv še vpni^^mje, kdo Ihi <lruui. s^tj 1>o to me.slo om»)}z»>čil(» ob MarllHiru in s love mrkemu pokal« nemil /ma^ovaloi (fiiiHlisUi si» Ko-rotan in SCť Olimpija) Se tretjemu slovenskemu predstavniku i^r.mjev evnipskem poLilu.
Do vCcraj. ko aa prvoligaši igrali 30. prvcn5i\'cnikrog,sobiJiše vcdna hližc Evropi Novogorićani s tt^Oko pjvdmviti pred Rudaijcm.vCcrajpa
so Vclenjcnni gtwtovali na Preva-Ijah, fllT G*>ricíí pa jc /c v lorck gosiiia ccljski CMC Publikum. V 28. krogu so rudarji giistovaii v Ljubljani. kjer so iivc locki bgubili v zadnjih ircnuikih ickmc. NcodloCcn izid 2:2 ju* hii glede na prilt)žnasii, ki sla si jih priigrala ickmcc». ludi naj-pruvicincjSL Ljubljanica ni so namreC povedli, nato so gos!je zaigrali bt^lje in do odmora z zadetkom Šumniku i'cnaêili. dobrih 15 minul pred kon-ccm z zadcikom Jerneja Javorníka celo powdli, v 90. nťiiu!i p<i so Ljul> Ijanéani izenačili z golom Sporarja.
V sohoio so rudarji gosiili Primorje m neptijiakovano tekmo ^adko dobili, zmagali so icar s 3:0. Bili so vseh y(l minu L boljši nasprotnik. Ajdovci pa si niso priigrali nobene prave prilo^mwii lako, da se je
velenjski vraiar LiilíC v glavnem dolgočasil med vratnicama.
PrviC so svojo prcmi'KC kronali v H. minuli, ko je po dveh zap^ired-nih koîih sicer dobrega gostujočega vraiarja Strajnarja prcmagîtl Vid(v j-'vič. Devel minul pozneje je po lepi akciji Šumnika, (iaj se rja in Spa-sojeviča Lavrič postavil izid prvega polčasa» podobno ktil pri Olimpiji pa seje pred koncem mod sirelce \pisal Še Jernej Javornik, igralec, ki ga je po poj^kodbi izraelski Makabi posodil Rudarju.
Včeraj so rudarji poslovali fu\ Pre-va(i<)h (o i/ictu ne ntorenio poročali, ker Je bil časopis/e v tisku)« vsu-lioio oh IK.OO pa hiHlo ob Je/eru poslih Hll* (iorico. V (ej tekmi l)odo (lolui/.{i)i, če si /aslu/ijo Evnipo.
■ vos
NK Esoiech Šmartno
Zmago po treh rozočoronjih
l^nifci smarske^;! Esoteclia so v /jKinJih Šliríh kmuih .svojim navi* jaeent pripnivili nekaj težkJb tre« nutkov« saj s<» i/^ubtli kar Irl tekme zapored, od (e^a dve na svojem lurisču. Boleče Je t<^ da so bili pred (emi štirimi krotil boju za vrh lest^ke. nato pa Ntxlonia i/(iuhi]i .s tekmeci z dna lestvice in zelje so visoki uvrstitvi so se ni/l>lini]e. Vtis so nekoliko popnivlli v p<medeyek. koso v^osteb prems^^all Rouo/o.
Po sramoinem porazu doma 7 odpisanimi Ćren^vdso Smarčanigiv siovali v /iigorju in nesrečno izgubili z 1:2, zmago za dr^mačine pa jc "dosegel" sodnik- Že na začetku ickme gostom ni priznal zadeika. domačini so povedli v 37. minuli, Smarćani pav nasproincm napadu izenačili. V naUiîljevanju sta imeli obe ekipi precej prik^^nosïi in prin' v (em obdobju je soJnik Zagorja-nom podani enajsinietriA'ko, kijo jc vitJcl samo sam. Sodnik se je izkazal
KMN Fori Škale
Začetek medobanske
5e v tretje, saj SmarČanom spet ni priznal zadetka, poleg lega pa so zadeli Se vratnico, uieha. da so hih močno oškodovani, pa na lestvici seveda neStejc.
Novo razočaranje na domačem igriî^u je sledilo na ickmiz Ivančno Cïonco. Igralci Estnecha so sicer i^elcli popravili prejšnje spodrsljaje in z zadel ko m Dragjča povedli že v 5. minuli V14. miiiutiso goslje pti nespiuazumu v d<imači o(>rambi izenačili. v 2y. celo pwcdli, ?c v 46. pa poviîHili na I, kar je bii ludi končni izid. Po lom vod-sivu je Purg za domače celo zaslrclj:il enajslme-irovko, pa tudi sicer SmarCani niso
znali zadeti gasiujoče mreže nili iz najbolj ugodnih položaj.
Lep obliž na v^îc lo jc hila pt>ncdelj-kova zn^aga nad Rogcrzovgosleh. 7. golom Arliča so Šmarčani povedli v Í4. minuli, do konca polčasa so domačini izenačili, gosije pa preko Kotnika povedliz2:l.Poi>dmorusi^ igralci Rogoze najprej izenačili in iiaio povedli s 3:2. gosije pa se niso predali Najprej je izenačil Mujako-\ič, zmag('> s 4:3 pa je v H6, minuii SmarČanom zagotovil Ariič.
V nedeljo oh I fi.flO ho v Smartnem oh Paki goslovala piujska Drava.
■ Janko Goričnik

Usnjar - Krško 1 : O
Pomembna zmaga
v prvenstveni tekmi 21. kro^a 3. SNL - sever s» si Soštanjčani predvčeraj^f^lim priigrali pomembne btčke v hoju m <)l>stanek. Zmag<ivati
V	72. minuli so ''usnjarji'* zaustavili napad Krčanov. sledila je dolgu podaja cnegii izmed domačih igralccvv gostuj(^či kazenski prosior do na lej tekmi najboljSegii domačega igralca (gorja Fcnka, Pred njim je žogt) visoko v irak odbil gostujoči branilce Zoran Omer/u. vendar je Pcnko pri padanju ^ogc nazaj proti zemlji skočil viije in z glavo žogo p<xslal na desno strin pr(xstemu KerSiču, ta pa jo je brez težav usmeril v mrežo.
V	soboto bodo SoSianjčani gostoval i v/rcčah pri Uniorju.
■ vos
v skalah so odigraL prvi krog 10. medobčinske lige malega nogometa, znač ilnc«i uvodnega kroga pa jc hiJa zavidljiva uiinkoviiosi.
Izidi-l.ljga; Kalimero-SDSkale Zlatorog Î :2, KMN Bambino-Taxas KK /bilčajnik Konovo I-SK Cirkovce 0:1, KMN Fori Škale-Mošktftirji 2:2, Kamnosek Ivo Kozjak-Liverpool 5:0.^
2. iiga: Senlilj-Adriatic Okrepčevalnica (!arlos tl:5. Flamengo Jadran-ÍD \vpal 1:2. Z;í-vodnje-Konovo JI 1 11, NK Vigo-Kavče 5:1. Panterji prašti,
Rokomet
Tudi rokometaši in rokometasice doma
v sobc^io bo v Velenju bognt športni program za Tiste, ki obožujejo
okroglo asnje. Ob nogometni tekmi bosta V Rdeči dvorani kar dve rokometni tekmi. Ob !S.t)0 bodo igralke Vegrada v razigravanju od 5. do lU. mesla gostile Burjo, oh 20.0() pa bose moška tekma končnicc državnega prvensiva med domačim <^>^enjem in ljubljanskimi Prulami,
Tako so igrali
Prva SNL, 29« krog:
Ruóar-Primor|e3:0(2:0)
fluđar: Laiić, Granič, Suielmanovič, Oblak (od 63. Podvinski). Šumnik, Spasojevič (od68. J, Javorník), 6obb,TLirt(, LavnC, Gajser, Vidoje-vfč.
Strsici: 1:0-Vidoievič{34),2:0 -Lavrič (43). 3:0-Jerne) Javorník (85),
Prva SNL, 28.krog:
SCT Olímplja-Rutíar2:2(1:1) fludan Lalič, áranič, âfnkovski, Suie-jmanovič. Oblak (Javorník), Šumrik, Golob, Turk (Lavrič), Podvinski Gais-er (Spasojevič), Vldojevtč. Střelci: ItO-Pejkovlč (20.11m), 1 1 -Šumnlk(42),1 ;2-Ja-vornlk (74),2:2-'Šporar (90).
Druga SNL, 22. krog:
Zagone- £sotech2:1 (1:1) Esoteoh: Kalíšek, Mll^ovlč. Cug-
mas, Memik (Komik], Purg, Re-povž, Bauman. Omeragí6, Mu-lakovič, Dragič (Borscnar), Arlič. Střelci: 1:0 - Zgonjanin (36), 1:1 - Muiakovič (38), 2:1 - Breznikar (64,11m).
Druga SNL, 23.
Esotečh - Ivančna Gorica 1:3 (1:2)
Esotech: Kalisek, Mííanovič, Cug-mas. Mernik (Vedenik), Purg (Vodovnik), Mujakovíč, Bauman (Kotník), Omeragíč, Sprečakovič, Arlíč, Dragič.
Strelac za Esotech Je bil v 5. mínub Dragič.
Druga SNL, 24. krog:
Rogoza-E$oteoh3:4(1:2) Esotech: Kalíšek, Mllanovič (Pokleká), Cugmas, Mernik, Vodovnlk, Kotník O/edenik), Bauman (Dragič),
Repovž, Muiakavič, Arlíč, Boršlnar. Strelcí:0:1-Ariič (14). 1:1-PDštrak (40), 1:2-Kotník (43), 2; 2 - Olufovski (49), 3:2 - Vojinovíč (57),3:3-Muiakovič (64), 3:4-Anič (86),
Tretja SNL, 19. krog:
Usnjar - Mons Claudius 012 (û:0)
Usnjar. Čanič, Oanlčlč, Softíč, Šabanovíč, Fenko, Štefan číč (Merčnik), Oblak, Pudgar (Rusmír), Podgoršek (MarKus), MIr, Hudarin, Strelca:0.1-Zdovc(54),Û:2-P-evolŠeK (75).
Končnica DP v rokometu - moékl
Gorenje - Termo (Skofja Loka) 37:24(19:10)
Gorenie. Doubonossov, Ta/nse 5, f^Litenko 8(3)^ GaiàekS, Kavaš 3 (1), Frioell2,Plaskaní (1),B,0SCr2, PCfvh1(1),Rozman4(2),Sovdč2, Dobelâek 3, Gavríloski 1, Laínšček.
6. maja se bodo v Velenju pomerile ekipe policijskih uprav
Odprto državno prvenstvo policije v košarki
Športni dniStvo VEPOL, ustanovili so ga zaposleni na Policijski postaji v Velenju, le-l)ruarju letos, seje le tukoj mi zaî^etku spoprijelo s precejšnjim oi^nniz»cijsk)m iz* zivom - pripravlj^ijn (»dprto clr2avno prvenstvo p(»licije v košarki, ki bo 6. maja v Velenju. Tekmovanje se l>o odvi* jsiio v (elovadnicHii v m«stu Velenje, prijavljenih paje kar 17 ekip iz vse Slovenije.
"Društvo .smo usianovili / namenom. Ua bi sc vet ukvorjali s i|Tv)rloii3 in sc udeleževali Icknwv vanj. Ck>jimo vsu šporlc, od koáirkc, nogometa, sirclja-nja ... Trenutno jc v Športno druálvo vkljuCenib 66 /aptv slenih, njihovih družinskih članov in rc/crvnili policistov 1er upoko.cnih dclav-cev, imamo pa tudi nekaj iasinih članov, "^e povedal predsednik Športnega društva VOPOL Dejan PotciCnik-
/a državno prvenstvo je prijavljenih 17 ekip i/ v.<ie Slovenije. "Tekmovanja bodo polekaUi v lelovadni-cah v Velenju, na Šolskem ecnlru v dveh telovadnicah, tiu Osnovni Soli Livada In v Rdeči dvorani ter Osnovni šoli Šalek, kjer bodo odigrane ludi finalne tekme," pa pravi l7tok Stefanič, lajnik društva. "Takšnega c^dxiva niimo pričakovali, saj je na
zučelku kazali) holj i:»k(v lako, ob koncu roka 73 prijavo, paje Slevilo prijavljenih ekip preseglo našii pričakovanja, daj smo raćunali na 12 ali 1? ekip." je dodal Aleksander Oar, preJi^ednik orgiinizacij-skega odbora za pripravo ickmo-vanja.
Ob lej prilo^nosii so izdali ludi bilten, v katerem je med vsem drugim (udi predstavitev tekmovanja in objavljeni sponzorji. Brc/ njih tekmovanja ne bi mogli pripravili "Priprave so bile zelo zahlevnc in odkrilo monim priznati, da se na zatiei ku. ko smo se spoprijeli s prvimi organizacijskimi zadevami, sploh nismo znvvdali, kîiko velik projckl jc pravzaprav pred
nami, vendar smo si delo razdelili in nadejamo se, da bo vse dobro potekalo." pravi Jane/ Skerluk. podpa'dsednik Športnega draživa, Tekmovanje bo olvoril :^upan Mestne obline Velenje SreCko Meh-
Pripravljeni pa so tudi Vc-len jčani in seveda pričakujejo dober rezultat. Ko so sc na/adnje udeležili državnega prvem^lva policije v košarki, bilo jc v KrSkvm leta 1^97. sc je ekipa Polieijske uprave Celje uvrstila na drugi) mesto. zato so lokrat ludi nosilec skupine. RaCunajo pa tudi na i/daino pomoč publike, a zmagal bo najboljši, dodajajo.
■ Milena Hrstič • Planine
Posnetek po pogovoru - glavnina priprav na izvedbo tekmovanja je bita že za njimi - Iztok Štefanič, Janez Škertak^ Dejan
Potočnik in Aleksander Cvar.
ACi
CEUE, Mariborska 202, tel.: 063/ 42 55 010 ali 011 ŠEMPETER (pri Sipu), tel.: 063/ 700 13 00
Izbîrote lohko med modeli:
ZA VAS SMO PRIPRAVIII NAKUPNE POGOJE:
50%
plocote Ml kredit do 5 let ali po sistemu staro MM mvo, ostalih 50% <ei 2 leti/ prav tako na kredit.
minimalni polog, ostalo na položnice.
POTREBUJEn LE OSEBNO IZKUHICa
33% polog - 33% kredit do 3 leto - 33% odkup
FINANCIRANJE


do
ACI AVTO CEUE, Mariborska 202 tel.: 063/42-55-010 alî Oil ŠEMPETER (pri Sipu) tel.; 063/ 70-013-00
8
let
McyroR
šolska košarkarska liga
Livada ponovno najboljša v državi
na kratko
Košarlmrji in ki»šiirkurii:e OŠ Li-vudii so ponovili pn;dlanski uspeli, ki» so osvojili naslov državnega prvaka v áoiski košarkarski ligi. Finalna prireditev je bila v sredo, [8. aprila, v hali Tivoli pred 31)00 gledalci in z neposrednim IT prenosom.
Košarkaricc in koiarkaiji so v pre d tekmo va nju premagali vse na-sprolnikc, v nadaljevanju pa osnovne šole Kidričevo. (îrosuplje, Se/ana in lanske prvake z osnovne ,îole Pod goro iz Slovenskih Konjic in se tako uvrstili v 1'inaic Jrř^ivne-ga tekmovanja SKL. VzduSjc. ki ga je napravila množica .^t)UO učencev in MarSev iz cele Slovenije ter plesno navijaških skupin, je bilo nepopisno, V takem vzdušju tudi trema naredi svoje, vendar so košarkarji in košarkarice premagali tiiko tremo kol svoje nasprotnike oS Žiri, državne prvake v šolskem lelu % -y?, z rezultatom 74:61.
SKL poteka že peto leto, ( Livada pa sodeluje 4 leta in je edina Sola, ki je na.slov prvaka SkL osv<i-jila žc drugič. Za uspeh imajo zasluge vsi nastopajoči, ki so poka/ali odlično tehnično in taktično znanje, igrali pa so ludi "s srcem". Zme-
dla jih ni niti na irenulke groba igra nasprotnikov. Za Livada so pri deklicah so nastopile: Maša Lončarič, Maja Crkič. Mirnesa Sotič. Ilona .ferič, Tamara Kralj, Maja Sovinck, Tjaša Feiulre. Mina Sovinek, Aldisa Kenjar in Sanja Ka-lišnik. Pri dečkih pa: .Ture Kolene.
Grega Vaupotič, Rok Resnik. vSa.ša Ilič, Nejc Majhen, Miha Balažič, .lernej Rošer, Miha Hriberšek, Matic Nadvcžnik in Dalibor Majstoro-vič. Seveda pa uspeha ne bi bilo brez pomoči učiteljskega zbora in ravnatelja Stanislava Lešnika ter obeh trenerjev Natalije Szabo in
Marjana Kristana, ki iic vrsto let dokazujeta, da dobro delo rodi velike sadove. Zahvaljujejo se tudi vsem sponzorjem, ki so omogočili sodelovanje v SKL.
Taekwoit'do
Mitja Potočnik na EP
Od 12. do 15. maja bii na Škotskem evmpsko mladinsko prvenstvo v taekwon-du, v izbrani slovenski vrsti pa bo (udi Milja Potočnik iz Šentilja. Mitja se je s to starodavno borilno veščino, ki izhaja iz Koreje. začel ukvarjati pred (remi leti, doslej pa je doseijel že vrsto lepih uspehov.
"Pred tem sem vadil jiu-jitsu, pred tremi leti pa me je kolega seznanil s tem športom in takoj sem se navdušil. Najprej smo imeli v Šentilju sekcijo, nato pa je trener ustanovil v Braslovčah svoj klub. Ker v Velenju takšnega kluba takrat Se ni bilo, sedaj pač vadim in tekmujem za
braslovški klub Sun. 'lekmujem že dve leti in v tako kratkem času sem dosegel že lepih tleset medalj. Največ mi pomenijo lansko prvo in tretje mesto v borbah in Ibrmah na državnem prvenstvu, pa seveda prvo mesto v borbah in drugo v formah na letošnjem prvenstvu. To je pomenilo uvrstitev v slovensko mladinsko reprezentanco za bližnje evropsko prvenstvo, kar je razumljivo moj največji uspeh doslej. Na Škotskem bom nastopil v posamični in verjetno tudi ekipni konkurenci."
Mitja sicer obiskuje 2. letnik srednje iiidarsko-ielmiSkc šole v Velenju, ker zveza nima dovolj denarja za priprave in tekmovanja si je moral s pomočjo sponzorjev, tem je zelo hvaležen, zji pol na Škotsko sam zagotoviti l.^O.OOO tolarjev, mi pa mu zaželimo dober nastop in čim višjo uvrstitev.
■ jp, vos
Šoštanjske mažoretke
Trdno v
slovenskem vrhu
.Si^štanjska dekleta so se tudi letos predstavila Jia državnem prvenstvu mažoretk, sredi aprila jc bilo 4, po vrsti, v Slovenskih Konjicah pa je nastopilo Ifi skupin iz v.se Slovenije.
Soštanjska dekleta .so nastopila v štirih različnih skupinah-solo, duo, trio in skupinsko. V solo nastopu pri starejših dekletih je bila Nina Napo-
ŠD Vrbovec Nazarje
22. maraton
člani nazarskega športnega društva Vrfoovcc so prejšt\ji teden izvedli že 22. maratonski turnir v malem nogometu, ki ga vsa ieta doslej pos'veùyo 27. aprilu in l.m^ju. Ix'tosnja udeležba je pivaj uiostala i,\ pričakovanji in povprečjem pivjši\}ih Ici. saj je nitstopilo samo 10 ekip. Ob naslulitji izvedbi se bodo torej morali bolj potruditi glede števila in »Tnivične popestritve te^ja tekniov;inju, tudi ali pativsem /:ito. ker je to praktično edina vsakoletna prireditev v obeh dolinah, ki obeležuje obu prazniki.
Tumir so začel i v sredo ob 1 y.OO in ga sklenili 24 ur kasneje, dokaj številni ljubitelji nogometa inostiili krajani, ki so se v prazničnem dnevu pomudili na nazaiskem igrišču, pa so videli nekaj zares zanimivih tekem. Pokale, pri/jianja in nagrade najboljših sla ob koncu v imenu vsakoletnih pokroviteljev podelila župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednica Območne organizacije ZSSS Velenje Mira Videčnik.
Streho
mik tretja, v duetu starejših pa sta Nina Napouiik in Petra Ktxlrun dosegli cxllično drugo mesto. Prav titko druge s{) bile Nina Napotnik, Mateja Brišnik in Anja Rosecv tekmovanju trojic. Skupinsko so nastopile Nina Napotnik, Rosana Skolc, Špela Školč, Maja Pučko, Křirin Lambizcr, Tina Irman, Anja Irman in Manja Fajdiga ter v hudi konkurenci osvojile drugo mesto.
Vsi ti uspehi so bili razumljivo doseženi z odličnimi koreografijiimi. ki jih je sestavila vodja mažorelk Nina NapiUnik.
Dviganje uteži
Verbnjak državni prvak
Na državnem danskem pnenstvu v dviganju uteži v Domžalah so med se dobni odrezali tudi čiani TAK RudarVelenje.
Damjan Verbnjak je v kategoriji nad 105 kg osvojil prvo mesto in naslov državnega prvaka, 3, mesto je osvojil .lustin Vanovšck (do 'M kg), 4. .lanoš Kavnik (do 77), peli mesli pa sla zasedla Slavko Laljek (do 77) in Roman tîermadnik (dofi'J kg). V super težki kategoriji je nase prvič opozoril Damjan Verbnjak, ki ima ob dobrem delu. razen linančnih, vse možnosti za uspehe tudi na mednarodnih tekmovanj ih.
Lokostrelstvo
Perhač srebrn z ekipo
Pred prazničnimi dnevi seje iz Antalije v Turčiji vrnila il - članska slovenska reprezentanca, ki je nastopila turniiju za veliko nagrado v kimkurenci 276 tekmovalcev iz 41 držav. V reprezentanci sla bila tudi Dernarda in Dušan Perhač i/ LK Mo/iije.
Demarda Zemljak Perhačje med članicami osvojila 8. mesto in si s tem ziigotovila trenutno ?>. mesto na .svetovni jakostni lestvici. Pri članih je zmagal Dejan Sitar in se prav tako povzpel na ?•. mesto svetovne lestvice, Dušan Perhač pa je bii 2(1. Odličen uspeh jc dosegla slovenska člaaska ekipa (Perhač, Sitar I, Sitar II), ki je v izredni konkurenci osvojila 2. mesto in srebrno kolajno.
Zelo slabo so .se odrezali reprezentanti, ki so .še upali na nastop na olimpijskih igrah, saj je Samo Medved kol najboljši osvoji! 91). mesto.
Namizni tenis
Tamara Jerič državna prvakinja
Na državnem prvenstvu za mliyše pioniije v Murski Soboti so dobni igrali tudinajmlaj.ši igralci NTK ERA Tempo Tamara Jerič, MiliaKljajičin Iten-jamin K la užar.
Najveqi uspeh je gotovo dosegla'lámara Jerič, kijev p(«amični kt)nkuren-ci osvojila bronasto medaljo, v igri parov pa je skupaj s Kukovčev<i iz Nove (îoricc postala državna prvakinja. Miha Kljajič se jc v igri dvojic z Mlinaijemz Raven na Koroškem uvr.stil med osem najboljših parov v svoji kategoriji, v posamični konkurenci pa je moral pt) zmagi v pred tekmovalni skupini v prvem krogu nadaljevanja priznati prenu>č tretjega nosilca in seje med 75 nastopajočimi uvrslil od 9. do 16. mesta.
■ DK
Judo klub Velenje
Rok Drev znova državni prvak
Na držiivnem prvenstvu v judu za starejše dečke in dekik'e v Slovenj (>rad-cu velenjski predstavniki spet niso ostali brez odličij.
Rok Drev je ponovil lanski uspeh in znova poslal državni prvak v svoji kategoriji, v.se nasprotnike pa je premagal še pred iztekom borbe, Odličen je bil z drugim mestom tudi Denis Mijatovič, Rok()vč;jakin Nejc Miklavžina pa sta se uvrstila med 5. in 7, mestom.
Plavanje
Primožič odličen na Dunaju
Med prvomajskimi pra/niki je nigboyši velenjski plav~alec Jure Primožič s slovensko reprezentanco nastopil na vsakoletnem mednarodnem mitingu na Dun^ju. Kjer je v zelo močni konkurenci tekmovalo K(H) plavalcev i/ 22 držav.
■Ture je uspešno nastopil v absolutni konkurenci. Na L'^OO m prostoje osvojil 4, mesto (Ifi:20,47), na 200 m prosto pa je z novim klubskim rekordom (1:57.29) zasedel 7. me.sto.
■ M.P.
Regijsice igre specialne olimpiade
Varovanci varstveno-delovnega centra Ježek Velenje bodo na stadionu ob Velenjskem jezeru pripravili v soboto, 6. maja. regijske igre specialne olimpiade. Začetek ho ob uri.
Na njej bodo nastopilo 136 tekmovalcev in tekmovalk z duševno in telesno motnjo v razvoju iz celjskt)-koroške regije. Svoje sposobnosli v športnih dejavnostih, s katerimi tudi sicer skrbijo za kakovost svojega življenja. pa bodi) dokazovali v različnih adetskih disciplinah, najniznem tenisu, ter v košarki. (Organizatorji pričakujejo, da bo nastopajoče v prizadeviuijih za dosego čim boljših rezultatov bodrilo preccj občanov in tudi sponzorjev.
■ tp
Zmagovalci z dvema pokaloma, priznanjem in denarno nagrado
VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHljTVA do 20. 5. 2000
Dodaten 5% popust za programe: LEA, VENEZIA, REGAL, I
Najboljši strelec turnirja je bii s 13 zadetki Matjaž'lumšek iz zmagovalne ekipe Okrepčevalnica Bohač Joples, ob njem pa so igrali še Herman Pokleká, Matjaž Vrhovnik,
David Polenik. Vlado Vučetič, David Korošec in Amir Paštalič, ki so v finalni tekmi nadigrali ekipo "Švedi" kar z 8:3.
mjp
GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA TeL: 063/70-37-130,70-37-131
Delovni čas prodajalne:
pon-pet od8.do 18.ure sob od 8, do 12- ure Informacije na leieton: 063/7037-130, 063/7037-131
18 KAS IMS
OBVESCEVALEC
4. maja 2000
KINO VELENJE-
■V, h ot eJ u RAK A.
DEŽURSTVA

LePOJAPOAMmBKO
(£rna komedija} Re2ij8: Sam Mendes VtogB: Kevin Spacay, Anetle Benning
Dol2ma: 122 mini5t
Če1rtek4.5.ab20.3D(zadn|a
predstava)
Vse kar se zdi resnično v našem življenju je pravzaprav člsio drugače. Je to samo ameriška Življenjska resnica alf resnica vseli nas? Pa poglejmo I Absoli;tnl letošnji zmagovalec rta podelitvi filmskih nagrad OSAKAR 20001
Dobitnik petih glavnih OSKARJEV: za fřim, za režijo, za scenarij, za kam^o in glavno moško ^ogo! FILM LETA!
mriGMùz
(Dlesneyev družinski animirani film)
Režija: John Lasseler Glasovi: Tom Hanks. Hm Alien Dolžina: 92 minul Četrtek 4.S. ob18.DÛ Petek 5.5. ob tB.OO Sobota 6.6.ab18.00 Ponedeljek 8.S. ob 1 B.ÛÛ Kako je v sve^u igrač, ko oživijo ? Tokral kavboja Jelka mika. dabi zapiisill svojega dečka Andlja in šet v muzei igra( kol zelo popularna igrača Toda njegovi prijatelji ga skušajo prepričati, da bi bila to veiika napaka, ki je ne sme naredili, Povsem računalniško Izdelana risanka, z izjemnimi zvočnimi efekti, ki bo navdušila malčke, otroke in ludi njihove sta/ie.
V PmK ZVEČER
(slovensita komedija) Režija: Danijel Sraka Vloge: Jernej Kuntner, Katarina čas. Prinwž Rokave,... Dolžina: 90 minut Petek 5.5. ob 20.30h • slavnostna prem ira s predslavltvijo tilm^e ekipe i
Petek 5.5. ob 22.30 Soliota 0,5. ob 20.30 In ob 22.301) Nedelja 7.5.ob18.00m20.30 Ponedel|ek 8.5. ob 20.30 Torek 9,S.ob18.00 in 20,30 Glavni junaki Tdma so srednješolci za katere je šola Španska vas. f^aje
se zabavajo, šphcajo pouk in se pogovariajo o nepomembntit rečeh. Zaradi tega jim groa, da ne bodo mogli na tradicionalno zabavo ob koncu šole. Začnejo se Iruditi na vse kriplje. Stavijo pa seveda na izredne sposobnosti blefiranja. Rim je komedija, kjer je vse možno. Kjer so srednješolski profesorji v resnici prišleld iz vesolja, kakor tudi nastopajoči starši. Pri vsem tem gre pa samo za to kaj početi V petek zvečer, S kratka en sam žur!
miRm
{futuristični triler) Režija: Andy & Larry WachowskI Vloge: Keanu Reeves Dolžina: 136 minut Sreda10.5. ob20.30h Film nagrajen s štinmi OSKARJI za tehnične discipline. Potujte v svet prihodnosti, potujte v svet Malrike!

OTROŠKA MATINEJA
Sobota in nedrja 6. in 7.5. ob 17.D0
SVET IGRAČ 2 {Diesneyev družinski aiilmiranl film)
Dolžina: 92 minut Tri nagrade za obiskovalce!
Filmski cikfus v mdfu: OSKAfíJI 2000 (Lepota po smrlško, Mílfíca, Fantje ne Jočelo, Vse o moji materi ter predvidoma Hlinl red)
Ponedeljek 8.5. ob 19.00 Torek9.S,ob10,00 MATRIKA (fiitufistlčni triler) 4 letošnji DSKARJI!
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT
Ni rezervacij vstopnic. V predpmdaj) lahko kupite v^opnícetuď zaleden drv naprej, pri blagajni Mna, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informačně o predstavah. 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 89$ 24 91 dar^ pol ure pred prvo pœdstavo in dalje.
V tednili od 17, ^h!a do 23. apnla in od 24 apnla 29. aprita 2000 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avlcmalskih merilnih postajati (AMP) na olmočju A^tr« občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine ^marino ob Paki, presegale mejne 24*ume koncentracije 125 mikro-g S0^m3 zraka v naskidnjih dneh:
17. apríl
20.	apríl
21.	april
AMP 6raška gora AMP Veliki vrli AMP Veliki vrh
145mlkro.g S02'm3 215mlkrO'5S02/m3 139mlkro-gS02^m3.
M£STNA OBČiNA VELENJE VRAD ZA OHOUE tN PROSTOR
MAKSaiAliiE UftNEKONCEWTÏUaJESOSvar^ edn.^liMS. ivfl»30M
(v n4v>0 S02 / znM) ■W'—sKi iiwu^aoa-'a ««■ Haw wot Knni«»«ae»-4Mi#
			
			
	ÍLlíttji		L J
iflÉuu	MOCM oiuiuacM wâju mswx
017A aiM
120 4. iSSIA B22.4. SUA
lUiiHOf^lLlliiJJf
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da >e tel,: 112 rezervirana la sluibo nuine medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH P8IM£fílH. ko le zaradi tjolezni ali poškodbe ogroženo Ďvitenje m le potrebno takojšnje ukrepanje ekipe la nujno mehansko pomoà. Pogovore na tej številih snemamo. Za Informa-elfe vzvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8935-478. dežurno službo pa na 3995-445.
Četrtek, 4.5. popoMne:
dr. Puvaličeva, urgenca • dr. Markaš, dr, Kočevar. nočra-dr. Kočevarin dr. Friškovec Petek 5.5.: urgenca • dr. Puvaiič in dr Budnjo, nočna - dr Puvaiič In dr Sla^č
Sobota, 6.5. in nedelja, 7.5.:
urgenca • dr. Lovrec-Vetemik, in dr Friškovec, nočna - dr Lovrec-
Vetemik in dr Friškovec. Ponedeljek, 8.5. popoldne: dr Grošelj, urgenca • dr. Puvaiič in dr Vrabič, nočna- dr. Stravnik in dr Lazar
Torek, 9.5. popoldne: dr. Slavlč, urgenca- dr. Zuber in dr. Blatnik, nočna - dr.Vrabič In dr. Friškovec Sreda, 10.5. popoldne: dr Puvaličeva, urgenca - dr. Puvaiič in dr. Friškovec, nočna - dr Stupar in dr. VidowČ
Zobozdravniki:
6. in 7. maj-dr. Kolíarovič-Pavlovrč Zora. Delo opravlja v dežurni zo^ni ambulanti
Lekarna Centar Velenje:
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljami in praznlkiti je organiziran odmor za kosilo od 13, do 14, ure Tel.: 898-18-80.
MBOHMS^^SíB
Od 5.5. do12.5.řranc Blatnik dr. vet. med. mobitel 041-618-^7.
TRGOVINA KOŠARICA upi^A
Pemovo lia (pri Veliki Pirešici) ^ - '
Tètofon/fex: 069/728-060
POSEBNA PONUDBA
muE, muE, AmjE, AKCUE^ akcue, AKCUE, mmn
SLADKOR v 50kg vreči Ikg	126,90
KAVABAR lODg	139.ÔO
KOMPOT BRESKEV 826m1	159,90
VEGETA Ikg	899,90
OUEZVEZDA 12/11	179,1»
MOKAT500 25/1kg	61,90
ČOKOUNO
2Kg t.550,00
RADENSKA 1,51 CEL. VEZ. 650,00 ALPSKOMLfKO 12/U 129,90 ViNOJERUZALEMČANia^l 295,00 BRIKETIZAMUCE 5kO 1.400,00 PESNI REZAr^Ct 1kg 34,90 PIVO PILS E)ff»ORT ZABOJ 1.750,00 JUPOL	151 2.990,00
HA ZALOGI SO TUDI KOSimiCE NA LAKS IN VRTNE ROTACIJSKE KOSILNICE
C£Ař£ VEUAJO DO RAZPRODAJE ZAUHG.
KDOR VARČUJE U KSET LET V TIBOVINI KO&UHGA KUPUJEI*
k
taJMOlALM) PODJETJEYRBUE^aa
OBmriLO
V prrieru smrtnega slučaja vam priskočimo na pomoč in poskftlmo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pokličite na pokopal^če Podiraj, telefon: 865-866. Štiriindvajset ur na dan sta na razpolago dežurna mobilna telefona: 031/390-138 ali 041/390-138.
Pokopališka dejavnost
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Žalec
Janez Koèeo. Migojnice in Rozaiija Lesar, Migqnlce; Senčlč Matjaž, Gotovlje in Lampret Aleksandra Celje; Alež Brence, Pongrac in Nalaâa Fendre, Pongrac
Franc Turk, Staí69íeL Zâlec,
Ipavčeva 17; Rudolf Zakovšek, star 88 let, Zabukovica 84; Marija Bergant, stara 78 let. Loke 30; Ang^aTurnêek, stam 83 let. Založe 71;Mihael Plevnlk,star 57 let. Polzela 205 c; Janez Križnik, st^ 62 let, Studence 61;lvana Stanislava Obr^z, stara 70 let, Žalec, Paniz. 17; Darko Burger, star 48 let. Šalek 88. Velenje
mali OGLASI
INSTRUKCIJE
VS€ ZA 0$,uspeh100%. Telefon 865-773, pridem na dom.
KUPIM
NA OBMOČJU BEVČ kupim 1000 m^ kmetijskega zemljišča. TelefcHi 897-2180.
VBUŽItJI VELENJA kupim vikend 300 do 500 m^, brunarica in voda. Telefon 041-240-553.
LOKALI
NA ODLIČNI LOKACUl oddamo prostor za pisarno ali drugo dejavnost. Telefon 071-156 ali 041-201-24S.
POZNANSTVA
RAD 8i SPOZNAL SAMSKO VDOVO, staro do 60 let, ki bi se bila
pripravljena preseliti k meni na moj dom. Ponudbe pod šifro "Nekadilka*.
25 LETNA MAMICA, teli spoznati moškega za resno zvezo do 40 let. GSM 090-41-72 1 65 SIT/mIn. SIMPATIČNA 40 letna velenjčanka želi spoznali moškega do 55 iet, 6SM 090-41-72156 SIT/min.
RAZNO PRODAM
PRODAM SENO. Telefon 031-811-360.
STANOVANJA
DVOSOBNO PRITLIČNO STANOVANJE, 68 m^všaleku, prodam. Telefon 041-787-737.
VOZILA
KAWASAKI ER-5. letnik 98/6. prevoženih 5300 km, kot nov. v
IE AIM O V K li K N J
497 66 80/ 497 66 81
CCTRTÉK, 4. niDja:	6.00 Oobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Infoimaclje - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8,00 Policijski nasveti'; 8.30 Poročila; 8 45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosli in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kda|,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti - tema pogovora bo previsok in nizek krvni tlak,18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PÍTEK, 5. maja;	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
toašnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto meto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec, 7.30 Poročila; 8.00 Za-nlmivosll; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policii^o upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene itovosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. fflfljo:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; l^or pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00Kvazikvlz;18.00Vlmenusove (študentka oddaja); 19.00 Na svidenje,
NEDEUA, 7. major	e.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krona pri Strašnih Jozetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 £PP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Mlitvte z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 8. maja: $.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji d^; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec. 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Cel|e; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, k|e, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9, maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avlo moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji iiil|udje; 13.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10,00 Nasvidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, ka|; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Obveščamo vas, da Je tudi v Zdravstvenem domu Velenje možno prostovoljno, samoplačnisko cepljenje proti Hepatitisu 8. Za cepljenje se dogovorite s svojim osebnim Izbranim zdravnikom. Cepimo s tremi odmerki cepiva v presledkih 0,1, 6 mesecev, vsak odmerek cepiva stane 4.000,00 SIT Za šolarje, dijake In študente nudimo zadnji odmerek brezplačno.
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
garancjji do 2000/8, prodam. Tel. 062-621-231 aň 6SM 041-642-301.
PRODAM JUGO SKAU 55. letnik 88.za 65,000 SIT Telefon 892-115, ali 041-374-079.
HYUNDAI PONX 1.5 GLS. letnik 91, reg. 2001/4, prodam. Telefon 864-202.
APN-6S, letnik 93, z veliko dodatne opreme, prodam. Telefon 041-993-160,
RENAULT 4 DTL. letnik 88, reg, 2000/7, prodarr!. Telefon 063-832-232.
ŽIVALI
TELICOSIMEKTALKO,310ko. prodam Telefon 8 58-072,zvečer
JAf^KICE PREO NESKOSTJO,
prodajamo. Krajne, telefon 472^71.
Jk	AUŽĚJTS
DELNICE?
Cinlwyvl tX Hlrta ANMUM M«9Miik* AMOHMBPH
mMNX.řtitWtZ »7 00 70
9LPVENJ GRADEC. Ozia uL4 »311 61
NAJNitll STRGâia VSLOVENUl ?
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do
16. ure. s: 898 17 51
4. maja 2000	OBVEŠČEVALEC	KilS i AS 19
		
v miših srcih šc živiS, ■/.uto [)ot m j vadi I ju, kjor v tišini mirno sp/S. liim sina v nomi baiočini, z žalostjo in lopimi spomini.
V SPOMIN
VIKTORIJI KREGAM
29. 4.1998 - 29. 4. 2000
Hvala vsem, ki postojite ob njoncm grobu in se je spomnite.
ySINJEM
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame in babiee
JOŽICE MOLAN
rojene PEĆOVNIK iz Velenja
sc zahvaljujemo vsem soi'odnikoni in prijateljem, šc posebej sosedom s Prešernove 7 a in b za darovano evelje, sveče in spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči moz Jože, hči Tatjana z družino in sin Borut z družino.
rlk »*- %

M
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega oěcla, brata in strica
LADISLAVA GREBENŠKA
iz Skal
se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znaneem iii sodelavecm GORENJE - OOSTINSKA ENO TA in pralnici 1er PRCMOi »OVNIKU za pomoi, cvetje, sveče, izraze sožalja in spremstva na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala dr. Pirlovšku. patronažnima sestrama, častni straži, godbi, peveem, govornikoma, prapor.ščakoni, pogrebni službi Usar in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoča hčerka Minka
v slovo prijateljici	
MARICI BERLOŽNIK	
] 7. aprila 2')t)U žolustna vesl naša srca je	Četudi stopila ste v zasluženi pokoj,
napolnila,	Viišf? prijateljstva prenehalo ni z menoj.
h^r prijateljica ![4AHICA ne od toga svela jo	Ko l)olozen postopoma Vas jo obiskovala,
poslovila.	vso težave dobro prenašali sle znala.
Vrsto let sva se poznali.	toda v vsaki borbi nekdo je zjnagovalec.
saj dolga leta skupaj svn službovali.	
Delo, skrb, tipljenje,	tako, žal, nad vami smrt dvignila svoj je
spremljalo i/as je skozi vso življenje,	palec.
vsem zlim viharjem niste popustila	Draga jWilUClA, Ija, kamor sedaj sle
z dobro voljo vse ste pogasilo.	odpotovah,
	nekix': v božji milosti se zopot skupaj bomo
V službi okisno kuhali ste nam hrano,	radovali.
vsi poznah smo vas, kot kuharico	do tahat pa v mislih k Vo/n se zatekam,
nasmejana.	za vsa dobio dela isheno zahvalo I'um
Družini, službi, dobra sto služila.	izrokinn!
dol>111 ionu, mati in prijatotjica bila,	
nekaj lot ad mono več slo štola,	Štefka Prislan, Šoštanj
zalo Vaših nasvetov vedno bila sem vesela.	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARICE BERLOŽNIK
rojene PERGOVNIK, po domače ŠIMANOVE MARICE iz Florjana 1919-2000
sc iskieno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno ali iislno izražena sožalja, darovano cveljc in sveče. Ilvala osebju Bolnišnice Topolšiea za zdravljenje in lajšanje bolečin.
VSI NJENI
Cas
nimo številčnice Ne nosi u(':ol Ikc7. ahrir/M je čas
La utrip v naših žilah ta sapti življenje ločuje sekunde in šleje jih v vse in v nid
V SLOVO
naši ljubi mami in omi
MARUIOVČJAK
15. 6.1922 -18. 4. 2000
Hvala vsem, ki ste jo poznali in jo pospremili na njeni zadnji poti, zlasti pa gospodu dr. 'Ibmažu vStaviču, patronažni sestri Alenki Čebul, gospodu Karlu Semctu za govor ter duhovniku gospodu Veliovarju za lep pogrebni obred.
VS! NJENI

Kaj naj 'II vrnemo v ztihvtilo 7.11 ljubezen, ki si nam jo dal? Le lo Ti lahko obljubino v srcih naših niipozaben baš ostal!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA ŠVENTA
20. 2.1922 - 18.4.2000
se iskreno zahvaljujemo vsem sor(»dnikom, sosedom, prijateljem in znanccm za darovano cvetje in sveče, izraženo pisno in ustno sožalje ter vsem, ki sle ga
pospreinili na njcgtivi zadnji poti. Posebej hvala pevcem, izvjalcu '("išine, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Semetu za poslovilne besede in pogrebni službi PUP Velenje.
Žena Marija, hči in sinovi z družinami

ZAHVALA
Na veliko noč je za vedno odšel od nas, naš dragi oče. stari oče. pradedck in brat
FRANC DREU
iz Lokovice 3.1.1923 - 23.4.2000
Hvala Ti za vse! Vodna boš ostal v naših srcih.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znanccm za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se družinama Pokleká in Hudej, zdravstvenemu osebju Internega oddelka Bolnišnice 'Ibpolšiea, dr. Urbancu. sestri
Majdi in vsem, ki ste ga obiskovali in bodrili v času njegove težke bolezni. I Ivala duhovniku za opravljen obred, častni straži in godbi Premogovnika Velenje, izvjalcu '1'išine. pogrebni službi Usar, moškemu pevskemu zboru Lokovica, govornikoma za besede slovesa, praporščakom, dcIavccm Sanatorija Ravne, sindikatu obrala Klasirnica, delavcem Tennoelektrarne Šoštanj, Prosvetnemu dmštvu in KS Lokovica ter vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: otroci Marjana, Branko in Roman z družinami, sestra ter brata
Srečanja, kresovi, otvoritve...
P/v/ maj Je praznik, ki ga ljudje ponavadi prezMJa^ mo v naravi, na različnih IZ' letih ali družabnih srečanjih, Da Je praznovanje pravo, mora biti lepo vreme in to Je bilo v ponedeljek na Graški gori, kjer Je Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov \/é-lenje že dvajsetič pripravila prvomajski delavski shod. Praznični ponede-I jek je na gori preživelo bil-zu 1500 obiskovalcev iz Šaleške in Zgornje Savinj-ske pa tudi Mislinjske doli' ne. Gotovo pa bi bito obis-kovaicev še veliko več, če bi bili vedeli, kako lep po-mladni dan se Je prebudil to praznično jutro na prh zorisču prvomajske prireditve. Povsod okoli so na' mreč kraljevale nevihte.
Oh 11-ih sejo /ačol uradni del srečanja s kullurnim progra-nn>m, v katerem jc st^dclíwal Pihalni orkester Premo^<wnika Velenje s krajšim prvomajskim koneertom. MoSki pevski zhor Kajuh Iz Velenja, recitalor Drago Seme in učenci podružnične
osnovne Plosivee.
V slavnostnem nagovoru je Maijan Tercec, sekretar sindikata lesarstva in govedarstva Slovenije, med drugim iKlJocno poudaril, da je kršenje stuliisnih pravic delavcem nesprejemljivo. Le kako je mogoče, se je vprašal, ra/umeti posku.se kraj letnega dtipusla. neupravičeno naduriK^ dek\ cclo zahteve po udarniškem delu, skrivalnice z delovnim častw, ki nis<^ v m^he-ni pove/avi z njegovo prerazporeditvijo in povečanjem produktivnosti. Plačilo za delo po njegovih besedah marsikje ni več rezultat opravljenega dela, ampak rezultat voljo tistega, ki

mu po novem rečemo lastnik. Ce naj bi biîa to naSa pol v Ev-a^po, potem je to pot v Evrt^po V), stoleija in ne 21.
Zbranim je spregovorila tudi sekretarka ( )bmočrte t>rganiza-cije ZSSS Velenje Mira Vidcčnik, ki je poudarila, da je prvi maj ttidi dan upanja» da bi čim prej delo dobilo tudi 3500 nezaposlenih na Šaleškem in Zgornjeaavinjskem območju.
Oh koncu uradnega dela je delegacija udclei^encev polomila 5c venec k spomeniku Nošenje ranjencev v spomin na boje na (traSki gori med drugo sveto-vnii vojn^).
Sledil je tradicionalni trim po-

Slovesnost so tudi letos na Graški gori začeli s tradicionalno delavsko Intemacionalo
i ,
hod na Jesenjakiw hrib, ki pa klub zelo toplemu dnevu ni iz-troŠil udeležencev, kajti družabno srečanje nadaljevali mito do p<iznih popi^ldan-skih ur s plesnimi koraki ob zvokih ansambla SredenSek,
prav tako pa so številni sodelovali tudi v vlečenju vrvi.
Slontka, na (Iralki gori seje letos zgodil edeji lepših prazničnih dni. če odmislimo vsaktxJnevne tegobe in težave mnogih delavcev, kot je dejal eden izmed ude-
ležencev, in to. dapozniipopiîl-dne tudi gori ni prizimesla nevihta. Joda medlem se je že veliko udeležencev vrnilo v dolino.
Najmočnejše.'
Tudi na predvečer letošnjega delavskega praznika so po okoliških hribih in gričih zagoreli kresovi. Med drugim so veliki ognjeni zublji si kali v nebo na Vetemiškem vrhu v Zgornjem Šaieku pri Rafovi domačiji. Ob kresu seje zbralo več sto ŠaleČanov in drugih prebivalcev
mesta Velenje,
K delavskemu prazniku sodi rdeči nageij, ki so ga dobile najstarejše udeleženke, po prihodu na Graško goro pa je še kako teknil golaž, ki pa ga je prehitro zmanjkalo
Visok smrekov mlaj krasi tudi središče Veienja. Postavili so ga Šentiljčani, smreko zanj pa je prispeval krajan Ivan Do-
linšek - Doli iz Laz.
Ponekod, kot na primer na gornji sliki posneti v Skalah, pa so se priprave í<resa in postavitve mlaja, lotile kar posamezne družine . Velik kres in velik mlaj pa je krajevna skupnost Skale Hrastovec postavila že po tradic/// na Ljutyeli pri lovski koči.
■ S. Vovk