Kranj, 10. marca 1962 - Leto II, - Številka 9 Opera v jeseniškem gledališču TREMARSK DUKAT" r Na Jesenicah pravijo, da nI zanimanja za gledališče. Dramske predstave so včasih slabo obiskane. Za poživitev repertoarja gledališča »Tone čufar« so se Jeseničani odločili, da bodo naštudirall opero. Pred leti so že imeli na je- je Jeseničanom poslal kot Benišk ti odru nekaj operet, pripomoček za študij magne-med njimi »»Malo Floramy« tofonske posnetke opere (tr-in druge. Jeseniška in okoli- boveljska izvedba), ška publika je pokazala za Izvedba opere je vezana to zvrst gledališke dejavno- tudi na precejšnje stroške, sti izredno zanimanje. Dvo- Samo stroški študija bodo ve-rana je bila vedno polna. Ijali okoli pol milijona di- _ ' __... , „a narjev. Ce ne bo nobenih za- Zato se ne motijo, da ne v,J v ... bi u*neli tudi z opero čeprav Jrzkov bo premiera te oko h je zahtevnejša stvar. Izbrali » aprila ali pa za 1 maj. lo si delo Radovana Gobca ^VT^ 2 iS »TREMARSKI DUKA'- To to n^v°mno Y?llko je bila prvotno opereta. Skla- doživetje. - M. Zivkovič datelj pa jo je sedaj priredil v opero. Krstno predstavo je doživela pred leti v Trbovljah. Idejo o operi na Jesenicah je podprl tudi Občinski svet Svobod in prosvetnih društev, ki je postavil celo poseben odbor za izvedbo. Razveseljivo je, da bodo pri izvedbi sodelovali 6ami domačin] tO so s študijem že začeli. Orkester jeseniške Svobode pripravlja J. Kleč, komorni zbor Polde Ulaga in pevski zbor Svobode z Javor-nika P. Mejač. Med solisti bodo sami priznani izšolani glasovi, in 6icer Klečeva, Brunova, Cegnar, >tar, Je-ra:a. Kosen in drugi. Delo bo režiral in hkrati pripravil tudi scono Bojan Cebulj. Skladatelj oporo. Radovan Gobec, LETOŠNJI PUSTNI TOREK NAS JE RAZOČARAL PREDVSEM ZARADI VREMENA. ZELO POGUMNI, KI SE NI SO BALI, DA BI BILI DO KOZE PREMOČENI, SO SE PREOBLEKLI V MASKE. D EZ JE PRIPOMOGEL, DA SO BILA VSA ZABAVTSCA NABITO POLNA. O R i V E poplavljalo Močne snežne in deževne padavine, ki so šele v torek prenehale, so povzročile, da so vse ju- goslovanske reke modno narasle. To smo lahko opazili tudi pri gorenjskih rekah, saj je bilo v strugah Save. # PREMALO ZDRAVNIKOV NA SVETU Po statistiki Svetovne organizacije za zdravje je število zdravnikov na svetu še vedno premajnho. — Največ zdravnikov ima Izrael, kjer pride na 420 prebivalcev 1 zdravnik. Na drugem mestu j« Sovjetska zveza z 1 zdravnikom na 550 prebivalcev. — Sledijo: Češkoslovaška (en zdravnik na 590 ljudi), Avstrija, Madžarska, Italija in Nemčija (1 zdravnik na 690 ljudi). Na zadnjem mestu v Evropi je Albanija, kjer pride 1 zdravnik na 4600 prebivalcev. ^UIlilllRlUlilUilllllHiUtllllHIlIlIlIlIlIlillU'lilll'i O mladem ameriškem Šahistu Bobvju Fischerju je §= veliko napisanega, šahovski strokovnjaki ga prištevajo = med najbolj talentirane mlade šahiste na svetu. To je =§ dokazal tudi na medeonskem turnirju v Stockholmu, g kjer je »prišel, videl in zmagal«. Ljudje veliko vedo §f o uspehih tega ameriškega šahista, ki je pred leti igral y šah še v »kavboj kah«, nekoliko manj pa vedo o nje- = govem delu, načrtih in mišljenju. — Ali mislite, da ste najboljši šahist na svetu? — Nerodno mi je odgovoriti na to vprašanje. Ker f= ste ml ga že postavili, je moj odgovor: da. Obleka naredi človeka j — Kaj je potrebno, da človek postane dober šahist? p — Odličen spomin, izredna koncentracija, nad- j| povprečna domišljija in jeklena volja. — Zakaj ste prenehali s šolanjem? — Človek se v šoli ničesar ne nauči, šola je prav- g cato zapravljanje dragocenega časa. Ne spominjam se, = da bi se v šoli česa naučil. Vse, kar sem napravil, so |§ bile neke smešne domače naloge. Razen tega se mora % človek v šoli družiti s tistimi otročjimi sošolci in uči- ^ telji, kt so včasih bolj neumni od učencev, ki sedijo fi v klopeh. — Imate kakšnega prijatelja? 5 — Ne. Nimam prijatelja. Nimam tudi nobenih skrivnosti. Vsakemu povem, kaj mislim, zato mi niso potrebni prijatelji. Nemara je prav to razlog, da nimam h prijateljev, ker ljudje ne želijo slišati o sebi resnice. §§ — Obleke so vaša slabost, kajne? — Ne slabost, temveč moč. Oblačil sem se skromno j| ln takrat ljudje niso imeli dovolj spoštovanja do mene. g Sklenil sem, da se bom lepo oblačil. Srajce kupujem p na primer v isti trgovini kot predsednik Kennedv. Zve- || del sem tudi za njegovega krojača, pri katerem bom g naročil obleko, kakor hitro pridem v Evropo. S ore, Kokre in drugih rek toliko vode, kot le malokdaj. Vendar pri nas hudi nalivi in sneg nista povzročila poplav ali večjega zastoja v prometu. Nasprotno pa je sneg onemogočil promet na vsem področju Like. Binačka Morava in Globuška reka na Kasove ni sta zaradi dežja in topljenja snega poplavili okoli 660 hektarjev plodne zemlje. V kruševskem okraju so v torek zavele naraščati vse tri Morave. Velika Morava je posebno močno poplavila velika zemljišča pri vasi Donji Katuni. Naraščala je kar po dva in pri centimetra na uro in je bila proti večeru celih 5 metrov nad povprečjem. Pri Donjem Vidovu je voda preplavila c<\sto in ok^-li 700 hektarov zemlje. Zapadna Morava je preplavila vas Mrzlico, ogrožala pa tudi nekaj sto hektarov posevkov. Južna Morava je preplavila cesto Kru-.evac—Niš. Poplavljale so tudi reke v Bosni. Ozračje se je v zadnjih dneh nekoliko ohladilo in s tem preprečilo naglo topljenje snega in še hujše naraščanje rek. • POUK V STRELJANJU Zahodnonemški veleposlanik v Londonu ven Etzdorf se je začel uriti v streljanju. Svojo strast do streljanja je takole opisal: »Zelo važno se ml zdi, če diplomat zna streljati s puško«. iHiiiHiiiiiiiHiHHiiminitinHiiiiiii Vtisi m poti po Franciji PARIZ in mali ljudje Zapoznelo kosilo v univerzitetni restavraciji Mazet. Miza za šest oseb! Mladi prihajajo in odhajajo. Na mizi je velika skleda zelene solate (alžirsko sodelovanje sredi decembra). Sedim in čakam, da me postrežejo. Strežajke pa hodijo mimo mene In me začudeno gledajo. Tedaj je prišel Pierre. Pozdravil je: »Salut«, sedel, si naložil solato in jo pojedel. Prinesli so mu kosilo. Težko je človeku, če ne pozna tujih navad. Posnemal sem ga. Solati je sledilo kosilo — nenavadno, pač francosko kosilo. Pierra nisem poznal. Ni- utrip velemesta ni krepko-koli prej ga nisem vi- sten, temveč bolan. Pariz je del in verjetno ga ni- postal svet majhnih ljudi (ne koli več ne bom. Doma je iz v finančnem in centimetr-mcsta Vanniis v Bretangi, v «*em smislu). Ce hoče člo-Parzu pa že nekaj let studi- vek najti pravo Francijo, pora filozofijo zgodovine. Po tem mora v Provanso in Bre-kosilu sem mu ponudil ciga- tagno. V Parizu si sleherni reto in ob rdečem vinu (to ustvarja svoj osebni ali dru-je že skoraj obvezen doda- zimski mikrozmos. Ta svoj tek francoskim kosilom) mi svet si potem ogradi s pra-je potem P.crre pravil o Pa- vimi železnimi ali miselnimi rizu in Franciji. Pierre ni ograjami. V tem svetu torej eksifltencialist (pa čeprav no- potem preždeval si značilno brado). Pravi, da »Nikoli si ne morete predao časi eksistencializma žo stavljati«, je nadaljeval Pier-zdavnaj mimo. Pierre tudi ne rCj „kakšne razlike obstajajo mara alžirske vojne in niti v enem samem človeku v tega ne ve, v katerem pari- £iUZbi in v krogu družine, skern okrožju stanuje Brigit- imam ze več let prijatelja, te Bardot. Pierre je v svoji" oikav scm v Parizu. Nikoli nenavadnosti čisto navaden človek: s cilji in življenjem. Ni predstavnik izgubljene generacije, ne postopa po Saint Germainu in ne popiva po obmestni hkrčmah. In kar je najbolj važno — eden izmed tistih je, ki ne verjame v pregovor: -Bolje vrabec v roki kot golob na strehi*. Vi- me Se ni povabil na svoj dom, v krog svoje družine. To je njegov osebni 6vet, na katerega je ljubosumen in ga skrbno skriva pred zunanjim svetom. In tako živi pretežni del Parižanov.« Tako sva se pogovarjala dolgo v popoldne. Ko je že dite. ta Pierre mi je pripove- hltel P° 6VO->'h. P0*1'"- Je * doval o Parizu. »Vse to, kar človek vidi na cestah in na ulicah tega velikega mesta, za katerega naivneži trdijo, da je prvo mesto na svetu, je navaden blef. Govorili ste mi o galskom duhu in o Rollandu. Mogoče se motim, toda vte-ga tega v Parizu ne boste 160 litrov vina na leto. Lepa našli. To ni galski duh, ta številka, kajne? Kljub temu utegnil zavpiti za mano: -Seino si pa le poglejte!« ENA ČETRTINA AVTOMOBILA IN 160 1 VINA NA PREBIVALCA Francija je dežela vina. Statistiki ugotavljajo, da popije sleherni Francoz Pogled na Pariz Iz zraka. Mesto, ki ga ljudje različno doživljajo: s smehom, veseljem, ponočevanjem, vzdihi, občudovanjem, navdušenjem in s solzami. Pariz je sestavljen iz pravljlčnosti in resničnosti. Pariz je zgodovina in stvarnost. Na zgodovino spominja okoli 60 pariških muzejev, stik s stvarnostjo pa ima čez 50 pariških gledališč pa povsod na ulicah, v me-troju, med bivanjem v Parizu nisem videl do pozne noči nikogar, ki bi bil pijan. Pravijo, da pride en avtomobil v Parizu na štiri prebivalce. Zvečer, ko se končuje poslovni dan, so vse ceste polne vozil. Z razliko od ostalih mest pa so ti avtomobili zelo praktični, le redko razkošni. V Parizu veliko hitreje dosežeš cilj, če si pešec. Zato večji del Parižanov pušča 6voje avtomobile v predmestju in potuje po mestu le s podzemeljsko železnico. To 6oneno poznodecembr-sko popoldne je bilo mrzlo1 Po cestah je dišalo po bencinu. Dan se je končaval v neskončnih kolonah avtomobilov in v neonskih reklamah. Veliki lepaki so vabili na sijajno razstavo -97000 ans d'Art en Iran-. Največja pa-(nadaljevanje na 5. strani) »Razlika med Adenaue r;em in med menoj je samo v :em, da je kancler grajen v gotskem stilu, jaz pa v baročnem*. Ludvig Erhard, nemški podkancler »Ni slabih narodov, so samo slabi ljudje.* Jevgenij Jevkušenko, sovjetski pesnik »Najslabši čas angleške zime je tisti čas, ki m;j Angleži pravijo pomlad.* Winston Churchill, bivši britanski premier Ljudje imajo zakon verjetno zato za »sveto ustanovo*, ker je iz ljudi napravil ze toliko mučenikov. % Citat iz Fliegcnde Blatter »Modrost je, da življenje jemljemo taksno, kot je. Le včasih lahko sanjamo o tem, kakšno bi življenje moralo biti.* Peari S. Buck — ameriška pisateljica r V Ženevi, mestu ob mirnem Le-menskem jezeru, se bo začela prihodnji teden, na začetka švicarske pomladi, razorožitvena konferenca 18 di V mestu -velike in majhna diplomacije« pripravljajo konferenco i švicarsko skrbnostjo do tujcev, saj je znano, da so Švicarji vzorni do tujih gostov. Konferenca 18 držav, ki jo človeštvo pričakuje z novimi upi, bo reševala problem razorožitve na ostankih vseh povojnih brezuspešnih razgovorov. Na razoroiitveni konferenci v Ženevi sodt !uje 18 držav. Med njimi jc pet dr/av, ki pripadajo zahodnemu taboru: ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija in Kanada; z Vzhoda prlll«! ;o Sovjetska zveza, Poljska. Cekoslovaška. Bolgarija in Romani ja; osem držav pa zastopa nevtralne države, in sicer Indija, Burma, Etiopija, Nigerija. Mrksiko. Brazilija, Švedska in ZAR. ZENE VSTOPAJO V POLITIKO Devetintridesetletna učiteljica Nina Pelrona, hčerka carskega pol- kovnika in žena sovjetskega premiera Hrustov a je sedla v šolsko klop, da bi se na večernih tečajih naučila angleščine. Dvaindvajset let pozneje, 18. februarja letos, je uporabila to znanje v poslanici, naslovljeni na ameriške žene. Nina 1'etrovna je s svojimi besedami, ki rin-ski glas Nine Petrovne. »Ne želimo se med seboj bojevati. Zi-limo biti prijatelji kot v času predsednika Roosevelta. Spustimo atomske bombe in drugo nevarno orožje v največje globine oceanov in živeli bomo brez orožja kot dobri sosedje.*. Orožje v so jih posneli na magnetofonski trak snemalci moskovskega radia, v desetminutni oddaji vzbudila veliko zanimanje v Ameriki. Radio Moskva je ta govor prve žene v Sovjetski zvezi oddajal po svoji kratkovalovni mreži za poslušalce Severne Amerike. Mnoge ameriške radijske postaje so posnele to oddajo in jo vključile v svoj program. Iz zvočnikov svojih sprejemnikov so žene v Ameriki poslušale mate- P riku pen in materinski glas žene sovjetskega premiera je imel v Ameriki večji odziv kot vsi številni predlogi, ki jih je sovjetski premier Hrošče v poslal do sedaj po diplomatski poti. Njegove pobude, da bi se na začetku ženevskih razgovorov o razorožitvi sestali voditelji 18 držav, je naletela na Zahodu na pomisleke in prepričevalen odklon. Hrošče v je v svojem predlogu zagovarjal, da samo vodil- ni državniki sprejmejo na sebe odgovornost za rešitev tako važnega svetovnega problema. Neuspeh konference bi pomenil novo razočaranje in nadaljevanje oboroževalne tekme. Odgovor na sovjetski predlog je bil v VVashingtonu zelo previdno sestavljen, da ne bi imel za posledico nepremišljenih dejanj. Ken-nedy je odgovoril: »Ne verjamem, da bi bil sestanek vodilnih državnikov 18 držav razorožitvene konference najboljša pot do uspeha.« Sovjetska prizadevanja za -sestanek na vrhu- so zavrnile tudi nev-tralr- f državniki pa so izrazili pripravljenost, da na ženevski konferenci sodelujejo pozneje, če bo njihovo sodelovanje koristno za uspeh razgovorov. V Ameriki je ozadje priprav za ženevsko konferenco o razorožitvi pripeljalo do spoznanja, da bi morala tudi žena ameriškega predsednika spregovoriti ruskim ženam. Seveda bo to nekoliko težje, ker Jacaueline ne zna roščine. J REPORTAŽA • REPORTAŽ*.• REPORTAŽA REPORTAŽA - REPORTAŽA REPORTAŽA REPORTAŽA ohcet »Ni važno vreme, samo da Je uspelo!« ml je po končani prireditvi rekla 53-letna Pavla Oman iz Podkorena. »Ona in njen mož Vinko sta bila med najbolj požrtvovalnimi organizatorji te prireditve, ki pa jo je — žal — motilo zelo slabo vreme!« mi je pojasnjevala Marija. Sicer pa bi bilo kaj takega nemogoče organizirati brez sodelovanja, nesebičnosti in dela vseh Korencev, da, vseh, zakaj sodelovalo je staro in mlado. Vendar bi bili hudo krivični, če ne bi omenili tudi sodelovanja vaščanov Gozd Martuljka in Kranjske gore. Rutarji so »prispevali« nevesto in ob gostilni »Pri Jožici« na odru priredili sprejem svatov in ženina iz Podkorena, Kranjskogorčanl pa so pred Razorjem prikazali stare običaje v zvezi s »šrango«. Lahko torej rečemo, da so pri prireditvi sodelovale vse tri vasi, škoda le, da turistov zaradi zares slabega vremena skoraj ni bilo. NARODNE NOSE 1 IN LAN NA DE2JU Okrog vaške lipe sredi Podkorena je bilo že od jutranjih ur ze.o živahno: uniforma miličnika -''•"•*. Svojim otrokom morajo biti prijatelji, toda prijatelji s trdno reko, ki bo zmožna usmerjati in pomagati. Jeseniški hokejisti o sebi X 6. številki Glasove panorame, 17. februarja 1962, je izšel članek z naslovom »Jeseničani o državnem prvaku«, v katerem je pisec zbral nekaj izjav o naših igralcih. Med izjavami so ne-: katere ne samo neprimerne in neodgovorne, temveč celo skrajno žaljive, kot na pri-. mer izjava natakarja hotela Korotan Ludvika Blažiča. Preostane nam vprašanje, če more biti teh nekaj izjav stvarno merilo mnenja povprečnega Jeseničana o igralcih državnega prvaka, in to še posebno zato, ker vemo, da so tb povečini mnenja ' ljudi, ki se za šport ne za-• ni m v o a'i na si že nekai Tet niso ogledali nobene hokejske tekme. Čudno je, da je ;. imel pisec pri izbiri izjav :' tako -srečno roko«. Zal nam je. da pisec nd zašel nekaj dni pred tem na slavnostni sprejem igralcev našega prvega in mladinskega moštva — dveh državnih prvakov. Btoiaj sta obe moštvi dobili od -*redsednka hokejske zveze Jugoslavije Leopolda Krese! i Doka! za osvojeni pr-▼er-^rvi m . bi novinar lahko eJc^" mnoeo iziav najvišj:h protivnikov Železarne, po-lat;"T,:n in Inertnih forumov, onedufe hokejske zveze, B-***neca kapetana in ostalih. Ne vemo, če je imel pisec pri objavi tega članka kak- šen poseben namen. Ta misel se nam vsiljuje zato, ker je obenem izpustil izjave, ki so o naših igralcih govorile bistveno drugače. Pripominjamo, da to niso bile izjave ljudi, ki bi bili morda strastni navijači našega kluba, ampak ljudi, ki so po svoji službeni dolžnosti lahko često priča stvarnemu vedenju naših hokejistov. Čudno je tudi to, kako je pisec prišel do nekaterih objavljenih izjav. Nekateri namreč sploh niso vedeli, da bodo njihova mišljenja objavljena, pisec pa je — vprašanje je, če je to način poročanja — iz povsem privatnega razgovora izjave po svoje formuliral in jih objavil. Vseknkor nam pisec in uredništvo Glasa s tem člankom na Jesenicah samih in bližnji okolici nista naredila nobene škode, ker večina ljudi dobro pozna naše hokejiste. Zal pa nam je, da bi bralci tega lista v drugih krajih dobili napačne informacije in mnenja. Kljub nekaterim prekrškom nas ni treba biti sram naših santov. S svojim vedenjem so vedno dostojni osvo:enemu naslovu državnih prvakov. Da je to res, kronisti in novinarji lah-ko raz^erejo iz časooisov, ki nam jih po^-lieio er-rst'e in gostitelji po kon*an;h gostovanjih .Iz njih lahko razbe- V dneh zaiosti: po pustnem pogrebu Maske med snežinkami PUSTNI TOREK — (B. F.) — Skrbno Izbran spored pustnega sprevoda, ki ga je v Tržiču že dlje pripravljalo Turistično društvo, je bil le delno uprizorjen. Prireditev je pokvarilo močno sneženje in v sprevodu je bila zbrana komaj tretjina vseh predvidenih mask. Načrt, kaj naj bi sprevod pokazal številnim domači* nom pa tudi ljudem iz bližnje okolice Tržiča, je mi žalost ostal tokrat neizpolnjen. Kljub temu pa je za* nlnianje In navdušenje gledalcev kljub bolj ali manj skromnemu pustnemu sprevodu (seveda zaradi slabega vremena) zagotovilo, da so ljudje željni podobnih prireditev in da si želijo, da bi imeli prizadevni tržiškl turistični delavci prihodnje leto več sreče. remo, da našim hokejistom lahko zaupamo, da predstav-vljajo Jesenice in vso svojo domovino. Dokaz so tudi ponudbe za številna gostovanja doma in v tujini, ki jih ne bi bilo, če bi bilo moštvo državnih prvakov tako, kakršnega je hotel predstaviti pisec s svojim člankom. Zaradi tega menimo, da je vsakršno pisanje na osnovi 6labih informacij tendenciozno in zlonamerno. Ob koncu si dovoljujemo priporočiti vsem, ki so pristojni ali nepristojni za pisanje o športnih dogodkih, da poiščejo vir podatkov na pravem mestu. Hokejski klub Jesenice Opomba uredništva: S -srečno roko« objavljamo samoobrambni sestavek, k> so nam ga poslali jeseniški hokejisti. Ze dolgo je 7*" da je napad najboljša ramba. To kot izkušeni šport-n:ki vedo tudi jeseniški hokejisti. V sestavku je precej trditev, ki ne bodo dočakale starosti, ker so preveč na dvignila naša anketa, ne gre nimo, da prahu, ki ga je hi trico izrečene. Vendar mero evati na tak način. Naše stališče je, da ima vsak človek pravico povedati svoje mnenje. Ne vemo, zakaj bi s to anketo škodovali jeseniškim hoke-istem, če so anke-ti ranci povedali tako, kot mislijo. Mladi in stari so se veselili pustnega sprevoda, toda .. . Zaradi močnega sneženja je navlekla maske čez svoje obraze le slaba tretjina vseh predvidenih pustnih šem. Razumljivo pa je, da so bili med najmanj neustrašenimi najmlajši, čeprav ne gre za to, da so se tokrat lahko šli, kot pravimo, kavbojce in Indijance. PARIZ IN MALI LJUDJB (nadaljevanje z 2. strani) riška kavarna Cafe de lak Paix je bila zvečer čisto polna. PIERRE NI VEDEL VSEGA Sredi večera je na ulici Saint Germann fant dvajsetih let in črne barvi poljubljal belopolto dekle.' Ljudje, ki so hodili mimo. so se samo nasmihali. Zanje j« bil to čisto vsakdanji prizor. Prav tak prizor se je čez nekaj minut ponovil v vagonu podzemeljske železnice. Pod reklamo za žensko perilo -Rosv« sta se v tem drobovju Pariza poljubovala etiopski študent in prodajalka parfumov. In nenadoma so mi je zazdelo, da Pierre nI vedel vsega. Preveč zagrenjen je, ker mora sredi teh sivih hiš razmišljati o Bre-taeni. NEPRILDSE V VESOLJU (nadaljevanje s 4. strani) da bo začel zavirati kar so da kasneje. Zavorne rakete jO pognal le nekaj sc nd preden se je odprlo pacalo. Njegov kordiogram je pokazal, da se udarci srca niso teri so m~čke sproti t"di povečali, pekli (delovni kolektiv -Ru- -Ce bi bila v kabini namena«). Takšna uprizoritev ima sto Glenna najbolj zdreslrana menda precej resničnen ko- opica, potem bi izgubila živ-ren — v Tržiču so mački že lien'e,« so zakliušili 6trokov-precej let nazaj v nevarno- njaki na Cape Canaveralu pO sti .. . Glennovem pristanku. V sprevodu so s posameznimi domislicami sodelovali tudi kolektivi tržiških podjetij. Tudi ti se zaradi slabega vremena prireditve niso ldeiežili polno"tevilno. — Gledalci so se prijetno nasmejali, ko se je peljala mimo njih kuhinja mačkov, v ka- 18 30 Športna nedelja 18.45 S knjižnega trga 19.05 Zabavna glasba 19.05 Nekaj Chopina 20 00 Izberite melodijo tedna 20.00 Melodije pristanišč Poročila posluSajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24. uri ter ra ob 19.30 uri. 20.45 Zabavni zvoki 21.00 Koncert treh umetnikov 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana 23.05 Plesna glasba igra orkester Les Baxter 20.15 Radijska igra 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta dijski dnevnik PONEDELJEK, 12.marca 2320 S popevkami po svetu SOBOTA, 10. marca 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 S citrami po Evropi 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 va domača avtorja 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pevka Anica Zubovič 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Iz oper Julesa Masseneta 12.05 Narodne v priredbi Cirila Vremšaka 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jernej Ude: Tehnika podiranja dreves 12.25 Melodije ob 1225 13.30 Dalmatinske pesmi pojeta Olga Petkovič in Marica Steršelj 13.45 Instrumenti na sestanku 14.05 Vedri zvoki in popevke za sobotno popoldne 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Pear Gynt - suita št. 1 15.40 Mariborski komorni zbor 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Kvintet Jožeta Kampiča 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz zgodbe o beneški 8.05 Uverture in legende 8.40 Pet pevcev — pet popevk 8.55 Za mlade radovedneže 925 Trije odlomki iz opere »Deseti brat« 10.15 Od tod in ondod 11.05 Gašper Dermota poje slovenske ljudske motive 11.15 Naš podlistek 11.35 Sest etud za klavir 11.43 Sonata za violončelo in klavir 12.05 Trio Avgusta Stanka 12.15 Radijska kmečka uni-univerza — Avgust Bukovec: Vrednost medu in njegova uporaba 1225 Melodije ob 12.25 13.30 V plesnem ritmu Balkana 13.55 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavnih melodij SREDA, 14. marca 8.05 Trio Maksa Kovačiča 8.20 Zvočna mavrica 855 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Med jugoslovanskimi baleti 10.15 Od tod in ondod 11.00 Zabavni orkester RTV Zagreb 11.15 Človek in zdravje 15.20 Iz suite »Cas» 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 To in ono o Bing Crosbvju 18.30 Plesni orkester Max Greger 18.45 Kulturna kronika 19.05 Dva baleta iz opere Faust 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lepe melodije z orkestrom Alfred Scholz 21.00 Literarni večer 21.40 Suita za godala 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo NEDELJA, 11. marca 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Plesni orkester Willy Berking 14.30 Instrumenti pripovedujejo 15.15 Z glasbo po širnem svetu 19.00 Iz glasbe za klavir in violončelo 20.00 I. dejanje opere Andre Chenier 20.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 20.45 Godala v ritmu 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Vizija, kantata za dva solista 22.53 Za lahko noč 22.15 Poštna kočija — serijska film 22.15 Reportaža 22.45 TV dnevnik NEDELJA — 11. marca 10.00 Oddaja za kmetovalce 10.30 Bobri — serijski film 11.00 Prenos športnega dogodka 17.00 V nedeljo popoldne . 17.10 Magnetofonski posnetki športnega dogodka 20.00 Sedem dni 20.45 Kariera Nikodema Dizme - poljski celovečerni film 22.15 Posnetki rokometne tekme za pokal evropskih prvakov 1125 Iz opere »Car in tesar« 22.45 Za ljubitelje popevk in p0NEDELJEK, 12. marca PONEDELJEK - 12. marca 12.05 Deset minut s Črnimi oglarji 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Dušan Terčelj: Stabiliziranje polsladkih vin 1225 Melodije ob 1225 13.30 Nekaj pesmi jugoslovanskih narodov 13.45 Majhni zabavni ansambli 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo pevki Giocondi 18.45 Naši popotniki na tujem 20.45 Kulturna tribuna 19.05 25 minut z domačimi 21.00 Veseli intermezzo ansambli 21.10 Simfonični koncert 20.00 Priljubljene slovenske orkestra Slovenske popevke filharmonije 20.20 Radijska komedija 22.53 Literarni nokturno 21.00 Za prijeten konec tedna 23.05 Plesni orkester RTV 14.35 Naši poslušalci čestitajo 14.35 Belokranjske pisanice in pozdravljajo 15.20 Pri skladatelju Vladimirju Lovcu 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Poročila doma in v svetu 18.10 Melodije v mraku 18.45 Radijska univerza 19.05 Igramo za vas 20.00 Glasbena skrinja južnoameriških ritmov 23.05 Smetana — Janaček — Dvofak 23.45 Plesni orkester Ray Anthony PETEK, 16. marca 8.05 Glasba ob delu 8.40 »Ljubljanski zvon« p. v. Jožeta Hanca 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe^ 10.15 Od tod in ondod 11.00 Prizor iz 3. dejanja opere »Samson in Dalila« 11.15 Naš podlistek 15.20 Od arije do arije 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Klavir v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 24 kapric za violino solo 11.35 Od polke do calvpsa 18.40 Skladba za kitaro 18.45 Ljudski parlament 19.05 Operetne melodije v izvedbi zabavnih orkestrov 20.00 Iz studiev naših radijskih postaj 19.00 Transkripcije Bachovih del 20.00 Pianistka Renata Hoffinger in trije sodobni avtorji 2023 Dve španski pesmi 20.45 Igra orkester VVerner Miiller 21.00 Rendez-vous z glasbo TOREK, 13. marca 19.00 S popevkami po svetu 20.00 Radijski godalni kvartet 22.00 TV dnevnik II 21.25 Mednarodna, radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 18.00 Veter - serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.35 Medved - opera V enem dejanju 21.35 Ukradeni otroci - dokumentarna oddaja 21.35 Planet in zemlja — serijski film 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešimo vsi NEDELJA, 11. marca 6.35 Vedri zvoki 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Vesele pesmi za otroke 8.55 Medifjra z orkestrom Les Baxter 9.05 Z glasbo v novi teden 9.45 »Tovariš pojdi domov,« in še dve jugoslovanski skladbi 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Koncertna matineja 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Kitara in mandoline 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenske narodne Ljubljana 23.20 Nočni akordi TOREK, 13. marca 8.05 Gorenjski vokalni kvintet 825 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Simfonietta in concertino 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Kvartet št. 1 11.15 Napredujte v angleščini 11.30 Opera na Holandskem festivalu 1961 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Vukadin Sišakovič: Kompleksna zaščita vinogradov 1225 Melodije ob 12.25 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.50 Dunajski valčki 20.30 Štiri sto let klavirske skladbe 21.00 Pojoči mozaik 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Vaški vedež 23.35 Plesna glasba ČETRTEK, 15. marca 8.05 S simfonično glasbo križem kražem po Evropi 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Domače skladbe za klavir in violino 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Komorni zbor RTV Ljubljana 12.05 Viški fantje igrajo in pojo 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Mira Puc: Vpliv proizvajalca na živinorejsko proizvodnjo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Serenada Frana Lhotke 20.30 Ruski tečaj za začetnike SREDA, 14. marca 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Četrt ure z orkestrom Edmurido Ross 20.00 Skladbe iz sodobne mladinske literature 20.15 Orkester Mantovani in nekatere druge hrvatske skladbe 13.50 Češka zabavna glasba 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje Mario del Monaco 1520 Od pianina do velikega plesnega orkestra 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Pisani glasbeni popoldan 21.50 Ho!lywoodski 21.30 Zaključni prizor prvega dejanja opere Valkire ČETRTEK, 15. marca 19.00 Z velikimi orkestri čez kontinente 20.00 Nišava — opera v dveh dejanjih 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kvintet bratov Avsenik 18.25 Ruske narodne poje Boris Hristov 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Zabavna glasba slovenskih avtorjev 20.00 Dva domača virtuoza 20.15 Tedenski zunanjepolični pregled 20.30 Hammond orgle promenadni orkester 11.15 Ruski tečaj za začetnike 2(U5 Spoznavajmo svet *A i- vTPr.ircdb,i *5a,rIa Pahor?a 14.05 Radijska šola za višjo 14.15 Nasi poslušalci čestitajo stopnjo in pozdravljajo — II 15.15 Trikrat pet 15.30 Z našimi pevci v komičnih operah 16 00 Humoreska tega tedna 16.20 Popoldne ob radijskem snrejemniku 17.05 Komorna sonata za violino in klavir 17.15 Radijska igra 18.20 Sedem bagatel 14.35 Španija od daleč in blizu 1520 Slovenski oktet zapoje tri pesmi 15.30 V torek nasvidenje 1^.00 Vsak dan za vas 17.05 I/.bor iz Cajkovskega 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 11 JO Raznoterosti iz arhiva zabavnih melodij 12.05 Slovenske narodne poje Marija Gazvoda 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Repanšek: Letošnji izbor sort in vzorcev semenskega krompirja 1225 Melodije ob 1225 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor 13 50 Ondraš, baletna suita 14.15 Sovjetska in poljska zabavna glasba 14.35 Naši poslušnici čestitajo in pozdravljajo in domovino 21.35 Vedri ritmi 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih 23.05 Nočni koncert z deli sodobnih avtorjev Drugi program SOBOTA, 10. marca 19.00 Sobotni večer ob zabavnih zvokih 20.00 Yan Cliburn igra Sehumanna 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples PETEK, 16. marca 19.00 Napišite narek 19.15 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Godalni kvartet v g-molu 20.25 Zabavne melodije 20.40 Razgledi po norveški simfonični literaturi • 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA — 10. marca 18.00 Dijaško gledališče na mestnih vratih — TV igra 19.00 TV pošta . 19.15 Panorama — oddaja o umetnosti 20.00 TV dnevni 20.20 Propagandna oddaja 21.05 Glasbena revija TOREK - 13. marca 20.55 Zabavno reklamna oddaja 21.05 Kratko srečanje SREDA - 14. marca 18.00 Mali vrtiljak — zabavna oddaja za otroke >t 18.40 S kamero po Afriki 19.05 Sodobna kirurgija - II. 18.00 Otroški filmi 18.45 Otroški magazin 19.00 Jim iz džungle 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propogandna oddaja 20.30 TV magazin 21.30 Loto 22.00 Oddaja ob razorožitvi »2.20 TV dnevnik ČETRTEK - 15. marca 10.00 TV v šoli 13.00 Dobrodošli — oddaja za otroke 18.45 Otroški filmi 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.30 Afera — prenos Drame 22.30 Spomini pripoveduje dr. Hugo. Klein 22.45 Veliki nemi filmi 23.15 TV dnevnik II. PETEK — 16. marca 18.00 Magazin vsakdanjih sfcrbi 19.00 Tajni dnevnik dr. Hudsona 19.30 Doma in na tujem — novinarska oddaja 19.30 Slike zi skulpture — kulturna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.20 S TV po svetu -20.35 Spoznavajmo svet in domovino 20.20 Rim — Odprto mesto - italijanski celovečerni - film 22.30 TV dnevnik II. Kino 12. do 14. marca ameriški CS film POT OKOLI SVETA T 80 DNEH Dovje — Mojstrana 10. marca češki film VIŠJE NAČELO 11. marca italijanski film Gle SOBOTA — 10. marca »Center« — Španski barvni VV film CARMEN IZ GRA-NADE ob 16., 18. in 20. uri, v glavnih vlogah: Šarita Mon- SMRTONOSNI UDAREC tiel in Jean Paul Delmonde; J5 marca ameriški barvni premiera japonskega barvne- QS f., pQT 0K0LI SVETA ga filma ŠAMPION IN PLE- y ^ DNEH SALKA ob 22. uri. Rezervacija vstopnic od 9—10.30 na tel. št. 21-20 in od 15. ure dalje na tel. št. 21-22 »Storžič« — ital. W film COCORA ob 10., 16. in 18. uri, v glavnih vlogah: Sophia Loren in Jean Paul Delmonde; premiera angl. barv. krim. filma SAFIR ob 22. uri »Svoboda« — amer. CS film MLADI LEVI ob 19. uri, v glavnih vlogah: Marlon Bran-do in May Britt »Naklo« — amer. barv. film film BENI GOODMAN ob GIGI ob 19.30 uri 1930 uri »Krvavet Cerklje« — amer. \\ marca ameriški barvni vestern W film KOVINSKA fijm BENI GOODMAN ob ZVEZDA ob 19.30 uri 16. uri j »Šenčur« — angl. kriminalni film SAFIR ob 19. uri Kropa Koroška Bela 10. marca angleški CS film SINOVI IN LJUBIMCI 11. marca jug. film ZAKAJ SFINGE MOLČE 12. marca amer. barvni film JAGUAR GOSPODAR DŽUNGLE Ljubno ,10. marca ameriški barvni PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 10. marca Priredi ob 20. uri KOMORNI RECITACIJSKI VEČER MKUD Ivan Cankar Maribor NEDELJA — 11. marca Ob 10. uri URA PRAVLJIC, ob 16. uri P. Budak: KLOBČIČ TOREK - 13. marca Ob 19.30 za red ČETRTEK F. Borchert: ZUNAJ PRED DURMI gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane ČETRTEK - 15. marca * Ob 16 .uri za red ISKRA John Steinbeck: LJUDJE BREZ ZEMLJE Športne prireditve SMUČINJE: Kranj — Danes ob 12. uri bo na Krvavcu mednarodni slalom. Jutri ob 10. uri pa bodo tekmovali na Krvavcu v veleslalomu. Tekmovanje velja tudi za Gorenjsko prvenstvo. Pokljuka — Jutri ob 11. se bodo začeli na Pokljuki skoki za -Jakopičev memorial-«. SANKANJE: Jesenice — Pri Savskih jamah nad Jesenicami bo" danes in jutri okrajno sindikalno prvenstvo v sankanju. OSTALE PRIREDITVE: Dom na Jofitu — Prostih je že 28 ležišč, zapadlo je 10 cm suhega snega. KRANJSKA GORA: V privatnih sobah, ki so vse zakurjene je prostih 178 ležišč. Hotel Erika — Prostih še 50 postelj. Hotel Razor — Na razpolago je še 50 postelj. Dom v Planici — Prostih še 50 postelj. Hotel Vitranc - Do 15. marca je vse zasedeno. Erjavčeva koča na Vršiču — Prostih je še 25 ležišč. Tičarjev dom na Vršiču — Zalog — Igralska sekcija iz Trenutno je zaprt. Sp. Brnikov bo uprizorila jutri ob 15. uri v Zalogu veseloigro -Gosposka kmetija*«. NEDELJA — 11. marca »Center« — španski barvni VV film CARMEN IZ GRA-NADE ob 10., 14., 16., 18. in 20. uri »Storžič« — jap. barv. film STREHA JAPONSKE, matineja ob 10. uri; ital. VV film COCARA ob 15., 17. in 19. a-i; domači VV film LJUBEZEN NA SKELAH ob 13. in 21. uri > Svoboda« — amer. CS film MLADI LEVI ob 14., 17. in 20. uri »Naklo« — amer. barv. CS film GIGI ob 16. in 19. uri »Krvavec Cerklie« — amer. vestern VV film KOVINSKA uri 10. marca francoski film PREVARANTI ob 20. uri 11. marca ameriški barvni film BRATJE KARAMAZOVI ob 15. in 1930 uri 15. marca italijanski film RIMLJANKA ob 1930 uri Skofja Loka »SORA« 10. marca italijanski film DEKLE S KOVČKOM ob 18. in 20. uri 11. marca nemški film ES-NAPURSKI TIGER ob 930, 15. in 17. uri 11. marca italijanski film DEKLE S KOVČKOM ob 20. NAMIZNI TENIS: Kranj — Včeraj, danes in jutri je v Kranju na sporedu državno ekipno člansko prvenstvo v namiznem tenisu. Igrajo v zadnji dvorani Delavskega doma v Kranju. JUDO: Kranj — Moško republiško prvenstvo danes in jutri v telovadnici kranjske gimnazije. KRANJ: Hotel Evropa — Do 10. marca je prostih 15 ležišč. V privatnih sobah je prostih še 12 ležišč. Dom na Krvavcu — Danes je vse zasedeno. Zapadlo je 30 cm snega na staro podlago. Dom na Jezerskem — Prostih je še 51 ležišč, medtem ko je v privatnih sobah prostih še 30 ležišč. Zapadlo je 15 cm novega snega. Gostilna pri Jožici v Gozd Martuljku - Prostih je še 11 postelj. RATEČE: V privatnih sobah je prostih še 150 ležišč. Vse sobe so zakurjene. Gostilna Žerjav — Prostih je še 5 ležišč. Gostilna Mojmir — Prostih je še 16 ležišč. Cesta iz Kranjske gore proti Ratečam do Doma v Planici in Hotela Erika je iz-plužena. Na Vitrancu obratujejo vse tri vlečnice In sedežnica od 9. ure naprej. Na Vršiču je zapadlo 70 cm novega snega na 60 cm podlage. Na Vitrancu je 120 cm snega, na prvem delu sedežnice pa 60 cm snega. Zaradi novo zapadlega je smuka odlična. 2 ZVEZDA ob 19. uri »Preddvor« — angl. krim. film SAFIR ob 15.30 uri »Kokrica« — angl. kriminalni film SAFIR ob 18.30 uri PONEDELJEK — 12. marca »Center« — japonski barv. film ŠAMPION IN PLESALKA ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — španski barvni VV film CARMEN IZ GRA-NADE ob 16., 18. in 20. uri Jesenice »R4DIO« 8. in 9. marca amer. barvni film JAGUAR GOSPODAR DŽUNGLE 10. do 12. marca ameriški CS film POT OKOLI SVETA V 80 DNEH 13. marca jug. film ZAKAJ SFINGE MOLČE 14. marca ameriški film HUDIČEV UČENEC Jesenice »PLAVŽ« 8. do 9. marca češki film VIŠJE NAČELO 10. do 11. marca ameriški CS film JAGUAR GOSPODAR DŽUNGLE Žirovnica 10. marca italijanski film SMRTONOSNI UDAREC 11. marca češki film VIŠJE NAČELO 14. marca amer. film. JAGUAR GOSPODAR DŽUNGLE 12. marca nemški film ES-NAPURSKI TIGER ob 18. in 20. uri 13. marca franc. film NASVIDENJE FRANČIŠKA ob 20. uri 14. marca franc. film NASVIDENJE FRANČIŠKA ob 18. in 20. uri 15. marca ameriški film OD ALJASKE DO MEHIKE ob 20. uri 16. marca ameriški film OD ALJASKE DO MEHIKE ob 18. in 20. uri Radovljica 10. marca ameriški zabavni film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 20. uri 11. marca italijanski zabavni film KAM S TRUPLOM ob 16. in 20. uri 11. marca ameriški zabavni film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 18. uri, matineja ob 10. uri 13. marca italijanski film SMRTONOSNI UDAREC ob 20. uri 14. marca italijanski film SMRTONOSNI UDAREC ob 18. in 20. uri 15. marca italijanski zgod. CS film MOC VELIKEGA ZAPADA ob 20. uri 16. marca italijanski zgod. CS film MOC VELIKEGA ZAPADA ob 16. uri Kmečko ohcet so v nedeljo v Podkorenu vozili na vozovih r v. ZANIMIVOSTI » VEČ TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV KOT KOPALNIC Število televizijskih sprejemnikov je v ZDA že prekoračilo število kopalnic in telefonov. Našteli so 55 milijonov televizijskih sprejemnikov. Dvanajst odstotkov ameriškega prebivalstva ima več kot en ielevizorski sprejemnik v stanovanju. % NAJVEČJI MOST NA SVETU Odobren je načrt za izgradnjo največjega mostu na svetu, ki bo dolg 18 km. Povezoval bo Jyl-land in veliki otok Sjae-land. Srednji del novega mostu bo 67 metrov dvignjen nad površino morja, da bodo skozi lok lahko plule največje ladje na svetu. Za ladje, ki bodo plule iz Severnega morja v Baltiško morje, most ne bo prepreka. Se- daj največji most na svetu zgTjen v San Frančišku in je dolg 13 kilometrov in 600 metrov. 0) POŠTA IN DIVJE ZVERI Pošte v afriški državi Zgornja Volta so začele na vse pisemske pošiljke iz te afriške dežele pečatiti žig z naslednjim besedilom: »Zgornja Volta: velike afriške zverine so oddaljene od vas samo eno noč letenja z letalom.« TekmoTanJe brez oceu!ev«nja Revija frizur Menda je frlzersko-uslužnostna obrt ena tistih, Id je nikoli ne bo pogoltnila industrija; pa vendar se vedno manj mladih ljudi odloča za ta poklic. Ker je to modna stroka, je vezana na vedno nove tehnične pripomočke In na priučevanje vedno novih načinov česaja. Frizura zahteva mnogo spre tnosti in domisli je Sicer pa nisem hotela pisari o pomanjkanju kadrov v frizerski stroki, ampak o reviji frizur, ki je bila preteklo nedeljo v prostorih kranjske mestne briv-nice. Revija je bila ob zaključku Sesrtedenskega izpopolnjevanja za frizerske pomočnice. Tečaj je vodila Marica Konrad iz Ljubljane. Tečajnice ao se izpopolnjevale v česanju praktičnih frizur. Vendar je bilo na reviji tega prav malo, saj so tečajnice hotele pokazati svojo spretnost in domišljijo na večernih frizurah. Maloštevilni obiskovalci, ki 60 opazili skromen napis na mostni brivnici. so menili, da bi bilo treba prireditev bolje organizirati in seznaniti s tem več ljudi. Organizatorji pri- reditve pa 60 na vprašanje v zvezi s skromnim obsegom prireditve odgovorili, da gre vse na račun slabe udeležbe frizerjev predvsem z Jesenic in iz Radovljice. Nekaj modelov pa je odpovedalo tik pred revijo; ostalim Šestnajstim modelom pa gre priznanje za potrpežljivost. Zaradi premajhne udeležbe se tudi ni moglo izvesti strokovno ocenjevanje in določiti, katera je najlepša frizura. Ocenjevali pa bodo verjetno na jeseniški reviji frizur, ki bo jutri. Podobne revije prireja brivsko-frizerska sekcJia ->ri e enkrat kostim Menda se razpravljanje o modi nikoli ne neha. Najprej so krivi tega ustvarjalci mode, ki peskrbe za vsakoletna presenečenja, nato kopirajo in prekroje drugi ustvarjdcl in nazadnje jo spreminjajo še same žene, ki nosijo le tisto, k* v jim je všeč. Za letošnje spomladanske nite ali pa prišijete v izrez kostime bi lahko rekii, širok trak, ki ga zavežete v da še nikoli niso bili ta- kravato, ko sveži, mladostni; če pa so mladostni, s tem še niso rezervirani samo za mlada de- j kleta nikakor ne; starejše) se bodo odpovedale le no plisiranim v krog reza krilom in množici gub, ki fotajo in odkrivajo koleno, le malo hitreje stopimo. Jc pice so ravne ali ozke, komi prekrivajo pas z ozkimi za vihki. Krila se včasih zače-3 njajo šele ob bokih, k temu! nosimo bolero iz istega bla-| ga. Bluze so največkrat svi-j lene, valujoče, s skromnim izrezi, ki se končujejo v ve-| likih Šalih, kravatah ali me-J tuljem podobnih pentelj. Blu-J xam se včasih podrejajo tudi] izrezi kostimske jopice; izr je ovalen, tako da lahko pravi tako v ovalen izrez bluze pri-] šit ovratnik prehaja v zav£ zano kravato. Vendar take| bluze lahko brez skrbi nosimo tudi s kostimi, ki imajo| zavihke ali so brez ovratnika. Bluze se sedaj večinoma' ne nosijo čez krila. La^-skoj jopo lahko malo 6krajšamo| in zožimo preširoke zavihke. Ce vam ugaja chanelf stil, ovratnik popolnoma odstra- Kostim z letnico: pomlad 1962 Novi kostimi so torej zelo enostavni in se skoraj približujejo klasičnemu. Zato je za starejše primernejši klasični z daljšo jopo, ki so mu letos v pasu poglobili všitke. ovratnik je majhen kot pri vseh, zapenjajo se z dvojno ali enojno vrsto gumbov, krila so ravna ali pa malenkostno razširjena proti robu. MAH NASVETI I 0 Ce se pletena obleka (ali pulover) grdo razvie- j če, jo poskusite zravnati pod paru. Nato jo osušile v ležečem položaju. ^ Kravato je zelo težko likati; če ne gre drugače, moramo izrezati karton v obliki kravate ali pa kravato zavarujemo z vlažno krpo in jo priti.*kr.rno eb vroč in pokonci postavljen h kalni k. £ Bele volnene dele oblek, ki so polni prahu, toda brez madežev, poskusite očistiti s krušnimi drobtinvmi; z njimi dobro zdrgnite obleko, in sicer toliko časa, dokler drobtine ne pocrne. Nato blago očistit« s čisto krtačo. Eden izmed modelov na ne» d oljski reviji frizur v kranj« ski mestni brivnici Novost: zabojček za čistilni pribor čevljev Čistilni pribor za čevlje spravljamo v lesene zabojčke, kartonske škatle, v vrečke iz raznovrstnega materiala ali v predal te ali one omarice. Največ so v uporabi ščetke za čiščenje črnih in rjavih čevljev. Ce ao v isti posodi, se ščetke sčasoma pokvarijo. Zato so ponekod spravljene ščetke v ločenih zabojčkih ali vrečkah. Le-te včasih — zlasti v naglici — zamenjujemo. In kako si čistimo čevlje? Nekdo si jih sezuje in jih čisti na rokah. Drugi — zlasti moški — si jih čistijo kar na nogi. Pri tem naslonijo nogo na stol, stopnice ali kakšen drug »vzvišen« predmet. Včasih pa si jih čistijo čepe. Vse te nevšečnosti bo od- pravil sila praktičen zabo ček. Opazili smo ga na min L republiški razstavi izur teljev in avtorjev tehnič" izboljšav v Ljubljani. Izur ga je Jesenićaa Niko B nard, ki meni, da ga bc bržkone zaceli izdelovati v jeseniškem lesnoindustrijskem podjetju, kjer so izdelali tudi prototip. Zabojček za čistilni pribor ima vdelana dva predala, ki se odpreta navzven, ko položimo nogo na posebno pedalo, ki je hkrati tudi držaj (za prenašanje). Praktičen je pa zato. ker je na približno 30 cm visokih nogah. Upajmo^ da se bo kaj kmalu pojavil na tržišču. St. S. FRIZERKA PRI DELO Obrtni komunalni zbornici za okraj Kranj na pobudo frizerjev že tretje leta Mo'eli so navadno česani v stilu večernih frizur, ki so zahtevnejše in so nekaka vaja za republiška, državna in mednarodna tekmovanja. Ven:'ar pa bi bile brez dvoma zanimive tudi revije frizur za cesto, za službo itd. Morda potem ne bi bilo na cesti toliko neprimernih frizur. Preveč erotike Kako ustaviti naraščajoče izkoriščanje erotike v filmu? To vprašanje se na Zahodu, brezvestno izkoriščanje ero- posebno v Ameriki, od lani vse pogosteje postavlja. Dan za dnem se v časopisih tike v filmu kot industriji / pojavljajo protesti zoper vedno drznejše obravnavanje spolnosti in prikazovanje telesne povzpelo do nekakšnega vt- 1 ljubezni v ameriških in evropskih filmih. »Večji« in »manjši« moralisti se zaletavajo ha: močno se je razširila f v goloto in telesnost na filmskih platnih — zaenkrat brez vidnega uspeha. Čeprav so mreža malih producentov, ki f nekateri gotovo prenapeti, pa je treba priznati, da problem, na katerega opozarjajo, ee ukvarjajo izključno s pro- obstaja. Erotika — je tako rekoč nepogrešljiv element življenja. Prikazovanje telesne ljubezni ni tuje francoski igralec Jean nobeni umetnosti in nobenemu obdobju. Kako naj bi bilo potem tuje filmu? Vendar pa je le neka razlika med drugimi umetnostmi in filmom. Biti si moramo nam eč na jasnem glede, da je film najbolj neposreden in najbolj »nazorna« izmed vseh umetnosti in 2. da je film tudi industrija. Film je tako otipljiv neposreden, včasih tudi vsiljivo neposreden, da nas kar obda od vseh strani in nas oslepi za vse drugo, oslepi celo za celoto, ki jo gledamo, in nam postavi pred očmi samo del. Ce je ta del erotika, mislim, da ni treba poeebej opozarjati na. nevarnost, ki s tem nastane, — namreč, da pritegne vso pozornost nekritičnega gledalca samo erotična slika. Ne moremo pričakovati od povprečnega gledalca, zlnsti še mladega, da bo pri tako neposredni umetnosti, kot je film, znal ohraniti pravo mero hladnosti in kritičnosti in imel stalno pred očmi celoto ter tako dojel pri moškem lahko pride do pojmovanja kot zgolj sredstva telesne naslade, pri ženski pa do poniževanja lastnega telesa v (iskano in dobro vnovčljivo) blago. Se večja, ko*, je nevarnem: napačnega razumevanja pravilno prikazane erotike v filmu, pa je nevarnost zlorabljanje erotike. Film je nam- M7 • r 1 11 reč tudi industrija, v industriji pa je važen dobiček. Tako je videti vprašanje teoretično. Kakšen pa je dejanski položaj na Zahodu (deloma bo to veljalo tudi za nas) in kakšne očitke postavljajo filmu? PROTESTI ZOPER UMETNOST Mlad Paul Belmondo ima vedno erotiko v njenem pravem ok-dela čez glavo. Posebno radi viru. Zato se lahko zgodi, da ga imajo novovalovci - za- bodo te strani včasih pripe-radi njegovega vnemarnega Ijale do napačnega pojmova-načina igranja, ki še posebno nja erotike in popolnoma ustreza večini njihovih fil- zgrešenega gledalčevega cd-■nov nosa do nasprotnega spola: N Finančne težave nikomur ne prlzanesejo. Tudi zagrebškemu Studiju za risani film ne. Kot je znano, si je ta ustanova s svojimi risanimi filmi pridobila svetovni sloves in ime »zagrebška šola«. Vendar umetniški risani filmi razen na festivalih nimajo stalne publike in zato tudi ne prinašajo dobičkov. SCF se je zato že dalj časa ukvarjal s proizvajanjem reklamnih in zabavnih televizijskih risank za tuje naročnike. Zdaj pa so se odločili še za lastno produkcijo zabavnih risanih filmov. V delu je že prva serija, ki je sestavljena iz šestih parodij na kriminalke pod skupnim naslovom »Inšpektor Maska«. Novi film velikega italijanskega neorealističnega režiserja Roberta Rossellinija se imenuje »črna duša«. V njem je mojster spregovoril o treh ženah naših dni, v katerih je vojna zapustila neizbrisne sledi. V glavnih vlogah so nastopile Annette Strovberg, Nadja Tiller in Eleonora Rossi-Drago, razen njih pa je zaigral Vittorio Gassman. Italijanski producent Dino de Laurentis ima v načrtu mamutsko produkcijo — posnel bo celotno biblijo. Film bo trajal devet ur, Adama in Evo pa bosta zaigrala Van Johnson in Anita Ekberg. Prvi angleški film Christine Kaufmann se Imenuje »Anna« in obravnava probleme nemških deklet, ki se zaposlijo pri družinah v Inozemstvu, da bi izpopolnile svoje znanje tujih jezikov. ekateri očitajo filmu nemoralnost zaradi pretirane telesnosti, ker so jo napačno razumeli — ali ker se boje, da bi jo drugi napačno razumeli (in ne boje se vedno neupravičeno). Zaletavajo se tudi v pomembna dela filmske umetnosti, pri čemer se dostikrat zgodi, da jim je »nemoral nest« tudi samo pretveza, da se borijo proti filmom, ki jim ne godijo iz čisto družbeno-političnih razlogov. »Sladko življenje«, Rcco in njegovi bratje«, »V soboto zvečer — v nedeljo zjutraj« so dovolj znani primeri, da jih ni treba ponavljati. Kolikor ni tisti, ki protestira, cerkev ali kaka druga sila, filmom te vrste tudi na Zahodu ne grozi nevarnost ,da bi izumrli. Večina ljudi je le že toliko zrela, da lahko spozna prenapetost ali pravo ozadje takih napadov. Ni pa si še obetati ,da bi si filmski obrtniki ne želeli čimveč zaslužiti. In 6 čim se da laže zaslužiti kot z nekaj centimetri golote in nekaj umazanimi besedami. V Ameriki se je cenzura malce sprostila. Rezultat? Domala vsi producenti so do konca in še čez izrabili to sprostitev in jo tudi izdatno reklamirali. Ker je za tako blago še posebno dosti kupcev, je jasno da ga bo vedno dovolj na trgu. Večina protestov zato seveda naleti na gluha ušesa. PROTESTI ZOPER PORNOGRAFIJO izvodnjo pornografskih filmov. Producenti — neznani, scenaristi — neznani, igralci — večinoma s ceste — poklicni le pod pritiskom finančnih težav, »zgodba« — vedno enaka. Prizorišče: ženske parne kopeli, nudistične plaže, ženske telovadnice, plavalni bazeni itd. Značilnost? Kaj drugega kot na cente ženskega mesa, najskromneje oblečenega, kolikor le dopuščajo cenzurna pravila, po navadi pa tudi krepko preko njih. Kje te filme predvajajo? Pri nas ne in tudi v Ameriki le v zakotnih (a številnih!) kinematografih. Rezultat? Prav gotovo ne najugodnejši vpliv na moralo. Toda zaradi tega, ker si te filme ogleda le manjše število ljudi, se večina častivrednih moralnih Američanov, ki kričijo proti nemoralnosti v filmih, zanje sploh ne zmeni. Čeprav je to skrajna zloraba erotike, čeprav je to pornografija — se moralisti obnjo ne spotikajo. Nerazumljivo? Ne. Cisto preprost primer človeške slepote. Prav tako j« primer take zaslepljenosti stališče nekaterih filmskih kritikov, ki v: endar pa to niti še ni celotna storija. Za nas 6icer je, toda v ame-rifci je položaj drugačen. V zadnjem času se je namreč Claudia Cardinale pojav zlorabljanja erotike v filmu zanikajo ali pa ga sploh ne opazijo. Pri tem pač pozabljajo, da niso vsi tako zreli, kot so oni, in da bi film moral tudi vzgajati. Dušan Ogrizek Nad takim »stilom« igranja, kot nam ga n. pr. tukajle ponuja nova ameriška zvezdnica Jackie Lane, res ne more biti ravno navdušeni, še posebno ne, če nekateri producenti mislijo, da je to vse, kar bi radi videli na filmskem platnu. filmske osli % soba po .naroČilu »AH si želite imeti sobico kot B. B.?« sprašuje brazilski zdravnik Rober-to Farina in vabi vse obiskovalce Brižitke, da se pri njem »bardotizirajo«. Danes si za »malo« denarja lahko omislimo šobo po svoji ljubljenki — toda počakajmo do jutri in lahko se zgodi, da nam bo kak drug mojster ponudil otroka, ki bo podoben B. B. ali C. C. ali M. M. ali pa Steevu Rcev-su! Potrpljenje torej, vse še pride! 0 PEVEC ZA VSAKO PRILIKO Yves Moniand je trium-firal med svojim obiskom v New Torku. Ameriška publika je kar nora nanj in Yves pred njo nima več nobene treme. Recitira Prevertove stihe in poje šansone v francoščini. »Nc\v York Post« je napisal, da je Montand pevec, ki ima najbolj nesporno silo, da lahko očara tako moške kot ženske. Jacfc • T Finiiev: * # Tina je umolknila. Vse to sem vedel. Kakor vsakdo mojih let sem moral mioliti na vojsko in vse, kar je bilo s tem v zvezi. Nikoli nisem mnogo premišljeval o njej, toda poznal sem le malo ljudi, ki so si z rjo belili glavo. Opravljali so pač svojo dolžnost. In ni se mi zdelo, da imam zaradi •vojih devetnajstih let in ker sem zdrav, kakšne večje obveznosti do svoje dežele kakor kakšen debel in cvetoč petdesetletnik. »Prikopati se višje,« je bilo geslo vseh in nisem vedel čemu naj bi se razlikoval od drugih. Prepričan sem bil.da ima Tina prav. Ce lahko vzameš denar, ga vzemi. In res Je bilo tako. Saj pravzaprav nikogar ne bi okradel. V Haroldovem klubu zaradi tega nihče ne bi pogrešal svoje cigare ali kosila. Tina je stanovala v leseni hiši, ki je bila razdeljena rta majhna stanovanja. Imela je sobo, kopalnico in majhno kuhir.jico v zgornjem nadstropju. Prižgala je luči in zvalil sem se na posteljo, ki je bila čez dan zložena kakor kavč. Pokrita je bila s tankim rjavorumenim pregrinjalom, na katerem je ležalo nekaj vezenih blazin. Lepo in prijetno si je uredila Stanovanje, čeprav ni bila bogata. V sobi je bila še nekakšna staromodna omara, majhna miza in stoli ter nekaj lesenih slik po stenah. Najdražja •tvar, ki jo je imela, je bila temnorjava volnena preproga, ki je prekrivala skoraj ves pod. Bila je nova in čista in je prav gotovo veljala precej denarja. Tina je sama prepleskala stene v enaki barvi. Nekega nedeljskega popoldneva sem ji temnozeleno pobarval še vrata in obe okni. Miza in stoli so bili prav tako zeleni in tako je bila soba lepo obarvana ki prijetna. Tina je plašč in klobuček obesila v majhno vežo pri vhodu, si poravnala obleko in vprašala, če želim pijače. Odklonil sem in rekla je, da rudi njej ni do nje. Sicer pa oba nikoli nisva mnogo piia. »Pridi sem,« sem ji napravil prostor poleg sebe na postelji. »Prav,« je dejala, sedla poleg mene, se naslonila nazaj in položila pod glavo blazino. Nekam nezadovoljno se je mrščila. »Vendar se nc obnašaj kot otrok, prišla sva semkaj, da bi se pogovorila o oni stvari.« »V redu ...« Tina je dejala: »Jerry ima prav, v Haroldov klub bo treba priti tako, da vas nihče ne bo opazil. In jaz vem, kako lahko to storite.« Začudeno sem jo pogledal in hlad me je spreletel, ko je rekla da ve, kako nam je to storiti. Leže na boku, s komolcem na postelji in glavo oprto na drugo roko, sem jo poslušal. Odsotno sem mečkal s prsti kos njenega krila in, ko je nehala govoriti, sem vedel, da ima prav. Tako naj bi storili: izbrali bi običajno, najkrajšo cesto za potovanje preko dežele in se pri tem vedli, kakor da nas zares nihče ne vidi. Smehljal ■em se in zmajeval z glavo .Moje občudovanje do Tine je naraščalo. Ko sem ji prvič pripovedoval o vsem, nisem vedel, kako bo sprejela našo zamisel. Bal sem se, kako bo: morda se bo smejala, ustrašila ali pa mi ne bo hotela verjeti. Vendar je soglašala in se nam pridružila, le da je imela mnogo več razsodnosti in razuma kakor mi vsi skupaj. Ležal sem in se smehljal Tini, ki je bila zraven mene na postelji. Zame je bila najprijetnejša ženska na svetu in vedel sem,, da bi prestal v vojski vse, saj bi vedel, da me doma pričakuje. Položila mi je roko na prsi in svareče dejala: »Le nekaj minut in konec!« Odvrnil sem ji: -Prav!« Zatem sem jo objel in poljubil. Nagnil sem obraz nadnjo in jo gledal s polzaprtimi očmi, poln najprijetnejših občutkov. Podrgnil sem z brado ob njena lica, ona pa je vzela moj obraz med svoje dlani in se zagledala vanj. Potem me je pritegnila k sebi, znova sem jo poljubil in zdelo se mi je, da predstavlja le ona ves svet. Bil sem brez misli. Nisem mogei prenehati — to je storila ona. Tina se je izvila iz objema in me odrinila. »Samo siromašen študent m, in vse, kar imaš, je načrt, ki bo uspel ali pa tudi ne.« »Uspel bo, bodi brez skrbi.« -V redu,« se je smejala, »potem me obišči, ko se boš vrnil iz Haroldov eg a kluba.« »Dotlej je še daleč.« »Tako je. In še precej daleč.« Tina me je resno in roteče pogledala: »Vse dobro ti želim. Al, in mislim, da tudi ti to veš.« Vendar je vstala. Si popravila obleko, mi položila roko na ramo in tako dala vedeti, naj vstanem. »Pojdi domov:« mi je dejala. Vedel sem, da mora tako biti. Skomigni sem z rameni in stopil k vratom. Prišla je za menoj in pri vratih sem jo še enkrat poljubil. Z roko 6em Jo gladil po hrbtu m rokah. »Oh, Tina,« sem dejal, »ljubim te.« »Vem,« je prikimala. Z utrujenim glasom mi je dejala: -Tudi jaz te ljubim. Ze dolgo, dolgo. In nekaj ti povem, Al,« se je zazrla vame s strašno r«*>nim obrazom,« s teboj bom šla. V Reno. Z vami štirimi.« Hotel sem spregovoriti, pa je odkimala. »Kasneje se bova prepirala, kolikor boš hotel. ToJa brez mene ne boste uspeli.« Glas ji je nenadoma ohripel in skoraj kriče je dejala: »To je resno. Saj lahko izgubiš glavo!« Za hipec je strmela vame, potem pa se mi je nežno nasmejala in me z roko pogladila po licih. »Povedala sem ti, kaj želim in kaj hočem imeti, preden te bom poročila. Zato bi želela, da se ti nič ne bi zgodilo. Toda povem ti tudi, da te ljubim in da bom prav toliko tvegala, kakor ti.« Smehljala se je. »Nekatere 6tvari premislim bolje od tebe, Al. Poskrbela bom, da ne boš nepripravljen. Sli bomo skupaj.« Odprla mi je vrata in me nežno potisnila skoznje. »Domov, pojdi,« je dejala. VL Ko sem se vrnil domov, še ni bilo pozno, vendar som takoj legol. Vsi razen Bricka, ki je imel posteljo v svo:' &~hi. smo rekri-žanimi rokami pol plav? N : r - ' - m. ko sem le£<-.'. eu je nekaj p 'Ji dalje zasli^ai J. /• i. Dejal sem: -Da!« in Jerry ni več spregovoril. Prepričan sem bil, da ee smeji v temi kakor otroče. V sobi je nekdo tenko zacvilil, oglasil se je Guy. Stanoval je v mestu, vendar je včasih spal kar v študentovskem domu. »Bum, bum.« je tiho dejal. Rahlo sem se nasmehnil. Običajno kar kmalu zaspim, tako je bilo tudi tedaj. Vendar sem poprej Se premišljeval o nekaterih stvareh. Mislil sem o Tmini odločitvi, da poj le z nami in kako bi bilo, če bi se poročila. In kako bi bilo, če bi res imela kopico denarja. Prvič v življenju je stavek »biti pri denarju« pomenil zame nekaj. Dejstvo, da bi lahko kupil lepo stanovanje, razne stvari in imel več kakor en sam dolar v žepu, mi je nenadoma prevzelo misli kot nekaj mogočnega in vabljivega, nekaj takega, kar se v resnici lahko uresniči. To je bila misel, ki človeku ni dala dihati. Kakor ljudje, ki se jim je nenadoma pripetilo nekaj nenavadnega in vznemirljivega, som tudi jaz komaj čakal prihodnjega dne. Porajale so se mi resne misli. Človek razmišlja v postelji, na pol zzsni in se znajde nekje drugje, ko pa se zdrzne in prebudi, je naenkrat doma. V takšnem stanju mu misli uhajajo po čudnih poteh, brez nadzorstva. Zdelo se mi je, da vidim policiste s samokresi, trdih pogledov, ki skačejo v Brickov avtomobil. Stal sem v Renoju, sredi igralnice in z vseh strani so se mi bližali policisti. Niso mi pretili ali grozili, samo bližal so se, da bi me aretirali in to, česar sem se bal, so bili njihovi nečloveški, neprizadeti brezčutni pogledi. Ne spomin iam se več, kaj sem premišljeval v sanjah, predaleč so že. Storil sem pač nekaj velikega in važnega, kar ne bi smel, in zdaj so prišli pome in morda tudi po Tino. Dejstvo, da sem bil le študent devetnajstih let, mi prav nič ni moglo pomagati. Človek vse življenje srečuje policiste, bodisi da hodijo po cestah in usmerjajo promet ali jih vidi v patruljnih avtomobilih — vendar nimajo ' z vami rčevsar opraviti. Morda včasih povprašate policista za kakšno ulico ali pa vam proda listek za parkiranje avtomobilov. Toda v kakšno resno stvar z uniformiranimi in oboroženimi možmi se človek le nerad zaplete. Toda zdaj. po vsem tem, kar se je zgodilo tistega popoldneva, sem se jasno zavedal, kako hudo bi bilo, če bi me zaprli zaradi česa strašno resnega, z vsem srcem sem si želel, da do tega ne bi prišlo. Leže sem premišljeval o vesm in se — kakor nikoli poprej — zavedel, da bi bila izguba prostosti in aretacija zame nekaj strahotnega. Povsem trezno, toda nekam obupano sem divje preletel dogodke mirnu-lega dne. Hotel sem najti nekakion izhod, opravičilo, sprmeniti tok svojih misli. Vendar mi ni uspelo. Le?al sem in molče trpel v agoniji strahu. Doumel sem, da bodo sledeči dnevi resni in nenadoma sem zaželel, da bi se lahko vsemu skupaj izognil, ko bi bilo le mogoče. In potem sem zaspal. VII. Prihodnjega dne se je pripetil majhen, čuden dogodek. Na mojo željo nismo zajtrkovali v internatu. Sedeli smo v Brickovem avtomobilu, ki je stal na križišču pri Coney Islandu, vsak s kosom slanine in steklenico pokalice v rokah, ko je mimo nas priropotal oklopnjak. Guy ni vzdržal. Odprl je okno, se sklonil ven in stegnil kazalec. »Bum, bum!« je zavpil in upogiba! kazalec, kakor da pritiska na petelina. Trije uniformirani stražarji so se smejali in nam pomahali. Sam sem bil tako potrt, da bi bil najraje mrtev. Videl sem stražarje, kako so se odločno vozili po včerajšnji poti in obšel me jc občutek, da sem presneto bedast otrok. -Dum!« je vreščal Guy in visel iz avta. »Mrtvi ste, lopovi'.« Zdelo se mi je, da ne bi bili zmožni ukrasti niti skodelice smetane iz slaščičarne. Imel srm suho grlo. Nisem mogel več požirati. Ugotovil sem, da svojega načrta ne bomo mogli uresničiti. Sede sem strmel iz avtomobila na pusto, sivo prometno ulico. Bilo je oblačno, vendar ni deževalo. Vedel sem, da me ne čaka nič dobrega in da bo treba nekaj storiti, sicer bom žalostno propadel z vsemi, ki so čakali skupaj z menoj, da jim bo življenje kaj prineslo. »V redu Al,« je Briek pogoltnil še zadnji kos slanine,« kaj premišljuješ? Rešuješ veliko vprašanje?« Prikimal sem in popil svojo pokalico. -Morda,« sem dejal. Kako hišo dalje se r,«m je bližal policist. Ne vem, če je bil eden onih od prejšnjega dne, vendar nismo hote/i tvegali, da bi Gur streljal nanj s prstom ali pa kakorkoli drugače pritegnil njegovo pozornost. -Brick, poženi,« sem predložil. »Morda bi zapeljal do Guyevcga doma?« Prikimal je, se nagnil naprej in pognal proti severu. Globoko sem vzdihnil in spregovoril: »Mir-lim ,da sem našel rešitev. Mani m, da poznam način, kako priti v Reno, da nas nihče ne bo opazil. Ne dvemim, da ne bi mogli najti poti, kako Izropati Haroldov klub. Mislim celo, da to lahko storimo, celo s prekleto veliko možnostjo, da bomo srečno odnesli pete. Povem vam nekaj: rad bi to storil. Prenehati hočem z igranjem in zaleti resno. In rad bi vedel, kaj mielite ostali.« Nihče ni spregovoril. Brick. ki je šofiral, me je pogledal prek ramena, vendar nisem vedel, kaj misli. Potem je spre ;ovoril Guv, ki je sedel zraven mene. »Tako je prav,« je dejal in se nasmehnil. -In zanimivo je, da sem 6am premišljeval nekaj podobnega: sinoči in davi.« B!l sem nasajen in n sem vedel, zaradi česa bi se morali smejati. Guy se je zresnil. Zataknil jc roke za pas, se zagledal predse in dejal: »Moj oče je bil doktor, ki nikoli ni dal na denar. Materi je zapustil nad sedem tisoč dolarjev, toda to so bili le rakuni, ki jih ni plačal nihče nikoli. Zaradi tega je trdo delala v prodajalni konfekcijskega blaga, in sicer šest dni v teinu pa še v nedeljo ponoči. Prihraniti ni mogla ničesar. Vse leto je čakala, i-a-kaj morala bi k zobozdravniku, na koncu pa se je pokazalo, da nimava davolj denarja. Delal sem in varčeval, izkoristil vsako možnost za zaslužek, vendar sem dobil komaj toliko ,da sem plačeval šolanje. Se zdaj ji ne morem z ničemer pomagati.« Lepo perje - strahopetno srce Stražmojster Petelin je bil velik bahavec. V svetli obleki z rdečimi našivki in zelenim pasom je stopal po dvorišču. Nabrušeni ostrogi 6ta mu rezali zrak, da ji kar zažvehketalo, kadar se je premikal. Na glavi s* mu je po-zibavala rdeča kapa in z budnim očesom je pazil, da se r.a dvorišču ne bi kdo pxe-gre 11 zoper starodavne zakone. Straž mojster je sovražil mladega petelina Kikirikija, ki še ni imel tako lepe obleke, ni imel tako pisanega perja. Vedno in povsod ga je preganjal in zasmehoval. Pa je prišla v goste lis.'ca, tetka Vsevedka. Lačna j*; bila njena družina, strašno lačna. Stražmojster je v smrtnem strahu zbežal v kurnik, da reši 6voje lepo Mladi so prišli na svoj račun, čeprav je lilo kot -iz škafa« Riba in pijavka Vpot oku za vasjo je pijavka stradala še tedne in tedne, nikjer ni bilo nobene hrane, zakaj potok je bil zelo majhen. Nekega dne pa je zagledala ribico, ki se je lahkotno poganjala sem in tja po vodi. Zvito jo je zaprosila: -Draga ribica, bodi tako dobra in me pel ji navzdol po potoku do reke. Rada bi šla sama, toda preveč sem utrujena in slabotna.« -Rada to storim. Samo kako?- je bila ribica koj pripravljena. -Žejo preprosto. Jaz se bom nate prisesala, ti boš pa plavala, pa bo šlo.« Res se je pijavka prisesala in ribica je plavala na vse kriplje, toda težke pijavke ne more premakni ti. »Ne gre, pa ne gre. Pretežka si,« je žalostno ugotovila ribica. -Sedaj me pa spusti, preveč trdo me tiščiš.« »Neumnica,« se je zlobno zasmejala pijavka. »Sedaj imam vendar hrano — tebe.« Dom na Lubniku Dom na Lubniku je zelo prijazna turistična točka nad Skofjo Loko. Visok je 1027 m perje. Ni se spomnil na uboge kokoši, nič jih ni opozoril r° "^varnost. Petelin Kiki- mlada rast riki pa je skočil na voz, ki je 6tal na dvorišču in na vse grlo svaril kokoši. In tako so se srečno rešile. Pritekla je še gospodinja, 6tražmoj6trov strogi nadzornik. Našla ga je v kurniku. trepc il je in se stiskal v kot. Rdeča kapa se mu je poveznila in ostroge tudi. Strogi nadzornik je dal roke v bok in jezno dejal: »Strahopetec! Tako mi paziš na kokoši? Danes si bil stražmojster in ne boš nikoli več!~ Se tistega dne je dobil stražmojster Petelin odpust-nico. V nedeljo pa se je mo-r 1 preseliti v lonec. Vesela otroška druščina DOGODEK NA ULICI Pravkar je nehalo deževati. Veter se je podil po mestnih ulicah. Vsakomur je klical: »To je prava jesen!« Blizu »snovne šole se j« vozniku Marka pripetila nezgoda: kolo njegovega voza je obtičalo v blatu. Marko se jc trudil z vozom, prosil ko- mladi rede. GLEDALIŠČE — Danes je v gledališču predstava za mladino. V gledališko dvorano hite otroci v napetem pričakovanju. Zasedejo prostore za gledalce: parter, lože, balkon, galerijo, stojišča. Vsi gledalci so obrnjeni k odru, ki je zakrit z zastorom. Ko se dvorana zatemni In se zastor dvigne, zagledamo na odru prizorišče, kjer se bo odigralo prvo dejanje igre, za njim pa še druga. Na leseno ogrodje napeto platno je poslikano in predstavlja gozd, hi:";o, grad itd. Igralci pa predstavljajo osebe iz igre (pastirčka, partizana, mater itd.), ter govorijo in igrajo tako, kot je pisatelj napisal. Igralci so preoblečeni v obleke, ki jim pravimo kostumi. Na glavo si nataknejo lasulje, po potrebi si nalepijo brke in brado in se naličijo z mastnimi barvami, da bi bili po obrazu bolj podobni ljudem, ki jih predstavljajo. Režiser Jih pred igro pripravlja, nauči jih, kako naj igrajo, da bo igra čimbolj živa in verjetna. Ko zastor pade, tako pravimo, kadar zastor zagrne prizorišče, se gledalci zahvalijo igralcem s ploskanjem. — V gledališču pa ne uprizarjajo samo mladinskih iger, temveč tudi tragedije ali žaloigre, komedije aH veseloigre itd. nja naj voz izvleče, toda konj ni imel dovolj moči. da bi mu ustregel. Voz jc bil prenapolnjen z drvmi. Tedaj so prišli *n:mo učenci četrtega razreda osnovne šole; vračali so se z zdravniškega pregleda v šolo. Ko so zagledali voznika, kako se muči, so prosili učitelja, če bi smeli pomagati. In kaj ce je zgodilo Tridesetim učencem je v slabi minuti uspelo to, česar prej nista mogla storiti niti voznik niti konj. Voz so izvlekli iz blata. Voznik Marko jc rekel učencem: »Ne bom vas pozabil. Pozimi vas bom vozil • sanmi v šeio.« Sedaj je že prava zima. Učenci četrtega razreda pa #e vsako jofcro, ko je peš minut do osmih, pripeljejo s sanmi v šolo. MRAVLJI in ima kar 40 prenočišč. Vsako nedeljo Je tam zelo živahno, ker pride veliko tujcev, ki ob gramofonu rudi malo zaplešejo in pokramljajo 6 prijaznim upravnikom in njegovo ženo. Tudi jaz zelo rad zahajam na Lubnik, saj je od mojega doma oddaljen samo pol ure. Mirke Piatar Zvečer sta se sešli mravlji v mravljišču. »Joj, kako sem zdelana,« reče prva, »ves dan sem vlačila košček sladkorja, pa ga nisem mogla spraviti do doma, sredi poti sem ga morala postiti.« »A take, ti misliš drobtinice sladkorja, ki ga je razsula neka deklica tam na cesti? Pa kako je to, saj je bilo polno majhnih koščkov tam?« »Ha, ali jaz sem se lotila največjega.« »Urezomniča,« reče druga, »vidiš, jaz pa sem nosila le majhne koščke. Le pojdi pogledat, kakšen kup jih je! Seveda ti hočeš vse naenkrat. No, pa imaš. Boš vsaj vedela za drugič.« Uganke Kadar v suši se oglaša, ciciban jo oponaša; v kavi, v vodi najdeš spaka — pome so jih vaške mlake. Obesili so jo na drog, vriska»e sije naokrog. Najljubša nam je v domovini — z rdečo zvezdo na sredini. Kadar koruza zori, se na polju prikaže, da vrane nalaže. S.VBrVVNASTRAN - ZABAVNA STRAN - ZrlBA^ ^^ABAVN^TTR^ Križanka št. 12 1 2 S 5 H 7 L 8 9 H 14 15 f* f7 16 19 20 21 22 23 21. eruptivna kamenina, 23. vrsta vrbe. Navpično: 1. nega. varstvo, 2. skupina ovac, 3. del živalskega telesa, 4. pesnitev, 5. iti, 6. okrasna cvetica, 8. ozek pas, 12. žensko ime, 13. veletok v Argentini, 14. povabljenec na poročni gostiji, 15. nasilje, 17. zora, 18. sorodnica, 20. veznik, 22. začetnici slovenskega pisatelja na-turalista (Kontrolor Skrobar). REŠITEV KF!Z\NKE ST. 7 Vodoravno: 1 .milost, 7. okarina, 9. rak, 10. par, 11. ar, 12. vile, 13. ponos. 14. brada, 16. lira, 17. as, 18. eta, 20. Inn, 21. Dedinje, 23. mandat. Navpično: 1. mora, 2. Ikar, 3. lak, 4 .or, 5 .sipina, 6. tnalo, 7. Ares, 12. voda, 13. parada, 14. Bled, 15. ritem, 17. Anja, 18. snet, 20. Ind, 22. in. BREZ BESED <Ć7 — Oprosti, jaz sem jo prvi zagledal! Z DEŽJA POD KAP — Pozabila sem ti povedali, da je služkinja odlična judoistka RAZVEZA Vodoravno: 1 .krov, 7. vrlina, 9. kraja, 10. zagrebška tovarna perila, 11. avtomobilska oznaka Bijeloga Polja, 12. žensko ime, 13 .petdinar-ski kovanec, 14 .biti pokonci, 16. prepričanje, zaupanje v kaj, 17 avtomobilska oznaka Splita, 19. na-plačilo, 20. rimljanski pozdrav, 21. — Razumljivo odrekli smo se nekaterim stvarem, da smo lahko kupili televizijski sprejemnik ... — In ne pozabi, da sva razvezana! r Ljubila ga je bolj kot sebe. To je vedelo vse mesto. Nekega dne pa ga je zasovražila, se zaljubila v drugega in Georga pustila. Odnesla je ves denar in ves nakit. Georgu je pustila star ponosen krznen plašč. George se je znašel na $esti. Imej je krznen plašč in umetni- vori o sebi. Vedno je zamišljen in verjetno uživa ob poslušanju zvoka drobiža v pločevinasti posodi. Mogoče ta zgodba o Georgu ni točna. Neki upokojenec iz sosednje ulice trdi, da je bil George nekoč njegov prijatelj in da sta oba igrala v filharmoniji. Upokojenec pripominja, da je George koliko ^olajšal, ker je lahko vedno z gotovostjo računal na moji dve desetici. To je bila za Georga nekakšna plača — stalni dohodek. Ob nedeljah, ko nisem šel na delo, sem šel ven samo zato, da bi kupil časopis in obiskal Georga. Dober dan, George! Dober dan! Isti dvogovor se je ponavljal iz Milovan ilić ^zmil/fena zgodim ško ime. Plašč je hitro prodal, umetniškega imena pa ni nihče hotel kupiti. Preskrbel si je pločevinasto posodo in temna očala. Odslej je George vsak dan poslušal, kako odzvanja drobiž v pločevinasti posodi. Zaradi temnih očal je postal pesimist. To je vse, kar je znano o človeku s pločevinasto posodo, ki se je pred mnogimi leti pojavil na oglu naše ulice. George nerad go- velik umetnik in da je zaslužil pokojnino. »Dober dan, George!* sem vsak dan ponavljal ko sem dajal dve desetici v pločevinasto posodo. Včasih bi rekel »bon jour*. Vedel sem, da tedaj razmišlja o Njej, o nakitu in ponošenem krznenem plašču. Nisem mu zameril. • George je verietno vsakega prvega delal obračun svojega poslovanja. Jaz sem mu to opravilo ne- dneva v dan, polna štiri leta. Vedelo se je: vsak dan jaz njemu — dve desetici in dober dan, a on meni — dober dan ali redkeje bon jour. Neke nedelje je bil George slabe volje. »Kaj misliš?* je dejal nenadoma George. »Nič ne mislim,* sem odgovoril ves srečen, ker je George končno spregovoril. »Zakaj me potem žališ!* tokrat je George povišal ton. »Ne razumem . . .* »Kaj ti misliš, da prav ničesar ne vem?* je nadaljeval George. »Standard se je povišal v teh šti-~ rih letih, a ti mi še vedno daješ po dve desetici!* »Toda. .\* •Od danes naprej se ne poznava!* je zaključil George. To se je zgodilo pred desetimi dnevi. Od tedaj Georgea nisem več videl. Pravijo, da mu je upokojenec iz sosednje ulice posodil denar za pot. Prepričan sem, da se bo vrnil. Včeraj so otroci iz naše ulice namesto žoge brcali pločevinasto posodo ... P. s.: Mogoče vas je ta zgodba razzalostila? Ne žalostite se. Vse to je izmišljeno: George, ponosen krznen plašč in pločevinasta posoda . .. Ne verjamete? Hm, sai to je kot na dlani: pri nas ni beračev ... Nasmejte se! J VCf/l/HSJcC ZGODBE " LET SO ZAhAfi /skali TE^A VOKV-t "A. SE0A3 CA ... 1 TEŽKO nf &0Mp OOKAZAt, oaL OS VOHUHl! a OVOrll M,čE H mi 6o uspm L0 TO N4tO-B ^^^^^ V*-^ /sne !