GDK: 160.201 :160.26:539.425:181 .45 :( 497 .12) lmisija žvepla leta 1990 na točkah 16x16 km bioindikacijske mreže Slovenije Janko KALAN* Izvleček Kalan, J.: !misija žvepla leta 1990 na točkah 16x 16 km bioindikacijske mreže Slovenije. Go- zdarski vestnik, št. 5/1991. V slovenščini s povzet- kom v angleščini, cit. lit. 8. Poškodbe gozdnega drevja povzročajo številni dejavniki, med katerimi je tudi onesnažen zrak. V Sloveniji že od leta 1985 dalje redno preuču­ jemo onesnaženost zraka z žveplom z metodo bioindikacije. Povprečna onesnaženost zraka z žveplom se je leta 1986 in 1987 nekoliko zmanj- šala, od leta 1988 dalje pa narašča. Najmanj onesnažen zrak je v zahodnem in južnem, najbolj pa v osrednjem delu Slovenije (Ljubljana, Celje, Koroška). V zadnjih letih opažamo vedno večjo onesnaženost zraka z žveplom v severovzhodni Sloveniji. Ključne besede: popis poškodovanosti gozdov, onesnaženje zraka, žveplov dioksid, bioindikacij- ska mreža, vsebnost žvepla, Slovenija. UVOD Poškodbe gozdnega drevja na območju Slovenije so velike in po obsegu med naj- večjimi v Evropi. Po podatkih zadnjega popisa poškodovanosti gozdnega drevja (IGLG 1991), ki je bil izveden leta 1990 na redkejši mreži popisnih točk (8x8 km), je 18,2% vseh popisanih dreves poškodova- nih. V primerjavi s podatki prejšnjih popisov se kaže majhno izboljševanje stanja. Rahli trendi izboljšanja niso posledica zmanjšane onesnaženosti zraka v Sloveniji, ampak so rezultat ugodnejše kombinacije dejavnikov rasti gozdnega drevja in pa strokovnega gospodarjenja z gozdovi. Tudi v Sloveniji spoznavamo, da je vzro- kov za poškodbe gozdov veliko in da k temu prispeva tudi onesnažen zrak. Zato * J. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 240 G. V. 5/91 Synopsis Kalan, J.: Sulphur !mission in 1990 in the Points of a 16 x 16 km Bioindication Network of Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 5/1991. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 8. The damage of forest trees is caused by severa! tactors, one of them also being air pollu- tion. Since 1985, regular studies as regards air pollution due to sulphur have been going on in Slovenia by means of a bioindication method. The average air pollution due to sulphur decrea- sed a little in 1986 and 1987, since 1988 it has again been increasing. The least polluted air is in the western and southern part and the most polluted in the central part of Slovenia (Ljubljana, Celje, Carinthia). lncreasing air pollution due to sulphur has been established in north-eastern part of Slovenia in recent years. Key words : forest damage inventory, air pollu- tion, sulphur dioxide, bioindication network, sul- phur content, Slovenia. so ob popisu poškodovanosti gozdov zbrani tudi podatki o lišajski vegetaciji, po katerih se ocenjuje čistost oziroma onesnaženost zraka. Po podatkih popisov se stanje lišaj- ske vegetacije slabša (Batič 1991 ), iz česar sledi, da je zrak v Sloveniji vedno bolj onesnažen. Med škodljivimi snovmi v zraku je žveplov dioksid verjetno najbolj razširjen. Rastline imajo lastnost, da nekatere snovi sprejemajo in jih kopičijo v svojih tkivih, kjer jih lahko kvantitativno določimo s kemično analizo. Med takšnimi snovmi so tudi žveplove spojine. Ker rastejo v naravi rastline vedno na istem mestu in se ne morejo umikati neprijaznim učinkom one- snaženega zraka, so zato lahko zelo stva- ren pokazatelj onesnaženosti zraka z žve- plovim dioksidom na svojem rastišču. Za- radi teh lastnosti so rastline lahko bioindika- torji onesnaženosti okolja. CILJI IN METODA RAZISKAVE Emisije žveplovega dioksida so zelo ve- like. Tako smo na zemeljski obli npr. leta 1980 proizvedli 11 O miljonov ton S02 (Se- ljak, Rode 1990). Po istih podatkih so bile emisije S02 v Sloveniji najvišje leta 1983, ko so dosegle skoraj 270 tisoč ton. Od takrat se znižujejo in so leta 1989 znašale še okoli 200 tisoč ton. Emisijski viri S02 so po Sloveniji neenakomerno razporejeni. Z žveplovim dioksidom onesnaženi zrak se različno širi po Sloveniji. V okolici večjih virov onesnaževanja opažamo tudi večjo poškodovanost gozdnega drevja. Vsaj do neke mere bi radi spoznali in spremljali onesnaženost zraka v Sloveniji, da bi mogli pojasniti nekatere primere poškodovanosti gozdnega drevja. Podatki pa so lahko zani- mivi tudi za druge, ki delajo na področju varstva zraka in varstva ljudi. Te podatke vključujemo tudi v poročila o poškodovano- sti gozdov, ki jih pošiljamo naši vladi in mednarodnim inštitucijam, ki zbirajo, anali- zirajo in obdelujejo podatke o stanju go- zdov. Že leta 1985 so sodelavci Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo po navodilih raziskovalca Marjana Šolarja začeli v Slo- veniji postavljati točke osnovne bioindikacij- ske mreže 16x 16 km, ki jo sestavlja 86 točk. Od takrat dalje izvajamo na teh točkah redno raziskave bioindikacije žvepla. Kot tkivo za analizo uporabljamo enoletne in dvoletne iglice smreke (Picea abies (L.) Karst). Smreka je zelo primerna bioindika- cijska vrsta, ker več let obdrži iglice na vejah in ker iglice različnih starosti lahko ločimo med seboj. Poleg tega je smreka na območju Slovenije zelo razširjena. Na tistih delih Slovenije, kjer smreka ne raste, nabi- ramo namesto smrekovih iglice črnega (Pi- nus nigra Arnold) oziroma rdečega bora (Pinus silvestris L.). Vzorce za analizo nabiramo v jeseni. Za vzorčenje so primerna čimbolj vitalna, nad- rasla ali vsaj sorasla drevesa. Na vsaki bioindikacijski točki sta izbrani po dve dre- vesi, ki sta posebej označeni, da bi lahko vsako leto nabrali vzorce iz istih dreves. Za analizo odrežemo z vsakega drevesa po eno do dve veji sedmega drevesnega vre- tena (Kalan 1989). Veje v laboratoriju razrežemo, odberemo poganjke z enoletnimi in poganjke z dvolet- nimi iglicami in jih posušimo. Suhim vzor- cem iglic odstranimo vejice in umazanijo. Nato igli ce zmelje mo in prese jemo. Tako pripravljenim vzorcem določimo vsebnost žvepla in ovrednotimo analizne izvide (Ka- lan 1990). Vsaki bioindikacijski točki dolo- čimo skupni razred vsebnosti žvepla. Pri tem uporabljamo mejne vrednosti za klasi- fikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dvo- letnih iglicah, ki jih uporabljajo v Avstriji (BGBL. 1982, BGBL. 1984, Stefan 1986), mi pa smo jih priredili izvidom, ki jih dobi- vamo pri analizi z napravo SULMHOMAT 12-ADG, ki jo uporabljamo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (Kalan 1990). Preglednica 2: Mejne vrednosti za skupni razred vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic Skupni razred vsebnosti žvepla 1 2 3 4 IZSLEDKI Vsota razredov vsebnosti žvepla enoletnih in dvolelnih iglic 2 3in4 5in6 7in8 Redno analizo bioindikacije žvepla za leto 1990 smo izvedli le na 71 točkah osnovne bioindikacijske mreže 16 x 16 km. Preglednica 1 : Modificirane mejne vrednosti za klasifikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dveletnih smrekovih iglicah, določenih z aparature SULMHOMAT 12-ADG Razred vsebnosti žvepla 1 2 3 4 enoletne iglice do0,098 0,098-Q,123 0,124-0,158 nad0,158 Vsebnost žvepla (S) v% dvoletna iglice do0,115 0,115-0,149 0,150-{),192 nad0,192 G. V. 5/91 241 Vzorci niso bili nabrani na gozdnogospo- darskih območjih Brežice, Celje in Postoj- na, zgodnji sneg pa je preprečil odvzem vzorce na bioindikacijski točki pod Mangar- tom (gozdnogospodarsko območje Tolmin). Enoletne iglice so vsebovale 0,091 do O, 178 % S, povprečno O, 125 % S, dvo letne pa 0,092-0,200 % S, povprečno pa O, 132 % S (preglednica 3). Dobra polovica (50,7%) bioindikacijskih točk je v tretjem oziroma četrtem vsebnost- nem razredu žvepla, kjer vsebnost žvepla presega mejno vrednost O, 124 %S za eno- letne, oziroma O, 149 % S za dvo letne iglice. Ti dve mejni vrednosti označujeta prag, nad katerim se lahko pojavljajo po- škodbe na gozdnem drevju zaradi škodlji- vega delovanja žveplovih spojin. Smreke, ki so v prvem skupnem razredu vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic, imajo naravno količino žvepla v iglicah. Pri smrekah drugega razreda je naravna vseb- nost žvepla nekoliko povečana zaradi zmerne imisije žvepla. Pri tej imisiji še ne pričakujemo poškodb zaradi žvepla na gozdnem drevju. Smreke, katerih vzorce uvrščamo v tretji razred, rastejo na območju povečane imisije. Na drevju, ki raste v tem območju, so poškodbe zaradi žvepla že pričakovane. V okolici bioindikacijskih točk, ki so razporejene v četrti razred, je drevje v območju povečane imisije, kjer se pogo- sto pojavljajo poškodbe gozdnega drevja zaradi žvepla. Na skici 1 je prikazana prostorska pora- zdelitev bioindikacijskih točk po območju Slovenije. Na vsaki točki je označen skupni vsebnostni razred žvepla. Po podatkih na skici sklepamo, da so Tolminska, Goriška, Notranjska, Kočevska in Dolenjska z žve- plom najmanj obremenjena območja Slove- nije, kar ugotavljamo že vsa leta, odkar izvajamo raziskave na bioindikacijski mreži. Z žveplom najbolj onesnažena pa je notra- njost in severovzhodni del Slovenije. Oceno dopolnjujejo podatki iz preglednice 4, kjer je razvidna porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih vsebnostnih razredih žve- pla po gozdnogospodarskih območjih. Preglednica 4: Porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic po gozdnogospo- darskih območjih Gozdnogospodarsko Skupni vsebnostni razred žvepla območje 2 3 4 povpr. Tolmin 6 2 2,1 Bled 2 3 2,6 Kranj 2 1 2,3 Ljubljana 3 6 2 2,9 Postojna Kočevje 3 1,8 Novo mesto 6 2 2,1 Brežice Celje Nazarje 1 1 2,5 Sl. Gradec 1 4 3,0 Maribor 2 7 2,8 M. Sobota 5 3,0 Sežana 2 4 2 2,0 Skupaj 5 30 33 3 2,5 N 5 30 33 3 71 0/o 7 42 47 4 100 % 49 51 Z redno analizo vzorcev iglic iz točk osnovne bioindikacijske mreže 16x 16 km dobimo zadovoljive podatke o vsakoletnem onesnaženju zraka z žveplom v Sloveniji. Grobo pa lahko ocenjujemo tudi razmere onesnaženosti z žveplom v posameznih delih Slovenije. Ogledali si bomo razmere imisije žvepla po posameznih gozdnogo- spodarskih območjih, čeprav je število bioindikacijskih točk premajhno, pa tudi nji- hova lega v razgibanem reliefu Slovenije ni Preglednica 3: Bioindikacijska mreža Slovenije. Porazdelitev točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic Skupni razredi Število enole1ne ig lice dvo letne iglice vsab. žvepla točk % povpr. min. maks. povpr. min. maks. 1 s 7,0 0,093 0,091 0,096 0,100 0,092 0,107 2 30 42,3 0,112 0,100 0,123 0,118 0,092 0,149 3 33 46,5 0,137 0,124 0,158 0,146 0,115 0,180 4 3 4,2 0,172 0,168 0,178 0,185 0,166 0,200 Skupaj 71 100,0 0,125 0,091 0,178 0,132 0,092 0,200 Pov·prečni razred: 2,5 242 G. V. 5/91 (L- 1J 1J 1J 1J tl) Cl) lll lll L L l.. L N N "J N ((j Iti Iti ro L L 1... l.. o- ..... •M . ..... .... c c c c .w Jo.) .u .w (J) til U'l (J) o o o o .. c c c c z- ro .o .o .o .o 1J Q.l Q) Q) Q) c til lfl til Ul !!) > > > > Ol Q) ;:;.:- .J ~ N 1"1 v 00() • _!- ~- ..,-- :r: -- J..')-- §. :.5 ::> ·.:..:r l.t..- () w- Cl-- ()