UčiielfsKi Tovariš f r^« J_ JJCi—A J^. - - -___ -____ . r«AMAJXflAMItflA «I 1 DA^f/ltt/kAIVI tf /> Kfil/ltAM fl Jll Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Kvišku m, kvišku glave! Drugi temelj, ki je tako zelo potreben, je, da se iz vseh uradov v državi iz tira politika in stran» karstvo. V uradu sme biti in mora biti samo en gospodar: Ta gospo» dar se imenuje za^on Drugega go» spodarja ni! Dr. Anton Korošec. Gornje naziranje voditelja najmočnejše slovenska politične stranke in sedanjega predsednika vlade smo namenoma postavili na čelu tem vrsticam, da presojamo sedaj 'teorij'3 in prakso. Komaj leto dni je preteklo, kar so bile izgovorjene javno, programatično. Danes bi lahko napolnili list z marsika» •terimi konstatacijami dejanj, ki so se dtogo» dila v Sloveniji in ki bijejo gornjemu nazi» ranju kruto v obraz. Zakaj? pri podeljevanju stalnih učnih mest. pri raznih premestitvah, pri odstavljanju in nastavljanju novih nad» zornivov je često igrala in igra še danes po» litika in strankarstvo glavno ulogo. In ven» dar so gornje besede jasne. Pa če tudi ne bi bile izgovorjene javno, programatično, saj kaže že zdrav normalen razum, da ne more in ne sire biti drugače, če hočemo dobro šoli, narodu in državi. To edino zdravo stališče smo že nešte» tokrat ponavljali na svojih zborovanjih, skupščinah, podali smo ga utemeljenega tudi političnim strankam o njem smo pisali ob» širne članke, utemeljeno ne samo v zdravi pameti, ampak tudi v duhu zakona, a vse za» stonj. Politika gre svojim potom in je gluha in slepa za vse. Tako zelo je zaljubljena sa» ma 'v se, da vidi samo svoj lasten trenuten uspeh svojega groba pa, Ki tiči za tem uspe» hom, ne vidi. Šli smo celo še korak dalje, posegli smo s krepko roU'o med lastno član» stvo, da pomagamo upravi zdraviti in ozdra» viti bolno telo. In kaj smo dosegli? Tisti, katerim bi moralo biti v prvi vrsti na tem, da se zdravijo rak rane na bolnem telesu našega šolstva, ravno tisti so nam nakopali disciplinske preiskave in tirali nas celo pred sodišče, in sicer zato. ker smo pisali resnico in prav nič drugega nego resnico. Ako človek vse to ve in vidi, da je bilo vse to 'ogromno delo in vse žrtve zaman, da gre kljub in proti temu vse svojo staro izvo» ženo. pot, potem se ga lahko loteva obup. Saj vidi, da se zaman bori proti nenasitni pošasti, ki nosi ime partizanstvo in zahteva dan na dan svojh žrtev. Tako vsaj sodi malodušnež, ki ne gleda naprej, ampak vidi samo trenu» tek, samo golo nelepo sedanjost. Zato po» stane apatičen in opravlja mehanično svoj posel ter čaka, kdaj bode tudi njega zagra» bilo kolo časa in ga strlo prav tako, kakor jih je že tolikb drugih. In vendar temu ni tako. Preteklost je ustvarila sedanjost in sedanjost ustvarja bo» dočnost. Za današnjim dnem pride jutri. In ako danes ne krčimo poti do svojih ciljev in ozirov. potem se bomo morali prijeti dela jutri, ki bo pa še večje in težje. Lahko je si» cer danes nastopati kot kritik, lahko je ka» z.ati na te in one rane našega šolstva in stanu, ampak delati, delati v takih razmerah .in ustvarjati znosnejšo bodočnost sebi in potom» cem, to prijatelji je pa mnogb težje. Kar vsak naj prične pri sebi ter si da jasen in odkrit odgovor: Koliko in kaj si storil, da bi se razmere ublažile, da bi se ozdravilo naše bolno telo? Koliko procentov tih je med na» mi, ki bi lahko pokazali, da so hodili in še hodijo ravno pot, da ne klonejo, in ne krive hrbtenice, da je niso krivili nikoli in pred nikomur?! ' Če ne dve tretjini, pa vsaj polovica zla je med nami samimi, v naših vrstah, ker se pulimo za trenutne in navidezne uspehe ter gazimo, preko trupel lastnih 'tovarišev ter bredemo preko potio^a solz in hribov trplje» nja lastnih ljudi, samo da dosežemo to, kar hočemo. Zgražamo se nad partizanstvom, a ga uvajamo sami. Pa se bode zasukalo kolo politike in režima, pa bode marsikoga zabo» lelo. Takrat bode še»le uvidel škodo takih in podobnih metod, katere uvaja sedaj sam. A takrat bode prepozno. Naj posreblje ju» hico, katero si je skuhal sam. Mnogo, pi.ni temu gospodu prav, da se je učiteljska organizacija otresla strankarstva in nič mu »tudi ni po godu, da »Učiteljski Tovariš« nima več naperjenega kopja proti gotovi stranki in ravno zato, trdi pisec, nas »Slovenec« psuje. Ne gospodje — eni, kot drugi se motite, ako mislite na 'tak način razdvojiti naše vr* ste. Vse Vaše klevete in pa »blagohotni« nauki ne bodo zalegli prav nič, kajti učitelj* stvo je sprevidelo, kam ga dovede strankar* -stvo in pa medsebojna borba. Učiteljska or» ganizacija se je postavila enkrat za vselej na strogo stanovsko stališče in bo vedno in povsod zagovarjala interese stanu in posa» meznika; vedno in povsod bo grajala krivice, ki se bodo delale učiteljstvu sploh in poedin* cu. Ničvredncže in izrodke stanu bo organi* zacijia sama postavila na sramotni edea Lastnih članov, ki so se pregrešili proti po» štenosti in morali, pa organizacija ne bo nikoli in nikjer ščitila. ZaLo gospodje okoli politič* nih dnevnikov, ako so Vam znani slučaji, ki ne morejo biti poedincem v čast — obsodite poedinca in ne blatite stanu in učiteljske organizacije, ki ne odgovarja za dejanja po* edincev. Vsak naj odgovarja za svoja dela — vsak naj pometa pred svojim pragom, pa bomo vsi prijatelji. L. K. — Sreski šolski nadzorniki. Izvršni od* bor UJU je poslal prosvetnemu ministrstvu vlogo, ki smo jo omenili že v prejšnji številki »Učit. Tov.« in ki v njej zahteva, da bodi Šolski nadzornik osnovnošolski učitelj. Po težkih bojih si je izbojevalo učiteljstvo tO' pravico in zato je njegova upravičena zahte* va: Osnovno šolstvo nadzoruj osnovnošolski učitelj! Kot je uvedena pri vseh drugih sta* novih praksa, da so imenovani nadzorniki iz istega stanu, tako naj velja tudi za učitelj* stvo isti princip. Izvršni odbor zahteva, da izbira nadzornike; Prosvetni svet in to v spo* razumu z Izvršnim odborom, kot je to že v prejšnjih vlogah naglašeno, ker ta najbolj, pozna svoje člane, oziroma dobi 'najlažje o njih informacije in 'bi se s tem tudi odpravil kvarni strankarski vpliv na imenovanje nad* zornikov. — Odstavljenje nadzornikov. Prejeli smo in objavljamo: Ker je v štev. 7. »Učit. Tov.« objavljeno odstavljenje sreskega šol. nadzor* nika Hinka Šumra in istočasno napad »Slo* venca« na učitelje in šolske nadzornike, pro* sim objavite še, da ni proti g. Šumru znana nobena pritožba, ne uradno, ne privatno, tem manj kakšna krivda. Informacije so 'od me* rodajnih čjniteljev, — Julija 1924 je postal g dr. Korošec prosvetni minister, septembr i istega leta je bil odstavljen med drugimi nad* zornik g. Šumer. Ko je padla oktobra ista vlada in nastopila nova, je bil novembna zo* pet imenovan. Julija 19m je prevzel g. dr. Korošec predsedstvo vlade, sedaj septembra je g. Šumer zopet odstavljen. Ker osebno ni* sta znana in ni nobenega stvarnega razlogu, je moral gotovo kdo intrigirati. — Član učit. društva. — »Selbsthilfe« — pozor! Naslovov pla» pujoeih članov do danes še polovica ni vpo» slanih. Vljudno prosim, da ¡blagovolijo aktiv» ni šolski upravitelji naše tovariše»upokojence opozoriti na ta poziv, ki je zelo važen in nu* jen. Obvestilo o položaju sledi oktobra vsa* kemu prijav.ljencu. — Joško Bizjak, šolski upravitelj v Celju. — Češkoslovaški učitelji v Sloveniji. Po* ročali smo že, da posetijo našo državo če» škoslovaški učitelji z zavodov za slepo, glu* honemo in živčno bolno deco. Ekskurzijo, ki šteje 35 članov, vodi znan.L češki pedagog Josef Zeman. Češki gostje so že prispeli v Beograd, kjer posetijo grob neznanega vo» jaka in .zavode za abnormalno deco v Blo» gradu. Nato se odpeljejo v Kragujevac, v četrtek 'v Zagreb, v soboto ob 1655 pa od* potujejo iz Zagreba v Ljubljano. V nedeljo in v ponedeljek si ogledajo Ljubljano, Bled in zavod za slepe v Kočevju, v torek 2. okfco» bra pa odpotujejo i'z Ljubljane v domovino.. V Sloveniji bodo češkoslovaški učitelji gostje mestne občine ljubljanske, odnosno zavoda za slepe v Kočevju. 7,-21. OKTOBRA M P IB E m Z — Čitanka za elementarni razred. V »Ve* černiku« je izšel partizanski pobarvan č'a* nek, ki zavrača prof. Majcenio'vo Prvo čitan* ko kot zastarelo in obenem izraža sum. da so pri izdaji igrale vlogo tudi politične okol* ščine. Nisem sicer poučen o stvari, a uverj;n sem, da kakršnihkoli političnih ali sebičnih motivov 'tu ni bilo, in je škoda, da se je za» deva potisnila na to polje. Zadnja številka »Slovenskega Gospodarja« je že reagirala na to kot politično zadevo; poziva krajevne šol* ske odbore, da zahtevajo u'vedbo Majcenove knjige v njihove šole. Tako! Smo že v poli* tični luži! Iz čisto pedagoške zadeve se zdaj razvija navadna strankarsko*politična zade* va. Za Boga, kam pridemo, če bodo o uvedbi šolskih knjig odločali partizani, ali če se bo gledalo 'na strankarsko pripadnost avtorja! V interesu šole, v interesu otroka treba to na vsak način preprečiti. V tem slučaju po» staja aktualno neko vprašanje, ki ga bo 'tre* ba principijelno rešiti; postaviti treba fo« rum ki bo odločal o uvedbi šolskih knjig. Slovenci kot mal narod lahko prenesemo ie enotne knjige, ki pa morajo biti na višku, tako da lahko služijo četo vrsto let; sicer nam preveč padejo v breme. Sedanji način, da se knjige izdajajo na lastno pest in se nato skuša dobiti odobrenje pri ministrstvu, se ne more dalje držati. Ta forum naj bi po» stavila prosvetna oblast, in sicer na vse vrste šol v Sloveniji. Precenjuje pa naj seveda že rokopise, da se prihranijo nepotrebni stroški t'ska. Ali pa naj morda to delo prevzame Slovenska Šolska Matica? Rešitev 'bi bila £i* sto možna, a prosvetna oblast bi ji morala dati polnomoč v vprašanju uvedbe. To vpra* sanje bi tre.balo rešiti čim prej, tako da bi „RADION" pere sam in beli kot solnce! se že tudi gornji slučaj rešil tem potom. Za Začetnice prihajata za sedaj v poštev Wi» drova in Majceno»va; v račun pa na vsak na* čin treba vzeti tudi Fleretovo, ki je napove* dana za prihodnje šolsko leto. Morda jo ima pripravljeno tudi še kateri drugi? Kakor re» čeno: uvesti treba enotno Začetnico in to tako, ki bo lahko služila dolgo vrsto let. Pri tej priliki moram še omeniti neko drugo za* devo. Ista številka »Slovenskega Gospodar» i a« napada na ogaben .način dr. Žgeča kot dozdevnega avtorja omenjenega članka v »Večerniku«. A dotičnega članka on gotovo niti pisal ni! Za kakšne partizanske intrige on sploh nima smisla, kakor ga poznam. Ne nameravam ga braniti, ker to sam stori bolje (če se mu bo v tem slučaju zdelo vredne), hočem marveč opozoriti na zadevo s sploš» nega moralnega stališča. Silno redko so med nami posejani ljudje, ki žive in se žrtvujejo za svoje ideale. Da pri tem zadevajo te meh» ke, vizionarne narave ob kruto' realnost, je sicer nujno, a 'tragično. Oni so movens na» predka; trpe torej za druge. Tega trpljenja seveda ne more razumeti in ceniti oni, ki sploh nima čuta za duhovne vrednote in mu je dobra pečenka kulminacija duševnega za» dovoljstva. Zanj ima samo roganje. In kar je v tem slučaju najhuje: to surovost zagreši javno »krščanski« list! Človeka navdaja strah 'za ljudstvo, ki se. mu pod plaščem krščanstva nudijo taka barbarstva! Osterc. — Ali nimajo 35*letniki socialnega čuta? Prejeli smo: Nekaj naših 35*letnikov noče prostovoljno oditi v zasluženi pokoj, dasi so svojce že preskrbeli in nimajo več materi» jalnih skrbi za svoje otroke. Izgovarjajo se, zlasti upravitelji, češ, potem bom pa ob sta* novanje, ki ga je v sedanjih časih resnično težko dobiti. To je 'nekaj, ki nekoliko drži, ne odtehta pa to žalostnega dejstva, da mo» rajo vsled tega mladi, dela in kruha lačni abiturijenti in abiturijentke še dalje oteže» vati socialni položaj svojih staršev! Po mo* jem mnenju mišljenje takih 35*letnikov, ni socialno, ni tovariško! Škodi pa tudi stanu, ki se po svoji organizaciji prizadeva, pribo* riti mu 32*letno službeno dobo. Država si sama od sebe pač ¡ne bo nalagala večjih pro* stovoljnih bremen, ko. pa vidi, da ima lahko veliko število zastonjkarjev na razpolago: saj ti ki služijo nad 35 let, služijo zastonj! Njih pokojnine so enake plači! In zato, ker taki služijo, morajo drugi 'tovar5ško stradati nične šole (2 češkoslovaške in 2 nemški v Pragi in Brnu), 9 samostojnih visokih šol (2 teološki fakulteti, visoka poljedelska šola, veterinarska, montanistična, akademija obli* kujočih umetnosti in 3 visoke šole za ruske in ukrajinske emigrante). Visokošolski karak* ter imajo: državni glasbeni in dramatični konservatorij v Pragi (ustanov. L 1811) kon* servatorij v Brnu, nemška akademija za glasbo in umetnost v Pragi, državna arhiv* ska šola v Pragi, višja šola zia socijalno skrb, državna šola za stenografe, 2 šoli visokega pedagoškega študija v Pragi in Brnu, držav* na knjigovodska šola. Institut français de Prague in 25 teoloških zavodov. Na vseh teh šolah je bilo v zimskem semestru 1925/26 28.977 slušateljev od teh 2888 slušateljic in 7684 tujcev (Rusov, Poljakov, Rumunov, Ju* goslovenov, Madžarov itd.) Ljudska vzgoja je v ČSR izdatno pospe* ševana. Za njo sta bila izdana dva zakona. Zakon iz 1. 1919 je upravi! organizacijo ljud* skih kurzov državljanske vzgoje (za dorasle) ter ukazal, da mora v vsakem sodnem okraju biti ustanovljen okrajni prosvetni odbor. Ti odbori, kojih je 569 z 8442 krajevnimi pro* svetnimi komisijami, so organizirali 1. 1926 skupno 107.871 prosvetnih prireditev. V 47.873 predavanjih in kurzih je bilo preko 3.600.000 udeležencev. Izmed ostalih je omeniti preiko 20.000 diletantskih predstav, 8000 mladinskih predavanj, 7000 vzgojnih kinematografskih predstav, 5500 ljudskih predavanj, 5000 mario» netnih predstav, 1000 razstav in dr. Drugi dalekosežni prosvetni zakon je o javnih občinskih knjižnicah iz 1. 1919. Z njim se vsaki občini in vasi nalaga, da ustanovi in izdržuje javno knjižnico (za narodnostne manjšine se ustanavlja druga oddeljena knjiž* niča). Medtem ko je bilo 1. 1920 skupno 2400 občinskih ¡knjižnic s 1,700 000 zvezki, je zna* šalo 1. 1926 število občinskih knjižnic skoraj 15.000 z več kot 5 milijonov zvezkov. Število zapisanih čitateljev je bilo 900.000 izposojenih knjig, 13,500.000 in letni prejemki knjižnic so znašali 16,000.000 Kč. JOSIP DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. II. razred. K oilo b,a r j en.j e: Kako se «imenujejo njihove njive; kaj so nanje vsatdili letos; lani; plitve in globoke korenine; od katerih rastlin rabimo korenine, liste in bili ali zrnje; plevel med raznimi rastlinami; katere rast* line okopavamo; odkod jemljejo hrano plit* ve ali globoke korenine; po katerem gnojilu rastejo listi; rastline menjavamo; zakaj so lani sadili krompir, letos pa žito; katere rastline sadimo vedno na isto njivo. Goizd: Bor; smreka; jelka; mecesen; tisa; korenine; korenine pri vrhu; globoke korenine; ali je zemlja peščena ali ilovnata; na kateri zemlji lepše raste; trdota lesa; mla* de vejice in barva ter trdota mladih listov; listna kožica; prašne mačice; letošnji in lan» ski storži; pestiene mačice; kje so drevesa najbolj ravna; drevesa v goščavi ali na sa» mem; kako so razvrščene veje; kako so raz» vrščeni listi; hrast; les; korenine; veje; li» sti; prašniki; pestiči; ježarica; šiškarica; bu» kev; gaber; breza; akacija; jesen; krhlika; svib; kalina; kozja pogačica; meduljevina; češmin; sipek; relika; zajčja detelja; zimze» len; volčja jagoda; jagodnjak; borovnica; brusnica; šmar.nica; praprotnica; glistniea; orlova praprot; sladka koreninica; korenine; steblo; listi; cveti; število cvetnih in čašnih listov; pestičev in prašnikov; plodovi; trosi; svetloba, zemlja, drevesa in rastline; stru» pene in zdravilne rastline; od katerih zelišč imamo korist; vrednost dreves; na kakšni zemlji rastejo razni grmovi. Hrošči: Vrste hrošče v po obliki; gla* va; oči; tipalnioe; usta; oprsje; noge; krila; zadek; obročki; zadek pri samici; rjavi hrošč; samec in samica; koliko časa živi; sa» mica v zemlji; jajčeca; črvi; kaj objedajo-? buba; kaj objedajo hrošči. Metulji: Sviloprejka; jajčeca; gose» niča; kokon in buba; murva; vrste metuljev po barvi kril; rilček; škoda. Ob vodi: Jelša; iv.a; vrba; topola- ma» čice; pestiči; ali .so prašniki in pfestici na istem cvetu; na istem drevesu; lapuh; repuh; listi; zakaj jih raibimo; bela kopriva; rumena kopriva; perunika; loč; alge; posamezne nitke. Listi: Pecelj; žilice; dno; rob; oblika lista; kožica; Staniča; kje uhaja zrak, ako pi* hamo v prerezan pecelj; listne reže; listi po* vodne kuge v vodi; kisik; cveti in peclji ivanjščice v kozarcu; ogljenčeva kislina; rastlina v vodi z oljem; izhlapevanje; kam so obrnjeni listi; na kateri strani so reže; na kateri strani je list bolj zelen; kje rastejo sočni ali suhi listi; dlakice; kateri listi imajo trdo kožico; zakaj; listi naapnenasti in suhi zemlji. Čmrlj, osa sršen: Želo in mehur* ček ka strup; vrste čmrljev; satje; med; ličin* ke; buba; previdnost pred sršeni; zdravilo. Luna in zvezde: Kje je vzhajala luna v januarju; kje vzhaja in zahaja sedaj; lunin mrk; kje je stal veliki voz pozimi zve» čer ob 8. uri; kje stoji sedaj; katera zvezda je vedno na istem mestu. (Dalje prihodnjič.) Plptpttitip lastni izdelki vedno v veliki izbiri, r tctc/u/tc Najmodernejši vzorci. Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic. FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. in bo moral radi njih morda trpeti ves stan, ker ne bo dobil 32«letne službene dobe. Mož» ja! Ostali nam boste dragi in visoko vas bomo spoštovali, ker 'bomo videli, da ste umeli socialno bedo, ki ste jo pomagali laj» šati na ta način, da ste se prostovoljno umak» nili drugim — potrebnejšim. Umeli pa ste tudi težnje stanovske. Vsi tisti, ki pa čutite še v sebi veliko fizično in duševno moč, jo boste 'tudi v pokoju lahko še na ta ali drugi način izrabili sebi ali pa drugim v prid. Za« kaj bi tedaj še odlašali? Prosimo tovariško pomagajte mlajšim do dela in jela." Imejte vsaj vi srce, če ga država nima! — Odobritev novtih učnih knjig. Mini« strstvo prosvete je na predlog Glav. Prosv. Sveta odločijo, da sme Glav. Prosvetni Svet v šolskem letu 1928./29. ter v bodoče sprejeti samo one učbenike in rokopise v pregled in oceno, ki bedo predloženi do 1. manca vsake» ga leta v ta namen. — Dedek Jež. Založbia »Domači Prija« telj« je izdala v lični 'knjižici 22 pesmic zna« nega mladinskega pesnika Gustava Strniše s šestimi prav posrečenimi lesorezi slikarja« grlafika E. Justina Pesmice so dobre in za mladino primerne ter zbirko priporočamo. — »Učiteljska Iskra« bo izhajala letos v Beogradu in jo bo urejeval Dušan L. Vito« rovič,, učitelj v Beogradu, Kralj Aleksandrova 109 Lastnik lista ostane še nadalje Dragiša Mihajlovič, učitelj v Beloševcu. — V poročilu o pokrajinski skupščini, ki je izšlo v 3. in 4. številki »Učiteljskega Tovariša«, je pomotoma izostalo obvestilo, da je bil na skupščini sprejet predlog tov. Kislingerja glede volitev članov društvenih odborov in poverjeništva. Predlog je bil že preje poslan posameznim učiteljsKim dru» štvo v razpravo in na podlagi društvenih sklepov je bil na skupščini v celoti sprejet. — Vse tovariše in tovarišice kočevskega sreza prosim, da se spomnijo »Slovenske Šol« ske Matice« ter mi pošljejo borih 32 Din, za kar bodo prejeli 'vsaj 2 lepi pedagoški knjigi. Čas gre h koncu., toda dosedaj je prijavilo le 8 članov (članic) svoj pristop k tej velevažni pedagoški instituciji. Torej — prosim lepo, ganite se v kratkem! — Naslov: Ribnica — deška osnovna šola. — Herman Kmet, t. č. poverjenik Slov. Šolske Matice. — Vsa učiteljska društva opozarjamo, da bemo članom vseh onih učiteljskih dru« štev, ki ne bodo poslala do konca tega me« seča članskih izjav, mesečnih prijav za sep« tember in ki ne bodo poravnala lanskih za« ostankov, brezpogojno ustavili dostavljanje stanovskih listov. — Uprava. — »Popotnih«, 1. številka izide šele v mesecu oktobru. — Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre» nijo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zalite* vajte ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku. Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana. (Poročilo o 1. seji dne 22. in 23. sept. 1928.) V zmislu sklepa pokrajinske skupščine v Celju z dne 21. julija 1928 se je vršila 1. seja 'ožjega sosveta 22. in 23. septembra 1928 v Murski Soboti, da čujejo zastopniki orga« ni'zacije na licu mesta razne želje, težnje, pritožbe in prošnje prekmurskega učiteljstva, ki stremi za izboljšanjem tamošnjega šolstva in šolskih razmer ter najde p'ot v ozdravi je« nje teh razmer v korist sebi, stanu, narodu in državi. Na javno sejo je povabilo pover» jeništvo zastopnike prekmurskega učitelj« stva in prosvetnih 'oblasti, 'kakor tudi zastop» mike oblastnega šolskega odbora. Pov. tov. Skulj je otvoril javno sejo 'ob 14. uri in pozdravil navzoče učiteljstvo dol. lendavskega) in murskasioboškega okraja, dalje okrajnega šolskega nadzornika gosp. Cižka kot zastopnika prosvetnega oddelka, g. Štefana Firma kot zastopnika 'oblastnega šolskega odbora okrajnega šolskega nadzor« nika g. Leona Cepudra iz Dol. Lendave, g. Antona Skai'o kot zastopnika zveze kultur« nih društev, g. Fr. Skulja kot odposlanca CMD in g. pastorja Šiftarja. Nato je pozval poverjenik vse navzoče, da izneso svoje težnje. Priglasijo naj se. vsi govorniki. G. nadzornik Čižek pozdravi zborovalcc v imenu prosvetne uprave v Mariboru in želi zborovanju kar največ uspehov. Isto stori g. Firm v imenu oblastnega šolskega odbora, tovariš Požegair za murskolsoboško in tov. Ozmec za dol. lendavsko učit. društvo. Kot govorniki so se priglasili tovariši: Hočevar, Požegar, Horvat, Bako in Šubel. Iz razprav in govorov smo posneli, da so povzročile 'nezadovoljstvo med učitelj« stvom predvsem neurejene šolske razmere. V Prekmurju so verske, občinske in državne šole, na katerih je bilo sprva (nameščenih mnogo nekvalificiranih učiteljev. Danes mno* gim ni jasno ali je v veljavi štajerski, evan» geljski, ali madžarski šc'ski zakon. Uredba o krajevnih šolskih odborih se ne izvaja vsled različnih vrst šol. Šolstvo v Prekmurju je treba unificirati Pravilno naj se uredi manj« šinsko šolstvo in deluje za stalnost učitelj« stva, ki naj se za težavno delo tudi primerno honorira. Nameščajo «aj se le najboljši uči« tel j i. Vse šolstvo v Prekmurju naj se rešuje s strokovnega vidika, kar naj upoštevajo vse politične stranke, na katere je nasloviti primeren apel. Vsa šolska vprašanja naj re« šuje; šolska oblast vedno le v sporazumu z zastopniki prekmurskega učiteljstva, k; naj temeljito študira dušo tamošnjega ljudstva in se skuša prilagoditi domačim razmeram. Med učiteljstvom naj vlada narodna in ver« ska strpnost. Vsi napadi po raznem časo» pisju n¡¡ij se opuste. Medsebojne spore naj učiteljstvo rešuje le na svojih društvenih zborovanjih. Ko je še: tov. Dimnik pojasnil ■na vprašanje tov. Baka, da tov. A. ni pisala članka v »Učit. Tovarišu« in povdarjal, da je bila njegova dolžnost braniti napadene na« cionalne učitelje, resumirá tov. poverjenik na kratko vse iznešene zadeve in povdarja. da vidi na vseh straneh dobro 'voljo za skup« no in stvarno delo. Napravili so se sleu'cí sklepi: 1. Unifikacija šolstva. Oblasti se napno* šajo, da se uveljavi, deželni šolski zakon za Štajersko v vsem obsegu za vse vrste šol v okrajih Dolnja Lendava in Murska Sobota. 2. Krajevni šolski odbori. Prosimo, 'oblast, da izvede takoj uredbo o krajevnih šolskih odborih na vseh šolah dolnjelendavskega in murskosoboškega okraja in izposluje pri mi« nistrstvu priosvete potrebno izvršilno na» redbo. 3. Manjšinsko šolstvo v okrajih Dolnja Lendava in Murska Sobota naj se reši ana» logno predpisom za bivšo Štajersko, upošbe« vajoč pri te.m ljudsko štetje iz leta 1921. 4. Stabilnost učiteljstva. Razvoj in na; predek šolstva v okrajih Dolnja Lendava in Murska Sobota je odvisen predvsem od uči« teljske stalnosti. Zato naj se vrše premešča» nja samo na prošnjo in v izpopolnitev i'z« praznjenih učnih mest. Nameščajo naj se najboljše učne moči, Učiteljem, ki službujejo v tth težkih krajih, naj se da pucsto stane» vanje in Kurjava ter olajša dobava prehrane ounosno naj se jim da dodatek, Kakor ga preoMdeva čten 40. uradniškega zaKona. o. Vpliv na politične stranke. Ker imamo prid očmi samo razvoj šolstva v okrajih Dol« nja Lendava in Murska Sobota, prosimo ob« lasti, naj vplivajo pri vseh političnih stran« kah, da «odo delovale za koristi prekmurske« ga šoistva samo i'z državnega, nacionalnega in gospodarskega vidika. o. Vzdržavanje šol. Dokier se 'vsi doslej stavljeni preducgi ne izvedejo, prosimo nuj» no državno šolsko oblast, da preskrbi vsem državnim šolam pravočasno zadostno držav» no dotacijo, samoupravno oblast pa, da po» maga vsem šolam pri nabavi najnujnejših šolskih potrebščin, kamor je šteti tudi na» grado tajnikom pri krajevnih šolskih od« bo ¡ih. 7. Sodelovanje učiteljstva. Oblasti pro» simo, da povabijo .k reševanju šolskopohnč» nih vprašanj v okrajih Dolnja Lendava in Murska Sobota tudi- zastopnike obeh okraj» nih učiteljskih društev, ki bodo rade volje podali potrebne informacij«. 8. Neprilične razmere in nesoglasja, ki so zavladala med učiteljstvom v Prekmurju, je v veliki meri piCvzročilo pisanje v raznih domačih in drugih listih, ki je shajalo, kakor dognano, iz lastnih stanovskih vrst. Zato apeliramo na vse stanovske tovariše, da ob» ravnavajiO' morebitne spore na svojih dru» štvenih zborovanjih in preprečijo vsako do» piSO'vanje v javnih listih. Vse dopisovanje v stanovski, list pa naj prevzamejo vodstva okrajnih učiteljskih društev oziroma naj do» pisniki svoje dopise podpišejo. Vsi zgoraj navedeni sklepi so bili sogla» sno sprejeti. S tem je 'bil izčrpan dnevni red javne seje. Poverjenik se je zahvalil vsem za sode» iovanje. Napravili smo korak naprej za re» šitev razmer in ustvarili bazo za združitev vsega učiteljstva. Tovariša predsednika naj povabita vse neorganizirano učiteljstvo v skupno stanovsko organizacijo. Poslej bo povabil zastopnike učiteljstva še večkrat na sejo ožjega sosveta, da bodo dali piotrebna pojasnila, sam pa bo porabil ugodno priliko, da se b® udeležil društvenih zborovanj. Po» verjeništvo bo izdelalo na temelju sprejetih sklepov spomenico in jo bo poslalo šolskim 'cbiastvom in vsem slovenskim parlamentar» nim klubom. Nato je poverjenik zaključil sejo. Po seji je razvil tov. Anton Skala nekaj lepih misli o kulturnem delovanju učiteljstva med narodom in dal smernice za' tako- delo« vanje, poslevodeči tajnik g. Fran Skulj pa je pozival učiteljstvo k sodelovanju pri CMD in ustanavljanju podružnic in dbljubil, da bo CMD .po možnosti podpirala revne šolske otroke s potrebnimi učili. Obema govorni« koma se je zahvalil tov. poverjenik. (Konec prihodnjič.) Damam z dežela je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladla Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del «e priporoča io gospode, Milana Sv. Patra casta 12. drogerija, parfumarl|a Ljubljana, Sv. Petra c.19 Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiikarija — Zaloga DMC in v»eh potrebščin za vezenj«. — Stanovska organizacija UJU Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVE« TOLENARŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 6. oktobra 1928 ob 10. uri na osnovni šoli pri Sv. Trojici v Slov. goricah po običajnem dnevnem redu. Zborovanje je obenem tudi občni zbor ter se vrše voiitve. — Pričakuje se polnoštevilna udeležba. = KRANJSKO , UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo imelo 'v sredo, dne 3. ¡oktobra 1928 Ob ¡49. uri v kranjski gimnazijski telovadnici redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila odbora in nadzorstva. 2. Poročilo o seji ožjega sosveta in o našem današnjem položaju (referiia predsednik). 3. Volitve od« bora. 4. Predlogi. 5. Učiteljska samoizobra'zba. (R. Horvat). 6. Razgovor o skupščinah. 7. Na» bavljalna zadruga v Kranju. 8. Slučajnosti. = PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 13. oktobra :ob 10. uri v r.i» salnici Mladike v Ptuju. Dnevni red obsega predpisane točke ter poročila o skupščinah in temio: .Vtisi iz Pariza, o kateri bo govoril tov. Šestan. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. IZJAVA IN POJASNILO. V svojem poročilu za pokrajinsko skup» ščvnoi v Celju, dne 20. julija 1928 sem v ¡od» stavku »OdseK za kontraktualce« omenil, da je bil poslan izkaz prijavljenih učiteljev«kon= traktualcev, ki prosijo za sprejem v drža'vno zvezo, s posebno spomenicoi ministru dr. Ko« rošcu in tov. Fleretu. K temu je poslal tov. Flere popravek, češ, da on .izkaza ni prejel. Tozadevno' je poslal tudi Izvršni odbor na poverjeništvo dopis, ki se glasi: »Z obzirom ,na Vaš dopis št. 65 od 4. t. m, naslovljen na g. P. Flereta, in ki vse» buje konstatacijio, da je bil Vaš dopis štev, 1112 z dne 26. marca t. 1. poslan tudi Izvrš» nemu odboru, čast nam je izjaviti sledeče: Omenjenega Vašega dopisa s spiskom kontraktualnega učiteljstva, ki je prosilo za naše posredovanje, Izvršni ¡odbor do danes ni, prejel. Kolikor je znano Izvršnemu odbo« ru, ga tudi ni prejel član Izvršnega odbora g. Flere. To je bilo ugotovljeno že na seji glav» nega odbora UJU v aprilu t. 1. in tam je baš g. P. Flere obžaloval, da ni bil dostavljen ta spisek, da bi tako na njegovi osnovi, mogel zajedno s predsednikom UJU g. VI. Petro» vičem o tej .stvari intervenirati pri g. mini« stru notranjih del, kakor je bilo to sklenjeno na seji Izvršnega odbora dne.......in to baš na predlog g. P. Flereta.« I'z kopije, ki se nahaja v arhivu pover« jeništva, je razvidno, da se je odposlal orne» njeni seznam 26. marca 1928, štev. 1112: dr. Korošcu, Izvršnemu odboru, P. Fleretu. in dr. Kramerju. Omenjam, da sta seznam sestavila tova« riša Berce in Vemturini. Slednji je spremni dopis za vse štiri naslovnike sam 'napisal na stroj in napisal tudi kuverte z naslovom gori omenjenih. S poverjenikom sva spremni do« pis le podpisala. Kuverte sem zalepil in izro« čil uradnici v ekspedicijo. Kaj se je potem zgodilo, ne vem. Ako Izvršni odbor in tov. Flere dopisa nista pre« jela, ne zadene mene nobena krivda. Josip Kobal 1. r., tajnik. Risalno OfOdie kupite Dalboll^e in ceno uri Fr.P.Zajec, optik Ljubljana, Stari trg 9, Mladinska Matica. —mm Uprava »Mladinske Matice« prosi vse one pioverjenike, ki niso sploh prejeli knjig, ali pa v nezadostnem šteyilu, da javijo to čimprej po dopisnici na upravo »Mladin« ske Matice«, Ljubljana, poverjeništvo UJU. Istotako so naprošeni 'vsi oni poverjeniki, ki dolgujejo še kak znesek, da poravnajo svoj dolg v najkrajšem času. Želimo namreč spra» viti račune lanskega leta v popolen Ted še prednio začne nabiralna akcija za »Mladinsko Matico« v letošnjem šolskem letu. —mm Žrebanje nagrad smo morali pre» lož,iti, ker nekatere šole v Mariborski oblasti še niso pričele s poukom in zato poverjeniki niso mogli zbrati rešitev od naročnikov. Ta» ko se boi žrebanje vršilo šele sredi 'novembra in prosimo vse poverjenike, da obvestijo o tem naročnike. —mm Šolarske knjižnice bi nikakor ne smele biti, brez naših knjig. Zdaj, ko se de» lajot pri krajnih šolskih odborih proračuni, je najlepša prilika, da se vnese tudi postavka za knjige »Mladinske Matice«. Priporočamo vezane, knjige, ki jih daje Matica skoro iza lastno ceno in so tudi trpežne. —mm Sotrudniki »Kresnic«, zlasti, za po« učni del, naj pošljejo prispevke najkasneje do Božiča. Članke, ki jih bomo mogli pora« biti, bomo honorirali po njihovi kvaliteti od 20 do 25 Din za stran. Biiti pa morajo kratki, jedrnati, aktuelni ter primerni otrokovemu ■obzorju. sije na nočnem nebu In tako tvori celoto. Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima 4dii(ht- Krpenhns Pevski zbor UJU učiteljstva. —pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil za mešani zbor 6. in 7. oktobra. Pričetek 6. ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani, Radi kon« certa, ki bo najbrže že v novembru, je tečaj vsem članom neicbhodno, potreben. — Odbor. Osebne zadeve. RAZVRSTITEV UČITELJSTVA. Za šolsko, leto 1928./29. je bila izvršena sledeča razvrstitev učiteljstva v ljubljanski oblasti: V Javarniškem Rovtu nad Radov« ljico Angela Tavčar, v Rajhenbergu Ana Podboj, v Zg. Tuhinju Matilda Kordiš, v Ži« reh Ana Eržen, v Litiji Iva Koderman v Ljubnem pri Radovljici za upraviteljico Ana Dolenc, v Kropi Katarina Hlebec, v Tunjicah Ivana Justin, v Št. Rupertu Martin Mizerit, v Šmihelu pri Žužemberku Angela Blatnik, v Rajhenbergu Erika Pavletič, v Zg. Sušicah pri Novem mestu Alfred Janko, v Papežih pri Kočevju Olga Orač, v Črnomlju Stani« slav Turk, v Zabukovju za upravitelja Saša Dominko. v Koprivniku za upravitelja Ladi« s!av Razinger, v Žireh Aleksander Golja, v Zameškem Ferdinanda Završnik, v Planini nad Sevnico Vera Krištof, v Oneku pri Ko« čevju za upravitelja Boris Boc, v Kostelu pri Kočevju za upraviteljico Julija Klemenčič, v Kalu pri Št. Janžu Zora Hauptman, v Je« zerskem nad Kranjem za upravitelja Janko Černut, v Zagradcu pri Novem mestu J'osi« pina Repe, v Zidanem mostu Angela Čampa, v Svetlem potoku pri Kočevju za upravitelji« co Danica Sikovšek v Poljanah pri Novem mestu za upraviteljico Justa Hvala, v Št. Jurju pod Kurnom Ana Lipovšek, v Talčjem vrhu Marija Kobal, v Sinjem vrhu.Dora Ju» traž, v Lescah za upraviteljico Marija Čibej, v Zagradcu Danijela Jerše, v Ajdovcu za upravitelja Adolf Arzenšek, v Čadežih za upravitelja Zdravko Omerza, v Ajdovcu Iva Jesih, v ŠentuTŠki gori pri Kranju za upravi« teljico Marija Uhlirž, v Karlovici pri Ko« čevju za upraviteljico Gabrijela Kočevar. v Mošnjah Rcsanda Žebre, v Sovodnji pri Kra« ryu Vi'ma Peterca. Mariborska oblast: V Kozju Erna Killer, v Rogatcu Angela Križ, v Tešanovcih Ivanka Vrečko, v Ižakovcih Jakobi.na Podboj, v Žusmu Franjo Ložar, v Apačah Olga Senica, v Strukovcih Julija Stibler, v Št. Rupertu pri Celju Vaclav Polh, v Olimju Bogomir Pod» boj, pri Novi Štifti Marija Mayeirhold, v Vi« tanju Marija Inglič, v Dobju Matilda Belo» glavec, in Marija Lenarčič, pri Sv. Andražu v Halozah Boris Papež, v Stopercah Vera Černigoj, v Loki pri Žusmu Miroslav Škrbec, v Ščavnici Josipina Šušteršič, v Vel. Poljani Ana Razinger, na 1. deški osnovni šoli v Ma« riboru Friderika Wieser, v Grižah Jožefa Lu» ževič, v Vitanju Danica Kraševec, v Središču Mira Brenčič, v Št Lovrencu na Pohorju Da» niča Alt. v Lokavcu Franjo čonč, v Hajdinu pri Ptuju Gabrijel Cujnik, pri Sv. Štefanu kraj Šmarja Drago Krepek, pri Novi cerkvi Ana Pauscha, v Zenavljah Karlo Skprget, v Št. Florjanu pri Logatcu Ana Kodela«SalmiČ, v Murski Soboti dodeljena prosvetnemu 'od» delku sreskega poglavarstva Matilda Potoč^ nik in v Prevaljah dodeljena prosvetnemu oddelku sreskega poglavarstva Marica Sor» šak. Po odsluženju kadrskega roka je mini» strstvo prosvete namestilo naslednje učitelje: Stanislava Bučarja na Golem, srez Ljubljana okol., Dušana Bavdeka v Ovčjaku. srez Ko« čevje, Ivana To,meta v Selcah nad Škofjo Loko., Janka Benedičiča v Zali log, srez Kranj, Viktorja Dacarja v Dol pri Hrastniku, Jo« sipa Tavžlja v Litij«, Pranja Ankeleja v He« nirti, srez Laško, Stanislava Volka v Hrastnik in Ivana Primožiča v Gorjuše, srez Radov« ljica. Premeščeni kontraktualni učitelji: v Sto« govce Ana Frankovič na Rako pri Krškem za kotrakt. upravitelja Alojzij Dolgan,\ "m Trebelno pri Krškem Oskar Venturini, v Zvirče pri Novem mestu za kontr. upravite« Ija Boris Možina, v Suhor pri Črnomlju Le» opoldina Kos. v Virštanj Frančiška Mačkov» šek, v Mariji Reki Karlo Srebrnič, v Polenšak pri Ptuju Miroslav Podgornik. Nadalje sta premeščena Josip Troha iz S: