*		 " 		 -■ • Var.1,^-. ■■--Irtli			%	
				
TRGOVSKI T.IST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za y* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v soboto, dne 15. septembra 1934.
štev. 194.
cefouni
Mnogo koristnih in lepih akcij za zboljšanje gospodarstva, za povečanje ljudskega blagostanja je bilo že podvzetih v Jugoslaviji, toda efekt vseh njih je bil vedno le skrajno minimalen, če sploh ni bil deficiten. A vedno je bil glavni in dostikrat tudi edini vzrok, da so vse te akcije propadle, - t 1 "; - _
Tako n. pr. je bila načelno čisto pravilna zamisel, ki je ustvarila Prizad, da namreč država uvede monopol v žitni trgovini in s tem omogoči na eni strani kmetovalcu čim boljšo ceno, na drugi strani pa tudi doseže čim večjo množino izvoza. Dejansko pa je bil efekt vse akcije čisto drugačen. Kmetovalci niso imeli od povišanih cen nič, ker so morali prodajati bone prekupčevalcem za polovično ceno, izvoz se tudi ni povečal, država pa je imela ogromno škodo, ker je morala plačati deficit ponesrečenega poizkusa uvedbe monopolne žitne trgovine.
Nekaj podobnega smo doživeli tudi letos pri sadnem izvozu. Načelno je čisto gotovo pravilno, če bi se ves izvoz koncentriral ter dirigiral le z ene strani. Toda ta misel hiore obroditi dobre sadove le v enem primeru, da je osrednji urad, ki vso izvozno trgovino vodi, naravnost vzorno organiziran. Le v tem primeru more biti njegovo delo boljše od dela zasebnih izvoznikov. Če pa takšne vzorne organiziranosti ni, potem mora centralizacija izvoza povzročiti le zmešnjavo in škodovati vsemu izvozu.
Opetovajno se je pr j nas tudi že začela akcija za našo gospodarsko osamosvojitev. Niti ena teh akcij ni prinesla pravega uspeha, ker se je ustavila ob naši upravi, ki ni bila kos temu koncentriranemu delu. In tako bi mogli naštevati ure dolgo vse propadle ali ponesrečene akcije, ki so bile sicer dobro zamišljene, ki pa se niso mogle posrečiti, ker niso doživele od naše uprave one podpore, ki so jo nujno potrebovale.
Še prav posebno pa se občuti v času krize vsaka pomanjkljivost v upravi. Kajti v času krize se vse zateka k državi na pomoč in vedno glasnejši postaja klic, da prevzemi država še to in drugo nalogo. Vsaka nova naloga pa pomeni novo obremenitev upravnega aparata. Kako pa naj upravni aparat zmore te vedno večje naloge, če ni kos niti svojim dosedanjim nalogam, pa ne pomislijo oni, ki prihajajo z vedno novimi zahtevami.
Zato je treba, da pri nas že enkrat prodre spoznanje, da so vse reforme kar v naprej obsojene na neuspeh, če ne zboljšamo uprave. V začetku vsega zboljšanja je reforma uprave.
Reforma uprave pa je zopet neizvedljiva, če ves narod ne sodeluje pri tej reformi. Seveda pa ni to sodelovanje naroda mišljeno tako, da bi se smel vmešavati v poslovanje uradov prav vsak državljan. To sodelovanje bi se moralo uveljavljati v čisto drugi smeri.
Vsaka uprava je na vse zadnje produkt okolice, v kateri se udejstvuje. Če se pravi o kakšni upravi, da je počasna, da kar naprej odlaša vse rešitve, potem je pač eden glavnih vzrokov tega odlašanja v tem, ker vsa njena okolica pravi, da se nikamor ne mudi, ker ljudje premalo energično zahtevajo hitrejšo rešitev svoje zadeve, če se zopet drugje konstatira, da je odvisna hitrost rešitve akta ' '	,	,	-	.y	..,	po-
tem je jasno, da se tudi ta razvada ni udomačila brez sodelovanja okolice. Naša slaba uprava ni le krivda tega ali onega uradnika, temveč ta krivda leži v vsej okolici, v kateri živi uradnik. In zato pravimo, da mora narod sodelovati pri reformi uprave, da se namreč odpravijo oni psiho-logični razlogi, ki so krivi slabe uprave.
Reforma uprave se sicer dekretira od
zgoraj, toda naj bo izdano še toliko dekretov, se uprava čez noč le ne bo zboljšala. Reformo je treba pričeti izvajati počasi, od urada do urada, od stopnje do stopnje. In tu je zopet Reforma nemogoča brez sodelovanja naroda. Narod mora kontrolirati, če se dekretirane reforme tudi v resnici izvajajo in zato je pogoj vsake uspešne upravne ref,orme — samouprava-,S povečano samoupravo treba dati narodu možnost, da skrbi za čistost oprave, za njeno ekspeditivnp&t in za pravilnost njenih ukrepov. Nastati mora tako polagoma nova miselnost, ki ustvarja za reformo uprave potrebno ozračje.
fa tudi iz čisto tehničnega razloga je sodelovanje naroda v samoupravah neojbhod-no potrebno. Ni mogoče reformirati uprave, kadar je ta preobremenjena s posli. Treba jo je najprej razbremeniti, treba je dati najprej nekaj oddiha jn prostora, da se more reforma izživeti. Razbremenitev pa more dati le samouprava.
Zato pa je tudi samouprava edino sredstvo, da se ne ustavijo tudi najbolj dobro zamišljene akcije ob slabem funkcioniranju uprave. Zato je samouprava edino sredstvo, da ne propadajo več reforme, da se prične tudi pri nas zboljšanje.
Tega/inski tocazutn ® HladiacsUa
Dne 15. maja je potekla naša trgovinska pogodba z Madjarsko in naša delegacija se je že odpeljala v Budapeštp, da se pogodba obnovi, ko je nastal znani napad Madjar-ske v Ženevi na našo državo in so bila takoj nato pretrgana vsa pogajanja. Od takrat smo bili z Madjarsko v brezpogod-benem stanju. Odnosa ji z Madjarsko so bili nato še precej časa zelo napeti, polagoma pa so se nasprotstva ublažila in prišlo j® do sporazuma zaradi obmejnega prometa, ki je dal povod za ženevski incident. S tem je bila zopet dana možnost za obnovitev trgovinskih pogajanj.
Koncem preteklega meseca je odpotovala naša delegacija pod vodstvom dr. Tomi-čiča, direktorja Zavoda' za pospeševanje zunanje trgovine v Budapešto, da sklene trgovinsko pogodbo z Madjarsko.
Naša delegacija je zahtevala naslednje:
1. Uvozne kontingente za naš les mora Madjarska povečati.
2. Dobiti moramo zagotovilo, da bo mogoče te kontingente tudi izkoristiti.
3. Uvozni kontingenti za sadje se naj povečajo.
4. Dovoli naj se carine prost uvoz naših mineralnih vod.
5. Sklene naj se turistična konvencija.
Madjari so zlasti zahtevali ugodnosti pri
carini za njih mineralne vode (Hunyadi Janos in Franc Jožefovo vodo).
Večjega kontingenta za sadje ni bilo mo-
goče doseči, ker ima letos Madjarska saima precej sadja.
Za naš les pa sq bile dosežene te ugodnosti:
I. Za leto 1933 nam je bil dovoljen uvozni kontingent 45.000 ton drv. Tega kontingenta pa nismo mogli izkoristiti, ker nismo mogli dobiti potrebnih uvoznih dovoljenj. Sedaj pa nam je priznap za prihodnje leto, to je za L 1934./35- uvozni kontingent v višini 50.000 ton ter nam je obenem zajamčeno, da dobimo tudi potrebna uvozna dovoljenja.
II. Uvozni kontingent za mehki gradbeni les, ki je znašal preje 16.000 ton, nam je bil sedaj povišan na 32.000 ton.
III. Uvozni kontingent za oglje nam je bil povišan od 4800 ton r.a 9600 ton in v isti izmeri nam je bil tudi povišan uvozni kontingent za tesani les.
Vsi ti kontingenti so razdeljeni samo na 7 mesecev, to je do f. ptfjrca ji«95, «jU jse, morajo po tem času novi kontingenti zopet dogovoriti.
Upamo, da bo sedaj mogoč© našim lesnim producentom in trgovcem v Dravski dolini, da bodo izvažali na Madjarsko les v isti meri ko nekdaj in da se bo lesna-kriza v Dravski dolini nehala.
Za ta uspeh treba pač izreči naši delegaciji, zlasti pa njenemu šefu dr. Tomičiču vse priznanje.
Bat?a in naše- g&spodcuttfo/a
Vsa naša usnjarska predelovalna stroka propada
Pred dnevi je bil v vseh jugoslovanskih listih objavljen plačani oglas Bafe, v katerem se ta tvrdka hvali, da je plačala nad 12 milijonov davka. Le malo je manjkalo, da bi bilo v oglasu zapisano, da je patriotična dolžnost vsakega Jugoslovana, da nosi in kupuje le Batine izdelke. Po plakatih se itak že bere, da so ti Batini čevlji izdelani samo iz jugoslovanskih si-rovin (n. pr. kavčukasti podplati) Ln da >služi vse podjetje edino narodu«.
Pa papir je potrpežljiv in če mora prenašati bogato plačane inserate še posebno. Zato pa tudi treba vse te slavospeve pre-motriti tudi pod kritičnim steklom. In to so naši obrtniki tudi sklenili in ugotovili glede slavospeva o 12 milijonov plačanih davkov ta dejstva.
Bata je imel 1. 1§33 po naši državi 127 podružnic. Za vse te podružnice, to je za vseh teh 127 trgovin, od katerih so nekatere prave veletrgovine, je imel predpisanega direktnega davka 163.317 Din. Tako pravijo uradni podatki. In uradni podatki pravijo nadalje, da je plačala Batina podružnica v Sloveniji, ki je prodala za več ko pol milijona Din v enem letu, davka le 65-32 Din.
Ugotoviti je nadalje treba, da je onih 12 milijonov davka le prazna samohvala, dokler Bata ne navede specializirano, za kaj so bili plačani ti davki. Kajti pri izkupičku 170 milijonov Din za prodane izdelke, kakor je to razvidno iz Batine bilance, so bili ti milijoni plačani v prvi vrsti za poslovni in luksuzni davek, ki ga plačujejo tudi vsi obrtniki. Ta davek pa
se vračunava v ceno blaga in ta davek plačuje potrošnik, ne pa proizvajalec. Teh 12 milijonov davka izgineva torej pri bližnjem osvetljenju ko kafra.
Pa te davke je treba pogledati še z druge strani. Leta 1931. je plačal Bata carine 46'8 milijonov, 1. 1932. 12’5 milijonov carin,e in 1. 1983. 3'1 milijonov carine. Dohodek države na carini je padel torej v letu 1932. za 34-3 milijonov, v 1. 1933. pa celo za 43‘7 milijonov, skupno v dveh letih pa za 78-0 milijonov Din. Kako mršavih napram tem 43-7 milijonom le v letu 1933. onih ubogih 12 milijonov.
Pa to število poglejmo še z druge strani. Po bilanci znaša glavnica jugoslovanskega Bafe celih 5 milijonov Din. Kakor pa hvali »Narodno blagostanje«, je zakopal »Bata v jugoslovansko zemljo za investicije nad 40 milijonov.« »Narodno blagostanje« je pozabilo dostaviti, da skoraj natančno toliko, kolikor znaša samo eno leto prihranek na carini! Menda ne bo še >Nar. blagostanje« dostavilo, da pomeni to za našo državo naravnost sijajen dobiček!
In da omenimo še neko malenkost. Delniška glavnica Bafe znaša 5 milijonov, terjatve njegovih upnikov pa 64‘8 milijonov. Teh 64‘8 milijonov je seveda treba obrestovati. Po kakšnih odstotkih se ta posojila obrestujejo? In kdo so prav za prav ti upniki? Ali niso morda identični z delničarji? Ali se morda tukaj ne ponavlja ono poglavje, ki je tako obupno žalostno za naše narodno gospodarstvo?
Mislimo, da že te številke in ta dejstva zadostujejo za pravilno presojo koristnosti
Bafe za naše narodno gospodarstvo. Toda navesti moramo še mnogo težje številke, tako težke, da mora spregledati tudi oni najbolj naiven človek, kj naseda na razne reklame.
Po statistiki S.UZOR-a je bijp pri njem zavarovapib v 1. 1928 127.000 delavcev iz usnjarsko-predelovalne stroke. Leta 1934. je bilo teh delavcev, zavarovanih pri SUZOR-u le še 58.000. Za več ko polovico je torej padlo število teh delavcev. Kdp preživlja te ljudi, ki so prišli ob zaslužek, kdo skrbi za teh 69 000 delavcev! Mar Bafa? Mar ne padejo na breme vsega našega narodnega gospodarstva ip vse države!
V naši državi je bilo okoli 34.000 čevljarjev, okoli 2500 trgovcev s čevlji in nekaj večjih ter manjšib tvorpic za obutev. V Jugoslaviji se potrebuje na leto okoli 7 milijonov parov čevljev, teh 84.000 čevljarjev pa roprn izdelati na leto 11 milijonov parov čevljev, torej za 4 milijone več, kakor znaša vsa potreba. Če pa prištejemo še čevlje, ki jih morejo izdelati paše domače tvornice, potem vidimo, da moremo sami izdelati tudi trikrat toliko čevljev, kakor jih more naš narod kupiti. Kje je torej le najmanjša potreba, da se ustanavlja pri nas tuja tvornica za čevlje t A danes že more izdelati ta tuja tvornica 4‘5 milijonov čevljev in njeno stremljepjp je, da krije sploh vso našo potrebo na čevljih. Kaj pa naj naredimo mi s svojimi 34.000 čevljarji! In kaj naj počne naših 2500 trgovcev, ko pa že skoraj ne bo vasi, v kateri ne bi bila Bafina prodajalna!
Ali nismo na glavo padli, da tako zelp žagamo vejo, na kateri stojimo? Ali res ne bo zmagala uvidevnost, da zaradi tujega podjetja ne bpmo dopuščali v gospodarsko *ptr.t deset in deset tisočev naših ljudi! Tu treba že napraviti red, tu treba že enkrat energično zaščititi domače ljudi, da bodo imeli kruh in zaslužek v svoji domači zemlji.
Trojni pakt in Mala antanta
Kakor poročajo dunajski listi želj tako Avstrija ko Italija, da bi se tudi države Male antante [pridružile rimskemu epo-razumu. Italija želi pristop Male antante zlasti zato, ker upa, da bi potem mogla povečati trgovski promet Trsta. Češkoslovaško bo skušala Italija pridobiti na ta način, da ji dovoli večje uvozne kontingente za keramične izdelke in za premog. Ves ta premog pa bi dirigirala na Trst Po dunajskih listih bo najtežje prišlo do sporazuma z Jugoslavijo, ker ima ta sama dovolj pristanišč in ji v tem pogledu ne more Italija nič nuditi. Vseeno pa Italija upa, da bi z uvoznimi kontingenti za koruzo in žita mogla pridobiti za rimski sporazum tudi Jugoslavijo in bi bila s tem njena preferenčna politika v srednji Evropi zagotovljena. Zelo težko bo tudi dosežen sporazum z Rumunijo. Sredi septembra se bo o' vsem' tem razpravljalo pri avstrijsko-češkoslovaških pogajanjih v Pragi, kasneje pa na zasedanju gospodarskega sveta Male antante.
Gospodarska razstava v Konjicah
Dne 8. in 9. septembra je bila v Konjicah gospodarska razstava pod protektoratom bana dr. Marušiča. Razstava je bila vzorno organizirana in opremljena ter je nudila pregledno in zanimivo sliko gospodarskega prereza Konjic in okolice. Razstava je bila nameščena v šolskem poslopju ter je obsegala vse kmetijske in obrtne produkte Konjic in konjiškega okraja. V prvi sobi so bili razstavljeni razni vrtnarski produkti, en oddelek je bil posvečen lovstvu, naslednji higieni, dalje pridelki iz vinogradov in sadovnjakov, v posebni dvorani pa zdravilne rastline, gobe in izdelki lesne industrije. Zanimivi so bili izdelki tovarne usnja Laurich, ročna dela itd. Za razstavo je bilo veliko zanimanje. Pri otvoritvi je bil navzoč kot zastopnik bana načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidanšek.
Seia tc$wiMke.fya odseka žbocMcz
<za TOl
V četrtek, dne 6. t. m. je bila seja trgovinskega odseka Zbornice za TOI, ki jo je vodil odsekov predsednik g. Konrad Els-bacher. Seje so se udeležili člani odseka iz vsega zborničnega področja, in sicer zbornični predsednik Ivan Jelačin ter svetniki gg. Ivan Bahovec, Fran Berjak, Leopold Bruderman, Franc Čeh, Josip J. Kavčič, Janko Klun, Josip Lavtižar, Stanko Lenarčič, Ferdo Pinter, Milko Senčar, Rudolf Stermecki in Anton Stergar.
Po predsednikovem poročilu glede zborničnega proračuna, obračuna, volilnega reda, zborničnih pravil in drugega, je podal tajnik dr. Pless poročilo o delovanju zbornice po zadnji odsekovi seji.
Poročilo je vsebovalo v uvodu podatke o splošnem položaju trgovine na zborničnem področju. Efekt krize v trgovini se najbolje vidi iz podatkov zborničnega katastra o prijavah in odjavah obratov, ki dajejo v zadnjih treh letih naslednjo sliko: V letu 1931 je bilo za 12 prijav novih trgovinskih obratov več ko odjav. V letu 1932 je začelo padanje števila obratov in je bilo v tem letu 443 odjav več ko prijav. V letu 1933 se je število trgovinskih obratov zmanjšalo celo za 1260. Bati se je, da nismo v letu 1933 dosegli še rekorda, ampak se bodo v letu 1934 redukcije obratov še nadaljevale, kajti že v I. tromesečju leta 1934 je število obratov padlo za 451, v II. tromesečju pa za 243. Posledice krize se pojavljajo v trgovini v zmanjšanem številu obratov, počenši od II. četrtletja 1932 in so od tedaj v celoti obrati nazadovali za 2865 tvrdk, odnosno za približno 23%. To ni navaden selekcijski proces, ampak je že nenormalen pojav, ki mora vzbuditi pri vseh največjo skrb in pozornost. Položaj ni prav nič boljši v zunanji trgovini, ki se nahaja v štadiju likvidacije. Poročilo vsebuje zlasti tudi akcije, ki jih je izvršila zbornica v zaščito izvoza lesa, v zaščito živine, hmelja in izvoza sadja, ki je prav v zadnjem času radi neumestnega reglementiranja po >Prizadu« prišel v uprav katastrofalen položaj.
Nadalje našteva poročilo glavne ak-
cije, ki jih je izvršila zbornica glede našega denarstva, glede novelizacije zakona o obrtih, zlasti uredbe o krošnjarjih, zbiranja naročil po trgovskih potnikih, v že-lezniško-tarifnih in carinskih zadevah.
Statistika članstva vseh združenj v Dravski banovini kaže, da smo imeli 1. januarja 1934 10.046 trgovcev, pri katerih je bilo zaposlenih 3781, pomočnikov in 1448 vajencev. Po diskusiji o poslovnem poročilu je bil sprejet predlog zveznega predsednika g. Jos. J. Kavčiča, po katerem naj se izdelajo smernice za ureditev poslovanja združenj trgovcev.
Odsek je nato razpravljal o predlogih za novo ministrsko uredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic, nadalje glede ureditve otvarjanja podružnic in pomožnih lokalov. Po razpravi o načrtu zakona o družbah z omejeno zavezo, je odsek sklenil, da se naj ta oblika družb ohrani tudi v bodoče, ker se prav v tej obliki družb udejstvujejo ljudje z manjšimi ka-pitali. Določbe o družbah z omejeno zavezo naj tvorijo sestavni del novega trgovinskega zakonika. V zakonu naj se določi minimalna osnovna glavnica s 100.000 dinarji in minimalni osnovni vložek s 5000 dinarji. Odsek je v celoti odobril določbe načrta glede poostritve odgovornosti družabnikov, zlasti poslovodje ter kazenskih določb.
Odsek je tudi razpravljal o načrtu uredbe o organizaciji in učnem načrtu trgovskih nadaljevalnih šol, pri čemer so vsi poudarjali načelno stališče, da naj vsebuje ta uredba samo okvirne določbe.
Poročilo o davčnih akcijah je podal zbornični konzulent g. Žagar. Diskusije o tem poročilu so se udeležili skoro vsi člani odseka.
Razpravljalo se je še o prošnjah za pripustitev inozemcev k izvrševanju obrtov v naši državi, o prošnjah za podelitev novih sejmskih pravic, o sporih radi nelojalne konkurence in dr.
Nato je predsednik odseka g. Konrad Elsbacher zaključil si?jo.
Cene so padle
Odbor za proučavanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je objavil indeksne
ZaUUve- dovtenikov
Najtežja posledica sedanje gospodarske krize je občutno nazadovanje gradbene delavnosti, ki je v mnogih krajih sploh popolnoma prenehala. Oživljenje gradbene delavnosti je zato ena prvih narodno gospodarskih zahtev, ker je od nje odvisen napredek našega gospodarstva. Saj žive od gradbene delavnosti direktno ali indirektno vsi obrti, saj je tudi oživljenje v industriji v mnogem odvisno le od večje gradbene delavnosti. A tudi trgovina ima takoj konjunkturo, kakor hitro oživi gradbena delavnost. Zato je vse naše gospodarstvo interesirano na tem, da je gradbena delavnost živahna, zato pa tudi vsa naša javnost s simpatijami spremlja prizadevanja pooblaščenih graditeljev, da se zboljšajo pogoji za gradbeno delavnost, a tudi njim olajšajo eksistenčni pogoji.
In kaj je treba storiti za povečanje gradbene delavnosti ter za napredek gradbene stroke, so jasno povedali pooblaščeni graditelji vse Jugoslavije na svojem nedeljskem zborovanju v Ljubljani, ki ga je otvo-ril stavbenik Miro Zupan. S tehtnimi referati ter močnimi argumenti so podprli svoje zahteve, ki jih zato podpisuje tudi vsa naša javnost, zlasti pa vsa gospodarska javnost. Te zahteve se glase:
1. Omogoči naj se večje izvajanje javnih del (zlasti naj se grade poslopja za državne urade, šole, zdravstvene in socialne ustanove), predvsem cest, mostov, železniških prog, elektrotehničnih naprav itd. Tu naj se sploh z dobro preudarjeno državno gospodarsko politiko podpira gradbena*de-lavnost.
2. Davčna bremena naj se spravijo v sklad s plačilno sposobnostjo, zato naj se porazdele sorazmerno po gospodarski moči; v zvezi s tem je nujno potrebna izpre-memba zakona o neposrednih davkih in drugačna davčna praksa. Dovoli naj se plačilo v obrokih.
3. Zaradi zastoja na kreditnem trgu je posebno prizadeta gradbena stroka, ker je zastalo vse investicijsko gibanje. Zato je potrebno, da Narodna banka izvrši mobilizacijo denarnih zavodov, da zniža obrestno mero na največ 5 odstotkov in končno, da uvede direktno in večje kreditiranje stavbarstva.
4. Kot važen faktor zahteva graditeljstvo, da se z ozirom na nejasnosti predpisov obrtnega zakona in različna tolmačenja izvede novelizacija zakona in upoštevajo vse zahteve stavbenikov.
5. Stavbeniki ko tudi drugi gospodarski , krogi zahtevajo, da se težnje gospodarskih krogov v splošni gospodarski politiki bolj uvažujejo. V to svrho je med drugim potrebno, da se omogoči svobodna diskusija o vseh gospodarskih vprašanjih, kar bo imelo za posledico, da bodo prišle do izraza vse zahteve, ki streme za povečanjem blagostanja vseh.
Končno zahtevajo stavbeniki, da se spoštujejo njih pridobljene pravice in da se ne favorizirajo inženjerji v njih škodo.
Teden Rdečega križa
se začne v nedeljo, dne 16. septembra in traja do zaključno 22. septembra. Po zakonu se mora v tednu plačevati v korist Rdečega križa na železnici za vsakih sto Din, kolikor velja karta, po 50 par. Ista pristojbina se plačuje tudi na ladjah. Nadalje je treba plačati v tem tednu za vsako pošiljko po pošti (pismo, dopisnico, paket ali brzojavko) po 50 par. Končno se plača po 50 par tudi od vsake vstopnine v gledališče, kino ali druge javne zabave. Ker je Rdeči križ humanitarna institucija, pozivljemo vse, da v tem tednu po svoji moči prispevajo za Rdeči križ.
Odpis pridobnine pri odjavi obrta
Ponekod' informirajo politična oblastva davkoplačevalce, da jim po odjavi obrta ni več treba še posebej prositi za odpis pridobnine, češ, da politično oblastvo samo obvesti davčno upravo o odjavi. V konkretnem primeru je Dravska finančna direkcija zaradi tega odločila, da navedena obvestila politične oblasti ne zadostujejo za odpis davka, ker zahteva čl. 48. zakona o neposrednih davkih s 5 Din kolkovano posebno prijavo. Na tej prijavi vztraja finančna uprava, ker po njenih ugotovitvah nekateri obrtniki kljub odjavi še naprej obratujejo. Za odpis pridobnine treba torej prositi tudi po odjavi obrta.
Če primerjamo te številke z onimi v			juliju
1934 in avgustu 1933, dobimo to sliko:			
Cene 1926	avg.	julij	avg.
100%	1933	1934	1934
rastlinski proizvodi	49,3	60,0	56,5
živalski proizvodi	55,6	52,0	51,9
mineralni	74,9	82,8	78,4
industrijski	68,5	66,3	65,3
splošni indeks	60,7	62,8	61,1
izvozni predmeti	55,8	57,3	56,6
uvozni predmeti	73,4	70,2	68,0
Cene so torej v primeri z		julijem 1934	
pume, u so višje, KaKor so one lani v avgustu. Zelo so padle cene rastlinskih proizvodov. Razen pšenice, fižola, ječmena in rži so se vsi drugi pridelki znova pocenili. Cene živalskih proizvodov so ostale skoraj neizpremenjene. Najbolj so padle cene mineralnih proizvodov in to zaradi padca cene za premog. Od industrijskih predmetov so v ceni zlasti nazadovali tekstilni in usnjarski izdelki ter otrobi. Napetost v cenah izvoznih in uvoznih predmetov se je nekoliko zmanjšala, a je še vedno mnogo prevelika.
Cene na drobno v Beogradu
Po podatkih Narodne banke so se te gibale tako-le:
	junij	julij	avg.
	1934	1934	1934
deželni pridelki	66,3	65,5	61,8
obrt.-industrijski izdelki	68,3	69,2	67,7
kolonialni	82,0	82,0	82,0
skupni indeks za živila	72,2	72,2	70,5
obleka	76,9	76,4	75,4
razsvetljava in kurjava	73,4	73,4	72,7
razno	76,3	76,3	75,4
splošni indeks	70,9	70,7	68,8
Cene so torej v primeri s prejšnjim mesecem padle za 1*9%. Najbolj so se pocenila živila, dočim so druge cene popustile le neznatno.
Cene na debelo so nazadovale za 1’7%, cene na drobno pa za 1'9%, kar je najbolj jasen dokaz, da niso trgovci tisti, ki delajo draginjo. Kajti v podrobni trgovini so cene bolj nazadovale, ko v trgovini na debelo.
Na državni d vOrazredni trgovski šoli v Ljubljani
je bil zaključni izpit v septembrskem roku pod predsedstvom direktorja Jos. Go-'gajle. K izpitu je bilo pripuščenih 15 kandidatov in kandidatinj, 7 jih je pa izpit ponavljalo. Izpit so napravili z dobrim uspehom: Jožef Drnovšek, Julij Kobe, Ivica Dolinar, Gabrijela Jekovec, Marija Kupic; z zadostnim uspehom: Bogomir Dragar, Ciril Gantar, Franc Klemenc, Zvonimir Lumbar, Janez Marčan, Ferdinand Vi-tamvas, Stanislava Bajda, Viljemina Buko-vič, Julka Perme, Vida Ravuš, Stanko Kastelic, Marjan Kodre, Josip Masnec, Rudolf Podkrajšek, Mirko Teršan, Olga Breceljnik in Elfrida Stransky. Odklonjen ni bil nihče. V junijskem in septembrskem roku je skupno dovršilo šolo 18 kandidatov in 40 kandidatinj.
Že v 24 urah »S SS\5£;
klobuke itd. fikrohl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete.
Pere, suši, monga in tika doraate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—8.	Selebnrgora il. 8.
Telefon it. SS-73.
Nazadovanje tečajev na skoraj vseh borzah
Skoraj na vseh velikih svetovnih borzah jo vladalo v preteklem tednu mlačno razpoloženje, da so razeii v Milanu in na Dunaju tečaji na vseh drugih borzah nazadovali, kakor se vidi iz teh številk:
Koncem 1927 = 100%.
	11. 8.	18.8.	25. 8. 1934	1.9.	8. 9.
London	76,3	78,9	78,3	78,9	77,8
Pariz	54,7	54,3	53,6	53,4	52,8
Berlin	31,8	32,0	32,2	32,5	32,4
Milan	86,5	—	87,7	87,0	87,0
Dunaj	30,0	30,0	30,0	30,2	30,4
Praga	57,1	57,0	57,1	58,7	58,2
Bruselj	24,8	25,9	27,2	25,3	24,7
Amsterdam	32,1	32,1	32,8	33,5	32,8
Stockholm	12,3	11,9	12,0	11,9	11,8
Curih	1 38,5	38,1	38,6	38,1	37,7
Newyork	51,6	52,4	55,0	52,8	51,4
Mednarodni borzni indeks je padel v preteklem tednu za cel odstotek :na 45,2% ter je skupno v zadnjih dveh tednih popustil že za poldrug odstotek.
Svet Male antante je imel v Ženevi sejo, na kateri je razpravljal o aktualnih političnih vprašanjih, zlasti pa o vstopu Rusije v Društvo narodov, o avstrijskem vprašanju ter o zaščiti manjšin. Glede zaščite manjšin je svet sklenil, da bodi ta obvezna za vse države, vendar pa države Male antante ne zanikajo svoje obveznosti glede manjšin. Svet se je nadalje izrekel za sprejem Rusije v Društvo narodov.
Priprave za sprejem sovjetske Rusije v Društva narodov so naletele na nepričakovane težkoče, ker je vedno več držav, ki nočejo podpisati povabila Rusiji, da vstopi v Društvo narodov. Tako nočejo podpisati tega povabila tudi Kanada, Avstralija, Argentina, Chile in Venezuela. V glavnem je odpor proti sovjetski Rusiji zaradi njenega notranjega režima, ko je zatrla vsalto versko itn državljansko svobodo.
Na sedanjem zasedanju Društva narodov bo sprejeta kot članicai tudi država Ekvador.
Poljski zunanji minister Beck je na plenarni seji Društva narodov izjavil^ da Poljska ne priznava več obveznosti glede manjšinske zaščite, dokler ne bodo te obveznosti veljale za vse države. Manjšinam na Poljskem pa je po poljskih zakonih itak zajamčena zaščita. Izjava ministra Becka je vplivala naravnost senzacionalno in se po njem ni nihče več oglasil k besedi.
Poljska je nadalje izjavila, da odklanja vzhodni pakt. Ta odklonitev je bila sicer pričakovana, vendar pa je med Francozi vzbudila silno ogorčenje, ker je dokaz, da je Poljska popolnoma prelomila s svojo francosko orientirano politiko.
Jevtič se je v Ženevi sestal z avstrijskim kancelarjem dr. Schuschniggom ter avstrijskim zunanjim ministrom. Na sestanku se je razpravljalo tako o zunanje političnih, ko o gospodarskih vprašanjih. Baje je bil o vseh vprašanjih dosežen sporazum.
Pogajanja za italijansko-francoski sporazum iso obtičala, ker ni bilo mogoče doseči soglasja glede jugoslovansko-italijan-skih odnošajev. Očividno se Mussolini ne more emancipiraiti od svoje imperialistične politike. Ni pa tudi izključeno, da bo skušal s popuščanjem v vzhodno jadranskem vprašanju izsiliti od Francije večje koncesije v severni Afriki.
Mussolini je sklical k sebi vse divizijske generale in jih pozval, da skrbe, da bo italijanska vojska vedno in kar najbolje pripravljena. Nekateri listi spravljajo ta generalski raport pri Mussoliniju v zvezo z namero Italije, da osvoji Abcsinijo, za kar sta dali Francija in Anglija baje že svoj pristanek.
Balbo je prišel v Dalmacijo po naročilu Mussolinija, da napravi red med zadrskimi fašisti, ki so začeli odkrito revoltirati proti stranki. Dva voditelja zadrskih fašistov sta prebežala na jugoslovansko ozemlje.
Bivše člane Makedonskega komiteta je
bolgarska vlada internirala v mestecu Lom. Med interniranci so najožji sodelavci Vanče Mihajlova, njega samega pa policija še ni zasledila. Novi nacionalni makedonski komitet, v katerem ni niti en mihajlo-vist, je te dni prevzel arhiv in vse premoženje bivšega makedonskega komiteta. Izdajati bo začel tudi svoj list.
Vanče Mihajlov je s svojo ženo, znano atentatorico, pobegnil v spremstvu dveh telesnih stražnikov v Turčijo.
Češkoslovaški in nemški agrarci so začeli delati na to, da se ustvari na Češkoslovaškem nova vladna večina brez marksističnih strank. Mesto socialistov naj bi vstopili v vlado nemški in češkoslovaški krščanski socialisti, Slovaki in Kramarevi narodni demokrati.
V Ženevi so podpisali zunanji ministri Litovske, Latiške in Estonske baltiški pakt.
Kriza španske vlade postaja vedno bolj akutna, ker jo napadajo tako levičarji ko desničarji.
Generalna stavka v Madridu, ki so jo proglasili marksistični elementi, se je ponesrečila.
Med stavkujočimi tekstilnimi delavci v
Ameriki in policijo je prišlo do ostrih spopadov. V Rhode Islandu se je zabarikadiralo 4000 delavcev in je morala priti policiji na pomoč artiljerija s poljskimi topovi. V bojih je bilo ranjenih 140 delavcev in 18 policistov.
Japonski tisk silovito napada velesile, ker bo sprejeta sovjetska Rusija v Društvo narodov. Naj bi Japonska lepo ostala v Društvu narodov, pa bi bil vstop sovjetske Rusije nemogoč.
Denacsb/a
Schachtov moratorij smrtni udarec za nemško zunanjo trgovino
Urednik švicarske revije »Finanzrevue« Wulfsohn je pred tremi leti čisto točno napovedal razvoj nemških razmer. Izkazal se je torej kot dobrega poznavalca Nemčije. Sedaj komentira v svoji reviji zadnji Schachtov govor o nujnosti nemškega moratorija ter pravi: »Nemškemu narodu in tepcem zunaj Nemčije je bila vsiljena pred leti laž, da bo zbrisanje nemških dolgov izpremenilo nemško gospodarstvo iz kotla bolezni v vir zdravja. Sedaj nas hoče Schacht zopet prepričati, da bi moglo črtanje nemških dolgov zopet oživiti svetovno gospodarstvo. Tudi če se sprejme napačno mnenje, da svet potrebuje Nemčijo kot dobavitelja in kupca, vendar ni jasno, kako bi moglo brisanje dolžniških obveznosti, kar pomeni zametavanje vsakega trgovinsko političnega stimula, poživiti svetovno trgovino. Popolni nemški moratorij bi prav gotovo še pospešil z ustavitvijo reparacij in plačevanja medzavezni-ških vojnih dolgov začeto nazadovanje svetovne trgovine. Schachtov moratorij bi dejansko postal le smrtni udarec za nemško zunanjo trgovino.
*
Francoski proračunski minister bamou-reux predlaga, da se mednarodna trgovina normalizira z ustanovitvijo državnih osrednjih bank, ki naj bi ustanovile med seboj klirinški zavod. Devizni transferji bi bili potem odveč.
Vloge v češkoslovaških bankah so znašale koncem junija 45.533 milijonov Kč, za skoraj 500 milijonov Kč manj ko koncem decembra 1933.
Zlati zaklad Italijanske banke se je v avgustu zmanjšal za 20 milijonov lir in znaša sedaj 6349 milijonov lir.
Madjarska Narodna banka je dala v promet nove bankovce po 50 pengov. Stare novčanice veljajo do 1. marca 1935.
Hranilne vloge 150, v Zvezi nemških hranilnic na Češkoslovaškem organiziranih hranilnic, so znašale koncem 1. 1933. 5723 milijonov Kč. Od 1. 1931. so se zmanjšale za približno 650 milijonov Kč. V letu 1933. pa se je število vlog zopet povečalo.
Milijardne konverzije napovedujejo v U. S. A. Posojilo svobode in druga posojila, ki se sedaj obrestujejo po 4'25%, se bodo spremenila v nova posojila, ki se bodo obrestovala po 3'25 do 2'5%.
Dva višja uradnika Angleške banke sta prišla v Moskvo, da proučita finančno star nje Rusije. Od njihovega poročila je odvisno, če bo Anglija dovolila sovjetski Rusiji posojilo.
Konkurzi in prisilne poravnave
Društvo induatrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. VIII. to statistiko (številke v oklepaju st) nanašajo na isto dobo preteklega leta) kon-kurzov in prisilnih poravnav:
1. Otvorjeni konkurzi: V Drav. banovini 1 (4), v Savski — (2), v Vrbaski — (1), v Primorski 2 (2), v Drinski 1 (—), v Zet-ski 1 (—), v Donavski 2 (3), v Moravski 1 (1), v Vardarski — (2), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (4).
2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: V Dravski banovini 4 (4), v Savski 3 (1), v Vrbaski 2 (—), v Primorski 1 (-), v Drihski 1 (2), v Zetski — (1),
v Donavski 4 (1), v Moravski — (1), v Vardarski 2 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 6 (3).
3. Končana konkur. postopanja: V Dravski banovini 5 (3), v Savski 2 (6), v Vrba-®ki “ M’ v Primorski — (2), v Drinski 4 (3), v Zetski 1 (l), v Donavski 2 (11), v Moravski 2 (1), v Vardarski 4 (-), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (-—).
4. Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 8 (2), v Savski 1 (8), v Vrbaski — (3), v Primorski — (4), v Drinski — (1), v Zetski — (3), v Donavski 2 (2), v Moravski — (—), v Vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (—).
TEDEN,
Javimop<juxm.
ANSKl-BORZl
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet Din 2,967.808-85.
Tudi v tekočem tednu je bila na tukajšnji borzi razmeroma živahna devizna kupčija, posebno še na ponedeljkovem in torkovem borznem sestanku, ki sta dosegla skupni promet skoro dva in 'U milijona dinarjev ali več kot eno tretjino celotedenskega deviznega prometa. V primeri s preteklim tednom, ki je zaključil s prometom 3.191 tisoč dinarjev, iznaša nazadovanje le nekaj nad 220 tisoč dinarjev.
Dnevni devizni promet se je gibal takole:
10. sept. Din 1,033.931-42 Budimpešta—London U. sept. Din 1,143.229-29 Pariz—London
12. sept. Din 234.073-51 Din
13. sept. Din 140.800 06 Dunaj
14. sept. Din 415.774-57 Dunaj—Din
Narodna banka je posredovala tokrat
največ v Curihu, katerega je dala za dinarjev 75.000-—, dočim Amsterdama in Pariza le po Din 25.000—.
Kakor je razvidno iz spodnje prometne tabele, to pot ni bilo znatnejših zaključkov v Londonu, katerega je bilo v tem tednu potom privatnega kliringa nabavljeno za več ko en milijon dinarjev manj nego v preteklem tednu, prav tako v Curihu, ki izkazuje padec prometa za 627 tisoč dinarjev. Nasprotno pa se je dvignil promet v devizi New York za 337 tisoč, v Parizu za 295 tisoč in v privatnoklirinški devizi Dunaj za celih 524 tisoč dinarjev, dočim je ostal promet dinarske devize (na avstr, priv. kliringu) malone neizpremenjen. — Budimpešta beleži v tem tednu znaten promet v nasprotju s prejšnjim tednom, ko ni bilo v tej devizi perfektuiranih nobenih zaključkov.
Devize; Amsterdam (minuli teden 50), tekoči teden [vse v tisočih dinarjev] 33; Berlin (—), 5; Budimpešta (—) 400; Din. deviza (401), 380 avstr. priv. kliring; Curih (766), 139; London (1.509) 448 inkl. priv. kliring; New Yonk (88), 425; Madrid (—), 3 priv. kliring; Pariz (27), 322; Solun (102), 37 boni; Trst (1), 1; Varšava (3), 7; Wien (244), 768 priv. kliring.
V privatnem kiringu so bili doseženi naslednji devizni tečaji za avstrijski šiling Din 8-30—8*40 dne 10. t. m., Din 8-40 do Din 8-50 dne 11. t. m., Din 8-50 do 8-60 dne 12. in 13. t. m. ter Din 8-55 do 8-65 na včerajšnjem borznem sestanku. Boni grške Narodne banke so beležili edinole v četrtek (13. t. m.) na bazi Din 29-65 do Din 30-35. Notice angl. funta in španske pesete tokrat ni bilo.
V tekočem borznem tednu je dosegla najvišjo tečajno razliko deviza Berlin s 5-56 točkami porasta in deloma New York s porastom 1-39 točke. Prav malenkostno tečajno oslabljenje sta beležila edinole deviza Pariz in Praga, medtem ko je Trst notiral včeraj ob ponedeljkovih tečajih. Ourih je ostal dosledno nespremenjen.
	10. sept. 1934		14. sept. 1934	
Devize	najnižji	najvišji	najnižji	naj višji
	Din	Din	Din	Din
Amsterdam	2299-85	2311-21	2300-40	2311-76
Berlin	1344-58	1355-38	135014	1360-94
Bruselj	796-91	800-85	797-46	801-40
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	167-30	168-90	167-53	169-13
Newyork	3323-55	3351-81	3324-94	3353-20
Pariz	223-93	225-05	223-92	225-04
Praga	141-23	142 09	141-17	14203
Trst	290-90	293-30	290-90	293-30
	Efektno tržišče			
Tendenca nespremenjeno stalna.
V tem tednu so povsem izostale notice industrijskih in bančnih papirjev, dočim so državni efekti skozi vse borzne dneve tekočega tedna beležili s stalno tendenco, kakor je razvidno iz spodnje efektne tečajnice.
Dne 14. septembra t. J.: 7% inv. posojilo 71—72; 8% Blair 64—65; 7®/o Blair 56—57; Seligm. obvez. 67—69; 4% agrarne obv. 40—41; Begi. obv. 61—62; Vojna škoda 348—350.
V razdobju tega tedna se je dvignil tečaj 7% investicijskega posojila za eno točko,
Begi. obveznice za dve točki in Vojna škoda za eno točko (od torka 11. t. m. dalje) v povpraševanju, a za pet točk v ponudbi. Edini Seligman je nekoliko popustil, in sicer za dve točki v povpraševanju ter za eno točko v ponudbi.
Žitno tržišče
1 Tendenca čvrata.
Cene stare koruze so ostale nespremenjene, dočim notira nova, umetno sušena, letine 1934 Din 122-50 do Din 125-— fco vagon slovenska postaja, plačilo 30 dni in s kvalitetno garancijo do namembne postaje.
Žito:
(Cene za 100 kg fco vagon slov. postaja) Koruza:	Din Din
suha, stara, za mletev sposobna, za promptno dn nav.
> voznino, slovenska postaja,
plačilo 30 dni	150 — 152-50
umetno sušena, letine 1934, s kvalitetno garancijo do na-bembne postaje, franko vagon slovenska postaja, plačilo 30 dni	1*22-50 125 —
Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 162 50 165-— bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. do-
on
65--
167-50
staja, plačilo 30 dni	1
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni,	260-—	205—
banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni	265-—	270-—
Lesno tržišče.
*
Tendenca še vedno nespremenjeno mlačna
Kljub pozni sezoni — kar se tiče tesanega lesa — opažamo, da je povpraševanje po tramičih (filerjih) še vedno dokaj živahno, medtem ko se prejšnja leta tra-miči niso tako lahko oddali. Cene so še vedno stalne.
V jelovini se išče pregnirano blago za izvoz v Levanto. Išče se pa le III. in IV. vrsta. Vsled konkurence iz Bosne in Gorskega kotarja pa naša slovenska produkcija ne pride v poštev.
V bukovini se proda le tu pa tam kak vagon in sicer suho obrobljeno blago. V splošnem pa je situacija v bukovini zelo slaba.
Išče se pa lep oreh, jesen in javor, seveda zgolj suho blago I. in II. kvalitete.
Po drvah je pa že precej povpraševanja. Cene se sicer še niso popravile, izgleda pa, da se bodo kmalu, posebno ker blaga že primanjkuje.
Situacija v oglju je ostala še nadalje nespremenjena.
Dobdva.mtiddiia
-	n	—	m
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra ponudbe o dobavi 29 emajl peči sistema >Lutz« ter o dobavi materiala za električne blokaparate.
Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 20. septembra ponudbe o dobavi 120 kg klobučevine. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne razpisuje te dobave: 1000 kg gole bakrene žice poltrde 6 mm V 2000 kg gole bakrene žice poltrde 10 mm’, 2000 kg gole bakrene žice poltrde 16 mm1, 2000 kilogramov gole bakrene žice poltrde 25 mm3, 2000 kg gole bakrene žice poltrde 35 mm3, 2000 kg gole bakrene žice poltrde 50 mm3 vrv. — Ponudbe Je poslati do 22. septembra v zaprtem ovoju z označbo >Ponudba za golo žico«.
Gradba vojaških objektov se odda potom ofertnih licitacij dne 20. in 25. septembra pri inženjerskem oddelku Komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
CIKORI1A
Naš pravi domači izdelek!
tctywuta
Izvoz suhih češpelj iz Jugoslavije
V sredo se je začel izvoz suhih češpelj iz Jugoslavije. Izvoženih je bilo okoli 80 vagonov suhih češpelj. Na domačem trgu se plačujejo suhe češplje povprečno po 4 Din za kg. Računajo, da se bodo te cene popravile.
Nemška trgovina v južnovzhodni Evropi
Po podatkih nemškega zavoda za proučevanje konjunkture je padel nemški uvoz v južnovzhodne evropske države po vrednosti za približno 68%, to je približno za isto višino, kakor je nazadovala vsa nemška zunanja trgovina. Nekdanji aktivni nemški saldo v trgovini s temi državami se je spremenil v pasivni.
Leta 1933. je bila Nemčija aktivna le v trgovini z Madjarsko, dočim je bila v trgovini z Rumunijo in Jugoslavijo izenačena. Z uspehom konkurirajo z Nemčijo v južnovzhodni Evropi Češkoslovaška, Avstrija in Italija. Večji uspeh je imela Nemčija le v trgovini z Bolgarsko in Grško.
Zunanji minister Jevtič se je v Ženevi sestal s francoskim finančnim ministrom ter se z njim pogajal glede povišanja francoskih uvoznih kontingentov Jugoslaviji.
Carina za turistični propagandni material, ki je iz Vel. Britanije, Nemčije in držav belgijsko-luksemburške carin, unije, je v naši državi odpravljena podi pogojem, da je ta material iz teh držav in da se brezplačno razširja po naši državi. Ista ugodnost velja tudi za naš turistično propagandni material, ki gre v preje navedene države.
Rusko-ameriška trgovinska pogajanja so
se razbila, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma glede odplačevanja carskih dolgov. Amerika je zato odklonila Rusiji novo posojilo za nabavo industrijskih izdelkov v višini 100 milijonov dolarjev in tudi zaprošeno posojilo za trgovinske kredite.
Konkurzi in prisilne poravnave
Otvorjeno je poravnalno postopanje o imovini trgovke Rozalije Tominc v Št. Rupertu. Poravnalni sodnik Franc Cuš, poravnalni upravnik notar Demšar v Mokronogu. Narok za sklepanje o poravnavi 15. okt. ob 9. Oglasitveni rok do 10. okt. Dolž-nica ponuja 40% kvoto, plačljivo v 9 enakih zaporednih obrokih. Prvi obrok bi zapadel tri mesece po pravomočnosti poravnave.
Končano je poravnalno postopanje v zadevi posestnika in voznika Alojza Weissa v Zg. šiški.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 15. septembra objavlja: Zakon o konvenciji za ustanovitev Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
P. f^irČCVC* sladna kava
i® prvovrsten domač izdelek, % katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.	■	1	--	=
TELEFON ŠTEV. 22-63	//	USTANOVLJENA	LETA	1840 // BRZOJAVNI NASLOV: KRIS PERCOLO N 1ALE LJUBLJANA
Dovoljujem si najvljudneje naznaniti, da sem svojo tvrdko
ANT. KRISPER COLONIALE
VELETRGOVINO KOLONIJALNEGA IN ŠPECERIJSKEGA. BLAGA
preselil 1. septembra t. 1. s pisarno In vsemi skladlSČl In pražarno te dosedanjih poslovnih prostorov na TyrSevl (Dunajski) cesti štev. 33 v svojo lastno hišo na
trYRŠEVI (DUNAJSKI) CESTI ŠTEV. 31 — BAVARSKI DVOR
file pred železniškim prelazom, dočim so se moji prejšnji poslovni prostori nahajali dolga leta takoj onstran železniškega prelaza.
Najvljudneje vabim svoje spoštovane odjemalce, da me blagovolijo odslej posečati na tem novem naslovu in tjakaj tudi pošiljati vsa cenjena naročila in ostalo pošto za mojo tvrdko.
Svoje nove poslovne prostore sem uredil po dolgoletnih izkušnjah najpraktičneje, tako da ustrezajo v polni meri vsem zahtevam za hitro in najtoČnejšo postrežbo mojih spoštovanih odjemalcev.
S prošnjo za nadaljnjo naklonjenost, zagotavljam svoje spoštovane odjemalce najsolidnejše in vestne postrežbe tudi za v bodoče
ter se priporočam in beležim	v,
z vsem spoštovanjem	JOSIP
BAZNO
Zunanji minister Jevtič je imel v Ženevi •daljšo konferenco z bolgarskim zunanjim ministrom Bataiovim.
Nadškof dr. d&rič je odpotoval na evharistični kongres v Buenos Aires.
Sklicanje balkanske konference je bilo na safalevp Albanije, Bolgarske im Jugoslavije odgodeno.
V Velikem Bečkereku je bilo zborovanje mtadonemškega gibanja, ki ga vodi doktor Haaslmger. Gibanje je v ostri opoziciji z "dr. K raftom in sedanjim vodstvom nemške oficialne politike. Mladonemci nameravajo 'začeti izdajati tudi svoj list.
Za namestnika predsednika vlade v Po-saarju je imenovan dr. Milovan Zoriči, bivši predsednik <upravnega sodišča v Zagrebu. Dr. Zoričič nadomestuje predeedni-ka Knoxa za časa njegovega bivanja v Ženevi.
Breško Breškovskaja, babica ruske revolucije, je v visoki starosti 90 let umrla v Pragi.
Češkoslovaška vlada je izdelala zakonski načrt, po katerem se prepovedujejo popravijalaice čevljev industrijskih podjetij. Bafa pripravlja veliko akcijo proti temu zakonskemu načrtu, a je le malo “verjetno, da bi z njo uspel.
Poravnalno {nastopanje je otvorjeno o imovini valjčnega mlina Forgač v Bački Topoli. Mlin ponuja 4©*/o kvoto.
ElektriCno centralp zgradi občina Bera-ne. Centrala bo veljala poldrug milijon dinarjev.
Na kongresu hltler}c»vcev'v Niirnbergu je znorel neki narodni socialist in napadel z
nožem vse svoje tovariše v šotoru. Dva je zaklal, več pa ranil. Tudi sam je bil težko ranjen, ko so ga zvezali.
Berlinski list »Der Angrillc se norčuje
BMlIllllIllIllllllllllllllllIBlIlMIlIlilllllllllUIIIHlIBiHmillllllllllllUHHIHIIIlillllllllllimillllMIIIIIII
ŠOLSKI ZVEZKI
Vse vrste šolskih zvezkov \% najflnejšega papirja Vam še vedno dobavi najceneje ter vsako poljubno količino
PAPIRNA INDUSTRIJA
LJUBLJANA
FLORJANSKA ULICA 14 / TELEFON 32-20
Dalje izdelujemo in imamo vedno v zalogi vsakovrstne trgovske knjige, odj. knjižice, kapirne bloke, foto«-•albume, spominske knjige, mape, risalnike i. t. d. i. t d. •
Isto tam trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo.
iz italijanskih vesti, češ da je v našemi Primorju vse polno morskih psov ter pravi, da je pač prišel velik morski pes iz Italije v Jugoslavijo, ker je bil lačen, ko pa ni mogel najti v praznih italijanskih kopališčih nobene hrane.
Obsedno stanje v Rumu ni ji, ki je bilo proglašeno po umoru ministra Duce, bo podaljšano še za šest mesecev.
Obramba velikih mest pred mračnimi napadi je popolnoma nemogoča, kakor so ugotovili strokovnjaki na podlagi izkušenj na manevrih v Italiji, Franciji in Angliji.
Amerika je dobavila Kitajski 250 najmodernejših aeroplanov, ki prevozijo po 350 km na uro.
Ameriško mornariško ministrstvo je naročilo 500 novih bojnih hidroplanov.
Turčija šteje po zadnjem ljudskem štetju 18 milijonov ljudi.
Moskva ima po najnovejših sovjetskih podatkih okoli 4 milijone prebivalcev.
£
TRŽNA POROČILA
Zagrebški tedenski sejem
Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil posebno bogato založen z zelenjavo in deželnimi pridelki. Živine je bito na trgu manj, ker je bil isti dan veliki letni sejem v Koprivnici. Za pitane svinje je bilo živahno povpraševanje iz Slovenije. Zaradi velikih ponudb je padla cena pujskom za 20 Din.
Dogo n; 6 bikov, 391 krav, 68 junic, 35 juncev, 132 volov, 151 telet, 426 konj in žrebet, 510 prašičev in 447 pujskov.
Cene: biki po 5, krave za klanje po 2’50 do 3, za klobase po 2 do 2-20, junice za klanje po 3-50 do 3-75, za rejo po 700 do 900, voli I. vrste po 4*50 do 5, II. vrste po 3-25 do 3*50, bosanski po 2’75 do 3, junici po 3'50 do 4, živa teleta po 4'50 do 5-50, Zaklana po 7 do 8, pitani prašiči po 7-50 do 8-25, nepitani po 6 do 6-50, zaklani po 10-75 do 11, mladi do enega leta po 10-75 do 11, pujski po 70 do 120, ovce po 80 do 90, par lahkih konj po 4000 do 5000, srednjih po 5000 do 6000 in težkih po 6000 do 7000, lahka žrebeta po 1200 do 1500, srednja po 1500 do 2000, konji za klanje po 1 do 1*50 Din za kg.
Detejja po 35 do 40, otava po 35 do 40, seno po 30 do 35, slama z^a krmo po 30. Drva po 70 do 90, gradbeni les po 8 do
10, hlodi po 8 do 15. Krompir po 0-50 do 0-75 in zelje po 0-30 do 0-60 Din za kg.
Mariborski trg
Na trg z dne 11. t m- je bilo prignanih 14 konj, 15 bikov, 34 volov, 370 krav in 18 telet. Povprečne cene so bile te: debeli voli 3 do 3"75, poldebeli 2 do 2-50, plemenski 3 do 3‘25, biki za klanje 2‘50 do 3, klavne krave, debele 2-50 do 3, plemenske krave 2 do 2-25, krave za klobasale 1-50 do 2, molzle krave 2-50 do 3, breje krave 2-50 do 3, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 4-50 Din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 352 glav živine. — Mesne cene; volovsko meso I. vrste 8 do 10,
11. vrste 6 do 8, meso bikov, krav, telic 5 do 6, telečje me^o I. vrste 8 do 12, II. vrste 5 do 8, svjnjsko meso, sveže 10 do 12 Din za 1 kg.
Dunaj ski živinski trg
Na goveji trg z dne 10. it. m. j© ibilo postavljenih 759 volov, 482 bikov in 535 krav. Iz Jugoslavije je bilo 59 volov, 25 bikov in 6 krav. Cene so bile te: fabrični voli I. vrste po 1-25 do 1*45, navadni voli I. vrste po 1'10 do l-25, II. po 1 do 1-05, Hi. vrste po 0<85 do 0'95, biki po 0-75 do
0-98, krave po 0-75 do , mršava živina po 0-58 do 0-72 šilinga za kg žive teže. — Tendenca: Ob živahnem povpraševanju so se podražili prima voli za 3 groše pri kg, ostale vrste pa so notirale neizpremenjeno.
Na svinjski trg z dne 11. t. #n- j® bilo postavljenih r 5.288 Špeharjev in ^8.637 pršu-tarjev. Iz Jugoslavije je bilo 1.954 Špeharjev. .Cene so bile te; mangalica I. vrste po
1-34 do 1-36, II. po 1-32 do 1*33, jugoslovanski križani po 1'35 do 1-40, srednji po 1:32 do 1'34, slabši po 1-28 do 1*31, stari po 1-20 do 1;28, pršuta/ji lahki po 1-30 do 1*55, težki po 1-10 do 1-35, križani po 1-35 do 1'42 Šilinga za kg žive teže. — Tendenca: Ob slabotnem prometu so se pocenile pitane svinje za 4 do 6 grošev, pršu-tarji pa za 3 do 5 grožev. (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj IIj., St. Marx.)
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
TISKARNA MERKUR, Ljubljana
Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate,
lepake, cenike, vizitke itd.
Vse tiskovine dobavlja š■yi^n liNrn in no zmernih cenah
Račun Poštne hranilnice
št. 13.10«. Telefon 25-52
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgov*ko-induatrljsko d. d. >MERKUR< kot Izdajatelja in tiskarja. 0. MIHALEK. Ljubljana,