äw. a
Posamezna Štev. 60 vtn. Poitnlna - * *ST ■ pavSallrana.
v LMM v soboto, dne 21, Мгмг)§ m
Len um
■ffliOTEHECt volja
p» poM ■> »trail Joge-etntf ta * Ltabllul:
MMta tata uspre). K 10»-
H O«П ieu Ц i i ц Pr—
. .. » MMsbmlt«--
■ Sobotna izdala: s
■sni» tata ...... K 20—
■i taewKStvo. . . . m 28—-
DnWHw ▼ Kopitarjevi allot Itar. P«L M ne vrača)«; netrantdrana p lama м M
lo. Ureda. telet. itr. M, sprava. Ur. 328.
Političen list za slovenski narod
Sarajevo, 10. febr. Nocoj oh pol 11. uri je umrl tu dr. Pero Rogulja.
Največji bratski Krckovcc ic omahnil eredi napornega dela in legel v grob. Ni
L več. Njegov duh jc vzžarcl v temnih
itskih političnih razmerah in za tem «Jlram duhom jc šel najboljši inteligenčni naraščaj hrvatskega naroda, za njim «o Šle tnunoma kmetske množice iz Hrvatske, Slavonije. Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Bil j« kulturni, politični in gospodarski organizator, kot jih je le malo rodila jugo-«iovanska zemlja. Se več: Bil je utelešena ideja krščanskega preporoda v Hrvatski in ta ideja v njem jc potegnila * prepričevalno ulo množice hrvatskega ljudstva za seboj,
Pero Rogulja je sin majhne uradniške družine iz Mostara. Oče je bil Srb, mati je
C iz vseh sedmih sinov vzgojila odločne jevmke za katoliško Hrvatsko. Mladi Pero je po končani srednji šoli Študiral pravo v Zagrebu. Tam »e je v k rog» i mladih akademikov prepojil s Krekovimi ide-ianri, šel potem na Dunaj in je ob počitnicah študiral v Ljubljani Krekovo organizacijsko delo. Da si razširi obzorje in podobi svoje znanje, je po promociji odlel s prerano umrlim dr. Eckertom študirat v Belgijo na katoliško univerzo v Loovamo. &eet meseecv se mudil potem v München-Gtadbachu, kjer je pnoučaval mogočno organizacijo nemških katoličanov m nabiral gradiva za delo v domovini. Potem ko je prepotoval Francijo in Italijo, se je vrnil bogat na znanju in izkuslvfli v domovino — na delo.
Na Hrvatskem so vladale takrat žalostne politične razmere. Okrog posameznih oseb so sc grupirale politične stranke čn strančicc, v celem političnem življenja m bilo niti enega velikega in trajnega idejnega žarišča, k bi bilo v stanu, dvigniti ljudstvo do izobrazbe m mu dati politično in gospodarsko samoodločbo v roke. Središče vsega političnega boja je tvoril narodni boj proti Mažarski. In ta boj je vodila liberalna inteligenca iz zagrebških kavarn, bil je boj z navdušenimi besedami; nikdar pa se niso dvigni politični voditelji navzgor k ljudstvu, da bi mu pomagali ustvariti močno gospodarsko organizacijo, da bi pripomogli, da postane kulturno in politično zrelejši. — Na drugi strani pa jc mažarska vlada z vso silo pritiskala na hrvatsko ljudstvo. Uradniki in žandarji, kolonisti in mažarske vlade, denar in bajonet,
— vse je uporabljala PeSta, da bi zasužnjila to bogato zemljo in preko pogažene Hrvatske prišla do morja. Zasužnjena Hrvatska je vpila po možu, ki naj jo reši,
»Udariti moramo v tc gnjile vode!« »e Rogulja rekel rad z iskrečimi očmi. Vedel je, da s starim rodom ne ho moglo novo, demokratično katoliško gibanje zmagati, Hotel je pomnožiti vrste krščanske laiškc inteligence, zato je začel z obsežnim in podrobnim delom med dijaštvom. Sad tega dela sta bili katoliški akademski društvi -Kaćić« v Inomostu in Antu-novič« v Budimpešti. Vzporedno z vzgojo novega, zdravega pomladka je s par tovariši pripravljal pot političnemu gibanju. L. 1*>12 je osmil z dr. Eckertom na Reki prvi hrvatski katoliški dnevnik ^Rijeekc novi-ne«, ki »o v času Čuvajevega absolutizma silno napadale mažarski režim. Takrat so šli kot blisk po vseh hrvatskih zemljah srditi Roguljini članki: Tti feltx, Austria, nube! Rogulja jr s pomočjo reških frančiškanov požrtvovalno vzdrževal ta Hst, z dr. Eckertom sta bila šefa, reporterja m korektorja. Vlada je I. 1914 ustavila list, a ni zlomila Roguljincga duha. Sredi vojne je osnul v Zagrebu Novine», kjer je z vsetn ognjem nastopil za ujedinjenjr vseh Jugoslovanov. Ni mogoče povedati, koliko težkih bojev je imel ta list, ni mogoče pa tudi niti naznačiti, s kako silo je zanesel ta list jugoslovansko misel v hrvatske mase. V listu je pač žarel Roguljin duh, kazal je nove poti in nova obzorja. Po propasti od njega tako sovražene Avstrije je osnul s svojim' tovariši »Narodno politiko«, h kateri se je pridružila tekom enega leta še vrsta listov v provinci. Lani je stopila hrvatska pučkA stranka na plan in naš Pero je bil njen prvi predsednik. In sedaj se jc pričelo veliko delo. Hitel je od vasi do vasi, zbiral kmetsko ljudstvo, mu dajal duševnega kruha in zakladov svojega silnega duha. Organiziral jc seljačke demokracije, jim dal smer in program, discipliniral v kratkem času svoje čete in z optimističnim smehljajem je pravil: »Čuvajeva Hrvatska je propadla in z demokracijo vstajamo mi.« Položil je prve temelje gospodarski organizaciji v hrvatskih zemljah. Bil je kot baklja, ki izžareva luč in gor-koto, kamor jc vrgel svoje ideje, so užgale. Sc eno njegovo delo naj ne gre mimo nas. V zimi 1. 1917 je vodil akcijo za revno jugoslovansko dcco. Po njegovem prizadevanju so spravili 60.000 bosanskih in istrskih otrok v bogato Hrvatsko. Blagi mož je z gladnimi, bolnimi, od mraza se tresočimi otroci sedel v živinskih vagonih, lomil ž njimi kruh in sc vse dolge zimske noči vozil z njimi. >Za enega sem se bal, da mi umre na rokah, pa ni umrl, bil je Bo-sancc!« nam je smehljaje pripovedoval. V
tistih raesccih se je vgnezdfla v njem kal bolezni, ki ga je podrla.
Mož dela jc legel z njim v v grob. Iz srede ljudstva jc vzrastel, vanj sc je vrnil, sejalcc idej, zidar njegove politične in gospodarske organizacije. Njegova zlata duša je videla hedo hrvatskega seljaka in delavca. Srce jc čutilo, da je dolžno pomagati. In z vso svojo ogromno energijo, z vso silno ljubeznijo do dela je šel v boj. Sedaj, ko bi bil videl, kako se dvigajo hrvatske kmetske množice, kako se njegova draga Hercegovina oklepa pučke stranke, sedaj jeta veliki pijonir krščanske kulturne misli zaprl oči. Komaj enointrideset let mu jc bilo, v najlepšem razmahu sil mu je omagala roka in ni ga več. lostni tisoči hrvatskih seljakov, ki si jim bil
Veliki vojevnik katoliške Hrvatske! Stojimo ob Tvojem grobu in z nami so ža-dal duševnega kruha. Z nami so pogreznjene v globoko tugo stotine dijakov, ki so upirali v Tebe oči, potem ko jih je zapustil Krek. In zc Tabo plaka mala bosanska deca, s katero si se vozil v zimskih nočeh in ki si ji ogreval premrle ročice.
Bog, ki si ga ljubil z vsem ognjem svoje velik«> duše, jr videl Tvoje nesebično delo in Tvojo veliko ljubezen do najnižjih, najbornejših, ponižanih in razžaljenih. On Te sprejmi utrujenega in izmučenega v svoje naročje!
Slava spominu dr. Pera Roguljc!
Поиа vlada zaprisežena.
Belgrad, 20. februarja. (Izvirno.) Ministrska lista, ki smo jo včeraj po prvih vesteh javili, je bila sestavljena, kakor smo poročali s sledečo izpremembo: minister za socijalno politiko je dr. Šurmin, minister za agrarno reformo dr. Krnic, minister za šume in rude dr. Kovačevič. Danes popoldne ob 5 uri je regent zaprisegel novo ministrstvo.
Slouens^l kmet prvič minister u Jugoslaviji.
Kmečke množice tvorijo jedro slovenskega naroda. Kmečki stan jc tisti,, ki v napornem delu iz zemlje proizvaja najpotrebnejše, — živila. Pomen kmetijstva za gospodarsko moč celcga našega ljudstva in naše države je velikanski. Tega se je od nekdaj že zavedala VLS. O tem govori vsa njena preteklost, o tem priča njeno podrobno, a plodonosno delo za gospo-
M.IM n sandala» ta «.S*
ta MU u.m, «JU,
darsicr» organizacijo ga ljudstva. VLS je začeta ormti lefiito um zadružnem polju, širila je gospodarsko ta-
obrazbo ni pridorbila kraetekeirm ljadstv« tudi političnih pravic v občini, deželi m državi Da pridobi Imdetvti, prahw kmetskemu, odločilen upliv v drtarri, to se je naša stranka borila za demokracijo in ljudske pravicc. Tudi zato se jc borila proti absolutizmu avstrijske gonpode m zato je šla v bot proti -demokratakiV gospodi v BdemjJradu.
Prišla je ura, ko se državna vlad« vrača v roke ljudstva. Da ta važen dogodek
se bolj povdari, jc postavila ljudska stranka na mesto ministra za kmetijstvo slovenskega kmeta Ivana Roikarja. Cela stolitja so bili slovenski kmetje odvisni od nemškega Dunaja* o usodi in razvoju našega kmetijstva so odločevali razni dvorniki svetniki, ki niso poznali poitreb naše zemlje. Danes je zasedel to mesto kmet, ki bo iz lastne izkušnje razumel, česa rabi naš kmečki stan, da se gospodarsko okrepi in da zaceli globoke rane, ki mu jih je zadala vojna.
Težak posel čaka našega ministra-kmrta, Kmetska gospodarstva so si sicer ponekod v
vojnem času zelo opomogla; večinoma pa so se v vojni izpraznili hlevi, draginja industrijskih izdelkov je zelo na-rastla in kmečkemu stanu grozi nevamosrt, da bo sčasoma obremenil svojo zemljo z dolgovi in prišel v oblast velikega kapitala. Škodljiva politika -»demokratske« vlade je udarila kmetske gospodarje, poslabšala je ajth položaj še brdj in novi kmetijski minister je prevzel žalostno dcdščiao, da bo moral popravljati grehe stare liberalne vlade.
Naloga kmetijskega ministrstva bo v prvi vrsti organizirati vse potrebno, da se poglobi gospodarsko znanje kmetskega ljudstva, da se bo mogla zvišali produkcija in z njo blagostanje. Najbolj zdravi temelj modernega kmetijstva, zadružna organizacija, bo moral priti do večje veljave. Dosedanja vlada ie zadružništvo, predv sem kmetske zadruge, potisnila čisto ob steno, zato da so iniclc velike banke široko in svobodno pot. Temu mora bili konec, kmet naj potom svojih gospodarskih organizacij sam vzame promet s svojimi pridelki v roke.
Slovensko kmetsko ljudstvo jc podalo svojega tovariša v ministrstvo i kmetijstvo. Ta prevažni dogodek pomeni za kmetski stan novo zmago, ki mu rf.i je priborila VLS. Velik
o praktično /nanje in sposobnost novega ministra kmeta nam jamči, da bo njegovo delo uspe.'.nn , jugoslovanski kmetski stan.
LISTEK.
Jezsrsfco.
Piše dr. Rudolf pl. Andrefka.
Daleč tam na icveru Ljubljane, kjer ločijo nebotični vrhovi kamniških planin solnčno Kranjsko od gorate Koroške, leži majhna dcželica, čisto samosvoja, obdana krog in krog od visokih gora. Za to deže-tico se jc ravno pred vojsko po zaslugi bratov Čehov vzbudilo večje zanimanje, toda svetovna vojna ga jc zopet pokopala. Čas je, da se sedaj širša jugoslovanska javnost seznani s tem prekrasnim planinskim rajem. Ako sc pelješ po gorenjski progi iz Ljubljane do Kranja, zazres pred seboj velikane kamniških planin, Kočno in Grin-tavec v večni lepoti. 2c v Kranju se ti zdita vsa drugačna kol v Ljubljani; med njima in med širokim in strmim Storiičem, zadnjim izrastkom Karavank, opaziš usedlino, ki kaže pot na Jezersko. Od Kranja vodi lepa cesta mimo slikovitih gorenjskih vasic po kateri dospemo po približno dve-umi hoji ▼ Tupaliče, Tam se že zožujejo planine, v vedno ožjo dolino; na levi strani n»s pozdravlja slikovita Zaplata, zadnji izras ek Storziča, /.e smo mimo zanimive vasi lVvora, v ka'.eri so kar trije gradovi. Najboli slikovit in viden je jJjed Thurn, se-(dtai iMt vi&doe&t svcUuk* Otona pL De-
tcle. Po lepi državni cesti, gladki in trdi kakor asfalt, dospemo po eni uri hoda do vasi Kokre, ves čas ob bregu šumeče in temnozclcnc Kokre, ki nas odslej spremlja skoraj lik do našega cilja. Vedno višji postajajo vrhovi skalnatih gora. Krasno izpeljana državna cesta nani nc prepusti, da občutimo kako sc vedno bolj in bolj dvigamo. Posamezna selišča in kmclskc hiše postajajo vedno bolj redkeje, dokler doccla ne prenehajo. Naenkrat se nam odpre veličasten pogled na Kočno in Kr-vavcc, ki ju je od le slrani, ako smo s! zapomnili podobo iz/a Ljub'janc in Kranja, komaj spoznali. A žc nam jo zopet zakrivajo predgorc; šc par ovinkov in žc zagledamo večje poslopje na levi, pravi moderni grad, na desni pa čujemo škripanje lesnih žag. To je nekdanje Fuxovo posestvo, sedaj last češkega grofa I ame-zana.
Mnlo naprej, tako, da tvorijo pravo tesen, opazimo na desni in levi ceste gospodarska poslopja in pristave Lameza-novega gradu, kjer se nahaja tudi poštni urad. Odtod hitimo, prevzeti od veličastne romantike te krasne doline preko mostov, kmalu oh desnem, kmalu ob levem bregu Kokre naprej. Tihota nas obdaja vsepovsod, le «cmtevtjc začujemo med šumenjem kako zamolklo zvonenje krav|ib zvoncev visoko gori na planinah, pretrgano od petja veselih pastirjev. Cesta se dvigiue, zopet «e pokaže nckai dokai ve-
likih kmetakih hiš in na enkrat obstojimo pred prekrasno sliko: na strmi skali, padajoči navpično v Kokro, stoji majhna ka, pclica, pokrita po koroškem slogu z deščicami. še četrl ure do 20 minut in že smo pri -Kanonirju.. znani gostilni, kjer se -»ddiliaio turisti, ki hodijo tu skozi. Tu sem prihaja na državno cesto zanimiva planinska pot, ki vodi iz Tržiča na Jezersko. Na Spodnjem Jezerskem smo! Naša spremljevalka Kokra postala je žc znatno manjša. Ko jo krenemo po preccj ostrem klancu navzgor, opazimo, da jo močnejši lok vode zavije na levo od nase poli. Prepustimo si zanimivo pot do izvira Kokre do prihodnjič in krenemo naprej ob Jczer-nici. Državna ccsta mora lu premagati prcccjšcn hrib in sc vzpenja po lepo izpeljanih vijugali proti Gorenjem Jezerskem. Zopet nas pozdravlja živ ropot številnih žait. hiše postajajo gosteje. Ko smo odsekali vijuge po bližnjici, nas že pozdravljajo prve hiše Gorcnjcga Jc/cra. Do sedaj ozkn dolina se razširi \ kotlino; Ugodneje stopimo po državni cesli, in kmalu se nam zasveti nasproti dvonnd.slropna lepa stavba, da'cč znani hotel Kazino, na Jezer-.skem. Čeprav nas jc po dolgem potu želja, da se odpočijemo \ gostoljubnih prostorih ljubeznivega hotelirja Murija, nam vendar krasota, ki se nam naenkrat i^dpirn na desni strani, zadržuje korake, V južno-zaJ Jjflni smeri zremo pred seboj ves veliki «jjjid masiv Donosne Kočne. Kakor se
nam zdi iz kranjske strani ta goia «iter visoka in mogočna, toda vendar nekako mehkih potez, tako nas preseneti ostra, da skoraj divja oblika prestrmih vrhov, prepadov in skal, ki sc kopičijo drug poleg drugega. Tu šele vidimo, da jc Kočna cela gorska skupina, ali bolje rečeno veličasten amfitealer gora, ki obkro/.ujejo jugozahodni del jezerske planote. I c tega konca jc Kočna skoraj ncprislopna in le najdrznejši lovci in turisti si upajo hoditi po njenih navpičnih stenah in razdrapanib skalah do vrha. Ko se ozremo od tc veličastne skupine po jezerski planoti, vidim« na levi zanimive gore: Pristovnikov Slor-: žič in dalje proti zahodu Vernikov Grinta-I vcc, ki se pa nikakor nc moreta primerjati /. divjo veličastnostjo Kočne. Prav na za hodu jezerske kotline zapazimo jezerski vrh, ki zapira pot proti ostali Koroški. Cela geološka formacija kaže na to, da je polnilo sedanjo kollino nekdaj jezero, dokler si ni poiskala Jezernica na /aperia skozi apnenske plasti izhoda in na ta način osušila jezero To dokazujejo tudi stare stavbe; tako leži star« farna cerkev visoko gori na severnem bregu, tako so tmÄ Kmečki domovi, kakor n. pi Scnkov «lom, slali 50 do 100 in višje nad sedanjimi Tudi različne ljudske pravljice in i/.poročila kažejo na lo, da se jc spomin na nekdanje jezero ohranil še sedaj v prebivalstvu. Zadnji vidni spomin na nekdamc jezero tvori mlaka, ki jo razveš od deem
Dr. lvau Shvcgel:
JtadrausKto uprašanjs
na purfilti konferencf.
Preobrat Amerike proti cnlenti.
Zavezniki so dobili vojno vsled nastopa Zdru/lenih dr^av, ravno tako kakor so lih tekom prvih treh let obvarovale pred porazom brezmejna žrtve Rusije, in Združene dr,:avc eo prvotno stopile v mirovna pogajanja г voljo, da se odpovedo svoji i/otacip, sodelujejo na politični in gospodarski obnovi* Lvrope ter sprejmejo tako nase /.n.ttna bremena, ako bi se dal s tem v resnici doseči boljši, srečnejši red stvari. Ko io Američanom postalo jasno, da se jc predsednik Wilson, za čigar idenlna načela so se velesile entente, dokler so ga potrebovale za zmago, slovesno izjavljale, tekom pogajanj korak za korak umikal pred egoistično voljo Clemenceauja. ki je pomal zgoij koristi Francije, in pred politiko Anglije, ki o svobodi morja ni hotela ničesar slišati, ter da je podpiral zgolj enostranski nasilni mir po starem vzorcu, ki je dal sedaj tudi Italiji pogum za pretirane zahteve, — tedaj se je polastilo ameriškega naroda tisto razpoloženje, iz katerega je senat odklonil pristop v Ligo narodov ter so ameriški finančni krogi odrekli svojo med vojno obilo tekočo šopom oč za obnovo Evrope, ker kaže njen položaj le na nove vojne, nove politične in socialne boje, katerim morda prehoda v Ameriko ne bo mogoče zabraniH. Ali naj Amerika Angliji, Franciji, Italiji in Belgiji Se vedno posoja zlato in dovoljuje kredite, dočim le dežele, ki vsled pomanjkanja kapitala ne morejo plačevati svojega uvoza živil in surovin, istočasno v drugih na novo osno-vanib državah investiralo kapitale in skušajo prehiteti Ameriko, da bi začele te upa-Polne države izkoriščati, še pretlno bi našle le-tc priliko, da pod ameriškim vodstvom same vzamejo v roko uporabo svojih naravnih zakladov in pomožnih sil? Kakšen razlog ima ne samo Amerika, ampak tudi Jugoslavija, da bi želela ustanovitve Zveze narodov, v kateri so zastopane Velika Britanija s 6 glasovi. Združene države, Francija. Italija. Japonska, Španija, Belgija, Grčiia, Brazilita pa vsaka z enim '.tlasom, in kateri naj bi služile ostale dežele sveta kot objekti? Zveze, katere delokrog jc tako tesno spojen z izvršitvijo pariških pogodb, da se zdi njen edini namen, da v interesu nekaterih zmagovitih evropskih velesil ovekoveči njih samovoljni izrek v pogodbah in ga postavi pod garancijo celega sveta? Kako bi ee moglo pričakovati, da bo pred tem tribuna lom, čigar sklepi morajo biti soglasni, Jugoslavija kdai prišla do svojih pravic v stvari, ki nasprotuje željam Italije?
Položaj za Jugoslavijo.
Spričo tega stvarnega položaja nastane vprašanje, če za našo državo ni boljše, da se v italijanski kontroverzi odpove dogovoru, katerega vsebina se ne bo veliko razlikovala od obrisov v ultimatu in s katerim bi prišli pod garancijo Zveze narodov ter odvzeli Italijanom, Angležem in Francozom polovico odgovornosti za oH-bovo sebičnost? Ali ne bi bilo bolje, da trpimo, česar ne moremo preprečiti ter, ne da bi s a m i podpisali smrtno obsodbo nad pol milijonom Jugoslovanov, zavedajoči se svoje pravice prepustimo velesilam, da «an>c uresničijo svojo grožnjo.
Italija se mora izvršitve londonskega pakta mnogo bolj bati nego mi. In kakršnikoli predlogi bodo še prišli od te konference in kakršenkoli bo že končni uspeh, dosežen bodisi s silo bodisi potom dogovora — loliko je gotovo, da ta mirovna konferenca za rešitev jadranskega vprašanja nima ne volje ne moči. Kajti jadransko vprašanje ni samo vprašanje Reke,
državno ceste, ako kreneš od poslopja jezerske pošte k Sv. Andreju, vasici na vznožju jezerskega vrha. Te dve vasici, Zgornje jezero na zapadu in Sv. Andrej na vzhodu jezerske kotline, dajejo celi dolini prav poseben značaj. Kar osupne popotnik, ako zagleda kmetske hiše, krasne, snažne in večinoma enonadstropne kmetske domove, last premožnih jezerskih posestnikov. V tej kotlini je premnogo neizrabljenega bogastva; posestniki so sila premožni; posestvo, ki ima nad 600 oralov, ni tu nič posebnega. Zato se pa Je-zerani čutijo tudi kot nekaj posebnega in v šali omenjajo večkrat, da so jezerska republika. Na vsak način je zanimivo, da govore tudi v tem smislu; ako gredo proti Kranju, pravijo, da gredo na Kranjsko, ako hodijo čez Jezerski vrh v Železno kaplo, pa mislijo, da hodijo na Koroško, akoprav sami dobro vedo, da pripadajo koroški deželi. Ponosni so na lepoto svojega raja in jo tudi zavestno občutijo. Izseljevanja tu ni opaziti, kar se da tudi razumeli iz dobrih gospodarskih razmer. Ta gospodarska neodvisnost je Jezerane napravila tudi narodne in neodvisne od pangermanske koroške propagande.
(Dalje.)
Voloskega m Visa, okolu katerih glavnih točk se sedaj navidezno suče kontroverza, marveč v prvi in zadnji vrsti — vprašanje o usodi Trsta.
Boj i ~ ustauo u Nem-
k's. «frigf.
Ob letu dm »e je sestala narodna skupščina Nemške Avstrije na Dunaju. Reševala je ustavno vpraftanir pa ni bila tej nalogi kos, ker zastopa' dve najmočnejši stranke v zbornici, socialistična in krščan-sko-socialna. nasprotujoče si stališče. Socialisti so bili ccntralisti in so zahtevali enotno državo z lastnimi upravnimi ozemlji; krščanski sociald pa stoje na federalističnem stališču: Nemška Avstrija i« zvezna država; historične dežele so samostojne države in stopijo kot lake v zvezno državo Nemške Avstrije. Nemški nacional-ci so se pridružili stališču krščanskih soci-«Icev. Glavni povod ra stališče federafc-stov je sledeč: Nemška Avstrija šteje okroglo Šest milijonov prebivalcev. Nižja Avstrija z Dunajem bi imela v enotni državi preveliko moč in bi lahko majorizirala ostale dežele. Vrhtega vsi iščejo spoHtve z Nemčijo, ki jo vsled določb sairtg«rmain-ske pogodbe morejo doseči samo potom priklopUvc posameznih dežel.
Ker narodna skupščina ni mogla rešiti ustavnega vprašanja, so se 16, in 17. februarja sestali zastopniki posameznih dežel in strank iz posameznih okrajev, da se zedinijo v glavnih smernicah bodoče ustave.
Dunajski krščanski sociadci, ki so za-volia Dunaja zastopali nekoliko drugačno stališče, kakor njihovi strankarji iz raznih dežel. so se v Solnogradu sporazumeli na kompromisni predlog,,, ki so se mu pridružili tudi nemški nac ionalci. Za podlago pri posvetovanjih so vzeli ustavni načrt državnega tajnika dr. Mayerja. Prvi dan so obravnavali o ustavni obliki Nemške Avstrije. Velika večina se je izrekla za federalistično državno obliko, za zvezno državo. Za zvezno državo so glasovali brez pridržka vsi zastopniki krščanekosocialnih in nemško-svobodomiselnih strank, od socialistov štajerski zastopniki. Dunajski h nižjeavstrijski socialisti so glasovali za zvezno držav» s pridržkom, ako bo ustava za jamčila popolno demokracijo in predpogoje za gospodarski razvoj. Zastopnik Zg, Avstrijske je glasoval za zvezno državo s pridržki. Socialistični zastopniki Solno-grafke, Tirolske, Koroške in Predarlške so se izjavili za enotno državo.
Drugi dan so se posvetovali o zveznem svetu, to je o zbornici dežel, ki bi se naj po vzgledu nove nemške ustave • 1 poleg narodne skupščine kot potrebna korektiva.
Krščanski sociald in nemški svobodo-
misleci so ee izrekli za predlog: »Odločamo se za zvezni svet s pogojem, da odpadejo do števila 400.000 prebivalcev na vsako deželo enakomerno trije zastopniki, kj s« pomnožijo za po enega zastopnika tolikokrat, kolikorkrat je ta temeljna številka vsebovana v ostalem številu zveznih državljanov dotičoe dežele. Nobena dežela ne *me imeti v zveznem srvetu več kakor eno petino zastopnikov. Zastopniki socialistov so se načeloma izrekli za enozbor-nični sistem: ako bi se pa vendar ustvarili zvezni svet, bi morale biti v njem zastopane dežele po številu prebivalstva in bi ta zbornica ne smela imeti značaj gosposke zbornice.
Glede kompetence med deželami m zvezno državo so se krščanski social« tn nemški svobodomisleci zedinili na sledeče smernice:
1 . Država dobi v gotovih panogah kompetenco v zakonodaji in izvršitvi;
2.	v drugih panogah samo kompetee-co v zakonodaji;
3.	konečno naj država v posameznih slučajih, ki naj se ugotovijo v ustavi, določa samo načela.
Socialisti so iziavili, da se mora o težavnem vprašanju kompetenec šele podrobno razpravljati v zvezi s finančnim vprašanjem.
Konferenca s« je nato odgodila in »e bo sredi marca sklicala v Lincu.
Iz posvetovanj je za na*o državo važno zlasti dvojno vprašanje, o katerem se je v Solnogradu govorilo nekoliko miste-riozno:
t. Dr. Ahncr (Grdeč) jc izjavil. V sporazumu z vsemi tu na konferenci dežel zastopanimi strankami prosim, da se kot mnenje deklarira: Vprašanje armade jc bistven del vsake ustave in se mora bram-bna predloga spraviti v soglasje t ustavnimi temeljnimi določbami.«
Stranke so izjavile, da o tem nc debatirajo.
2. Dr. Schlegel, krščanski sociulec iz Zg. Avstrijskega, je izjavil, da so vsi navzoči v tem edini, da Avstrija ni življenja zmožna in se more rešiti le s spf/itvio Nemčiic. Spojitev se tnoia izvršili — polk
tom dežel brez posredovanja enotne države. Razpoloženje v Nemčiji za priklopitev
po deželah je sedaj ugodno.
CeSka.
Volitve ▼ državni zbor.
Praga, 17. februarja. Pojutrajšnjem konča ustavM odbor svoje delo, v soboto bodo zakonski predlogi najbržc soglesno sprejeli. Vsi spori, ki se tičejo ustavnega zakona, bodo že poravnani, tako da je inogoče računati, da bo ustava soglasno spreieta. To odgovarja važnosti trenutka, ko si narod daje ustavo. Volitve bodo razpisane tekom prihodnjega tedna in sicer najbržc za nedeljo 11. aprila.
Papež za češko deco.
Praga, 18. februarja. Sv, Oče jc poslal praškemu nadškofu dr. KordaČu 200 tisoč lir (okrog 1,500.000 K) s prošnjo, naj jih razdeli med najubožnejše češke otroke.
Rušila.
Napredovanje boljševikov.
LDU London, 19. februarja (DKU) Reuterjev urad poroča: Operacije boljše-vikov v severni Rusiji se nagibajo njim v dobro. Rdeče čete so nasprotniške vrste potisnile nazai ter zasedle oneško dolino in železnico v Vologdo. Polk ruskih čet se je pobunil ter pobil poveljnika io večino častnikov. Okrog 500 vojakov je prešlo k boljševikom. Provizorična severno-rusk. vlada je odstopila in izročila oblast generalu Milleru.
Kje je Kereosklj.
LDU Rotterdam, 19. februarja. (DKU) Londonski list -Dally Herald« javlja k govoricam, da je bil Kerenskij v Kavkazu ulet, da se nahaja v Angliji.
Ofenzive proti Potiski ne bo.
LDU. Moekv«, 20. februarja. (DunKU-Brezžično.) Brezžične brzojavke iz Varšave javljajo dnevno, da namerava sovjetska vlada, pričeti spomladi ofenzivo proti Polj. «Id. V dokaz za resničnost teh vesti javljajo, da bo Trockij imenovan za prometnega ministra, bivSi carski minister Poli-vanov za vojnejja ministra in carski general Bruailov za vrhovnega poveljnika. V ta namen ee bodo baje razpustili tudi delavski in vojaški sveti in se bo vpeljal dva-najsturni delavnik. Vse te vesti eo popolnoma neresnične. Trockij ni prometni minister, marveč ostane ljudski poverjenik za vojsko. Niti PoUvanov, niti Brusi lov ne dobita javne službe v sovjetski republiki. Trditev, da bo sovjetska Rusija pričela z ofenzivo v trenotku.ko ee bodo vojake po redu pretvarjale v delovne vojske, je ne-zmieelna. Sovjetska vlada ni nikdar m ti premišljevala o razpustu delavskih in vo-iaških »vetov in nikdar se ni v sovjetski Rusiji uvedel dvanajsturm delavnik. Vlada sovjetske republike ni nikdar nameravala, rešiti sponrih vprašanj potom vojske, temveč potom prijateljskega sporazuma.
Francija.
Zunanja politika.
LDU Pariz, 19. februarje (DKU) Na včerajšnji seji odseka za zunanje stvari poslanske zbornice je pri razgovoru o saintgermainski mirovni pogodbi poročevalec Margaine opozarjal na znatne tež-koče, ki prete obstoju mlade avstrijske republike, in na nevarnost, ako sc bo tako stanje nadaljevalo, ne ga bi pri tem predlagal odklonitev pogodbe. Poročevalec se je nato dotaknil Cehoslovaške in je govoril o transportnih težkočah v tej državi. Končno je poudarjal, da bi se mogla ustvariti nekaka pripravljenost za ustanovitev donavske federacije in bi bito važno, da Francija ne ostane tu brez vpliva, zlasti kar sc tiče gospodarstva, Na vsak način zmanfšana Avstrija, ki je morala odstopiti zemlje Italiji, Jugoslaviji is Cehoslovaški, nc napravlja posebno stanovitnega vtisa. — Nato se je zavzemal Tardieu za mirovno pogodbo in je zlasti izjavil, da je bila Cehoslovaška stvorjena po željah prebivalstva in da njene transportne težkoče na železnicah nikakor niso tako slabe, kakor se misli. Nato se je razvila splošna razprava, v katero je posegalo mnogo članov odseka. Debata jc obravnuvala nastopna glavna vprašanja: Ali je Avstrija, kakor jo je ustvarila saint-germainska mirovna pogodba, zmožna samostojno živeti in ako to ni možno, kateri državi oziroma kateri državni skupini nai , se priključi? Ali jc možen sporazum z Jugoslavijo in Čt'ioslovaško? Ali se bo Avstrija sporazume, i z Italijo ali bo pritegnjena v območje i^mčijc? Ako se obrne k Nemčiji, ali naj se računa z njeno priključitvijo državi ali posameznim katoliškim južnim državam, zlasti Bavarski? Nato su jc debata bavila z vprašanjem, kako bi mogli zavezniki Avstriji pomagati. Razpravljalo »c je o konfederaciji Potiske, Cehoslovaške in Jugoslavije, h kateri bi sc pripustila Avstrija, katera je nc le kar s? tiče oskrbovaniu i živili, nego
tudi kar se tiče industrije navezan» na nasledstvene države. Končno se je opozarjalo na gospodarsko udejstvovanje Anglije m Amerike o nasledstvenlh državah bivše monarhije. — Odsek se v petek zopet sestane. Govorit bo Millerand o svojem potovanju v London in o svojem stališču napram avstrijskemu vprašanj LDU Pariz, 19. februarja. (DKU) V današnji seji zbornice je poslanec Barthou vložil interpelacijo glede vladne zunanje politike. Ministrske predsednik Millerand |e izjavil, da bo v nastopnem tednu določen dan za razpravljanje o te) interpelaciji. V debati v premogovnem vprašanja je izjavil minister za iavna dela: Nemčija je dobavila meseca januarja le 497.000 ton premoga, meseca februarja pa le 23.000 ton. Nemčija tedaj krši svoje obveznosti napram nam, zakaj ona dolguje Franciji mesečno 1,839.000 ton premoga. Minister je dejal, da se strinja z ministrskim predsednikom v tem, da se glede tega ae sme Nemčiji prizanesti. Predlog nekega socialističnega poslanca, naj sc ustanovi preiskovalna komisija o delovnih pogoji^ o dobičku rudniških posestnikov in o nacionalizaciji rudnikov, le bil s 442 gfaaovf proti 137 glasovom zavrnjen. Končno je bil sprejet dnevni red, ki je sprejel na znanj« izjave vlade, toda je hkrati zahteval, da Nemčija izpolni vse svoje obveznosti gl», de dobave premoga.
Amerika.
Odgovor na Wilsonovo noto.
LDU Washington, 20. februarja. (DKU — Brezžično.) Oagovor francoske in angleške vlade na zadnjo Wilsonovo noto j« dospel semkaj.
Posledice Wilsooove noto.
LDU Pariz, 19. februarja (DKU) W«-shingtonski poročevalec lista »Echo d« Paris« javlja, da pismo Lorda Greya o odstopu Lansingovem in o Wilsonovi noti glede jadranskega vprašanja že vpliva neugodno na ratihkaciio mirovne pogodbe. Zakaj, skoro splošno se sodi, da bo ratifikacija nemogoča. Senat je prepričan, da ne sme zapraviti svojega ugleda v evropskih vprašanjih in da ne sme dovoliti vmešavanja Amerike v evropske zadeve. Wilsonovi pristaši nasprotno izjavljajo, dal Wilson nikakor ne preti s pretrganjen» vseh ameriških stikov z Evropo, temr«£ da j« le h«tel naznaniti, de se mora Amerika odreči udeleževanja na ureditvi jadranskega vprašanja, ako *e ne sprejme njeno stališče. Meni se, da bo vsled Lan-•ingovega odstopa podal ostavko tndi voi-ni tajnik Baker.
NemSka Avstrija.
Dr. Renner o financah, LDU Dmuj, 19. februarja. (DKU) Državni kancelar dr. Renner jc imel včeraf
na številno obiskani skupščini v Pnrkera-dorfu govor o vprašanju finančne politik« in gospodarskega živlienja. Opozarjal )«, na kake težkoče zadevajo stremljenja, stopiti s sosednjimi državami v ožje stike in jo izrecno izjavil, da bo Avstrija poska-sila, odpomoči si sama, ako jo bodo podpirale zapadne države. To je bil en pogoi, da se Avstrija odpove priključitvi k Nemčiji. Dr. Renner je nadaljeval: Dan aa dan me bolj skrbi, ko vidim, kako je naše stanje vsak dan resnejše. Obstoli nevarnost, da pride pomoč prepozno. Izrecno poudarjam to, ker se resno bojim, da pomoč, na katero računamo, ne pride pravočasno, Ako opazujem dogodke zadnjih dni, se nit zdi, da bi pomoč vendar lahko prišla in da je dviganje kronskega tečaja v Svid alot-ua nadejanega se kredita Avstriji Ako p« bo ta pomoč vedno izostajala, tedaj pride trenutek, v katerem bom moral reči, da več ne morem. Potem se bo moralo večini ljudstva dovoliti, da si poišče nove rešitve. To je problem priključitve. Zapadnlm silam in sosednim narodom moramo povedati, da je pomoč bistven predpogoj naše politike, ki se bo zrušila, ako pride pomoč prekasna. Državni kancelar je nato govoril o vprašanju samopomoči In I« izjavil, da ne bo ostalo pri oddaji premoženja, temveč, da se bodo zvišali direktni in indirektni davki ter da sc bo uvedel
{lrometni davek, da sc pokrije primanjV-jaj. Govor jc bil sprejet z živahnim pritrjevanjem. Nemški nacionalci so poskušali dve uri trajajoči govor z medklici preki-njevatl. Ogromna večina zborovalcev jih jc ravrnčala.
Vprašanje zapadne Ogrske. LDU Dunaj, 20. februarja. (DKU) Danes dopoldne je bil madžarskemu poslaniku dr. Gratzu izročen odgovor avstrtjske-
Sa urada za zunanje posle na noto ma-žarske vlade z dne 14. februarja glede zapadne Mndžarskc. Odgovor veli /med drugim, da je sainljfcrmanska pogodba mednarodna podlaga za Avstrijo. Pogodba je podpisana po vseh silah in tudi po Avstriji in vsled tega spada Zanadnai Madžarska de iure žc k Avstriji. O d^eli, ki
spada po mednarodnem oravu žo k Av-
/