Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VIII. Št. 26. LOVE Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 30. junija 1939. Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Resnični krivičniki Povprečni človek današnjih dni gleda svet in dog ajanja stvarno. Navsezadnje pa bod'o odločevale in odločujejo tudi že sedaj, čeprav ne povsod, ljudske množice, ki so iz poprečnih ljudi, ker je nadpoprečnih osebnosti čim dalje man j na svetu, Le nadpoprečni umi, ki stoje nravstveno in duhovno res visoko, ne gledajo ljudi, ki so nosilci kakšne misli ali gibanja, kot ljudi in njih napak, ampak cenijo misel samo ter ne vidijo ali pa nočejo videti napak in pregreh zagovornikov misli. Dandanes ljudske množice ne dajo nič na besede: »Ne glej me, ampak poslušaj me!« Slovenstvo stoji na treh podstavah: na veri, Upanju in ljubezni, in bi bilo želeti, da bi imel visak Slovenec kot skalo trdno vero v obstoj in nenadomestljivo vrednost Slovenstva upanje v njegovo prihodnost in ljubezen, 'ki je pripravljena za slovenstvo prinašati resnične žrtve. V resnici pa tudi pri nas kot drugod po svetu, velika večina ljudi vsako stvar iz praktične strani in seveda tudi slovensko misel in slovenstvo ter kar je z njjim v zvezi. Pri nas pa hodi povrh še zapeljivec okoli in seje po njivi ljuljiko. Bolj kot naša majhnost jemlje množicam vero v moč in vrednost slovenstva napake, ki jih delajo ljudje, ki hočejo vedriti in obuditi na naši zemlji v imenu slovenstva in hočejo imeti slovenstvo v zakupu. In napadi to delajo des vsi, kakor bi kdo pričakoval. Neredko je slišati pri nas resne in poštene ljudi, ki so odločni Slovenci, če govoriš z njimi o slovenski samovladi, da ti vsi v skrbeh odvrnejo: »Vse je prav, lepa beseda je svoboda, ampak pomislite le, kakšne razmere bi nastopile Prj če bi odločevali o vsem naši ljudje sami.« Začno ii naštevati krivice, ki so jih domači ljudje prizadejali svojim lastnim ljudem, pa naj si bo v zasebnih ali v javnih zadevah, posebno pa še v javnih stvareh. In pošteni in prepričani Slovenci začno zagovarjati nekakšno podložni-štvo, češ saj je za naše ljudi same bolje, da odloča o naših stvareh kdo drugi, ne pa naši ljudje. Tako izgubljajo slovenski ljudje vero v slovensko občestvo, ko bi morala ravno vera in prepričanje o vrednotah slovenstva biti gonilna moč za ohranitev in razvitek. Da, nasprotniki resničnega in čistega slovenstva, ki jih je še daandanes pri nas vse polno, samo da so se tu in tam potuhnili, izrabljajo napake in krivice, ki jih delajo ljudje, ki se sami štejejo med zagovornike slovenstva, je naravno in razumljivo, pa naj so zakrivljene krivice in napake ali zaradi nesposobnosti ali pa iz hudobije. Ljudstvo slednjega ne razločuje in tudi ne more razločevati, ampak občuti krivice, ki mu jih prizadene človek, ki mu bližji še hujše kakor pa če jih zakrivi nasprotnik. Čista slovenska misel more zmagati nad množicami le takrat, če bo vsak naš preprost človek videl in bo prepričan, da je slovenstvo boljše kot nasprotna stran. Le tedaj bo pripravljen prinašati za slovensko stvar žrtve in jih bo tudi v resnici prinašal, kakor jih doprinašajo drugi narodi za svojo svobodo. Preprosti slovenski človek ne razločuje stvari od osebe. Zuto je tisti, ki nastopa kot zagovornik slovenstva, pa greši in dela krivice svojim lastnim slovenskim ljudem, slovenski stvari bolj škodljiv kot so očitni nasprotniki slovenstva, ker izpodre-zava slovenstvo pri koreninah. Očitni sovražniki slovenstva, ki slovenstvo zanikujejo in ga sramote, morejo povzročati le samo odpor slovenskega občestva in ga zato ne morejo uničiti, kvečjemu, da ga zaenkrat potlačijo in potisnejo v kot. k j e i Pa vnovič zber- —‘ v' . . . ki pri nas v imenu slovenstva, ni postavilo slovensko ljudstvo po svobodni volji, da se je marsikdo sicer prištulil med zagovornike slovenstva in da bi marsikdo, ki stoji spredaj, bil postavljen čisto v kot, če bi slovenski ljudje lahko sami odločevali o svojih stvareh. Pomisliti je treba, da so tudi drugod po svetu podobne razmere in da je bil tudi med apostoli nevrednež, pa je vseeno apostolsko delo zmagalo in njih nauk osvobodil ves svet. Zavedati se je pa treba tudi, da slovenstvo skriva v sebi moči, ki dandanes niso vidne: najboljši ljudje stoje ob strani in še čakajo. Treba je pa, da zapiše svež veter tudi nad slovensko zemljo. Da bo zapihal je tako gotovo kakor da posije za dežjem sonce. So> naravni zakoni v vsakem občestvu, ki jih posamezniki in skupine tudi s silo ne morejo zatreti, ker so pač zakoni narave, ki so močnejši kot človeške zadeve. Veter odnaša gnilobo v zraku. Pravih, čistih. Slovencev naj ne plašijo nezdrave usedline v slovenskem občestvu! Gledajo naj trezno in mirno ves razvitek in naj bodo prepričani, da ‘bo notranja moč slovenstva odstranila vse izrastke mogoče prej kot bi kdo pričakoval. Je pa to sevedia odvisno tudi od pravih političnih slovenskih ljudi samih. L. M. Obtožujem vnovič zbere svoje moči za nasprotni udarec, je tem močnejši, čim večji je bil prej pritisk. Ni treba zaradi krivic in'.napak, ki jih delajo - zastarelega in neodgovarjajočega zakona. To stanje se je s finančnim zakonom za leto 1927/28 sicer deloma popravilo, ko se je dovolilo delno spreminjati stare avstrijske zakone, a so oblastne samouprave na tej hibi stalno trpele. Zato se naj v zakonu o samoupravah da mogočost samoupravnim telesom, spreminjati, izpopolnjevati in razveljavljati določila obstoječih zakonov. Glavni namen ustave je in mora biti, da varuje osebno in državljansko svobodo in da omogoči ljudstvu sodelovati pri določitvi svoje uso- de. Tudi misel o nedotakljivosti, ustave nas ne sme vznemirjati, kajti v absolutni nespremenljivosti ni mogoče ohraniti nobene ustave. Človeško življenje je močnejše kakor črke zakoiia, ker se v življenju posameznikov in naroda stalno pojavljajo nove potrebe in nove zahteve. Saj je n. pr. Francija, ki. je domovina vseh pisanih ustav v Evropi, svojo ustavo od 3. septembra 1791 desetkrat menjala. Pa tudi podstave sedanje francoske ustave iz leta 1875., ki je že enajsta, so že trikrat spremenili (leta 1879., leta 1884. in 10. avgusta 1926). Saj ni treba, da bi se sprememba ustave izvršila s popolnoma novim zakonom. Lahko ,se besedilo nekaterih točk ustave spremeni ali razveljavi z dodatnimi zakoni, kar je v navadi v Zedinjenih državah Severne Amerike, kjer se ustavni listini od leta 1787. ni spremenilo besedilo, pač pa so se sprejemali dodatki k ustavi. Z vsem tem se hoče poudariti le to, da nas pri oblikovanju in zakonskem določevanju samouprav ne sme motiti izgovor, da se s tem zakonom ne smejo spreminjati določila veljavnih zakonov s strani samoupravnih teles. Samo kar se tiče vrhovne državne uprave in pa obstoja države kot take, se ne sme dati samoupravnim telesom pravica odločanja, razveljavljanja in popravljanja. Vse drugo pa, kar se tiče življenjskih pogojev prebivalstva z ozirom na kraj, čais in kulturo, se pa naj prepusti samoupravnim telesom. To je tudi prava osnova ustave, ki je v človeškem srcu, osnovana na naravnem pravu. Iz te osnove naj zraste na podlagi navedenih dejstev novi zakon o notranji ureditvi države. D. Lepo in dobro ohranjen o perilo, £e vzameš vedno SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO .-'n*oncJfnoVanje 4nskoW° Trgovci o svojem položaju Ob priliki Prekmurskega tedna je bil v Murski Soboti tudi občni zbor Zveze trgovskih združenj v Sloveniji, ki ji načeluje Stane Vidmar. Na zboru je predsednik podal obširno poročilo: o gospodarskem položaju slovenskega trgovstva. Po-rčilo ugotavlja neugodni gospodarski položaj v Sloveniji, kjer v preteklem letu ni bilo namišljene konjunkture, pač pa je ugotoviti po predhodnem malostnem zboljšanju poslabšanje položaja, ki ga danes že uradno ugotavljajo oblast va. Poslabšanje gospodarskega stanja ima svoje vzroke tudi v mednarodni napetosti, zaradi velikih težav pri nabavljanju surovin, zaradi odpuščanja delavstva in bega industrije iz Slovenije. Končno je ugotoviti tudi povečanje dav&pih bremen, dasi so ta zaradi ogromnih samoupravnih že itak neznosna. Premišljevanje o zunanjem in notranjem političnem položaju vodijo trgovstvo do ugotovitve, da še ne kažemo Slovenci dovolj zrelosti, ker se ne moremo povzpeti do velikih vsenarodnih akcij, v katerih stopijo v ozadje koristi posameznikov, skupin in strank. V usodnih in važnih trenutkih bi bilo treba priti do složnega in enotnega nastopa, v resnici pa se nam množi škoga zaradi razdvojenosti in nesloge. Posebej vsebuje poročilo razmišljanja o tistih gospodarskih enotah, ki se nahajajo v nenarodnih rokah, Slovemsk itrgovci, ki so bili vedno steber in hrbtenica narodne zavednosti, se hočejo. tudi sedaj lotiti sestavnega in načrtnega dela za gospodarsko osamosvojitev, da odbijejo naval tujega kapitala in s tem ubranijo grozeče zasužnje-nje. Načrt, ki ga hočejo slovenski trgovci izvesti, naj bi bil prvič v dolžnosti vsakega stoven-skegt trgovca, da dosledno odklanja vsakega tu-jegt zastopnika, zato pa da tem bolj podpira domače ljudi v tem posredovalnem poklicu. Drugič: brezpogojna prednost domačim izdelkom in domačim podjetjem pri nakupu. Tretjič: zbiranje domačega kapitala zaradi nacionalizacije tujih podjetij. Kakor se je začelo slovensko uveljavljanje v gospodarskem življenju najprej z branjarijami, nato z malimi trgovinami, prešlo počasi v večje trgovine in zlasti po vojni v svobodni državi v veletrgovino, tako nastopa sedaj doba, ko moramo načrtno osvojiti trgovino. Če gre najbolj naravna razvojna pot iz trgovine v industrijo, naj trgovci z združenimi močmi prav zarad ipotrebe gospodarske neodvisnosti naroda, naskočijo tudi to postojanko, da se nazadnje izrinejo vsi tuji vplivi iz našega gospodarstva in s tem tudi iz našega javnega življenja. Načrt je lep in potreben, želeti mu je polnega uspeha. Uspeh pa bo zagotovljen le, ako se bo vse delo izvršilo v vseh podrobnostih in natančno, od osebe do osebe, kakor se je mogla vzdržati naša narodna obramba po taki preizkušeni metodi že pred vojno. Treba pa bo. dosti potrpežljivosti in dosledno izvideno, do živca segajočo propagando. Zato je prizadevanje slovenskega trgovstva še posebej toplo pozdraviti. Konzulati v Ljubljani Konzulati so zastopstva tujih držav z nalogo, da vzdržujejo gospodarske in trgovsko politične zveze na nekem področju sosednih držav. V Ljubljani je bilo do pred kratkim deset konzulov, v približno enem letu se je njih število zmanjšalo za dva, ker sta izginila avstrijski in češkoslovaški konzulat, prišel pa je zraven pač eden nov, to je nemški. Pokojni Herman Wendel je v nekem svojem članku zapisal, da je Nemčija že pred vojno nameravala v Ljubljani ustanoviti svoj konzulat, ki smo ga zdaj šele lani dobili po izpremenjenem zunanje političnem položaju. Sicer pa vršijo konzulati kakor zgoraj omenjeno v glavnem svojo gospodarsko nalogo, in po tej Opazovalec to resnica, hi .za krščanski družabni red in za družbo, ki se še imenuje krščanska, bilo res zelo žalostno spričevalo... O disciplini Nobene politične čednosti ni moderno politično življenje tako poveličevalo kakor disciplino. Tudi včasih smo slavili različne politične in strankarske čednosti in kreposti. Visoko obrajtana je bila nekdaj politična in strankarska zavednost. Skoraj se lahko reče, da je korakala na čelu vseh strankarsko političnih kreposti. Tudi strankarska zvestoba je bila na dobrem glasu. Politična doslednost je uživala silno visok ugled. Celo pobrt-vovalnost in nesebičnost nista bili kar od muh. Sedaj, 'kakor rečeno, je vse te politično strankarske kreposti kar zasenčila disciplina. To pa zato, ker je disciplina nekako bolj vojaškega značaju, Sedaj se je namreč strankarsko politično življenje nekam povoj učilo. Zato se izplača, da tudi v »Sloveniji« izkažemo disciplini primerno čast in spoštovanje. Kaj pa je prav za prav disciplina? Kako se loči od zavednosti in zvestobe? Lahko rečemo, da približno tako, kakor rekrutova uniforma od navadne civilistovske obleke. Disciplino bi skoraj lahko imenovali vojaško organizirano pokorščino. Kakor imamo pri vseh čednostnih večjo ali manjšo stopnjo popolnosti, tako je seveda tudi pri disciplini. Kakor so druge kreposti nekotTko mod seboj pomešane, tak je lahko tudi disciplina združena z nekoliko zavednosti, lahko celo s precej zvestobe, vendar višek discipline je disciplina zaradi same sebe, Kantova »stvar na sebi«, „ « , „zgovotUi :ki j “““I Lnin t.r’ '"“'r "'“h'", nenadno pojavi čudno vpr«. J° P°!Cm ma(eK “ """i™. Prr!K,‘'V- “ <'°i™ikovo oskrbo i„ gojo otročičkov? kako naj se materinstvo izrazi v denarm vrednosti? Oh čudnem vprašanju je zWo terinega^Skržk Umnega i,„ ma- nega reda V Je hlla nato «rlana z dnevne bil kdor hi hotel vrednoto narod- ne zavesti izraziti z denarjem. Zdrava pamet nravi nmtf Vsi"0.! 1 2aved;i°st..Vredn0ta ZnaČaia in duhov- • ciiarm zaJcladi sveta ne morejo odtehtati ..ione cene. Narodnost je knkor ,» primer veSS v l d d "V' X se upira zd™- b Ji yzvlseni sve‘ duhovnosti poniževal in blatil z zemeljskim prahom. Vest bi se vzbudila s svarilom: danes bi prodal za denar svojo narodnost, juri 1 ponujal za drobiž svojo vernost, pojutrišnjem 1 oc vrgel lastno življenje kot prazen nič. Goljufati hi hote druge, najbolj bi ogoljufal sebe. Čemur se upira zdrava pamet in proti vi poštena vest, to zmoreta zloba m neumnost. Na svetu se prečesto dogaja, da se narodna zavednost kupuje in prodaja za denar! Red-a je medicina proti zlobi, proti nerazsodnosti pa se uspesno bon odkrita, jasna beseda. ionSHrka naTodna ,žaveat te uči en ju je v dvamili-joniski slovenski narod, po katerem si člen veli.ke-a 111 mladega evropskega plemena Slovanov. Daje ti pravico na dvatisočletno slovensko Zgodovino, po kateri k neti ^60rtdS uU 2 ;daVaimi slovenskimi vojvSi j J ti-svobodnjaki, branilci domače zemllje pred krvo-locmm .Turkom m zaščitniki kmečkega dostojanstva v čas h gosposkega nasilja. Učlenjuje te v duhovno občestvo z velikani slovenskega duha. Slovenska knjiga je tvoja knjiga, slovenska pesem tvoja pesem, slovenska umetnina tvoja umetnina. Slovenska beseda je posoda tvoje molitve in srednica tvoje kulture in nravne rasti. Krvna m duhovna sorodnost te veže z mladimi slovanskimi narodi, katerih število bo v desetletjih doseglo polovico evropskega števila. Že danes dobiva beseda »Slovan« neki doslej še nepoznan, blagoglasen pr iz ven, ki ga razodene dogledna bodočnost v vsej njegovi silni vsebini. Vse to in še več je tvoi duhovni zaklad, ki ti ga posreduje slovenska narodna zavednost. V človečanski družini si kot Slovan učlenjen v pr-vo mesto. Čudoviti zakon ravnotežja v Evropi, in pa svetu se vedno spet najavlja tako, da vodi družino narodov sirokosrčnejši, tisti s širšim zasnutkom. Evropo vodi, kdor služi evropskim koristim. Svet vodi kdor je zajel vso človečansko družino. Slovencu spoštovanje drugih inarodov nikakor ni težko, le nrerada se ta neoporečna slovenska vrlima prelevi celo v sla- lastno 6l°AVek °b sPoStovtuliu soseda pozabi lastno dostojanstvo. A samo posamezniki v narodu morejo greisiti, narodni voditelji se morejo motiti in narodni razvoj morda zavirati, narodne rasti pa ne more ustaviti nihče na svetu. Slovenska narodnost je torej vredna žrtev, če tre-a, \etikih žrtev, če tako zahteva čas in njegove razbere, moramo biti junaki slovenske narodne družine, odločni, pripravljeni za vsako trpljenje in za vsako ertev na oltarju narodne zvestobe. Kjer koli stojiš na nasi zemlji kot Slovenec, zagovornik si dejavne državljanske zvestobe, ud si mladega, zdravega naroda in plemena, junak si človečanske kulture. Tvoje ime ti bodi časten naslov! ^e o vodičih, pevačih in plesačicah Priobčujemo radi to dopolnilo slovenskega jezikoslovca k našemu sestavku o vodičih, pri čemer še pripominjamo, da je tisti »zmeraj« prišel v sestavek le bolj kot lapsus calami — stati bi moralo praviloma, kakor smo to že nekajkrat storili, ko smo govorili o besedah na ač, 11I1, -e/ in podobnih. Uredništvo. V bistvu ima pisec sestavku »O vodnikih iu vodičih in o pevkah in pevačicah« v 25. številki »Slovenije« (z dne 9. t. 111.) na 2. strani popolnoma prav in se mu mora brez pogoja pritegniti. Samo trditev »Besede na -ač imajo v slovenščini zmeraj stvoj poseben, prezirljiv pomen«, trditev, ki naj služi za razlog zoper rabo takih besed, kakor pc-vač(ica), se mora nekoliko popraviti. Imamo namreč veliko število besed s pripono -ač, ki nimajo prezirljivega pomeftu. Kdor kuje, gosjlvije, grabi (seno), jaha, kleplje, kuri. koplje (v vinogradu-, kožuha koruzo, kroji (obleko), meji, nosi, nabija, orje, podaja, pokriva streho, pomaga, snubi, seka, tolče konoplje, tke, v°z|. je kovač, gos tac, grabljač, jahač, klepač, kurjač, kopač, kožuhač, krojač, mejač, nosač, na-bijac, orač, podajač, pokrivač, pomagač, snubač, sekač. to l kač (v Beli krajini), vozač, tkač (na vzho- tkalec) itd. —^vse brez prezirljivega pome-na- ■ Beseda vodič sicer ni slovenska imamo pa vendar nekaj besed, ki so z istim obrazilom izvedene iz glagolskih osnov, kakor s hrv. vodič iz vodni, kdor mlati, je mlatič; gonjač, snubač sta se imenovala nekdaj še gonič, snubič; na Notranjskem pravijo pomočniku občinskega črednika po-gonic Na vzhodu naše Slovenije se pravi človeku, ki pokopu je, pozivi je na zenitovanje in »preživ-je« (to je^ razglasu je oznanila), pokopič, pozovič In Pvrve.zt?v*^' bičem se bije. V stari cerkveni slo>-vansčini se britev imenuje 'brič. Na spodnjem Krasu pravijo bodeči neži 'bodic, na vzhodu posodi, za podeejanje vina cedič in nožu za »beljenje« kolov v vinogradu belič itd. — Vodiča pa ne poznamo in nam ga tudi treba ni. —ABC— IJiez prezirljivega pomena so kajpak tudi imena raznih priprav 111 orodja: odpirač, otepač, odrivač, pokrivač, panjac, nabijae, klepač i. dr. Mali zapiski Dr. Janeza Mencinger ja političnu vera. »Po značajnikih ali možeh s pravimi, neomah-ljivimi nravstvenimi .načeli se ravno ne vpraša toliko. Zgodovina nas namreč uči, da so dozdevne koristi te in one države bile često take, da jim značajnik ni mogel služiti. Kadar se naj umakne ravna jasna pravica; kadar je z blestečimi laži-lazlogi okititi krivico, da zadbbi videz pravice in zastoluje namesto nje; kadar se nasilje, da se razširijo državne meje ali utesne pravice državljanov, razglasi za čin, potreben v ohranitev države; kadar se sploh zahteva v prospeh dozdevne državne koristi delo, ki bi bilo v navadnem družabnem življenju hudodelstvo: tedaj značajnik odkloni svoje sodelovanje. A država takisto ne išče njega, ampak brezobzirnih, lokavih, razbori-tih izvrševalcev svoje volje. Kadar pa se posreči kakšno drzno in negotovo podjetje, tedaj izvršitelja slavijo in proslavljajo; a tebe kamenjajo zaradi bogokletstva, če rečeš: »Neumno ljudstvo! Kaj malikuješ, ko je tvoj pabog tako podel v' nravstvu kakor vznosit v umstvu?«... (Dr. Janez Mencinger: Moja hoju na Triglav, izdaja Slovenske Matice, 160 strani.) Minljivost posvetnih stvari Nazadnje je vendarle tudi »Samouprava« morala po daljšem času imenovati ime dr. Milana Stojadinovica, torej človeka, od katerega je v dneh njegove diktature prinesla skoraj vsak dan primerno retuširano sliko. Ko je prišel Cvetkovič, in je bilo Stojadinovičeve vladavine kraj,, je bilo tudi slik konec, ali vendar, vendar — vsega le ni mogla povedati, to se pravi povedala ni nič. I11 ko je Stojadinovič kršil disciplino stranke, katere glasilo je hotela »Samouprava« biti, je sicer vzdihovala nad pomanjkljivo disciplino, toda ime krivca ji kar ni hotelo iz peresa, Toda sklepov predsedništva in ožjega odbora kluba državnih poslancev svoje stranke le ni mogla zamolčati, ln tako beremo na prvi strani »Samouprave« od 21. tega meseca med izobčenci | HZ tudi ime dr. Milana Stojadi novica. Prav tam, kjer se je kot »vodja« s slike dan za dnem smehljal »vodenemu« ljudstvu. Časi se spreminjajo, pa še prav hitro včasih. V Belgradu zidajo Samo država zida letos iz državnega, to se pra- vi zlasti slovenskega in hrvaškega denarja v Belgradu palačo monopolne uprave, palačo centralnih državnih fondov, palačo za policijsko upravo, poslopje za visoko trgovsko šolo in elektrotehnični institut. Stjepan Radie in slovenska pesem »Večernik« pripoveduje pod naslovom »Stjepan Radič kot pesnik«, da se je veliki vodnik Hrvatov zanimal za naše knjištvo in znal nekatere slovenske pesmi celo na pamet. Dalje pravi: Da je dobro poznal zlasti Simona Jenka, priča lutli neka njegova pesem s sledečo kitico: Vi, vodje pučke, ne dajte se smesti, na strani prava svaki krepko stoj, jer telk kad ljudstvo svuda se osvijesti, imel bo jasne dneve narod moj. Zadnji verz je skoraj dobesedno vzel iz Jenka in je ostal celo popolnoma slovenski. Pa tudi v mnogih Hudičevih rodoljubnih in .političnih pesmih sc dobro pozna Jenkov vpliv, tako po formi kakor po udar- nosti in bilo bi gotovo zanimivo poglobiti sc korenite j e v to vprašanje, ker bi se nam na ta način odkrilo, kolikšen delež smo imeli Slovenci pri izoblikovanju duhovnosti Stjepanu Radiča v njegovih dijaških in s tem najvažnejših razvojnih letih. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana.