Pred 25. leti. Bilo je takrat, ko smo še hlače trgali na klopeh ljubljanskega učiteljišča in ko je bil Engelbert Gangl še učitelj suplent na I. mestni deški šoli v Ljubljani. Po naših žilah je plala takrat vroča in neugnana mladostna kri, naša srca so bila mehka in dovzetna ne samo za vse slabo, ampak tudi za vs$ dobro in lepo; naše sanjave duše so objemale cel svet z ljubcznijo in pričakovale raj, ki ga prinese bodočnost našemu narodu, človeštvu in pa seveda tudi nam samim. Na svet in življenje smo giedali s tistim^pogledom, kakor je gledala nanj neizkušena in še ne prevarana miadina v preavojni dobi. Vse je bilo mehko in toplo, kakor so bila mehka in topla naša čuvstva. V nas samih je bilo nagromadene toliko energije in trdne volje, da bi se bili upali brez pomislekov vreči zemljo iz tečajev, ako bi se bilo zdelo potrebno in utrgali najsvetlejšo zvezdo z neba. Ker smo pa bili kljub sanjavosti tudi realisti in smo se zavedali, da je treba za uresničenje smelih idej tudi resnega dela, zato smo tudi delali. Zbrali smo se v 1 i terarni krožek in se shajali večkrat na teden pri svojem tovarišu Lampretu, ki je stanoval visoko pod gradom.' lara smo debatirali o vseh dnevnih vprašanjih: gospodarskih, kuiturnUi, stanovskih itd. Vadili smo se' v govorništvu, petju in celo ruščini in francoščini smo se učili. Izdajali smo svoj — seveda pisan — list »Zarja«, ki je prinašal naše prvence in ga je urejal in pisal tovariš Zmagoslav, nadarjen dečko, katerega je prehitro pogoltnilo življenje rn ugrabila smrt. Iz tega krožka je izšel pb naši maturi prvi almanah slovenskih' in hrvaških učiteljiščnikov leta 1901. pod naslovdm »P r v i 1 i s t i«, katercga aenarno breme je prevzela naša takratna »Zavcza« in nas rešila velike skrbi. Toliko mimogrede. Tudi o tem je naš jubilar Gangl v 'zvezi, kakor bomo takoj viueli. Za sestanke pri tovarišu Lampretu je bil pretesen prostor, dasi nas ni bilo veliko število. Stikali smo za posebno sobo. Posrečilo se nam je dobiti pripravno sobico, docela separiiano, na nekdanji Martinovi cesti, kjer je bila gostilna Caks. Eh. lepi so bili tisti casi, lepi zlasti zimski večeri! Zunaj je naletaval sneg, pihala burja, pritiskal mraz, mi smo pa sedeli v toplo zakurjeni sobici, prebirali easopise, literarne revije, svojo »Zarjo«, debatirali, citali knjige in sanjarili ter stavili zlate gradove v oblake. Naše duše so plamtele... In nekega večera je prišel med nas Engelbert Gangl. Ne morete si misliti, kakšen praznik je bil to za nas! On, ugleden učitelj, že priznan pesnlk Tri pTšatetjr pa je prišel k nam, v naše svetišče! Danes se ne spominjam več, kako scm pozdravil v imenu krožka visokega gosta. Toliko vem, da smo bili zbrani vsi — menda nas je bilo sedmorica — in da smo vsi čutili nenavaden dogodek, dasi smo bili naj že pripravljeni. Tovariš Zmagoslav je namreč stanoval v išti hiši in celo pri isti družini na Turjaškem trgu, kakor Gangl. Večkrat rau je pokazal »Zarjo« in on je obljubil, da nas obišče. ln tako nas je obiskal, pogledal to in ono, z nami kramljal o vseh mogočih vprašanjili, nas opozarjal dobrohotno na posamezne napake, bodril in podžigal k nadaljnemu delu. Mudil se je med nami skoro celo uro, potem pa je po kratkem nagovoru odšel z zagotovilom, da nas še večkrat obišče. Kolikokrat nas je še pozneje Gangl obiskal, se več ne spominjarn. Toliko pa vem, da je bil znami po tovarišu Zmagoslavu vedno v stikih in da je čital skoro vsakojštevilko »Zarje«. Čemu navajam ta spomin, katerega jc moida že zabrisal čas pri Ganglu samcm? Zato, ker se vidi, da je imel Gangl vclik posreden in neposreden vpliv na učiteljski naraščaj in da se je že takrat zavedal velike in važne naloge, ki jo hna učiteljstvo do svojega naraščaja. Kljub vscj svoji neizmerni zaposlenosti in delavnosti na organizatoričnem in literarncm polju je iskal stikov z učiteljiščniki. jili našel in tudi gojil. Bil je tudi v tem oziru vzgled uciteIja, že iz vscga početka ccl mož-učitelj. Anton Hren.