Tovarišu 2ivkotu (padel 16. julija 1943)
Ko v ranem jutru ptički so zapeli. On mimo spi in sanja o svobodi,
naznanjevali lep poletni dan. pred njim sto lepih, srečnih nad stoji
V mehkem senu neikdo rane celi. Krog njega pa fašistov osem bodi,
v borbi ranjen mladi partizan. življenje vzieti njemu si želi.
251
A v smrtni sili pairtizan še vteče, Ko sva midva se zadnjič rposlovila,
grmeči streli pa za njim gredo v slovo desnico svojo si mi dal:
in ob potoku, iki po strugi teče, »Fašizmu smrt, tovarišica draga,
on padel je za našo svobodo. nasvidenje nad zvezdcuni!« dejal.
»Tovariš Zi>viko, nairodu svobodo!« Al' zdaj te hladna, črna zemlja krije,
iz mojih ust izitrgal se je glas. v grobu venieš, ti slovenski cvet.
»V borbo greš čez daljno tiho goro. Sovražniku pa zadnja ura bije,
ostani zdrav in ne ipozaibi nas!« tovariš tvoj osvobojuje svet.
Pavla Benedik-Tatjana
252