K ČLANKU
Problemi kanalizacije Rakove jelše
V preteklih dveh številkah Naše komune smo lahko prebrali članka Cirila Staniča z naslovom Problemi kanalizacije Rakove jelše, v katerih avtor poskuša rešiti nekatera strokovna pa tudi širša vprašanja komunal-ne ureditve Rakove jelše. Veseli nas, da se še kdo tako celovito poglablja v omenjeno problematiko, kajti ob velikih naporih, ki jih morajo organi naše krajevne skupnosti vlagati v posamezne akcije komunalnega urejanja, se največkrat zdi, kot da smo hote pozabljeni. Smo pa tudi začudeni, da avtor s tako širokim strokovnim obzorjem in bo-gatim poznavanjem zgodovine viškega oko-liša ni zmožen izluščiti temeljnih in bistvenih vzrokov nastanka problemov, za katere po-nuja po našem mnenju nesprejemljive re-šitve.
Krivec za nastanek Rakove jelše in njej podobnih naselij je razkorak med eksistenč-nimi potrebami ljudi na eni strani in eko-nomskimi možnostmi, urbanistično oz. širšo stanovanjsko politiko na drugi strani. To dokazuje tudi sociološka študija FSPN (De-lo, 11. 10. 1988, str. 9) z ugotovitvijo, da so Črne gradnje ekonomska nuja ne pa urbani-stičeji problem, torej širše družbeno vpraša-nje, ki se je v preteklosti neustrezno reševa-lo. Razumljivo je, da urbanistična politika ne more reševati ekonomskih problemov družbe, lahko pa vsaj na svojem področju najde ekonomskim razmeram prilagojene rešitve, kot predlaga študija, z načrtovanjem črnih gradenj. Morda se sliši čudno, vendar nas današnje ekonomske razmere vedno bolj prepričujejo, da bo morala biti tudi nelegalna gradnja povsem običajen element urbanističnega načrtovanja, če se bomo ho-teli izogniti naknadnemu pa zato dražjemu reševanju komunalnih problemov takih na-selij.                                          ,
Menimo, da je treba v primeru Rakove jelše reševati obstoječe stanje, kar zagovarja tudi ljubljanski urbanistični zavod, ne pa t iskati zglede v romunskem modelu z rušitvi-jo naselja in postavitvijo blokov, kot fned drugim predlaga avtor članka. Mimogrede se sprašujemo, kako bi sploh bilo mogoče graditi stolpnice na barjanskih tleh, če že gradnja običajne kanalizacije povzroča veli-kanske probleme? Z avtorjevim mnenjem, da »Ljubljani, ki bo prevzela stroške za sa-nacijo Rakove jelše, pa le moramo pokazati čimbolj točne račune, koliko bodo prebival-ci iz starih mestnih hiš, stolpnic in blokov plačali za barake, hiše, vile, delavnice, gara-že, vikende širom Ljubljanskega barja«. se strinjamo, vendar bi bilo v tem primeru zanimivo, ko bi tudi Ljubljančani iz mestnih hiš, stolpnic in blokov pokazali račune, koli-ko so dobili stanovanjskih in drugih posojil, ki niso bila nikoli revalorizirana - še danes imamo primere, ko je položnica dražja od posojilnega obroka — in koliko so stanarine v družbenih stanovanjih realna ekonomska
kategorija. Izračun bi jasno pokazal, da je moral nekdo kriti razliko. To pa so vsi zapo-sleni, med njimi tudi taki, ki so si stanovanj-ski problem reševali nelegalno, vendar z lastnim delom in brez družbene pomoči.
Zato bi ne bilo pravično, da tisti, ki so imeli nekoč izjemne ugodnosti za pridobitev sta-novanja, danes ne bi nosili nobenih posle-dic. Zdaj je popolnoma nesmiselno prikazo-vati večino kot žrtev črnograditeljev, saj je jasno, da so vzroki v nekdaj zgrešeni kredit-ni pa tudi stanovanjski politiki, da je to širši družbeni problem, ki se mora na.tem nivoju tudi reševati.              :
Zabolela nas je avtorjeva ugotovitev v zaključku članka, da »nam delegatom, ob-činski in mestni organi govorijo o trajni in dosledni pasivnosti večine lastnikov na Ra-kovi jelši,...« in je zato nesmiselno pisati o »divjih spopadih strokovnjakov«, češ da krajani vidijo zavoro razvoja v dveh naspro-tujočih si konceptih kanalizacije - tlačne in gravitacijske. Dobrodošlo bi bilo, ko bi nam Ciril Stanič natančneje pojasnil, kateri so ti občinski in mestni organi, ki tako govore? Sicer pa želimo javnost seznaniti z drugačni-mi dejstvi. Rezultati ankete o krajevnem samoprispevku, ki sta jo.med 392 naključno izbranimi krajani izvedla Svet KS in KK SZDL v letu 1987, so pokazali, da bi za samoprispevek glasovalo 89,04% anketiran-cev, 4,84% je bilo neodločenih, med lastniki stanovanj jih je bilo 89,1% za in 4,72% neodločenih, med podnajemniki pa 87,97% za in 5,55% neodločenih. Tudi raziskava FSPN je med krajani ugotovila izredno po-vezanost, medsebojno pomoč in solidarnost, kar gotovo ne pritrjuje trditvi o pasivnosti.
Lahko zapišemo, da je vse, kar se je, res da nenačrtno, zgradilo in uredilo na Rakovi jelši, delo- krajanov samih, ki od družbene skupnosti niso dobili skoraj nič. Torej bi bilo bolj umestno govoriti o pasivnosti občinskih in mestnih organov, kar dokazuje tudi neza-držno širjenje črnih gradenj preko južne ob-voznice na terenu predvidenem za gospo-darskorazstaviščne površine Ljubljane.
Resnici na ljubo pa moramo vseeno zapi-sati, da institucije mislijo tudi na nas, saj smo zadnje dni dobili od OK SZDL Vič Rudnik grenko priznanje, da sploh živimo - barjanski osat za neurejeno okolje. Če krajani nimajo niti metra asfalta in so zato ceste blatne in prašne, če jim zaudarja iz odprtih kanalizacijskih jarkov itd., bi to priznanje bolj zaslužili tisti, ki nosijo levji delež krivde in odgovornosti za take razme-re, to pa so gotovo občinski in mestni or-gani.
Predsednik Sveta KS Rakovajelša: Anton SLAK