39o
Listek.
čitala; nasproti, ker je ,,Sveti Hijeronim" na prvem mestu, utegne škodovati celi knjigi s tem, da bo odvrnil marsikaterega mladeniča od nje čitanja. ,,Kdor preveč doseza, ničesar ne doseže", to je gotovo res tudi glede tega spisa. Pisan je preveč v strogo aske-tiškem duhu in bi tedaj bolje sodil za meditacije samostanskih novicijev, ki naj se utrjujejo  v askezi.
Tudi povesti ,,Božja roka" in ,,Materin pogled" kazi ta velika hiba, da je pripovedna vsebina skoz in skoz prekvašena z nekim višjim namenom. „Man merkt die Absicht und wird verstimmt." Povsod in vedno se trudita pisatelja, da bi odgrnila zaveso, za katero deluje božja previdnost. Nasproti pa v ,,Božji roki" vkljub lokalnemu koloritu pogrešamo prave plastike in realistike, ,,Materin pogled" ne razodeva dovolj temeljitega znanja starorimskih odnošajev; to pa je ,,conditio, sine qua non'1 za povesti take vrste. Ako jih misli g. pisatelj nadaljevati, si mu usojamo svetovati kot vzor slavnoznano ,,Fabiolo".
Igrokaz ,,Indijski siroti" dobro dojde našim dobrodelnim zavodom, ki so pri svojih  božičnicah  in  drugih  predstavah   cesto  v zadregi  za  dober izviren repertoar.
V formalnem pogledu pa se v ,,Pomladnih glasih" i nevezana i vezana beseda toliko  odlikuje,  da  bi bilo res premalenkostno,   ako  bi  hoteli  iztikati podrobnosti.
Slovanske knjižnice 37. snopič (cena 18 kr.) nam je prinesel zopet le dve drobnosti, namreč pripovedko: ,,Godčevska Lizika". Češki spisal Vitezslin) Ildlek. Poslovenil Anonym\ in pa sliko iz borbe Slovakov za narodni obstanek: ,,0 1ga Z i-linska". Spisal Jan Janča. Poslovenil Pohorski. — Halek je znan mojster v risanju čeških kmetiških značajev, in o tem njegovem mojsterstvu priča tudi ta, dasi kratka povest (50 str.). Ali ravno take povesti, ki slikajo priprosto, toda pristno, specifiško narodno življenje, je silno težko prevajati iz kateregakoli jezika. Kdor se loti tacega posla, bi moral temeljito poznati i oni narod, iz katerega literature prevaja, i oni, kateremu prevaja, a poleg vsega tega bi moral še mnogokaj prosto prevesti in lokalizovati. Veliko lajše je seveda prelagati umotvore s splošno, rekel bi, mednarodno vsebino. Kako težko bi bilo prevesti — da navedemo domač vzgled — ,,Martina Krpana" na katerikoli jezik, koliko lažje pa recimo ,,Zorma". Zato se ne bomo čudili, da tudi Anonvm ni zmogel vseh težkoč in je ostalo v njegovem prevodu tu in tam kaj nejasnega nam in menda tudi — njemu. — Gredoč naj opomnimo, da je g. Anonvm menda slabo tolmačil : ,,Stari Lovček je bil izkušen, kakor pokojni Nestor" (str. 16.) s pripomnjo pod črto: ,,Stari ruski letopisec". Pisatelj je pač imel v mislih Homerjevega Nestorja, ki grškim junakom pred Trojo vzpričo svoje starosti ni mogel dosti pomagati s svojo telesno močjo in hrabrostjo, tem več pa s svojo izkušenostjo. — Jeziku v ,,01gi Zilinski" bi pa imeli tudi  kaj  prigovarjati.
Istemu zvezku ,,Slovanske knjižnice" je bilo priloženo to-le ,,književno naznanilo": ,,Tekom maja t. 1. izide v naši tiskarni: ,,Bele noči". Sentimentalen roman. (Iz spominov sanjalca.) Ruski spisal Th. Dostojevskij. Poslovenil J. J. Kogej. Cena 25 kr. s poštnino  vred."
Izvestij muzejskega društva za Kranjsko je izšel 2. sešitek letošnjega (V.) letnika s to-le prezanimivo vsebino: 1. Konrad Crnologar : Grobni spomeniki v Stičini. 2. Janko Barle: Obseg ljubljanske škofije pod škofom Hrenom. 3. I. Vrhovnik: Janez Debevec. 4. A. Koblar : Zemeljski potresi na Slovenskem. 5. A. Koblar: Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1525 (Dalje.) 6. S. Robič: Kranjski lišaji (Lichenes). Dalje.) — Mali zapiski: 1. A. K : Cene in mezde v Ljubljani 1. 1524. 2. I. V.: Kapelica na Friškovcu. 3. I. V.: Stare ljubljanske bratovščine. 4. Gozdarska prisega iz 1. 1769. 5.  I.  V.:   Rodoljubje za  francoske okupacije.