redenske novflce j » Nov lavantinski kanonik. Cesar je imenoval špirituala v mar borskern bogoslovju č. g. dr. Ma ksa Vraber za kanunika lavantiuskega [stolaega kapilelja Non kaoonik je bil rojen 9. oktubra leta 1877 v župniji Kapia ,graSke_,škofije, ^v masDika^pnsv-čen I. 1901 Ł5^sašS*#! Bela žena. V Zagrebu je dne 24. decembra umrl mizar Josip Dušič, oče č. g. Josipa Dušiča, kaplana v Trbovljah. Naše odkrito sožalje! MuropoljsJie Sloveuke za u]ediiiienje Jugoslovaiiov. Načel.iku Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošcu so poslale vrle slovenske mladenkp in žene iz B u 5 e 6 o v c na Murskem polju nask- Injo iz javo: Citajoč izjave naših zavednih rodoljubk v Ljii Mjani in po drugih sloveriSkih kraiih, nas navdaja iskrena domovinska ljubezen in želja po bliža,joCi se svobodi. Da, tudi me muroooljske Slovenke slovesno iz.javljamo ter pred širnim svetom priznavamo, da želimo i].jedinjpnja našega slovensko-lirvatslro-srbske<ia naroda pod habsburškim žezlom. — Usodppolna voiska nam s kruto silo grabi naše ljubl.jene može, očete in brate, a kljub temu nas doma ostale napadata beda in trpljenje. Kri naših mož in mladenifiev in trpljenje nas slovenskih žen in apklet, bodi nam odkupnina za rešitev našega ljubIjenega naroda. Zategadelj zahtevamo kot varuhinje slnvenskpca doma v svn^em imenu kakor v imenu naših dragih bojevnikov in otrok, za naš že dolgo tlnčeni narod ujedinienia, samostoinosti in neodvisnoeli Izrekamo tem rotom najle;šo zahvalo našim vrlim narodnim poslancem za njib trud in neustrašennst ter iim žplimo nad vrp. srppPn nsreh v rovom Irtu! — BuČPČovci, dne 2. januoria 1918. — Lo-zik^ Dnmnniko, T,o'zikn Kosi. Sledi 120 podpisov žen in deklet nbpine Bnčefovci. StarotršVe Slovenke za samostojTiO' Jugoslavljo. Z obSuflovnnja vrcdnim iiavdušen;pm so se izjavile za mainiško dedaracijo naših poslancev tudi ?ene in deklpta starotrSke župniie. Namesto mož, oCetov in bratov, ki še vedro krvaviio na bojišfiu za milo ofietnjavo, so stnrile žene in dekleta, kar b: sicpr storili naši jnnaki. Kot zvRste varuliinje siovenskih domov prosiin v iziavi naše vrlo poslanoe, .naj z^stavijo v.=e svo:p sile zn nr-fisnigpnle dr. Krelcove idp:p: zn snmnstoi^o^t milfi Sloveniie pod mo^nfino \Ar\do 1'ndom'lPfra oepnria Karla T. Ob tei priliki so rlirovnle zn Tislcovni dom v Mariboru kot dobrot:!-k 201 K. Slava jim! Za JiiKoslovansko deklaraclio so se 5e iziavilc •islfi'1-' 'e sMvo-si-TiistM^ppskfi V>A: >p: Bo7'"n. nknlio r\n^'iop. Go^n^l-n. Kr>l'"r'p. Ro^nva. OriisVa vns. '¦'TfinVnln^n, Brn/:p.. Tjiubnioa, Tvnn;?evci pri P.r1'1(¦•(pi, Dfil^nn nri Pt'i;n in vrr n^Pi^p raPio^^nrS^p o':nlipp- An-)(>. ^ pr^piVo. Blfpi'1. Proz;o. Pior'p.a. R^novn, RaztP.z in F5tn1ovniV. DmStva: Zveza jugosiovnnsicih fcplpzničariev porirnžnica Maribor in trboveljska društva: Orel, Bralno društvo, Jiigoslovan- ska strokovna zveza, DekliSka Zveza in v«e drjof« katoliško-narodne organizaoij« v Trbovljah. — Ea jugoslovansko deklaracijo se je izjavila tudi Č6. anhovščina braslovške dekanije 5n posojilnioa t Eri- fevcih. Za. JugOKlaTlj« se je izrekla tudi občina Polcna pri Ptuju, največja t župniji Sv. Trojioe t Halozah, s sledečo izjavo: ,,Z veseljem pozdravlja podi<isani občinski odbor deklaracijo poslancev Jugoslovanskega kluba z dae 30. niaja 1917 za združenjg vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v samostojno državo pod liabsburško krono. V tem stojiuio vsi kakor cn mož za našimi poslanci, ker gledamo koi kmenio vsak čas z ogorčenjem, kako nani v iiiišem okrajn reka Dravinja razdira njive in trga travnike, a štajerska vlada se ne zmeni za naše potrube, med tem ko dobro vemo, da so povsod tam, kjer prebiva nemškutarski kmet, vode regulirane in je dovolj cest in Jeleznic; v jugoslovanski državi pa so :.am ragotovljeni pogoji za kmetski gos^odarski uapredek iu za naSe narodne pravice. Tudi izieka odbor prav srCno zabvalo uašemu presvitlemu cesarju Kari.u I. ia papežu Benediktu XV. za neumorno prizadevauj«, da bi kmalu prišel kanec strašni vojni, in nastopil i.a Avstri;o časten in za vse narode pravičen mir. Občina Polp.na, dne 27. grudna 1917." Sledijo podpisi župana in vseh 11 svetovalcev in odboraikov. — Kot eden izined podpisanih knietov^ še pristavini k gornjerau: Kje paste druge obCine troiieke župuij* in sploh ptujske okolice ? Ali ste slepi in glubi z* vse, kar delajo z nami slovenskimi kmeti ne samo iz Gradca ven, ampak še posebno ptujski okrajni zaetop, ki gradi na naše stroške ceste najve5 le k posestvom ptujske gospode, ki z našim denarjem le p« pvoje gosDodari, v zahvalo za to pa nas vodi za nos, se celo postavi v službo ,,Stajerca" in nas okoligane zvito v Ptuj sklicuje, da se naj udeležujemo žtajerčijanskih shodov in z občinskimi pe6ati vdarimo proti svojemu lastnemu narodu ? Ali si bodete dali vse to š« za nadalje dlopasti ? Vse te krivi6nosti in zasramovanja slovenskega kraeta se bodo nehala, ko bomo združeni v svoji državi pod avstrijskim cesarjem. Ali vam o tem še ni oči odprl dopis slovenskoštajerskega kraeta v 50. števillo ,,Slov. Gospodarja" z dne 13 dec. 1917? Recimo tedaj vsi: Do sem in ne dalje! Krivic in stiskanja nam Slovencem nasproti je mera polna! PodpiŠimo se vsi za Jugoslavijo, ker .le s skupnim nastopom bomo mofini! Naša deklaracija. Naša jugoslovanska deklaracija Ježi ,,Stajercu" bujše v kosteh, kakor jiajliujši revmatizem. Izjave za deklaracijo, katere se od dne do dne množijo tako, da bodo kmalu tvorile veliko izjavo celokupnega našega naroda, prizadevajo njegovim nemškutarskim kostem in njegovi prodani (luši nezaosne bolefiine. Da bi si jih iiekoliko olajžal, bi rad zmanjšal pomen in število deklaracijskik izjav. Pravi, da danes za jugoslovansko deklaracijo glasuje par zapeljanih nevednežev, ki se jim hlačice tresejo pred vojaščino in ki mislijo, da jih bode poJitičaj pop ali advnkat od te domovinske dolžnosti rešil. No. no, junaški ,,gtajerc", kje pa so tisti, ki se jim hlačice trese]o pred vo-aščino? Ali so to slovenski možje in mladenifti, ki so se vojskovali in se Łe vo.jskuje.io na bojišču ter so se pred vsem svetom jzkazali kot najboljše med najboljšimi ? To so. tisti mnosoštevilni Neraci in npm^kutarji v Ptuju, Mariboru in v drugih spodnještajerskih nemškutarskih krajih, ki so oprošfieni vojafiftine, ker nimajo dovolj mofinih in trdnih blač. Na neiriškutarsko nesramnost pa naj naše občine, družb«, društva in posamezniici cdgovorijo z mnogo- in polnoštevilnimi izjavami t.\ našo deklaraoijo. Naj sa nemškutariem le tresejo hlačice pred jugoslovansko državo! Podel lažnjivce. MStajercu si je v svoji po — })tujskein šno^su smrdeči (glavi iziiiisiil laž, da ie »,Slovenski Gospodar" vojake 87. pešpolka imenoval &noisarJe. Mi smo že veŠkrat pozvali ,,Stajeroa", da jiaj dokažfi, kedaj smo to storili. Na te j:ozive ,,Stajerc" ranlfti. Dokazati ne more, ker ne ,,Straža" ne ^Gospodar" tega nista nikdar storila, ker prevefi &poštu^eta slove.iske junake slavnega našega polka, •vi so na bojišču z neštetimi. čini proslavili ime na<&ega naroda. Kljub teinu ptujski šnopsarski lurap laže naprej. Neraškutarstvo je globoko padlo, da prebira in prenaša tako lum;;arsko lažnjtvi lst. To so cvetke nemškutarske kulture: šnops in laž. Okrajni glavar VVeiss gre. Mariborski okrajni glavar clr. Adam Weiss pl. Schleussenburg je poKlican v službovanje v ministrstvo za socialno skrb. Slovenci za glavarjem Weissora ne borao jokali. Njegovi ožji prijatolji in svetovalci so bili protestantovski pastor Mahnert, advokat dr. Mravlag, majop Krammer, baron Bach, urednik Jalm in enaki ,,pčijatelji" Slovencev. Glavar Weiss si s svo.im postopanjem ni znal pridobiti src slovenskega kmets'.ega prebivalstva. V začetku vo^ske ie b^lo preganjanje Slovencfiv ravno v mariborskem glavarstvu liajhui§e. Našo najholjšo rodoljube so gonili v jgčo, nomšta poulifina druhal jih je tepla, suvnla, ojiljuvala in eramntila. Glavar Weiss ie vse to mirno gledal. Kdo ie bil glavni krivec teb nečuvenih preganjani n9* dolžnih. Avstriii vedno zvcstib Slovencev, bo gosp. VVeiss vedel na:bol'Se. Njemu bo tudi na.jbol.ie znar no, kdo ni storil niCesar v obrambo nedolžnih žrt«? m za to, da se ta nesrnmna preganjanja ustavijo. Rlovensko Ijudstvo do glavarja Weissa ni imelo nilj zaupanja in zato sprejema vest s niegovem odhodu s zadovoljstvom. Priftakujemo. da se bo s preiskoˇalno svetilko posvetilo tudi še kam 9rugam in da tudi druge enakovrstna in še višje krivco zadene zaslužena kazen. Marib«rsko narodno ženstvo zbira te dui po mes!u podpise za jugosiovaasko deklaracijo. Pri čakujemo, da botio vse gospe in gospodične brez vsake razlike stanu &torile svojo narodno dolžnost. Podpiaovaina pola se dobi tudi v naši tiskarni. Seziiaiii darov za Tiskovni dom priobčimo priJiodnjifi. Posnenianja vredno navdušenjei za Tiskovnl dom. Župnija Gornja Ponikva šteje samo 700 duš, a jo nabrala za Tiskovni dom 1000 K. Zupljani poznajo potrebo takega Doma za Slovence. zato so tako pridno prispevali. Slava jim! Darovali so po 1 K: Jelen Marjeta, Kale, Ograjenšek Melhior, Stobenik, Es Neža, Marof, Razdevšek Franc, Vrlie, RazdevSek Franoa, Vrhe; po 2 K: Kuder Neža, Kale, Vasle Alo.jz, Stobenik. Kos Katarina, Studence, Verboten Fr., Gonija Ponikva, Neimenovana, G. Ponikva, J-eleu Barbara, Grče, Jelen Jorela, Kale, Tkavc Roz., Kale, Jelen Antonija, Kale, Rezman Marija, Studenoe, Jelen Franca, Sp. Poaikva, Verzelak Ant., Gr^e, Cokan Miba, Stobenik, Malovšek Barb., Vrhe, Lednik Antonija, Vrhe, Jezernik Jakob, Kale, Storur.aii Marija, Grče, Kos Jozefa, Studence, Verdev -\im, Grče, Jp.len Jože, G. Ponikva, Verdev Mar., .rlie, Neimenovan, Vrhe, Razdevšek Franca, Vrhe, Rezman Roza, G. Ponikva; po 3 K: Praprotnik Terezija, G. Ponikva, Vasle Neža, Stobenik, Rezman Marija, Vrhe. Jezernik Marija, Kale, Avberšek Jozefa, G. Ponikva, Sredenšek Ana. G. Ponikva, Verzelak Neža, Grče, Rezman Barbara, G. Ponikiva, Prešifiek Eliz., Marol, Neimenovan; po 4 K: Verze!ak Marija, Grče, Verdlev Marija, Kale, Razdevšek ranez, G. Ponikva, Razdevšek Marija, Brezovo, Ne'nenovajia, Vrhe, Zupanc Janez, Sp. Ponikva, Seriječnik Martin, G. Ponikva, Divjak Frančiška, Gr<~-e, Uranjek Stefan, Sp. Ponikva, Prnovšek Antonija, Sr. Ponikva; po 5 K: Pefinik Franc, G. Ponikva, Ovčar Marija, Kale, Neimenovaria, Sp. Ponikva, Neimenovana, Sp. Ponikva, Kveder Andr., Studence, Pajenk Feliks, Podkraj, Buftar Franc, Vrhe, Neimenovana, Sp. Ponikva, Rezman Marija, Spod. Ponikva, Jelen Anton, Sp. Ponikva, Ograjenšek Kristina in Marija, G. Ponikva; po 6 K: Jelen Barb., G. Ponikva, Neimenovana, Pahole Anton, Vrhe, Neimenovana, Vrhe; po 7 K: Sredenšek Fra.nc, Gor. Ponikva, Razdevšek Janez, Sr. Ponikva; po 10 K: Kos Lovro, Studence, Rezman Terezija, Sp. PonikTa, Praprotnik Antonija, G. Ponikva, Vasle Jožef, Stobenik, Kos Boštjan, Stndence$ Hrastev Ant., Sp. f onikva, Ograjenšek Jakob, Kale, Miheljak Lovro, Stobenik, Neimenovan, Marof, Podvršnik Janez, Sto; enilt, Razdlevšek Marija, G. Ponikva, Zupano Marlin,, .Vrhe, Verdev Alojzija, Kale, Tkavo And., Kale, V«Łilev Marija, Kale št. 2. Vasle Floriian, Brezovo, Verdev Ivan, Marof, Vinder Filip, Grče, Jezernik :,i!)Gz, Sr. Ponikva, Mpdvecl Franca, Sr. Ponikva. Vlfidved Jožef. Studence. Prnovšek Franc, Sr. Ponikvn: po 12 K: Jelep. Matija, Sp. Ponikva, Tkavc .Kranc, Brezovo, Verdev Frano, Kale; po 13 K: Neimenovan; 14 K: Verdev Marija, Marol; 16 K: Uranjek Frano, Sr. Ponikva; po 20 K: Vasle Jožel, Rrezovo, Kos Janez, Studence, Jezernik Mart., G. Ponikva, Vasle Franc, ^tobenik; Neiraenovan na G. Ponikvi 50 K, Nfiimenovaiia 100 K; GoriŠek Ivan, 253 TC. Prihova za Tiskovni dom. Tudi pri nas se je inisel, postaviti Tiskovni dom ltitro udomačila. Vsi želimo, da bi naši dobri v Mariboru izhajajoCi listi dobili veličastne prostore v novem domu. Začela se je živahna agitacija. DekSeta Mar. družbe so fcitro začele med seboj nabirati in pošljejo za novo leto Tiskovnemu doma 163 K; rodbina Rakova je darovala 20 K, dražina Dobršekova 20 K, Vrbiše va 10 K. Bog živi vse Dosnemovalce! - Zadružna zveza v Ljubljani (oddelek za Štajer sko) v Manboru nazriarja, da se vrši skupščin za 1. 1916 dne 4, februarja v Celju v hotelu »Bel vol«. * Isti dan popoldan se vrši v CeljU obCoi zbor Slov. Kmetske Zveze, pri katerem bo govori; načelnik Jugoslov. kluba drž. poslauec dr. Koro šec. A^itirajte za obilno udeležbo! Km;tij?ka druiba v Gradcu ima dne 21. ia 22 marca svoj občai zbor. Poleg zanimivega sporedso letoa na vrsti tudi volitve. Častna dolžnos vsfch slovenskih prdružaic je, da izvolijo na obč nih zborih meseca jaauarja ali februarja delegar< za skup?;čino, kateri se morajo iste tndi udeležit in da stavjo prcdloge za razpravo. Kmetijska podražnica v Sv. Lovrencu na Dr polju vabi k občnemu zboru, fcaleri se vrši v če trtek 17. jan. ob 8. un zjutraj v posojilnični sob; pri Sv Lovrencn na Drav. polja Na dnevnem redo je poročilo ir.; volitev odbora, volitev delega ta za skupščino v Gradcu, sprejemanje ndnine, nsroCilo na deleljiuo in runkelnovo seme ter go spodarski govor nadrevizorja Vlad. Pušenjak. Go »podarji in go«podiiije pridite v obilnem število Novi vojaški nabori. Vojaški nabori mladei čev. rojenih v lctu 1900, se bodo rršili v mes«cn januarju 1918: za okolico Maribor dne 24. in 25 januarja; z* mesto Maribor 28; Lipnica 20. in 21.; Vagna 22.; Radgona 23.; Sv. Lenart v SIo*. goricab. 26.; Slov. Bistrica 27.; Celje okolica (d 14. do 18.; Celje mpsto 14.; Ljubno 19,; Mozir e 20.; Šmarje pri Jelšah 22. in 23.; Trbovlje 24 ; Bivžice 26 ; Kozje 28.; Šoštanj 14.; Slovenjgrdec 15 ; Marenberg 16.; Ljutomer 18.; Ptuj me sto 20.; Ptuj okolica od 20. do 22.; Ormož 2B ; Rogatec 25. in Konjice dne 27. januarja. Slovenski junak Mlaker zopet odlikovan. V pr: znanje odlično junaškega zadržanja pred sovražci kom je cesar vnovič odlikoval zaanega sloveask' ga junaka nadporočnika Albna Mlaker, io sicer z zlato hrabrostno kolajno za častnike. Slovenci! Vaša narodna dolžnost je, da g o vorite na svoji zemlji vedno le slovenski' Poslužujte se povsodu v aradih, trgovinah ifj v vsem javnem življenju le slovenskega jezika. Zapomni si sloveaski kmet: Trgovec, ki Ti prodaja blago, je odvisen od Tebe in ne Ti od njega. Uradnik v mestu je radi Tebe in ne Ti radi njega. Zahtevaj zato od obeh da bodeia govorila s Teboj v Tvojem je z i k u. Nekaj za žnpane in občane. Iz marenberškega okraja se nain piše: Ocl vseh strani se slišijo jritožbe o sedanjih težavnih razraerah. Posebno 6utijo te razmere župani, pred vsem v bribbvitih in v velikih nbčinan. Brez tajniške riomoči grozno trpijo. Obftanom niti blizu ni znano, koliko dela je v pisarni m koliko notov mora opravitl župan, če hoče vsaj približno rešiti vse naloge. Kmet-župan je za vse odgovoren, za vsako rekvizicijo, za vsak Claryjev in glavarjev odlok. Ce vse tako ne izvrši, kakor mu predpišejo uradniki, pa se mu grozi z vpoklicem ali hudo kaznijo. Ker nima svojih delavskin mofii, mora deln na svojero posestvu pnstiti, zanemarjati ali pa le površno opraviti. Župan mora zmeraj misliti in dlelati za obfiino, za glavarja, za nradnike, za de?elo in za državo. Obftani naj torej imajo potrpljenje z župani in upoStevajo njih težavni in zelo mučni položai. Pošlljanje denarja v Rnsljo ustavlieno. PoSti!O ravnateljstvo nam naznanja, dn je od dlne 2. jannarja naprei ustavlieTio poši^anje denarja vojnim vjetnikom v Rnsiji potom poštnih nakaznic. Rcsna feeseda naSim oblastlm. V vS!or. Gtoa- podar:ju" šiev. 5i z ane 4U. uec. liui siao priiioč.ii f'ianek: pod gornjim naslovom. V tem članku je opisal slovenski kmet razne krivice, ki se goctijo naiemu kmetskemu prebivalstvu in kako oblasti merijo z dvojno mero, drugače, če merijo me&čauu, drugaoe, 8e pride na vrsto kmet. Z ozirom na ta naš felanek zaliteva, kakor smo izvedeli, cesarska namestnija y Gradcu potom mariborskega okrajnega glavarstva podrobnih podatkov in številk glede naših trditev. Danes objavimo samo nekaj točk: 1. Rekvizioii a ž i v i 1. V mestih Gradec, Maribor, Ptuj in Celje so ne rekvirira ne žita, ne moke, ne fižola in na drnigih živil. Na kmetih pa, se rekvirira a veliko strogostjo. 2. R e k v i z i c i j a ž i v i n e. Kmetu s« vzamejo zadnji voli iz bleva, da, celo dojne krave se i-ekvirirajo na kmetih, da ima mestna gospoda kaj mesa. V mestib. Gradec, Maribor, Ptuj in Celje pa smejo meščani sami prosto prodajati živino. Tu nima živinoprometni zavod nifiesar opraviti. 3. O p r os t i t v e Glede te tofike nam niti ni treba navajati dokazov. Naj oblast sama pogleda, kcliko je oprošftenih kmetov in koliko mestnih trgovcev in agentov. Z ozirom na točke 4., 5. in 6., t. ]. glede obSevanja uradnikov, glede na o d m e r o d a vk o v in glede na odlikovan ja pa je vsakeran jasno, kako stojimo. Omenjamo še samo, da na pr. mešSanom, M imajo polne Meve sena, ni bilo treba oddati ne kilograma, dofiim so kmetom vzeli v mnoirih slučajih toliko krme, da bo njegova živina gla-< dovala, ali pa io bo moral odprodati. Cesarski namestnik ie odredil, da sme kmet porabit\ za vsako odra-slo osebo samo 50 kg mesa in Speha žive teže zaklane svinje. V mestu pa nživanie mesa v zasebnih gospodin.istvih ni omejeno. Kdor ima dovolj denarja, sme magari desetkrat na daji jesti meso. Le ubogemu kmotu, ki se ,|e trudil noft in dlan z rejo 2ivine, se ,ie od grofa Glaryja strogo dolofiilo, koliko mesa in masti sme zavžiti celo leto. VpraSanje dvo]ne mere, s katero meriio g. Clary in niegove oblasti kmetu in raeSfianu, je poglavje, o knterem še bomo vefilcrat govorili in na katero bodo naSi poslan'« ci kalcor prei tako slej v "drž. zboru opozarjali nag» vlado in javnost. Sloven&ke kmetice o Claryjevi sviniski naredbi. Piže se nam: Koprivniške žene odgovarjama grohi Claryju z ozirom na njegovo odtredbo glede odo'a.ie masti in mesa in da se svinje ne bi smele drugače zaklati, kakor da se mora poprej naznaniti okr.ijnerau glavarstvu. Gos:odje [io mestih laliko tako pišejo, ki sedijo pri zelenih mizaE. Ali nam kmetinara je drugače: Svinjereja je težavna. Vsled letoSnje suše je zrastlo malo svinjske krme. Sedaj pa. misHjo nemški gospodje pri zelenib mizah v Gradeu. kaKfina mast, da se bo letos cedila iz svinj. Naj le pride grol Clary malo pogledat, kako se kmetice zelo trudijo s svin.ierejo. Skoro pol ure rlalefi moramo nositi vodo in drva moramo same sekati in eepiti. fla sp svinjam kulia krnia. Potom pa, ko bi se kaj zredilo, bi se pa Se raoralo pri glavarstvu prositi, o,p. smomo zaklati. A tedaj se pa ni treba glavarstvu naznaniti, kadar se svinjam nosi živež? ^Gospo-* die monda misli]o, da Je treba svinjo samo enkrat na dan krmiti in rla od tega zrastejo Imr celi eenti masti. Svin.ie se mora no petkrat na d?m krmiti. A! pospodje v Gradcu tega seveda ne vedo, ali pa nofejo vedeti. Gospodje naj naredijo po svojem, a me bomo t<a tudi po svojem. Ne dražite nas! Aii ne veste, nemški gospodje v Gradcu, da smo kmetioe steber države^ Grof Clai*y Je pri obedu po štiri Trste mesa. Prijatelj lista );am piše iz Gradca: Claryjeva odirerib-.i., da srae kmet uporabiti za braao svoje družine i • delavcev samo 50 kg žive teže zaklaue svinje, o-1 ziroma W lcg suh-ega tnesa ali špeha, je izzvala pri kmetskem prebivalstvu veliko nevoljo. Ta nevolja je tudi v vsakem oziru opravifiena. Dofiim grof Glary ¦jred]»isujo kmeiu, ki redi svinje in goverlo, tako boruc mnnžino mesa in masti, pa uživa cesarski namestnik sara jjri eneni obedu po štiri vrste mcsa. To mi je znano iz čisto zanesljivega v!ra. Grol Clary, «i je dnl spraviti neclavno veoio mr.ožino svinjske masti. dobiva na tedfin po veft kilogramov surovega niasla. Prihodnjič vam bom porofial Še o drugih takih CIaryjevih dobrntab. Oskrisa z usuieni v slovenigraškoin okraju. /iiipani celega okraja so se obrnili na mene s prošnjo, da posredujem radi usnja. Da mi ni treba pi«?ati vsakemu županu j>osel)ej, si dovoljujem tcm po^ tora iaviti županom, da sem tnkoj stavil v tej zadevi na Dunaju intprpelacijo, v kateri sem tudi zahteval, da se dovoli kmetom dati kože doma zaklane živine nsnjarjem v delo. Kak uspeh bo imela intorpelaoija, tega fie ne vera. Obrnil sem so pa zajedno tudi v Gradcu na gospodarski oddelek štajerskega obrtnojtospeševalnega zavoda a prošnjo, da skrbi ta zavod za usnje celega okraja. "Javilo se mi jft, da ]e Staiorska dobila za loto 1917 ia Dunajs BJikazanib 50 ti.soč kg usnja, katero se je porazdelilo na štajerske usnjarje iu trgovco z usnjem. '/a siOvenjgraški okraj je dobil g. y. Potočnik nakazanih 285. kg, za bOštanjski okraj g. J. Klemencič v Soštanju 245 kg. Za marenberški okraj pa mora skrbeti za usnje g. lCarel VVrentsohur. Koliko je prišlo od nakazanega usnja na posamezne občine, tega seveda ne vem in je tudi težko dognati. Najboljše bi pa6 bilo, da vsaka. občina priglasi pri dotičnih usnjarjili potrebno količino usnja. Obljubilo se mi je v Gradcu, da se todo ozirali Se posebno na te okraje. — Poslanec rir. Verstovšek. Prigiasitev .»adjevca in sadoega jesiha. Cesarska namestnija je odredila, da morajo pridelovalci do 15. januarja 1918 priglasiti sadjevec, Ce ga imajo več kot 600 litrov, in sadni jesih, če so ga pridelali \eč kot 60 litrov. Tadi obtniki in kapčeralci s sadjevc«m in jesihom morajo svoje tozadevne zaloge prijaviti uradu »Geaiise und Obst Iande3stelle, Gradec, Kaiserfeldgasse št. 29.« Pri občinah so v to svrho :na razpolago uradne dopisnice. Kdcr svojih zalog ne bo naznaail, je t nevarnosti, da bo občutno kaznovan. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu r.i bilo v pretekli dobi skoro nobene kupčije s tujiin hmeljum, in sn bile cene samo na papirju. Gibaie sn se med 140 in 150 K za 50 kg. — V preteklem letn je v Avstriji zarndi pomanjkanja jočme :a botlisi pn;:-olnotna bodisi deloma ustavilo obrat 48 pivovarn. Cene za les. Dunajske velike lesne trgovinc so sklemle sledefie lesne eene, k.i so veljavne za kubifini meter do preklioa: Hlodi (smrekov, jclov, bornv les) 45—60 K; blodi (bulov, brastov in sploh trd les) 98—120 K; hrastove detfele deske 240, lanjŁe 268 K. Otesani ali oglati žagan les (smreka, bor, ielka) 65—85 K, bulcov in hrastov pa 230 do 269 K. Za CeSko so lesne cp-ne za 15—20% višie, v Galiciji pa za 10—15%. Za Stajersko so določene sledefie razmeramn nizke lesno cp.ne: 'Mehki hlodi neotesani 40—60 K; trdi 55—100 K; mehke deske 90—120 K; oglati ali otosani mehki btodi 80—1.10 K; trd"e doskp. 110—200 K. Ceno za les narnšSnjo, blacca !« malo, poprfiSeva >io i^nžirahnn. ¦ - .-¦¦¦ * Maribor. Dne 25. januarja se bo v franSiŠkanski cerkvi ka.kor navadno slovesno obhajal praznik Matere Milosti. Vabimo hvaležne Marijine častilce, da se te svečanosti kolikor mogofie pridno udeležijo. Marioor. G. trgovec AudraSii se je ogiasii v našem uredništvu in je z oidrom na naše poročiJo o zaprisegi novih imriborskih mešCanov izjavil da mu niti t ssnjah ni prišlo na misel, da bi bil rabil podtikane izraze. On je po končani slavnosti pri obedu rabi! približno naslednje besede: >V imena >spodnje hiše« in navzočih trgovcev si usojam vzdigniti čašo ter napiti g. županu in mu pokloniti cvetico, da bi mu bi!o še veCkrat usojeno sprejeti v roke prisego 25 novih mešCanov.< To je govoril in nič drugaCe. Ce so nemški listi kaj več pisali, so •— lagali. — Mi smo omenjeno notico posneli po graških nemških listih. Čudno. da so poroCevalci teh listov besede g. Audrašiča tako zlorabili. Kot pošteni Casnikarji vzamemo izjavo pcznanega g. Andrašiča z veseljem na znanje in s tem lojalno popravljeno naše tozadevno poročilo, Marilmr. Kdor hoče v mestni klavnici klati svinie, mora poprej napisati prošnjo za klavro dovoljenje, naslovljeno na magistrfit. V prošnp mora "Ovedati, dn želi klati svinjo, H je težka -približno loliko in toliko kg, da bo poraMl meso irj mast za rtomače potrebe in da je v družini pa bra"i toli'^0 m toliko oseb. Prošnjo se nese na magistratu v sobo St. 9, kjpr se zapiSe v zat>isnik. Od tam se tipsp ¦¦>rošT!'o !*r?vnofp],in Mp-.-iiice Kerr.u, ki jo potrdi. Se le potem smeš klnti svinie. — Na kmetih še občine niso dobilfi tozadevnih navodil. Torej je še klanje svinj na deželi prosto. Ho?-e. KntoliSko bralno in gosrorJarsVo društvo in Dekligka Zvpza imata v nedeljo, dne 13. t. m., popoldne po veSernicah v knplav:iji svoj občni zlior, nb enpm ie tndli tombola. Pridite v nrav obilnPm Steviln! Sv. Arton v Plov. gor. Dne 17. dec. je umrla ^Telena KuVoveo \z Andrenc. Pnknjna je biia vedno vzrrled dnbrp kršgansko gosDOdinje. Kako zelo priIjubljena Je bila pri vseh, je pričal njen pogreb. N. r m. p.! St. Lovrenc nad Mariborom. Na boŠtjansko nedeljo, t. j. dne 20. janunrja, se bo pri nas vršil gospodarski shod. Naprošen jo tudi en državni in de*elni poslaneo. Domaftini in sosfidje, pridite! Zbigovcl pri Radgoni. Tukajšnja begunka iz Goriškega Ivana Stubl, ki se nahaja od leta 1916 v Zbigovcih, ima šest sinov-vo.iakov. Ti so: Alojz, Karel, Frano. Josip, Ivan in Emil. Pač častno za slo¦wensko mater, ki je zredlila toliko sinov za cesarsko »Hknjo! Sv. Jurij ob š6;i\Tiici. Dne 30. doc. je po ze!o !a'atki raučni bolezai in Siprevidena s sv. zakrarnenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala mlada 'vmetica Antonija Stramič iz Stanetinjec. Pogreb se e vršii ob obilni udeležbi ua novega leta dan. Rajna ie bila komaj 34 let stara ter zapušča moža in pet maihnih otrok. Naj ;ii bo zemljica labka! Sy. Križ pri Ljutoineru. :Stalni dobrotnik tukajšnje revne šolske ml-idine so naš vlč. g. žnpnik •losip Vveisi, ki so tudi letos v enak namen darovali 10 K, za kar jim zahvaljuje v imenu uboge šolske mladine — šolsko vodstvo. Ver/ej. Na Božič je aagloma amrl Ivan Raj nar, veren, pošten ia značajen mož, ki je bil za radl svojega rnirnega nastopanja obCe priljabljen. Polnih 16 let je gospodaril pri tržanki Ter. Odi šak, 9 mesecev je bil tudi v vojni službi Dolgotrajna, zavratna bolezen ga je spravila pod grado. N. v m. p.! — Doe 20. decembra je zaspala v Gospodu po dolgi bolezai Jera Žabota, žena veržejskega cerkvenika. Dva dni pozneje se je vrŁ;l pogreb, katerega so se razeu domačih občanor s svojim žapnikom pridrnžila tudi iz Marijanišča 2 duhcviiika ter več slovenskih klerikov in fantcv. N. p. v m! Ljutomer. Tukajšnji železniški uslužbenec Košar je padel pretekli petek dne 4. t. m. pri pre mikanja tako nesrečno pod lokomotivo, da mu je stroj odrezal obe nogi; razven tega pa še je do bil nevarne poškodbe v trebuhu in na glavi. Unr;rl je že eno uro potem na poti v radgonsko bolnii nico. Zapušča vdovo 3 6 nepreskrbljenimi otroki. Pokojnik je bil rnarljiv, skrben in zanesljiv v svo jem poslu. Težko ga bodo pogrešali na kolodvoru. N v m. p.! . »^ Sv. Marko niže Ptuja. V neJeljo po veCernicai , dne 13. t ro., bo v »Po?oiilnici< občni zbor Bra! mga draštva.:^- ¦., ^ ^-^¦mrpfš^ | Ptuj. Ker je tajniif Kmetske hranilnice in posojilnice pri vojakih, prošnja za oprostitev pa še ni rešena, in ker nimamo v okolici Ptuja na razpolago nradnika, ki bi lahko vodil posojilnico. mora priliajati uradnik iz Maribora, kateri vsle-d obilice svojiii poslov morp. priti le v nedeljo. Prosijo se vse stranke, da ta vsled vojne nastali psložaj upoštevajo i;i se v nedeljo od 9. do 12. ure predpoldan in popoldan pred in v,o vefiernicah od 1. do 4. ure potru^lijo v posojilnico, kjer lahko opravijo svoje posle. Upamo, da bo kmalu mogoče uradovati v večjem obsegu! Sv. Jurij ob južni žel. Vabimo k obftnemu zboru Kmetijskp podružnicP v St. Juriju ob južni žel. v ncdelX', dne 20. t. m., ob 9. uri dopoldne, v ljudki šoli v St. Juriju. Vspored: 1. Poročilo nafielnik« in tajnika. 2. Porofiilo blagajnika in pregled račn.iOv za leto 1917. 3. Volitev delegatov za občr,i zbor v Gradcu. 4. Pobiranje udnine za leto 1918. 5. Predavanje potovalnega ufiitelj.n, g. GoriSana. 6. Raznotp.rnsti. 7. Volitev novega odbora. Teharje. Naša dn^iva prirevle pribodnjo isedeljo, t. j. dne 13. .januai;-.?, popoldne po vočernicab rir. Krekovo slavnost z »a«o zanimivim vsporoilo:«. Cisti dobiček je namenjen Tiskovnemu domu v Ms- riboru. Pridite v obilner. ^iOviJo, '<} i v.lo pomitganio tadi mi . os a?:t sredi .neavjkega" Ma^ibora pononi Ti- korn doro. Celje. Mestni magistrat naznanja, da je s 1. ]an. stopilo v veljavo novo obdaC-enje psov za mesta rieFe. Do dlnfi 15. febr. t. 1. morajo biti na mestni noliciji naznanieni v svrho obiflaSenja vsi psi, kojili lastuiki se nahajajo v Celju. Za pse, priklenjene na vnrige, je plafiati 10 K letnega davka, za ostale pa 15 K. Za dsp. pa. ki sn samo mimogrede v ccljškem tnfistn. 4 K davka. Lepanjiva pri Mozirju. Dne 31. dec. smo spre- mliali k zadrremu pofiitkn vrlega moža in dobrega l-osestnika Francn, Mikp.k. Stnr je bil 62 let. Bil ie «skrben in vnet za gospodarstvo. Bil je veren mož, znan daleč na olcoli. Blapemn možu svetila vefina luf! SnleSIm, dollna. Dnp 2?,. nov. in flnfi 23. clor.. po se i^riredllli trije ilplavsici sbodi in sicer v ?Va- lnb. v Velenju in v St. Tnjižu nn Vins!:i frnri. Go- "oril :'e in obSirno rnzlacrfil n ns^e^ppm flfiovri1!! tr. r:T"/n^'PP<7a poslnno.n. flv. Knrl? VprstovgV^ mdnr V. 7'aic. Vsi trije shodl so so izbcno obnpsli. Dplavci pn novsodi 'zrnldi npomniPro zniipapje syo:ptiiii pos- lannn c\r. Karhi Verstovgp.V. Brež!ce. Slovensko kntoii^ko izo^rnževalro drn- Sivo, DokliSka zvnza in SlovpnsVa Ptri^a prirprliio v nedeUo, dne 13. t. m., ponolrlno po vpfiornioah, v ?n!in;<5?u svoj rerini lotni ob^ni ?'^nr 7. covori in de- klfimnoiinmi. PririitP, v obilnpm gteviln! Mrkopalio na Hrvatskera. Naznani, dobrodogli ..Slov. Gospodfir", da jo umrla flne 2. deo. rnnogolet- na bralka ,,Slov. Gospodarja" gospa Antonija sopro- ga vmir. naduSitelja g. Franca Sinko v Mrkopolju, Kateri že 50 let službujo ter je 40 let zvest narofinik , Slov. Gospodarja", da poizve vsaVi tpdlen, kaj se li podi po Slov. gtajcrju, zlasti pa "v ro'stnem kraju, pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Bila bi letos zlata gosti- ja, toda smrt ]o unifiila, tedaj ne več tnkaj. arapak nad zvezdami se vidimo!