iZhePi-iii
Vseslovenski portal matih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite w¥rw.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brsicanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
VAS SVETOVALEC ZA BORZO IN VREDNOSTNE PAPIRJE
nakupi in
Gorenjska
Banka

Gorenjska banka d d Bl(?iw( isov<i < i. Krur))
Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 27 - CENA 200 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 6. aprila 2004
Spomladanski kmetijski sejem v Komendi si je po oceni prirediteljevvtreh dneh, od petka do nedelje, ogledalo 25 tisoč ljudi
Komenda - Sejem, ki se je končal v nedelo zvečer, je bil doslej največji, odkar domači konjeniški klub od leta 1995 dalje vsako leto spomladi in jeseni priredi kmetijski (podjetniški) sejem. "Ridi obisk je bil rekorden, še posebej veliko ljudi je bilo v nedeljo, med obiskovalci pa so tako kot vedno doslej prevladovali kmetje.
Sejem v Komendi si je ogledalo rekordno število obiskovalcev.
Tokrat so po besedah glavnega organizatoija Alojza Laha razstavni prostor povečali še za tri tisoč kvadratnih metrov, kmetijske stroje in drugo kmetijsko "blago" pa je ponujalo več kot sto razstavljavcev. Med njimi so
bili skoraj vsi najpomembnejši slovenski izdelovalci kmetijske mehanizacije in trgovci, ki so predstavili tudi nekatere izboljšave, predvsem pa večje in Še zmogljivejše stroje. "Taksni sejmi imajo prihodnost," je ob odprtju sejma dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in dodal, da bosta slovenska država in Evropska unija tudi v prihodnje podpirali vlaganja v kmetijstvo in razvoj podeželja. "Sejem je
Umrl je Bogdan Norčič Zustova mama praznovala
Adergas - Po hudi bolezni je v noči s sobote na nedeljo na svojem domu v Adergasu pri Cerkljah umrl Bogdan NorčiČ, eden najboljših slovenskih smučarjev skakalcev vseh časov, zagotovo pa najboljši med letom 1973 in 1980, ko je dvakrat, leta 1976 v Innsbrucku in leta 1980 v Lake Placidu, sodeloval tudi na olimpijskih igrah. Ljubitelji skakalnega športa so Kranjčana Bogdana Norčiča spoznali že v sezoni 1971/72, koje dosegel prve uspehe, najbolj pa je na svojo nadarjenost in veličino opozoril leta 1977, ko je v naši Planici
poletel kar 181 metrov, kar je bil v tistem času rekorden skok, ob
doskoku je podrsal, tako da nov rekord ni bil priznan. Bogdan Norčič je osvojil kar enajst naslovov državnega prvaka, poleg tega pa je bil uspešen tudi na največjih tekmovanjih, saj je na novo leto 1979 v Garmisch Partenkirchnu stal na drugi stopnici zmagovalnega odra, bil pa je tudi prvi slovenski smučarski skakalec, ki je na tekmah svetovnega pokala osvajal mesta med najboljšo trojico.
Tudi po končani tekmovalni karieri je ostal zvest skakalnemu športu, saj se je uveljavil kot trener v slovenski in nekaterih tujih reprezentancah, ter seveda v domačem Smučarskem klubu Triglav v Kranju. Za smučarske skoke je navdušil tudi sina Bineta, prav tako pa je bil ponosen na hčerko Leo, pa tudi na dejstvo, da sta si z ženo Zdenko ustvarila dom v Adergasu, kjer je Bogdan Norčič, kljub hudemu boju z zahrbtno boleznijo, star komaj 50 let, minulo soboto ponoči omagal. Pokopali ga bodo danes ob 16.30 uri na domačem pokopališču v Adergasu. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Marjana Primožič je v soboto praznovala 102. rojstni dan in je ena najstarejših Gorenjk. Vsak dan si želi v naravo.
Selo pri Žireh - Žustovo mamo so ob osebnem prazniku obiskali borci, župan, predstavniki Rdečega križa, župnik in kaplan. Zdravje ji dobro služi, žal pa jo najbližji vse težje razumejo. Naveličana življenja med štirimi stenami gre zelo rada v naravo.
Življenje Marjane Primožič je bilo polno skrbi in odrekanj. Vendar se ni nikoli pritoževala, največkrat se je zatekla k molitvi. Rodila se je "Gantarjevim, po domače k Selaku, v Jarčji Dolini. Že kot otrok je morala trdo prijeti za delo. Pri 22 letih se je poročila na majhno kmetijo v Koprivnik, k Zustu.
V največje veselje soji otroci. Leta 1925 je povila prvorojenca, skupaj kar devet otrok. Mož ji je po hudi bolezni leta 1937 umrl. Med vojno je ostala na kmetiji, kjer je pomagala partizanom. Otroci so se osamosvojili in ustvarili svoje družine. Ostala je sama in po najboljših močeh skrbela za živali in zemljo, le stežka pa se je sprijaznila, da dela ne more več opravljati.
Pred dvema desetletjema se je preselila k hčeri Mici na Selo pri Žireh. Zanimivo je, da je vedno prisegala na domačo hra-
no in svinjino. Marjana Primožič slabše sliši in vidi, sicer pa v družini "poskrbijo", da ne zboli. Tudi sama se ne pusti bolezni. Vse težave je prenašala potrpežljivo. Tako prenaša tudi starost.
Boštjan Bogataj
Marjana Primožič
V Peku znova dobiček
Tržič - V petek so iz tovarne obutve Peko Tržič sporočili, da so v letu 2003 poslovali pozitivno s 25,8 milijona tolarjev dobička, čeprav poslovanje močno obremenjujejo stari krediti, lani pa še dodatni davki, ki so ogrozili izplačilo regresa. Peko gradi svojo prihodnost na kakovostnem oblikovanju in prodaji kvalitetne obutve. Kakšen premik je bil dosežen, pa pove tudi podatek, da so prešli iz klasičnih dveh na štiri kolekcije obutve v letu. Za uspešen korak k sanaciji je bila zaslužna	leta 2001 načrtovana, lani pa končno ures-
ničena prodaja nepoffebnih zemljišč in nepremičnin, s čimer so poplačali del kredita'Slovenske razvojne družbe, pri tekočem poslovanju pa so uspeli zmanjšati stroške za 9 odstotkov.	Š.Ž.
Danes Gorenjski upokojenec
V današnji številki Gorenjskega glasa je na straneh 7, 8, 9 in 10 prvič priloga Gorenjski upokojenec, priloga za sedanje in bodoče upokojence. Izhajala bo enkrat na mesec, praviloma v prvi torkovi Številki, naslednja bo izšla 4. maja. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na Gorenjskem več kot 48 tisoč upokojencev, a če k temu Številu dodamo še vse, ki se pripravljajo na upokojitev ali o njej vsaj že razmišljajo, je to velika številka ljudi, naših bralcev, ki bi jih ta tematika utegnila zanimati. Pisali bomo o obveznem in prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, zakonodaji, ki ureja položaj upokojencev, o razgibani dejavnosti društev upokojencev in tudi o vsakdanjih življenjskih upokojenskih problemih.	C.Z.
takšen, kot si ga kmetje želijo in potrebujejo, in tudi za razstavljavce je ravno prav dolg," je ugotavljal predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk in komendski sejem označil kot kraj druženja ljudi in predstavitve novosti.
Revija Kmetovalec je na sejmu za traktor leta 2004 razglasila traktor John Deere 5820, na
drugo mesto se je uvrstil New Holland TDD, na tretje mesto pa Deutz Fahr Agrotron 108. Pridelovalci sladkorne pese iz vse Slovenije so se v petek v Komendi zbrali na občnem zboru svojega združenja, na katerem jim je minister Franc But predstavil ukrepe letošnje kmetijske politike, opozoril pa jih je tudi na to, da za pridelavo sladkorne pese v Sloveniji dolgoročno ne bo dobro, če bo Tovarna sladkorja v Ormožu morala del neizkoriščene kvote dodeliti madžarskim kmetom.
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
VeČina proti zakonu
Proti tehničnemu zakonu o izbrisanih je na državni ravni glasovalo skoraj 95 odstotkov volivcev, najmanjšo podporo pa je zakon prejel na Gorenjskem.
J a • , , 1 ^

Kranj - Na nedeljskem naknadnem zakonodajnem referendumu so volivci zavrnili t.i. tehnični zakon o izbrisanih, s katerim naj bi uveljavili osmo točko odločbe o izbrisanih, ki jo je ustavno sodišče izdalo lani. Po neuradnih podatkih Republiške volilne komisije se je referenduma udeležilo 511.321 oziroma 31,45 odstotka volilnih upravičencev. Proti zakonu je po skoraj vseh preštetih glasovih glasovalo 483.657 glasujočih oziroma 94,68 odstotka, za
uveljavitev zakona pa seje opredelilo 19.493 oziroma 3,82 odstotka volivcev. Poldrugi odstotek glasovnic je bilo neveljavnih. Uradni rezultati bodo predvidoma znani 14. aprila.
V prvi volilni enoti Krar\j je" volišča obiskalo 67.863 oziroma 34,29 odstotka volivcev, kar je najvišja udeležba v vsej državi. Najmanjšo volilno udeležbo, 27,74-odstotno, so zabeležili v volilni enoti Maribor. Gorenjci so tehnični zakon o izbrisanih zavrnili s 95,32 odstotka glasov (64.465 glasov), podprlo ga je 3,3 odstotka volivcev, 1,38 odstotka glasovnic pa je bilo neveljavnih. Ravno na Gorenjskem je tehnični zakon zavrnil najvišji delež glasujočih, posledično pa je zakon tu prejel najmanjšo podporo.
Pogled po gorenjskih volilnih okrajih pove, da so zakon v naj-
večji meri zavrnili v devetem volilnem okraju (Skofja Loka) - proti je glasovalo 96,72 odstotka volivcev, za zakon pa je bilo 1,99 odstotka volivcev..Se najvišjo podporo so zakonu dali v petem volilnem okraju (Kranj), kjer je za glasovalo 5,5 odstotka volivcev, proti pa 93,3 odstotka volivcev.	Simon Šubic,
foto: Gorazd Kavčič
00 o
nO O
o
PO
m
hO
o
N-h-
o

CN <N
CN CS

C K • k.
cc C
J
o o
rm .r
N


GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Pobudniki referenduma o izbrisanih menijo, da mora državni zbor sprejeti ustavni zakon o izbrisanih. Predsednik države Janez Drnovšek in predsednik vlade
Kraixj - Izid nedeljskega referenduma, na katerem je po neuradnih podatkih skoraj 95 odstotkov volivcev zavrnilo tehnični zakon o izbrisanih, politične stranke komentirajo v skladu s svojimi že znanimi in izraženimi stališči. Iz vrst pobudnic (SDS, N.Si, SLS in SNS) tak rezultat pozdravljajo, za vladne LDS, ZLSD in DeSUS pa 31,4-odstotna udeležba dokazuje, da je bil referendum brezpredmeten in nesmiseln.
Anton Rop se nista udeležila referenduma.
piti notranji minister Rado Bohinc, ki nezakonito izdaja dopolnilne odločbe. Prav tako Janša meni, da bi moral sedaj državni zbor zavrniti sistemski za-
fb ^f^eMXßhW
"Nepričakovano skromna" je bila volilna udeležba tudi za notranjega ministra Rada Bohinca, ki je v sporočilu javnpsti napovedal, da bo notranje ministrstvo tudi odslej na podlagi odločbe ustavnega sodišča izdajalo dopolnilne odločbe izbrisanim, saj se po njegovem pravna situacija kljub nedeljske zavrnitve zakona ni spremenila. Opo-
zoril je na decembrski sklep ustavnega sodišča, da sta državni zbor in notranje ministrstvo ne glede na rezultat referenduma zavezala k ureditvi vprašanja izbrisanih. Prvak opozicijske SDS Janez Janša je dejal, da je referendum pokazal vladajoči koaliciji, da je izbrala napačno pot reševanja vprašanja izbrisanih, zato bi moral odsto-
Varnost otrok in družine
Kraiy - Območna organizacija in Mladi forum Združene liste socialnih demokratov bosta jutri, 7. aprila, ob 18. uri organizirala v Centru mladih na Tomšičevi 21 v Kranju javno tribuno z naslovom "Za socialno varnost otrok, družine ter varno starost". Na tribuni bodo sodelovali državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca, direktor Centra za socialno delo Kranj Marjan Podbevšek in direktor Doma starejših občanov Preddvor Peter Stare.	J. K.
kon o izbrisanih, ki čaka na tretjo obravnavo. Po njegovem je sprejetje ustavnega zakona najboljša rešitev tega vprašanja. Rezultat referenduma je ocenil kot več kot dober, še posebej, ker je bila tudi volilna udeležba višja kot na večini podobnih referendumov, pa čeprav so nasprotniki referenduma pozivali volivce k bojkotu. Podobnega mnenja je tudi predsednik N.Si Andrej Bajuk.
"Volivci so nam na referendumu dali prav glede naših stališč o izbrisanih, pa tudi pri glasovanju o interpelaciji v državnem zboru o delu ministra za notranje zadeve Rada Bohinca," meni predsednik SLS Janez Podobnik. Po njegovem so volivci tehnični zakon zavrnili, ker je slab. Tudi on se je zavzel za sprejem ustavnega zakona o izbrisanih, saj se za to njegova stranka zavzema že ves čas.
Za izvršnega direktorja LDS Bogdana Biščaka izid referenduma ni presenetljiv, saj so na volišča Šli le tisti, ki so proti uveljavitvi zakona. Po njegovem
Solidarnost eden od temeljev Evrope
Konec preteklega tedna je obiskal Slovenijo podpredsednik poslanske skupine socialdemokratovv Evropskem
Bled - Robert Goebbels, ki je
doslej opravljal pomembne funkcije v svoji državi in v Evropski uniji in je med drugim predsedoval medvladni konferenci za Schengenski sporazum, je v soboto obiskal tudi Bled. Skupaj s slovenskim opazovalcem Združene liste socialnih demokratov v Evropskem parlamentu Ferijem Horvatom je na
parlamentu Robert Goebbels iz Luksemburga.
javni tribuni govoril o gospodarsko uspešni in socialno pravični Evropi. Dejal je, da imajo v Evropski uniji pomembno vlogo tudi majhne države, ki bodo Vah-ko hitreje napredovale, kot na primer Irska, ki je bila pred dvajsetimi leti ena najmanj razvitih evropskih držav, iz Luksemburga pa sta bila že dva predsednika evropske komisije.
Letos med Peračico in Podtaborom
Ljublana - Vlada je sprejela plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2004, ki ga mora potrditi državni zbor, za uresničitev plana pa bo potrebnih 122,3 milijarde tolarjev. Letos bo Družba za avtoceste začela graditi štiripasovna avtocestna odseka Lenart - Beltinci (11,6 kilometra) in Peračica - Podtabor v dolžini 2,4 kilometra.
Prometu pa bo predanih 65,7 kilometra štiripasovnih avtocest in sicer Trojane - Blagovica, Klanec - Socerb, Socerb - Srmin, Srmin - Škofije, Korenitka - Pluska, Kronovo - Smednik, Smednik - Krška vas in Krška vas - Obrežje.	J. K.
Feri Horvat (levo) in Robert Goebbels (desno) na pogovoru na Bledu. - Foto: J.K.
Robert Goebbels je poudaril, da so za napredek zelo pomembne naložbe v ljudi in znanje, za enakopravno zastopanje države v evropskem parlamentu pa kakovostni poslanci, ki bodo naci-
KUPON ZA MAQ OGLAS DO 10 BESED -BREZPLACNO-
Kupon s tekočo številko meseca veLja samo za tekoči mesec! MaLi oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.).
Pošljite na: gorenjski glas, d.o.o., Zoisova ul. 1 4001 kranj, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
4
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku.

Sindikati na protestnem shodu
Ljubljana - Okoli devet tisoč
ljudi -se je zbralo na protestnem shodu, ki so ga v soboto v Ljubljani organizirale štiri sindikalne centrale. Na Kongresnem trgu so se zbrali člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ločeno pa so na Prešernovem trgu demonstrirali sindikalisti Konfederacije 90, Pergama in Neodvisnosti. Cilji vseh slovenskih sindikatov, ki so se tega dne pridružili dnevu evropske sindikalne akcije, ko se je na ulice evropskih mest zgrnilo delavstvo, je povečanje delavskih plač, pri čemer svobodni sindikati terjajo pogajanja z delodajalci glede panož-nih kolektivnih pogodb, ostali pa glede splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Svobodni sindikati so sobotni protestni shod pripravili kot nadaljevanje stavke, ki so jo pred tremi tedni pripravili industrijski sindikati. V soboto so se na protestni shod v Ljubljani pripeljali sindikalni aktivisti in delavci iz vse Slovenije, z nekaj avtobusi tudi z Gorenjskega.	D.Ž.
onalne interese lahko zastopali najučinkovitejše, če bodo zagovarjali skupne interese. Med 732 poslanci jih bo imela Slovenija sedem. Solidarnost mora postati eden od temeljev delovanja Evropske unije, za katero se posebej zavzema poslanska skupina socialdemokratov, ki namerava tudi s pomočjo slovenskih volivcev okrepiti svojo vlogo v parlamentu, kjer je sedaj za ljudsko frakcijo druga najmočnejša skupina. Junijske volitve poslancev v Evropski parlament bodo zelo pomembne, saj bodo zakoni, ki jih bo sprejel, veljali v vseh državah članicah.
Jože Košnjek
9e PA 1b-
ČMo
PoOfe^ 9/M30
• v «B*
je 70 odstotkov volilnih upravičencev ocenilo, da v nedeljo nI šlo za novi plebiscit. Dejal je še, da izid referenduma ne bo vplival na rešitev problema.
Pravni zastopnik društva izbrisanih Matevž Krivic je dejal, da so nasprotniki tehničnega zakona svoje privržence zavedli,
saj so v nedeljo pravzaprav glasovali v korist izbrisanim, ker da je tehnični zakon omejil število upravičencev do dopolnilnih odločb. Ta zakon je prejem odločbe omogočil le 4.000 od 12.000 upravičencem, kakor je
ugotovilo ustavno sodisče.
Simon Subic
Skupina za prostor, okolje in energijo
Gorenja vas - Gorenjski pokrajinski odbor Liberalne demokracije Slovenije se je v Gorenji vasi sestal z ministrom za okolje Janezom Kopačen^. Na sestanku so ustanovili delovno skupino za okolje, prostor in energetiko, ki ga bo vodil poslanec Dušan Vučko, sekretarka pa bo Mateja Poljanšek. Glavna naloga skupine bo strokovna razprava in usklajevanje stališč o problemih okolja, prostora in energetike, kjer bo na Gorenjskem potrebno več sodelovanj a,, saj Evropska unija financira regijske projekte. Na sestanku so menili, da bo treba najprej prekiniti zastoj pri uresničevanju projekta Cero in se lotiti nekaterih drugih aktualnih problemov, kot so pospešena gradnja stanovanj, sanacija hidroelektrarne v Mostah, končanje priprav na gradnjo avtoceste mimo Radovljice in varovanje dragocene-ga okolja, ki ga ima Gorenjska, je zapisal v sporočilo za javnost Anton Horvatič.	Jože Kosiyek
Gibanje za zdravje
Trzic - Lokalni odbor Mlade liberalne demokracije je organiziral konec marca na igrišču pred osnovno šolo v Bistrici projekt Z gibanjem do zdravja, ki je obsegal hojo'na dva kilometra in merjenje krvnega tlaka in pulza, vsak udeleženec pa je dobil načrt za nadaljnjo telesno vadbo. Akcije se je udeležilo nad 60 ljudi iz različnih krajev občine, je sporočil Vid Meglic, predsednik lokalnega odbora Mlade liberalne demokracije.	J. K.
Knjige za otroški nasmeh
Radovljica - Ob 2. aprilu, svetovnem dnevu otroških knjig, je Mladi forum Združene liste socialnih demokratov Radovljica predal Centru za socialno delo Radovljica otroške knjige, ki jih je zbiral na več javnih mestih po občini, nekaj knjig pa je podarila založba'Gr-lica iz Ljubljane. Knjige bodo dobili otroci iz socialno ogroženih družin. Na slovesnosti je pel pevski zbor iz radovljiškega vrtca, knjige pa je direktorici Centra za socialno delo Radovljica Miloši Kos Ovsenik izročila predsednica Mladega foruma Katja Špur, je zapisala v sporočilu za javnost Elvisa Halačevič.	J. K.
Občinski praznik določen
Preddvor - Za vsemi drugimi občinskimi simboli je občina Preddvor sedaj uradno dobila tudi svoj občinski praznik. Svetniki so podprli zamisel, naj bo občinski praznik 8. septembra, kajti že od leta 1856, ko so v Preddvoru začeli z osnovnošolskim izobraževanjem, seje v obdobju malega šmarna začenjalo Šolsko leto. Prva preddvorska ljudska šola je bila na ta datum "pregledana in vsestransko učnim namenom dobra spoznana", kar bi v današnjem besednjaku pomenilo tehnični prevzem objekta. Ker v Preddvoru ni bilo
diugačnih idej glede občinskega praznika, so potrdili omenjeni datum in ga v odloku opredelili kot občinski praznik. In kako ga bodo praznovali? V odloku piše, da s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bodo podeljevali tudi občinske nagrade. Prvo praznovanje na pragu letošnje jeseni pa bodo najbrž povezali tudi s 150-letnico smrti prve slovenske pisateljice Josipine Turno-grajske, s kulturnim dogodkom ob tej priložnosti in s ponatisom diplomske naloge profesorice Mire Delavec o Josipini Turno-
Danica Zavrl Žlebir
Obvestilo mobiiizirancem
Krary - Združenje mobiliziranih Goreiycev v redno nemško vojsko 1943 - 1945 obvešča člane, predvsem zamudnike, da bodo dokumente zbirali samo še v četrtek in petek, 8. in 9. aprila, med 9. in 12. uro v pisarni Združenja. Potem bo register zaključen in posredovan v Zvezno republiko Nemčijo. Mo-biliziranci morajo predložiti fotokopijo odločbe o statusu žrtve vojnega nasilja, kdor pa te nima, pa fotokopijo nemškega urada Deutsche Dienstelle Berlin, ki so jo člani prejeli letos marca skupaj z obvestilom. J. K.
!
Torek, 6. aprila 2004
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Kateri šport ima rad Cebulj
Cerkljanskega občinskega svetnika Bogomirja Bizilja je zmotilo, koliko rezervnih proračunskih sredstev je župan
KOMENTAR
Franc Cebulj podelil "svojemu" rokometnemu klubu.
Cerklje - V občini Cerklje so lani dosegli dobrih 818 miliyono^ tolarjev oziroma 92,8 odstotka planiranih prihodkov, porabili pa so 860 milijonov tolarjev ali 83,8 odstotka planiranih odhodkov. Razliko so pokrili s presežkom iz leta 2002. Nadzorni svet, ki je pregledal zaključni račun, je ugotovil, da je občina v letu 2003 poslovala uspešno in vsaj v delu, ki so ga pregledali, tudi v skladu z zakonodajo.
Bolj kot mnenje nadzornega odbora, ki ga je občinskemu svetu predstavil njegov predsednik Janez Petrič, je svetnika Bogomirja Bizilja (SDS) v zaključnem računu zmotila poraba sredstev proračunske rezervacije, s katero prosto razpolaga župan Franc Cebulj. Taje od sedmih milijonov tolarjev, kot jih je imel na razpolago, razdelil 5,3 milijona tolarjev. Dodatno denarno pomoč so večinoma pre-
jela športna društva, med njimi okoli 1,1 milijona tolarjev rokometni klub Cerklje, katerega predsednik je ravno župan.
Bizilja je zanimalo, zakaj so rokometaši poleg rednih proračunskih sredstev (2,5 milijona tolarjev) dobili še toliko rezervnih sredstev. "Poleg tega sem obveščen, da večina članov kluba sploh ni domačinov," je še navrgel županu, ki mu je odvrnil, da je 600 tisoč tolarjev re-
zervnih proračunskih sredstev rokometni klub prejel za veliko panoramo Cerkelj, ki stoji v športni dvorani in sojo rokometaši naroČili za lansko prireditev Veselo na Jožefovo.
"Polovico članskega moštva, ki igra v 2. slovenski ligi in ima velike možnosti za napredovanje, res predstavljajo rokometaši iz vseh koncev Slovenije, zato pa so vse mlajše selekcije sestavljene iz naše mladine. Rokomet ima v Cerkljah prihodnost, da pa mlade pritegnemo k nekemu športu, pa moraš skrbeti tudi za vrhunske rezultate, kakršne dosega članska ekipa," je med
v
drugim dejal Cebulj in zavrnil namige, da mu je med vsemi
cerkljanskimi Športnimi kolektivi najbolj pri srcu ravno rokometni.
"Rokometni klub je od občine poleg rezervnih sredstev lani prejel 2,5 milijona tolarjev proračunskega denarja, z najemninami za športno dvorano pa je v proračun vrnil pet milijonov tolarjev, kar je dvakrat toliko kot košarkarsko društvo, ki športno dvorano bistveno več kot rokometaši koristi v brezplačnem terminu, to je do 15. ure," se je še branil Cebulj. Letos je za šport namenjeno 13 milijonov tolarjev, lani pa so med športna društva razdelili 10 milijonov tolarjev.
Simon Šubic
Helena Jelovčan
Trgovci odhajajo
Blejsko praznovanje v prestolnici
Blejski graščak in grajski tiskar sta naznanila začetek prireditev ob tisočletnici. Izid zbornika ter zlatnika in srebrnika.
Junija vrhunec prireditev.
Ljublana - Slovenski turistični informac^ski center (Stic) je bil minuli konec tedna v znamenju praznovanja blejske tisočletnice in turistične ponudbe. Bled pa se bo v prestolnici predstavil še v začetku jun^a, pred začetkom osrediyih slovesnosti. V Stic je vabila družina Gašperja Lambergarja, mimoidoči pa so na ročno izdelanem papirju grajskega tiskarja mojstra Janeza lahko odtisnili znak Bleda.
Direktorica Lokalne turistične
^^	v
organizacije Bled Eva Stravs
Podlogar je predstavila novosti, ki bodo zaznamovale čas do junijske osrednje slovesnosti. Danes bo izšel zajeten zbornik, v katerem bodo na 480 straneh različni avtorji predstavili tisoč-
nija jo bodo odigrali tudi v nemškem in angleškem jeziku, v junijskem sprevodu pa bodo prikazali tudi deset dogodkov, ki so zaznamovali Bled. "Doslej smo prikazovali obdobje zgodnjega srednjega veka, v prazničnem letu pa smo se lotili tudi re-
vitev blejske zgodovine, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali v dvorani Blejskega gradu, za posebno ponudbo je poskrbel tudi grajski tiskar, v grajski kleti bo naprodaj tisoč steklenic prazničnega vina, prihodnji teden pa bo Banka Slovenije izdala zlatnik in srebrnik Bleda. "Osrednje slovesnosti se bodo začele 18. junija, ko bo ministrica za kulturo Andreja Rihter odprla prenovljene otoške stopnice, dan pozneje bo na blejski promenadi koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in te-
Grajska družina Gašperja Lambergarja je vabila Ljubljančane na predstavitev blejskih prazničnih prireditev.
letno zgodovino Bleda v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, za novost je v prazničnem letu poskrbela tudi igralska skupina Gašperja Lambergarja, ki bo v soboto, 10. aprila, na Blejskem gradu premierno uprizorila Turjaško Rozamundo, ju-
nesanse. Janez Mejač je pripravil nove plesne koreografije, Tatjana Oblak Milčinski pa je
poskrbela za trideset novih kostumov," je povedal vodja igralske skupine Rado Mužan.
Narodni muzej Slovenije je pripravil multivizijsko predsta-
norista Janeza Lotrica, slavnostni govornik bo predsednik vlade Anton Rop, ki je tudi Častni pokrovitelj prireditev, 27. junija pa bosta škofovska maša ljubljanske in briksenške škofije ter povorka," je dejala Štravs Podlogarjeva, ki je predstavila
Naložbe v podzemlju
Za obnovo vodovodnih cevi bo občina letos namenila okrog 250 milijonov tolarjev,
Domžale - Sočasno z gradi\jo plinovodnega omrežja bo občina tudi letos obnav^ala vodovod ter dograjevala telekomunikacijsko in elektro omrežje. Samo v obnovo vodovodnih cevi, ponekod še azbestnih, bodo vložili okrog 250 mil^onov tolarjev. V proračunu so za to namenili približno 80 milgonov tolarjev, ostalo bodo pokrili iz sredstev amortizacye vodovoda.
Za obnovo bosta najprej prišla na vrsto glavna vodovoda na Prešernovi in Ljubljanski cesti, nato pa bo v skladu s plinifikacijo sledilo še približno 25 ulic. "Gre za največjo naložbo, ki pa seje pogosto ne vidi, ker je v tleh," je poudarila županja Cveta Zalokar Oražem in dodala, da bo gradnja obsežna, ker se prej dvajset let v to ni vlagalo nič.
Predvsem bodo vodovod obnavljali v tistih delih, kjer so izgube vode zaradi izrabljenega vodovodnega omrežja največje. Te zdaj znašajo tudi do 35 odstotkov, z obnovo, napoveduje županja, pa naj bi jih zmanjšali vsaj za deset odstotkov. Ta čas zaključujejo naložbe, ki so jih načrtovali Še v lanskem letu, in sicer obnovo vodovoda v BrejČevi in Karlovški ulici, v aprilu bodo prišle na vrsto še Cankarjeva ulica in del Prešernove ceste. Vsega skupaj naj bi letos obnovili okrog deset kilometrov vodovodnega omrežja. "V to bomo vložili ves denar od zadnjega povišanja cen vode in cene za priključnino. Vendar ko bodo naložbe končane, bomo ceno mogoče lahko tudi znižali," je še obljubila županja.	Mateja Rant
tudi blejsko turistično ponudbo in naložbe v turizem. Na golf-skem igrišču so prenovili Kraljevo klubsko hišo, do velike noči naj bi odprli prenovljeno Vilo Bled, prenova bo stala 400 milijonov tolarjev, 1,5 milijarde tolarjev pa bo stala gradnja wellness centra v hotelu Golf.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Če ni kupcev, je še tako nizka najemnina za lokal previsoka, pravijo trgovci iz kranjskega mestnega jedra in apelirajo na mestno občino, naj za bo^o voljo zniža najemnine za svoje lokale ter uveljavi subvencije za zasebne, preden bo iz jedra odšel še zadnji trgovec. Razlogi, zakaj trgovina ne cveti, so znani in podobni kot v drugih slovenskih mestnih jedrih; veliki nakupovalni centri z obsežnimi parkirišči na obrobju, zaprt promet za motorna vozila, gradbene ovire pa tudi premalo mikavna ponudba, kar pa je že druga zgodba, ki trgovcem ne gre najbolje v ušesa.
Kakorkoli že, kranjsko mestno jedro se še prazni. Novica, da iz njega odhaja tudi zadnja živilska trgovina, ker naj bi bila najemnina zanjo previsoka, zahteva resen razmislek tako o dejavnostih v mestu kot tudi o najemninah. Tu si mestna uprava in zasebni interes lahko vsaj do neke mere podata roki. Občina ima možnost, da predpiše vsebine, kijih mestno jedro potrebuje, saj pivnice in trgovinice z oblačili za mlade in obutvijo gotovo niso edino, zaradi česar bi ljudje množično drli v mesto. Manjkajo storitvene dejavnosti, kijih veliki centri nimajo, manjkajo tudi upravne funkcije.
Najemnine za zasebne lokale so se v mestnem jedru razpolovile, ugotavljajo v eni od kranjskih nepremičninskih agencij. Medtem ko so zasebniki še pred dvema letoma za kvadratni meter zahtevali dvanajst evrov ali celo več, danes težko oddajo lokal za pet, šest evrov. Povsem prenovljen lokal v eni od najbolj prometnih kranjskih ulic, denimo, za osem evrov ne najde najemnika.
V	občinskih lokalih so najemnine še malce nižje. Po novem pravilniku o oddajanju poslovnih prostorov v najem je mestno jedro uvrščeno v tretjo, najcenejšo skupino. Najemnine se, odvisno od dejavnosti, sučejo od 800 do 2100 tolarjev. Res pa je, da občina v mestu prav veliko lokalov nima več. V Prešernovi ulici, denimo, samo še enega. In da pravilnik možnosti subvencioniranja najemnin ne vsebuje. A to se da spremeniti, če je volja in če presoja pokaže, da je treba.
V	starem mestnem jedru Kranja je okrog 150 lokalov, praznih je najmanj dvajset. Nepremičninarji so prepričani, da je mrtvo obdobje zgolj prehodno. Kranj jo poleti, ko oživijo gostinski vrtovi, tržnica, sejmi turističnega društva, poulična gledališča, koncerti, sprehodi po kanjonu Kokre, nedvomno ima. Čeprav je podnevi še ne zna pokazati v vsej polnosti. Motijo neurejene ulice in fasade, promet, zanemarjeni kulturni spomeniki, na strani trgovcev pa predvsem dobre ideje; cunjice in čevlje se kje drugje da kupiti ceneje, pa še izbira je večja.	,
Ves svet v Arboretumu
Svetovne zanimivosti bodo v Volčjem Potoku na ogled
do septembra.
Volčji Potok - Po dolgi zimi je pomlad prišla tudi v Arboretum v Volčjem Potoku. Predstavlja se z modro oranžnimi žafrani, s sončno rumenimi narcisami, z rdečimi nepozebniki, kmalu se jim bo pridružila zvezdasta magnolija ... S cvetjem počasi prebujajoči se Arboretum v Volčjem Potoku pa ni edina posebnost tega lepega in bogatega parka.
Vodstvo parka je v sodelovanju s prijatelji iz Avstrije poskrbelo še za eno posebnost. Arbo-
enem dnevu videli svet.
Modeli iz Minimundusa so povprečno 25-krat manjši kot v naravi, povečini pa so iz materialov, kot so prave stavbe. To je na primer še posebej opazno pri naši Narodno univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Pri tem je še posebej zanimiva cerkev Hundertwasserja. Nekatere velike modele so delali zaradi številnih delcev tudi sedem let, najdražji pa je vreden 100.000 evrov. Eiflov stolp je visok 640 centimetrov, londonski Big ben
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Se-dej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vsak dan od 8. ure cel svet v enem dnevu.
return se namreč obiskovalcem že predstavlja s svetovnimi posebnostmi, ki jih poznamo z imenom Minimundus. Direktor Arboretuma AleŠ Ocepek in Melita Miš, vodja trženja, sta nam ob obisku zaupala, da so "na posodo" do septembra letos dobili v Arboretum 40 svetovnih zanimivosti, ki si jih bodo obiskovalci lahko ogledali med obiskom Arboretuma in tako v
455 centimetrov in težak 2,6 tone. Dom Zu Speyer 340 centimetrov in 12 ton, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je dolga 303 centimetre, visoka 125 centimetrov, tehta pa 3,6 tone itd. Stavbe so v Arboretum pripeljali z vlačilci. Arboretum pa je s 40 zanimivostmi iz vsega sveta odprt vsak dan od 8. ure do mraka.
Andrej Žalar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških Izvodov za-dnji torek v nrtesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za pn/o trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki Imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT.

T' ■'
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Prešernovo ulico tlakujejo
Kranj - Prešernovo ulico v starem mestnem jedru Kranja so po zimskem premoru spet zavzeli gradbeniki. V občinski upravi obljubljajo, da bo tlakovanje končano v dveh, treh tednih. V tem času bo ulica zaprta po delih. Na vprašanja, zakaj se kineta z Maistrovega trga ne nadaljuje v Prešernovo ulico, načelnik občinskega oddelka za gospodarske javne službe Marko Hočevar odgovarja, da bi kineta obnovo podražila za 53 milijonov tolarjev, razen tega pa vsi komunalni vodi v kineto po predpisih ne sodijo. Plinovod, na primer, mora biti povsem ločen od drugih vodov. V dveh mesecih bo Prešernova ulica do konca obnovljena, nakar prihaja na vrsto Tavčarjeva.	H. J., foto: Gorazd Šinik
parku dobra polovica občine
«
Pred kratkim je izšla zloženka Prihodnost Kamniško-Savinjskih Alp, ki predstavlja idejo regijskega parka. Vanj naj bi
bile zajete občine Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava. '
Preddvor - Prvobitno naravo tega območja želijo zaščititi, hkrati pa ne ovirati ekonomskega, socialnega in kulturnega napredka v parku živečih ljudi. Zato pobudniki ideje o parku predlagajo, naj v začetku vključijo le najbolj odmaknjene in redko poseljene predele občin, ki si dele ta prostor. Po podatkih CIPRE, Društva za varstvo Alp, v omenjenih občinah živi 32.472 ljudi, v območju predlaganega parka pa 610 ali 1,8 odstotka, od skupnega števila kmetij (približno 900) pa jih je v predlaganem območju 30 (3,3 odstotka). Tako nizki deleži kmetij in prebivalcev bi po mnenju predlagateljev omogočili intenzivno skrb za življenje domačinov, od njene uspešnosti pa bi bila
odvisna tudi kasnejša širitev parka. V občini Jezersko bi regijski park zajel okoli 16 odstotkov celotjie površine, v Kamniku 30 odstotkov, Lučah 45, v Preddvoru in Solčavi pa več kot polovico. Park morajo najprej za svojega sprejeti domačini. Tako so se predstavniki občin, ki so bile vključene v prvi fazi, odločili proučiti priložnosti, ki jih ustanovitev regijskega parka prinaša prebivalstvu. Narejena je bila posebna analiza pozitivnih in negativnih dejavnikov, priložnosti in dejavnikov, ki utegnejo razvoj ogroziti, in sicer za območje Solčave in Velike planine. V Solčavi so vprašani kot pozitivne razvoj ne dej avnike navedli usmeritev turizma, ohranjanje okolja in trajnostno
usmerjenost kmetij, kot slabosti pa pomanjkljivosti v sedanji turistični strategiji, nerazvitosti vasi Solčava in neustrezno strukturo usposobljenosti kadra. Priložnosti vidijo v razvoju turizma, splošni strateški razvojni usmeritvi in kar najboljši izrabi naravnih virov, skrbijo pa jih ogrožajoči dejavniki, kot so demografski problemi, neustreznost pri razpoložljivosti in dostopnosti kapitala in problemi na področju razvoja gospodarstva. Na Veliki planini so med prednostmi navedli planšarstvo, neokrnjeno naravo, kulturno pokrajino in območje rekreacije ljudi iz KamniŠko-bistriške ravnine, med negativnimi dejavniki pa motoriziran promet, stihijski razvoj, pomanjkanje vode, ne-
usklajeno turistično ponudbo, neurejena lastniška razmerja. Veijamejo, da jim regijski park ponuja skupni program delovanja in trženja, priložnost za kakovostni turizem ter ureditev turistične informacijske infrastrukture, bojijo pa se nenadzorovanih posegov v prostor, lastniških nejasnosti, onesnaževanja ... Analizi sta iztočnica za dialog, tudi v drugih občinah, ki naj bi bile del regijskega parka. V Preddvoru, kjer so zanj obnovili pobudo iz šestdesetih let, pa .ob zamisli o zaščiti na-rave po evropskih standardih razmišljajo tudi o praktičnih plateh, o možnosti kandidature na medregijskih razpisih za evropska sredstva.
Danica Zavrl Žlebir
Občina odkupuje Korenovo hišo
Korenova hiša je na Jesenicah zadnja stanovanjska stavba in spomenik bivanjske kulture jeseniških delavcev v prejšnjem stoletju na območju Stare Save. Zamisel je, da v prihodnjih letih nekdanje fužinarsko naselje uredijo
Va leta nič ne mislim
v muzejsko kulturni kompleks.
Jesenice - Občina, bo precej dotrajano stavbo z dvoriščem in cesto v treh letih (do 2006) odkupila od Muzejskega društva za milijon 250 tisoč tolarjev. Vključili jo bodo k obnovi plavža iz 16. stoletja in kolper-na, pudlovke, Bucceleni-Ruar-dove graščine, cerkve, kasarne in mlina. "Ko so tu gradili železarske obrate, so večino naselja Stara Sava podrli, ostala je le ta hiša," razlaga mag. Vitomir Pretnar, ki je bil pri Muzejskem društvu predsednik gradbenega odbora. Hišo je društvo s pomočjo občine odkupilo leta
1999.
Kot zanimivost povejmo, da se je v njej rodil znani pevec naro-dnozabavne glasbe in član ansambla Avsenik Franc Koren, oče prav tako uveljavljenega pevca Braca Korena. Na Bledu živeča soproga Franca Korena se po besedah mag. Pretnaija še spominja, da so se Korenovi fantje (vseh pet bratov je bilo glasbeno nadarjenih) ob večerih zbirali pred hišo in kakšno zapeli "na betonu".
Po vojni je bilo v hiši skladišče podjetja Pleskar Ptuj, nato je prišla v last železarne. Muzejsko društvo je pred petimi leti dalo pobudo za odkup prav zato, da se ohrani v prvotni obliki. Razmišljali so o obnovi s pomočjo sponzorjev in prostovoljnega dela. Ker so člani že starejši, so se odločili za prodajo občini, "saj bi jo edino tako
lahko obnovili in ohranili," pravi mag. Pretnar. "Tu ne gre samo za stroške obnove, temveč tudi za identiteto mesta in spoštljiv odnos do ljudi, ki so tam
enakega videza in z enako notranjo razporeditvijo prostorov, vendar ,z novimi materiali in skladno z ukrepi za minimalno rabo energije," razloži župan
Boris Bregant. "Ocenjujemo, da bo strošek podoben stroškom stanovanjske gradnje, to je prib-hžno 230 tisoč tolaijev na kvadratni meter." Mendi Kokot
Korenova hiša danes.
Marija Šolar s sinom Francem.
Podnart - Tako nam je zatrdila Marija Šolar iz Podnarta, ko je 6. marca praznovala 91. rojstni dan. Skromna in dobrovoljna Mapja še vedno po malem gospodinji in rada kaj speče. Se zlasti poletne mesece, ko snaha Angela in sin Franc skrbita za živino v planini. Po lanskem infarktu seje dobro pozdravila, vendar mora bolj skrbeti za počitek. Čez dan zelo rada prebere časopise. Gorenjski glas ji je najljubši, popoldne ne zamudi radijskih poročil in zvečer ne televizijskega dnevnika. "Pa tudi na moije, v Umag, gremo vsako leto," še doda. Rodila še je na bližnjih Prezrenjah, pri 25 letih pa prišla v Podnart na dom moža Franca, obrtnika s kovaško delavnico. Za najboljše obdobje Marija šteje Čas, ko sta odraščala hČi Marica in sin Franc. Vendar ji nesreče kasneje niso prizanašale. Najprej prezgodnja moževa smrt v začetku 60. let prejšnjega stoletja, ob koncu tega desetletja pa še hčerina.
Na sobotno praznično popoldne je "Pr' kovač", kot se pri hiši reče, saj kovačija prehaja že v roke tretjega rodu, v izbi kar vrvelo, tudi ob zvokih harmonike. Prišli so vsi domači, med njimi štirje vnuki s partneiji in štirje pravnuki. Najstarejši krajanki so voščili iz krajevne skupnosti, društva upokojencev. Rdečega križa in posebej radovljiški župan Janko S. Stušek.	M. K.
ustvarjali in živeli. Jesenice žal nimajo niti ene spominske hiše in je sedaj priložnost, da se jo ohrani."
Pogled občine na izvedbo obnove se nekoliko razlikuje. "Predvidena je rušitev objekta, na istem mestu pa izgradnja novega.
Nihče še ni ponudil primernega zemljišča
Stanovalci Groharjeve na Duplici se sklicujejo na poslabšanje bivalnih razmer.
Gorenjski barmani odlični
Otočec - Konec marca je bilo na Otočcu državno prvenstvo bar-manov, ki se gaje udeležilo 21 barmanov, med njimi tudi sedem z Gorenjskega. Svoje znanje in veščine so pokazali pri mešanju sladkih pijač (after dinner) in v prostem programu. Tekmovanje je pripravilo Društvo barmanov Slovenye, ki ima 84 aktivnih članov, vodi ga Dušan Furar (Grand hotel Toplice Bled), tekmovalci pa so pokazali odlično znanje in domiselnost pri mešanju pijač, saj slovenski barmani tudi na evropskih in svetovnem prvenstvu dosegajo odlične uvrstitve. Tokratno prvenstvo je bilo v znamenju gorenjskih barmanov, ki so osvojili kar tri prva mesta. V kategoriji sladkih pijač (after dinner) je bil najboljši Slavko Ocepek (Vila Bled), drugo mesto je osvojil Miro Petrevčič (Grand hotel Toplice Bled), tretje Marko Koren (Troha pub Bled), najboljše strokovno delo je pokazal Peter Mihelčič (Višja šola za gostinstvo in turizem Bled), v prostem programu pa je prvo mesto osvojil Aleš Petek (Coctail bar Copacabana Radovljica), ki je že petič osvojil naslov državnega prvaka. Odlične uvrstitve na omenjenem prvenstvu so vstopnica za svetovno prvenstvo barmanov, ki bo novembra v Las Vegasu, udeležila pa se ga bosta tudi Gorenjca Slavko Ocepek in Aleš Petek.	Renata Škrjanc
Kamnik - Kaže, da bodo stanovalci Groharjeve ulice na Duplici pri Kamniku kmalu ostali brez 150 parkirnih prostorov. Gradnja versko izobraževalnega centra Jehovovih prič na kupljenem parkirišču se bo namreč najbrž ta mesec začela. Njihov tiskovni predstavnik Marko Šušteršič je namreč povedal, da jim ne občina ne kdo drug ni ponudil primernega nadomestnega zemljišča, ki bi ga lahko zamenjali z že kuplje-
nim na Duplici. Stanovalci pa se kljub sedanji nedorečenosti in negotovosti v upanju, da se bo vendarle razpletlo drugače, prizadevajo, da bi svoje parkirišče zadržali. Doslej so se pritoževali na upravni enoti, ministrstvu za okolje in prostor, na zboru krajanov, zdaj so se odločili za podpis pritožb, ki jih bodo poslali gradbeni inšpektorici. S pritožbami bodo inšpektorico skušali prepričati, da gradbeno dovoljenje, ki ga je
oktobra lani izdala kamniška upravna enota, ni zakonito, saj je, pravijo, v nasprotju z izdano lokacijsko informacijo občine Kamnik iz leta 2001. Informacija je namreč določala, da je treba za gradnjo in kasnejše delovanje centra zagotoviti dovolj zelenic in parkirnih prostorov.
V pritožbi zdaj ugotavljajo, da so Jehovove priče za 50 stanovalcev zagotovile le 34 parkirnih prostorov, za 99 ljudi, kolikor bi jih lahko sprejela dvo-
rana, pa nobenega. Hkrati ugotavljajo, da bi bil objekt tujek v stanovanjski soseski, kjer primanjkuje 300 parkirišč. Zato stanovalci zdaj pričakujejo, da bo inšpektorica Tanja Varljen upoštevala, da je v prostorsko ureditvenih pogojih za območje B 14 izrecna zahteva, da je novogradnja mogoča le, če se z njo bistveno ne poslabšajo bivalne razmere tamkajšnjih prebivalcev.
v
Andrej Zalar
Ribiči čistili obrežle Bohinjke
Bled - Tomaž Ravnik je sporočil, daje Ribiška družina Bled tako kot vsako leto tudi letos pred začetkom ribiške sezone čistila obrežje Save Bohinjke od jezu pri hidroelektrarni v Soteski do Cajhnovega jezu v Radovljici. S tem delom Save upravljajo blejski ribiči. Čistilne akcije se je udeležilo 115 članov, ki so v štirih urah nabrali kar precej smeti, vendar manj kot pretekla leta, zlasti večjih kosov odpadkov. Prevladovali so manjši, še posebej pločevinke in podobno. Blejski ribiči imajo veliko zaslug, da je obrežje Save čistejše in bolj urejeno.	J.K.
Srečanje motoristov
Kamnik - V okviru prireditev ob prazniku občine Kamnik je Moto klub Kamnik, ki deluje že osmo leto, minuli konec tedna pripravil tradicionalno srečanje in svojo predstavitev Kamničanom. Predstavili so se v salonu Seal lastnika Jožeta Cerarja. Predsednik kluba Damjan Sajovic in predsednik nadzorne komisije Zvone Prišel sta povedala, da so letošnje srečanje izkoristili tudi z zanimivimi predavanji o gumah, čeladah in varni vožnji. Veliko pozornost so vzbujali predvsem jekleni konjički članov, ki jih je v klubu več kol slo in kar nekaj tudi z zgornje Gorenjske. A.Ž.
Torek, 6. aprila 2004
KULTURA / kavka@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Fotke
družbe
5
ki ji vlada kapital
Prešernovo gledališče Kranj je v četrtek postavilo na oder še zadnjo predstavo sezone, krono izmed izbranih kritičnih dramskih besedil. Predstava Nekaj eksplicitnih fotk udarnega sodobnega angleškega dramatika Marka Ravenhilla in v režiji Eduarda Millerja je drama, ki je brezkomjDromisna in brez zadržkov. V besedilu in v igri.
Kranj - Marinka Poštrak,
vodja umetniškega oddelka in dramaturgija Prešernovega gledališča Krai^j, ki je naredila izbor dramskih besedil za sezono 2003/04, je o letošnji zadnji predstavi pred njeno premiero, ki je bila v četrtek, 1. aprila, povedala, da zelo radikalno in srečno zaključuje letošnji dosti drzni, provokativen in nekon-vencionalen program, ki se izogiba kompromisom: "Ta predstava je po mojem vrh med trenutno najbolj aktualnimi temami, ki govorijo in nagovarjajo ljudi današnjega trenutka in časa, da odpirajo tiste probleme, ki so pereči in aktualni, na zelo radikalen način. K temu nas je spodbudila tudi pozitivna kritika po prvi predstavi, Ivona -princesa Burgundije, a ta zadnja je od vseh najbolj drzna, saj gre najbolj daleČ. Mark Raven-
v predstavi je veliko prizorov, ko se človek neposredno sreča s problemi življenja.
hill je namreč avtor, ki je ustoličil estetiko krvi in sperme in nas šokiral že z prvim besedilom Shopping and fucking, napisanim leta 1996. Nekaj eksplicit-
nih fotk je tekst, ki se je na predlog režiserja Eduarda Millerja primerno vključil v naš izbor, saj vključuje današnje probleme mejnih skupin: droga.
aids, prebežniki z vzhoda, soočanje dveh generacij - generacije štiridesetletnikov in najmlajše generacije, ki je zelo izrazit in zelo aktualen. Problem ljudi, ki so ravno na robu, razpira vprašanje smisla bivanja v svetu, kjer se iluzije razblinjajo v nič, kjer ostaja vsak sam s sabo, v svetu osamljenosti, kjer ni več ne ideologije, ne nobene iluzije, na katero bi se človek lahko pripel, ampak mora začeti iskati pri sebi in se vprašati, kako v tem svetu, kateremu je kapital edini diktator, sploh preživeti."
Zgodba je zelo dramatična, je povedala dramaturgija Zanina Mirčevska: "Glavni lik Nik je že 15 let v zaporu zato, ker je
kot nekakšen politični upornik hotel ubiti kapitalista. Ni se strinjal, daje svet naravnan tako, da obstajajo na eni strani zelo bogati ljudje in ljudje, ki trpijo zaradi njih oziroma tako postavljene družbe. Po prostosti se vrne v svet, ki je še bolj okruten in v katerem je biti suženj privilegij, ker tako lažje najde smisel svojega življenja. Vsi so poraženci, zmagovalec je samo kapital." V predstavi igrajo Vesna Jevni-kar, Rok Vihar, Matjaž Tribu-šon, Darja Reichman, Gaber K. Trseglav in Matjaž Višnar.
Režiser Eduard Miler je nad sodelovanjem z ekipo Prešernovega gledališča Kranj navdušen. Se posebej nad njihovo pripravljenostjo, predanostjo in angaži-
ranostjo za vsak eksperiment. "Za besedilo je bila navdih tudi nedavna jugoslovanska voljna in ob tem porajajoče vprašanje, kako se Človek lahko tako hitro spremeni v pošast, ki ubija sosede, najbližje. Menim, da se je v gledališču potrebno posvečati temam, ki so nepopularne, čeprav delujejo nekaterim zelo mračno" Čeprav je predstava zelo neposredna, brezkompromisna in vsebuje celo prizore, ob katerih gledalcem zastane dih, pa snovalci pravijo, da je narejena z dobrim nabojem, ki išče in raziskuje, kar je po njihovem za Prešernovo gledališče izjemno koristno in zelo pomembno. Katja Dolenc,
feto: Gorazd Kavčič
Odkrili trinajst grobov
Na Lajhu - Sejmišču so do sedaj izkopali enajst grobov. S pridatki najbogatejši dve
Gslcrijä PrCŠCrnOVitl nä^rsjcnccv §rc nsprcj plemiškiljudstviAlemani. izkopavanja se bodo zakljuala pred praznih, ogroža tudi dež
Krai\j - Na kulturno stran torkove številke Gorenjskega glasa se spet vrača rubrika Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost. V prihodnje bo predstavljena še zadi\ja tretjina del iz galerije, ki trenutno obsega dela 48 nagrajenih avtorjev, od tega je 32 del v lasti občine Kranj, 16 pa jih v postavitev stalne zbirke prispeva Gorei\jski muzej.
■ Kot je povedal pobudnik in vodja galerije Marko Arnež, bo v naslednjih šestnajstih torkih predstavljenih še 16 del (predstavitve oblikuje akademski slikar Marko Tušek, opis del pa pripravlja umetnostna zgodovinarka Polona Hafner Ferlan), ki jih v Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost prispeva Gorenjski muzej, ki dela nagrajencev pridobiva že več kot trideset let. Prešernovo nagrado podeljujejo od leta 1947, nagrade Prešernovega sklada pa od leta 1962. Prva je bila likovnikom doslej podeljena dvainštirideset-
krat, druga pa triinsedemdeset-krat, nekateri avtorji so prejeli obe nagradi, pa tudi eno po večkrat. Galerija je doslej gostila šest skupinskih razstav, v avli . kranjske občine so se predstavih štirje nagrajenci Lojze Spacal, Vladimir Makuc, Milan Rijavec in Franc Novine, od leta 2002 naprej pa so bila v galerijskih prostorih PavŠlarjeve hiše na ogled dela Vinka Tuška, Franceta Slane, Dušana Tršaija in Iveta Šubica. Ob tem je bila Štirikrat (ob 8. februarju) z vsako leto na novo pridobljenimi deli v zbirko predstavljena tudi stalna zbirka.


Iz galerije Prešernovih nagr#Mcev za
liicovnd umetnost

**	v"

LOJZE DOUNAR (1893-1970)
Tradicionalno podobo matere z otrokom je Dolinar izklesal v kamen. Preoblikoval jo je v herojsko podobo kmečke lene, ki vleče v naročje golega otroka. Stilizirani človeški podobi sta prispodobi materinstva in igrivosti. Širina materine ljubezni je še bolj poudarjena z belino in zglajenostjo kamna. Dolinar se je lahkotno poigral z materialom in vanj vdihnil življenje, nežnost in milino, trenutek in večnost. Kot je večen kamen, je večna tudi ta podoba.
Rodil se je v Ljubljani. Na akademiji na Dunaju je Študiral kiparst\'o pri profesorju Müllnerju v letih im-19} lin nato na akademiji v Miinchnu pri profesorju Müllerju v
letih 1912-1913.
Prešernovo nagrado je
prejel leta 1969 za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1968.
P. H. F.
Mati z otrokom. 1924, marmor, 56,5 X 28 X 25 cm, lastnik je Gorenjski muzej Kranj
Galerija Prešernovih nagrajencev
^^ M	^	^	A ^	A
Glavni trg 18, Kranj
Razstave: STALNA ZBIRKA do 10
. apri a,
ZDENKO HUZJAN, 15. april > 15. maj 2004
Kot je povedala Nada Bogataj Kržan z občine Kranj, v galerijo največkrat pridobijo dela, ki jih ob razstavah podarijo avtorji, medtem ko dela že pokojnih nagrajencev odkupijo, ob tem pa je dodala, da bi si za ta namen v prihodnje želeli tudi donatoijev iz gospodarstva. Prihodnji teden, 15. aprila, bo sledila nova razstava del Zdenka Huzjana, konec maja bo razstavljal Zvest Appo-lonio, jeseni letošnji nagrajenec Oto Rimele ... Kot sta povedala oba sogovornika, gre galerijski dejavnosti vseskozi na roko družina Pavšlar, ki s tem tudi prispeva k oživljanju kranjskega starega mestnega jedra. Tako kot smo konec junija lani imeli možnost poslušati izvrstne koncerte na festivalu klasične glasbe Musica Carnium, bo tudi letos, saj bo Pavšlarjeva hiša znova gostila omenjeni festival. Igor Kavčič
Kraiy - Od zadnjega poročanja so na Lajhu odkrili še osem grobov. Mag. Drasko Josipovič je povedal, da imajo do sedaj vsi grobovi razen enega, ki je bil oplenjen, bogate pridatke, kot so na primer dvoredni glavniki iz kosti, zlata in srebrna fibula v obliki črke S s podobo dveh ujed, ki so jih langobardske ženske nosile v paru, staroselke so imele le po eno, množica steklenih jagod za obroček iz kosti in fibula v obliki grškega križa, ki so tipični pridatki za 6. stoletje. Natančno datacijo bomo izvedeli po konzervaciji.
V tem grobišču je veliko primerkov podobnih. Najbližje sosedsko grobišče je Kranj - Iskra, ki ga je leta 1977 prav tako kopal Milan Sagadin, v Sloveniji pa je takih grobov malo, le nekaj naselbinskih najdb na Dolenjskem in v Rifniku. Na ob-
Med Gorenjci je veliko pesniicov
Škofja Loka - Letošnje srečanje, ki gaje priredil Javni sklad Re-ublike Slovenye za kulturne dejavnosti, območna izpostava >koQa Loka, je potekalo v Miheličevi galeriji v Kašči. Literati, katerih pesmi so bile objavljene že v 25. številki revije Sejalec, so imeli najprej literarno delavnico, na kateri so se o svojih besedilih pogovorili s strokovnima spremljevalcema festivala Miho Mohorjem in Bei^aminom Gracerjem., ki sta izbrala tudi besedila za objavo, nato pa so nekateri na literarno glasbenem večeru svoje stvaritve tudi prebrali.	K. D.
Piše Eva Senear
Za 'knjigobrbce'
Slovenca brez meja, besedilo Aw^/reJ Capuder, fotografije Bogdan Kladuik, izdala in založila Mohoijeva založba, Celovec - Ljubljana -Dunaj 2002/2003, 199 str., 10.850 sit.
Med potepom po naši severni sosedi me je kar nekajkrat zabolelo uho; recimo "Zdaj, ko se bo Slovenija pridružila Evropi ali pa "... vsak čas boste vstopili v Evropo." Glede na to, da se je slovenska narodnost in nacionalnost na evropskem ozemlju začela oblikovati že v drugi polovici prvega tisočletja našega Štetja in da se slovenski jezik razvija vsaj tisoč let, se sprašujem, ali gre zgolj za površnost v izražanju, ali nekateri dejansko mislijo, da biti v Evropi resnično pomeni le, biti član Evropske unije. Franc Kattnig, direktor Mohorjeve založbe, v spremni besedi monografije Slovenija brez meja, ki jo imenuje kulturnozgodovinski album, vabi, naj se Slovenija bolj zaveda, da živijo Slovenci tudi zunaj naših meja in da so željni tesnih stikov z osrednjim kulturnim prostorom. Slovenci seveda bivajo tudi v oddaljenejših delih Avstrije, ne le ob slovensko-avstrijski meji; po pogovoru z družino dr. Feliksa Bistra, podpredsednika avstrijske Lige za človekove pravice, ki živi na Dunaju, se mi je zdelo, da kot slovenska družina pravzaprav bolj 'radoživo živijo* slovensko kulturo. Namreč neobremenjeni oziroma manj obremenjeni so z dejstvom neposredne bližine kulturni sredini države, od katere so zaradi povojnih interesov zavezniških sil mnogi Slovenci ostali ločeni z ozemeljsko
močju bivše Jugoslavije so jih našli v grobiščih Knin in Ra-kovčani, najti jih je tudi v severni Italiji, Švici, na bavarskem in Madžarskem. Z arheološkega
vidika sb najdbe povsem primerljive z evropskimi, prva dva plemiška groba ljudstva Alema-ni pa sta po bogastvu zlatih predmetov nadregionalnega pomena. Mislim, da tako bogatih grobov tu ne bomo naŠli več," meni mag. Josipovič.
Izkopavanj a bodo potekala verjetno do 8. aprila, saj morajo do 10. aprila cesto usposobiti za prevoz, glede na vremenske napovedi pa jih utegne ogrožati tudi dež. Obiskovalci prihajajo na kraj najdb v velikem številu. Kdor bo to priložnost zamudil, si bo najdbe lahko ogledal na razstavi Železna nit, potem ko bodo predmeti oskrbovani s strani konzervatorskega centra Narodnega muzeja. Katja Dolenc,
foto: Gorazd Kavčič

HYPO
T

LA





••vi




— -S.



«I
h i
1

^^ ----Vv^TW«»^-





»»T«'


PRODAMO:
: \ i i
V
Zvirče pri Tržiču, naselje družinskih hiš;. možnost ugodnega financiranja pn Hypo banki
• prevzem: pomlad 2004
Informacije na tel.: 01 4205 327, 041 618 300
Hypo Alf}e-Adna^Con9uttBnu d.o.e.r Železna c. 16.1000 Ljubljana
t.
«
mejo. Meje pa med vožnjo po italijanskem delu Južne Tirolske obšla misel, kako bi Haideijevi odreagirali, če bi Italijani izbrisali sedaj tako vzorno urejene dvojezične krajevne napise. Tudi zaradi njih se državna meja, ki zdaj med tema dvema državama obstaja še najbolj kot meja ločevanja narodov, ne zdi le kot tanka črta. Vstopiti v Unijo prav gotovo ne pomeni brisati etničnih značilnosti; stapljanje v etnično sorodnost j)a bo mogoče potekalo spontaneje. Na podlagi višje stopnje družbene delitve dela so se v srednjem veku na strnjenih ozemljih začele oblikovati zgodovinske tvorbe, ekonomsko povezane v nacionalne meje - takratni narodi so prešli večstoletno pot, da so se izoblikovali v današnje nacije. Če nadaljujemo od tu, se v tem trenutku zdi Unija popolnoma umetna, nekaterim celo vsiljena tvorba, ne-glede na to, da se tudi ona razvija, čeprav šele nekaj desetletij. Slovenija brez meja laka in podobna vprašanja postavlja v povsem drugačen kontekst; je jezik zgodovinarjev, geologov, etnologov, in mnogih drugih -logov. Avtor besedila je vsebino zasnoval v obliki križa med vertikalo in horizontalo. Prvo predstavlja zgodovinski del z naslovom Iz roda v rod duh išČe pot, ki opisuje čase od geološkega nastanka Slovenije do razglasitve samostojnosti in novega desetletja naŠe države. Drugi del. Hodil po zemlji sem naŠi, je razgled po naših deželah, po zamejstvu in zdomstvu. Medtem ko Andreja Capudra, doktorja literarnih ved in profesorja francoske književnosti, kot pesnika, pisatelja, ministra, veleposlanika, ni potrebno posebej predstavljati, pa povejmo, da je Bogdan Kladnik s svojo ljubeznijo do narave in knjig, kot avtor in založnik zakrivil preko dvajset fotomonografij o Sloveniji, o njenih naravnih lepotah in kulturnih značilnostih. Ponaša se z mnogimi objavami v prestižnih tujih revijah inje dobitnik velike nagrade Svetovnega festivala muhi vizij z gorniško tematiko {Večni krog, Terra Mystica, 1993). Z vrhunsko fotografijo je podelil knjigi svojstven pečat.
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Opus Dei, enotnost življenja
Opus Dei ali Božje delo je organizacija katoliške cerkve, ki jo je leta 1928 v Madridu ustanovil sedaj že svetnik
Prazniki in godovi
Ljubyana - Založba Družina je pretekli teden izdala slovenski prevod knjige italijanskega časnikarja in odličnega poznavalca Vatikana Andrea Tornie-llija o španskem duhovniku in ustanovitelju prelature katoliške cerkve Opus Dei (Božje delo) Josemariu Escrivaju de Ba-languerju. Leta 1992 je bil znameniti duhovnik (1902 - 1975) razglašen za blaženega, oktobra leta 2002 pa ga je papež Janez Pavel II. pred veliko množico ljudi razglasil za svetnika.
Josemaria Escriva in deluje tudi v Sloveniji.
Slovenski prevod knjige o doktorju teologije, svetovalcu vatikanskih kongregacij, častnem papeškem prelatu in snovalcu pomembnih odločitev odkriva številne podrobnosti o nastajanju in delovanju te za mnoge skrivnostne cerkvene organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1928, postala leta 1982 posebna prelatura, ki jo sedaj vodi prelat Javier Echevarria in ima v 100 državah okrog 80.000 članov. V Sloveniji deluje od leta 2006 in ima po besedah regio-

Nove orgle v Križah
Križe - V nedeljo popoldne je v župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode blagoslovil nove orgle, obenem pa se je pred odhodom v Vatikan poslovil od kriških vernikov. Po slovesni masi so krstili novorojenčka Jerneja.
Nadškof in metropolit dr. Franc Rode je ob blagoslovitvi dejal, da so orgle kraljica glasbil in znanilec krščanstva. Dalibor Miklavčič, predsednik komisije za orgle v ljubljanski nadškofiji, je ob prikazu delovanja orgel, ki so jih izdelali v orglarski delavnici Tomaža Močnika, dejal, da so orgle instrument, ki spremlja in poživlja liturgijo, in
potrjuje evropsko istovetnost.
#
Evropska kultura je že 1300 let povezana z orglami, ki so bile včasih najbolj poslušan instrument. V kriški cerkvi so doslej igrali na dotrajane Zupanove orgle, ki jih ni bilo smiselno popravljati. Odločili so se za nakup novih, ki so sestavljene iz nad 1000 delov in so baročno
Dalibor Miklavčič preizkuša sposobnosti novih orgel v Križah. - Foto: J.K.
uglašene. Imajo 1308 piščali, med katerimi jih je 1062 kovinskih. Meh polni ventilator, mehanska izvedba pa omogoča tesnejši stik organista z instrumentom. Nove kriške orgle niso velike, so pa najboljše na tržiškem območju.
Jože Koši\jek

Mladinska knjiga
ZALOŽBA
zaposli
TELEFONSKE SVETOVALKE/-CE
v telefonskem studiu Založbe Mladinska knjiga v Kranju.
v svoje vrste vabimo prijazne in komunikativne ljubitelje knjig s srednješolsko izobrazbo. V popoldanskem Času boste v prijetnem delovnem okolju po telefonu prodajali knjižne uspešnice.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Miađiinka Imjlsa Založbi. 11. Stužta za raztai kadrn. SlevtiBiia 29, tOOO LJubllana. Za dodatne informacije pokličite na
V
tel. št. 04/201 82 00.0 naši odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
Dr. Feliu Torra, regionalni vikar Opus Dei v Sloveniji, in novinar Ricardo Estarriol. - Foto: J.K.
nalnega vikarja dr, Feliuja Terra 6 članov.
Španski Časnikar Ricardo Estarriol, ki poroča z Dunaja, in zdravnica dr. Ana Frances-coni, ki je bila rojena v Kopru in živi v Vidmu, sta na predstavitvi slovenskega prevoda knjige o ustanovitelju Opus. Deia povedala, daje načelo delovanja njenih vernikov in sodelavcev enotnost življenja, v katerem ni dvojnosti, enega življenja za Boga in drugega za svet, ampak le za Boga, prav tako pa tudi ni prostora za politiko. Če bi se to zgodilo, bi začela ustanova razpadati. Pomembne vrednote de-
lovanja so dnevna maša, družina, delo in doslednost. Sporočilo Opus Dei je: "Bistvena značilnost duha Opus Del je, da nikogar ne jemlje z mesta, ki ga zaseda; še več, zahteva, naj vsakdo izpolnjuje naloge in dolžnosti svojega stanu ter lastnega poslanstva v cerkvi in v civilni družbi s kar največjo možno popolnostjo." Razen enotnosti življenja so glavni vidiki duha gibanja božje otroštvo, vsakdanje življenje, posvečeva-nje dela, ljubezen do svobode, življenje molitve in odrekanja in dobrodelnost ter apostolat.
Jože Koši^ek
Dekanijsko srečanje mladih
Naklo - Dekanijski odbor mladih iz Kranja, ki ga vodi Valery Grašič, je organiziral v soboto pod geslom "Te kličem, pa kličem ..." v Naklem srečanje mladih iz dekanije Kranj. Razen domačega župnika Matija Selana sta se srečanja udeležila kranjski župnik in dekan Stanislav Zidar in ljubljanski škof Alojz Uran. Na srečanju, kije bilo namenjeno širjenju novih duhovnih poklicev, je za kulturni program poskrbela kulturna skupina Dlani iz Kranja.
Ljubljanski škof Alojz Uran, rojen v župniji Šmartno pod Šmarno goro, je mladim doživeto opisal vzroke za svojo odločitev za duhovniški poklic. Mati, ki je nosila takrat še nerojenega sedanjega škofa, je zaradi skrbi, da Nemci zaradi iskanja ranjencev ne bi ubiU dveh hčerk, doživela živčni zlom. Šentviški zdravnik ji je dejal, naj pozabi na tega otroka. Vendar je upala in se Mariji zaobljubila, da bo ta otrok, če bo živ in zdrav, njen ... Alojz, kije zvedel za mamino zgodbo po 25 letih, je res postal duhovnik, čeprav je na Filozofski fakulteti že vpisal študij njemu ljubih geografije in zgodovine, vendar se je premislil se vpisal na teologijo. Želel je do poklica, v katerem bo užival in pomagal ljudem. Doma so ga učili: Če človeku ne moreš niČ dobrega storiti, mu tudi slabega ni treba. V duhovniškem poklicu, pravi škof Alojz Uran, je zelo lahko in prijetno pomagati ljudem.	Jože Koši\jek
Začenja se veliki teden
Ko mine cvetna nedelja, se začenja veliki teden. Prvi trije dnevni so še delovni, od četrtka naprej pa je
vse v znamenju bližajočega se praznika.
Danes, 6. aprila, praznujejo škof in mučenec Irenej Sirm^-ski, ki je umrl okrog leta 304, papež Celestin I, menih Filaret in mučenec Peter Veronski.
Jutri, 7. aprila, bo sreda velikega tedna. Katoliška cerkev se bo še posebej spomnila redovnega ustanovitelja Janeza Krstnika de la Salle in mučenca Aleksandra. Janez Krstnik de la Salle je pomagal revnim in zapuščenim otrokom in vzgajal dobre učitelje. Ustanovil je red "bratov krščanskih šol" ali "šolskih bratov". Red deluje še danes in ima nad 10.000 članov.
V	četrtek, 8. aprila, bodo praznovali škof in mučenec Albert (1149 - 1214), opat Valter in redovnica Julija Biliart. Hkrati bo ta četrtek "veliki četrtek", ko zvonovi utihnejo. Škof in mučenec Albert je bil avguštinski redovnik iz okolice Parme v Severni Italiji. Umrl je leta 1214. Umorili so ga v Sveti deželi, kjer so ga postavili za jeruzalemskega patriarha in kjer je leta 1209 sestavil nova pravila delovanja karmeličanskega redu, ki je imel svoj sedež na palestinski gori Karmel.
V	petek, 9. aprila, bo veliki petek. Cerkev zapoveduje strogi post. Posebej bo častila redovnega ustanovitelja Frančiška Paolskega, svetopisemsko ženo Marijo Klopajevo in mučenca Teodozijo in Tomaža Toletin-skega. Marija Klopajeva je bila
ena tistih žena, ki je skupaj z Marijo spremljala Jezusa do smrti na križu. Bila je Marijina svakinja oziroma žena Jožefove-ga brata Klopaja.
V	soboto, 10. aprila, bo velika sobota, na ta dan pa praznujeta Apolon^ s tovariši mučenci in prerok Ezekijel, ki je deloval v Babilonu med ujetimi Judi.
V	nedeljo, 11. aprila, bo velika noč. Začela se bo z tradicionalnimi procesijami. Velika noč bo tudi praznik škofa Domnija, redovnice Gerne Galgani in škofa in mučenca Stanislava, ki je zavetnik Poljske. Rodil se je leta 1030, leta 1070 pa je postal kra-kowski škof in skupaj s kraljem Boleslavom deloval za napredek cerkve. Ker kralj ni več izbiral sredstev in načinov za utrditev svoje moči, ga je Škof kritiziral. Kralj ga je zato 11. aprila leta 1079 umoril. Kralj je za pokoro romal v Rim, nato pa naj bi po legendi prišel v samostan Osoje na Koroškem in kot mutec delal najnižja dela. Anton Aškerc je v baladi Mutec Osojski, ki naj bil poljski kralj, zapisal, da je šele na smrtni postelji spregovoril in povedal, kdo je.
V	ponedeljek, 12. aprila, bo velikonočni ponedeljek, praznoval pa bo papež Julij I, ki je umrl leta 352 in je znan zaradi urejevanja cerkvene uprave in administracije. Določil je tudi red za cerkvena sodišča.
Jože Koši\jek
Praznik Jehovovih prič
Kranj - Povsod, kjer delujejo Jehovove priče, so v nedeljo zvečer, po sončnem zahodu, praznovali praznik Gospodove večerje, ki je edini in največji praznik Jehovovih prič. Praznovali so tudi v Sloveniji, kjer deluje 29 občin, od njih tri na Gorenjskem in sicer v Kranju, v Radovljici in na Jesenicah.
V Kranju, kjer so Jehovove priče napolnile Kraljestveno dvorano v Cirčah, je pomen praznika razložil starešina Tomislav Apollonio. Praznik Gospodove večerje je spomin na Jezusovo smrt in na zadnjo večerjo, ki je bila na predvečer smrti po sončnem zahodu 14. nišana (hebrejski spomladanski mesec) leta 33 po Kristusu, ko so Judje praznovali pasho kot spomin na uspešno vrnitev iz pregnanstva v Egiptu. Po biblijskem luninem koledarju ustreza 14. nisanu 4. april. Tudi apostoli so po običaju pashe pojedli jagnje, nato pa jim je Jezus ponudil vino kot simbol svoje prelite krvi in kruh kot znak svojega telesa. Tudi Jehovovim pričam so na koncu praznika Gospodove večerje ponudili kozarec rdečega vina, kot je storil Jezus svojim apostolom.	Jože Koši\jek
Piše: Ivan Cimerman
Janez Hlebanja, gorenjska korenina
Od "gamsjega fantiča" s Srednjega Vrha do poslovneža, lastnika treh tovarn v Sšo Paulu v Braziliji.
XIV. del
Ti naši dobrohotni izseljenci, oboroženi z znanji, naletijo na prastare programe, diaktične nesmisle in zdavnaj opuščene metode raziskovanja - nenadoma ogrozijo cele skupine "teame" kvazi raziskovalcev, izvedencev in manj strokovno podkovanih delavcev na različnih področjih. Tiste, ki so se zazibali v svoje projekte in niso povezani ne s svetom in ne z živo proizvodnjo, z gospodarstvom? Bodo tudi državni uradniki na posamičnih ministrstvih začeli dokazovati svojo nebirokratsko ustvarjalnost in inovativnost, da bodo šli v srčiko problemov, "peš, med ljudi" in zapustili s sivim marmorjem obložene pisarne, bifeje in menze? Mnogi naši strokovnjaki se pred širokim hudournikom znanja iz širnega sveta prestrašeni zaprejo v svoje, pred svetom in izzivi varne školjke. Nikomur od naših "doktoratarjev", inženirjev ali arhitektov, kaj šele politikov z doktorati - po diplomi ni treba pred komisijo dokazovati novega, dopolnilnega znanja. Vsak profesor in učitelj, vsaka vzgojiteljica v vrtcu vsako šolsko uro stoji pred množico dijakov, študentov ali malčkov, ki jih poslušajo, tehtajo in preverjajo njegovo znanje. Nastopajo kot igralci na odru, a brez skritih šepetalcev! "Kulturni delavci" so prav tako kot delavci ob tekočih trakovih in strojih izpostavljeni nenehnemu preverjanju kakovosti, škarta, norm in strahu za obstoj.
Vsak pisatelj ali pesnik, dramatik ali komponist pa se z vsakim novim delom, knjigo, dramo, igro, simfonijo razgalja pred javnostjo, ki ga ocenjuje, kupuje ali nagrajuje. In zavrže, če je zakoten, neevropski, šibke umetniške moči. Vsak (dober) zdravnik, psiholog, kemik in farmacevt mora nenehno slediti razvoju svoje stroke, sicer ga čas in sodelavci neusmiljeno povozijo. Birokratu tega ni treba! Deli svetove iz svoje debele lupine, razlaga zakone, ki jih pišejo izpostavljeni, vzame plačo, skrije se za svoje predpostavljene, in lepo živi.
Danes stopamo na oder vsi. Stojimo pred izzivi nove dobe v Evropi, ko bo pretok znanja, poklicev izkušenj, sposobnih strokovnjakov na vseh področjih še bolj izostren, v konkurenčni bitki "na nož". Kdo bo kupoval slovensko izobraženo pamet? Koliko je bo ostalo doma, ko jo bomo vzgojili za "domačo rabo", z našim denarjem, štipendijami in davki iz naših žepov? Koliko jih bomo zadržali ob trikrat nižjih plačah doma, v dolini šentflor-janski, da ne bodo le tolažniki, klasični rodoljubi ob Micki Kovačevi, paČ pa nosilci razvoja in velikih novih zahtev tega časa? Bodo nekateri izbranci ali cele ekipe strokovnjakov veselo letale na predavanja z jumbo jeti z Brnikov do Londona, Pariza ali celo Silicijeve doline v San Franciscu? Izseljenskega čudeža je enkrat za vselej konec.
1
Nova generacija brazilsko-slovenskih korenin bo sodelovala s Slovenijo. Säo Paulo, poroka sina Janeza Hlebanje. Z leve: Janez, brat Friderik, ženin Aleksander, nevesta Gianna, Ivan Cimerman - avtor pričujočega podlistka.
Zakaj se ne bi priselila nazaj v domovino zunaj izšolana in izurjena pamet? "Nemški čudež", ki je pogoltnil v šestdesetih letih desettisoče krepkih kmečkih rok iz Slovenije, je že zdavnaj končan. Zajezili so tudi veletok beguncev iz Azije.
Slovencev, ki se tako ali drugače, po rodu ali mešanih zakonih, in se še čut^o Slovence, je menda po svetu od 300 do 400.000. Med njimi so izjem-neži, ki so se izšolali po najboljših univerzah sveta, a tudi izjemni podjetniki, industrialci, poslovneži, bančniki, ki bi bili pripravljeni priti nazaj domov. Če ... če se jih domaČi podjetniki, znanstveniki, zdravniki ne bi bali, da jih z znanji izkušnjami velikega sveta in novimi metodami dela. Če bi imeli na razpolago doma laboratorije, sredstva
in kadre kot v tujini. Če bi bili dohodki doma taki, kot so v tujini in če bi domovina bolj organizirano skrbela, da se "pamet izšolana na tujem" vrača domov in oplaja domaČo, ki ponekod že sega daleč prek meja.
Po letu 1960 ne sodijo vsi izseljenci, brez izjeme, le med "ekonomske", so tudi "povojni politični emigranti" (bolečina izgubljenih državljanskih pravic). Mnogi si že dolga leta zaman prizadevajo, da bi - kot potomci Slovencev, živeči na tujem, dobili slovensko državyanstvo. Veliko so storili, daje ves svet priznal samostojno Slovenijo, zdaj pa se bojujejo za svoje korenine, in hočejo vsaj za svoje potomce pridobiti slovensko državljanstvo - ker "matere niso zatajili", kot bi drugače povedal Ivan Cankar.
Ali bomo tudi te, "brate po krvi", uvrstili med izbrisane? A ne iz rojstnih knjig, temveč iz naše slovenske zavesti, ki ostaja majhna, zapečkarska in bojazljiva, preplaha za nove izzive?! Kje jih bomo zaposlili, kje bodo živeli, če se vrnejo? Bi Janez Hlebanja dobil v upravljanje obrat v Železarni Jesenice, če bi se vrnil domov iz Brazilije? Vprašajmo se: Ali so se pripravljeni vrniti? če ne fizično pa vsaj s svojimi znanji, kot predavatelji, vodje izobraževalnih področij, svetovalci vlade. Kako so lahko pomembni svetovalci neizkušeni mladeniči, ki so pravkar zapustili univerzo in se jim o svetu in delovnih izkušnjah še sanja ne?! Naši veterarni - izseljenci lahko prihajajo kot "etnični turisti" v kraje, od koder izvirajo njihovi pradedje, kjer bi lahko veliko prispevali k razvoju določene gospodarske panoge v svojem kraju. Pri zanesyivem jamstvu države pa bi vlagali tudi odločilen kapital.
«a
. A
Torek. 6. aprila 2004
GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Več kot polovica gorenjskih upokojencev je včlanjena v društva. Na starost občutijo različne probleme, predvsem pa jih je strah suše v pokojninski blagajni.
Kranj - Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je lani v Sloveniji povprečno prejemalo pokojnino 517.751 upokojencev, v Zvezo društev upokojencev Slovenije pa je včlanjenih 456 društev ter 30 do 40 klubov in aktivov upokojencev, v katerih je 238.482 članov, V društva so lani sprejeli skoraj dvanajst tisoč novih članov, umrlo pa jih je nekaj več kot sedem tisoč. Zanimivo je, da v članstvu prevladujejo ženske, teh je več kot tri petine, kar 345 društev pa ima za predsednika moškega.
Ker so v Zvezi društev upokojencev Slovenije ugotavljali, da le težko "obvladujejo" toliko društev, so dali pobudo za ustanavljanje pokrajinskih zvez.
Marjan Prinčlč
Lani so organizirali enajst zvez, osrednja je še v ustanavljanju. Na Gorenjskem je sedem društev (Begunje, Jesenice, Kamnik, Naklo, Preddvor, Radovljica in Tržič) 4. septembra na srečanju gorenjskih upokojencev na Soriški planini ustanovilo Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Gorenjske, v katero se je doslej včlanilo osemindvajset društev, ostala pa naj bi o odločitev o tem sprejela na občnih zborih. Kot je povedal njen predsednik Marjan Prinčič iz Kranja, upokojenec z desetletnim stažem, ki je bil šest let tudi predsednik kranjskega društva, bo zveza organizirala vsakoletno srečanje upokojencev, športna tekmovanja in druge gorenjske prireditve, predvsem pa si bo prizadevala, da bi postala vplivna sogovornica državi.
Vse manj prostovoljcev
Na območju upravnih enot Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice je okrog 48 tisoč upokojencev, na širšem območju Gorenjske pa jih je skoraj 64 tisoč. Na tem območju, ki sega od Motnika do Rateč, deluje 46 društev upokojencev, med katerimi jih velika večina "gravitira" h gorenjski pokrajinski zvezi, dva (Vodice in Medvode) pa k ljubljanski. Že od prej delujeta na Gorenjskem dve območni zvezi - radovljiška in jeseniška. V društva je včlanjena več kot polovica upokojencev, navaja Marjan Prinčič, ki si želi, da bi se številčno še okrepila. "Pridobivanje novih članov ni enostavno, saj pri uradnih ustanovah seznama upokojencev ali na novo upokojenih zaradi varstva osebnih podatkov ni možno dobiti. Po vaseh, kjer se ljudje med seboj bolje poznajo, poveijeniki hitro odkrijejo nove upokojence in jih povabijo v društvo, težje je v mestih, kjer je manj stikov," pravi Marjan Prinčič in dodaja, da se v društvih dogaja veliko zanimivega. Organizirajo pohode, planinske, kolesarske in nakupovalne izlete, predavanja, rekreacijo in tekmovanja, se uk-
Društva upokojencev se lahko pohvalijo z razgibano dejavnostjo. Na sliki: upokojenci iz žabniškega društva so bili v četrtek na nakupovalnem izletu. - Foto: Gorazd Kavčič
valjajo z ročnimi deli, prepevajo v zborih, prirejajo družabne prireditve - in še bi lahko naštevali. "Večina društev finančno životari, le redka so gmotno v dobrem položaju. Najpomembnejši vir jim je članarina, nekatera si pomagajo z dohodkom
Usklajevanje dvakrat na leto
Pokojnine se usklajujejo s plačami in z inflacijo dvakrat na leto, februarja in septembra.
Krai\j - Pri februarskem usklajevanju je upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izhajal iz podatkov, da seje lani povprečna mesečna najnižja pokojninska osnova zvišala za 5,5 odstotka, povprečna mesečna plača na zaposlenega za 7,5 odstotka in cene življenjskih potrebščin (inflacya) za 5,6 odstotka.
Pokojnme je uskladil tako, da jih je upokojenim pred 1. januarjem 2003 zvišal za 2,6 odstotka, tistim, ki so se upokojili z lanskim 1. januarjem ali kasneje, pa za 3,2 odstotka. Da so se pokojnine zvišale različno, je razlog v tem, da je bilo ob februarski uskladitvi treba izenačiti položaj med prejemniki pokojnin, ki so se upokojili v različnih obdobjih.
Ker so lani povprečne mesečne pokojnine porasle manj kot cene življenjskih potrebščin, so upokojenci hkrati s februarskim izplačilom pokojnine prejeli tudi enkratni znesek v višini 0,1 odstotka povprečne lanske mesečne pokojnine. Upravni odbor zavoda je določil
tudi novo najnižjo pokojninsko osnovo v znesku 98.658 tolarjev, osnovo za odmero dodatnih pravic v višini 81.954 tolarjev, najvišjo pokojninsko osnovo v višini 394.633 tolarjev ter nove zneske invalidnin za telesno okvaro in dodatkov za pomoč in postrežbo. Zneski invalidnin za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, znašajo od 8.195 do 19.669 tolarjev, za okvare, ki so posledica poškodbe iz drugih razlogov, pa od 5.737 do 13.768
tolarjev. Višina invalidnine je odvisna od stopnje telesne okvare, najnižja je 30-odstotna in najvišja 100-odstotna. Dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete znaša od
Upokojenci se razveselijo vsakega povišanja pokojnine, radi pa se udeležujejo tudi prireditev društev upokojencev. Posnetek je s prireditve škofjeloškega društva. Foto: Gorazd Kavčič
1. februarja 81.954 tolarjev, za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb 57.367 tolarjev in za opravljanje večine življenjskih potreb 28.684 tolarjev. Starostna oz. družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, znaša od 1. februarja dalje 41.930 tolarjev, pokojnina za
kmete - borce NOV pred 9. septembrom 1943 oz. pred 13. oktobrom 1943 ali za njihove zakonce pa 83.859 tolarjev. Preživnine, odmerjene po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, so se povišale za 3,2 odstotka, državna pokojnina pa po uskladitvi znaša 32.853 tolarjev.	C.Z.
Pravica do državne
pokojnine
Krai\j - Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovai^u je kot novost leta 2000 uve^avil pravico do državne pokojnine.
Po zakonu so do te pokojnine upravičeni ljudje, ki nimajo pravice do druge pokojnine in njihovi lastni dohodki" ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Pogoj je tudi, da so dopolnili 65 let in da so v obdobju med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let stalno prebivali v Sloveniji. Zakon je glede starosti določil prehodno obdobje, ki se bo končalo leta 2006. Leta 2001 je bil pogoj starost 70 let, odtlej dalje pa se vsako leto zniža za eno leto. Lani je bil pogoj 68 let, letos je 67 let, prihodnje leto bo 66 let, leta 2006 pa 65 let. Tisti, ki je upravičen do samostojne družinske oz. vdovske pokojnine, a ne dosega zneska državne pokojnine, lahko namesto te pokojnine uveljavi pravico do državne pokojnine, če za to izpolnjuje pogoje. Državna pokojnina znaša 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove. Ker se jc s februarsko uskladitvijo pokojnin najnižja pokojninska osnova zvišala s 95.599 tolarjev na 98.658 tolarjev, se je tudi državna pokojnina zvišala z 31.834 tolarjev na 32.853 tolarjev.	C.Z.
Pogoji za varstveni dodatek
Kranj • Skupščma Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovalne Slovence je marca sprejela sklep o pogojih za pridobitev in uživai\je pravice do varstvenega dodatka v letu 2004.
Po tem sklepu imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine letos pravico do varstvenega dodatka, če njihovi lanski dohodki skupaj z dohodki družinskih Članov niso presegli 78.477 tolarjev mesečno ali 941.725 tolarjev letno na družinskega Člana. Dohodek iz samostojne dejavnosti samoza-poslenega, ki se mu ugotavlja dobiček, se med skupne dohodke uživalca pokojnine in njegovih družinskih Članov všteva tako, da se upošteva Čisti dobiček, kot ga ugotovi pristojni davčni organ, pri tem pa se ne upoštevajo investicije in olajšave. Uživalec pokojnine dokazuje pogoje za pridobitev oz. uživanje varstvenega dodatka s potrdili o višini katastrskega dohodka in drugimi dokazili, ki jih mora predložili zavodu tudi ob vsaki spremembi premoženjskega cenzusa oz. na zahtevo zavoda. Uživalcu pokojnine, ki pravico do varstvenega dodatka uveljavlja v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se pri ugotavljanju pogoja premoženjskega cenzusa namesto plače iz preteklega leta upošteva znesek pokojnine ob odmeri, če je to zanj ugodnejše. Znesek pokojnine ob odmeri se upošteva tudi uživalcu pokojnine, ki v preteklem letu ni imel plače. C.Z,
od prodaje v lastnih okrepčevalnicah, odvisna pa so tudi od razumevanja in podpore občin in različnih sponzorjev," pojasnjuje Marjan Prinčič in dodaja, da tudi v upokojenskih društvih podobno kot v vseh drugih upada zanimanje za amatersko delo.
Na en izlet ali na dva
Maijan, ki si je pokojnino zaslužil z delom pri zidarjih in frizerjih, je veliko v stiku z upokojenci, dobre ve tudi za njihove stiske. "Veliko upokojencev, a tudi marsikdo drug, z nizkimi prejemki težko shaja iz meseca v mesec," pravi in poudarja, da se življenje na robu revščine navzven kaže tudi v manjšem zanimanju za upokojenske izlete. Medtem ko si tisti z boljšimi pokojninami lahko udeležijo več aktivnosti, ki jih organizirajo društva, morajo tisti z nizkimi že paziti na to, kaj si bodo
privoščili. Upokojenec z 80 tisoč tolarjev mesečne pokojnine in brez drugih prejemkov mora že resno razmisliti, ali bo šel na dva izleta ali samo na enega. "Veliko jih dela še dodatno, da se lahko dostojno preživlja. Poznam upokojenko, ki pri osemdesetih letih Še vedno drugim čisti stanovanje," pravi ^ prvi mož gorenjskih upokojencev in dodaja, da upokojenci občutijo tudi druge probleme. Veliko je prikritega nasilja nad starejšimi, tudi primerov, ko oče "zapiše" sinu stanovanje, potem pa ga sin postavi pred dejstvo, češ - oče, to ni tvoje stanovanje, kaj še delaš v njem ... Upokojenci so zaskrbljeni tudi zaradi razraščanja kriminala, predvsem pa jih je strah, da suŠa ne bi zajela pokojninske blagajne in da pokojnine ne bi preveč zaostale za rastjo cen vsakdanjih življenjskih potrebščin.
Cveto Zaplotnik
Gorenjski upokojenec
Priloga Gorenjskega glasa za sedanje in bodoče upokojence.
v Gorenjskem glasu bo praviloma vsak prvi torek v mesecu izšla priloga Gorenjski upokojenec. Priloga bo namenjena sedanjim in bodočim gorenjskim upokojencem. Če sedanjim upokojencem, ki jih je na Gorenjskem več kot 47 tisoč, prištejemo še vse, ki se bodo upokojili v bližnji prihodnosti ali že razmišljajo o finančno varni starosti, je število ljudi (bralcev), kijih zanima ta problematika, zelo velika. O čem bomo pisali? O obveznem in prostovoljnem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o spremembah zakonodaje, ki ureja položaj upokojencev, problematiki pri izvajanju zakonodaje, organiziranosti upokojencev v številna upokojenska društva in njihovi razgibani dejavnosti, o ustvarjalnosti upokojencev in tudi o njihovih povsem vsakdanjih življenjskih težavah. Zanimiva so vprašanja, kako se z nizko pokojnino prebijati iz meseca v mesec, je v nasi družbi le nasilje nad otroki ali tudi nad starejšimi, kako je poskrbljeno za varstvo upokojencev, kako varčevati za varno starost, ali mladi kaj razmišljajo o tem, kako bodo (ob slabih zaposlitvenih možnostih) preživljali starost...
Spoštovani bralci, sedanji in bodoči upokojenci! Pričakujemo, da nas boste opozorili na upokojenske probleme, napisali svoje dobre ali slabe izkušnje iz upokojenskega življenja, predlagali, o čem pisati in koga predstaviti, nam zastavili vprašanje, na katerega bi želeli odgovor, s sliko in besedo na kratko predstavili izlet, pohod, srečanje ali kak drug zanimiv dogodek, nam zaupali v objavo pesem ali (krajšo) zgodbo, ki sle jo napisali. Od društev upokojencev pričakujemo, da nas bodo redno (vsak mesec) in pravočasno (vsaj štiri delovne dni pred izidom) obveščala o izletih, pohodih, tekmovanjih, srečanjih in vsem drugem, kar organizirajo, da bomo njihove napovedi in obvestila lahko vključili v rubriko Na pohode, izlete - in še kam. Naš naslov je: Gorenjski glas (priloga Gorenjski upokojenec), Zoisova 1, 4000 Kranj, sporočila pa nam lahko pošljete tudi po telefaksu na število 201-42-13 ali po elektronski poli
na naslova info@g-glas.si in cveto.zaplotnik@g-glas.si. Naslednja priloga bo izŠla v torek, 4. maja.
Cveto Zaplotnik


GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
VeČina primerov nasilja ali zlorab starejših ostaja skrita očem javnosti, žrtve se najpogosteje podredijo nasilju ali zaradi sramu molčijo
Ko upokojence povprašamo o i\jihovih največjih težavah, s katerimi se ubadajo v "jeseni živ^enja", je presenetljivo, da med prvimi omei\jajo zlorabo, nasilje in razlikovanje (diskriminacijo). Da je to očitno kar velik problem, dokazuje tudi to, da so strokoviyaki o tej temi razprav^ali na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljub^ani in da tudi Zveza društev upokojencev Slovenije med svoje najpomembnejše naloge uvršča preprečevanje nasilja nad starejšimi.
Kot je na Festivalu za tretje življenjsko obdobje ugotavljala doc. dr. Katja Filipčič s
Pravne fakultete v Ljubljani, se zloraba, nasilje in diskriminacija starejših dogajajo v družinah, v domovih za starejše, bolnišnicah in v drugih ustanovah, kjer so starejši v trajnejši ali- začasni oskrbi; razlikovanje pa lahko uvaja tudi država prek pokojninskega sistema, financiranja zdravstva in drugih ukrepov. Nekatere tuje raziskave kažejo, da je približno deset odstotkov starejših od 65 let zlorabljenih v družinah in da so pri tem najpogostejši storilci otroci. Čeprav je družba vse bolj "občutljiva" na nasilje nad starejšimi, pa nihče ne ve, koliko primerov ostane skritih očem javnosti. Država lahko pomaga le tistim, za katere izve, da so potrebni pomoči in da si pomoč tudi želijo. Organi pregona morajo vsak prijavljeni primer raziskati, policija pa je pred nedavnim dobila pooblastilo, po katerem lahko storilcu prepove od dva do deset dni (s soglasjem sodišča) vstop v stanovanje; v tem času pa naj bi socialna služba in žrtev nasilja našli rešitev.
In kakšne so oblike nasilja in zlorab? Metka Pentek, predsednica Geron to loškega društva Slovenije, govori o petih oblikah: telesni, čustveni in finančni zlorabi ter o zanemarjanju in zapustitvi starejših, kot posebne oblike navaja Še spolno zlorabo, zanemarjanje samega sebe in medicinsko zlorabo. Telesna zloraba pomeni uporabo sile - pretepanje, udarjanje, klofutanje. Ščipanje itd., kar starejšim lahko povzroči poškodbe, bolečine ali okvare. V "repertoar" čustvene zlorabe sodijo predvsem 'sramotenje, žalitve, grožnje, poniževanje, nadlegovanje, ignoranca ter preprečevanje stikov z družino in prijatelji. Nekateri starejši občutijo tudi finančno ali materialno izkoriščanje, pri tem gre predvsem za nelegalno ali nepravilno uporabo njihovih prihrankov, posesti ali lastnine. Najpogostejši primeri so unovčenje čekov brez dovoljenja, ponarejanje podpisa, kraja denarja ali lastnine, prisila ali prevara, da starejši podpiše pogodbo, oporoko ali kak drug dokument. Dogaja se tudi, da tisti, ki so dolžni skrbeti za starejše, ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ali jih preprosto zapustijo. Ne poskrbijo
Prevelika razlika pri regresu
Ljublana - Člani Zveze društev upokojencev Slovenije se bodo danes, v torek, zbrali v Ljub^ani na občnem zboru. Razpravljali bodo o reformi zdravstva, obravnavali pa bodo tudi poročila o lanskem delu ter letoši\ji načrt zveze in sklada vzajemne pomoči.
Kot so zapisali v programske usmeritve, se bodo med drugim prizadevali, da bi se regres za upokojence, ki zdaj predstavlja le 40 odstotkov regresa zaposlenih, do leta 2006 oz. 2007 povečal na 70 do 75 odstotkov delavskega in da bi bil enak za vse upokojence. Državno pokojnino naj dobijo le tisti, ki so resnično socialno ogroženi, pristojni organi pa naj pri tem bolj kot lastnino upoštevajo dohodek na družinskega člana, poudarjajo v zvezi, kjer tudi podpirajo ukinitev izjemnih pokojnin. Kar zadeva vdovsko pokojnino, se zavzemajo za to, da bi bil do določenega zneska upravičen vsak ne glede na višino svoje pokojnine. Letos bodo tudi volitve, radi bi imeli svojega predstavnika v evropskem parlamentu, za državni zbor pa je njihov cilj deset poslancev.	C.Z.
Veliko primerov nasilja nad starejšimi je povezanih z denarjem.
za življenjsko nujne stvari (hrana, voda, oblačila, bivalni prostor, osebna higiena, zdravila itd.), ne plačujejo službe za pomoč in nego na domu ...
Ko so v centrih za socialno delo izvedli anketo o zanemarjanju, nasilju in zlorabi nad
starejšimi, ki živijo v domačem okolju, se je izkazalo, da je najpogostejša oblika nasilja finančno izkoriščanje in omejevanje pravic. Nasilje je veliko pogosteje nad samskimi starejšimi kot tam, kjer živijo v paru. Najpogostejši povzroči-
telji nasilja (v 94 odstotkih primerov) so otroci, med drugimi so zakonec, partnerji otrok ter vnuki in nečaki. In kako reagirajo starejši, ki doživljajo nasilje? Največkrat se, vsaj tako je pokazala anketa, nasilju podredijo ali o njem zaradi sramu molčijo.
Podatki, s katerimi razpolaga policija, predstavljajo "vrh ledene gore", saj vključujejo le kazniva dejanja, za katera je policija podala tožilstvu kazenske ovadbe. Kazniva dejanja zoper premoženje (tatvina, poškodovanje tuje stvari, goljufija, rop, zatajitev, odvzem motornega vozila, izsiljevanje itd.), pri katerih so bili oškodovani starejši od 64 let, so bila po podatkih za leto 2002 najštevilčnejša in so predstavljala skoraj osem odstotkov vseh tovrstnih dejanj v Sloveniji, po številu so bila na drugem mestu kazniva de-
janja zoper življenje in telo, na tretjem pa ogrožanje varnosti. Na stiske starejših kažejo tudi samomori, tovrstna ogroženost se z leti stopnjuje, po policijski evidenci pa sta glavna razloga bolezen in osamljenost. Kot ob tem ugotavlja Tatjana Mušič iz general-ne policijske uprave, starejši večinoma doživljajo nasilje in zlorabe v domačem okolju in od ljudi, od katerih tega ne bi pričakovali, to je od bližnjih sorodnikov. Iskanje pomoči na policiji jemljejo kot sramoto, pogosta ovira za to je fizična nemoč in tudi" odvisnost od nasilnih članov družine. Veliko starejših nima stika z drugimi ljudmi, zato tudi ne morejo nikomur zaupati svoje stiske. Tudi okolica jih pogosto ne jemlje resno in njihove pritožbe pripisuje starosti.
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
Negovalka je opazila modrice
Nasilje nad starejšimi je pri nas še malo opazno, manjka pa tudi pravnih mehanizmov za izločitev iz družine, kakršne
poznamo v primerih zlorabe otrok.
Minka Demšar, socialna delavka Centra za socialno delo
v
iz Škofje Loke, ima veliko izkušenj s starejšimi ljudmi. Težko rečem, da je veliko primerov nasilja nad njimi, pravi, dogaja pa se vendarle.
"Na neki primer nasilja me je opozorila negovalka našega centra, ki je v okviru pomoči na domu hodila k starejši gospe. Zaradi dolgotrajne bolezni je bila negibljiva in povsem odvisna od ljudi okoli sebe, niti jesti ni mogla sama. Ta družina je bila precej zaprta in zelo dolgo je trajalo, preden smo vanjo ^loh prišli s pomočjo na domu. Že prej so bili odnosi v njej precej nakrhani, povezani tudi s problemi materialne narave, kajti gospa je bila lastnica družinskega premoženja, dolgotrajna bolezen pa sploh spremeni osebnost človeka in vpliva na svojce. Negovalka je ob obisku opazila modrice. Žrtev je nasilje prikrivala, kljub vsemu pa smo odkrili, kaj se doga-
ja. O problemu smo se pogovarjali v timu: negovalka, pa-tronažna služba, socialna delavka, zdravnik, policija, družinski člani. Družinska dinamika je zelo Široka, zajema vse od radosti do jeze in žalosti in zgodbe niso vedno enostranske. Ne gre vedno kriviti le enega, upoštevati je treba tudi vlogo žrtve v konfliktu. Pomembno je, kako družinski člani med seboj komunicirajo in rešujejo konflikte," pripoveduje o "primeru zlorabe starejšega človeka iz svoje prakse Minka Demšar. In kako rešujejo take primere?
"V tem primeru smo predlagali izločitev iz družine in namestitev v dom starostnikov. Sicer pa smo pogosto v dvomih, kaj storiti. Izločitev iz družine v primerih starejših ni pravni mehanizem, kot denimo v primerih nasilja nad otroci. Tu se bolj opiramo na socialno zakonodajo, kjer pride v poštev osebna pomoč žrtvi nasilja, nasveti njej in družinskim
Minka Demšar
76 let zvesta telovadnici
Osemdesetletna Ančka Stojan z Jesenic je neverjetna: še vedno hodi po gorah
članom ter socialne storitve, ki jih lahko ponudimo družini, sodelovati pa je treba tudi z vsemi službami, pristojnimi za takšne stvari. Pogrešam tovrstna spoznanja, ki bi pomagala rešiti primere zlorabe starejših. Žrtvi sicer lahko svetujemo, naj kliče policijo, toži nasilneža, se loči, če gre za zakonskega partnerja ... Toda jaz odidem iz hiše, ona pa še vedno ostane v njej z nasilnežem. Ukvarjali smo se
tudi s primerom starejše gospe, ki trpi zaradi nasilja sina alkoholika. Kadar je nasilen, sama kliče policijo. Če bo šel zaradi nasilja v zapor, bo to zanjo samo začasna rešitev, po njegovi vrnitvi bo najbrž spet enako," razlaga Minka Demšar in dodaja, da niso nujno le stari ljudje ogroženi s strani svojih potomcev, pač pa tudi obratno. Tako denimo v tradicionalnih kmečkih družinah, kjer eden od otrok prevzame kmetijo in skrbi za ostarele starše, ta dela in gospodari, ostali otroci pa prihajajo le po denar. Demšarjeva znova poudarja, da je zelo pomembno, kakšni so (bili) odnosi v družini in da je vedno potrebno raziskati vse okoliščine družinske dinamike. Še vedno pa se spominja enega svojih vtisov iz preteklosti: kmečka ženica, ki je predala posest sinu, sama pa si izgovorila v hiši kot do smrti, jeseni na vrtu ni smela pobrati niti hrušk
v
izpod drevesa. Ce jo je videla "mlada", jo je kar z grabljami udarila po hrbtu. Hrušk ni bilo v dedni pogodbi.
Danica Zavrl ^lebir
in upokojenke uči telovadbo.
Jesenice - Pri 80-letni Anici Stojan z Jesenic vse štejemo v častitljivih obdobjih in visokih številkah. Že 76 let je zvesta telovadnici, saj je vanjo prvič vstopila s štirimi leti; s 14 leti je postala vodnica, tekmovala je in dolga desetletja vzgajala mlade, obenem pa kot načelnica planinskega mladinskega odseka vodila mladino po hribih. Petnajst let, vsako leto po 50 planinskih izletov s po 30 otroki. 7. aprila bo minilo 60 let, odkar je odšla v partizane, kot 70-letna je s sinom kot za hec preplezala slovensko smer v triglavski steni. Ančka je neverjetna: vzdržljiva, čila, vedrega duha in širokega srca.
Ko jo je lani malo zbodlo v kolku, jo je mladi zdravnik, ob njeni letnici rojstva, sočutno pogledal: "Gospa, ali pa vi lahko
napravile predklon?" Ančka, gibčna kot je, saj Še vedno uči telovadbo, mu je s predkloni pokazala, kaj se pravi. Če si še pri 80 letih kot iz elastike. "Pregibana pa ste, to pa," si je po nepričakovani demonstraciji učiteljice telovadbe zamrmral v brado.
Ančka je razumevajoča, tova-riŠka in prijetna ženska. Odraščala je v skromni delavski družini na Koroški Beli, kjer je začela pri sokolih. Pravi, da sta ji bila telovadba in planinstvo v veliko pomoč v partizanih, saj ji dolgi pohodi med vojno po Koroškem niso delali težav. Po vojni je mlade odgovorno in vzgojno vodila po taborih in izletih. Ti otroci so se znali obnašati, vedeli so več, zato ji je neka učiteljica rekla: "Oh, kako bi bila jaz vesela, če bi mi vi kar
w "It \
Ančka Stojan
ves razred vodili po hribih!" Planinci so njeno delo z mladimi cenili in nagradili z najvišjimi priznanji planinske zveze.
Lepi spomini, res - pravi Ančka, ki je s sinom ogromno prehodila, bila na poti prijateljstva, na planinski transverzali, kaj veš kolikokrat na Triglavu ... V hribih je lepo, ker srečuješ prijatelje - pravi danes, ko seveda še hodi, najbolj pa je zvesta telovadbi, saj v TVD Partizan vodi upokojenke. Dobro uro morajo tako telovaditi, da se kar kadi. Nič govorjenja, nič lenobe ...
"Ko se upokojiš, moraš ven, moraš migati," svetuje AnČka, ki gre vedno peš k tistemu mesarju, ki je najdlje od njenega doma. "Samo domače delo je premalo. če telovadiš, dihaš drugače, počutje, zdravje in vse je pač odlično," pravi Ančka, ki je sama najboljši dokaz, da je res tako.
Darinka Sedej
Povprečje 111 tisoč tolarjev
Krai\j - Število upokojencev na Gorenjskem se povečuje. Po podatkih kranjske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je predlani starostno, invalidsko in družinsko pokojnino povprečno prejemalo 46.121 upokojencev, lani 46.795, januarja letos pa 46.959. Hkrati je poraslo tudi Število prejemnikov varstvenega dodatka, predlani ga je v povprečju prejemalo 2.822 upokojencev, lani 2.842, januarja letos pa 2.859. Povprečna pokojnina z varstvenim dodatkom je lani na Gorenjskem znašala 111.436 tolarjev, pri tem pa je bilo povprečje starostnih pokojnin 118.710 tolarjev, invalidskih 98.964 in družinskih 88.666 tolarjev. Povprečni varstveni dodatek je znašal 15.325 tolarjev. '	C.Z.
CEMENTNI IZDELKI
MEDVODE
Tel.: 01 361' 79 36 http://www.jarc.sl
•	palisade
•	Škarpnik!
•	piOŠČG
•	covi
>
•	robniki, ...
Betonski
TLA KOVCI
o. »
0
1
a fl)
Torek, 6. aprila 2004
GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
Staremu človeku ni treba takoj v dom starostnikov, ko zboli in ne more več docela skrbeti sam zase. S socialno oskrbo na domu, začasnim ali dnevnim varstvom v instituciji in
podobno ponudbo lahko še dolgo preživlja starost doma.
Kranj - Zalka je morala zaradi odprtih ran na nogah pred leti v bolnišnico. Tam je bila tako dolgo, da je "pozabila hoditi" in ko se je vrnila domov, kjer že več let živi sama v vrhnjem nadstropju stanovai\jskega bloka, je bila čisto nebog^ena. Sin, ki živi v Ljubljani, ne bi mogel vsakodnevno skrbeti zai\jo, od sosedov ni želela biti odvisna, v dom upokojencev pa tudi še ne bi šla. Na televiziji je slišala za možnost oskrbe na domu.
Te ne izvajajo le v Ljubljani in Mariboru, pač pa je na voljo tudi uporabnikom na Gorenjskem. Ponekod jo nudijo centri za socialno delo, drugod domovi starostnikov, oglaša pa se tudi zasebna ponudba. Zalka je poiskala pomoč pri Domu upokojencev Kranj.
"Ko sem prišla iz bolnišnice, sem bila ves mesec popolnoma nebogljena, umivali so me, mi postiljali, pripravljali hrano, mi k postelji prinesli vodo ... Sedaj je že bolje, skušam si čimbolj pomagati sama, doma imam tudi invalidski voziček in hojco za premikanje po stanovanju. Pomoč na domu pa še vedno potrebujem, za težja gospodinjska dela, pomoč pri kopanju, pripravo hrane. Vsaj deset let Še ne bi šla rada v dom, zato mi zelo ustreza, da negovalke prihajajo k meni domov in poskrbijo za tisto, za kar sama ne morem. V začetku mi je bilo malo neugodno, da v hišo prihaja tuj človek, sedaj pa sem se privadila. Za položnice in podobne opravke poskrbi sin, ki se je tudi zmenil, da mi iz trgovine enkrat tedensko prinašajo vse potrebno. Tako je zame sedaj kar dobro poskrbljeno," pripoveduje gospa Zalka.
"Tako kot gospe Zalki nudimo pomoč na domu še 80 starejšim občanom, ki so dnevno odvisni od naše pomoči," pravi Jasmina Gerdej, ki v Domu upokojencev Kranj vodi službo pomoči na domu s 17 zaposlenimi negovalkami. "Tisti, ki živijo sami in so zaradi bolezni nepomični, so Še posebej vezani na našo pomoč. Na razpolago smo vse dni v tednu do tri ure na dan, omejitev za uporabnika je zgolj 20 ur na teden. Zelo smo fleksibilni in se prilagajamo potrebam ljudi. Če potrebujejo več nege, prihajamo pogosteje,
ko se jim zdravstveno stanje izboljša, redkeje. Tako je denimo pri gospe Zalki. Lahko pa je tudi obratno. Človeku danes ni treba takoj v dom starostnikov, če tega sam ne želi: na voljo je že veliko drugih možnosti, v naši ustanovi razen pomoči na domu lahko tudi le razvoz kosil, dnevno varstvo in možnost začasnega varstva. Za uro pomoči na domu uporabnik plačuje 1350 tolarjev za delavnik, 1890 za nedeljo in 2025 za praznik. Ekonomska cena je še enkrat višja, razliko pa pokrije občina, s katero imamo sklenjeno pogodbo o izvajanju te dejavnosti. Naša ustanova jo izvaja za občine Kranj, Šenčur in Naklo. Naj še povem, da imajo ljudje možnost prek centrov za socialno delo uveljavljati znižanje plačila te storitve, če so v slabšem materialnem položaju."
Tudi dnevno in začasno va rstvo
Čeprav je gospa Zalka zaradi bolezni še vedno odvisna od pomoči, pa si v dom starostnikov ne želi še nekaj let. Takih ljudi je še veliko, tovrstna pomoČ pa pride prav tudi tistim, ki dolgo čakajo na sprejem v dom. V Domu upokojencev Kranj imajo vrsto čakajočih dolgo 134 starih ljudi in sedaj "rešujejo" prošnje iz leta 2001. Zaradi tega, pa tudi zato, ker želijo v duhu nacionalnega programa varstva starejših tej generaciji ponuditi kar največ, so razen pomoči na domu možnosti razširili tudi na druge storitve. Najstarejša od teh dejavnosti je razvoz kosil na dom. Lani so razvozili 31.242 obrokov, sicer pa na ta način oskrbujejo 120 ljudi. Od lani omogočajo tudi dnevno varstvo, kamor je vključenih deset ljudi, še ena možnost pa je začasno
Pomoči na domu, kakršno negovalka Mirjana nudi tudi gospe Zalki, je na Gorenjskem deležnih okoli tristo ljudi.
varstvo. Slednjemu so namenili tri postelje, lani pa se je izmenjalo 33 ljudi. Gre za začasno varstvo od enega dne do treh mesecev, in sicer za primere, ko so svojci ostarelih dlje časa odstotni in jih ta čas ne morejo negovati. Martin Habjan, direktor Doma upokojencev Kranj, in Bojana Petrovič, socialna delavka, pravita, da je njihov zavod edini s tolikšno širino ponudbe v Sloveniji, na Gorenjskem pa ima celo edini začasno varstvo. Dodajata, da bi želeli pridobiti informacijsko pisarno za -svetovanje ljudem, kaj storiti na starost in kakšne možnosti imajo na voljo, preden se dokončno odločijo za življenje v instituciji.
S storitvami pomoči na domu je Gorenjska razmeroma dobro "pokrita". V kranjskem okolišu edinole občini Preddvor in
Cerklje nista sprejeli ponudbe Doma upokojencev Kranj. V občini Tržič pomoč na domu izvaja Dom Petra Uzarja, ki letos s to storitvijo streže 20 odjemalcem. Ti plačujejo neto ceno 1260 tolarjev, z možnostjo znižanja zaradi socialnih razlogov, nam je povedala direktorica doma Zvonka Hočevar Šaja-tovič, ki se zavzema za to, da bi ta dejavnost v še večji meri postala del njihove ustanove in bi bili oskrbovanci deležni tudi zdravstvene in druge oskrbe. V občinah Bled, Bohinj in Radovljica za 138 uporabnikov izvaja pomoč na domu Center za socialno delo Radovljica. Direktorica Miloša Kos Ovsenik je povedala, da tovrstno pomoč nudijo že od leta 1992, sprva kot javna dela, leto pozneje pa je bila uzakonjena in k oskrbovancem hodijo zaposlene oskr-
bovalke. Sedaj k ostarelim na dom prihaja ducat zaposlenih. Cena, ki je povsod izračunana po enotni metodologiji, je za uporabnike 996 tolaijev. Na Jesenicah, v Kranjski Gori in Žirovnici po pogodbi za tovrstno varstvo starejših poskrbi Dom Franca Berglja Jesenice. Na Jesenicah ljudje za storitev plačajo 985 tolaijev, ekonomska cena je sicer 1970 tolarjev, v Kranjski Gori 800 tolarjev, cena pa sicer znaša 1783 tolarjev, v Žirovnici pa od ekonomske cene 1310 tolarjev polovico plača uporabnik, pol pa mu subvencionira občina. Razliko v ceni direktorica Metka Gostič pojasnjuje s tem, da delajo tudi delavke, katerih plačo deloma krije zavod za zaposlovanje iz programa aktivne politike zaposlovanja. Sicer pa skrbijo za 66 ljudi v občini Jesenice, 11 v Kranjski Gori in 5 v
v
Žirovnici. Jeseniški dom je to storitev prevzel od tamkajšnjega centra za socialno delo, v Škofji Loki pa jo še vedno izvaja center, čeprav direktorica Ivana Košir Erman pričakuje, da bo dejavnost skladno z nacionalnim programom o socialnem varstvu do leta 2005 v prihodnje prevzel dom upokojencev, ki ima boljše možnosti za celovito oskrbo starostnikov. Škofjeloški center skrbi za starostnike v štirih občinah, šest negovalk obiskuje približno 60 ljudi. V občinah so se dogovorili za enotno ceno 1300 tolaijev, vendar po besedah KoŠiijeve večina uveljavlja možnost zmanjšanja plačila. Sicer pa ocenjuje, da so pokrite potrebe po tovrstnih storitvah, saj je zlasti v dolinah manj zanimanja zanje, veČ pa za namestitev v dom upokojencev.
Danica Zavrl Žlebir
Gelike osmič razstavljale
Preddvor - V turistični poslovalnici v Preddvoru je ob materinskem dnevu že osmič razstavljala sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Preddvor. Pletenine, kvačkani in vezeni izdelki, prti, čipke, zavese, oblačila, pa tudi izdelki z že velikonočnim nadihom so nastajali Čez zimo. Spomladi pa Gelike, kakor se imenuje ta sekcija, svoj zimski trud vsako leto pokažejo sokrajanom. Sekcijo vodi Helena Bezovšek, od oktobra do marca pa se od 16 do 20 članic dobiva vsak torek po dve uri. Vsako leto so starejše in vsako leto lepše delajo, jih je ob otvoritvi pohvalila
predsednica društva upokojencev Anica Celar Gorza. Letos je dvodnevno razstavo s svojimi glinenimi izdelki poživil tudi likovnik Milan Ažman.	D.Ž., foto: Gorazd Kavčič
Zgodbe, kijih piše življenje
Piše: Milenca Stare
Moje prvo srečanje z očetom
I. del
Srce mi je začelo hitreje utripati ... V rokah sem držala pismo, v katerem je bil naslov mojega očeta ...
Od svojega osemnajstega leta sem si prizadevala, da ga najdem in obiščem. Vse, kar mi je uspelo izvedeti, je bilo to, da živi in dela nekje na Dunaju v Avstriji, kjer ima tudi svojo družino. Mama ni hotela o njem nikoli govoriti. Vsem vprašanjem se je spretno izmikala, zato meje toliko bolj mikalo, da bi se srečala z njim. Oba, on in moja mama, pa sta izhajala iz prelepe, slikovite Dolenjske, kjer je imel oČe tudi nekaj sorodnikov, njih pa si nikoli nisem želela spoznati; niti ne vem, zakaj. Zagotovo pa sem vedela in si tudi zastavila cilj poiskati očeta.
Pri dvajsetih letih je prav gotovo že čas, da ga spoznam ...
Lahko bi rekla, da mi je bila sreČa na poti iskanja naklonjena.
Čisto po naključju sem se znašla v vasici Luže na Dolenjskem, kjer je imela moja prijateljica Nena svojo čudovito teto Minko. "Čudovito" poudarjam prav zato, ker mi je prav ona omogočila srečanje z očetom. K njej na Dolenj-
sko sva se odpeljali z vlakom. Zelo lepo naju je sprejela, naju pogostila in se z nama pogovarjala. Ves Čas me je z zanimanjem opazovala. Bilo mi je že neprijetno, ko mi je nazadnje le povedala, da sem neverjetno podobna Irharjevemu Francetu. Komu? "Ja, tvojemu očetu." Teta je namreč poznala mojo mamo, s katero sta bili v mladosti celo prijateljici. Seveda je poznala tudi zgodbo o njej in očetu.
In takrat mi je začela govoriti o njem: "Bil je majhne postave, simpatičen z rahlo govorno napako, nasmejan in vedno dobrodošel v družbi. Prav tak kot ti je bil in z jamico v bradi - prav zares neverjetna podobnost," je že bolj zase govorila teta. S prijateljico sva se sprva zelo zabavali in se smejali, seveda na račun moje podobnosti z očetom.
Z zanimanjem sem še naprej prisluhnila teti, ki mi je kar nekako prirasla k srcu. Z mano se je pogovarjala prav o tem, kar meje takrat najbolj zanimalo.
"... Kakor je prišel, je bil smeh... rad se je pošalil, ne samo na tuj račun, tudi na svoj." Vse je bilo tako lepo slišati,
pa vendar: zakaj je zapustil mojo mamo in mene?
Na to mi pač teta ni znala ali pa tudi ni hotela odgovoriti. Sicer pa odrasli otroci, kljub nenehnemu poizvedovanju, nikoli ne dojamejo ali izvejo, kaj se je pravzaprav dogajalo s starši ob ločitvi v njihovem otroštvu. Pravzaprav pa tudi ne bi razumeli in zato je včasih veliko bolje, da nam je to prihranjeno. Mogoče mi bo oče kaj več povedal in se ne bo tako izmikal, kot se je vedno moja mama. Bomo videli, ko ga najdem.
In prav teta Minka mi je začela vlivati novo upanje in še močnejšo željo - priti do očeta. Poznala je njegovo sestro (mojo teto), ki je živela nekaj vasi naprej in s katero si je moj oče občasno dopisoval. Kot sem že omenila, nisem imela nobene želje spoznati njegovih sorodnikov. Če me on ni sprejel, me tudi oni ne bi in tega nisem hotela doživeti. O tem sva se tudi pogovarjali s teto Minko in strinjala se je z menoj. Iz najinega pogovora je razbrala, kako močno si ga želim spoznati. Še prav dobro se spominjam, kako mi je odgovorila: "Ja, sebe poglej v ogledalo!"
S prijateljico sva se zelo zabavali. Bila sem zelo vesela, da me je pripeljala do svoje tete, ki mi je ob odhodu obljubila, da mi pošlje njegov naslov. Čeprav ni vedela, kdaj in kako bo prišla do njega, sem bila takrat prepričana, da
bo obljubo držala. Pot se je že začela, tokrat le z obljubo, na izpolnitev katere sem potem zelo dolgo čakala; vendar se je izplačalo ...
Z obiska na Dolenjskem pri teti Min-ki, ki mije natrosila kar nekaj podatkov o očetu, sem se vrnila domov k mami in polsestri, ki je bila sedem let mlajša. Živeli smo skupaj v prijetem, lično opremljenem stanovanju. Moja mama je morala trdo delati, da smo preživeli. Spomnim se, kako sem ji pomagala pri čiščenju bloka, v katerem smo živeli, in še dveh ustanovah. Seveda, vse to poleg mamine službe in mojega šolanja. Ker sem bila starejša od polsestre, sem morala bolj pomagati pri delu.
Vendar življenje gre vedno naprej - z revščino, trdim delom ali bogastvom; z žalostjo ali radostjo.
Končala sem administrativno šolo, se zaposlila in z denarjem pomagala mami, da nam ni bilo treba še dodatno delati. Kupili smo televizor (v bloku so jo imeli že skoraj vsi), si privoščili kak priboljšek in sploh smo zaživele prav lepo življenje. Medtem sem spoznala tudi Marjana, s katerim sva hodila že devet mesecev. In prav nanj sem pomislila, da ga poprosim za spremstvo k očetu ... Imel je avto - fička sicer, pa vendar. Ampak, ali bo hotel z menoj?
Vse to se mi je odvilo v mislih, ko sem k sebi stisnila pismo, kjer je bil prav gotovo očetov naslov, saj je prišlo
od tete Minke z Dolenjskega. Teta Minka je držala obljubo in mi res poslala naslov s pripisom, da mi želi srečno pot. "Na Dunaju živi in dela. Je poročen s Slovenko in ima eno hčer," je bilo zapisano.
Bližali so se prvomajski prazniki in naredila sem načrt, kako se bom s fantom odpravila skupaj na pot, ki me bo pripeljala do očeta, ki sem ga v otroštvu neizmerno pogrešala. Moram pa povedati, da mama ni bila niti najmanj navdušena nad mojo odločitvijo. Postala je kar nekam slabe volje in naenkrat je kar izbruhnilo iz nje: "Jaz sem te do kruha spravila, sedaj greš pa k njemu..." (tudi imenovati ga ni hotela).
Začutila sem njen strah, da se ji oddaljujem. Bila sem presenečena, saj sem ji sproti dokazovala, kako zelo sem ji hvaležna. Niti v sanjah ne bi pomislila, da bi ostala pri očetu. Toliko bolj navdušen za potovanje na Dunaj pa je bil Marjan, s katerim sva se dokončno dogovorila. Pa kaj bi se dogovarjala. Ko si mlad, gledaš nad vse veliko bolj preprosto. Za mamo pa verjamem, da ni bilo lahko, Bala se je. Za popotnico nama je spekla potico in pripravila Še drugo hrano in pijačo. Res je, da sem se prvič odpravljala tako daleČ, pa vendar sem bila prepričana, da pretirava.
Nada\jevaixje prihodi^jič
i
i
1


GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Vojna za klubske prostore
Vojno za prostore bijejo upokojenci iz Selške doline. Dolga leta so bili prepričani, da 80 v svojih prostorih, sodišče pa je odločilo v prid Spiz-a. Napovedujejo pritožbo.
Na pohode, izlete - in še kam
Železniki - Društvo upokojencev za Selško dolino ima danes skoraj 1200 članov, od katerih je velika večina žensk. Skozi vse leto organizirajo izlete, a so misli devetčlanskega upravnega odbora in predsednika Andreja Ranta drugje.
Vrsto let so imeli svoje klubske prostore na Racovniku ob Zdravstvenem domu. V začetku osemdesetih let je bil namreč zgrajen dom za upokojence. V pritličju so bili klubski prostori in pisarna, v nadstropjih in podstrešju pa stanovanja (Rant dodaja, da so bila zgrajena za upokojence). "Že kmalu po izgradnji je bilo pritličje oddano gostincu, društvo pa je dobilo le manjšo pisarno. Občina je ob ustanovitvi gostincu določila najemnino, ki pa je ta ni plače-val. Lokal je sedaj zaprt, mi pa smo s pridom uporabljali klubske prostore," nam je razložil predsednik.
Problem je nastal zaradi pravdanja med občino in najemnikom, ves dobiček pa je potegnil SPIZ. Ugotovili so namreč, da je , dom njihova last. V pritličju bi radi uredili stanovanja ter jih odprodali. "Prostor potrebujemo za prirejanje okro-
Andrej Rant
glih miz, za organizacijo merjenja krvnega üaka, holesterola in podobno. Pripravljeni smo tudi na plačevanj e stroškov, opravili bi nujna vzdrževalna dela," nam je še povedal Rant, ki je na pomoč poklical tudi
predsednika slovenskih upokojencev Vinka Gobca.
Med bolj priznanimi sekcijami je prav gotovo mešani pevski zbor, ki šteje 31 članov. Letos bodo praznovali desetletnico delovanja. Močna je tudi kegl-jaška, kakor tudi pohodniška in pikado sekcija. Tukajšnji upokojenci se večkrat odpravijo tudi na kopalni izlet v Izolo, 23. aprila pa se odpravljajo na tridnevni izlet v Italijo. Maja gredo v Velenje, junija v Rogaško Slatino, julija v Kranjsko Goro. Avtobus je vedno poln. Tukajšnji upokojenci so zelo ponosni na septembrsko Srečanje upokojencev gorenjske regije, ki je potekalo na Soriški planini. Bali so se slabega vremena, a je sonce na planino privabilo nad 70 avtobusov in več kot 5000 upokojencev. Dolgoletna želja pa Še vedno ostaja neizpolnjena - dom za ostarele, ki so ga videli prav v domu, kjer so izgubili celo klubske prostore. V društvu je približno 30 članov starejših od 90 let, najstarejša je Dragica Demšar, ki bo letos dopolnila 96 let.	Boštjan Bogataj
Zavod lani posloval pozitivno
Ljublana - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovalne Slovenije je imel lani 783,7 milijarde tolarjev prihodkov in 781,2 milyarde tolarjev odhodkov, presežka je bilo torej 2,5 mi-lyarde tolarjev, ki ga bodo po sklepu skupščine namenili za zmanjšanje negativnega stanja
9
splošnega sklada.
Zavod je nekaj* več kot 68 odstotkov vsega denarja dobil na podlagi prispevkov delodajalcev in zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ostalo pa od države ter od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zavoda za
zaposlovanje, zavoda za zdravstveno zavarovanje in od Kapitalske družbe. Skoraj 82 odstotkov denarja je namenil za pokojnine, ostalo pa za zdravstveno zavarovanje upokojencev, za varstvene dodatke k starostnim, invalidskim in družinskim pokojninam, dodatke za pomoč in postrežbo, preživnine, invalidnine in državne pokojnine, za denarna nadomestila plač zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in iz drugih razlogov, za usposabljanje invalidov in za sofinanciranje delovnih mest v invalidskih podjetjih, za delovanje služb zavoda in še za nekatere druge namene. C.Z.
Modro je varčevati za starost
Zgolj pokojnina prihodnjim rodovom ne bo prinesla zadostne socialne varnosti.
Danes se že veliko še aktivnih ljudi zaveda, da se za svoj kolikor toliko trden materialni položaj v starosti ne morejo zanašati zgolj na prihodnjo pokojnino. Socialno varnost na stare dni si morajo že danes graditi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, vlaganjem v sklade, kupovanjem delnic, plačevanjem rentnih zavarovanj in podobnim. Tudi med našimi sogovorniki je bila večina takih, nekateri pa o tem niso želeli javno govoriti, tudi zaradi tega, ker s svojo borno plačo ali celo nadomestilom za brezposelnost komajda poskrbijo za sedanjost, kaj šele za prihodnost.
Mirko Hudovernik iz Slovenj Gradca: "Seveda
varčujem za starost, in sicer prek zavarovanja, ki mi ga deloma plačuje podjetje, deloma pa sam. Sodim sicer v mlajšo generacijo, tudi zaposlen sem šele pet let, vendar je kljub temu treba poskrbeti za prihodnost. Prisluhnil sem nasvetu in se zavaroval."
Jure Janškovec s Pristave: "Menda sem sedaj že prestar, da bi se zavaroval za dodatno pokojnino. Svojo prihodnjo pokojnino si služim s sedanjim dohodkom, za dodatek pa že veČ let vplačujem tudi
v obrtniški sklad. Ko se bom upokojil, tudi računam, da ne bom takoj sedel v zapeček, pač pa upam, da bom lahko še kaj delal."
Erna Soklič iz Tržiča: "Svojo pokojnino sem si že zaslužila. Upokojila sem se pred šestimi leti. Še vedno pa plačujem tudi zavarovanje, ki mi bo k pokojnini prineslo še nekaj dodatnega denarja. Ko se bo zavarovanje izteklo, bo to dobrodošel priboljšek."
Mojca Repine iz Tržiča: "Nimam še službe (vendar sem odločena, da jo bom dobila), vendar smo se v družini odločili za rentno zavarovanje, s katerim bomo
poskrbeli za svojo prihodnost. Imava ga oba z možem in starejši otrok, mlajši (še v otroškem vozičku) pa še ne. Zavedamo se namreč, da v prihodnje zgolj od plače ne bo dobre pokojnine."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
(H
CADEZ
mesarstvo
lOfiDDNA
I
C <
I
PONUDBA
IKATU: Joersica cesta 1, Koroäta cesU %
JESEriC£CCUilaDäitj>& ätOFJMLCuytt^üylKAN^^
Tekmovanje v kegljanju
Radovyica - V okviru letnega programa Športne rekreativne dejavnosti Zveze društev upokojencev občin Radovljica, Bled in Bohinj bo od 19. do 22. aprila na kegljišču radovljiškega društva spomladansko medobčinsko prvenstvo upokojenk in upokojencev v kegljanju. Štart-nina znaŠa 300 tolarjev in jo vsak plača pred začetkom tekmovanja. Prvenstvo organizira Društvo upokojencev Kamna Gorica.	C.Z.
Društvo upokojencev Gorje
vabi v četrtek, 22. aprila, na nakupovalni izlet v Lenti. Avtobus bo odpeljal iz Krnice ob treh zjutraj. Poverjeniki bodo sprejemali prijave do 19. aprila oz. do zasedbe avtobusa. Pa še to: ne pozabite vzeti s sabo veljavnega osebnega dokumenta.
Društvo upokojencev Komenda
prireja 17. aprila pohod do Mlinčkov, kjer bo tudi tradicionalno srečanje s člani sosednjih društev. Zbor pohod-nikov bo ob 8.30 pred trgovino Vele, pred sadjarjem v Mostah ali pred cerkvijo v Suhadolah, prijave pa zbira Anton Špehonja (tel. 01 834 15 29). V soboto, 17. aprila, vabijo še na kolesarski izlet Kamnik - Moste -Suhadote, kjer bo pri Mlinčkih tudi srečanje. Dodatne informacije daje Filip Železnik (tel. 01 834 15 72). V društvu se pripravljajo že tudi na dvodnevni izlet 10. in 11. junija v Budimpešto. Poverjeniki po vaseh in vodja izleta Marija Špehonja bodo sprejemali prijave vse do zasedenosti avtobusa. Cena izleta je 26.650 tolarjev (112 evrov), do 5. maja je treba plačati 10.000 tolarjev, ostalo pa deset dni pred odhodom. V gostišču Hram Gorjan na Gori bo 4. maja ekipno šahovsko prvenstvo gorenjskih upokojencev.
Društvo upokojencev Sovodenj
vabi v soboto, 1. maja, popoldne svoje člane, njihove prijatelje ter tudi upokojence od drugod na tradicionalni pohod na Ermanovec. Komur zdravje dopušča, bo šel peš, veseli pa bodo tudi tistih, ki se bodo pripeljali. Društvena dramska sekcija bo isti dan, 1. maja, ob 19.30 v dvorani na Sovodnju ponovila komedijo v treh dejanjih Ženska kmetija. Člani pevskega zbora in dramske sekcije bodo 13. aprila obiskali domova za starejše občane v Idriji in jim pripravili kulturni program.
Društvo upokojencev Škofje Loka
prireja jutri, 7. aprila, avtobusni izlet v slovensko Istro in Piran in 28. aprila v Škocjanske jame,
15. aprila pa planinski pohod po cerkljansko idrijskih hribih. Pohodna skupina je danes, v torek, na poti Grad - Stari Grad - Vincarje, 20. aprila pa načrtuje pohod na Sv. Andrej nad Škofjo Loko (zbor ob 8. uri na avtobusni postaji v Škofjl Loki). 15. aprila bo na strelišču v Škofji Loki gorenjsko prvenstvo upokojencev v streljanju z zračno puško, društvo sprejema prijave do 8. aprila na naslov DU Škofja Loka, Partizanska cesta 1). Pevski zbor bo 21. aprila sodeloval na območni reviji pevskih zborov v Škofji Loki, 7. maja ob 19. uri pa bo v restavraciji Na Nami še Majski ples.
27. aprila pa na relaciji Kranj -Poženik - Cerkljanska Dobrava - Zalog - Moste - Kranj. Od 23. do 30. maja organizirajo letovanje v Termah Moravci 3000, odhod avtobusa v nedeljo, 23. maja, ob 9. uri izpred hotela Creina. Za vse izlete se čimprej prijavite v pisarni društva, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. V petek, 16. aprila, vabijo na predavanje o potovanju po Skandinaviji. Predaval bo profesor geografije Marjan Veber. Predavanje se bo ob 17. uri začelo v dvorani društva na Tomšičevi 4.
Društvo upokojencev Dovje - Mojstrana
sporoča, da bo. v četrtek, 22. aprila, pohod na Garelše -
Društvo upokojencev Preddvor
vabi svoje člane na" avtobusni izlet ob slovenski obali. Izlet bo v četrtek, 15. aprila, odhod z Bele bo ob 5.45 uri, iz Preddvora ob 6. uri. Prijave zbirajo
Društvo upokojencev Škofja Loka je v petek pripravilo v restavraciji Na Nami spomladanski ali srčkov ples z modno revijo. - Foto: Gorazd Kavčič
Srednji Vrh (zbor ob 8. uri pred trgovino v Mojstrani), 6. maja pa še nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem (odhod ob 2.30 izpred trgovine v Mojstrani).
poverjeniki, v društveni pisarni pa 7. aprila od 16.15 do 16.45.


Društvo upokojencev Šenčur
se lahko pohvali z razgibano dejavnostjo. V četrtek, 8. aprila, bo pohod na Sv. Jakob, v sredo, 21. aprila, pa na Lubnik, a le v primeru, če bo za to primerno vreme. Za oba pohoda velja: odhod z osebnimi vozili ob 8. uri s parkirišča za gasilskim domom v Šenčurju, dodatne informacije na telefonski številki 25 31 591 (zvečer do 21. ure). Ta četrtek in še prihodnji (15. aprila) od 15.30 dalje je pri Johanci v Britofu kegljanje. S kolesarjenjem bodo začeli v petek, 23. aprila, zbor udeležencev ob 15. uri pri gasilskem domu, skupino bo vodil Vinko K. (tel. 25 91 196). Ustanovili so tudi balinarsko sekcijo, vse Informacije daje njen vodja Viktor B. (tel. 25 11 317). Vabijo tudi na 7-dnevne • počitnice (po 10. septembru) v Črno goro, prijave sprejemajo na sedežu društva. Po vrnitvi podržavljenega premoženja ima društvo začasne prostore v pisarni KS Šenčur v Domu krajanov, preselilo pa se bo v gasilski dom, saj se je s PGD Šenčur že dogovorilo za najem 41 kvadratnih metrov v pritličju doma, ki ga zdaj prenavljajo.
Društvo upokojencev Kokrica
vabi 16. aprila na nakupovalni izlet na Madžarsko in 27. aprila na tradicionalni pohod v Udin-boršt. Vsak prvi torek v mesecu merijo krvni pritisk, sladkor v krvi in holesterol, vsak ponedeljek od septembra do maja (od 17.30 do 18.30) je telovadba, vsako sredo od aprila do septembra kolesarjenje (zbor pred domom kulture ob 16. uri), vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 18. ure, od aprila do septembra, balinanje na balinišču Balin bar. 12. maja se bodo udeležili županovega teka okrog Brda. Člani društva imajo po pogodbi s Tusom vse leto 3-odstotni popust pri nabavi kurilnega olja.
Društvo upokojencev Predoslje
vabi člane na letni občni zbor v četrtek, 15. aprila, ob 16. uri v prostorih Kulturnega doma Predoslje. Po rednem delu zbora bo še kratek kulturni program.
Društvo upokojencev Žabnica
»
vabi v sredo, 14. aprila, na izlet čez vinorodne dolenjske griče od Šmarjeških Toplic čez Veliki in Mali Vinji vrh do Škocjana. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri iz VIrmaš, ustavljal se bo na vseh postajališčih do Globusa v Kranju. Nezahtevne hoje bo za dobre tri ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.: 23 12 288 do petka, 9. aprila. Vabijo tudi na kolesarjenje in sicer vsak ponedeljek do konca septembra. Zbor je pred osnovno šolo v Žabnici ob 16. uri.
Društvo upokojencev Kranj
prireja v četrtek, 8. aprila, pohod v smeri Bovec - Čezsoča -krožna pot, hoje bo od tri do štiri ure, prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do 7. aprila. V četrtek, 15. aprila, se lahko udeležite pohoda Sv. Lovrenc - Veliko Kozje, hoje bo od pet do šest ur, prijave z vplačili sprejemajo do srede, 14. aprila. V torek, 13. aprila, bo enodnevni izlet v Rož na Koroškem, odhod avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. 21. aprila organizirajo kopalni izlet v Dolenjske Toplice, odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. 22. aprila .načrtujejo pohod Makekova Kočna, Slap Čedca, in 29. aprila srednje težko planinsko turo Laščak, Kanal, Lokavec. V programu kolesarskih izletov je 13. aprila kolesarjenje na relaciji Kranj - Tupaliče - Preddvor - Sv. Jakob - Bela - Kranj,
Društvo upokojencev Žirovnica
vabi člane v soboto, 17. aprila, na izlet s posebnim vlakom v Pulo, Fažano in Brione, dodatne informacije po telefonu 031 570 441. Zastavoslovec Iztok Šorii bo danes, v torek, 6. aprila, ob 18. uri v Čopovi rojstni hiši predava! o zastavah in grbih. Jutri, v sredo, vabijo na planinski pohod Predmeja - Kucelj - Vrtovin v Vipavski dolini, avtobus bo s postaje Žirovnica odpeljal ob 6. uri in bo ustavljal na postajah do Begunj. Nenapor-ne hoje bo za okoli štiri ure. Prijave in informacije pri Tončki Kajdiž, tel.: 580 14 69. Na dvodnevni Izlet v Paklenico vabijo od nedelje, 25., do torka, 27. aprila. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo do zasedenosti avtobusa. Informacije in prijave Boris Madon, tel. 040 241 737 ali 04 580 30 91 - zvečer.
««I .^"'l
i-
od srede

/
Potopna črpalko
za čisto ali malo umazano vodo, keramično tesnilo za dolgo življenjsko dobo, motorna gred iz legiranego jeklo, močno ohišje iz umetne mase • z večkotnim adapterjem
3 leta garancije!
Profesionalno električno verižna žogo

tOv
mmh Produtt Safwty
600 W
^ I	^
M
Moško majico
različne barve in vzorci, nekatere s polo ovratnikom
velikost: od M do XXL


100-odstotni bombaž
3r€
• z zadr
5 X 28 X 3,5 cm
■■'mm
»i
MP
v . -
,, I, ^
a I
C JV
X
TOv
MMH


Parni likolnik
• keramična likalna ploskev, moč izpusta pare nastavljiva v 7 stopn oh
močan izpust pare: 80 g/min
velika posoda za vodo: 400 ml, dolžina kabla: približno 3 m
3 leta garancije!
2.200 W
SiOE
verižna zavora za hitro ustavitev, varnostno stikalo z vklopno zaporo sistem za napenjanje verige brez ključa • samodejno mazanje verige •z ovitkom za meč in 95 ml olja hitrost verige: pribl. 12 m/s
3 leta garancije!



/ r ^ ^


Etui za CD-ie
• delno prosojni žepki za
48CD-ev
A
Dekliško majico
•različne barve in moderni modeli z modnimi detajli
velikost: od 128 do 164
»tL

100-odstotni bombaž
3r€
Dekliške kavbojke
• modno oblikovane in sprane •velikost: od 110 do lo4

100-odstotni bombaž
» 1
, '»«• ««
TTTT"

m vmnji -delno:


■f
Dekliški natikači in sandale
•trpežen vrhnji materia
delno pravo usnje •podloga delno iz blago,
velikost: od 26 do 36
e"

J

J* r •
rv-


Prodajalne Udi v vaii bližini:
Klagenfurl (4x): Durchlaßstraße 6, Rosentolerstroße 83, Ebentalerstraße 164/ Südring, AugusKlaksch-Straße 48; Villach (2x): MarioGailer-Straße 21, Badstubenweg 89; Spitfal/Drau: Koschat-straße 39; St. Veit/Glan: Lastenstraße 9; Graz (6x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstraße 164, Karlauerstraße 26, Wiener Straße 196, Kärntner Straße 328, Triester Straße 426; Deutschlandsberg: Frauentalerstraße 73; Feldbach: Gleichenberger Straße 66;
Fürstenfeld: Körmenderstraße 15;
%
Voitsberg: Conrad von Hötzendorfstr. 51; Lienz: Kärntner Str. 63
Spittal/Dr
St. Veit/Glan

s«
lenz

Villach (2 X)

Voitsberg
raz(6x) Fürstenfeld


Feldbdch
l^utschlandsberg
nfurt(4x)
MaribOT
urska obota
B
SLO
/
Kranj
Celje
Ljubljana
• ^
Lidl Austria GmbH
Josef-Brondstätter-Str. 2B
A-5020 Salzburg



Navedene cene vključujejo vse davke; pri nakupu v skupnem znesku nod 75,01 EUR je moino vradto DDV. Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjalnih rozmerij; preračunane so po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 2. 4. 2004. Plačilno sredstvo so izključno evri (€). Dekoracija ni všteta v ceno. Izdelki v akciji so lahko razprodani že prvi dan ponudbe, zato vas prosimo za razumevonje. Blago je namenjeno končnim potrošnikom in je naprodaj samo v običajnih prodajnih količinah. Navedeno blago je lahko tudi v drugačni embalaZi. Mogoče so tiskarske napoke, zlasti pri cenah. Ponudba veljo do izteka akcije ali razprodaje zalog.
www.lldl.at www.lldl.si
'-'.Iv'
GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Naši hokejisti se bodo na Poljskem borili za povratek med elito
V poljskem Gdansku se bo konec tedna začelo svetovno prvenstvo Divizije I, skupine B. kamor je prek Finske v nedeljo odpotovala tudi naša hokejska reprezentanca
- Marcel Rodman doma čaka na operacijo očesa.
Ljubljana, Kranj - Pred odhodoma na svetovno prvenstvo na Poljsko so konec tedna slovenski hokejisti opravili še zadnje priprave na domači ledeni ploskvi v Tivoliju, nato pa so v nedeljo prek Zagreba odpotovali na Finsko, kjer bodo še "izpilili" podrobnosti in odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Po načrtu vodja reprezentance Bogdana Jakopiča bodo v soboto iz Helsinkov odpotovali v Gdansk, kjer je njihov cilj, da si s prvim mestom na prvenstvu Divizije I znova priborijo povratek v elitno skupino svetovnega hokeja (lani so iz nje izpadli) in možnosti za kvalifikacijske nastope na olimpijskih igrah čez dve leti.
Še pred odhodom na Finsko pa so na priložnostni tiskovni konferenci predstavili svojo taktiko uspešnih nastopov in seveda 23 igralcev, ki sta jih finski selektor Kari Savolainen in trener Matjaž Kopitar izbrala za nastop na Poljskem. To so: vratarji Gaber Glavič, Robert Kristan
k
(oba Acroni Jesenice) in Andrej Hočevar (ZM Olimpija), branilci Aleš Kranjc, Uroš Vidmar (oba Acroni Jesenice), Miha Rebolj (Brunico), Mitja Robar (Maribor), Robert Ciglenečki, Damjan Dervarič, Bojan Zaje
(vsi ZM Olimpija) in napadalci
_ »
Boris Pretnar (Acroni Jesenice), Ivo Jan (Graz 99ers), Tomaž Razingar (Pardubice), Tomaž Vnuk (Feldkirch), Nik Zupančič in Dejan Kontrec (Lustenau), Blaž Emeršič (Charlotte), Jurij Goličič, Peter Rožič, Edo Ter-
v
glav, Luka Žagar, Jaka Avgu-stinčič in Gregor Polončič (vsi Olimpija). V pripravljenosti za nastop bodo doma (v primeru poškodb): Elvis Bešlagič, Grega Por, Dejan Vari, Blaž Klinar in Domen Lajevec.
Kot je povedal selektor Kari Savolainen, je ekipa zvečine izkušena, pri izboru igralcev pa je poleg izkušenj in fizične pripravljenosti odločila tudi pripadnost ekipi, saj je moštvo postalo zelo homogeno, vzdušje v
Mladi hokejisti na Bledu
Bled - V nedeljo se je končal še zadnji v seriji treh mednarodnih hokejskih turnirjev Bled 2004; Prejšnji konec tedna so igrali malčki, igralci, stari 10 let in mlajši. V konkurenci štirih ekip iz HrvaŠke, Madžarske, Srbije in Črne gore ter Slovenije je bila najboljša ekipa Budapest Star iz Madžarske, mladi Blejci pa so osvojili drugo mesto. Med tednom so merili moči igralci, stari 12 let in mlajši. Med osmimi ekipami iz Avstrije, Italije, HrvaŠke, Srbije in Črne gore. Madžarske in Slovenije so bili tudi tu najboljši igralci Budapest Starja, blejski labodi so osvojili še eno drugo mesto, Jeseničani pa so bili peti. Igralec Bleda Tevž Urevc je bil izbran za najboljšega igralca turnirja.
Na zadnjem turnirju v preteklem vikendu so igrali igralci, stari 14 let in manj. Sodelovalo je dvanajst ekip iz Rusije, Avstrije, Francije, Italije, Srbije in Črne gore, Hrvaške, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Zmagovala je reprezentanca Avstrije, Blejci so odnesli še zadnje drugo mesto, Jeseničani pa še eno peto. Igralca HK Mladih Kategorij iz Bleda Blaž Gregore in Luka Bassanese pa sta bila izbrana za najboljšega branilca oz. strelca turnirja.	Tina Tošič
Mladinci drugi v Avstriji
Amstetten - V sosednji Avstriji se je v soboto končalo svetovno prvenstvo Divizije I v hokeju na ledu za mladince do 18 let. Naša mlada reprezentanca je na zadnji tekmi z reprezentanco Latvije igrala izenačeno 3:3 in na koncu na prvenstvu osvojila 2. mesto. Zmagala je reprezentanca Švice, ki se je tako uvrstila v elitno skupino.
V.S.
PROOAJA XN SERVIS KOLES
Ljubljanska c. 21a, KRANJ ^ 04/20 26 442 www.aha.si
Naši "risi" so se konec tedna poslovili od doma in obljubili, da bodo na Poljskem naredili vse, da se domov vrnejo kot ponovni člani elitne skupine.
ekipi pa je po zagotovilih kapetana Tomaža Vnuka zelo dobro, kar naj bi tudi pripomoglo k skupnemu cilju reprezentance, to pa je zmagi na prvenstvu in
povratku v elitno skupino. "Zavedamo se, da bo treba vse tekme zmagati in o drugem niti ne razmišljamo. Če nam bi to uspelo, vemo, kaj to pomeni," je na
ROKOME
Gladka zmaga Ločanov
Krai\j - Ker rezultati rokometašev Terma v spomladanskem delu niso najboljši, so "izgubili" precej svojih navijačev. Tisti, ki so prišli v soboto v dvorano Poden, pa niso bili razočarani. Ločani so prikazali najboljšo spomladansko predstavo in visoko premagali favorita iz Kopra.
V	prvi ženski ligi sta bili odigrani prvi tekmi v končnici. Igrajo jo moštva, ki so na lestvici po rednem delu zasedla mesta od 2-5. Kri-movke čakajo zmagovalke v finalu. V končnico so se s petim mestom uvrstile tudi rokometašice Loka kave Jelovice, ki so v soboto gostovale v Piranu in skoraj presenetile favorizirane domačinke. Te so dobile prvi polčas s štirimi goli prednosti, v končnici pa so Lo-čanke z borbeno igro prišle na gol zaostanka. Povratna telcma bo že jutri v dvorani Poden.
Vse bližje izpadu so rokometaŠi CHIO Kranj. V 19. krogu so na gostovanju v Sežani spet izgubili. V naslednjem krogu bo v Kranju prva odločilna tekma za obstanek ravno med omenjenima tekmecema.
V	2. moški ligi nič nove g a. Vodil na moštva so zmagala, tudi Cerklje, ki se korak za korakom, tudi zaradi ugodnega razporeda v zadnjih krogih, bližajo napredovanju. Čestitke si zaslužijo tudi Alplesovci, ki so do kolen potolkli Ajdovce. Radovljica v Izoli ni imela možnosti za zmago proti ekipi, ki še upa na napredovanje. Rezultati gorenjskih li-gašev: Siol liga : Termo - Cimos Koper 33-24; 1. liga ženske: Piran -Loka kava Jelovica 33 - 32; l.B liga - moŠki: Mitol Sežana - CHIO Kranj 35 - 33; 2. liga - moški : Cerkje - Drava 35-31; Alples - Aj--dovščina 44-19; Istrabenz plini Izola - Radovljica 37 -31. M. D.
Finale osnovnih šol za deicieta
Škofja Loka - Osnovna šola Škofja Loka mesto bo danes, 6. aprila, pripravila finale državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu za učenke. Tekmovanje se bo začelo ob 10.30 uri, na njem pa se bodo za naslov prvakinj borile učenke OŠ Polje Ljubljana, OŠ Žalec, OŠ
Toneta Okrogaja Zagorje in domače Osnovne šole Škofja Loka -#
mesto. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo ob 15.30 uri.
V.S.
Kärntner Sparkasse svetuje:
Korak pred konkurenco s krediti za podjetnike
Primož Gorjanc
Rnančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 83 info@sparkasse.sj
Več na www.sparkasse.sl
Dobre poslovne ideje zahtevajo dobrega poslovnega partnerja. Želite ustvariti poslovne prostore, povečati obstoječe ali posodobiti njihovo infrastmkturo? Kärntner Sparkasse je partner, ki se odzove na vaše zahteve s celo vrsto prednosti. Naš investicijski kredit z devizno klavzulo med dnjgim omogoča:
dobo kreditiranja od 1 do 15 let možnost moratorija na odplačevanje glavnice
izplačilo kredita v več delih
mesečni ali četrtletni interval odplačevanja
svetovanje na sedežu vašega podjetja
Zaupanja vredni strokovnjaki so vam vedno na voljo.
SPARKASSE
Moderna evropska banka
kratko povedal kapetan Tomaž Vnuk, kije prepričan, da so premagljivi vsi nasprotniki naših: Južna Koreja, Italija, Romunija,
Estonija in Poljska. Žal pa na prvenstvu letos ne bo nastopil eden naših najboljših hokejistov Marcel Rodman. Kot je razložil reprezentant iz Rodin pri Žirovnici, ga v kratkem čaka operacija levega oČesa, saj ima že nekaj časa težave z vidom. "Upam, da bo uspešna, saj že zelo pogrešam, da se vrnem na led. Upam, da mi bo uspelo vsaj v enem letu, želim pa si, da bi bilo to še prej," je dejal Marcel Rodman in soigralcem pred odhodom zaželel, da tudi brez njega na Poljskem prihodnji teden premagajo vse nasprotnike.
Poleg turnirja Divizije I, skupine B na Poljskem, bo potekal tudi turnir skupine A na Norveškem, kjer se bodo za mesto v eliti potegovale reprezentance domače Norveške, Belorusije, Madžarske, Nizozemske, Velike Britanije in Belgije. Le zmagovalca obeh skupin pa si bosta drugo leto zagotovila nastop med 16. najboljšimi ekipami na svetu.
Vilma Stanovnik, feto: Gorazd Kavčič
NOGOME
Za Supernovo točka v Krškem
Kraiy - V ligi Si.mobil Vodafone je ekipa Domžal v 22. krogu gostovala pri Olimpiji in izgubila s 4:1 (4:1). V boju za obstanek se bodo Domžalčani, ki so redni del tekmovanja končali na 9. mestu, v soboto pomerili z ekipo Ljubljane. Za prvaka pa bodo igrale ekipe, ki so uvrščene do 6. mesta: Gorica, Olimpija, Maribor Pivovarna Laško, Primorje, Koper in Mura.
V 2.SNL je ekipa Supernove Triglava v 21. krogu gostovala pri Po-savju v Krškem in igrala izenačeno 0:0. Kranjčani so na lestvici 8. z 22 točkami, še naprej pa vodi ekipa Rudarja s 47 točkami, ki bo v soboto gostovala pri Supernovi v Kranju.
Rezultati gorenjskih ekip v 3. SNL - zahod: Britof - Avtodebevc Dob 1:0, Kalcer Vodoterm Radomlje - Velesovo 3:1, Kamnik - Šenčur Protect GL 1:2, Bled Slaščičarna Šmon - Alpina Žiri, Radića Rondo Nautilus - Radio Krka 2:1, Jezero Medvode - Jesenice 2:1. Na letvici vodi ekipa Factoija s 40 točkami.
Jutri, v sredo, pa prvi veliki obračun v polHnalu pokala Slovenije čaka ekipo Jesenic, ki se bo v Mariboru ob 18. uri pomerila z Mariborom Pivovarno Laško. Zaradi rdečega kartona za Jesenice ne smejo igrali: Elvis Alilov, Nevzet Halilovič in Tadej Simonič.
V.S.
ALPSKO SMUČANJE
Na tekmah skor^ štiristo mladih
v
A
Krvavec - Z zadnjo tekmo se je prejšnji konec tedna končalo letošnje tekmovanje cicibanov in cicibank za Pokal Krvavca, ki ga organizira ASK Triglav iz Kranja. Od januarja do marca se je tekmovanj udeležilo 373 mladih smučarjev. V kategoriji letnika 1997 in mlajši je med cicibankami zmagala Maja Bernard (SK Medvode), med cicibani pa Maj Štirn (ASK Triglav Kranj). V kategoriji letnika 95-96 je bila med dekleti najboljša Ana Purkart (SK Medvode), med fanti pa Miha SuŠnik (ASK Triglav). Med tekmovalkami letnikov 93 -94 je zmagala Ana Uršič (SK Domžale), med tekmovalci pa Matic Škarabot (ASK Triglav). Čeprav tekmovanje ni toliko namenjeno doseganju dobrih rezultatov kot množičnosti, pa klubi med mladimi nadarjenimi smučarji iščejo bodoče tekmovalce.	V.S.
VATERPOLO
Trigiavani niso pustili presenečenja
Kraixj - V 1. krogu drugega dela državnega prvenstva v vaterpolu je ekipa Triglava v Kranju gostila moštvo Olimpije. Gostje so bili na začetku trd nasprotnik, na koncu pa so domaČi vendarle zanesljivo slavili z 11:5 (2:2, 5:1, 0:2, 4:0). Bolj izenačeno je bilo v Mariboru, kjer sta se Branik in Koper razšla izenačeno 7:7. Na lestvici tako še vedno vodi Triglav, na listi strelcev pa je s 34 zadetki prvi Primož Troppan (Triglav). Drugi krog bo na sporedu jutri in v petek. Jutri se bosta na bazenu na Kodeljevem ob 21. uri pomerila Olimpija in Koper, v petek ob 18. uri pa bo v kranjskem olimpijskem bazenu na sporedu tekma Triglav - Branik.	V.S.
Drugo mesto mladih Kranjčanov
Koper - Prejšnji teden je bilo v Kopru državno prvenstvo v vaterpolu za mladince. Naslov prvakov je osvojila domača ekipa Kopra, drugo mesto pa je pripadlo mladim vaterpolistom kranjskega Triglava. Najboljši strelec prvenstva je bil Kranjčan Armin Kern, kije gol zatresel kar osemindvajsetkrat. Ekipa Kokre je bila šesta. J.M.
m-
Torek, 6. aprila 2004
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
i
ODBOJKA
V
Na sobotnem košarkarskem AH Star popoldnevu v hali Tivoli smo pod koši občudovali mlade upe in legende,
v tekmi domačih in tujih zvezdnikov pa so slavili domači košarkarji.
Ljubljana - Po tradiciji se je tako imenovani "Dan slovenske moške košarke" začel s tekmami mladih košarkarjev. Boljši od "vzhodnjakov" so bili tako na tekmi kadetov kot mlajših Članov "zahodnjaki", za katere so igrali tudi mladi gorenjski košarkarski upi. Tako so kadeti z zahoda z 90:73 premagali kadete z vzhoda, mladi do 20 let z zahoda pa so bili od mladincev vzhoda boljši z 69:68. Sledila je tekma košarkarskih zvezd med tako imenovanimi "medijci" in glasbeniki, kjer sta v vrstah me-dijcev "blestela" zlasti smučarja Jure Košir in Mitja Valenčič,
v
med glasbeniki pa 6 Pack Cukur in Zoran Predin. Na koncu je z rezultatom 48:44 zmagala zasedba "medijcev".
Tik pred osrednjo tekmo popoldneva, obračunom domačih in tujih košarkarjev, naj bi slišali tudi slovensko himno, žal pa je iz zvočnikov zgolj hrumelo. K sreči je iz tribun bolj zavreš-čalo ob prvih lepih potezah slovenskih in tujih košarkarjev, ki igrajo v naših klubih, saj so se vsi potrudih, da so z zabijanjem in atraktivnimi potezami za-
Med slovenskimi košarkarskimi zvezdami je najbolj blestel Miha Zupan
okrožili lepo prireditev. Na koncu so domači košarkaiji v postavi: Saša Dončič, Igor Jokič, Simon Petrov, Jure Močnik, Ne-bojša Joksimovič, Sašo Ožbolt, Slavko Duščak, Jure Eržen, Miha Zupan, Miha Za-lokar, Dragiša Drobnjak in Smilijan Pavič z rezultatom 118:105 ugnali tujce, ki so zaigrali v postavi: Domagoj Vida-kovič, Marino Baždarič, Cla-rens Gilbert, Vladimer Boisa, Darren McLintonm, Pero Dujmovič, Vjeran Soldo, Rick Rickert, Aleksej Laškevič, Marton Bader in Seid Hajrič.
Najboljši igralec tekme je bil Miha Zupan (Geoplin Slovan), ki je tudi najbolje "zabijal", v metu za tri točke pa je zmagal mladi košarkar Rogle Nejc Str-nad. Na igrišču smo med odmorom videli atraktiven nastop akrobatske skupine Hip Hoo-persov, v revialnem dvoboju v metu za tri točke pa sta se pomerila Dražen Dalipagič in Dušan Hauptman. Boljši je bil "Dule", ki je legendarnega jugoslovanskega asa ugnal s 7:4.
Vilma Stanovnik, v foto: Gorazd Kavčič
Prvakinja
športu
99
9
ki ne obstaja
99
Slovenija je ena izmed velesil v lokostrelstvu, ki kljub izredno slabim pogojem za treninge in tekme
kali vrhunske lokostrelce.
Radovljica - Nedavno se je iz italijanskega Sassarija z naslovom mladinske evropske prvakinje v dvoranskem lokostrelstvu vrnila RadovljiČanka Meta Kaše, članica Lokostrelskega kluba Kantaver iz Ljubljane.
Meta je 16-Ietna dijakinja Srednje kemijske šole v Ljubljani. Z lokostrelstvom se ukvarja že sedem let in ji vzame večino časa. Tisto malo, kar ji ga ostane, porabi za psa Bena in štiri činčile ter za učenje kitare.
Ko je bila Meta stara devet let, seje njena mama odločila, da se bo hči ukvarjala s športom. Zasula jo je s predstavitvami športov, Meta pa je iskala nekaj, kar ne bi obstajalo. Ko se je odločila za lokostrelstvo, ni pričakova-
la, da bo mama izbrskala kaj o tem športu. Vendar ji je uspelo in Meta je začela s treningi. Ker so prej živeli v Kranju, je najprej samostojno trenirala v tamkajšnjem Klubu lokostrelcev, pred petimi leti pa jo je na eni od tekem opazil trener Brane Cvetko. "Prav on je zaslužen, da je Meta postala tako dobra loko-strelka in vrhunska Športnica," pravita Metina starša, ki ji že od vsega začetka stojita ob strani. "Z Meto zelo dobro sodelujeta, njuni interesi so vzajemni, upošteva tudi njeno mnenje. Dobro jo pripravlja tudi na življenje."
"Lokostrelska sezona se deli na zimsko in letno. Sedaj po prvenstvu treniram dvakrat teden-
Meta se je skupaj s prijatelji iz reprezentance v Italiji veselila naslova evropske prvakinje.
RAFTING
Obe zmagi Italijanom
Radov^ica - V organizaciji Fun rafting kluba Radovljica, RZS in Občine Radovljica so v soboto v izredno lepem vremenu izpeljali dva spusta (rafting in minirafting) za državno prvenstvo. Tokrat so bili na štaitu tudi raftarji iz italijanskega Vipitena, svetovni prvaki v sprintu leta 2001, ki so domov odnesli obe zmagi. V državnem prvenstvu so si drugo zmago letos priveslali veslači Gimpex Straže, ki so bili na polurnem spustu le za tri sekunde boljši od Hrastničanov (na vmesnem času v kampu Šobec sta bila oba čolna povsem izenačena), tretje mesto pa je pripadlo drugi ekipi Gimpexa. V miniraf-tingu je tokrat zmagala dvojica Extrem Bled, pred čolnom organizatorja in dvema Čolnoma Tinarafta. Naslednja tekma za DP v raftin-gu (slalom) bo že ta konec tedna na zelo zahtevni umetni progi v Tacnu, naslednje tekme v miniraftu pa 8. in 9. maja v Rafting centru Tinaraft v Radovljici.
Rezultati - rafting (spust): 1. Italija 27.55, 2. Gimpex I. 28.19, 3. Hrastnik 28.22, 4. Gimpex 11. 29.43, 5. Tinaraft 30.10, 6. Stanežiče 31.57, 7. Mrzla Uoda 32.21. Minirafting (spust): 1. Italija 1. 13.57,
2.	Italija II. 14.07, 3. Extrem 14.08, 4. Fun rafting - SIMP 14.12, 5. Tinaraft I. 14.17, 6. Tinaraft II. 14.33, 7. Italija III. 14.52, 8. Suzuki Zorb 15.38, 9. Mrzla Uoda II. 15.52, 10. Mrzla Uoda 1. 15.53. Skupna uvrstitev DP v raftingu: 1. Gimpex I. 115, 2. Hrastnik 110,
3.	Gimpex II. 86, 4. Tinaraft 82, 5. Mrzla Uoda 66, 6. Stanežiče 23. DP v miniraftingu: 1. Extrem 40, 2. Fun rafting - SIMP 35, 3. Tinaraft I. 30, 4. Tinaraft II. 26, 5. Suzuki Zorb 23 ... Pokal Gorenjske v miniraftingu: 1. Fun rafting - SIMP 75, 2. Tinaraft I. 65, 3. Tinaraft 11. 56 ...	Goran Lavrenčak
sko dve do tri ure v dvorani, pred tekmovanjem malo bolj pogosto. Poleti pa treniram na prostem vsak dan, včasih tudi dvakrat, saj imam več časa, ker so počitnice," je povedala Meta. "Lokostrelstvo je veščina. Psihološko je zelo zahtevno, pomembna je predvsem tehnika," pravi Brane.
Meti je najbolj ostala v spominu njena prva tekma v Skofji Loki, ko je osvojila 2. mesto v tekmi za slovenski pokal. Pri 13 letih je bila najmlajša, ki je ustrelila takratno "magično mejo" 1300 krogov (možnih 1440). Je dobitnica velikega števila medalj in tudi letošnja absolutna državna prvakinja v dvoranskem lokostrelstvu, lastnica mladinskega državnega re-
korda ter solastnica članskega klubskega državnega rekorda v dvorani skupaj z Majo Mareen in Sašo Cvetko. Meta pravi, da je vzdušje v reprezentanci enkratno, podpirajo in spodbujajo drug drugega. Na evropskem prvenstvu jih je organizator celo razglasil za atrakcijo. Letos bo, zaradi pridobivanja izkušenj, nastopila na nekaterih članskih tekmah, njen glavni cilj pa je mladinsko svetovno prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu julija v Angliji, kjer po mnenju trenerja čisto realno lahko pričakuje medaljo. Metin cilj je dokončati šolo. rada pa bi tudi poleti obiskala Anglijo. Glede na to, daje zelo trmasta, ko gre za doseganje ciljev, ne dvomimo, da ji to ne bi uspelo.	Tina Tosič
HOKEJ V DVORANI
FloorbalI zveza postala članica OKS
Krai\j - Olimpijski komite Slovenije je na svoji 15. seji skupščine prejšnji teden sprejel FloorbalI zvezo Slovenije kot svojo članico. Sprejel jo je kot nacionalno panožno športno zvezo neolimpijskih športov. Za razvoj hokeja v dvorani predstavlja priznanje OKS-a dodaten zagon in hitrejšo rast, ter še večjo prepoznavnost športne panoge na celotnem območju Slovenije.	V.S.
Kamničani še v igri za prvaka
Bled, Kamnik - Odbojkarji Calcita Kamnika so ponovno dokazali, da so najboljši, ko jim je najtežje. Proti Svitu so v soboto ponovno zaigrali izvrstno in s pridom izkoriščali slabosti v domači vrsti ter zmagali s 3:2 (-18,19,-21,26,-11). Tretja, odločilna tekma za vstop v finale bo jutri, v sredo, ob 20. uri v Športni dvorani v
v
Kamniku. V drugem polfinalu so odbojkaiji Šoštanj Topolšice dokazali, da so v letošnji sezoni očitno "strup" za Salonit Anhovo in se z drugo zmago (3:1 (23, -19, 20, 17)) uvrstili v finale ter tako pripravili največje presenečenje v dosedanjem poteku letošnjega državnega prvenstva.
V	ženskem delu prvenstva ni prišlo do presenečenja in obe favorizirani ekipi - Sladki greh Ljubljana in Nova KBM Branik sta se z drugo zmago uvrstili v finale. Za tretje mesto se bosta pomerili ekipi HIT Nova Gorica in Benedikt. Prve tekme finala v moški in ženski kategoriji bodo v sredo, 14. aprila.
V	ligi za obstanek so odbojkaiji LIP Bleda doma igrali z zadnje-uvrščenim Pomurje-Galex-Regalom. Blejci so se ponovno namučili, vendar tokrat vsaj zmagali s 3:1 (23, -26, 21, 20).
Končalo pa se je državno prvenstvo v 2. in 3. DOL. Odbojkaiji Termo Lubnika so bili tokrat prosti, prvenstvo pa so končali na drugem mestu in se bodo skupaj s PrvaČino v naslednji sezoni potegovali za prvoligaške točke. Igralci kranjskega Astec Triglava so v zadnjem krogu gostovali v Mežici in zmagali z 2:3 (15, 24, -13, -18, -14). Kranjčani so prvenstvo končali na 6. mestu, kar je manj, kot so načrtovali, ob upoštevanju vseh težav, ki so jih imeli s sestavo ekipe pa je šesto mesto kljub temu lep uspeh. V ženski konkurenci so v Jeseničanke že prej odigrale tekmo zadnjega kroga in premagale vodilni Evi Vital (3:2). Blejke so z novim porazom 3:0 (19, 5,5) na gostovanju v Ljubljani zaključile letošnjo neuspešno sezono v drugi ligi in se brez osvojene točke selijo v tretjo ligo. Skupaj z njimi se bodo v tretji ligi naslednjo sezono spopadale tudi igralke Broline e-SS Kamnika, ki so prav tako izgubile tekmo zadnjega kroga. S 3:0 (22, 17, 20) je bil od Kamničank uspešnejši Solkan, ki se je ob Evi Vitalu uvrstil v prvo ligo.
Odbojkarji Telemach Žirovnice so z zmago s 3:0 nad Iskro Mehanizmi Kropa proslavili ponovno uvrstitev v drugo ligo. Žirovni-Čani so prvenstvo v 3. DOL zaključili s samimi zmagami in imajo na koncu štiri točke naskoka pred drugo ekipo Salonita Anhovo. Odbojkarji Elmont OK Gorje, ki so bili v zadnjem krogu prosti, so prvenstvo končali na 4. mestu s 14 točkami zaostanka za Žirovnico. Iskra Mehanizmi Kropa je pristala na zadnjem mestu, brez zmage
na ignscu.
V zadnjem krogu sta bili uspešni tudi obe gorenjski ekipi v ženski konkurenci 3. DOL. Igralke Partizana Šk, Loka so gostovale v Kopru in si tesno priigrale še svojo osemnajsto zmago (2:3), s katero so si priigrale tretje mesto z 10 točkami zaostanka za ŽOK Šentvidom, ki si je priigral napredovanje v 2. DOL. Uspešne so bile tudi igralke Pizzeria Morena, ki so s 3:0 doma ugnale Črnomelj. Žirov-ničanke so na koncu pristale na 8. mestu z ravno polovico manj osvojenimi točkami kot Škofjeločanke.	B.M.
ALPINIZEM
Alpinisti na Dauiagiri I
Kranj - Danes zjutraj je z Brnika odletela sedemčlanska alpinistična odprava Dauiagiri I '04, ki si je za svoj cilj zastavila vzpon po severovzhodnem grebenu 8167 metrov visokega Daulagirija v nepalski Himalaji.
V petek je odprava v ProMontani v Kranju pripravila novinarsko konferenco, kjer je vodja odprave Andrej Štremfelj pojasnil cilje, predstavil člane odprave in razložil, zakaj ravno Dauiagiri.
Marya Stremfe^ načrtuje vzpon na svoj četrti osemtisočak. Za Matijo Klai\jščka in Miho Habjana bo to priložnost, da na dokaj varen način pridobita izkušnje z veliko višino, kar jima bo v nadaljevanju njune alpinistične poti koristilo pri vrhunskih vzponih v Himalaji. V družbi alpinistov, kot sta Marija in Andrej Štremfelj ter veteran Marjan Manfreda, bo to še precej lažje. Jože Šepič pa si želi po vzponih z vodnikom preko severnih sten Eigerja in Mater-homa preizkusiti se tudi na veliki višini. Zdravnik odprave je Damijan Meško, ki je zagotovo eden najbolj izkušenih zdravnikov na odpravah .
Poleg vodenja odprave namerava Andrej Štremfelj po hudih ozeblinah, ki jih je lani utrpel v severni steni Matterhorna, preizkusiti sebe in nekaj osebne zaščitne opreme pred jesensko odpravo v severovzhodno steno Čomolenca. Pojasnil je tudi, da so se za Dauiagiri odločili zato, ker pod njim "ni toliko gneče", dostop do njegovega vrha je sicer relativno enostaven, vendar je vreme precej muhasto, greben, po katerem se bodo vzpenjali, je zelo izpostavljen vetru.
Celotna cena odprave znaša okoli 50 tisoč ameriških dolarjev, na svoji poti ne pričakuje večjih zapletov - Čeprav znajo biti uporniki v Nepalu nepredvidljivi, vrnitev v Slovenijo pa je odprava predvidela konec maja.
Alenka Brun

m
HAVT1ĆMO
IZOSAAteVAiNI
CeNtCfl
NAVTIKON
TEČAJ ZA VODITELJA
ČOLNA
V KRANJU 13. 4. 2004
Info: 031 320 532
NAVTIKON,Capt.N.Bjelovučić. s.p. Stritarjeva 4. 3250 Rogaška Slatina
plast
d.o,o
Podjetje Technoplast, d.o.o., Za potokom 7b, 4260 Bled razpisuje prosti delovni mesti za:
-	Vodjo službe kakovosti po VDI 6.1
Pogoji: VII. stopnja izobrazbe tehnične smeri, aktivno znanje nemškega jezika, poznavanje standardov ISO 9001 VDI
-	Pomočnika tehničnega direktorja
Pogoji: VII. stopnja izobrazbe tehnične smeri, aktivno znanje nemškega jezika
Prošnje pošljite na naslov: Technoplast, d.o.o., obrat 4273 Blejska Dobrava 124, do 19. 4. 2004. K vlogi, prosimo, priložite tudi zaključna spričevala.
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Cas je za cepljenje proti klopom
Celotna Gorenjska je ogroženo območje. Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje.
Avstrija je dosegla precepljenost, Gorenjska še ne.
Kranj - Na Gorenjskem je lani zbolelo za klopnim meningoencefalitisom (KME) 67, v Sloveniji pa 275 ljudi, V kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo so lani razdelili 4075 doz cepiva, precep^enost na Gorenjskem pa je le 5-odstotna in prenizka, da bi lahko vplivala na manjšo obolevnost. Ljudje se le redko odločajo za cepljenje, saj nihče od lani obolelih ni bil cepljen.
Okuženi klopi prenašajo klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo, ki lahko puščata hude posledice. KME je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema, ki se razvije do štirinajst dni po okužbi, najprej
kot slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol, pozneje kot visoka temperatura, moČan glavobol, nezavest, v 1 do 2 odstotkih smrt, posledice pa so lahko tudi pareze in paraliza. V Sloveniji je največ okuženih klopov na Gorenjskem
SMS za novo pediatrično kliniko
Ljublana - S sloganom Danes je pravi dan za darilo se je minuli teden začela akcija SMS donacije za novo pediatrično kliniko, ki se bo končala oktobra 2006.
Denar zanjo se bo zbiral s pomočjo kratkih sporočil preko mobilnih telefonov, akcija pa je nadaljevanje uspešne akcije Smeh malega sončka. Na telefonsko številko 1919 je treba poslati SMS s ključno besedo OTROK, v njej lahko sodelujejo vsi Mobitelovi naročniki in Mobiupqrabniki. S sporočilom prispevate nekaj več kot evro, denar pa bodo porabili za nakup opreme za novo pediatrično kliniko. Vsi donatorji boste prejeli zahvalni SMS oziroma lepo misel, ki so jo prispevale znane osebnosti. Informacije o akciji so na voljo tudi na spletnem naslovu www.trzinka.si/skladpk.htm. Te dni bodo začeli s prestavitvijo tunela med Infekcijsko kliniko in Kliničnim centrom, potem pa bodo dokončali izkop gradbene jame za novo pediatrično kliniko. Po odločitvi Državne revizijske komisije, ki je zavrnila zahtevek za revizijo, se nadaljuje postopek oddaje javnega naročila za gradbena in obrtniška dela, odpiranje ponudb bo 28. aprila, po zagotovilih ministra za zdravje Dušana Kebra pa naj bi bila nova klinika zgrajena jeseni 2006. Z različnimi donacija-
mi so doslej zanjo zbrali že dobrih 161 milijonov tolarjev.
Renata Škrjanc
Krog prenosa okužbe s klopa na človeka. Zaradi okuženih klopov je lani na Gorenjskem zbolelo 67 ljudi, Gorenjska pa spada med najbolj ogrožena območja v Sloveniji.
in Štajerskem, predvsem na celjskem območju, nekoliko manj na notranjskem, kočevskem in novomeškem območju. Največ ljudi zboli poleti, bolezen se pojavlja tudi pri otrocih, saj je med vsemi zbolelimi letno okoli 15 odstotkov otrok. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu, največ jih je do nadmorske višine 600 metrov. Klopi so dejavni že pri nekaj stopinjah nad ničlo, njihovo dejavnost okrepi tudi mila zima, nevarnost okužbe pa traja od februarja do novembra. Zdravila proti KME ni, zato je najučinkovitejše cepljenje, ki ga lahko opravite vse leto, zelo priporočljivo pa je v zimskih mesecih.
"Prvemu cepljenju sledi po 1 do 3 mesecih drugo, tretja doza
pa po 9 do 12 mesecih. Za po-živitveno cepljenje poskrbimo po 3 do 5 letih, na našem zavodu pa osebe, ki so se pri nas cepile, nanj pravočasno spomnimo. Vedeti moramo, da se ne zaščitimo pred klopi, ampak pred klopnim meningoencefalitisom. Na žalost se, kljub temu, da je zelo učinkovito, zanj Še vedno odloči premalo ljudi in o precepljenosti Gorenjske nikakor ne moremo govoriti," je povedala specialistka epidemiologije in direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Brigita Peter-nelj, dr. med..
V omenjenem zavodu se lahko cepite od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. ure, ob petkih od 8. do 10. ure, ob torkih tudi od 14. do 17. ure, naročite pa se lahko na telefonski številki (04) 20 17 100. Ena doza cepiva stane 5800 tolarjev, cepi se lahko
vsak, cepijo tudi otroke od 1. leta dalje, ne cepijo pa oseb z akutnimi obolenji, nosečnic in ljudi z alergijami na jajce in
v v
piscancje meso.
Cepljenje je obvezno za vse, ki so pri delu izpostavljeni okužbi, na primer veterinarji, gozdarji, poštarji, policisti, ..., slednjim ga mora plačati delodajalec. Cepivo je po besedah Peterneljeve učinkovito in varno, stranski učinki so redki in blagi. Na mestu vboda se lahko pojavita oteklina in rdečina, povišana temperatura in blag glavobol.
♦ v
Renata Skrjanc
DRUŽINSKI NASVETI
Delovne navade (3)
Damjana Šmid
"Navadno delo, ki ga vsak dan opravljamo doma, je za dušo bolj pomembno, kakor kaže njegova preprostost."
(Thomas Moore)
Preproste stvari so največkrat najbolj učinkovite. Mednje spada tudi zgled. Če bodo imeli otroci pred seboj redoljubne in urejene starše, bodo prav gotovo dobili košček tega tudi zase. Če bodo njihovi starši pokazali, da so lahko tudi rutinska, vsakodnevna opravila zabavna, potem se jim bodo pri delu rajši pridružili kot sicer. Glasba, pesem ali samo pogovor o stvareh, ki otroke zanimajo, so učinkoviti spremljevalci pri delu. Šoloobvezni otroci naj bi delah že večino gospodinjskih del, od kuhanja (na začetku palačinke in pečen krompirček, kasneje že kaj več), likanja (na začetku robci, kasneje servete, potem majice in vše ostalo), zlaganja perila (nogavice, brisače, perilo, ipd), čiščenja čevljev (na kar velikokrat pozabljamo), pomivanja in brisanja posode, čiščenja tal in podobno. Mame imajo včasih pomisleke. Češ da fantje tega nočejo delati, ker so to ženska opravila. S tem naredijo veliko škodo tako sebi, kot otroku in še najbolj fantovemu bodočemu samostojnemu življenju. Vsaka snaha bo za večno hvaležna taŠči, če bo znal njen izvoljenec postoriti dela tudi v kuhinji. Zatorej proč s takimi predsodki. No, pri tem nam je v Škodo lahko zgled očeta, če le-ta prav nič ne sodeluje v gospodinjstvu. Kljub temu lahko njegovo delo prikažemo na drugih področjih in naj to ne bo ovira, da ne bi sinovi delali več. Ko so otroci večji, je prav, da jim kdaj prepustimo stanovanje, za druženje s prijatelji, za zabavo ali za vikend. Že prej pa se dogovorimo, v kakšnem stanju mora biti stanovanje, ko se vrnemo. Po vrnitvi nam bo jasno, kako znajo ali ne znajo mladostniki poskrbeti za svoje obveznosti. S tem, ko jim bomo zaupali, jim bomo dali priložnost, da se pri tem izkažejo in dobijo možnost Še za kdaj drugič. Velikokrat nastane mala vojna tudi pri oblačilih - pranje, sušenje, likanje. Pred vami je prost vikend in en kup perila v kopalnici. Zagotavljam vam, da otroci in mladostniki prej in bolje zlagajo perilo in zanj skrbijo vsak dan, če morajo sami poskrbeti za pranje, sušenje ali likanje. Deklice so presenečene, kakšen kup perila se nabere v vsem tednu in ker si rade olajšajo delo, potem vseeno premislijo, ali bodo majico oblekle enkrat ali mogoče dvakrat. Če želite, da boste imeli v popoldanskem času vsaj malo časa zase in za družino, potem še pogovorite z otroki, kaj bo vsak dan storjeno, ko se boste vrnili iz službe. Čas je že, da naučimo otroke tudi delati, ne samo vlagati v njihovo znanje. Tako kot pravijo Kitajci, ne dajaj človeku rib, rajši ga nauči, kako jih bo lovil.
Računalnika za Davida in Nika
Jesenice - "Zelo sem vesel prenosnika, ker bom lažje sledil pouku," je povedal 12-letni David Djurič s precejšnjo okvaro vida. Tretješolec Nik Ovsenek z grafomotoričnimi težavami pa je izrazom zadovoljstva dodal še: "Hvala vsem, da ste izbrali mene. Zelo bom pazil nai^j."
Preizkus računalniške opreme: od leve specialna pedagoginja Milojka Bemik, Nik Ovsenek, računalničar Klemen Klemene in David Djurič.
Namenjeno je Bilo vodstvu in učiteljem Osnovne šole Toneta Čufarja, jeseniškemu Centru za socialno delo, Humanitarnemu zavodu Vid in predvsem podjetju Iskratel. Sicer že večkratni donator za humanitarne namene se je tokrat odločil, da milijon tolarjev nameni otrokoma s posebnimi potrebami za nakup dveh prenosnih računalnikov s tiskalnikoma, CD-ji in nahrbtnikoma za prenos opreme. Kot je povedala vodja kadrovskega sektorja v Iskratelu Irena Vidic, so iskali informacije o pomoči potrebnih pri več centrih za socialno delo. Odločili so se za jeseniško osnovno šolo Toneta Čufarja, ki tudi sama namenja veliko pozornosti otrokom s posebnimi potrebami (letos jo obiskuje osem). Tu so že razmišljali, kako bi pri nakupu računalnika pomagali Davidu, pri katerem seje ob učenju slepega tipkanja pokazal
kot zelo učinkovit prij)omoček. Ravnateljica Branka Sčap: "Ko smo zvedeli za znesek donacije, smo lahko vključili še Miha. S tem je omogočeno, da bosta pri pouku izboljšala že tako zelo dober uspeh in bosta pri delu toliko hitra, kot so njuni sošolci."
Mendi Kokot
Paraplegiki izgubljajo občutek manjvrednosti
Po začetnem šoku, ko nesreča temeljito spremeni življenje, se je treba znova vrniti v življenje,
družiti s sebi enakimi, pa tudi z zdravimi, da izgubiš občutek manjvrednosti.
Lesce - Tako približno meni eden mlajših Članov Društva pa-raplegikov Gorenjske, ki aktivno dela v programu druženja z zdravimi vrstniki, prepričan, da se je po nesreči treba znova vrniti med ljudi in se spopasti z novim življenjem na invalidskem vozičku. Na srečo se v družbi razblinjajo predsodki o invalidih kot nemočnih revčkih, ki so lahko deležni le našega usmiljenja in sočutja. Ob vsem, kar zmorejo, so vredni zlasti našega občudovanja, je ob srečanju društva menil gorenjski poslanec iz Bohinja Dušan Vuč-ko, ki pa se zaveda tudi velikih težav teh sicer srčnih ljudi. V Sloveniji je namreč kar 10 tisoč invalidov brezposelnih, desetina v vsej strukturi nezaposlenih. Cveto Uršič, direktor Fundacije
Peter Jovanovič za zdravje otrok
Ljubljana - Peter Jovanovič, likovni samouk izpod Blegoša, svoja dela spet razstavlja v dobrodelne namene. V četrtek, 8. aprila, bodo v prostorih Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani odprli prodajno razstavo njegovih risb. Razstava, ki jo bosta odprla direktor zavoda dr. Božidar Voljč in predsednik Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka mag. Damjan Slabe, bo namenjena počastitvi krvodajalcev škofjeloškega območja, kjer so po številu krvodajalcev na prebivalstvo vsako leto med najuspešnejšimi. Peter Jovanovič je večstranski umetnik: poznamo njegove skulpture v lesu, rad pa ima tudi izražanje z risbo. Doslej je že velikokrat razstavljal doma in v tujini, udeležuje pa se tudi različnih dobrodelnih prireditev, katerih izkupiček je natnenjen socialno ogroženim ljudem.	Danica Zavrl Žlebir
Paraplegiki spodbujajo odpravo grajenih ovir v okolju
za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in direktor enega od oddelkov na Inštitutu za rehabilitacijo invalidov, pa je dejal, daje delež brezposelnih invalidov še večji, kot kaže uradna statistika. To plat socialne varnosti invalidov naj bi v prihodnje rešil poseben zakon, o katerem sta govorila oba gosta. Zaposlitev omogoča samostojnost, ta pa je za ljudi, ki jih življenje na invalidskem vozičku že tako sili v odvisnost,
ena najpomembnejših vrednot. Ena od njih je tudi možnost neoviranega gibanja vsaj na vozičku, zato si moČno prizadevajo za odpravo grajenih ovir v svojem okolju. Majda Odar, načelnica oddelka za družbene dejavnosti v občini Radovljica, je na srečanju povedala, da si v občini prizadevajo narediti mesto prijazno invalidom in nanizala več ustanov, kjer so jim omogočili neovirano gibanje. Posebna komisija analizira stan-
je na tem področju in išče rešitve, pričakuje pa tudi pobude samih invalidov, da bi pri posegih v prostor upoštevali njihove posebne potrebe.
Na Gorenjskem, kjer sta v društvo vključena 102 člana, paraplegiki sami poskrbijo za veliko stvari, da jim je življenje lažje. Tako je predsednik Slavko Bra-čič povedal, kako ob pomoči Zveze paraplegikov Slovenije in njenih sodelavcev odpravljajo grajene ovire v invalidovem domačem in delovnem okolju. Spomnimo se le primera srednješolca Zorana Komljena iz Škofje Loke, ki je dobil posebno dvižno ploščad pred domaČim blokom, kjer bi mu sicer morali prek nekaj stopnic vsak dan pomagati zdravi pomočniki. Dvigalo je dobil po zaslugi skupne dobrodelne akcije Gorenc Gorencu, ki je predlani potekala prek Gorenjskega glasa. V društvu svojiin članom tudi omogočijo, da jim v osebne avtomobile vgradijo ustrezne tehnične pripomočke in tako lahko vozijo sami. Njihova dejavnost obsega vse od sociale, kulture do športa, kjer se lahko ohva)ijo z izjemnimi dosežki, e posebej ponosni so letos na obe svoji olimpijki. igralki namiznega tenisa Andrejo Dolinar in Matejo Pintar, ki pojdeta avgusta na paraolimpijske igre v Atene. Danica Zavrl Žlebir
Torek, 6. aprila 2004
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
Bel prašek v pismu trziskemu županu ni antraks
Tako nenavadno pošiljko komenttira župan Pavel Rupar, tajnica pa se je včeraj okrog poldneva vrnila
v odpečateno pisarno.
Trzic - Ko je v petek, 2. aprila, zjutraj tajnica Irena Mat^č v svoji pisarni odpirala pošto, se ji je iz ene od kuvert vsul po rokah bel prašek. Pismo je bilo naslovljeno na župana Pavla Ruparja, oddano pa je bilo dan prej, torej 1. aprila (na dan lažnivcev) na pošti v Tržiču.
Na občini so na neobičajno pošiljko reagirali prav; poklicali so na policijsko postajo in v tajništvu so se razen tržiških policistov oglasili tudi kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije ter veterinarska inšpektorica Silva Omejc. Slednja je pisemsko ovojnico in njeno vsebino vzela za laboratorijske preiskave, vrata v tajništvo pa zapečatila do zaključka preiskave.
Večji del včerajšnjega dopoldneva so bila vrata še zapečatena, okrog poldneva pa so tajništvo spet odprli. Tajnica dogodka ne komentira, župan Pavel Rupar pa je pismo z belim praškom označil za žlehtnobo. "Mislim, da ni nič resnega, da gre za navaden sladkor, čeprav bi po gonji proti meni, ki jo doživljam že več mesecev, seveda lahko pričakoval
Na mizi županove tajnice se je v petek zjutraj znašla pošiljka z belim prahom. Foto: Tina Doki
tudi kaj drugega." Župan je še povedal, da se kriminalistov očitno ne bo zlepa znebil, najbolj svež njihov izdelek je 48 kazen-
skih ovadb v zvezi s študentskim delom. Tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Zdenko Guzzi je včeraj zgodaj popoldne
povedal, da je bil laborijski test praška na antraks negativen, za kakšno snov dejansko gre, pa nismo zvedeli. Helena Jelovčan
Pred 7. aprilom - svetovnim dnevom zdravja
Prometna varnost ni naključje
Tej pereči temi je letos posvečen svetovni dan zdravja, ki ga bodo z različnimi aktivnosti zaznamovali tudi
v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj.
Kranj - Vsak dan se na cestah po vsem svetu ponesreči kar 140 tisoč ljudi, več kot tri tisoč jih umre, petnajst tisoč pa ostane prizadetih vse živ^ei^je. l\idi na slovenskih in gorenjskih cestah je davek, ki ga jem\je promet, k^ub vztrajnemu zmanjševanju števila žrtev še vedno previsok in predvsem nepotreben, saj večino prometnih nezgod ljudje lahko sami preprečimo. O tem so prepričani tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj.
Profesorica zdravstvene vzgoje Tai\ja Torkar pravi, da so se v zavodu ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja osredinili predvsem na dve najšibkejši skupini udeležencev v prometu, to je na otroke in kolesaije. "Otioci se v promet vključujejo kot pešci, ko-lesaiji pa tudi kot potniki v motor-
fiäß ^♦♦r ♦ • * •

NESREČA
Zbil kolesarja in pobegnil
Beguiye - 73-letni Radovljičan je v petek, 2. aprila, ob 12.10 z osebnim avtom cimos AX vozil po lokalni cesti od Hraš proti Begunjam. Ko se je srečeval z nasproti vozečim avtom in hkrati prehiteval kolesarja, je zaradi neprimerne boČne razdalje zbil 71-letnega nemškega kolesarja. Po trčenju je povzročitelj peljal naprej, radovljiški policisti so ga kmalu izsledili. Huje ranjenemu kolesarju je najprej pomagal zdravnik iz radovljiškega zdravstvenega doma, zatem pa so ga z reševalnim avtom odpeljali v jeseniško bolnišnico.	H. J.
so vzrok za več kot 60 odstotkov vseh smrti med kolesarji in za približno 40 odstotkov vseh sprejemov v bolnišnice med poškodovanimi kolesarji. Kolesar si v nezgodi lahko usodno poškoduje glavo že pri hitrosti 30 kilometrov na uro. Varnostna čelada pri kolesarjenju pa tudi pri rolanju pomembno omili morebitne posledice trkov in padcev. Strokovnjaki so ugotovili, da čelada zmanjša kolesaijevo tveganje za hujšo poškodbo glave v skoraj 85 odstotkih, tveganje za izgubo zavesti v nezgodah pa v blizu 88 odstotkih primerov. Zato bi radi vse gorenjske kolesarje spodbudili k uporabi varnostnih čelad. To velja zlasti za starejše od štirinajstih let, za katere čelada ni več obvezna."
V Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so se povezali s prodajalci kolesarskih čelad na Gorenjskem in jim predlagali, naj jutri, 7. aprila, kupcem čelad ponudijo popust. Pobudo so sprejeli v športni trgovini Elan, trgovini Mercator Intersport, v Her-visu v Kranju, v kolesarskem centru v Lescah in Prestige v Tržiču, v Jeti sport in trgovini Kolo v Radovljici, kot tudi v
v
servisu koles Slavko Žagar in v Giantbikesu v Kranju.
Helena Jelovčan
Kolesarska čelada ni nič sramotnega tudi za najstniške in odrasle glave. Na žalost vedno res ne rešuje, v številnih primerih pa. -Foto: arhiv
nih vozilih," je utemeljila učno delavnico Varno v promet, ki jo v zavodu za jutri pripravljajo za učence petih razredov osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici.
Za kolesarje pravi, da so poleg pešcev najbolj ranljivi udeleženci v prometu. "Poškodbe glave
Brezplačni telefon o izrabljenih vozilih
Ljublana - Na brezplačen telefonu ministrstva za notranje zadeve bo predstavnik ministrstva za okolje, prostor in energijo v sredo, 7.
aprila, med 10. in 13. uro odgovarjal na vprašanja v zvezi z • _
izrabljenimi vozili. Po oceni ministrstva jih je v Sloveniji vsako leto okrog 50.000. Da bi država rešila vprašanje onesnaževanja, skladno 2 evropskimi predpisi, uvaja sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, po katerem zadnji lastniki od 1. maja naprej vozila ne bodo mogli odjaviti iz prometa brez potrdila, da so ga predali v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu.	H. J.
DomaČi spali, vlomilci delali
Krai\j - V noči s petka na soboto so kranjski policisti obravnavali več vlomov v stanovanjske hiše v Kranju in okolici. Medtem ko so domači spali, so lopovi pregledovali hiše in gospodarska poslopja, iz katerih so kradli predvsem denar, tehnične predmete in orodje. Skupna vrednost ukradenega je presegla pol milijona tolarjev.
Visoko - Iz hiše na Visokem pri Kranju je vlomilec odnesel približno 45.000 tolarjev gotovine ter prenosni računalnik tos-hiba satelite, vreden več kot 700.000 tolarjev.
SeniČno - V soboto zvečer pa je neznanec "obiskal" hiŠo v Se-niČnem. Odnesel je prenosni računalnik, vreden okrog 500.000 tolaijev.
Radovljica - Neznanec je v soboto skozi odklenjena vrata prišel v stanovanjsko hišo, pregledal vse prostore in v spalnici našel 3,6 milijona tolarjev. Seveda jih je pobasal s seboj.
Vlomil v
9
počitniško hišo
Sopotnica - Med 10. marcem in 2. aprilom je nekdo vlomil v počitniško hišo v Sopotnici. Odnesel je televizor, glasbeni stolp, električni oljni radiator in več orodja. Lastnika je oškodoval za približno 130.000 tolaijev.	H. J.
Kurilno olje ni nafta
v nekajmesečni akciji slovenskih carinikov in policistov so odkrili 599 voznikov, ki v vozilih za pogonsko gorivo
uporabljajo prepovedano kurilno olje.
Kranj - Cariniki in policisti so v preteklih mesecih izpe^ali akcijo Nafta, v kateri so odkrivali nepravilno uporabo ekstra lahkega kurilnega olja v vozilih - avtomobilih, tovornjakih, traktorjih, kombajnih, delovnih strojih ... Kurilno o^e je namreč po zakonu o trošarinah prepovedano uporabljati v pogonske namene oziroma v vozilih in delovnih strojih, zaradi cenovne privlačnosti pa je med lastniki vozil z dizelskimi motorji zelo "čislano" pogonsko sredstvo. Akcyo bodo letos še ponovili.
Na območju celotne države so v okviru rednih kontrol vozil ustavili in v ta namen kontrolirali 4698 vozil, na prste pa so stopili kar 599 voznikom oziroma slabim 14 odstotkom ustavljenih. Zoper vse voznike so podali predlog o uvedbi postopka o prekršku - v 530 primerih zoper fizične osebe, v 69 primerih pa zoper pravne osebe. 558 vozil, v katerih so naleteli na kurilno olje, je bilo v lasti slovenskih državljanov, v 41 primerih pa so bili vozniki tuji državljani.
Kršiteljem grozijo dokaj visoke denarne kazni. Za fizične osebe se namreč zagrožena kazen za prekršek nenamenske uporabe mineralnih olj giblje od 100 do 400 tisoč tolarjev, za samostojne podjetnike od 400 ti-
soč do 12 milijonov tolarjev, za pravne osebe od milijona do 18 milijonov tolarjev, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 200 tisoč do milijon tolarjev.
Samostojni podjetniki, avto-prevozniki in družbe, v katerih vozilih so odkrili prepovedano uporabo kurilnega olja, pa se bodo morali ukvarjati še z dodatnimi nevšečnostmi, saj bo kriminalistična policija davčni upravi predlagala, da jih vzame v precep in izvede davčni pregled. Se posebej bodo dacarje v njihovih poslovnih knjigah zanimali prejeti računi prodajalcev goriv. Kriminalisti pač ugotavljajo, da podjetniki in družbe v svojih knjigah nimajo pravih prejetih računov za gorivo, temveč ponarejene. Simon Šubic
Nevarna snov v cisternah
v
Šenčur - Iz ene od dveh zapuščenih cistern v industrijski coni v Šenčiiiju so v nedeljo dopoldne opazili iztekanje. Kranjski poklicni gasilci so ugotovili, da gre za toksično snov repneu B resin, ki je
škodljiva pri vdihavanju in stiku s kožo. Gasilci so odstranili s tekočino
f
onesnažen pesek ter odpeljali obe cisterni, v katerih je bilo še pribUžno 50 htrov tekočine. Pesek in cisterni je prevzelo podjetje Ekol. H. J.
Zgorela lesena baraka
Vrba - V soboto zjutraj je zagorela lesena baraka ob nogometnem igrišču zunaj Vrbe. Posredovali so gasilci iz Zabreznice in z Jesenic. Zgorela je oprema v baraki, zunanja lesena obloga pa je bila le ožgana. Vzrok požara Še ni pojasnjen. Škode je za približno 700.000 tolarjev.	H. J.
V Sloveniji 2860 uživalcev drog
Ljubljana - Po podatkih Informacijske enote za prepovedane droge pri Inštitutu za varovanje zdravja RS je bilo lani v Sloveniji evidentiranih 2860 uživalcev drog, ki so iskali pomoč v sedemnajstih centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. 504 uživalci so pomoč iskali prvič. Obravnavani so bili povprečno stari 26 let, najmlajšemu je bilo komaj trinajst let, najstarejšemu pa 54. Tri Četrtine obravnavanih je moških, četrtina se še šola. Kar 90 odstotkov odvisnikov je iskalo pomoč zaradi težav s heroinom.	H. J.
KRIMINAL
Peugeotu ukradel pokrov
Kranj - Sredi prejšnjega tedna je nočni nepridiprav na dvorišču stanovanjske hiše v Zgornjih Bitnjah, kjer je bil parkiran osebni avto peugeot 206, ukradel pokrov motorja, vreden okroglih sto tisočakov.
Škofja Loka - Na parkirišču v škofjeloški Fužinski ulici pa je neznanec v noči s četrtka na petek z avta fiat ducato snel registrski tablici KR 26-41L.
Radovljica - S parkiranega tovornega vozila v Radovljici je neznanec ukradel registrski tablici KR H6-492.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapusril
BOZO BENEDIK
častni občan Občine Bled
Hvaležni smo mu za vse, kar je dal Bledu. Spoštovanega občana bomo ohranili v trajnem in lepem spominu
i
v
Zupan Občine Bled Jože Antonič in Občinski svet Občine Bled

GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
POGOVOR / info@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Egi Gaspersic, ki težko rece ne, kadar gre za glasbo
žilah
mu
tece
pesem
Srebrna plaketa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki jo je prejel konec marca, je le ena izmed nagrad, ki jih je za svoje delo na glasbenem področju doma in v zamejstvu doslej prejel Egi Gašperšič. Kot kaže, ne zadnja, saj s podvojeno močjo ustvarja naprej. Pa ne zaradi nagrad, bi sam dejal, ampak zato, ker je preprosto
v njem ljubezen do glasbe in lepe slovenske pesmi.
Egi Gašperšič se je rodil v veliki družini kot deveti od dvanajstih otrok. Najbrž gre kar i\jegoveniu oČetu Jožetu, gospodarstveniku in dolgoletnemu ravnatelju Plamena v Kropi, hkrati pa glasbeniku, kulturnemu zanesenjaku in zapisovalcu kroparske zgodovine, pripisati največ zaslug za to, da je glasba zaznamovala celo družino. Prav nobenega v družini glasba ni obšla, saj so vsi sodelovali bodisi kot glasbeniki pri ansamblih bodisi kot pevci v različnih sestavih in zborih. Ob sestri Zlati Gašperšič Ogi^janovič, ki jo poznamo kot odlično operno in koncertno pevko, se je za profesionalno glasbeno pot odločil tudi Egi.
" ' i
r*f } ^	f . •
S • ^
. »-'A
% V
• • «s

C-


Končal je študij muzikologije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, bil dolgoletni ravnatelj Glasbene Šole Radovljica, že 42 let vodi Moški pevski zbor v Kropi, od leta 1980 Moški pevski zbor Podnart, pa še ženski in mešani pevski zbor Koledva, poznamo ga kot odličnega glasbenega pedagoga, ki ima za seboj bogat opus glasbene literature, povezane s slovensko ljudsko glasbo, ustvaril je vrsto del za komorno igro in skupinsko muziciranje, napisal je množico notnih zapisov za različne instrumente, tudi za znani radov-liiški harmonikarski orkester ...
e bi lahko našteval in s tem tvegal vsaj pol intervjuju namenjenega prostora. Čeprav se je leta 1997 uradno upokojil, pa vsak dan bolj dokazuje, da kdor se enkrat speča z glasbo, le te nikoli ne zapusti.
Kot gre o vas glas, bi vas lahko pričakoval kjerkoli v radovljiškem koncu, kjer gre za glasbeno pedagoško delo. Tako tudi na glasbeni urici v brez'
"Pred več leti so me v vrtcu ob neki priložnosti prosili za glasbeno spremljavo otrok. Kasneje seje odvilo tako, da so glasbene urice v vrtcu, ki jih imava z Marijo, postale tradicija. Prihajava enkrat na mesec, otroke učiva novih pesmic in lahko rečem, da je prav fino. Pripravil sem tudi že dve pesmarici ljudskih pesmi, pa tudi novejših iz Cicibana in podobnih revij, ki so časovno ali po običajih vezane na čas leta, v katerem smo ..."
Živeli smo skromno, bili smo ačni, slabo oblečeni in obuti, a se kljub temu, da nas je bilo 12, nič ne spomnim, da bi. nam bilo kdaj hudo.
Brezjanski otroci imajo možnost glasbo spoznavati iz prve roke, kako je bilo v času vaše mladosti? Družina Gašperšič je bila precej glasbeno aktivna,
"V vojnih letih ni bilo kaj dosti muzike, po vojni pa se je marsikaj spremenilo. Že v Šoli smo veliko prepevali, začetek
S kolegico Marijo Kolarjevo enkrat na mesec ob ponedeljkih na otroke brezjanskega vrtca prenašata ljubezen do glasbe in lepega petja.
janskem vrtcu. Prav prijetno vaju je bilo s kolegico Marijo Kolarjevo gledati, kako na otroke prenašata ljubezen do glasbe in lepega pe^a ...
mojega ukvarjanja z glasbo pa je povezan tudi z bratovim klavirjem. Starejši brat Božidar, ki je med vojno na Dunaju študiral glasbo, je ob bombardiranju ja-
Egi Gašperšič prihaja iz družine z bogato glasbeno dediščino.
nuaija leta 1945 izgubil življenje. Njegov klavir smo z Dunaja dobili domov šele leta 1948, ko so se stvari normalizirale. Nanj je sprva igral oče, glasbenik violinist, že od leta 1925 ravnatelj Plamena, ki je vedno nihal med glasbo in gospodarstvom, kasneje pa je začel učiti še mene. V nižji gimnaziji v Radovljici me je učila nuna v civilu, zasebne ure pa sem obiskoval tudi med šolanjem v Ljubljani. V Kropi je oče v okviru kulturnega društva ustanovil glasbeno šolo, ki je kakih pet let kar dobro delovala in imela tudi
preko 80 učencev."
Neverjetno?
"Imeli smo jo v Kropi, v Lescah, na Bledu je bil ockielek jeseniške, v Radovljici pa šole ni bilo. Tja je prišla leta 1956. V Kropi sem še tako učil igrati še rog."
Ne ravno popularen inštrument ...?
"Mislim, da so bile takrat za rog potrebe v domačem orkestru, ki ga je tudi vodil oče. V Ljubljani, kjer sem hodil v višjo gimnazijo, sem se potem ob klavirju na srednji šoli učil Še rog. Ko sem vpisal muzikologijo na Akademiji za glasbo, sem začel igrati še v radijskem orkestru. Ker po nekaj letih na treh koncih le ni šlo, sem se posvetil le študiju."
Kmalu po vrnitvi v Radovljico ste dokaj mladi in z ne veliko izkušnjami postali ravnatelj glasbene šole.
"Po dveh letih poučevanja roga in teorije na glasbeni šoli ter glasbe v osnovni šoli so me prepričali, da zamenjam doteda-
njega ravnatelja glasbene Šole, s katerim menda na občini niso bili zadovoljni. Saj ti bomo pomagali, so mi rekli."
Imeli pa ste izvrstno ekipo sodelavcev, večinoma vaše generacije ...
"Kar nekaj nas je bilo, ki smo v istih letih končali akademijo. Moram reči, da sem imel zares dobro ekipo. Včasih sem imel celo občutek, da nam na nekaterih šolah kar zavidajo naše dobre odnose, brez prepirov, razdorov, obtoževanj ... Disciplinska komisija nikoli ni imela dela. Leta na glasbeni šoli so bila zame kar prijetna, spremenilo seje v devetdesetih letih, ko so se začele razmere v šolstvu spreminjati. To, da smo ob velikem vpisu del pouka prilagajali kadrovskim možnostim, v Ljubljani ni bilo. vedno razumljeno. Za kakšno od naših rešitev se je kasneje pokazalo, da smo nekoliko prehitevali dogodke. Ko se je bližala tridesetletnica mojega ravnateljevanja, sem se odločil, da izprežem."
V teh letih ste napisali tudi precej notne literature za pedagoške potrebe. Posebej blizu so vam bile priredbe ljudskih pesmi za solistično igranje različnih glasbil, od pihal, trobil, godal, brenkal do harmonike in klavirja...
"V času vodenja šole sem ves čas poskušal reševati pomanjkanje notne literature, primerne za del pedagoških potreb v šoli. Kot rečeno, manjka primernih skladbic, vezanih na ljudsko izročilo. Mogoče me je to tudi pripeljalo nazaj do vrtca. Nikoli mi ni bilo pod častjo na klavirju
spremljati mlade glasbenike, spremljati osnovnošolske zbore ... Vsak šolan glasbenik za to nima posluha in potrpljenja in se ukvarja predvsem z višjim profesionalnim nivojem. Veliko sem se in se še ukvaijam z zborovskimi priredbami čudovitih samospevov slovenskih skladateljev Ipavca, Lajovica, Emila Adamiča ... V zborih, ki jih vodim, pogosto izvajamo samospeve, kar je posebnost. Nekateri samospevi bi lahko celo pona-rodeli, če bi bili le večkrat izva-
jam.
Vseskozi ste in še delujete kot zborovodja, v Kropi, Podnartu, Radovljici...
"Kropa ni bila nikoli brez zbo-
v
ra. Ze po prvi svetovni vojni je zbore vodil oČe, sledili so drugi, tudi rojak, slavni tenorist Anton Dermota. Sam sem zbor redno prevzel leta 1961, potem ko je oče zaradi bolezni prenehal z delom. Po več menjavah dirigentov so me leta 1980 za eno leto angažirali Še v MPZ Podnart. Ta sezona sedaj traja že 24 let."
Vas je prav vodenje zborov tudi v taki meri zapeljalo v bogato zakladnico slovenske ljudske pesmi?
"Z ljudskim glasbenim izročilom se je ukvarjal že oče, sam po sebi pa sem ga vsrkaval tudi sam. Ne vem zakaj je treba tolikokrat poudarjati, da je slovenska ljudska pesem ravno tako
"S krajem Radiše sodelujemo že skoraj 41 let. Na Koroškem me je vedno presunilo to, da Slovenci v teh vaseh tako zavzeto sodelujejo bodisi v društvih ali izven njih. Poleg življenja v drugi, Slovencem ne preveč prijazni deželi, so živeh v povsem drugem političnem sistemu, v drugem svetu, a so hkrati dobro poznali slovensko ljudsko in umetno pesem, brali so naše knjige, govorili in razmišljali po naše ..."
Ko gledate nazaj na vašo prehojeno glasbeno pot, bi kaj spreminjali?
"Česa bi se zagotovo lotil drugače, nekaj se človek vseeno nauči v življenju. Če bi vedel to, kar vem sedaj, mogoče nikoli ne bi šel za ravnatelja glasbene šole. Šele po upokojitvi sem začel delati stvari, ki jih prej nisem mogel. Zdaj imam tudi dopoldan Čas. V zadnjem času sem precej delal za Korošce, nazadnje sem sodeloval pri pisanju not za pesmi v knjigi o ljudski pesnici Hartmanovi Milki in pomembnem, a žal spregledanem skladatelju Antonu Nageletu."
Kaj imate trenutno v delu?
"Več stvari imam na mizi. Na Koroškem imam še nekaj dela. Trenutno se ukvarjam s kantato Miklova Zala, ki jo je napisal Anton Nagele. Ob odprtju letošnjega Festivala stare glasbe v Radovljici naj bi predstavili
Najmlajši Egijev brat Rok se je učil flavto, Dominik, po izobrazbi doktor stomatologije, je dolgo igral violino, pokojni brat Boštjan je bil arhitekt in dober klarinetist, rad je igral klavir zase in tudi cerkvene orgle, še en brat Janez je bil klarinetist in kontrabasist v Kropi, sestra Zlata je naredila kariero kot operna pevka, Zala je prav tako prepevala v zboru, tudi brat Marjan, prav tako arhitekt. Joža je bi čelist v orkestru v Kropi, Špela je bila pevka, pokojni Božidar je študiral glasbo na Dunaju, starejša sestra Marija je tudi prepevala... Tisti, ki ni igral inštrumenta, je zagotovo prepeval. Tudi Egijeva sin Aleš in hči Mateja sta se učila klavir in njuni otroci prav tako hodijo v glasbeno šolo, Blaž igra klarinet, Liza violončelo in Rok klavir, prav tako Ema, najmlajša Laura je v glasbeni pripravljalnici.
vredna in kvalitetna kot ljudske pesmi drugih narodov. Meni je to že od nekdaj jasno. Pri nas jo preveč podcenjujemo. Za zbore sem v vseh teh letih priredil tudi mnoge manj znane skladbe iz našega izročila."
V iskanju slovenske ljudske pesmi ste bržkone prišli tuđi med slovenske Korošce v sosednji Avstriji, s katerimi v zadnjih
letih še posebej dobro sodeluje-• • •
dvajset znanih ljudskih pesmi ob glasbeni spremljavi, kot je v naši navadi pri kolednicah. Težko je izbrati med tako množico pesmi, pomembna pa sta tako vsebina kot glasbeni izraz. Precej dela imam še in vem, da vsega ne bom zmogel, zato moram delati selekcijo, kaj vzeti v roke in kaj ne."
Igor Kavcic, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglic ^
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
970
Zdravnik Petra Velikega
Leta 1942 je izdal Lavtižar v samozalozbi zanimivo knjigo, natisnjeno i' tiskarni Antona Blazeja na Jesenicah: Naši zaslužni možje. V njej je popi-sal 40 Slovencev, ki jih je pač imel za zaslužne. Med njimi je tudi cela vrsta Gorenjcev. Med temi
kot prvi DR. GREGORIJ OGUAR (I65I-J7J7),
zdravnik ruskega carja Petra Velikega. "Zibala ga je slovenska mati v Naklem pri Kranju na Gorenjskem, kjer se je porodil v dan svojega zavetnika svetega Gregorija 12. marca 1651. Se zdaj pravijo tisti hiši pri Ogljarju. Njegov oče je bil imovit in pobožen kmet. Ime mu je bilo Martin, materi pa Lenka. Po očetovi in materini želji naj hi bil postal njih sin duhovnik, kar se pa ni zgodilo. Nižje šole je bržkone obiskoval v bližnjem Kranju, pozneje pa je šel v Rim, kjer je dovršil višje študije in postal doktor zdravilstva. Napravil je tudi doktorat
iz modroslovja, vendar je bil njegov življenjski poklic zdravilstvo, ki se ga je držal do svoje smrti. Prav zaradi tega poklica je dobil zvezo z daljnim svetom."
Ze dijaških letih je po takratni šegi spremenil domači priimek Ogljar v Carbonarius. Ko je pozneje deloval kot deželni zdravnik na Kranjskem, Koroškem in Spodnjem Štajerskem (tu se je oženil s slovensko Štajerko) se je podpisoval: "Gregori-us Carbonarius, Philosophiae et Medicinae Doctor, wie auch bestellter Physicus". Postal je eden najbolj slavnih avstrijskih zdravnikov in kot takega ga je cesar Leopold L poslal na ruski dvor, na Željo carja, kateremu je služil kot njegov osebni in dvorni zdravnik. Na starost si je zaželel vrnit\'e v domovino. Car mu je ustregel in mu v zahvalo spisal posebno priznanje v obliki pisma. V njem v ruščini piše:
"Mi Peter prvi, car in samodržec vseruski, objavljamo s tem pismom, da je bil poslan na Naš dvor od rimskega cesarskega veličanst\'a Leopolda I. doktor Gregorij Carbonarius v Našo službo. Ostal je tukaj 26 let. Ves ta čas nam je služil verno in vdano kot doktor zdravilsn'a. Ko ga na njegovo prošnjo milostno odpuščamo iz službe, spri-čujemo s tem pismom, da Smo bili s tem učenim in skušenim zdravnikom zelo zadovoljni. Za nje-
Vodnjak v Naklem
gove zasluge mu podeljujemo čast carskega svetnika. Zelo radi bi ga še obdržali na Našem dvoru, toda ker želi priti v svojo domovino, mu dovoljujemo prost odhod iz Naše države. Vse načelnike drugih vlad pa prosimo, da hi nudili na potovanju vsako potrebno pomoč našemu doktorju, njegovi soprogi in vsemu spremstvu. V dokaz resnice Smo dodali temu priporočilu svoj lastnoročni podpis in pečat vseruske države. V Moskvi 22. aprila 1714. " Sledita pečat in carjev podpis. Že pred ruskim carjem mu je naslov cesarskega svetnika po-
delil tudi cesar Leopold I. in ga hkrati povzdignil
plemiški stan. "Za grb plemenitega stanu si je izbral Carbonarius ščit s štirimi deli i polji). Prvi in četrti del predstavljata zlatega leva na črni podlagi, drugi in tretji del pa vpodobljeno srečo na rdeči podlagi. Ker si vsak plemenitaš pridene novo ime k staremu imenu, sije izbral Carbonarius pridevnik 'von Wieseneck'. Ta priimek si je dodal iz posebnega vzroka. Njegova rojstna hiša je Zgrajena namreč na vogalu travnika, ležečega ob vzhodni strani Naklega. Zato si je po tem travni-kovem voglu dodal plemiško ime 'von Wiese-neck \ " Po naše: pl. Travnokotnik oziroma Oglo-t ratni k.
V Naklem in v Kranju je po vrnit\>i iz Rusije živel samo še slaba tri leta, umrl je v Kranju. V kranjski mrliški knjigi je v latinščini zapisano: "Dne 2. februarja 1717 ob eni uri popoldne je pobožno v Gospodu zaspal po prejetih zakramentih presvetli gospod doktor Gregorij Carbonarius plemeniti Wieseneck, star 66 let. " V testamentu, ki ga je dal izvršiti po kranjskem dekanu Janezu Jakobu Schillingu se je med drugimi spomnil tudi rodnega Naklega. Domači vasi je zapustil 5000 goldinarjev za napravo tistega, kar se mu je zdelo najbolj potrebno - dveh vodnjakov s tekočo vodo. Rojak posebne vrste, mar ne ?




Torek, 6. aprila 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GUS • 17. STRAN
Čeprav podatki o povečevanju izgube v LIP Bled, d.d., kažejo na poslabševanje poslovanja, pa predsednik njegove
uprave trdi, da se poslovanje izboljšuje in da bo letos podjetje že poslovalo pozitivno.
Bled - Podatki o tem, da se je izguba LIP Bled, d.d., lani s 419 milijoni tolarjev povečala za skoraj polovico, so zaradi vliva de-zinvestiranja, odpisa terjatev in prevrednotenja zalog zavajajoči, trdi Alojz Burja, predsednik uprave. Zdravtjeiye tega blejskega industrijskega bolnika se nadaljuje in že letos bodo poslovali z dobičkom, prihodnje leto pa naj bi izboljšali tudi sedaj zelo skromne plače in morda celo začeli zaposlovati.
Po javno dostopnih podatkih je Lip Bled lansko poslovno leto zaključil z izgubo, kije celo večja, kot leto poprej, čeprav ste nam lani dejali, da pričakujete njeno zmanjšanje, ali celo pozitivno poslovanje. Kaj je vzrok temu ?
"Ko sem prišel pred dvema letoma v to podjetje, sem ugotovil, daje podjetje finančno v solidnem stanju, da ima kakovostne izdelke, da je oprema in tehnologija na visokem nivoju, da pa je bilo preveč zaposlenih glede na doseženo prodajo in da je proizvodnja premalo osredotočena na "core business". Poleg tega prodajna ekipa ni bila dobra, prodajne poti so bile neustrezne. Preveč prodaje je slonelo na enem kupcu v Nemčiji. Najhuje pa je bilo to, da so se zaposleni in vodstvo premalo zavedali, kako hudi časi čakajo podjetje na trgu. Zato smo takoj začeli s temeljito prenovo podjetja tako na prodajni strani kot v samem podjetju. Taka prenova podjetja pa ne da rezultatov čez
v
noc.
Kaj pa tržišča v državah nekdanje Jugoslavije, kamor so se mnoga slovenska podjela lani uspešno vrnila?
"Na jugo tržiščih ni problem prodajati, je pa težko priti do plačila. Tudi na tem področju je bil potreben temeljit rez. Zaostrili smo plačilno disciplino in začeli nesolidne kupce terjati preko sodišč. To je pomenilo težko izgubo kupcev in naročil. Vendar sem prepričan, daje bila to edina prava pot. Namreč v veliko ekspanzijo prodaje na ta trg tudi danes osebno ne verjamem. Riziko prodaje je visok. Zaenkrat so gospodarska gibanja v teh državah več kot kritična. Zato smo se v našem podjetju zavestno lotili selekcije kupcev glede na njihovo disciplino plačevanja."
Vendar so po dostopnih podatkih vaši poslovni rezultati iz lanskega leta zaskrbljujoči. Kako jih komentirate?
"Res je, da so rezultati slabi. Treba pa je upoštevati, da so v veliki meri posledica čiščenja podjetja. Namreč v lanskem letu smo bili zaradi neplačanih računov predvsem iz časa ekspanzije prodaje na Kosovo in Make-
»ss?»
/ - A

Alojz Burja
donijo v letih 2000 in 2001 prisiljeni oblikovati visokejioprav-ke vrednosti terjatev. Če temu dodamo nekurantne zaloge materialov v pohištvu, ki izvirajo še iz obdobja 3 do 4 let nazaj, smo lani morali poslabšati rezultat za več kot 200 mio tolarjev. Poslovni rezultati so samo navidezno slabši v zadnjih dveh letih, v resnici pa se s prej opisano prenovo podjetja situacija izboljšuje. Če temu dodamo vrsto nevidnih investicij v podjetje, kot so pridobitev novih kupcev, spremenjeni postopki dela in odnosi med zaposlenimi, potem lahko rečem, da so bili storjeni pomembni koraki k dokončni ozdravitvi podjetja. Zato sem z opravljenim delom v tem času zadovoljen. Slabi rezultati so cena za to, da je bilo enkrat pač potrebno presekati, star način dela in pričeti s temeljitim čiščenjem podjetja. Težave se namreč vlečejo že od razpada Jugoslavije v 90. letih."
Ste zmanjševali tudi število zaposlenih?
"Tako kot je problem celotne slovenske lesarije, se tudi Lip-bled sooča s prenizko dodano vrednostjo na zaposlenega, ki je več kot dvakrat nižja kot v isti branži v EU. Zato smo v lanskem letu zmanjšali Število zaposlenih iz 836 na 675. Od tega jih je 63 odšlo zaradi oddaje proizvodnje vhodnih vrat v Mojstrani v najem. Prepričan sem, da smo lani dosegli dno in da bomo na osnovi večje prodaje lahko začeli dodatno zaposlovati predvsem proizvodne de-

ECO OIL=
W 0453177 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
EOC d.o.o. PE LESCE« ROŽNA DOLINA 10. NAROČIU 00 7. DO 18. URE.
e;>iERGIJE ZA ISTO CENO.
lavce. Sicer pa je mogoče ugotoviti, da je bilo preteklo leto za slovenska lesarska podjetja težko z zelo slabimi poslovnimi rezultati, kar kaže na to, da je panoga v krizi. Poleg lastnih slabosti ima močan negativen vpliv velik delež izvoza in visoka obremenitev plač. Mislim, da je Lip Bled v boljšem položaju kot večina slovenskih lesarjev. Še posebej zato, ker štiri petine dohodkov realizira z izvozom in 60 odstotkov s prodajo v EU, kar je dobra popotnica za vstop v EU, ki se je veselimo."
Kako vam kaže za letošnje leto?
"Podatki za prvi kvartal kažejo povečanje skupne prodaje za 6 odstotkov napram lani ob tem, da smo zmanjšali stroške. Posebno uspešni smo pri prodaji masivnega pohištva, ki je porasla kar za 47 odstotkov, pri vratih pa za 14 odstotkov. Za lanskimi prodajnimi rezultati pa za 7 odstotkov zaostajajo opažne plošče, ki so bile lani naŠ n^uspeš-nejši program. Vzrok je v dolgi zimi. Skupni rezultati so torej vzpodbudni in računam, da bomo letošnje leto zaključili s pozitivnim rezultatom."
Nedavno ste Triglavskemu narodnemu parku prodali svojo poslovno stavbo, kjer imate tudi prodajni salon. Je bilo to nujno potrebno?
"Predvsem bi rad poudaril, da je finančno stanje v družbi stabilno. Zato je bil osnovni namen prodaje racionalizirati poslovanje. V zadnjih 10 letih se je družba močno spremenila, če hočete zmanjšala. Zelo smo znižali število režijskih delavcev v direkciji. Tako velika stavba nam enostavno ni več potrebna.
LIP Bled je lani prodal za 7,6 milijarde tolarjev, kar je za 8 odstotkov manj kot leto poprej. Prodaja se je zmanjšala tako na domačem, kot tudi na tujem trgu. Čista izguba se zadnja tri leta povečuje, od 239 milijonov tolarjevv 2001, 288 milijonov v letu 2002, do 419 milijonov tolarjev lani. Dodana vrednost na zaposlenega se je lani povečala za 10 odstotkov in je znašala 3,53 milijona tolarjev.
v
Celo več. Želimo prodati oziroma oddati v najem tudi sedanjo upravno stavbo. Na Rečici, kjer je proizvodnja notranjih vrat, bomo podaljšali proizvodno halo, v katero bomo namestili novo linijo za montažo ključavnic in pakirno linijo, ki predstavlja sedaj ozko grlo. Nad proizvodnjo bomo zgradili upravne prostore, kamor bomo preselili celotno direkcijo. Na Bledu bo ostal samo maloprodajni salon. Vendar ne za dolgo. Naslednje leto, računamo, da bomo začeli z izgradnjo logistično-prodajne-ga centra na Rečici."
In kaj si od tega obetate ?
"V prvi vrsti bomo zmanjšali stroške stavbnega zemljišča, ogrevanja in električne energije. Bolj kot to je pomembno, da izboljšamo komunikacije, saj je splošno znano, daje bolje, če je uprava neposredno ob proizvodnji. Želimo približati tudi maloprodajo skladišču. Na ta način bomo lažje zadovoljili kupca predvsem s kompletiranjem naročila. Naš razvoj bo v prihodnje temeljil na novem načinu prodaje, logistike, razvoju prodajnih in servisnih storitev, s katerimi želimo zvišati vrednost našemu izdelku."
Omenili ste tuđi skromne plače, Vam te povzročajo kaj fluktuacije kadrov in kdaj si lahko zaposleni v LIP Bled obetajo izboljšanje ?
"Naše plače so skromne, vendar na nivoju lesarske panoge in vedno izplačane 15. v mesecu. Zaradi nizkih plač nam je odšlo kar nekaj dobrih mizarjev, tako da z usmerjeno štipendijsko politiko skušamo na novo pridobiti mlade mizarje in mizarske tehnike. Odhajanja visoko strokovnih kadrov je zelo malo. Prepričan sem, da bomo na osnovi letošnjih boljših prodajnih rezultatov, še bolj pa prihodnje leto, v stanju izboljšati plače, tako da bomo konkurenčni tudi v primerjavi z ostalimi predelovalnimi panogami, ko bomo iskali kvalitetne kadre. Moram pa opozoriti, da tako kot ni mogoče Čez noč ozdraviti podjetja, ni možno brez ustreznih poslovnih rezultatov zvišati plač. Sedanje licitiranje povišic plač predsednika vlade in sindikatov se mi zdi neprimerno."
Kako je ocenil vaše poslovanje nadzorni svet? Imate še njegovo zaupanje?
"Naš nadzorni svet je vseskozi skrbno spremljal dogajanja v podjetju in prav z njegovo pomočjo in odločitvami smo se lotili prenove ključnih procesov. Seveda z rezultati poslovanja ne morejo biti zadovoljni, kljub temu da dobro poznajo težko stanje v panogi in na trgu. Glede zaupanja morate vprašati njih in pa tudi lastnike. Nadzorni svet je potrdil razvojni načrt in vse predlagane ukrepe uprave za sanacijo stanja.
Glavno vlogo je v nadzornem svetu odigral predsednik Niko Bevk. Predlagal oz. podprl je več radikalnih ukrepov. Hkrati pa je kot izkušen direktor dobro razumel problematiko delovno intenzivnega podjetja in je znal človeško ukrepati. Kljub težavam, ki se vlečejo že celo desetletje, je verjel v Lip Bled. Zato je naša naloga, da to zaupanje upravičimo. Njegov odhod je za Lip Bled velika izguba in ga bomo zelo pogrešali."
Zapleteni tokovi denaija
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Med proračuni držav članic in proračunom Evropske unije (EU) tečejo reke denarja.
Čez slab mesec se bodo te reke razširile tudi na deset v tem trenutku še bodočih članic oziroma njihovih proračunov. Ti denarni tokovi in predvsem njihova smer bodo bistveno vplivali tudi na slovenski proračun, saj bo tudi Slovenija kot polnopravna članica morala vplačevati prispevke v proračun EU v višini okoli 1,2 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar v preprostem jeziku pomeni, da bo po podatkih Ministrstva za finance na primer v letošnjem letu v bruseljsko blagajno vplačala v povprečju dobrih pet milijard tolarjev mesečno. Po drugi strani pa je naša država v pogajanjih z EU dosegla, da bo vsaj v prvem obdobju polnopravnega članstva od leta 2004 do leta 2006 iz evropskega proračuna prejemela več sredstev, kot bo vanj vplačevala, kar pomeni, da bo v neto smislu njen evropsko-pro-računski položaj pozitiven. Načeloma bi to moralo v ugodnem smislu vplivati na sam slovenski proračun, a to je žal še vedno precej odvisno tudi od časovne usklajenosti obeh denarnih tokov. Predvsem so tukaj največja neznanka evropska sredstva iz tako imenovanih strukturnih skladov. Le-ta so namenjena za financiranj e raznih projektov, kijih odobri Evropska komisija ali po domače povedano vlada EU. Pri tem je glavna zanka v tem, da mora določen delež (tudi do petdeset odstotkov) denarja za te projekte zagotoviti domača vlada in če tega ni, se tudi od evropskega lahko kar hitro poslovimo. A vsa stvar se še bolj zaplete, če vemo, da bo velikost iz strukturnih skladov načrpanega denarja v prvem obdobju članstva imela dolgoročen vpliv na višino sredstev, kijih bo Slovenija iz istega vira dobila v drugem finančnem obdobju od leta 2007 do 2013.
Primerjava smeri denarnih tokov med evropskim ter proračuni sedanjih in bodočih članicami pokaže, da bo položaj najbolj ugoden v začetnem obdobju treh, ko bodo vse nove članice neto prejemnice sredstev. Stvari se utegnejo za našo državo spremeniti v naslednjem obdobju, ko lahko predvidevamo, da bo Slovenija, glede na svojo relativno dobro gospodarsko razvitost v primerjavi z ostalimi novimi članicami, postala neto plačnica v evropski proračun. Dobrim izgledom v prvem obdobju navkljub pa se lahko tudi tedaj pojavijo težave, saj se bo proračun s L majem moral odpovedati carinam in delu davka na dodano vrednost (samo v letošnjem letu 12 milijard tolarjev), ko na mejah ne bo več carinske službe, ki nadzira uvoz in izdaja račune za vstopni DDV. Verjetnost, da bi se izpad teh sredstev nekako pokril s prilivi iz proračuna EU, pa je žal zelo hudo majcena. Za nameček pa povejmo Še to, da utegnejo morebitne proračunske težave v naslednjih dveh do treh letih zelo kvarno vplivati tudi na naš prevzem evra.
Za jeseniški mestni potniški promet nujne subvencije
Jesenice - V jeseniškem Integralu so poslovno leto zaključili z 48,9 milijona tolarjev dobička, kar je za približno 28 odstotkov manj kot lani, ko so prodali nekaj več premoženja. Najslabši rezultat je pri potniškem prometu, tudi mestnem, kjer so lani skupno pridelali 18,6 milijona tolarjev izgube. Deloma jo bodo pokrili s 13,5 milijona to-laijev subvencije jeseniške občine, ki jo prejemajo že tretje leto zapored. "Če tega ne bi bilo, bi bila izguba še večja. Cilj je, da v prihodnjih letih strošek mestnega potniškega prometa v celoti pokrije občina. Prihodki od te dejavnosti so ostali na ravni leta 2002, stroški pa so se povečali za 35 odstotkov," pojasnjuje direktor Izidor Je-kovec. Število potnikov v mestnem prometu se zmanjšuje. Direktor upad pripisuje manjšemu številu osnovnošolcev. Tudi v medkrajevnem prometu je potnikov vedno manj, zato že v maju računajo na subvencijo države.	Mendi Kokot
PHmm PO SALAMU ¥ MiSUfDQ TA RRAm
mesm mmr si
LäMMO immiE MCELS9&.
Štefan Žargi
PO WVEM APRILU SMO VSE
CENE 'ZH\Zfi.l\ PRIDITE POGLED T, VESEL:
eCMO
.S.
(KJ ^
.51

J. C C )
12.4.2004


Ki$U smetani, 180 g Ljubljanske mlekarne
SASAO
t >




t«
I
25S
Polnjena čokoladna jajčka Crispo, 200 g Gala, bola


Hren, cena za kg Mercator
Rozine, pakirano, 400 g Mercator
Akcijska ponudba velja v vseh prxxlajalnah skupine Mercator, Mercatorjcvih finmii/Jiih proclajalivih ter v prodajalnah Živila Kranj od 31. 3. do 12. 4. 2004 oziroma do prcnlijc zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator. d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma

i-.
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Sezonski vplivi na inflacijo
Dokaj visoka 0,6-odstotna marčna inflacija je predvsem posledica sezonskih podražitev, na letni
ravni pa se je znižala in znaša 3,5 odstotka.
Krai\j - Po podatkih državnega statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin marca v primerjavi s februarjem zvišale za 0,6 odstotka, največ pa so k skupni rasti cen prispevale višje cene hrane, obleke, obutve ter naftnih derivatov. V prvih treh mesecih so cene porasle za 1,1 odstotka, medtem ko so lani v enakem obdobju za 2,2 odstotka.
Visoka marčna inflacija je predvsem posledica podražitev sezonskih izdelkov. Medtem ko so v preteklih dveh mesecih pri obleki, obutvi, sadju in zelenjavi beležili predvsem znižanje cen, pa so se marca cene obrnile navzgor; ravno nasprotno pa se je zgodilo s cenami počitniških aranžmajev. Najbolj so se marca povišale cene v skupinah obleka in obutev (za 4,2 odstotka),
hrana in brezalkoholne pijače (za
1,2 odstotka), stanovanje (za 0,5 odstotka), prevoz (za 0,4 odstotka) ter gostinske in nastanitvene storitve (za 0,2 odstotka). Na rast
cen v skupini obleka in obutev so najbolj vplivale višje cene obutve (za 6,1 odstotka), oblačil (za 3,9 odstotka), drugih tekstilnih izdelkov (za 1,5 odstotka) in tkanin (za 1,2 odstotka), v skupini hrana in brezalkoholne pijače pa so se najbolj podražili sadje (za 8,7 odstotka), ribe (za 3 odstotke), kruh in izdelki iz žit (za 2,7 odstotka) ter zelenjava (za 2 odstotka).
Poleg podražitev so marca beležili tudi pocenitve, cene v skupinah rekreacija in kultura so se znižale za 0,6 odstotka, stanovanjska oprema za 0,4 od-
stotka, zdravje ter raznovrstno blago in storitve pa za 0,1 odstotka. Nižje cene v skupini rekreacija in kultura so predvsem posledica pocenitve storitev za rekreacijo in šport in tudi nižjih cen nekaterih počitnic, za manj kot odstotek pa so se pocenili tudi avtomobili. Pocenitve počitnic v paketu in avtomobilov so skušaj znižale marčno rast cen za 0,1 odstotne točke.
V primeijavi s preteklimi meseci so tokrat na skupno rast cen
vplivale predvsem višje cene blaga, ki je bilo v povprečju dražje za 0,9 odstotka, medtem ko so se storitve podražile le za 0,1 odstotka. Med blagom se je najbolj, za 2,6 odstotka, podražilo poltrajno blago.
Državni statistični urad je objavil tudi mesečno in letno temeljno obrestno mero: mesečna (za april) je 0,3 odstotka,
letna pa 3,72 odstotka. «
Cveto Zaplotnik
Kodeks za delniške družbe
Kranj - Predstavniki Združei^ja Manager, Združenja članov nadzornih svetov in Ljub^anske borze so prejši\ji mesec podpisali prvi slovenski Kodeks uprav^ai^a javnih delniških družb, hkrati pa tudi memorandum o sodelovanju pri uveljavitvi kodeksa v slovenskem poslovnem prostoru.
Kodeks naj bi spodbudil odgovorne v delniških družbah k spoštovanju priporočil pri upravljanju, delničarje in druge pomembne interesne skupine pa k sodelovanju in odgovornemu uresničevanju svojih pravic. Pri pripravi kodeksa so upoštevali dosedanje izkušnje evropskih držav, načela OECD o upravljanju delniških družb in tudi nekatere slovenske posebnosti. Kodeks je namenjen predvsem javnim delniškim družbam, lahko pa ga uporabljajo tudi ostale družbe. Gospodarske družbe, katerih delnice so v borzni kotaciji Ljubljanske borze, so že pozvali, da bodo do konca letošnjega septembra objavile izjavo o usklajenosti sistema upravljanja s priporočili kodeksa po načelu "spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje". Izjava bo v prihodnje postala sestavni del priloge k letnemu poročilu, izdajatelji vrednostnih papiijev pa jo bodo morali objaviti najkasneje ob objavi povzetka letnega poročila.	C.Z.
PoŠta prodaja apartmaje
Kranj - Pošta Slovenije je marca objavila javno zbiranje ponudb, na podlagi katerega želi prodati skupno dvaindvajset poslovnih prostorov, počitniških apartmajev in stanovanj, med njimi tudi sedem na Gorenjskem. Na Kolodvorski ulici la v Kranjski Gori prodaja poslovne prostore, zgrajene do podaljšane tretje faze, s skupno površino 147 kvadratnih metrov in po izhodiščni ceni nekaj manj kot 22 milijonov tolaijev, na isti lokaciji pa tudi 31 kvadratnih metrov velik počitniški apartma z izhodiščno vrednostjo 7,6 milijona tolarjev. Poleg nepremičnin v Kranjski Gori prodaja še dva počitniška apartmaja v Gozd Martuljku ter tri na Bledu. Apartmaja v Gozd Martuljku sta velika 27 in 41 kvadratnih metrov, za prvega je izhodiščna cena skupaj z opremo 6,3 milijona tolarjev in za drugega 9,2 milijona. Za 51 kvadratnih metrov velik apartma na Bledu je izhodiščna cena skupaj z opremo 17 milijona tolaijev, za 45 kvadratnih metrov 15 milijonov tolarjev in za 63 kvadratnih metrov velik apartma nekaj manj kot 18 milijonov tolaijev. Pošta Slovenije je z javnim zbiranjem ponudb že končala.	C.Z.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
Višje tržne cene stanovat^
Ljublana - Pri Slonepu (http://www.slonep.net) so analizirali cen stanovanj v Ljubljani in v okolici, pri tem pa so ugotovili, da so bile cene februarja v primeijavi s tistimi decembra lani viŠje, z izjemo pri dvosobnih stanovanjih. V Ljubljani je bilo februaija za garsonjero treba odšteti v povprečju 2.212 evrov (v tolarski vrednosti) za kvadratni meter, za enosobno stanovanje 1.851 evrov, za dvosobno in za trisobno stanovanje pa 1.701 evro. V okolici Ljubljane so bile cene nižje. Povprečna cena za garsonjero je bila 1.622 evrov, za enosobno
stanovanje 1.362 evrov, za dvosobno 1.196 evrov in za trisobno 1.153 evrov za kvadratni meter.
GRADBENI DELAVEC; do 06.04.04; HALILOVIĆ IDRIZ S.P.. SORŠKA UL 14. KRANJ; št. del. mest: 2
GRADBENI DELAVEC; do 17.04.04; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44. BLED; št. del. mest; 2
OBDELOVALEC LESA - POMOČ. DELA; do 06.04.04; JELOVICA -LESNA INDUSTRIJA D.D.. KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
OBDELOVALEC LESA - MIZARSKA DELA; do 06.04.04; JELOVICA -LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA
C.	58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 5 OBDELOVALEC LESA - SEKANJE IN
SORTIRANJE ODPADKOV; do 09.04.04; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠK. LOKA, OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR
VARNOSTNIK - OBMOČJE UUB-LJANE; do 12.04.04; pisne prošnje na: VARNOST D.D., BLEIWEISOVA C. 20. KRANJ
VARNOSTNIK; do 15.04.04; pisne prošnje na: VARNOST D.D.. BLEIWEISOVA C. 20, KRANJ
NATAKARSKI POMOČNIK - POMOČ V STREŽBI; do 09.04.04; KURALT EUZABETAS.P, TRBOJE 114, KRANJ VRTNAR DREVESNIČAR; do 09.04.04; INFRASTRUKTURA
D.O.O..	REČIŠKA2, BLED
PEK; do 09.04.04; PERC D.O.O., KRANJSKA C. 15. RADOVUlCA
OBLIKOVALEC KOVIN - UREJEVALEC STRUŽNIH AVTOMATOV; lahko pripravnik; do 28.04.04; LAVTAR VENČESLAV. C. NA KLANEC 48, KRANJ
ORODJAR; do 06.04.04; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D., KIDRIČEVA C. 82, ŠK. LOKA
ORODJAR - KOVINAR VZDRŽEVALEC; do 13.04.04; BESCO D.O.O., ZG. BESNICA 132. ZGORNJA BESNICA
KLEPAR - KROVEC; do 01.05.04; TUSY - TRADE D.O.O.. AUAŽEVA UL 18, JESENICE
AVTOKLEPAR; do 15.04.04; VRBA D.O.O.. STRUŽEVO 4, KRANJ
MONTER CEVNIH SISTEMOV / INSTALACIJ; do 14.04.04; PMI - PROCESNA OPREMA D.O.O.. LIKOZAR-JEVAUL 27. KRANJ
SLIKOPLESKAR - SOBOSLIKAR. PLESKAR; do 16.04.04; MLEKUŠ JOŠKO S.P., GRADNIKOVA 121, RADOVUlCA
AVTOLIČAR; do 21.04.04; MOČNIK MARIJAN S.R, BRITOF 162, KRANJ
TESAR; do 17.04.04; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED; št. del. mest: 2
TESAR; do 24.04.04; ERMAN TOMAŽ S.P., RODINE 9A, ŽIROVNICA TESAR; do 01.05.04; TUSY-TRADE D.O.O.. AUAŽEVA UL. 18, JESENICE PEČAR; do 17.04.04; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED; št. del. mest: 2
VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TOVORNJAKA; do 09.04.04; STEEL-TRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE
VOZNIK AVTOBUSA; do 06.04.04; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D.D. KRANJ, DE ENOTA ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 8, ŠK. LOKA; št. del. mest: 3
VOZNIK PRODAJALEC: do 09.04.04; PERC D.O.O., KRANJSKA
C.	15, RADOVUlCA
KUHAR; 10.04.04; RIBNIKAR JANKO S.P, SENIČNO 8B, KRIŽE
KUHAR; do 06.04.04; BÖRSE JOŽE S.P, ŽELEZNIŠKA UL 10, LESCE
KUHAR; do 06.04.04; ALPINUM ZLATOROG D.O.O. U., HOTEL ZLATOROG BOHINJ, UKANC 64, BOH. JEZERO
KUHAR; do 06.04.04; VIŠJA STROK. ŠOLA ZA GOST. IN TUR. BLED, KRANJSKA 24, RADOVUlCA
KUHAR; do 08.04.04; GOMBOC FREDI S.P, GALERŠE 3, KR. GORA
KUHAR; do 09.04.04; GORENC VILKO S.R, GRAJSKA UL 14, BOH. BISTRICA
KUHAR; do 16.04.04; TONEJEC BRANKO S.P., ŽUPANČIČEVA 9, BLED
KUHAR; do 13.04.04; EVINA
D.O.O.,	BAVDKOVA UL 24, KRANJ NATAKAR; do 06.04.04; BÖRSE
JOŽE S.R. ŽELEZNIŠKA UL 10,
NATAKAR; do 08.04.04; KOVAČE-VIČ MIRSAD S.P. BOROVŠKA C. 86, KR. GORA
NATAKAR; do 16.04.04; TONEJEC BRANKO S.R, ŽUPANČIČEVA 9, BLED
NATAKAR - STREŽBA GOSTOV; do 11.04.04; ERŽEN ANDREJA S.P., SPODNJA LUŠA 16. SELCA
STROJNI TEHNIK - VZDRŽEVALEC ODTOČNIH SIST; do 06.04.04; ENVIRONMENTAL BIOTECH D.O.O., GODEŠIČ 23, ŠK. LOKA
STROJNI TEHNIK - SERVISER ORODIJ; do 09.04.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
STROJNI TEHNIK - UPRAVUALEC STROJEV; do 01.05.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA
STROJNI TEHNIK - TEHNOLOG (VZDRŽEVALEC); do 01.05.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA ELEKTROTEHNIK - SERVISER GOSPODINJSKIH NAPRAV; do 10.04.04; ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139, ŠK. LOKA
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK; do 09.04.04; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
TRGOVINSKI POSLOVODJA - VODENJE TRGOVINE IN PRODAJA; do 09.04.04; ŠUBIC ROMANA S.P., NADIŽARJEVA UL 6, KRANJ
KOMERCIALNI TEHNIK - KOMERCIALIST JMA TERENU; do 06.04.04; MONICOLOR D.O.O., DRAŽGOŠKA 2, KRANJ
GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK -NATAKAR; do 06.04.04; ALPINUM ZLATOROG D.O.O. U., HOTEL ZLATOROG BOHINJ, UKANC 64, BOH. JEZERO
EKONOMSKI TEHNIK - ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; do 28.04.04; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA; do 09.04.04; HOTEL CREINA D.O.O., KOROŠKA C. 5, KRANJ ■
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - PRODAJALEC; do 09. 04. 04; LESNINA TRGOVINA S POHIŠTVOM D.D. U., PRODAJALNA POHIŠTVO KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 7, KRANJ
RAČUNOVODJA; do 15.04.04; KPR D.O.O., BREZNICA 43, ŽIROVNICA
ZOBOTEHNIK; do 08.04.04; A DENT STUDIO D.O.O., GOSPOSVET-SKAUL 10. KRANJ
EKONOMIST - VODJA RECEPCIJE; do 06.04.04; GRAND HOTEL TOPLICE RO. BLED, C. SVOBODE 12. BLED
Zavod RepuUike Slovenije za zaposkjvanje,
Glinškova ul 12. Ljubljana
C.Z.
Pomen geografske razpršitve naložbe
Verjamem, da ste že večkrat prebrali, slišali ali kako drugače zasledili eno izmed zlatih pravil investiranja vrednostne papirje, da "nikoli ne nosite vseh jajc v eni košari". Kljub'splošnemu poznavanju tega pravila, se le malo slovenskih investitorjev tega pravila drži tudi v praksi. Ali s tem sprejemajo nadpovprečno tveganje ? Prav gotovo.
Večina slovenskih investitorjev, ki so se že opogumili in naredili korak od bančnega varčevanja k varčevanju v vrednostnih papirjih, predvsem zaradi želje po boljšem oplemenitenju kapitala, danes varčuje izključno v slovenskih vrednostnih papirjih, obveznicah in delnicah. Seveda je to vsaj V začetni fazi popolnoma logično, saj so kapitalski trgi za Slovence relativno nova zadeva in razumljivo je, da je prve izkušnje najlažje pridobiti prav na domačem trgu. Konec koncev so bila zadnja leta na domači borzi tudi veliko bolj donosna, kot na borzah v tujini. A zaspati in ostati samo na slovenskih tleh, je lahko zelo nevarno.
Poleg tega, da so tečaji slovenskih delnic v zadnjem obdobju dosegli zelo visoke rasti in se gibljejo proti območju, ko se moramo vprašati, ali jih rezultati podjetij sploh upravičujejo, so tu Še drugi dejavniki, zaradi katerih bomo vsi skupaj v bodoče morali veČ razmišljati tudi o naložbah na tuje kapitalske trge. Prvo dejstvo je, da slovenska borza predstavlja borih 0,02 odstotka v celotni svetovni tržni kapitalizaciji in tako zaseda 45. mesto med vsemi državami sveta. Na prvem mestu so pričakovano ZDA, ki imajo okoli 50-odstotni tržni delež, evropske borze okoli 25-odstotnega, Japonska in Azija okoli 20-odstotne ga.
Druga pomembna ugotovitev pa izhaja iz analize tveganosti samih držav. Predstavil bom nekaj rezultatov raziskave, ki jo polletno opravlja Euromoney. Metodološko končno oceno tveganja posamezne države določajo politično tveganje (25%), gospodarska rast (25%), podatki o tekoči zadolženosti (10%), splošna zadolženost in reprogramiranje dolga (10%), kreditna bonitetna ocena (10%), dostopnost bančnega kreditiranja (5%), možnosti kratkoročnega financiranja (5%), razvitost kapitalskega trga (5%) in diskont na forfaiting - oblika zavarovanja in financiranja izvoznega posla (5%). Po zadnji opravljeni raziskavi so med 10 najmanj tveganimi državami Norveška, Luxemburg, Švica, ZDA, Danska, Anglija, Avstrija, Nizozemska, Kanada in Švedska. Države, ki so trenutno zanimive in kamor nekateri Slovenci tudi že vlagajo, so razvrščene takole: Nemčija (12), Francija (14), Japonska (15), Singapur (16), Italija (21), Madžarska (36), Češka (39), Kitajska (45), Poljska (47), Slovaška (48), Bolgarija (63), Romunija (68). In kako so uvrščene države nekdanje Jugoslavije? Slovenija (29), Hrvaška (57), Makedonija (106), BIH (107), SCG (166).
Glede na navedeno lahko rečemo, da Slovenija sodi med manj t\>e-gane države, a razpršitev vašega premoženja ni zato nič manj pomembna, saj različna gospodarstva v različnih obdobjih dosegajo različne rezultate. Priporočamo geografsko, panožno in valutno razpršitev premoženja. To lahko najlažje in z nizkimi stroški dosežete z nakupom nekaj delnic indeksnih skladov ETF. S tem boste na dolgi rok sprejeli povprečni pričakovan donos, ki ga delniške naložbe prinašajo - to je 7% realno povprečno na leto. Zaradi manjšega tveganja boste lahko mirno spali.
Goran Dolenc, GBD Gorenjska borzno posredniška
družba, d.d., info-y@gbd.si
spremembe pri varčevanju
Varčevanje gospodinjstev se širi na finančne trge in v tujino.
Ljubljana - Svet Banke Slovenije je na četrtkovi seji ocenil gospodarska in denarna gibai\ja v državi, pri tem pa je ugotovil, da se varčevanje in naložbena dejavnost gospodinjstev vse bo^ širi na Hnančne trge in v tujino. Podprl je prizadevanja vlade za zmerno rast plač, kar je pomembno za vstop Slovence v mehanizem menjalnih tečajev in za prevzem evra.
Svet Banke Slovenije je na osnovi ocene gospodarskih in denarnih gibanj v državi spet znižal obrestne mere za bančne finančne instrumente. Za depozite čez noč velja od petka dalje 2,5-odstotna letna obrestna mera, za lombardno posojilo je 6,25-odstotna, za začasni odkup deviz za sedem dni 2,25-odstot-na, za začasno prodajo deviz za sedem dni 0,75-odstotna, za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise 4,75-odstotna in za
270-dnevne zapise 5-odstotna obrestna mera.
Po sklepu o pogojih, ki jih mora izpolnjevati bančni kreditni posrednik, ta ne bo smel dajati potrošniških posojil v svojem imenu in za svoj račun, razen v primerih, ko bo tovrstno posojilo ponujal za nakup blaga ali storitev (odloženo plačilo, plačilo na obroke); banke pa bodo morale sproti seznanjati Banko Slovenije s sklenitvami, spremembami ali prekinitvami
pogodb o kreditnem posredovanju. Za reševanje pritožb bančnih strank ne bo več pristojna Banka Slovenije, ampak poravnalni svet, ki je bil ob koncu lanskega leta ustanovljen pri Združenju bank Slovenije. Banka Slovenije in združenje bosta o n.ovem načinu reševanja potrošniških sporov pri bančnih storitvah dodatno obvestila javnost.
Banka Slovenije bo ob tisoč-letnici Bleda dala 13. aprila v obtok priložnostne kovance -zlatnike z nominalno vrednostjo 25 tisoč tolarjev in srebrnike, vredne pet tisoč tolarjev. Kovanci bodo v teh zneskih tudi zakonito plačilno sredstvo.
C.Z.
Letos po starem, drugo leto spremembe
Krai\j - Nova vladna uredba, ki ureja oblikovalce najemnin v neprofitnih stanovai\jih, že veUa, vendar jo bodo začeli uporabyati šele 1. januarja 2005. V skladu s stanovaixjskim zakonom je predvideno tudi dveletno prehodno obdobje, v katerem se bo najemnina vsake pol leta do konca leta 2006 usklajevala z najvišjimi dovo^enimi stopinjami.
Letna neprofitna najemnina bo lahko predstavljala največ 4,68 odstotka vrednosti stanovanja, pri tem pa uredba natančno določa način izračunavanja vrednosti. Lokacija stanovanja bo na višino najemnine vplivala največ 30 odstotkov, vendar jo bodo lahko zaračunali le v občinah, kjer bodo to določili z odlokom. Če ni v najemni pogodbi določeno drugače, bo najemnino treba
plačevati do 15. v mesecu, za morebitno zamudo pri plačilu pa Še zakonite zamudne obresti.
Vladna uredba ureja tudi subvencioniranje najemnin, pri tem pa določa, da bodo do subvencije upravičeni najemniki neprofitnih stanovanj, najemnih stanovanj (do višine neprofitne najemnine) in stanovanj, ki so namenjena za začasno reševanje stanovanjskih potreb in socialno ogroženih. Do subvencije bodo upravičeni le v primeru, če jim bo po plačilu najemnine ostalo za preživljanje manj denarja, kot ga predstavlja za trideset odstotkov povišan minimalni dohodek; pri tem pa bodo v skladu z zakonodajo o socialnem varstvu upoštevali tudi ostale premoženjske pogoje. Subvencija bo lahko predstavljala največ 80 odstotkov neprofitne najemnine.	C.Z.
Torek, 6. aprila 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glaš.si
GORENJSKI GLAS »19. STRAN

Na spomladanskem kmetijskem sejmu v Komendi so se predstavili skoraj vsi najpomembnejši slovenski izdelovalci in trgovci s kmetijsko mehanizacijo.
Komenda - "Sejem v Komendi je vsako leto večji, kar ni značilno za vse tovrstne prireditve v Sloveniji," je ob odprtju dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in poudaril, daje to sejem, ki ima prihodnost K dobremu trgovaiyu na sejmu so delno pripomogla tudi sredstva, ki so jih kmetje dobili iz programa Sapard, tudi v prihodnje pa bosta po ministrovih besedah slovenska država in Evropska un^a podpirali nakupe sodobne kmetijske mehanizacue in druga vlagai\ja v kmetystvo.
"Sejem v Komendi je takšen, kot ga kmetje potrebujejo, saj ga lahko obhodijo v nekaj urah, in tudi za razstavljavce je ravno prav dolg, da jim ne povzroča prevelikih stroškov. Če bodo kmetje preživeli in imeli denar, bodo še kupovali sodobnejše stroje, ki pomenijo tudi prispevek k varovanju zdravja," je ugotavljal predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk in komentiral v zadnjem času pogosto izrečene besede, češ da imajo kmetje preveč traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije. "Tisti, ki še ni nikdar oral ali delal na travniku, težko razume, kaj pomeni dvajset, trideset let star traktor. Čeprav stroj morebiti še ni povsem izrabljen, je tehnološko zastarel. Malo je kmetov, ki po štiridesetem letu starosti ne bi imeli težav s hrbtenico," je dejal Peter Vrisk in poudaril, da tudi zato zbornica podpira vlaganja v stroje.
Na trideset tisoč kvadratnih metrih razstavne površine, ki je bila letos še za tri tisoč "kvadratov" večja kot lani, se je predstavilo okrog sto razstavljavcev s kmetijskimi stroji, opremo.
vsak dan prikazal tehniko varnega dela pri sečnji drevja, Tajfun Sevnica pa delovanje novega rezalno cepilnega stroja. "Sejmišče smo zapolnili do zadnjega kotička," je pripovedoval Lojze Lah, predsednik domačega konjeniškega kluba in najzaslužnejši za sejem v Komendi, očitno zadovoljen, daje vsak sejem večji in vsebinsko bogatejši.

^^ % i
Lojze Lah
orodjem in drugim kmetijskim "blagom", poleg njih pa še več manjših razstavljavcev s potrošniškim blagom ter nekatere organizacije in ustanove - kmetijsko gozdarska zbornica, zavod za gozdove, združenje pridelovalcev sladkorne pese, društva podeželskih žena, ustanova Petra Pavla Glavarja in še bi lahko naštevali. Zavod za gozdove Slovenije je tokrat na sejmu
Vabila in obvestila
Tržič - Kmetijska svetovalna služba bo ta teden nadaljevala s predavanji o Ietoši\jih subvencijah in pravilnem izpoli^jevanju vlog za dodelitev denarja. Danes, v torek, ob 16.30 bo predavanje v zadružnem domu na Lancovem, jutri, v sredo, ob 9.30 v domu krajanov na Brezjah, ob 10. in 16. uri pa v prostorih kmetijske zadruge v Križah.
Radovyica - Radovljiška krajevna enota zavoda za gozdove bo v četrtek pripravila za lastnike gozdov tečaj o negi mladega gozda. Udeleženci se bodo ob 9. uri zbrali v gostilni Adrian, nadaljevali pa bodo v gozdu blizu ČeŠnjice.	C.Z.
John Deere 5820 traktor leta
Kmetijska strokovna revija Kmetovalec je na sejmu razglasila rezultate izbora za slovenski traktor leta. Bralci revije so zmago prisodili traktorju John Deere 5820, na drugo mesto se je uvrstil New Holland TDD in na tretje Deutz Fahr Agroton 108, sledijo pa Fendt Farmer 309Ci, Ste-yr Profi 4100, Landini Vision in Massey Ferguson 5455. Da tovrstno glasovanje daje reprezentativne rezultate, dokazuje po mnenju urednika Andreja Goloba tudi to, da so se lani najbolje prodajali traktorji, ki so se v prejšnjih letih uvrstih med najboljše tri. Po številu prodanih oz. na novo registriranih traktorjev so bili lani na prvih štirih mestih Same Dorado 75 DT, New Holland TN 75 D, Lamborghini 684-85 Sprint in Landini Mistral 50. V sosednji Avstriji, na primer, so lani največ prodah trak-toijev Steyr M 975, Steyr 9094 in New Holland TN 75, v Nemčiji pa John Deere 6320, Fendt Farmer 309C in Fend Favorit 818 vario. Medtem ko pri nas in v Avstriji prevladujejo med prvo
Med ogledom sejma: v ospredju minister mag. Franc But in komendski župan Tomaž Drolec.
deseterico traktoiji do sto konjskih moči, so v Nemčiji med prvimi desetimi samo močnejši od sto "konj".
Pridelovalci sladkorne pese so se v petek zbrali v Komendi na občnem zboru svojega združenja, pridružil pa se jim je tudi minister mag. Franc But in jim predstavil ukrepe letošnje kmetijske politike. Kot je dejal, pridelovalci pese letos že ne bodo več upravičeni do neposrednega hektarskega plačila. Tovarna sladkorja v Ormožu jim bo morala plačati peso vsaj po predpi-
Vse vloge so popolne
Radovljica - Radovljiška občina je prejšnji teden končala z zbiranjem vlog za škodo po lanski suši v kmetijstvu in agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja oddala 133 vlog. Z agencije so že potrdili, da so vse vloge popolne in pravilno izpolnjene. Agencija bo odločbe poslala oškodovancem, prav tako pa bo neposredno na njihove račune nakazala denar.	C.Z.
Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE
Presadimo paradižnik in papriko; posejemo kolerabo, cvetačo, zelje, ohrovt in krompir
Minuli teden je bilo vreme vrtičkarjem kar naklonjeno, saj se je končno ogrelo. Rukola ima že tri centimetre, iz zemlje so že pokukali zgodnja solata, korenček in redkvica. Prejšnji teden smo pod vrtno kopreno posadili Še čebulo, čebulček, česen in grah.
Presadimo paradižnik in papriko
Zaradi obilo svetlobe in višjih temperatur sta lepo rasla tudi paradižnik in paprika. Pred dvema tednoma smo ju prvič presadili, zdaj pa je Čas, da ju presadimo še enkrat. Paradižnik je visok že dvajset centimetrov (nižje sorte nekaj manj) in lepo razraŠčen. Paprika pa ima že šest listov. O tem, kako presajati paradižnik in papriko, smo podrobno pisali pred dvema tednoma. Zato danes le ponovimo osnovna pravila. Zemljo s paradižniki in papriko najprej navlažimo. Sadiko primemo čim nižje in jo s pomočjo -mi smo vzeli kar star nož za lupljenje krompirja, lahko pa vzameta palčko ali si pomagate kar s prsti - izvlečemo iz zemlje. V večjo posodo - najbolje v plastične zabojČke za rože - pripravimo dobro in na sobno temperaturo ogreto zemljo. S palČko naredimo majhno luknjo in vanjo posadimo male paradižnike ali paprike. Med posameznimi rastlinami naj bo pel centimetrov razdalje. Potem vsako rastlino posebej s kavno žličko lik ob steblu zalijemo. Prve dva dni presajene paradižnike in paprike postavimo na bolj temno mesto, potem pa ga spet lahko nosimo na zunanje okenske police. Male paradižnike in paprike lahko v zavetrni legi ob hiši pustimo zunaj tudi ponoči, a ponoči morajo biti obvezno pokriti z vrtno kopreno. Konec aprila, če bo ugodno vreme, bomo
paradižnike in paprike že lahko presadili na vrt. Obvezno pa bodo morali biti pokriti.
V toplo gredo posadimo cvetačo, zelje in ohrovt
Zemlja je zdaj že dovolj ogreta, da zgodnje sorte cvetače, glavnatega ohrovta in zelja posejemo na vrt in to pod polivinil oziroma v toplo gredo. Med bolj znanimi sortami zgodnje cvetače je snežna kepa, zelja ditmar in glavnatega ohrovta železna glava. Da bodo rastline Čvrste, jih moramo posejati relativno "na redko". To pomeni, da tri ali štiri grame semena posejemo na približno pol kvadratnega metra. Semena sejemo na pre-lopatano zemljo. Prst pa moramo z grablja-mi še dodatno zdrobiti, tako, da je brez grud. Če zemlja ni vlažna, je treba semena, potem kojih posejemo, še zaliti. Ko semena vzkalijo, jim je treba ob sončnih dnevnih vsak dan zračiti in utrjevati, kar pomeni, da je treba toplo gredo oziroma polivinil sredi dneva odkriti. Po potrebi jim je treba tudi zaliti z vodo. Sadike cvetače, glavnatega
ohrovta in zelja bo treba potem, ko bodo vi-
>
soke približno dvajset centimetrov in več, presaditi na stalno mesto. Tam bodo rasle, dokler ne bodo dozorele in bomo pospravili pridelek. To pa tudi pomeni, da boste lahko sadike cvetače, ohrovta in zelja kupili in jih direktno posadili na stalno mesto.
Pod polivinil posadimo kolerabico
Pod polivinil ali v toplo gredo posejemo tudi kolerabico. Primerni sorti sta dunajska bela in modra. Mlada kolerabice dunajska bela je zelo okusna in zdrava, tudi če jo pojemo kar surovo. Tudi kolerabico sejemo "na redko" in jih potem, ko vzkalijo, po potrebi zračimo in zalivamo. Tudi kolerabico bo treba na stalno mesto presaditi. Kolerabi-ca bo zrela približno 40 dni, potem ko jo bomo presadili na stalno mesto.
Čas je, da paradižnik spet presadimo.
Pod kopreno posadimo krompir
Pod vrtno kopreno posadimo krompir. Kupimo zgodnjo sorto, tako, ki nam je všeč. Če sorte ne poznate, pa se posvetujte s prodajalcem. Krompir sadimo na stalno mesto v brazde, in sicer pet do deset centimetrov globoko, med krompirji naj bo približno 35 centimetrov razdalje. Med brazdami pa naj bo približno 60 centimetrov razdalje.
Ob primernem vremenu bomo prihodnji teden posejali poletni por, rdečo peso, peter-šilj, rumeno korenje in jedilne bučke. še vedno bo tudi Čas, da posadimo čebulček, česen, grah, krompir ter posejmo solato, korenje, rukolo, kolerabico, ohrovt in cvetačo.
Monika in Mateja Bertonce^
info@g-glas.$i
sani minimalni ceni 10,6 tolarja za kilogram, pridobili bodo lastništvo nad pesnimi rezanci, lahko pa se bodo vključili tudi v integrirano pridelavo, za kar je letos predvidena podpora 60 tisoč tolarjev na hektar. Ker kvota za peso ne bo izkoriščena, jo bo tovarna dodelila tudi madžarskim kmetom; to pa po oceni ministra Buta ni dobro, saj bo Slovenija v naslednjem finančnem načrtu
Evropske unije le težko zagovarjala svoje zahteve. Slovenija bo v skladu z reformo skupne kmetijske politike Evropske unije leta 2006 tudi uvedla drugačen način izplačevanja subvencij in sicer verjetno del po regionalnem načelu in del glede na plačila, ki jih je prejela kmetija v določenem (referenčnem) letu.
Cveto Zaplotmk
Maja volitve v zbornico
V prvi volilni skupini bodo volitve 9. maja,
v drugi pa dan kasneje.
Krai\j - Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je že razpisal volitve v svet zbornice, v svete območnih enot in v enote izpostav območnih enot.
V prvi volilni skupini, ki jo sestavljajo pretežno kmetje ter samostojni podjetniki s kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnostjo, bodo volitve 9. maja, v drugi skupini, kamor sodijo podjetja, ki se pretežno ukvaijajo s kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnostjo, pa dan kasneje. Za izvedbo volitev bodo poskrbele volilna komisija KGZS in komisije območnih enot. Upravni odbor zbornice je že imenoval štiričlansko volilno komisijo, katere član je mdi Janko Porenta s Svetega Duha, njegov namestnik pa Valentin Križaj iz Zgornje Senice. V območni enoti Kranj, ki pokri-
va območje petih upravnih enot (Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice) bodo v svet KGZS izvolili iz prve skupine štiri člane, v ljubljanski enoti, kamor tudi sodi del Gorenjske, pa enajst. In koliko članov naj bi šteli sveti območnih enot? V kranjski bodo volili enajst članov, od tega devet iz prve volilne skupine in dva iz druge, v ljubljanski pa skupno petnajst članov - trinajst iz prve in dva iz druge volilne skupine. Med dvema predstavnikoma druge volilne skupine bo en zastopal zadruge, drugi pa podjetja in druge pravne osebe.	C.Z.
Občina Bled Občinska uprava
Številka: 00303-1/2004 Datum: 01.04.2004
NOSILCEM UREJANJA PROSTORA
Zadeva: Vabilo na 2. prostorsko konferenco - priprava sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) Občina Bled sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled, ki bo v četrtek. 08.04.2004. z začetkom ob 12. uri v prostorih Občine Bled, Cesta svobode 13, Bled.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek ODLOKA sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (predvsem individualne pobude prostorskih ureditev pravnih in fizičnih oseb).
Postopek priprave in sprejema sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana vodi Občina Bled.
n
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, ahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni I obliki ali ustno na zapisnik. Vljudno vabljeni
Direktor občinske uprave: Dušan PREZEU, dipl. upr. org.
crt
u
m

GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 6. aprila 2004
Pohvale dobrim gospodarjem
Škofjeloškim planincem dajeta največ denarja njihovi koči. Zato stalno skrbijo za posodobitve na Lubniku in Blegošu
Zveza bo ob eno članico
Škofja Loka - Planinsko društvo ŠkoQa Loka je uspešno tudi pri povezavi z osnovnimi šolami, kjer je v sedmih planinskih krožkih nad 160 učencev. Dosežke na obeh področjih je pohvalil novi predsednik meddruštvenega odbora PD Gorenjske Marjan Burja. Predal je znake PZS za tri člane.
Smele načrte dela in program investicij za leto 2003 je društvo celo preseglo, je izrazil zadovoljstvo predsednik Jože Stano-nik na nedavnem občnem zboru. Pred praznovanjem 50-let-nice doma na Lubniku so uredili nove sanitarije in strežni pult v koči in obnovili skladišče ter podporni zid ob poti. Ob 26-let-nici odprtja koče na Blegošu je septembra prvič zasvetila luČ v njej. Za obe naložbi so porabili 27,8 milijona tolarjev in žrtvovali mnogo ur dela. Počitka ne bo niti letos, saj bodo maja in junija menjali stavbno pohištvo v koči na Blegošu ter montirali novo notranjo opremo. Za blizu 30 milijonov vredno naložbo imajo zaenkrat le tretjino denarja, drugo pa morajo še pridobiti. Za letos je v načrtu tudi popravilo strehe na Lubniku in dokončanje skladišča Breznica. Največja želja za bodoče je na-
peljava vodovoda do koče na Blegošu.
Med 1056 člani - od lani jih je spet manj - je kar 381 mladih. Srednješolci nimajo veliko interesa za delo v mladinskem odseku, zato pa je bolje v osnovnih šolah. Mentorice so poročale o dobro obiskanih izletih, taborih, tekmovanjih in raznih prireditvah. Leon Bedrač je povedal, da je vodniški odsek pripravil 22 izletov z 925 udeleženci. Iris Todorovič je dodal, da so lani dobro organizirali jubilejni pohod Pasja ravan - DražgoŠe, ob tem pa so delali pri koči Breznica. Aktivna je bila tudi sekcija Termo, ki jo vodi Slavica Laz-nik. Lubnikarje je pohvalila Milka Kolman; med vsemi je dosegla poseben rekord Ivanka Bertoncelj s 5000 vzponi v 24 letih. Peter Jeram je ugotovil, da so markacisti porabili za urejanje poti 56 ur dela, Milan
Nagrajenca Jani Oblak in Slavica Laznik ter predsednika Jože Stano-nik in Marjan Buna (od leve).
Vodnik pa povabil k sodelovanju v oživljenem odseku za varstvo narave. Kot je zbrane seznanil Zvone Korenjak, so imeli gorski reševalci 13 akcij; 22 Članov namerava Še naprej ostati v društvu.
Uspešnost društva, ki ustvari kar 66 odstotkov vseh prihodkov s poslovanjem v kočah, aktivno pa je zlasti pri delu z mladino, je pohvalil tudi novi pred-
sednik MDO Gorenjske Marjan Burja. Skupaj s predsednikom Stanonikom je podelil znake PZS. Bronasti znak je prejela Slavica Laznik, srebrna znaka pa sta si prislužila Jani Oblak in Martin Goričanec. Uvod zbora je popestril alpinist Aleš Miklavčič, ki je prikazal diapozitive z lanskih vzponov v Peru-
ju-
Stoj an Saje
Premalo denarja za gasilstvo
Za financiranje požarnega varstva ima občina Tržič še vedno premalo posluha, opozarja njihova gasilska zveza.
Bistrica pri Tržiču - Omejena sredstva iz občinskega proračuna zavirajo zlasti uresničevanje načrtov za opremljanje društev. Kot ugotavljajo gasilci iz Tržiča, ostaja vse manj denarja za dejavnosti gasilskih društev.
Tradicijo gasilstva v tržiški občini potijujejo jubileji nekaterih društev v lanskem letu. V Tržiču so proslavili 120-letnico, v Kovorju pa 80-letnico dela. Večina od devetih prostovoljnih društev v krajih po občini je delala dobro, je ocenil predsednik GZ Tržič Bojan Balantič. Zal ob njih deluje v zvezi le eno društvo v industriji, ki pa ima ob slabi podpori tovarne TOKOS pomanjkljivo in zastarelo opremo. Pri financiranju se nič bolje ne godi celotni zvezi, saj namenja občina Tržič le 0,6 primerne porabe za potrebe požarnega
varstva. Glede na priporočila države o financiranju te dejavnosti s tremi odstotki sredstev iz občinskih proračunov seveda zaostajajo za vsemi drugimi občinami na Gorenjskem. Kot je opozoril poveljnik Gabrijel Ur-bančnik, nimajo dovolj denarja za nakupe orodja in opreme. Lani so za to namenili dobre 4,4 milijona tolarjev, en milijon pa so dali za načrtovani nakup gasilskega vozila s cisterno za PGD Bistrica pri Tržiču. Ker so vozila v nekaterih društvih dotrajana in funkcionalno neprimerna, bo treba nameniti več
sredstev za opremo operativnih gasilskih enot, je menil poveljnik. Kritiko gasilcev je sprejel tržiški župan Pavel Rupar. Pojasnil je, da je premalo denarja za vse dejavnosti, ne le za gasilstvo. Letos bodo društvom podarili rabljene računalnike, postopno pa bodo skušali zbrati denar za nov avto. Posledice stiske z denarjem se kažejo tudi v društvih, je ugotovil poveljnik PGD Tržič Marjan Toporiš. Medtem ko je za dejavnosti vseh društev v planu za letos namenjenih le dobre 4 milijone tolarjev, bo skoraj polovica te vsote ostala zvezi. Zanje je predvidenih 347 tisočakov, kar omogoča le životarjenje. Zato je predsednik Gabrijel Hladnik prosil za pomoč zveze vsaj pri
izobraževanju novih članov v tr-žiŠkem društvu. Nekaj dobre volje sta zbranim vlila predsednik gorenjskih gasilskih zvez Jože Smole in poveljnik GZS Slovenije Matjaž Klarič. Prvi je pohvalil uspeh Tržičanov pri vodenju regijskega sveta v minulem mandatu, drugi pa številne dejavnosti članstva. Med slednjimi ima posebno mesto dobro sodelovanje z gasilci iz avstrijske Koroške. Stojan Saje
Gasilci iz občine Naklo se nameravajo izločiti iz Gasilske zveze Kokra. Svojo zvezo bodo ustanovili
16. aprila 2004.
Vog^e - Gasilska zveza Kokra, ki nosi novo ime od februarja letos, bo torej doživela še eno spremembo. Odslej bo povezovala le gasilska društva iz občin Cerklje, Jezersko, Preddvor in Šenčur. Obžalovanje zaradi izgube ene od članic je izrazil tudi župan Miro Koze^ iz Šenčurja.
Doslej je bilo v zvezi 24 gasilskih društev iz petih občin. Največ, kar deset, jih ima občina Šenčur, Cerklje osem, Naklo štiri, Jezersko in Preddvor pa po eno. Vse občine so skupno pokrivale stroške delovanja zveze, ki je nastala po ukinitvi nekdanje občine Kranj.
Prvotno ime Gasilska zveza Kranj so sklenili spremeniti na izrednem občnem zboru oktobra lani. Od februarja letos je zveza'tudi uradno vpisana v registru društev kot Gasilska zveza Kokra.
Lansko delo zveze je bilo dobro, je povedal predsednik Branko Košir na rednem občnem zboru. Komisija za požarno preventivo je med drugim ocenila 88 del učencev z gasilsko tematiko. Komisija za delo s članicami je razen za izobraževanje skrbela za tekmovanja. Na srečanju gorenjskih članic so bile odlične mlajše članice iz PGD Cerklje in PGD Zgornji Brnik, ki bodo letos nastopile na državnem prvenstvu.
Komisija za delo z mladimi je pripravila izlet za pionirje v Velenje, orientacijski pohod na Lužah, regijski gasilski kviz v Šenčurju in gasilski tabor v Marin-dolu, kjer je bilo 65 mladincev. Nova komisija za izobraževanje je poskrbela za udeležbo Članstva na več tečajih. Kot je poročal poveljnik Ivo Cernilec, je zveza namenjala veliko pozornosti opremljanju društev in usposabljanju članstva. Ob vajah so bili uspešni na regijskem tekmovanju, kjer so se poleg dveh ekip članic uvrstili v vrh pionirji, mlajši člani in starejši člani PGD Zgornji Brnik. Iz po-
Predsednik Branko Košir
ročil občinskih gasilskih poveljstev je razvidno, da so društva izpolnila tudi svoje zaščitno poslanstvo. V vseh občinah so imeli 90 raznih intervencij, od tega kar 30 v občini Šenčur.
V tej občini se zavedajo pomena gasilstva, je poudaril župan Miro Koželj. Zato prispeva Šenčur največ denarja za delovanje GZ Kokra.
Izrazil je bojazen, da bo izločitev ene od članic oslabila delo zveze. Kot je udeležence seznanil Vinko Gale, so se društva iz občine Naklo odločila za ustanovitev svoje zveze iz več razlogov. Eden od njih je preimenovanje GZ Kranj v GZ Kokra, kar jim ne ustreza pri predstavljanju gasilcev navzven. Ustanovni občni zbor Gasilske zveze Naklo bodo imeli 16. aprila, ko pričakujejo goste tudi od drugod.
Stojan Saje
Učenje o naravi, zabava in igra
9
Ob 50-letnici delovanja so škofjeloški taborniki v soboto pripravili Slavnostno
Odločitev je bila pravilna
Gasilci na Komendskem so uspešni na vseh področjih.
akademijo na Loškem odru.
ŠkoQa Loka - 28. marca 1954 je nekaj deset tabornikov iz Škofje Loke ustanovilo Odred svobodni Kamnitnik. Kmalu je odred štel nekaj sto članov. Skušamo približati naravo in vzgajamo, naučimo jih socialnih veščin, pravi današi\ji načelnik Roda svobodni Kamnitnik Tine Radii\ja. Rod je za dolgoletno delo prejel zlato priznai^je slovenskih tabornikov, zlato priznaiye Roda svobodni Kamnitnik pa je prejel nekdai\ji načelnik Milko Okorn.
Komenda - Na občnem zboru Gasilske zveze Komenda, ki letos beleži peto leto delovanja, je predsednik Ivan Hlade poudaril prednosti samostojne zveze, saj so gasilci pred tem delovali v GZ Kamnik. Ob osamosvojitvi zveze so največ pridobili pri usposabljanju, v gasilskem znanju in pomlajevanju članstva.
Danes imajo tri društva na območju zveze skupaj skoraj 600 članov. Ob 25 posredovanjih, med katerimi je bilo 11 požarov.
so ocenili, da je bilo zelo dobro sodelovanje z Gasilsko zvezo Slovenije in regijo Ljubljana III. Komisija za mladino dobro sodeluje z mladinsko komisijo GZ Kamnik, izboljšalo se je delo s članicami, mladi so uspešni na tekmovanjih, v vseh treh društvih delujejo veterani, enoto veterank, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, pa ima za zdaj GD Komenda.
Predsednik Hlade je poudaril tudi dobro sodelovanje z župa-
C^ESO
BLED
Casino Bled vabi k sodelovanju dekleta z izkušnjami za delo v strežbi na letni terasi in casinoju.
Pogoj: polnoletnost In urejen status študenta.
Razgovor s kandidati bo v sredo, 7. aprila 2004, ob 15. uri v prostorih igralnice Casino Bled, Cesta svobode 15.
CASINO BLED d d . C SVOBODE 15. BLEO
nom in občinskim svetom, saj si vsi skupaj prizadevajo za postopno uresničevanje programa opremljanja. Program je zahteven, vendar si bodo prizadevali še naprej, da ga uresničijo. Lani so uspešno organizirali tudi tekmovanja skupaj z GZ Kamnik, podelili pa so tudi različna priznanja in odličja za dolgoletno delo.
Program opremljanja v društvih je predstavil poveljnik GZ Komenda Marjan Koncilya in
hkrati ugotovil, da je bila s tem povezana tudi lanska vaja v mesecu požarne varnosti na Križu, ki je opozorila tudi na nekatere pomanjkljivosti.
Med letošnjimi nalogami pa bodo ob usposabljanju in opremljanju tudi proslavitev 110-letnice društva Komenda in zlati jubilej v društvu Križ, ko bodo prevzeli tudi novo avtoci-sterno. Skupaj z GZ Kamnik bodo organizirali občinsko tekmovanje v Komendi za člane, mladino in veterane, srečanje društev mladi gasilec ter srečanje gasilskih veteranov regije Ljubljana 111. Andrej Žalar
Zlato priznanje za dolgoletno delo v Rodu svobodni Kamnitnik so podelili Milku Okornu.
Skozi taborniške vrste je v teh letih šlo približno 50.000 tabornikov. Vsak teden so se dobivali na sestankih, odhajali na izlete, najbolj množično pa je bilo letovanje in zimovanje. "Tamali so zdaj že odrasli, prav vsak pa je prispeval vsaj delček k razvoju in obstoju našega rodu," je še dodal Tine Radinja. Rod se lahko pohvali z odlično organizacijo republiškega orientacijskega teka s prek 300 taborniki, pripravljajo pa se tudi na obnovo
taborniškega doma. Taborniški dom ob sotočju Sor je bila ob postavitvi ena prvih montažnih hiš Jelovice. Že pred leti so taborniki začeli razmišljati o obnovi. "Zaključili smo, daje najboljše, če montažni del podre-mo in nazidamo pritličje ter s tem pridobimo tudi podstrešje," nam je povedal Martin Trampuš in dodal, da bodo veliko naredili sami. Nekaj denarja za obnovo so zbrali sami, nekaj je dodala občina, tudi škofjeloški štu-
denti so primaknili delež, taborniki pa računajo tudi na pomoč podjetij.
"Na Slavnostno akademijo je prišlo veliko naših bivših, znanih in neznanih članov," je povedal Borut Terpinc, ki je glavni organizator prireditev ob praz-novanju. Udeležila se ga je tudi ena od ustanovnih članic tabornikov, 94-letna Vera Čepin. V govoru je povedala, da jim ne bo delila naukov. "Ob mojem vstopu v tabomištvo smo veijeli v tovarištvo, skromnost, tradicijo ter v ljubezen do domovine in narave. Čeprav so sedaj drugačni časi, upam, da tudi vi veijamete v to." Ob visokem jubileju Roda svobodni Kamnitnik so taborniki ob križišče bivšega Petrola postavili taborniški stolp, že prej so z akcijo očistili otroška igrišča. 17. aprila bodo odprli razstavo ta-borništva v Gorenjski banki in v gostilni Freising na Škofjeloškem gradu, upajo pa tudi, da bodo lahko uredih eno od izložb na Mestnem trgu. V torek, 20. aprila, se bo začel leden tabor-ništva z delavnicami na Mestnem trgu. Na zaključni dan, 24. aprila, bodo pripravili delavnice za aktivne tabornike ter mnogoboj za občane na temo Škofje Loke. Sledil bo Še koncert Slona in Sadeža s kresovanjem pred Taborniškim domom (ob 19. uri) v sodelovanju z loškimi študenti.
Boštjan Bogataj
m

m
Torek, 6. aprila 2004
MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Ana Cergolj
V petek je imel rojstni dan znani danski pravljičar Hans Christian Andersen, ki je pisal čudovite pravljice - tudi tisto o Grdem račku. In prav ta dan je Mednarodna zveza za mladinsko književnost razglasila za mednarodni dan knjig za otroke. Med njimi so najlepše in najpopularnejše seveda pravljice, ki jim danes namenjamo malce več prostora - tistim, ki so že napisane, in tistim, ki so zaenkrat še v naših glavah.
v y

pravljičnem otroškem svetu
hm
Se spomnite prve pravljice, ki so vam jo prebirali starši (ali pa stari starši, starejše sestre in bratje, tete ...)? Tiste, ki ste jo imeli najrajši, jo zahtevali prav vsak večer in jo znali na pamet? Potem smo se seveda naučili brati sami, namesto pravljic so prišle daljše pripovedke, pa najstniški romančki in (grrr) domača branja. Ampak tista prva pravljica, ob kateri smo tudi ob stotem branju trepetali, če bo dobra kraljična premagala hudobno mačeho ali če bo Dobro kako drugače premagalo Zlo, ostaja prva. In v pravljicah je vedno prav ta neveijetna čarovnija, da Dobro zmaga. Zato ne bi smeh prekmalu (ali sploh nikoli) prenehati z branjem pravljic.
Na mednarodni dan knjig za otroke ali kar svetovni dan pravljic so po vsem svetu potekale pravljične prireditve - saj je to vendar praznik za otroke in tiste malo starejše ljubitelje pravljic in seveda tudi za pravljičaije, tiste, ki ustvaijajo
pravljični svet. Pravljični maraton, številne lutkovne predstave, delavnice pisanja pravljic, pogovori s pravljičarji, podelitev nagrade Izvirna slovenska slikanica (letos jo je dobila pravljica Charlesa Perraulta Obuti maček) so spodbujale domišljijo k ustvaijanju pravljičnega sveta.
Zakaj je lepo imeti svojo pravljico?
Tista prva pravljica, o kateri smo govorili zgoraj, vedno ostane nekako "moja". V vsaki otroški (in če ne izgubilo otroškosti, tudi v odrasli) glavi pa živi in se razvija čisto svoj pravljičen svet - in predstavljajte si, koliko pravljic je to! In če bi vsi svojo pravljico napisali, narisali, prenesli na papir in jo podarili v branje še drugim, bi ogromni svet pravljic prav gotovo bolje premagoval mnogokrat kruti in sivi vsakdan. In če bi res prav vsak imel svojo pravljico, svojega pravljičnega junaka, ki bi krivico popravljal v pravico, našel pravo pot in na koncu zmagal, potem bi bilo teh junakov prav gotovo več, kot je "hudobnežev".

Pravljice lahko tudi narišemo. Foto: Tina Doki
Saj sploh ni tako težko ...
... napisati svojo pravljico. Le vse tiste neverjetne zgodbe, ki vam rojijo po glavi zvečer, preden zaspite, med res dolgočasno uro matematike, zjutraj, ko se še malo pocrkljate v topli postelji... prelijte na papir. To pa je težko? Ne, seveda ni. Je pa res, da se "pravljični filmčki" v naših glavah odvijajo mnogo, mnogo hitreje, kot smo jih sposobni zapisati v pravljico. Zato se je treba malce organizirati - pa seveda ne preveč, da pravljica ne izgubi svoje Čarovnije. List papiija, svinčnik in nekaj zbranosti bodo kar dovolj. Potem pa ... bo šlo samo od sebe - včasih. Če pa ne, pa nič hudega - pravljic se ne da pisati na ukaz. Počakajte torej, da pride pravi navdih. Ko
pa pride, gaje treba zgrabiti in izkoristiti. "Stari" in "novi" pravljični junaki
Ste opažih, da v pravljicah, ki so bile napisane že pred mnogimi leti, večinoma nastopajo kraljične, hudobne mačehe, kralji, revne deklice, princi... modemi pravljičarji pa včasih za svoje junake vzamejo like, ki so prilagojeni današnjemu času. Deklice in dečke iz velemest, ki se borijo proti onesnaževanju okolja, za prijateljstvo med otroki različnih narodnosti, barv kože in verskih prepričanj ali popravljanje drugih krivic. Pravljični junaki so tako lahko boljši naČin, kako naučiti otroke (in še bolj odrasle), kaj je prav in kaj ne, kot pa dolgočasna moraliziranja, pridi-ganja in razlaganja.
Pravljično popoldne
Za spodbudo vsem novim mladim pravljičarjem lahko v razredu ali na šoli organizirate pravljično popoldne. Vsi, ki vas pravljice zanimajo kot avtoije ali poslušalce, se torej lahko zberete ob majhnem odru (v kakšnem razredu ali telovadnici), kjer vsak avtor pravljice dobi svojih "pet minut slave", ko zbranim prebere svojo pravljico in jim predstavi svojega pravljičnega junaka. Vse nove pravljice potem lahko zberete v pravo pravcato knjigo - in če je ta v veČ izvodih, jo lahko pošljete še v knjižnice drugih šol, da še druge spodbudite k izražanju svoje domišljije. Za tiste pa, ki imate rajši barvice kot svinčnik, pa lahko s pravljičarji sodelujete tako, da njihove izdelke opremite z ilustracijami in tako nastane slikanica. Če pa boste naredili razstavo vaših slikanic, pravljic ali pravljičnih ilustracij, pa mi" seveda sporočite, da povabimo na ogled še druge. Ker pravljice spodbujajo k življenju še druge pravljice, da skupaj nastane pravljični svet - tak, kjer Dobro premaga Zlo. Vedno.
Pirhi morajo biti živahnih barv
Dijaki srednje biotehniške šole so že drugič pripravili velikonočno razstavo.
Krai\j - Velikonočna razstava, ki so jo že drugo leto pripravili dyaki srednje biotehniške šole, je v petek in soboto na i\ji-hovo posestvo v Strabinju pritegnila množico obiskovalcev. Poleg butaric vseh vrst so dijaki predstavili tudi nekaj najnovejših modnih smernic pri oblikovanju namiznih aranžmajev za veliko noč, tradicionalne velikonočne jedi pa je bilo mogoče tudi poskusiti.
v
Sabina Segula. Aranžmaje, ki so jih izdelali za prodajo, so opremili tudi s sadikami za balkonsko cvetje recimo, tako da ne bo treba prav vsega vreči stran, ko bodo prazniki mimo. "Ljudje kupujejo večinoma klasične aranžmaje. Veliko šopkov smo morali izdelati tudi po naročilu." Z izkupičkom so bili kar zadovoljni, saj bodo tako lahko pokrili vsaj del stroškov. "S tem med drugim omogočimo dijakom, da vsaj kdaj lahko delajo z bolj kakovostnimi materiali. Obenem so, ko izdelujejo šopke za prodajo, bolj motivirani za delo, saj ima to nek cilj."
Prav tako privlačne kot šopki so bile videti tudi tradicionalne velikonočne jedi, s katerimi so se predstavili dijaki iz živilskih programov. "Zelo značilne za velikonočni čas
Ideje za velikonočno okrasitev...
V okviru razstave so se predstavili vsi programi na šoli. "Cvetličarji so pripravili značilne velikonočne izdelke, to so butarice in aranžmaji s pirhi. Pri slednjih se letos uporablja veliko stekla - modne so velike steklene vaze z različnimi dodatki," je pojasnila učiteljica praktičnega pouka Sabina Še-
gula.
Pri oblikovanju šopkov so uporabljali predvsem spomladansko cvetje, največ tulipane. "Običajni dodatki za ta čas pa so seveda pirhi, piščančki in podobno," je še dodala
...in pojedino.
so pletenice z jajci oziroma punčke, kot jim pravijo," je pojasnil laborant Matija Mar-kič, ki je obiskovalce navduševal z izdelovanjem pravih belokranjskih pisanic. Marsikdo mu je pazljivo prisluhnil, kako se pravilno nanašata vosek in barva. Svetoval je, naj bodo pirhi čimbolj živih, pomladnih barv.
Mateja Rant
Fakultete kot sodobne srednje šole
Krai\j - "Tisti, ki nima znanja, se mu ne piše prav dobro," je dijake srednje elektro in strojne šole nagovoril minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber na predavanju z naslovom Se učimo za šolo ali za življenje? Ministra Gabra so gostili v okviru Pomladnega dne na njihovi šoli. V projekt, ki ga podpirata tudi Evropska komisija in Evropsko izobraževalno omrežje, so se letos vključili že drugič. "Vrvenje sem in tja po Evropi se začenja. Mi moramo odpreti visokošolski prostor Evropi, Evropa pa nam," je ob predstavitvi novega sistema študija poudaril dr. Slavko Gaber. Novi zakon o visokem šolstvu predvideva tristopenjsko študijsko strukturo, prva je dodiplomska, drugi dve pa podiplomski. Študijski programi bodo po novem ovrednoteni s kreditnimi točkami, ki jih bo mogoče prenašati iz ene fakultete na drugo. "Fakultete bodo pripravile skupne programe, ki jih bomo potrdili tako pri nas kot v drugih evropskih državah." Visokošolski sistem, je še dodal Slavko Gaber, postaja sodobna srednja šola, doktorat pa nekaj povsem običajnega. "V Sloveniji smo imeli dolgo vsega skupaj samo 370 doktorjev znanosti, zdaj pa jih toliko doktorira na leto."	Mateja Rant
Zadnjo besedo ima šola
Starši se lahko po pomoč pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami
v redno šoio obrnejo na Zvezo Sonček.
Krai\j - Zveza Sonček je že leta 1993 s projektom Korak k sončku ustvarila ustrezno podlago za vkyučevai\je otrok s posebnimi potrebami v redno šolo. Doslej se je v projekt vldjučilo 136 osnovnih šol oziroma 293 oddelkov V osnovnih šolah, 42 oddelkov vrtcev in 18 oddelkov v sredinih šolah. Pri starših otrok s posebnimi potrebami se ob tem poraja mnogo dvomov.
"Ali imajo pri tem, ali bodo otroka vključili v redno šolo, kakšno besedo tudi starši ali je vse v rokah komisije?" se sprašuje naša bralka, mama takega otroka. Skrbi jo, da bo kljub njihovi želji, da bi obiskoval redno šolo, na koncu končal v šoli s prilagojenim programom. Vodja izobraževanja in svetovanja pri Zvezi Sonček Marya BožiČ je pojasnila, da imajo starši po novi zakonodaji več besede. "Brez mnenja komisija sicer otroka ni mogoče usmeriti v program redne šole, vendar pa se starši z mnenjem lahko strinjajo ali ne. Lahko recimo vztrajajo, da se jih usmeri V drug program." Ob tem je še opozorila, da ima zadnjo besedo pri vsem Šola, v katero želijo otroka vpisati. "Šola otroka lahko odkloni, če nima odločbe, ki se izda na osnovi strokovnega mnenja
komisije. S to odločbo se namreč določi tudi, če otrok potrebuje spremljevalca, dodatne ure in podobno. Brez odločbe tako šola ne more uveljavljati sredstev za dodatnega strokovnega delavca in druge stroške," je pojasnila Marija Božič. Starši imajo možnost, da se na mnenje komisije pritožijo in odločbe ne podpišejo. V tem primeru mora ministrstvo za šolstvo, znanost in Šport ponovno odločati, mogoče zahteva celo ponoven strokoven pregled otroka. Odločba ministrstva je potem dokončna, nanjo se ni mogoče pritožiti.
Našo bralko tudi skrbi, da zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju ustrezne odločbe ne bi zamudila vpisa v prihodnjem Šolskem letu. Marija Božič se je strinjala, da se postopek lahko zavleče, zato svetuje, da Čimprej pridobijo mnenje komisije. Tako jim bo ostalo dovolj časa tudi za morebitno pritožbo. "Pri navezovanju stika s šolami se starši lahko obrnejo na naŠo zvezo. Nekatere šole so namreč bolje, druge slabše pripravljene na vključevanju otrok s posebnimi potrebami. Mi poskrbimo, da starše povežemo s tisto šolo, na kateri je to dobro urejeno," je še dodala.
Mateja Rant
Itv

GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glds si
Torek, 6. aprila 2004
Test: Honda Accord 2.2 i-CTDI Executive

Star in oguljen rek pravi, da tisti, ki čaka, tudi dočaka. Kdor je čakal, da se bodo pri japonski Hondi odrekli pregovorni privrženosti bencinskim motorjem,
je končno dobil zadoščenje.
V njihovem najbolj znanem modelu accord se namreč zdaj vrti tudi sodobni turbodizel, razvit z lastnim znanjem in tehnologijo. Čakanje se je obrestovalo, saj je Hondin turbodizel-ski prvenec s svojimi lastnostmi nedvomno v samem vrhu podobnih pogonskih strojev, ki so priljubljeni predvsem ali samo med evropskimi kupci.
Prepoznavna zunanjost. Hondini oblikovalci so pri zdaj že deveti generaciji accorda doslej v največji meri upoštevali evropski modni okus in poskrbeli, da avtomobil ne bo utonil v sivem povprečju srednjega raz-
ko ovira voznikov pogled nazaj, zlitje v celoto pa deluje harmonično in dopadljivo. Limuzinski zadek skriva pod seboj povprečno velik prtljažnik z motečim visokim nakladalnim robom, ki ovira natovarjanje težjih in večjih kosov prtljage.
Prostornost na prvem mestu. Accordova notranjost je po prostornosti na ravni podobnih avtomobilov. Vozniku in sopotniku sta namenjena dobro odmerjena in čvrsto oprijemljiva sedeža, ki ju je pri dražjem paketu opreme z imenom executive mogoče nastavljati s pomočjo elektrike. Za prestižni videz
reda. Zunanja podoba je spredaj dokaj agresivna, kar ne preseneča, saj pri Hondi prisegajo na športnost in dinamiko, ker pa se mora accord dokazovati tudi z eleganco, so poskrbeli za zlitje obojega. Dokaj nenavaden je zadnji del z visoko nameščenim prtljažnim pokrovom, ki nekoli-
poleg usnjenega sedežnega ob-lazinjenja skrbijo plastične obloge z vzorcem lesa, ki ima za ta cenovni razred skoraj preveč cenen videz. Pred voznikovimi očmi so veliki in dobro osvetljeni merilniki, povsem drugače pa je z velikim sredinskim zaslonom s funkcijami mehkega pri-
TEHNICNI PODATKI
Mere: ...... . .d. 4,665, š. 1760, v. 1,445 m, medosje 2,720 m
Prostornina prtljažnika: ............................459
Teža (prazno v./ dovoljena): ..................1437/1970 kg
Vrsta motorja: .........^................štirivaljni, bencinski
Gibna prostornina:	.................1598 (1870) ccm
Največja moč pri v/min: ............105 kW/140 KM pri 4000
Največji navor pri v/min: .....................340 pri 2000
Najvišja hitrost: ..............................210 km/h
Pospešek 0-100 km/h: ............................9,4 s
Poraba goriva po EU norm.: ............6,7/4,6/5,4 1/100 km
Maloprodajna cena: .......................6.990.000 SIT
Zastopnik: ...........................AC-Mobil, Ljubljana
NA KRATKO
-	Prireditelji nedavnega avtomobilskega salona v Ženevi so sporočili, da so zlahka dosegli načrtovano število 700.000 obiskovalcev in ga presegli za odstotek. Ena najpomembnejših avtomobilskih razstav na stari celini bo prihodnje leto slavila častitljivo stoto obletnico in 75. ponovitev.
-	Po daljši odsotnosti se na slovenski avtomobilski trg vrača južnokorejska avtomobilska
znamka SSANG YONG, znana po terenskih vozilih. Zastopalo jo bo podjetje KMAG, ki skrbi tudi za švedski Saab in južnoko-rejsko Kio. Prodaja naj bi stekla v začetku maja, najbolj zanimiv pa bo model rexton, ki je bil z novim (Mercedes-Benzovim) turbodizelskim motorjem pre-mierno predstavljen na avtomobilskem salonu v Zagrebu.
HYUNDAI Motor Co. se je odločil razširiti proizvodnje
REVALLT fhibljana vozila
Ni veliko časa za razmislek.
Iskoristite še zadnjo izjemno priložnost.
prepričajte
splača se
Clio, letnik 2003, Okm
Telefon: (04) 201 52 39, GSM 031 703 803, 041 790 192
tiska, ki je namenjen prikazovanju podatkov radia, klimatske naprave in satelitske navigacije. Nastavitev ustrezne osvetljenosti je namreč preveč zapleteno, precej privajanja pa zahtevajo tudi gumbi za uravnavanje posameznih sistemov, pri čemer so vsaj pri radiu v pomoč tudi gumbi na volanskem obroču.
Gladek tek močnega srca. Motorja, ki bi bil tako vsestransko dodelan, kot je nov Hondin i-CTDI, trenutno skoraj ni mogoče najti. Turbodizelski štiri-valjnik je podkovan z vsemi sodobnimi sistemi, začenši s sfe-ričnim visokotlačnim vbrizgavanjem goriva po skupnem vodu. S kar 340 Nm navora ta pogonski stroj vleče skoraj povsem brez turbo luknje in vozniku se zdi, kot da sedi v športnem avtomobilu. Poleg odličnih pospeškov je accord s tem motorjem sposoben doseči tudi visoko potovalno hitrost, medtem ko se poraba plinskega olja le v redkih primerih povzpne nad 7,5 litra na 100 kilometrov. In nenazadnje, zaradi tihega in izjemno mirnega ("mehkega") teka je motorni zvok bolj podoben piskanju (glas turbinskega polnilnika) kot dizelskemu žvenketanju. Petstopenjski me-
zmogljivosti tudi v Evropi. Tovarno, kjer naj bi letno izdelala 300.000 avtomobilov, bodo
zgradili v mestu Zilina na Slovaškem (200 km severovzhodno od glavnega mesta Bratislave). Graditi naj bi začeli prihodnje leto, prvi avtomobili pa naj bi iz tekočih trakov na trg zapeljali leta 2007. Gradnja in zagon predstavljata investicijo v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev.
M.G.
mm
M

cl.d.
Alpetour Rrmont d.d., Kranj. Ljubljanska c. 22. 4000 Kranj
Tel.: (04) 201 52 25, Faks: (04) 201 52 11
VSE ZA VAS AVTO NA ENEM MESTU
ODPRTO: r" - 19" SOBOTA: - 13" http://wvy/w.alpetour-remont.si

njalnik je gladko tekoč in dobro uglašen z motornimi zmogljivostmi, zdi se, da imajo zaradi relativno velike prostornine mo-
v • v
toi]a m niti ne pretirane moci se nekaj rezerve, morda za močnejšo izvedbo s šeststopenjskim menjalnikom.
Suvereno obnašanje na cesti.
Nobenega dvoma ni, da je accord z zadnjo generacijo naredil doslej največji korak naprej. To je mogoče zaznati tudi pri podvozju, ki je enakomerno uglašeno na zanesljiv spoj koles s podlago in potniško udobje. Meje zdrsa so postavljene dovolj visoko, da omogočajo hitro vožnjo skozi ovinke, z vodljivostjo ni težav, tudi zavore se skupaj z asistenco proti blokiranju izkažejo za dovolj učinkovite.
Je plačilo za zamudo dovolj pošteno? Vsekakor je, kajti accord z novim turbodizelskim motoijem zagotovo sodi med razredno najbolj zanimive avtomobile. Ob skoraj neokusno visoki ceni za bogatejše opremljeno raz-hčico je za okrogel milijon tolarjev manj mogoče dobiti manj, a z dodatki za varnost in udobje še vedno dovolj dobro založeno limuzino. Matjaž Gregorič
OCENA
(* slabo - ***** odlično)
CO
v
-tsj
SERVIS IN PRODAJA
Zunanjost: Notranjost; Udobje Motor:
Vozne lastnosti:
****i^ ****iir
*****

Varnost (Euro NCAP): ****i^ Končna ocena: ****/*
Najmanjši Skandinavec je pripravljen
Novi Volvo S40 v primežu organizacijskih sprememb na slovenskem trgu.
Nekaj veČ kot pol leta po premieri naj bi Uidi na slovenski avtomobilski trg zapeljal novi vol-vo S40. Pogojnik je postavljen zato, ker so se tik pred začetkom prodaje čez noč zaprla vrata ljubljanske pisarne, ki je pod taktirko madžarske regionalne organizacije za srednje- in vzhodnoevropske države skrbela za distribucijo in prodajo pri nas.
Novinec je sicer postavljen na osnovo, ki si jo deli s Fordovim kompaktnim enoprostorcem fo-cusom C-maxom in mazdo3, vendar so Švedi ohranili potrebno zunanjost, ki sledi modnim smernicam in hišnim slogovnim značilnostim. Limuzina s 4,47 metra je mladostnega in dinamičnega videza, s prepoznavnim sprednjim delom, ki ga zaznamujejo velika maska hladilnika in nazaj upognjeni žarometi. Bočne linije so razpete v obliko kometa, zadaj pa so že znane v trikotnik oblikovane velike luči.
V notranjosti izrazito naprej nagnjene potniške kabine volvo S40 najbolj preseneti z inovativno zasnovano sredinsko konzolo, ki je le tanka plošča, na kateri so vsa potrebna stikala in zaslon radijskega sistema. Pogonu je skupaj namenjenih kar sedem različnih motorjev, na Čelu z bencinskim 2,5-litrskim petvalj-nikoni, ki ima nizkotlačni turbinski polnilnik in razvije častitljivih 220 konjskih moči, pove-
zan je s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, tovarna pripravlja tudi različico s Štirikolesnim pogonom. Poleg tega sta v paleti še dva 2,4-litrska petvaljna motorja s 170 in 140 konjskimi močmi, medtem ko je vstopna različica opremljena z 1,8-litrskim štirivaljnikom s 120 konjskimi močmi. Volvo prvič ponuja tudi dva sodobna turbo-dizelska motorja, sposojena pri matičnem Fordu. Močnejši 2,0-litrski razvije 136 konjskih moči, povsem novi 1,6-litrski s 110 konjskimi moČmi pa se bo vrtel v več avtomobilih, medtem ko bo v volvu S40 na voljo
od jeseni.
Pri Volvu so se tokrat prvič odločili tudi za nivojsko opremljanje in pri S40 opremo za varnost in udobje razdelili v Štiri stopnje, poleg osnovne še v
višje z imeni kinetic, momentum in summum. Ne glede na to pa je vsak avtomobil oborožen s številnimi varnostnimi elementi, kot so protiblokirni zavorni sistem, štiri varnostne vreče iri dve varnostni zavesi, elektronika za nadzor stabilnosti, pomoč pri zaviranju v sili in tako na-
Prej.
Kakšna bo usoda novega volva S40 in tudi ostalih modelov te avtomobilske hiše, je zaradi sprememb, ki naj bi bile pogojene z vstopom Slovenije v EU, še zavito v meglo. Nadzor nad slovenskim trgom je namreč prevzela avstrijska uprava za sred-nje- in zahodnoevropske trge, menda pa še potekajo pogajanja z ljubljanskim podjetjem Summit avto, ki si že nekaj časa prizadeva pridobiti zastopništvo za Volvo. Matjaž Gregorič
LAHCER

£ COMFORT

LANCER KARAVAN 2.0 SPORT 4.324.000 SIT
ŽIVIM, DA VOZIM
k

MITSUBISHI MOTORS



98 KM, ABS in E8D, 2 zračni blazini, ročna klimatska naprava
136 KM, ABS in E60, 4 zračne blazine, klimatska naprava, 16 eolska alu platišča, usnjen volan. Športni sedeži
mitsubishi.ackonim.si
AC-Konim, d.o.o., Ljubljana Baragova ulica 5 teL:01/588 33 33
Torek, 6. aprila 2004
REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
EKSTREMNO*ZANIMIVO*ŠPORTNO*REKREATIVNO
Gor
1
dol in gor
Raj za tekače na smučeh
Tokrat je že petič 123 zagrizenih tekmovalcev dvanajst ur osvajalo Kalisče
Gasilska se vedno spodobi
Mače - Začetek prireditve je bil v soboto ob 6. uri zjutraj nad vasjo Mače pri Preddvoru - pri potoku (začetek pešpoti na Kališče), cilj pa pri koči na Kališču. Udeležencem preizkusa so se za uspele vzpone šteli vzponi, doseženi med 6. in 18. uro. Višinska razlika skoraj pet kilometrov dolge steze je znašala okoli 830 metrov. Palice so bile dovoljene, kakršnakoli druga pomoč pa ne. Kako so tekmovalci prišli do Koče na Kališču, ni nikogar zanimalo, pri spustu pa so morali po uhojenih poteh. Kontrolnih točk niso smeli izpustiti.
Peti vztrajnostni preizkus "12 ur Kališča" je minil brez zapletov. Tudi vreme mu je bilo naklonjeno. Snega je bilo še
pred enim tednom skoraj meter, ft
na dan tekmovanja je bila steza spodaj suha, v sredini blatna, zadnja tretjina pa pokrita s snegom. Tako da za tekmovalce
pogoji niso bili ravno enostavni. Udeležba je bila rekordna: 132 tekmovalcev. Prišli so celo s Štajerskega in Koroškega. Žal se je na pripravah na letošnjo preizkušnjo poškodoval Tomaž Iglic, eden glavnih favoritov in dvakratni zmagovalec iz preteklih let in tokrat ni sodeloval.
Težavnost proge je potrdil tudi najboljši med moškimi Ivan Šavs, ki je kot drugi v zgodovini dosegel deset vzponov (in spustov) v 12 urah in se pridružil rekorderju Bojanu Cvajnarju, ki je leta 2001 v nekoliko boljših razmerah potreboval za isto število vzponov nekaj minut manj. Drugi in tretji pa sta bila (oba s po devet vzponi) Janez Udovič in Marjan Aljaž - oba s po devet vzponi.
Med ženskami pa je bila najboljša Simona Trobec, druga Jelka Kranjc in tretja Nataša Simjanov. Vse tri so osvojile
Kalisče šestkrat. ^, , „
Alenka Brun
Pokljuka - Pravijo, da je tek na smučeh izvrstna rekreacija, ki sicer na prvi pogled izgleda enostavno, a za nekoga, ki se teka šele uči, je na začetku že mirovanje težko.
Če se s tekom na smučeh ukvarjaš profesionalno ali rekreativno, potrebuješ veliko kondicije in fizične moči nasploh. Med ženskami je priljubljen tudi zaradi izoblikovanja postave. Ljudje, ki redno tečejo na smučeh, soglašajo, da je Pokljuka za tovrstno rekreacijo idealna - pravi raj za tekače na smučeh. Sončna sobota in nedelja privabita tudi pohodnike, sprehajalce in družine z majhnimi otroki. Snega je na Pokljuki še vedno toliko, da se otroci lahko prav prešerno zabavajo: smučajo, sankajo, deskajo.
Da do Pokljuke vodi precej uničena asfaltirana cesta, je stara pesem. A ljudi to že ne moti preveč. Vsakič znova na račun luknjaste ceste povedo kako pikro, a zato na cesti še nobena luknja ni izginila ali izgubila na obsegu. Tudi avtomobile pušča-
Ko obvladaš ritem, se teku na smučeh ne moreš upreti.
jo kar vzdolž glavne ceste, saj je do tekaških prog dostop mogoč praktično kjerkoli. Ker so temperature okoli desete zjutraj že visoke, je tek veijetno najboljši v zgodnjih urah.
Tudi prvi kolesarji so že "prilezli na piano". Od Gonj, pravzaprav Bleda, do Pokljuke je dobrih petnaj st kilometrov. Vzpon je za različne kategorije kolesarjev lahko naporen, po drugi strani pa zanimiv. Zagoto-
vo pa gre pot le navzgor. Prve take zagnance smo že odkrili. Da se sneg še topi in je cestišče mokro, jih ni motilo.
Najbolj pogost pojav na Pokljuki pa so Ljubljančani.
Kaj jih vleče na Pokljuko? Največ odgovorov je bilo, da proge za tek na smučeh. Nekatere pritegne Viševnik, drugim pa obisk Pokljuke pomeni izlet na Gorenjsko.
Alenka Brun
Vikendi v Gorjah končani
v
Gorje - "Hura, prosti čas" se je na OS Gorje pri Bledu zaključil minulo soboto. Fantje so med dvanajsto in peto uro popoldne Še igrali igre z žogo -od nogometa, odbojke, do med dvema ognjema, potem pa so se vrata telovadnice za tovrstno rekreacijo mladih v šoli zaprla. V telovadnici smo naleteli na Mateja, ki pravi, da so mladi nadebudneži ves popoldan spraševali, ali se tovrstna telovadba res ne bi mogla nadaljevati v prihodnjih tednih.
Idejni vodja projekta "Hura, prosti čas" v Gorjah Maja Prešeren Kristan pravi, da je program na njihovi osnovni šoli potekal ob sobotah in nedeljah. Bilje precej obiskan. Veliko je bilo tudi srednješolcev - starih med 14 in 18 let. Zal je bil obisk deklet manjši, vendar tudi ta ni zanemarljiv.
Program je bil brezplačen, obsegal 120 ur in je poleg vikendov vseboväl tudi počitnice. Poleg vseh ostalih sodelujočih in sponzorjev gre zahvala občini Bled, kot tudi osnovni šoli Gorje in njenemu vodstvu, ki je našlo razumevanje za Športni program. "Osnovna šola Gorje je aktivna na vseh področjih športnih aktivnosti in ima širok spekter ponudbe interesnih dejavnosti. Pohvalno je, da prisluhe željam otrok in mladih in jim ob prostem Času ponudi možnost ukvarjanja s športom. S tem vključi tudi otroke, ki se zaradi različnih dejavnikov ne ukvarjajo s športom," razlaga Maja. Pove še, da se v Gorjah sedaj ljudje vračajo na stari tir, saj jih nova telovadnica spodbuja k športu, rekreaciji.	Alenka Brun
še govori po prerokih
Univerzalno življenje je mednarodna prakristjanska verska skupnost, ki že več let deluje tudi v Sloveniji. Vsebino svojega verovanja črpa iz žive preroške besede za današnji čas, ki jo prejemajo po sestri Gabriele iz Würzburga.
Univerzalno življenje je
skupnost, ki se navezuje na način življenja po Bogu ljudi, ki so živeli v času življenja Jezusa Kristusa. Njihovo vodilo je bilo mišljenje, življenje in ravnanje po Desetih božjih zapovedih in Jezusov Govor na gori. Takrat še niso poznali duhovnikov. Jezus iz Nazareta jih je s preprostimi besedami učil Govor na gori, ki je pot k Božjemu kraljestvu v notranjosti vsakega človeka. Ta pot in ta nauk sta danes pomembnejša kot kdajkoli, pravijo današnji prakristjani, ki verjamejo, da kdor to postopoma izpolnjuje, vse bolj postaja eno z večnim Duhom, ki prese-va vesolje: z Bogom. "On je hkrati naš nebeški Oče, Čigar otroci smo. Vse, kar je Bog ustvaril, je življenje iz Njega in obstaja večno. Bog, ki je vse v vsem, ne le da uči Svoj večni zakon ljubezni, temveč Svojim otrokom tudi kaže, kako lahko
večni zakon uporabljajo na vseh področjih življenja na tej Zemlji. Kristjanstvo v OČenašu skorajda 2000 let moli: "Tvoje kraljestvo pridi in godi se Tvoja volja kot v Nebesih tako na Zemlji." Univerzalno življenje torej pomeni življenje v Božjem Duhu," verjamejo.
Člani skupnosti Univerzalno življenje verjamejo tudi, da je Bog v tem svetu vedno govoril in deloval po svojih prerokih in daje tako tudi danes. S tem mislijo na svoj vir sporočil, ki jih predaja sestra Gabriele iz Würzburga in za katera verjamejo, da prihajajo od Jezusa Kristusa. "V Univerzalnem življenju nas Kristus po preroški besedi uči, kaj to sporočilo pomeni za nas ljudi in kako ga lahko vsak dan uporabimo na vseh področjih življenja, da bi nastal mir in da bi človeštvo izpolnjevalo Božjo voljo," pravijo prakristjani, ki prejemajo sporočila


v času pred veliko nočjo številni z vdano molitvijo poglabljajo stik z Bogom in Kristusom.
Bog se nam razodeva preko celotnega stvarstva.
zadnjih dvajset let. Ta pojasnjujejo dogajanje padca in zgodovino odrešitve človeštva ter pomen odrešilnega dela Jezusa iz Nazareta. Vse to se učijo v Notranji poti k Bogu in v Prakrist-janski življenjski šoli. V zadnjih dvajsetih letih je Univerzalno življenje preraslo v svetovno prakristjansko gibanje, saj nešteto ljudi po vsem svetu sliši Božja razodetja po preroški besedi na različnih prireditvah in celo po radiu.
Praskupnost kristjanov pa deluje žc dobro desetletje tudi v Sloveniji. Ob bližajočih se velikonočnih praznikih želijo tudi gorenjskim bralcem predati sporočilo, ki je za to priložnost zapisano tudi v knjigi To je moja beseda: Jezusov evangelij -Kristusovo razodetje, ki jo poznajo prakristjani po vsem svetu: ''Kot Jezus iz Nazareta sem
učil svete Božje zakone in bil ljudem zgled zanje. Z naukom in življenjem sem jim pokazal pot v večno življenje. Učil sem ljudiy da naj ljubijo drug drugega, da naj ljubijo živali^ spo-štujejo naravo, da naj Zemljo priznajo za mater, v katere naročju živijo in delajo. Moj duh, odrešilna moč, je v vseh duŠah in ljudeh. Kdor se z izpolnjevanjem zakonov obrne k meni, Kristusu Boga, ta prejema vedno več svetlobe in moči, in bo vstopil v življenje, v Jaz Sem. Vstali, ki se je dvignil k Bogu, večnemu Očetu, in ki spet živi v Bogu koz sovladar nebes, bo ponovno prišel v vsem veliča-stvu, ko bo vzpostavljeno Božje kraljestvo na Zemlji." Prakristjani v Univerzalnem življenju želijo vsem Njegov mir in blagoslov.
Katja Dolenc
Velikonočni zajec, simbol obnavljanja
Verjetno ste se kdaj vprašali, zakaj je zajec eden izmed zelo priljubljenih velikonočnih simbolov. Korenine o njegovem duhovnem pomenu segajo daleč v zgodovino in so povezane s svetom zasanjane imaginacije, ki ji vlada Luna. Njegov pomen se razkriva tudi v lunarnem bestijariju, v katerem so zapisani arhetipi simboličnega sveta. Mimogrede, arhetipi so osnovne in temeljne podobe, na katerih je zgrajen duhovni svet človekovega in božanskega bivanja. Tako zajci nastopajo v vseh svetovnih mitologijah, verovanjih in folklorah, tudi pri nas. Vsi so si podobni celo v protislovjih, kot so si podobne slike lune. Luna pa na neki način povezuje zajce tudi s starim božanstvom Mateijo Zemljo, s tem pa tudi s simboliko plodnih in prenavljajočih voda, vegetacije in nenehnega obnav\jai\ja živ^ei^ja v vseh oblikah.
Ta simbolika se tako povsem povezuje z Jezusovim vstajenjem od mrtvih, torej z dejanjem, ki je preseglo smrt in obnovilo življenje v vsej svoji obliki in božanski prisotnosti. Takšno nenehno obnavljanje se na duhovnih nivojih odvija vsako leto, z vsakim postnim obdobjem in velikonočnimi pripravami. Simbol velikonočnega zajca je tako mnogo globlji, kot pa ga poznamo ali se ga zavedamo danes, saj se, podobno kot pri večini praznikov, kjer se simboli tržijo že do absurdne meje, njihovi dejanski pomeni izbrisujejo.	K.D.
Vstajenje, rešitev vezanosti
Jezusovo vstajenje je delo Boga in dejanje človeka, rešenega vseh zemeljskih spon, vezanosti, navezanosti in odvisnosti. Jezus nam je pokazal pot, ki nas' vodi iz Zemeljskega trpljenja in grehov. Prav ti nas vedno znova vežejo v nizke frekvence in v zasužnjenost duŠe. Vsake je zaradi nekega razloga v tem trenutku na Zemlji. Naše božansko jedro pa je tisto, ki si od vsega najbolj želi k Bogu, biti z Bogom in živeti v Bogu. Vendar pot do tega ni lahka, saj moramo biti pripravljeni na številna odpovedovanja in včasih tudi asketsko življenje, ki pa nazadnje vodi do notranje svobode, ki je slajša od vsega zemeljskega, česar se človek včasih močno oklepa. Če bi nam uspelo, bi lahko živeli in uživali v vsem.
kar je zemeljskega, vendar z Bogom in s tem brez navezanosti na Zemljo.	K. D.
.X
Ši

f). Mh
M

m


m,
(fWi
Jezusovo vstajenje v Kristusu pomeni v keltski tradiciji spoj Lune in Sonca. Neba in Zemlje v Enost.










, i
'V.







• •»

■f ■
i.


L-




iti''
■f . ■

^Mmm


<.
"U®




< r
mm



■a ' '	■ ■ -e-'i^
.«u








/ ,
li
v.

•i
v - ...



.s
u

.K,



f .J
s .


.Vid
•ti'

• ^ZZ." '".i ■ ' v - i
V
' «š/i .!>'



i,v. <.£
« ^


'A.
» •
v* .. ».NA X . ••• -i
■ ■. ^
C »s.
s.'




>. xs .
X
•C

'4 S' r

< "

"s
i*, v
s >
H:


w
. < ^ f

.

. Vv' : ' •

>. v
•t:..'


■.s .

:<• >.

: 2-


v.
i*..... .J^AA» v... .
. v


< «








.v



P-:—^vj.?-:^

..v
' v


















' • v




-.•'.s. J


w«:












f'

v*


't
> M^^m

ss s
sv

* .>
''M




V-


L-. • v '
■iTs



šr'

's <J • .»v



SS'





..'V.






f:.
Ä. • •.i' v

..vi?:^
• v
i



'.s v s
A , <•
••V


!







i-




* A \ v

» v




V''
v.


} ' Ji-Sim
K\' ...

N V-
/V

'i
k... v.
im
• sv.	'
.-K, 1
'•■i-m

' > '.

' I v \.
/ -



'-m.




ss
v<







s. ..s' •

vT'

• • • —Av

v	• '<







V.VS'/

v . .v



's»?



V


...
MM









r..



s'.
im-
..^AS.

'«.AJ.«, A» "

..s


>.:. «A
t A,
v
I. '«I...

v--'
'.sv M

. '


! V!
' ss J

M




•v.	vjÄ	^
^ .s*.. ....



«...J
ss ,


r'.c
•.• -'VI '.vj
.-••V
.. ' ^
•v
s . fJ
•v. < .'
'ŽU





rt.
v^v

v
'i



ß

t
v/s.









< •
:. t •
i



.A
T*
u


VI
V
T J


/ AS r »

-J
. ^

»
'•t

I
n












J



m
- v I



3 <
/i*





•




♦
C ^

».
('M«





If 1
•«I

«s






".v '-.J .
. ' I . a
\ -SV. •
A
s .
k.

J»
IB
5

¥
i
.. /
I









'T''
U.
« S
O M-


V^tl

■ü'J

m

i.
't« ^
XÄ^ S
o^-Sb
13 'd -
^ o.

r. '


t 4	^
š".- -J
f ■•••v
•jr
♦ * ♦

-S G
^^

'n-
^^^^	/V* * ^^^^^^
-d- SJ-^TS^ C .Si
.o
i' M'Mi
ÖC ..?o
m
Pm > .CS

-i:


t*'


■v
•ft'/


'.i-J

^ < ✓ ^ ^ ^








'VS
F: • a •
i




m
. ,
U
,^ ^ Jh
" iS








(v: «J


•« v









t;



. **.
- 'K-f':

v

, • A. "
««v


^

S J' /
•C










it-









r. ^
f	^il
r •
f, k

«
» 4
i.


4
ti'-; -J
y I .r
tv







A v



t< y- :


.. O
liF^g
J


t-

mM

hi! •'><
T ♦ ♦
VI.
. ti
► - 1

i






; S.

' . ■..'''-T "f'-'Ä
m





žf
, »
>i
I ; «r
f
. 4
K »
\

V
. >,X'.'•	'.•i''»
^ 6 m p i» s v S^ i
U « «IM	•
.....
tU

'•Jo'-
^ Oß O
O 5 o, o a
'.K
i2
UM^
rt.:".O
♦ ♦» ♦

-'A.



o' > « 'CJ

ÖC S
« Vi« C
N CU V
S ^ Ö I
a ^	—
rt • S	S
s?	rt
O	^ u
C	S Ä
rt g	AJ
V3 "	'

.s"
^ s


iž

W '•v t
U J^ -M
ne
O Ö
£1 > o
Šfc^
N
C «'S
s I
s £ 22 -a
C

o. o • ^ 00 •
- Ü ^ o
■ž 2 I fe «i
rt öß o
Uc — —
•O

« ^ H I 2 -o .
' '	w o «/5 O i-J
U




V v


■ •




v«


K
H
^ • ' ki i l ^ i
>

v i
rJ
«S .i
< • c-	5
^ . J * i 'i ' I ^

' "s	"V * ^
M	*	'1	^	&

^^ v i J i
^ ^T > • • i ••


• «
i •v
' >	,
^ ' i	:
•• v ^	i
^ %	i



^ »

?
.U
» %

f
' I

« »
. i
• •«




'i


m.






i'



* u-
k
■I
-
t"
•Ji ••
•C

• J <



s»


«•vr






t"





r'
' s,

v .V

,4

- v A < »s
■ ..v-
rž;:'.
r-



i

.i".

« •»

s»-?-.'



A.
t


J*

• a'
> I

14

^ n
C •.



t

• , ^

/
»
H
J'15

«v » .

I
V.
/

' H


/

/







•v.
_ '.i
-iTf	'









n iv-.. ...

•t



■«•»I


>. J
i


.'V o




••.'V!
J, r

•«.

K*
i

j

•3 1
L» ••?«	»


Sfl



.ižJsC^


«tteratK^^ '^Ztf^m F •
^ To ^ c^ln^
ir






my-m, t

' .'1



		
		









WM





• »




t

. 4



\
1 *
l
Ss
\


» ••



M '


> ••


e^aT

..u«
4 «
I
/

I





t

* 7
' r


r "



a </<




vf^ s

•"A
.Jfl
tfl-
M




m









r




H . •
Nm











^ V p



f









Cs •

' Ii






'^mm














f

S'



SA



m
Mi.


< .
• ^



I ^ j
if	Tv' • '/-J






s.

l-Jvvs

■ T u'- aT^-'
..... " ^^liTTl
m




t '






SSV.*
^ ^ M i'öl'; K • ■ a^^ -ü
jHk u ' ' V . *.u





y A

fc.- .•••VO.v

S'.-vi«:










H
m

\






-1 •


»w



V.






A* .

ci-



•av


im












'^mm

Met




.r5'5"






<m















-



/	t JF 1 Jw V HW ' ♦
vV-''- "	Iii . ^ »-v■ J-sÄ'i.^V'ti




5


m'^y














4 .

V'
/•fi



V** ♦^♦V ♦♦ V * * ♦ ♦
1»
'"i'C
K >•' >.













^	'S.;._













>>
* .MI f


•.
m

(MO
tOl' <

»liiii» Ell:









V


, <



. .... il'i i

t
'.•vi"

1/.



- \
y
i.v' »
c. •



'I





*. I

- K
'♦i


.ij?

..-ler







< I






I



iV.

vS;
> • ^


'CXi

;
H N-r^psX
«iH -Ä «w-ÄCL



"»>!<■■ . .. ^ . ........


O




iiv^ Ö
Ol
Iii: ^
'■iSU
Qk
■M... O
TS -^o Ä
o u
TD
"ff« a « « iS
•«H Ä


<4
• «Vv
ii
O:.-^ G 2 ■ S3 ;
...ft'-i



V - - r
«'S














'Mi
'•A



irsM

rv


•V
r»

1. L









j -'V^
•	— •-I- v«^.*«
h-s*-





I 'i



c <







ft**«
•V.

i/i
;







Ii
IV,
f
i*'

'A "
•'l
\-.-rr'



A
t t

^ t
• «



ri






*
t J^



'ry
Wi
m

H'



I


/


fi
)



üh





GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si
Torek, 6. aprila 2004
Prihaja ...
mesec fm Organon-ov
torek v Gorenjskem
s:
•Ji
Ne prezrite
Marihuana marš
ŠOU v Ljubljani v torek. 20. aprila, na svetovni dan marihuane pripravlja že tradicionalno prireditev Marihuana marš. Ob svetovnem dnevu "trave" bodo med drugim predstavili in prodajali izdelke iz konoplje ter pripomočke za njeno uživanje. Na maršu pa bodo zbirali tudi podpise za apel državnemu zboru za uporabo konoplje v medicinske namene in za bolj strpen odnos do uživalcev konoplje. Prejšnji ponedeljek, 29. marca, pa so v hostlu Celica na Metelkovi v Ljubljani odprli razstavo o konoplji, s katero želi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani opozoriti širšo javnost na problematiko konoplje.
no dobite na več kot 300 distribucijskih mestih po Gorenjskem. Za ceno 1000 SIT, ki vključuje stroške pošiljanja, pa vam ga bodo pošiljali na dom čez vse leto. Več infonnacij na www. eOrganon. com.
Kralj Alkohol
Jutri, 7. aprila, ste ob 21. uri vabljeni v kadilnico Prešernovega gledališča v Kranju na ogled gledališko-lutkovne predstave Kralj Alkohol. Vstop je prost.
Večer pokrival
V Manani bo ta četrtek tema Četrtkanja oblečena v najrazličnejša pokrivala, saj organizatorji za izvirne obiskovalce Četrtkanja pripravljajo lepe nagrade.

Kje pa vas čevelj žuli? Na Četrtkanju nikdar! (Spomin na 1. april)
Jutri izzide novi Organon
Jutri izide nova številka Časopisa študentov Gorenjske Organon. Tudi aprilski izdaji bo priložena priloga, ki tokrat nosi naslov Stanovanjska problematika mladih. V Organonu vas čakajo naslednje dobrote:
Potopisno predavanje
V nedeljo, 11. aprila, ob 20. uri ste vabljeni na potopisno predavanje v klubu Potepuh. Saša Hrženjak in Aljoša Mikluš bosta opisala njuno videnje Srednje Amerike. Vstop je prost.
■A

Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto 7. aprila praznuje obletnico svoje ustanovitve v letu 1949. Ta dan je vsako leto posvečen izbranemu zdravstvenemu vprašanju, razumevanju problema ter ozaveščanju in
razpravljanju o njem.
Čelada je varna.
Čelada je kul.
Lahko je moderna ...
Letošnji Svetovni dan zdravja bo potekal pod geslom Prometna varnost ni naključje. Poškodbe v prometu imenujemo nezgode, čeprav večino takšnih nezgod lahko preprečimo. Vsak dan se na cestah sveta poškoduje kar 140 tisoč ljudi, več kot tri tisoč jih umre, 15 tisoč pa ostane prizadetih vse življenje. Vsak poškodovanec je vpet v mrežo, stkano iz družinskih članov, prijateljev, sosedov, kolegov ali sošolcev, ki jih nezgoda prav tako prizadene.
Svetovni dan zdravja 2004 je priložnost, da se tudi slovenska in gorenjska javnost osredotočita na to pomembno zdravstveno vprašanje. Prometne nezgode so najpomembnejši vzrok umrljivosti in drugi najpomembnejši vzrok za hospitalizacijo zaradi nenamernih poškodb v Sloveniji. Vsako leto zaradi poškodb v prometu umre v povprečju 400 ljudi, 5.750 jih mora v bolnišnico, 38.900 pa jih išče zdravniško pomoč v ambulantah osnovne zdravstvene dejavnosti.
Na Gorenjskem smo v zadnjih 10 letih izgubili v povprečju 38 prebivalcev na leto zaradi prometnih nesreč. Zadnja leta število smrti zaradi posledic prometnih nesreč pada, tako smo imeli leta 2001 še 23 in v letu 2002 21 mrtvih zaradi posledic prometnih nesreč. Dva najpogostejša vzroka za prometne nesreče sta nepravilna stran oz. smer vožnje in neprilagojena hitrost. Otroci in mladoletniki so bili leta 2002 na Gorenjskem udeleženi v 163 prometnih nesrečah, v ka-
Tudi tokrat dobite dva za ceno enega - 0,00 SIT
Pogovor z Darkom Kranjcem, predsednikom ŠOS, pogovor s Timom Tomažinom iz podjetja Svea Zagone ter nepogrešljiva, sveža erotična zgodbica za prijetne pomladne dni. Organon lahko skupaj z Orga-nonovim zadetkom brezplač-
Lutke - nova knjiga pri Uteri
Pri Študentski založbi Litera jz Maribora je v knjižni zbirki Litera izšla knjiga Tomaža Čeliga, Lutke. Čelig je pesnik, ki je pojem narave razširil z njenim virtualnim odsevom. Njegovo iskanje sebe in sveta poteka tudi preko Interneta. Čelig je torej poetični svet razširil tudi v tehnološki svet. Knjiga Lutke je bralcem na voljo za ceno 3700 SIT.
Študenti pomagajo starejšim občanom
Po uspešni akciji čiščenja snega izpred domov starejših ljudi in invalidov so se v Mariboru pri študentski organizaciji odločili, da bodo podobno akcijo izpeljali tudi na začetku pomladi. Te dni skupina študentov pomaga starejšim občanom v Mariboru pri čiščenju in urejanju okolice njihovih domov. Študenti jim bodo v okviru projekta, ki poteka v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu, uredili in počistili dovozne poti, posekali grmovje, porezali veje dreves. Projekt poteka že več let in ga nameravajo izvajati tudi v prihodnje. Upamo, da bodo take akcije postale stalnica tudi v Kranju.
terih ni umri noben otrok, pač pa dva mladoletnika.
Tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj bomo obeležili Svetovni dan zdravja. Med drugimi smo se osredotočili predvsem na dve skupini udeležencev v prometu; otroke in kole-sarie. Otroci so v cestnem prometu med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci in se v promet vključujejo tako kot pešci in kolesaril, kot tudi potniki v motornih vozilih. Na Osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici smo za učence petih razredov pripravili učne delavnice z naslovom "Varno v promet", ki se bodo odvijale 7 4. 2004.
...pa tudi edinstvena ...
*
Kranj povezali s prodajalci kolesarskih čelad na Gorenjskem in jim predlagali, naj v sredo, 7 aprila 2004, ponudijo vsem, ki bodo kupili čelado, popust.
Popuste pri nakupu kolesarskih čelad bodo tega dne ponudili v naslednjih trgovinah: Športne trgovine Elan, trgovine Mercator' Intersport, Hervis Kranj, Kolesarski center Lesce, Jeti sport Radovljica, Kolesarski center Prestige Tržič, Kolo trgovina Radovljica, Žagar Slavko Servis koles Kranj in Giantbikes Kranj.
Tanja Torkar, prof. zdr. vzgoje
... predvsem pa poskrbi za varnejšo pot.
Kolesaril so poleg pešcev najbolj ranljivi udeleženci v prometu. Poškodbe glave so vzrok za več kot 60 odstotkov vseh smrti med kolesaril in za približno 40 odstotkov vseh sprejemov v bolnišnice med poškodovanimi kolesarji. Kolesar si lahko v nezgodi usodno poškoduje glavo že pri hitrosti 30 km/h. Nošenje kolesarske čelade pri kolesarienju aH pri rolanju pomembno prispeva k varnosti v prometu. Strokovnjaki so ugotovili, da zmanjša kole-sarievo tveganje za hujšo poškodbo glave do 85 odstotkov, ob nezgodah pa zmanjša tveganje za izgubo zavesti do 88 odstotkov. Čelada ublaži udarec in ga ob trčenju ali padcu porazdeli po površini čelade, s tem pa glavo zavaruje. Zato bi radi vse gorenjske kolesarje vzpodbudili, da v čim večjem številu uporabljajo čelado. To velja zlasti za starejše od 14 let, za katere le-ta ni več obvezna.
S tem namenom smo se na Zavodu za zdravstveno varstvo

I
IVI
Ni lahko biti novinar. To sem ugotovil po sredini izredni seji, kjer so medijski čuvaji štiri ure zaman čakali na
rešitev, ki smo jo elegantno preložili na enkrat drugič. Farsa, da bo izredna seja rešila problem prodaje poslovnih prostorov na Koroški 14 in 16 v Kranju, je utopična. Z utopijo je začel že nadzorni svet, ki je zahteval, da Mestni svet Mestne občine Kranj razveljavi prodajo. Halo! Mestni svet te prodaje ni niti odobril, tako da te prodaje tudi razveljaviti ne more. Prav tako je nadzorni svet želel vso krivdo in odgovornost, predvsem materialno, naprtiti na župana. Ja in? Edino organi pregona lahko rečejo: "Gospod župan, obstaja sum kaznivega dejanja!". Eden od svetnikov je
izrazil pobožno željo, naj župan odstopi. Župan je lahko še ne vem kako velik lump, pa mu mestni svet nič ne more. Izvolilo ga je ljudstvo in ljudstvu vlada. Mestni svet se pa lahko na trepalnice postavi. Še direktorja občinske uprave ne moremo po riti, saj ga je imenoval župan. Enako velja tudi za vodjo za gospodarske in premoženjske zadeve. Edini, ki smo ga imenovali, je podžupan za gospodarske dejavnosti. Pa še tega lahko razrešimo na predlog župana. Tako je jasno, da glave v tem primeru ne bodo letele. Ostale odgovornosti in odškodninski zahtevki pa sigurno ne bodo sproženi v tem mandatu. Če so uspeli dražitelji pametni, bodo svojo pravico iskali po izteku tega mandata. Torej leta 2007 Tako bo ostal župan cel in prihodnje volitve mirnejše. Do takrat pa bodo ostali poslovni prostori še vedno v lasti Mestne občine Kranj. Pa adijo, Gorenjska! Beno Fekonja
rrwli KtM^S^C ^^ KA-»-
* v ks ^^^^
sobiot




Torek, 6. aprila 2004
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
5 i
Cvj
3
V>
"5
i/> o
o
C ^
(O 0
CO C 0)
o
o
gorenjske lekarne Zdravila in prometna varnost
Ob jutrišnjem SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA so vam v Gorenjskih lekarnah pripravili zanimive odgovore na vprašanja, kako zdravila lahko vplivno na voznike in varnost!
Nekatera zdravila zmanjšajo psihofizične sposobnosti - pojavijo se znaki zaspanosti, zmanjšane pozornosti, upočasni se hitrost odziva... Ob uporabi teh zdravil se lahko bistveno zmanjša sposobnost aktivne udeležbe v prometu ali za delo s stroji.
Kje dobimo informacije o vplivu zdravila na psihofizične sposobnosti?
Običajno že zdravnik pri predpisovanju zdravila opozori osebo na možen neželeni učinek zdravila, nanj pa opozori tudi farmacevt ob Izdaji zdravila v lekarni. Tudi k zdravilu priloženo navodilo za uporabo vsebuje poglavje vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev, v katerem je naveden vpliv zdravila na psihofizične sposobnosti.
Zdravila z močnim delovanjem na osrednje živčevje, ki vplivajo na sposobnost upravljanja z vozili in stroji, imenujemo trigoniki. Na zunanji ovojnini imajo posebno oznako-trikotnik ob imenu zdravila, ki je:
-	poln v rdeči barvi, ko je upravljanje z vozili in stroji povsem prepovedano
(prisotnost takih učinkovin ali njihovih metabo-litov v krvi ali urinu je pri vožnji avtomobila ali upravljanju s stroji zakonsko opredeljena kot prekršek) ali
-	prazen, ko je upravljanje z vozili in stroji relativno prepovedano.
Ali je vpliv zdravila na psihofizične sposobnosti pri vseh ljudeh enak?
Zaradi različnega metabolizma pri ljudeh je lahko omenjeni neželeni učinek različno močno izražen. Pomemben dejavnik je tudi sočasna uporaba drugih zdravil, saj lahko vplivajo na hitrost metabolizma učinkovine, ki ima izra-
žen ta neželen učinek. Posebej nevarna je sočasna uporaba zdravi!, ki zmanjšajo psihofizične sposobnosti, z alkoholom in drugimi omamnimi sredstvi. '
Katera zdravila lahko zmanjšajo sposobnost upravljanja vozil in strojev?
Zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje
-	pomirievala
-	antidepresivi
-	nevroteptiki
-	uspavala
-	močnejša zdravila proti bolečinam
-	psihostimulansi
-	nekateri antihistaminiki
-	nekatera druga zdravila (za zdravljenje Parkinsonove bolezni, demence ...)
Druga zdravila
-	nekatera zdravila, ki znižujejo zvišan krvni tlak, predvsem na začetku zdravljenja
-	kapljice in mazila za oko, ki vplivajo na vid ali povečajo občutljivost očesa na svetlobo
-	nekatera zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, ki lahko povzročijo hiter padec glukoze v krvi in tako vplivajo na sposobnost koncentracije
Tudi ZDRAVILA, KI SO DOSEGUlVA V LEKARNI BREZ RECEPTA, lahko vplivajo na sposobnost upravljanja z vozili in stroji, vendar običajno v blažji obliki.
-	zdravila proti potovalni bolezni
-	nekatera zdravila za zdravljenje alergij
-	pomirievala z baldrijanom
Pred uporabo zdravil z vplivom na psihofizične sposobnosti oziroma ob pojavu omenjenih neželenih učinkov zdravita se o varni udeležbi v prometu ali delu s stroji posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
GORENJSKE LEKARNE, Nina Pisk, mag. farm.
G
Elektro Gorenjska
Javno podietje za distribucijo električne energije, d.d.
Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3a
i
objavlja
INFORMATIVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO ZEMUlŠČA V MOSTAH PRI ŽIROVNICI
Predmet prodaje je nezazidano stavbno zemljišče pare. št.
22/3 v izmeri 3173 m2, vpisano v vi. št. 519 k.o. Žirovnica, na
atraktivni lokaciji v Mostah pri Žirovnici.
Izhodiščna prodajna cena, pod katero zemljišče ne bo prodano,
je 41.400.000,00 SIT, prednost pri izbiri pa bo imel ponudnik,
ki bo ponudil najvišjo ceno. Stroške davka, overitve podpisa in
zemljiškoknjižnega prenosa nosi kupec.
Pisne ponudbe zainteresiranih ponudnikov pričakujemo na naš
naslov najkasneje do 19. 4. 2004.
Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sklene prodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov.
Druge podatke v zvezi z zemljiščem lahko dobite na tel. št. (04) 2083 623 (Leve).
Predsednik uprave:
Jože Knavs, univ. dipl. Inž. el.
Član uprave: Mag. Andrej Šušteršič
/
Gostilna Antonitsch Glalnach
objavlja prosto delovno mesto
KUHARJA
za regionalno korošl<o kuhinjo (podobno gorenjski), zaželeno za dolgoročno sodelovanje, za sezono vsako leto od velike noči do predbožiča, z garancijo ponovne zaposlitve po kolektivnem dopustu.
Odlična plača, urejeni pogoji, govorimo tudi slovensko, pomoč pri urejevanju dovoljenj.
Zelo ugledno delovno mesto v bližini - javite se, prosim, na: Gostilna
ANTONITSCH GLAINAGH. A-9170 Borovlle. Gilnje 12,
e-mail: antonitsch.glainach@aon.at, fax: 0043 4227 4236, tel.: 0043 664 5322 813 ali 0043 664 2205 633.
zavili
NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004
V času od 29. marca do 24. junija 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen Golf 1 ^ TĐI Sportline
Nagrade četrtkovih žrebanj:
•	Jackpot: 1.000 € (pribl. 237.000 SIT)
•	Večerja za dve osebi
Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23. uri:
•	Volkswagen Golf 1,9 TDI Spoitline
•	Nagradni sklad v vrednosti 2JOOO € (pribl. 474.000 SIT)
rtr HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA
Vršiška 23, 4280 Kranjska Gora
Tel.: 04 587 82 50; Faks: 04 588 13 22
marketing,kg@hit.si
Več informacij poiščite na www.hit.sl
GRAFOLOŠKI KOTIČEK
S'
Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge!
Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem
poiščite svoje odgovore.
GRAF0L05KA ANALIZA
{ - i
Draga gospa. Lepo je, da ste tako vztrajni in da radi prebirate časopis Gorenjski gLas, kije prav prijeten in je poLn zanimivosti. Zakaj se včasih obračate nazaj v preteklost, v spomine? Veste, vračanje nazaj v spomine je prav negativno in neprijetno vpliva na zdravje. Najlepše je, če z optimizmom gledamo naprej v jutrišnji dan. Včasih ste premalo samozavestni in ne zaupate dovolj vase. Opazim, da ste precej vezani na materialne stvari in tudi kakšen poln krožnik vas ne obremenjuje. Osamljeni ste, zato bi bilo dobro, da greste bolj v družbo, med prijatelje. Osamljenost je negativna stvar, saj nam dovoljuje premišljevanje in posledica je, da se zapiramo v svoj oklep in pozabimo na sedanjost.
-1



iVäjl^ /V
Ve. Sc

dLo ^c^JL^c ^Jrtr^




Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 2, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113
AN
Prav lepo je prebrati, da nekdo že 29 let zvesto prebira časopis, ki mu je najbolj pri srcu, to je Gorenjski glas. To je prav lepo iti še vnaprej ostanite takšna bralka. Glede Grafološkega kotička je pa tako, daje pri nas grafologija premalo poznana, zato je težko doseči več, kakor je. Ste oseba, kije v vsakdanjiku previdna in premišljena ter vsekakor stvarna. Vse naokrog vas zanima, zato ste tudi nemirni in včasih nervozni. Želite si več spoštovanja in pozornosti. Urejenost je za vas prav pomembna. Srce je polno dobrote, toda le zakaj čustva obračate nazaj vase. Malo ste preveč muhaste in vihrave narave, drugače pa ste prijetna in dobrodušna osebnost.
qoaam i ji*loc^

- yojL' . Jtotetk^ •

■-x'Tf'^, ''"a?®.


• r
■A

- r
v •Z'


I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I \
I
j
Ime in priimek
Ulica, hišna št., pošta in kraj
II \
.L
št. naročnika
Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi, če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora.
GLAS
PoitiM baoka Siov9tri|e, UL Vita Kraigheifa 5, Maribor
Ugodni stanovanjski krediti:
ugodne obrestne mere^ del kredita je izplačljiv v gotovini^ odplačilna doba do 20 let, kredit lahko zavarujete s hipoteko, dokumentacijo lahko prevzamete in oddate na vsaki pošti.
Informacije:
01	243 19 72
02	228 83 72 04 201 85 50 www.pbs.si
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
v,

m

GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT, OGLASI / jnfo@g-glas si
Torek, 6. aprila 2004
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica tel.: 04/53-15-249
Trst 14.4.; Madžarske toplice 29.4. do 2.5.; od 18.5. do 21.5 Banovci - Ljutomer: od 23.4. do 26.4.; Lenti 3. 4.; Palmanova - tovarna čokolade 2. 4. ; LidI - Alpe Adrla 6. 4.; Šenčur: 251-18-87
ŠPORT: 17. april, sobota 10.00, airsoft, taktična igra, (prijave na info točki KSK do 15.4.) Cmgrob, 2.000 SIT za člane KŠK, 2.500 SIT za ostale. 25. april, nedelja 0:01, Formula 1, Ogled dirke, (prijave do 21.4., v primeru odpovedi po 21.4.2004 se denarja ne vrača, odhod: Creina), Imola, Italija, 3000 SIT za člane KŠK (kotizacija), 7000 ostali, plus karta od 50. KULTURA: 8. april, četrtek 21.00, četrtkanje, Študentske tematske zabave. VEČER POKRIVAL, Manana, za študente vstop prost, ostali nad 18 let 500 SIT. 11. april, nedelja 19.00, potopisno predavanje, Saša Hrzenjak in Aljoša Mikluš, Srednja Amerika. Potepuh, vstop prost. IZOBRAŽEVANJE: 22. - 23. april. Izpit za čoln. Tečajniki morajo brti stari najmanj 16 let, Kranj, 27.900 SIT za člane KŠKja, 34.900 SIT ostal. Več na www.klub-studentov-kranj.si.
Pre5erno\'o gledališke
Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
N. Križnar: DRUŽINSKI DOŽIVLJAJI, (Varstveno delovni center Kranj). 9. apr. ob 17.00, za IZVEN. C. Goldoni: KRČMARICA Ml-RANDOUNA, (Gledališče Koper), za PETEK 2, IZVEN in KONTO. 10. apr. ob 20.00, za SOBOTA 1, IZVEN in KONTO. Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, wv\/w.presernovogledalisce.com.
G LASOV KAZI POT
Prireditve
Cicibani cicibanom
Šenčur - DPM Šenčur vabi na otroško prireditev Cicibani cicibanom, ki bo danes, v torek, ob 17. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Na prireditvi se bodo s pesmijo in plesi predstavili vrtci iz sosednjih občin Kranja, Naklega, Preddvora, Cerkelj in otroci iz domače občine.
Ure pravljic
Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke danes, v torek, od 15. do 17. ure na ustvarjalne delavnice, v četrtek, 8. aprila, pa ob 17. url na uro pravljic. Bohinjska Bistrica - Jutri, v sredo, se bo ob 17. uri v knjižnici začela lutkovna igra za otroke Moj domek. Igrica je namenjena otrokom, ki so stari vsaj 3 leta. Tržič - V četrtek, 8. aprila, se bo na otroškem oddelku tržiške
knjižnice začela ura pravljic za otroke. Otroci bodo lahko prisluhnili pravljici Janeza Bitenca Veliki gorjan. Škofja Loka - V Knjižnici v Škofji Loki se bo ura pravljic za otroke začela danes, v torek, ob 17. uri. Martina Gostinčar bo pripravila pravljico z naslovom O mrožku, ki si ni hotel striči'nohtov. Trata - Ura pravljic se bo v
I
knjižnici na Trati začela danes, v torek, ob 16. uri. Mateja Müllner bo pripovedovala pravljico z naslovom Alberta išče ljubezen. Žiri - V žirovski knjižnici se bo ura pravljic za otroke začela jutri, v sredo, ob 18. uri. Majda Treven bo pripovedovala pravljico Peres-ce svetlega sokola Finistra.
Izleti
Na Boč
Kranj - Planinska sekcija SAVA vabi v soboto, 17. aprila, na 978 metrov visok Boč. Skupne hoje
bo približno za 4 ure. Odhod bo ob 6. uri izpred glavnega vhoda tovarne Sava. Prijave sprejemajo po tel. 206-5439 in 041 290-094 (Silva Štern).
Na Nanos
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane v soboto, 17. aprila, na planinski izlet na Na-
4
nos. Tura ni zahtevna in je primerna kot priprava za spomladanske pohode v gore. Odhod na izlet je s posebnim avtobusom ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupno bo 6 do 7 ur zmerne hoje. Prijavite se v društveni pisarni na Koroški 27, do četrtka, 15. aprila, oziroma do zasedenosti avtobusa.
Na Virnikov Grintovec
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v četrtek, 8. aprila, na zahteven in zanimiv planinski izlet na Virnikov Grintovec nad Jezerskim. Tura je primerna le za izkušene planince, vešče hoje s cepinom in derezami. Odhod z lastnimi osebnimi vozili izpred hotela Creina v Kranju bo ob 13. uri. Pri-
jave: Uroš Prelovšek, tel. 040 255 163, Stanko Dolenšek, tel. 040 206 164 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj še jutri, v sredo.
V Terme Zreče
Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj obvešča svoje člane, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni terapevtski izlet v Terme Zreče, 19. in 20. aprila. V program je vključena tudi meritev kostne mase z denzitometrom. Za prijave in dodatne informacije pokličite po tel.: 041-382-270 Milena Zupin.
KRCNE ZILE'S
Dr. med. Jan Zimmermann. Na Griču 11. Izola
V toplice na Madžarskem
Kranj - Društvo psoriatikov Slovenije, Podružnica Gorenjska, organizira od 15. do 18. aprila strokovno zdravstveno ekskurzijo v toplice na Madžarskem - mesti Zalakaros in Helvis, ki so še posebej primerne za kožne bolezni. Imajo še nekaj prostih mest, zato se lahko prijavijo vsi zainteresirani, ne le člani društva. Prijave sprejemajo po tel.: 041 - 428 -974 - predsednik gorenjske podružnice Ivo Marič.
Obvastila
Občni zbor
t t
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi tako člane kot nečlane na občni zbor, ki bo 16. aprila ob 17. uri v sejni dvorani št. 14 Mestne občine Kranj (vhod s parkirnega prostora).
Izdelovanje pirhov
Bitnje - Otroci, stari od 4 do 15 et! V petek, 9. aprila, ob 18. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje potekala ustvarjalna delavnica za otroke. Izdelovati boste velikonočne pirhe. Delavnico bo vodila Danaja Oblak.
Rodio Tfi9loY®
Prri 9lQ/ OorenJ/ke*^ Prri 910/ek OerenJ/ke
Radio Triglav Jesenice. d.o.o.. Trg Toneta*Čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Zastave držav EU
Žiri - V knjižnici v Žireh se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začela delavnica za spretne prste z naslovom Takšne so zastave držav Evropske unije. Delavnica je namenjena otrokom, stari, od 4 do 10 let.
Predavanja
Po Skandinaviji
Kranj - Sekcija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj vabi na predavanje o potovanju po Skandinaviji. Predavala bo profesorica geografije Marjana Vebra. Predavanje bo v petek, 16. aprila, ob 17. uri v dvorani društva upokojencev na Tomšičevi 4.
Okensko in balkonsko cvetje
Preddvor - Turistično društvo
#
preddvor organizira predavanje Ruth Podgornik Reš v četrtek, 8.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj.si
Mladinski servts Kranj, d.o.o.. Gr«gor6Č€va u.. S. Kranj
cwsniNA

GAIilRIJA
aprila, ob 18. uri v domu krajanov Preddvor. Predavala bo o okenskem in balkonskem cvetju, njegovi vzgoji in oskrbi.
Irska
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes ob 19.30 uri začelo predavanje z diapozitivih o Irski, ki gaje pripravil Lojze Vrankar.
Po poteh Aztekov in Majev
Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo v okviru sredinih večerov jutri, v sredo, ob 18. uri začelo predavanje z diapozitivi Mehika - po poteh Aztekov in Mßjev.
Odkrivanje raka na dojkah
Jesenice - EUROPÄ DONNA, slovensko združenje za boj proti raku na dojkah organizira predavanje o zgodnjem odkrivanju raka dojk in zdravem življenju, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v stavbi Zdravstvenega doma Jesenice. Predavanje bo vodila predsednica dnjštva, prim. Mojca Senčar, dr. medicine v sodelovanju z medicinsko sestro Tatjano Kumar.
'*Pri ložovcm" Begmije
Grega Avsenik, s.p., Begunje 21. Begunje
Petek, 9. 4, - glasbeni večer s hišninn ansamblom "Avsenik"
Sreda, 14. 4. - glasbeni večer z "Zupani"
Petek, 16.4.- glasbeni večer s hišriim ansamblom "Avsenik"
Vse glasbene prireditve so ob 19. uri.
Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-maii: avsenik@avsenik-sp.si
iZDePi.8i
Vseslovenski portal malih oglasov
Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji, široka ponudba, lažja izbira.
Na spletnem naslovu www.lzberi.sf pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter
fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu.
Brskanjo po malih ogiasih še nikoii nI bilo tako udobno.
DELO
Novice
VESTNIK
ŠlJicr^ki
TEbNIK


v. '
'.Al
i
Torek, 6. aprila 2004
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
HOTEL
R E
v
D
y
V
LAC
POROCI

V času prihajajoče pomladi smo se v Hotelu Grelna odločili organizirati promocijsko poroko, za katero bomo izbrali in brezplačno poročili najbolj simpatičen par na Gorenjskem.
Ce imate v bližnji prihodnosti namen skočiti v zakonski stan, je to ugodna priložnost za Vas.
Kai morate storiti?
Prijava zo izbor najbolj simpatičnega para Goren ske e možna do 26.04.2004.
KAKO?
ako, da izpolnite kupon in ga skupaj s sliko
pošljete na naslov (s pripisom Poroka 2004):
HOTEL CREINA, D.O.O., KOROŠKA
CESTA 5, 4000 KRANJ
»
Kuponi se nahajajo v časopisu Gorenjski glas, v Kronjčanki, na recepciji Hotela Creina in na internet strani www.hotel-creina.si.
Zmagovalni par bo dobil:
Poročno pogostitev za 100 oseb, cvetlični aranžma, vabila, zahvalnice, fotografa, sneman-e poroke, pripravo pričesko in make up-o in še ... Spoznavni večer parov bo 30.04.2004 v Hotelu Creina, kjer se bomo seznanili z žirijo in Vas bo, za lažji izbor, preizkusila v različnih življenjskih situacijah. Na koncu bo izbrala najbolj simpatičen par.
Zmagovalni par se bo civilno poročil na matičnem uradu v Kranju in sicer v soboto, 15. maja 2004. Nadaljnjo dogajanje bo opotekalo v prostorih Hotela Creina, kjer bomo postregli z večerjo in nato praznovali do utron ih ur.
HOTEL CREINA, D.O.O., KOROŠKA CESTA 5, 4000 KRANJ
V nagradni igri latiko sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga skupaj s sliko pošljete na naslov: Hotel Creina, d.o.o.,
Koroška c. 5, 4000 Kranj s pripisom "Poroka 2004". %
Ime in priimek: ............................................
Naslov/pošta: .............................................
Telefon: ...................Davčna številka:
Podpis:
Na spoznavnem večeru sodelujejo pari, ki so pravilno izpolnili kupon, oddan do 26.04.2004 (velja datum poštnega žiga). Nagrad ni mogoče zamenjati ali izplačati v gotovini. Finalisti za spoznavni večer bodo obveščeni po pošti. Finalisti bodo objavljeni na internetni strani www.hiotel-creina.si. Vsi sodelujoči soglašajo z uporabo svojiti podatkov. V igri ne smejo sodelovati zaposleni v Hotelu Creina in njihovi ožji družinski člani.
MALI OGLASI
8
201-42-47
201-42-49
fax: 201-42-13
Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. urs in za objavo v torek, v ponedel|ek do 8. urel
DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. - 1S.INI ure.
APARTMAJI -PRIKOLICE
ČATEŠKE TOPLICE obnovljeno in opremljeno BRUNARICO s klimo in TV na zelo lepi lokaciji prodam za 3 mio SIT. tt
041/504-414	4171
TERME ČATEŽ vrstno zidano POČITNIŠKO HIŠO vrhunsko opremljeno, s KTV zemljiško vknjiženo, prodam za 7 mio SIT. ® 031/436-795	4172
LOŠINJ - NEREZINE POČITNIŠKI APARTMA 55 m2. opremljen, v borovem gozdičku, blizu morja prodam za 10 mio SIT. ir-051/245-764	4i74
PAG - METAJNA, oddam apartmaje in sobe. « 00385-98/445-107 in 00385-53/667-222_aju
Nudim apartma za letni dopust na otoku Pagu - Novalje. ir 041/223-78 4265
APARATI STROJI
Mreža za ograditev pašnikov in kruh za živino ugodno prodam, ff 031/618-351
3783
Ugodno prodam PUHALNIK in PAJEK FAR, g 01/834-17-73_^
Ugodno prodam ŠUNGART za pogonsko silo. V 59-45001	4233
Prodam ŠTEDILNIK na 4 električne ploš-če. g 041/849-847_4235
TRAKTOR ZETOR 52-45 1.85, z original-no kabino prodam. P 041 /841-835 4259
Ugodno prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 2+2, ŠIVALNI STROJ, omare - razne, kavče - ležišča. IP 041/294-388	4262
GR. MATERIAL
Ugodno prodam cca 600 kosov nerabljene SALONITNE KRITINE 60x40. V 58-01-037	4111
Prodam HIDROIZOLACIJO IZOTEK V4 3,6 mm, 7 rol. "B 041/413-778 4209
Suh žagan LES-smreka, 18-80 mm, l.-IV. kvaliteta prodam, tt 031/343-161 4228
HIŠE KUPIMO
Kupim STANOVANJE, del hiše, starejšo hišo na relaciji Stražišče - Orehek - Podre-ča, nižjega cenovnega razreda. ® 041 /55-99-21	4107
KRANJ - okolica, kupimo novejšo hišo, ahko tudi v gradnji, na parceli 700 - 1000 m2 IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000. 041 331 886_
Kranj z okolico; za znanega kupca kupimo novejšo hišo do 57 mio, hitro plačilo. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198
HIŠE NAJAMEMO
Družina najame HIŠO na deželi, lahko tudi kmetija, na Gorenjskem. 031/588-754
HIŠE PRODAMO
LUŽE - 1/2 hiše, zgornja etaža, 85 m2, l.izgr.1976, opremljena kuhinja, lega na robu naselja, parcela 413 m2, pol kleti in pol podstrešja, prodamo za 19,9 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiwelsova 6. Kranj, 20-
26-172,031 605-114, wvwi^.mike-co.si
KRANJ - bližina, spodnja etaža hiše, 80 m2. parcela 155 m2, adaptirano, pripadajoča klet, vse inštalacije ločene, l.izgr. 1970, prodamo za 16,5 mio sit. Mike &Co, d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172. 031 605-114, vww.mike-co.si
TRŽIČ - KOVOR, prodamo dvodružinsko hišo (dvojček), ki stoji na 501 m2 parcele, stanovanjske površine 200 m2. hiša je stara 30 let. zelo dobra razporeditev, delno pod-kletena, v pritličju in prvi etaži bivalni prostori, mansarda delno izdelana, balkon + terasa, CK-oije. vsi priključki, za hišo se nahaja pomožni objekt kot letna kuhinja ali večnamenski prostor - lahko tudi manjša delavnica, vseljiva po dogovoru. CENA: 37.920.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
TRŽIČ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v3. gradbeni fazi, stara 113 let, 254 m2 bivalne površine, podkletena. pritličje. 1. in 2. etaža, ter neizdelana mansarda. brez CK. nova kritina (tondach), nova fasada, prevzem možen takoj. CENA: 35.000.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj. nepremičnine, net
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urttanizem in energetiko, d.d. Kranj, bferweieova 14
tel.h.C.: 04/20-68-700, fax: 04/20-68-701
Vaša nalogo je torej samo prijavo, zo celotno dogajanje in pripravo pa poskrbimo mi
Dovolite nam, do Vam pomagamo začeti Vašo skupno življenjsko pot!
Pridružite
ŠENČUR, prodamo novo dvodnjžinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena. v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni. terase, kritina je glazirani bobrovec. CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prostorov (avto salon, zobna ordinacija,..) ter možnost nakupa 4000 m2 zemljišča, ki se nahaja neposredno ob hiši, prevzem po dogovonj. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net
KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
PREDDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena. pritličje, 1.etaža, CK-oije. hiša je na robu vasi, urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
BLED, Zasip; 170 m2, čudovit razgled, sončno, obnovljena 1997, ob potoku, urejen vrt, garaža,,tel., KATV, CK, takoj vselji-vo, vikend lokacija. CENA: 36,5 mio SIT, SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
NAKLO; 260 m2, stara 23 let, mirna lokacija, parcela 724 m2. dvostanovanjska. CENA: 38,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
PREDDVOR -Zg. Bela; 160 m2. enodnj-žinska, stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. CENA: 36 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj tel. 04/28 11 000.
VISOKO; 200 m2. enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000.
ŠENČUR - Sajevčevo naselje; 260 m2, 1.1985, blejski jurček, ohranjeno, funkcionalno, mirna lokacija, novejše naselje, vsi priključki. parcela 510 m2, lahko dvodnjžinska. ugodno. CENA: 40 mio SfT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2. sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
ZBILJE; 360 m2. 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000.
SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2. v notranjosti manjkajo zaključna dela. okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000.
KRANJ, bližina: dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2), stara 4 leta, parcela 500 m2, ločen vhod, vseljivo po dogovoru, cena = 42,6 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ (Primskovo); stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
GOLNIK: stanov.hiša, I. 86, stan.površina 91,30 m2, parcela 360 m2, cena = 20,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320
700
PODBREZJE (bližina); 1/2 stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena» 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, g051 320 700
KOKRICA; stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvosta-novanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
JEZERSKO: stan.hiša, stara40 let, vel. 12 X 8m, delno obnovljena, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
BITNJE: novogradnja dvojčka vel. 9x 11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2, leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja, skupaj 240 m2, mirna lokacija, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Medvode, Ladja, samostojna nedokončana hiša, I. 1984, 330.67m2, parcela 696 m2. Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000
Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1938, 74m2, parcela 437m2, kmetijsko zemljišče 473m2. Cena: 29.5 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000
RADOVLJICA, hišo, stanov, površine 320 m2, lahko dvostanovanjska, letnik 1980, parcela 580 m2, prodamo. Cena 53 mio. SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, ŠIFTAR Jure, s.p., 04-531 44 24, 041-738 454,041-703 839.
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani wv/w.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041 /900-009 ITD+d.o.o.NEPREMlČNI-NETel:04/2366670,041 / 755-296,040/204661,
RADOVLJICA: Na sončni parceli, 700 m2, prodamo do III. faze izdelano hišo, 200 m2, zanimiv razpored, kvalitetna gradnja. CENA; 31.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, te 041 /436-544, wvw/.kr-nepremicnine.si
JESENICE: V vrstni hiši prodamo dvoinpo sobno stanovanje v pritličju, 107 m2, pred 5 leti prenovljeno (inštalacije, lastna CK, podi..)+neizdelana mansarda 107 m2. Manjši vrt, parkirišče. CENA: ugodno 14.700.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel:
041 /436-544, wvw^.kr-nepremicnine.si
BLED: V bližini centra prodamo hišo, 130 m2, sončna parcela 680 m2, starost 40 let. Lahko dvodružinska. CENA: 45.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, vw/w.kr-nepremicnine.si
Kranj - Primskovo, dvojček, 120 m2 stanovanjske površine, parcela 200 m2, novogradnja, III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije in stroškov. Cena 35.700.000 SIT. Tel. 01/510 74 30. 03l 308 563. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.sta-novanje.net, www.novogradnje.com
Kranj - Čirče. Hiša je stara 10 let. Ima 160 m2 tlorisa (K+P+M). Pred hišo so 3 parkirna mesta, okrog hiše pa nekaj m2 zelenice. Hiša je primerna za stanovanjsko in poslovno rabo. Potrebno je narediti fasado in nekaj finalnih del. Cena: 33 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. www.inf-ing.si
KOLESA
GORSKO KOLO FUJI alu okvir simano al-tus, 24 prestav, sprednje vzmetenje, cena 57.000 SIT. ® 041 /648-023	4ioi
KOLO fantovsko 20 col, 6 prestav, nov v garanciji, cena 22.000 SIT. U 031/291-
76 7	4225
KUPIM
Odkupujemo vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju, l? 041/721-637, 53-06-555	3379
Do 15,4. odkupujemo hlodovino: bor, bukev, javor, jesen, brest, hrast, kostanj, ma-klen, češnja, oreh, hruška, sliva, lipa, jelša, breza, topol, vrba, akacija. Hlodovino smreke in macesna pa celo leto. Žaga Švelc, Ko-krica g 031/833-833_38^
Kupim ROČNI VOZIČEK "kimpež". ff 040/654-124_^
Kupim bukove GOLI in mlado KRAVO. V 041/456-052	42u
BAKER. ALUMINIJ. ROSTFREI. ALU in BAKRENI PROFILI ter KABU, odkupujemo in odpeljemo, plačilo takoj. "B 031/711-
24 8	4226
Kupim PAJEK SIP. rotacijsko koso SIP. tračni obračalnik SIP. trosilec gnoja SIP in traktor. ® 041/597-086	. 4275
LOKAL PRODAM
Prodamo vpeljan gostinski lokal, opremljen cca 200 m2. It 53-31-061 3942
RADOVUlCA: 23.52 m2, I. 1990. pritličje. primerno za trgovino ali mirno storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 SIT ALP-DOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16. vwvw.alpdom.si
FAKULTETA ZA MANAGEMENT V KOPRU
Visokošolski strokovni študijski program
Ljudska rniviT/.ii Skofja \.uk'd
i^Mliubiitk I a 4220 Skolja Loka
tel.: 04/506 L^ 00
ra\: 04/512 08 88
HMH.Iu-skofjaloka.si
MANAGEMENT
(visoka strokovna izobrazba)
Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomiram ekonomist / diplomirana ekonomistka.
Fakulteta za management razpisuje L, 2. in 3.
v
letnik izrednega študija v Skofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana Štiriletna srednja šola, za vpis v 2. lemik končana višja strokovna šola (programi Poslovni sekretar, Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis v 3. letnik končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1. 1. 1994).
INFORMATIVNI DAN
bo v torek, 20. 4. 2004, ob 17. uri v prostorih
v
Ljudske univerze, Partizanska 1, Skofja Loka
(bivša vojašnica)
Informacije: 04/ 506-13-70
www.lu-skofjaloka.si
M SORA
bRtlijske gudertkc lo^rugg,; fi.e.
m»
M SORA, z.o.o., Žiri odda v najem več poslovnih prostorov v stavbi Zadružnega doma v Žireh, Trg svobode 2 in prostor v pritličju stavbe na Strojarski 10, Žiri.
Interesenti naj se oglasijo na upravi M SORE v Žireh, Trg svobode 2 ali pokličejo po tel, 04/50 50 317.
RADOVLJICA, center, prodamo posi. prostore različnih velikosti. Cena 202 000 SIT/m2.
J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, Kranjska 0.2, 04-531 44 24, 041-703 839.
LESCE: V centru prodamo starejši, delno obnovljen poslovni objekt s ca. 200 m2 up. površine. Odlična lokacija s pripadajočim večjim parkiriščem (250 m2). CENA: 59.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si
LOKAL ODDAM
Šenčur: oddamo novo poslovno stavbo za različno poslovno dejavnost, dokončanje prostorov po vaši želji. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080
Kranj: 50 m2 v pritličju objekta za različne dejavnosti, obnova 02, cena = 100.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
Kranj: 58 m2 v nadstropju objekta za raz-ične dejavnosti, obnova 96, cena = 1.428,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM
051 320 700
OTR. OPREMA
v komisijsko trgovino v Radovljici sprejmemo posteljice, previjalne mizice, avtosede-že in vozičke. ® 041 /989-393 3378
Prodam dve OTROŠKI POSTEUlCI z jogi-ji, lepo ohranjeni, cena po dogovoru. ® 041/560-810	3822
PRIDELKI
Vino kraški teran vrhunske kvalitete prodam. Zbiram naročila in pripeljem. Đ 041/614-862	4033
JABOLKA in JABOLČNI SOK lahko dobite pri Markuti, Čadovlje 3, Golnik. tP 256-00-48	4062
Prodam uležan HLEVSKI GNOJ brez žaganja z dostavo za vrtičkarje. tt 23-26-426
4063
Prodam več ton HLEVSKEGA GNOJA, tt 041551-315	4216
Prodam jedilni KROMPIR in drobni krompir za krmo. V 041 /586-662	4230
Kvalitetne sadike iglavcev za žive meje -TISA in THUJA, SMARGD (cipresa), domača pridelava (ni uvoz), dobite v drevesnici Tušek, Vodice na Ljubljano V 01/832-41-
86	4237
Prodam KROMPIR desire primeren za sajenje, lanski uvoz, cca 300 kg. B* 031/643-725	4243
Cele OREHE in uležan hlevski gnoj prodam^_4247
Prodam krmilno REPO. tt 25-91-328
Prodam TELEČJE MESO in domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. It
041/515-867	4261
V Besnici prodam eno nakladalno prikolico SENA. « 031/823-560	4264
Prodam zgodnji semenski KROMPIR ado-ra. tr 253-12-31	4278
Prodam KROMPIR desire, primeren za sajenje. « 25-11-29, Voklo	4279
POSESTI
Kranj z okolico, kupim ZAZIDUlVO PAR CELO, Takojšnje plačilo. » 040/413-281
Hotemaž - Preddvor na robu naselja, prodamo zazidljivo parcelo, površine 712 m2. Agencija Vitraž d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana, tr 041/676-555	4269
KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 3.540,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._
MAVČIČE, bližina - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč zemljišč s hišo In gospo.poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71.4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700
TRŽIČ, komunalna cona - stavbna parcela za poslovno-trgovsko dejavnost cel.8.660 m2, cena = 21.420,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13
53, GSM 051 320 700_
KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si •
NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - okolica, kupirfio od 700 m2 do 1000 m2 veliko zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA d.o.o., 04 2351 000,041 331 886
V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2. ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj. CENA; 12.980,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel, 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše. na robu vasi, vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090.00 SlT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK. prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000,000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
. ^ -i
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
MALI OGLASI / info@g-glas.sj
Torek, 6. aprila 2004
OBČINA JESENICE, Cesta železarjev 6, JESENICE
STROKOVNA KOMISIJA ZA
IZVEDBO POSTOPKA ODDAJE STVARNEGA PREMOŽENJA V NAJEM
Datum: 01. 04. 04 Številka: 462-2/2004
Na podlagi 60. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju In upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. I. RS, št. 12/03 in 77/03) in Sklepa opr. št.: 463-2/2002 z dne 31.3.2004, o začetku postopka oddaje stvarnega premoženja v lasti Občine Jesenice, Občine Kranjska Gora in Občine Žirovnica v najem, objavlja Strokovna komisija za izvedbo postopka oddaje stvarnega premoženja v najem
JAVNO PONUDBO ZA ODDAJO STVARNEGA PREMOŽENJA
V NAJEM
1.	Organizator javne ponudbe: Strokovna komisija za izvedbo postopka oddaje stvarnega premoženja v najem, Cesta železarjev 6, Jesenice.
2.	Predmet javne ponudbe: oddaja zemljišča - del Avtocampa Fi-nida. Sv. Ivan pri Umagu, Hrvaška, v najem, (pare. št.: 62/4 gozd v izmeri 12.661 m2, pare. št.: 62/7 gozd v izmeri 4.249 m2, skupaj 16.910 m2, vse vpisano v zk vložku 421 k.o. Lov-rečica. Zemljišče bo oddano v najem za določen čas - od 1.5.2004 do 30.4.2005.
3.	Najemnina za zemljišče iz 2. točke javne ponudbe znaša 18.000 EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Rok plačila najemnine je 30.6.2004.
4.	Najemnik je dolžan poravnavati še:
-	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
-	tekoče stroške, ki odpadejo na nepremičnino v času najema (elektrika, voda, druge komunalne dajatve.....)
5.	Prostor, ki je predmet najema, je namenjen za opravljanje počitniške dejavnosti. Na zemljišču je že stalno zasedenih 60 mest za kampiranje, (stalni uporabniki). Najemnik lahko na zemljišču iz 2. člena uredi še največ 40 mest za kampiranje.
Najemnik je dolžan za 60 stalnih uporabnikov zagotoviti najmanj 20% popust na ceno letnega pavšala avto-campa.
6.	Ponudba mora vsebovati:
-	naziv ponudnika in točen naslov ter račun ponudnika, ter kontaktno osebo ponudnika,
-	predmet ponudbe,
-	opis dejavnosti oz. programa, ki ga bo ponudnik opravljal na zemljišču,
-	izpis vpisa v sodni register - za podjetja ali družbe, oz. izpis iz registra društev, ne starejši od 30 dni,
-	priglasitveni list samostojnega podjetnika (izdaja DURS),
-	kratko poročilo o dosedanjih aktivnosti,
-	dokazilo o poravnanih vseh družbenih in ostalih obveznostih (Uprava za javne prihodke RS ali Davčni urad ali Izjava banke), staro največ 30 dni,
-	ostalo - priporočila (neobvezno).
Ponudniki sami nosijo stroške v zvezi s pripravo ponudbe.
7.	Pisne ponudbe se pošljejo v zaprti kuverti na naslov: Strokovna komisija za oddajo stvarnega premoženja v najem, Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, s pripisom: "Ne odpiraj - Ponudba - Finida".
8.	Najemodajalec bo izbral le med kandidati, ki bodo v razpisnem roku oddali popolno ponudbo z vsemi zahtevanimi dokazili. Naknadno dopolnjevanje vlog ni mogoče.
9.	Rok za oddajo ponudbe je do 14.4.2004 do 12. ure. Ponudnik je na ponudbo vezan 60 dni od navedenega roka za oddajo ponudbe.
10.	Merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
-ponujena višina najemnine, vendar ne manj kot 18.000 EUR,
-	zagotovitev možnosti letovanja za 60 stalnih mest v avto-campu, pod konkurenčnimi pogoji (ponudnik naj natančno navede te'pogoje),
-	dodatna ponudba po izboru ponudnika (navede ponudnik sam).
16.	Če med ponudniki, ki enakovredno izpolnjujejo pogoje in merila iz javne ponudbe, ne bo možno izbrati najemnika, bo izbor najemnika izveden z dražbo višine najemnine. O dnevu dražbe bodo ponudniki pisno obveščeni.
17.	Najemodajalec si pridržuje pravico, da lahko postopek javne ponudbe do sklenitve pravnega posla ustavi in ne izbere nobenega ponudnika.
18.	Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 8 (osem) dni od odpiranja ponudb.
19.	Z izbranim ponudnikom bo pogodba sklenjena v roku 8 (osem) dni od obvestila o izbiri.
20.	Dodatne informacije dobijo interesenti pri Asni Stošič, tel. 04 5869 224, e mail: asna.stoslc@jesenice.si
Strokovna komisija za izvedbo postopka oddaje
stvarnega premoženja v najem
Predsednica Asna Stošič
Za znanega kupca iščemo zazidljivo parcelo, 800m2 - 1200m2. lokacija: med Skofjo Loko in Jeprco. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000
ČIRĆE, HRASTJE, PREBAČEVO - kupimo 2-16 ha kmetijskega zemljišča IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj. 04 2351 000, 041 331 886
POSLOVNI STIKI
Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. tr 531-48-39, 070/302-014, Gorfin d.o.o., Kranjska cesta 4, Radovljica 3434
RAZNO PRODAM
DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam. 9 041/718-019 371a
Na Potokih pri Žirovnici oddam delavnico ali za skladišče 70 m2 in prodam točkovni varilni stroj - močnejši. W 58-01-141 ali
041/825-667_^
Prodam 1 m3 brezovih DRV. tt 041/859-
607	4266
UGUSTER lepe sadike za živo mejo ugodno prodam. Vov, Lesce, v 53-18-314, 031/370-428	4267
RAČUNALNIŠTVO
Prodam rabljen barvni TISKALNIK EPSON STYLUS/COLOR 640. zraven priložim še originalno zapakirane barvne barve, vse skupaj za 10.000 SIT tr 041/33-55-39
4282
STANOVANJA
Prodam 6 KUHINJSKIH STOLOV, leseni, natur bukev, dobro ohranjeni, tr 041/739-
290	4173
ŠPORT
ODDAMO
BLED - oddam dvosobno STANOVANJE.
«041/790-267	4208
KRANJ - Bitnje- dvosobno v hiši, 60 m2, opremljeno, najemnina 60.000,00 SIT + stroški, varščina, vselitev možna s 01.04.2004. IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886
Oddamo v najem večje 3-sobno stanovanje- 110 m2vČirčah pri Kranju. Stanovanje se nahaja v 1. nadstropju 19 let stare hiše, Je opremljeno. Ima možnost parkiranja v garaži in pred hišo. Števci so za stanovanje očeni. Najemnina: 110.000,00 Sit/mes. in 3-mesečna varščina. Oglaševalec: INF-ING d,o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730; 041-429-330; www.inf-ing.si
STANOVANJA
KUPIMO
Kupim stanovanje ali hišo v Kranju ali v bližnji okolici. Đ 041/681-510 seos
KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031-605-114, www.mike-co.si
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj. IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ -OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S.+1 AU MANJŠE 3S.S., NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ,Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-25-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ: KUPIMO enosobno STANOVANJE V SLABEM STANJU, GOTOVINA. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198
PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198
MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE za kupca z gotovino. FRAST, d.o.o Šuceva
27, 041/ 734 198
Za znanega kupca iščemo garsonjero v Škofji Loki, najraje v Groharjevem naselju. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000
- Planina, Šorlijeva ulica. Vodovodni stolp, Ztato polje, StražišČe, Cerklje, Šenčur, Preddvor, ki^m nt stmvai^ različnih velikosti za naše stranke, lahko tudi potrebnih obnove ali kasneje vseljMfi. SVET RE Uubljana. enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, tel. 04/28 11 000.-
Za znanega kupca iščemo manjše stanovanje do 12 mio SIT. Lokacija: Kranj, Škofja Loka, Tržič. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
V Škofja Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj.. www.stanovanje.net, vwvw.novogradnje.com
STANOVANJA NAJAMEMO
NAJAMEM GARSONJERO ALI SOBO S SOUPORABO KOPALNICE V KRANJSKI GORI ZA DAUŠI ČAS - REDNI PLAČNIK, tr 041/626-154	3051
Na področju Bleda, Lesc in Radovljice z okolico iščemo več garsonjer in manjših stanovanj za najem za znane stranke. ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
STAN, OPREMA
Novo KUHINJO prodam. V 031/50-46-
4 2	3904
TURNE SMUČI 177 cm atomic MX7 in okovje fritschi tftamal III, prodam. IT 59-63-
268	4211
STORITVE
SLO-DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko, s.p., Suška C.28, Šk. Loka, V 513 40 83, 041/806 751	543
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe tt 5955 170, 041/733 709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in
luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU!
Bytyqi in ostali, gradbeništvo d.n.o., Glavni trg 14 Kranj, izvaja vsa gradbena dela, vse vrst fasad, notranje omete, novogradnje, adaptacije z vašim ali našim materialom. tr 202-70031, 041 /760-614 3315
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. v 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 3475
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade. « 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik	3613
PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠ, KANAUZACI-JE - DELAMO HITRO IN POCENI, tr 051/354-039, 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 3665
Prevzamem vsa gradbena dela z materialom ali brez. tt 031/442-779, Kolgeci Nuha s.p., Struževo 3a, Kranj	3696
SPLOŠNO GRADBENO PODJEip:
dručžMi at gradbeništvo, inženiring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja X«oka
ATELJE ŠKOFJA LOKA, LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR. STANOVANJA ČRNUČE ® 04/51 92 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si
Podjetje Bellani in Bellani d.n.o., Ljubljanska C. 1a, Kranj nudi vsa ZIDARSKA, FASADER-SKA IN SUKOPLESKARSKA DELA, kvalitetno in po zmerni ceni. tt 040/971-610 3882
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. « 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovič & comp., Jelovška 10, Kamnik	3945
KROVSKO - KLEPARSKA dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p., Sinkov tum 39, Vodice, n 040/75-42-86	3968
Zaključna dela v gradbeništvu (knauf, fa-saderstvo, slikopleskarstvo, adaptacija stanovanj} - MAVRICA, Maja Zupane s.p.. Vrtna pot 9, Šenčur. 0 041/350-161 Gorazd, 031 /678-706 Darko	3980
Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno. « 041/288-473, Gradbeništvo Gashi in ostali d.n.o., Stnjževo 3a, Kranj	404i
SPLOŠNA GRADBENA DELA - kamnite škarpe, notranji ometi, fasade, tlakovanje dvorišč, zidarska in fasaderska dela z vsem potrebnim materialom za izdelavo. IT 051/415-043 , 031/334-374, Gradbenik Oarri in ostali d.n.o., T.Dežmana 10. Kranj
4241
STANOVANJA
PRODAMO
k
GARSONJERA Podlubnik Škofja Loka, prodam, tr 041/866-885	4i90
BLED - prodam dvosobno STANOVANJE. «041/790-267	4207
Stanovanje v Podnartu 42 m2, I. nads. staro 16 let s kuhinjo in predelno steno, prodam, cema 9.000.000 SIT. tr 041/472-195 Robert	4272
KRANJ - MESTNO JEDRO, enosobno stanovanje, 48,20 m2, II. nads., obnovljeno!. 1990, prodamo za 13.3 mio sit. Mike & Co. d.o.o. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, wvw.mike-co.si
KRANJ - PLANINA I, 2ss, 63,10 m2. 10. nad., leto izgr. 1974, prodamo za 15,8 mio sit. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2-sobno s kabinetom. 4. nad, 69,50 m2. leto izgradnje 1978, prodamo za 20 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114. www.mike-co.si
-PLANINA III - 2-sobno s kabinetom. 76.27 m2. 5. nadstropje, leto izgradnje 1987. prodamo za 19.9 mio sit, Mike ÄCo.d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - 2-sobno stanovanje z 2 kabinetoma. VI. nad., leto izgradnje 1984. prodamo za 22 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605 114. www.mike^o.si
ATBU stmwmtiitt zaifrm ZM,
ZE Ljubljana. Vojkova 63, Ljubljana, Tel.: 01/530 92 90. 01/530 92 92,041/329179
PROMET Z NEPREMIČNINAM}
NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE vabljeni na: www^-atrij^l
GORENJSKA REGIJA
040 85 00 00
www.abc.si
KRANJ- severni del. Iss, 42,40 m2, 6. nad., I. izgr. 1976, prodamo za 13,6 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
MEDVODE - enosobno stanovanje, 37,41 m2, I. nad, t. izdelave 1999, vsi priključki, sončna lega, prodamo za ceno 15 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ-PLANINA III, dvosobno s kabinetom, 77,40 m2, II. nadstropje, vsi priključki, leto izgradnje 1987, cena 19.100.000,-SIT IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj. 04 2351 000, 041 331 886
TRŽIČ - BALOS , garsonjera 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, I. 1959, 2. nad., cena 4.450.000,- SIT. IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886
AGENT KRANJ d.o.o. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razpolago še nekaj stanovanj od 25,73 m2 do 57,26 m2, ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cena za m2 znaša 1.302 EUR/m2 x prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega parkirnega prostora 4.000 EUR * prodajni tečaj BS. Cene že vključujejo D.D.V (8,5%). AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360.agent-kranj.nepremicnine.net
STRAZIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net
KRANJ - OKOUCA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj,nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA I.. II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA; 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 43,70 m2, 2. nadstropje/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo enosobno stanovanje 37,10 m2, staro 25 let, PR./4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vseljivo po dogovoru. CENA: 12.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.04-23-65-360, agentkraru.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, v staro-meščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2. nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 teti, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: • 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine, net

ALBIS, d.o.o.
Savska cesta 34,10'anj
Poslovanje in upravljanje z nepremičninami
PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV
Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898
KRANJ - OKOUCA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 48,60 m2. staro 41 let, 4. nad., kuhinja. CK-plin, vsi priključki, nova okna. vseljivo po dogovoru. CENA: 14.600.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net
ŽELEZNIKI - NA PLAVŽU, v staro meščanski hiši prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, delno adaptirano, 56,98 m2, 1. nadstropje/1., balkon. CK- lastna - olje, SATV, TEL., vseljivo po dogovoru.CENA: 9.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah. 85,70 m2, staro 4 leta, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80^30. 04-23-65-360. agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - NAZORJEVA. prodamo trisobno stanovanje, 81 m2, 2. nad./4. zaprta loža, staro 35 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA; 19.200.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, pritličje, 2^ atrij, vsi priključki, staro 22 let, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključki , vse lj ivo po dogovoru, C E-NA: 19.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja, prosto le še: 91,04 m2 v podpritličju s teraso {281.680 SIT/m2} in 45,45 v pritličju (331.980 SIT/m2). vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004, več info na vyrtftw.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si
ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1 ss v 2. nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 46 m2. 2ss v 2. nadstropju, I. 1999, zastekljen balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, nova oprema. Cena: 17.000.OOO-OO SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZG. GORJE: 55.85 m2, večje Iss v 2. nadstropju, 1. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA: 79,25 m2. večje 2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, atrij in terasa, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v aprilu/m2: 361.585,00 SIT, več info na wvw.alp-dom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvw.alpdom.si
ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, 1.1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja: 24.700.000,00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si
RADOVLJICA: novogradnja, pritličje. 84,96 m2, dnevni prostor, kuhinja z jedilnico, 3 spalnice, kopalnica, wc, atrij, terasa z zelenico, vsi priključki, vselitev: november '04. cena v aprilu/m2: 361.585 SIT, več info na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, viww.alpdom.si
BLED: center, 90 m2, 4ss v 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom ha grad, klet, drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, Viww.alpd0m.si
RADOVUlCA: Prešernova, 105,36 m2, 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november'04, cenavaprilu/m2: 361.585.00 SIT, več info na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si
KRANJ - Zlato polje; 52 m2, 2-sobno. nizek blok, četrto nadstropje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00. CENA: 14,4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 17,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina I; 88 m2, 2+2-sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 let, po sobah parketi, dva balkona, takoj vseljivo. CENA: 18,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina III; 88,10 m2. nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno 3-sobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, luksuzna oprema v ceni. CENA: 22,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 63 m2,1.1973, cena 15,3 mio-. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198
GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896
BLED - Gorje: prodamo TRISOBNO STANOVANJE v štiristanovanjski hiši, 116m2, 100m2 parcele, delno adaptirano I. 2000, CK, garaža. Cena: 18,3 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041 / 366 896,
PLANINA I: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44m2,1. nad, I. 81, adaptirano. Cena 13,7 mio SIT FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896, viww.frast.si.
RADOVUlCA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2. nad.3/3, I. 84, adaptirano. opremljeno I. 01. Cena: 22,5 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896,
ŠKOFJA LOKA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 75 m2, I. 73, vzdrževano, ZK, Cena: 21 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896.
GOLNIK: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE v etaži hiše. 80 m2, 100m2 vrta, I. 64. Cena: 12,8 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896,
PLANINA I: prodamo DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 65 m2.1.74, delno adaptirano. 9 nad. Cena: 16.5 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896,
KRANJ: prodamo DVOSOBNO STANOVA-NJE. 52m2.1. 61. adaptirano 1.00. 4. nad. Cena: 14,5 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041 / 366 896.
KRANJ: prodamo DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v hiši. 65m2.1. 60, delno adaptirano. I.nad. Cena: 11 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041 / 366 896.
Torek, 6. aprila 2004
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 59 m2, I. 64, adaptirano 2003, nad.1/2. Cena: 14 mio FRAST. d.o.o. Sučeva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896,
"planina 3: prodamo ENOSOBNO STA-NOVANJE, 47m2. I. 86, 2. nad. Cena: 13,5 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896,
KRANJ: prodamo GARSONJERO, 35 m2, 1. 60, delno adaptirano I. 03, pritličje. Cena: 9 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896,
1<RANJ: prodamo ŠTIRISOBNO STANO-VANJE v 4-stanovanjski hiši, 80 m2, 2. nad., I. 60. Cena 16,9 mio SIT. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si,
"planina 3: prodamo TRISOBNO STANO-VANJE, 82,3 m2, I. 87, cena 19 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198,
ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 40 m2. 2. nad., 1. 95, ZK. Cena: 14,3 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896. vww.frast.si, klemen@frast.si
PLANINA 3: prodamo luksuzno trisobno stanovanje, 88 m2, adaptirano 2000, cena 22mio. FRAST d.o.o. Sučeva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198,
KRANJ - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., letnik 1989, cena = 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ - 3 SS 81 m2 v 2. nad., letnik 1964, cena = 19,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ - v hiši 2 SS s kabinetom 76 m2, klet 23 m2, podstreha 58 m2, letnik 12, cena = 18,3 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202
13 53, GSM 051 320 700
DUPUE: 3 SS82 m2 v večstan. hiši, z garažo 14,00 m2 in teraso 40 m2, letnik 2003, cena = 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
TRŽIČ, Preska-3 SS 87,4 m2 v 4. nad., letnik 1985, 2 balkona, cena = 16,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320
700_
Škofja Loka, Puštal, I. 1945, 3.5 SS, 96 m2. Cena: 20.6 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000
Kranj, Savska c., I. 1964, 2 SS, 55.1 m2. Cena: 11.7 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000
Kranj, Planina L, I. 1950, 2 SS, 66.6 m2. Cena: 18.5 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000
Škofja Loka, Tavčarjeva, I. 1998, 2 SS, 55.5 m2. Cena:-15.9 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000
ZG. GORJE, štirisobno stanovanje, 77,7 m2, obn. L. 1935, I. nadstr., klet, drvarnica, klas. Kurjava, cena 12 mio. SIT, J&T NEPREMIČNINE, Šiftar J., s.p., Radovljica, 04-531 44 24, 041-738 454.
Kranj - Planina II: 1SS 42 m2, pritličje z atrijem, lepo, opremljeno, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 13,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Tržič-mestno jedro: V mestnem jedru prodamo 2SS+kabinet, 52 m2 v pritlični etaži, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296
Tržič - Cankarjeva: Prodamo popolnoma renovirano 3SS, 74m2,1. nad, vsi priključki, mirna lokacija, vseljivo 09/04, vredno ogleda, cena 16,5 mio. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296_
Tržič - mestno jedro: Prodamo zelo lepo večjo garsonjero, t:nad, 47m2, nova kopalnica, takoj vseljiva, cena zelo ugodna 7,5 mio SIT ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296_
Škofja Loka - Podlubnik: Prodamo popolnoma obnovljeno 3SS, 76m2. nad. III/XII, zelo lepo, vsi priključki, vseljivo konec septembra 04. Cena 21 mio SIT. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661
Tržič - Deteljica: Prodamo 3SS, nad. II/IV, 80m2, sončno svetlo, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Cena 14 mio SIT oziroma dogovor. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70. 041/755-296, 040/204-661_
ZAPUŽE: Prodamo zelo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri 46 m2, II. nadst., zastekljen balkon, kvalitetno opremljeno, starost 5 let, mirna .lokacija. CENA: 16.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si
RADOVLJICA: Prodamo triinpolsobno stanovanje v izmeri 80,17 m2.1. nadst, starost 15 let. CENA: 21.900.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnlne.si
Kranj, Zlato polje, 30 m2, IS, pk, letnik 1975. svetlo, kompletno prenovljeno. S/J lega. Cena: 10.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje.com
Kranj, Janeza Puharja, 33,40 m2, IS, 7 nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 13.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wvwv.stano-vanje.net, wvw.novogradnje.com
Kranj, Orehek. 45,82 m2, 2S z balkonom, novogradnja, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.380.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, V/WW. novogradnje. com
Šenčur, 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., viAVw.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com
Škofja Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, novogradnja, lil. popdaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.719.350 SITTel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., wvw.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com
2-sobno v pritličju 12 let stare večstano-vanjske hiše v mestnem jedru Kranja. Stanovanje ima 64 m2, potrebno je finalnih del. Cena. 14 milj.Sit.'Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlljeva 11, Kranj; tel.: 04-236-2730, 041-429-330; www.inf-ing.si
2-sobno stanovanje na Zlatem polju v Kranju v 40 let starem bloku v 4/4, Ima 52 m2. in je popolnoma obnovljeno s svojo plinsko etažno centralno. Cena: 14,7 milj.Sit. Oglaševalec. INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj; tel..04-236-2730; 041-429-330; vww.inf-ing.si
2-sobno stanovanje - 55,5 m2 v Kranju, Vodovodni stolp, 3/4 v 35 let starem bloku. Oprema ostane v stanovanju. Vselitev je možna poleti. Cena: 15,6 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj; tel.: 04-236-2730; 041-429-330; wvw.inf-ing.si
1-sobno stanovanje, 42,5 m2, Kranj - Vodovodni stolp, 6.nadstropje. Blok je star 30 let. Cena: 13,6 milj.Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730; 041-429-330; vww.inf-ing.si
1-sobno stanovanje- 35 m2 - Stražišče pri Kranju. Stanovanje se nahaja v pritličju 40 let stare večstanovanjske hiše. Cena: 9 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o. Šorlijeva 11, Kranj, tel:: 04-236-27-30, 041-429-330, wvw.inf-ing.si
TURISTIČNE STORITVE
Hotelske in apartmajske nastanitve na Hrvaškem in v termah Čatež v maju po zelo ugodnih cenah. » 040/65-13-01, www.unika-pocitnice. net	3827
VOZILA DELI
Ugodno 4 letne GUME 195-70-14 skoraj nove in prtljažnik za KIA CLARUS II. 9 041 /630-950	4083
Prodam LETNE GUME dim 135/75/13 in platišča za FIAT UNO. V 514-77-21, 041/566-429	4221
Prodam letne GUME BF GOODRICH,
dim. 195-60-15 041/790-252
m
ita platišča. 9
4239
VOZILO KUPIM
AVTO - KARAMBOLIRAN, tudi totalka, ku-pim in nudim največ, tr 031/770i-833
AVTO od I. 96 dalje odkupimo takoj z gotovino. Rondo trade d.o.o., tt 041/942-
912	2907
OSEBNI AVTO OD L. 94 DAUE, LAHKO POŠKODOVAN, V OKVARI OZ. V KAKRŠNEM KOU STANJU. GOTOVINA TAKOJ, tt 031/343-965	3050
Najugodnejši odkup karam bol i ranih vozil od 1.95 dalje. ® 01/42-61-315, 041/614-013	3474
VOZILA
ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax d.o.o., 23-23-298, 041 /773-772 3097
ODKUP, PRODAJA. PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. » 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ d.o.o.. Savska c. 34, Kranj 4i88
Bratov Prsprotnik tO. 4?0? Nnkln '' Tef./rüx 04/257 6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ' BLAŽILCEV^ur
fMONROEi
Usoda z udarci nam ne prizanaša, brez milosti dragim življenja ugaša. Globoke nam rane zasaja v srce, brezčutno se ozira /la naše gorje.
ZAHVALA
Tragično sta preminula
oce
MATJAŽ
• 1 V ♦
in hci
ANAMARIJA
KROPIVNIK
Iskrena hvala vsem, ki ste se od njiju poslovili in kakor koli sodelovali pri njuni zadnji poti.
VSI NJUNI Zg. Brnik, Čirče
LANCIA DEDRA 1.8, 1.94, reg. kov. zelene barve, klima, 180.000 km, cena 580.000 SIT P 040/72-56-46 4213
OPEL ASTRA1.6 IGT 1.93, kovinske bar-ve, prodam, g 041/820-119_4220
Prodam ŠKODO FAVORIT ff 59-58-704
4222
PEUGEOT 106 1.4XR, i.96. SV, DCZ, radio, servisna knjiga, cena 720.000 SIT. IT 041/727-128	4223
Prodam voze PEUGEOT 205, lepo ohranjen, rdeče barve, 1.90. n 031/225-223
4277
Prodam RENAULT CLIO, 1.93, 1,4 RT oprema, 180.500 km, metalno zelene barve, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 04 25 72 689 ali MOBI: 031 579 916
Prodam HUNDAY PONY 1.5 GLS, 1.92, bele barve, 160.000 km, elek. stekla, CZ, tonirana stekla. If 031 /775-970 428i
ZAPOSLIM
Redno zaposlimo dekle za pomoč v strežbi in kuharja. Đ 031/325-442, Pavlin Dare s.o.. Okrepčevalnica Kozolec, Sp.Bitnje 2, Žabnica	3703
Redno zaposlimo AVTOKLEPARJA. P 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4, Kranj	3709
Če potrebujete redno zaposlitev na terenu, se lahko prijavite za razgovor na v 051/417-322, Adonis s.p.. Zelenica 10, Tržič	3977
Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA in delavca brez izobrazbe. « 041/742-887, Če-bašek Janez s.p., Prebačevo 62, Kranj
Redno zaposlimo zidarja in tesarja, tt 041/634-660, Forum d.o.o.. Suha 56, Kranj_4095
Zaposlin ELEKTROINŠTALATERJA. g 041/767-309, Bohinc Brane s.p., Pod-brezje 32, Naklo	4149
Redno ali honorarno zaposlitev nudimo či-stilki, kuhinjski pomočnici, kuharju in natakarici. » 031/348-968 Gostilna Lakner, C. na Brdo 33, Kranj	4i84
Kava bar honorarno zaposli 2 študentki z izkušnjami za pomoč v strežbi, tt 041 /616-604, roma d.o.o., Pod Šiljo 14, Tržič 4191
Jesharna v Škofji Loki zaposli KUHARJA -PICOPEKA. 0 031/340-731 Evina d.o.o., Bavdkova 24, Kranj	4215
Zaposlimo mlajšega upokojenca-ko za občasno delo v trgovini. Đ 041 /621-420, Venera shop d.o.o., Zg. Jezersko 82. 4218
Podjetje GABROVŠEK TRANSPORT d.o.o.. Mala ulica 10, Horjul takoj zaposli voznika C, E kategorije za prevoz blaga v mednarodnem transportu - EU. Informacije na tt 01/541-96-00, ali 041/788-678
4227
VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo. Ö 041/614-722, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj	4229
Iščemo ŠOFERJA vlačilca za vožnje po Sloveniji. V 040/795-007, Kimovec Anton s.p., Zg. Brnik 109, Cerklje	4238
Zaposlimo delavca za upravljanje tračne žage. Prednost imajo kandidati z izkušnjami na takem ali podobnem delovnem mestu, ff 041/624-962, Habjan & Habjan d.n.o., Lenart 20, Selca	4240
Iščem izvajalca del - zamenjava lesene strešne konstrukcije. C 041/845-792
Zaposlim ŠOFERJA B kategorije, pogoj trgovec. » 20-16-600, Gregore Franc s.p.. Golniška C.102, Kranj	4263'
Iščem mlajšega moškega brez obveznosti za pomoč na kmetiji, alkoholiki izključeni.
« 031/575-472.	4270
Prodajalko zaposlimo v Marketu Golica & TUŠ na Jesenicah. Zaželena praksa pri prodaji živil. Vloge pošljite na: Politex d.o.o.. Cesta borcev 1, 1235 Radomlje 4274
Ste resni in ambiciozni? Imate deset ur prostega časa na teden? Pokličite nas! Nudimo vam dobro plačano honorarno delo V 051/369-086,'040/834-873, Gantar Min-ka s.p., Virmaše 170, Škofja Loka 4276
ZAPOSLITEV ISCE
Iščem delo kot voznik viličana, delo v skladišču ali proizvodnji. Imam ustrezno izobrazbo za omenjena dela. v 23-30-165 4206
Iščem delo - nega starejših in bolnih, lahko izmenično. V 040/756-409 4242
ŽIVALI
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem nadom, tr 041/724-144 4004
JARKICE fjave, plemenske peteline in kokoši za juho. Hraše 5, V 01/36-27-029
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tr 031/307-195	4205
TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam, "tt 25-11-873	4219
RJAVE MLADE KOKOŠI na količino popust in krmo za kokoši prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 989 pri Komendi. It 01/83-43-586.	4042
RJAVE JARKICE in bele piščance za pitanje prodani. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, « 51-85-546	4153
MESO od bika, starost 12 mesecev, eko-loška reja, g 031 /309-694 • 4212
Prodam brejo ČB TEUCO. tr 041 /944-284
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVE-DO KRAVE, TELETA. V 041/650-975 3313
Kupim BIKCE simentalce težke od 300 do 500 kg. V 041 /620-824	4273
Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme starega do 10 dni. ® 041/503-623 428o
Osnovna šola Križe, Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe razpisuje prosto delovno mesto:
- UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela: 1.9. 2004
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov šole.
Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku.
NISKA
www.gorenjskiglas.si
URADNE URE IN
DEŽURSTVA POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica, tel,: 04/533^33-65, Šl<. Loka; 04/5123-076,041/631-107
KOMUNALA KRANJ d.o.o. - DE Pogrebne storitve,
C. Talcev NN, Kranj URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel/Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve, Visoko 75, Visoko, tel.; 04/253-15-90,041/628-940
JEKO d.o.o. - IN, Pogrebna služba, Blejska Dobrava 117/c, Blejska Dobrava. URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222. Dežurna služba popoldan do 20. ure. Tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj, tel.: 5860-061, 5860-064,041/587-283
❖ POGREBNIK, d.o.o., Dvorje 13, Cerklje, tel.: 25-214-24, 041/614-528,041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK, Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce. Dežurna služba; 04/53-33-412,041/655-987, 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka, od ponedeljka do petka od 7 do 14, ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963. Dežurna služba od 14. do 7 ure zjutraj naslednjega dne, tel.; 041/648-963, 041/357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.,
Iztokova 8, Medvodetei/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz Savatech - Profili
JANEZ VOZLIČ
rojen 1956
Od njega smo se poslovili v petek, 2. aprila 2004, ob 15. uri na pokopališču v Kranju
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
»s
»
v SPOMIN
Zapustil si praznino in trpko bolečino. Le upanje na snidenje nam dneve krajša in svetli.
I
Včeraj, 5. aprila 2004, je minilo žalostno leto, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak
MARJAN PAPLER
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in zanj molite.
VSI NJEGOVI Sp. Besnica, april 2004
OSMRTNICA
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je 74. letu tiho zaspal
MILAN BENCIC
V
Od njega se bomo poslovili v sredo, 7. aprila 2004, ob 16. uri na Žalah v Kamniku.
Žara bo na dan pogreba v tamkajšnji mrliški vežici od 10. ure dalje.
Nečak Jože z družino Kraiy, 4. aprila 2004
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
/ rmMB

R9 s ^v» pave« piiJrtem
r«dlCm^
TOREK
od 3°C do 7
SREDA
od 2 °C do 9
ČETRTEK

od -3 °C do8°C
Danes, v torek, bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 700 m. Jutri, v sredo, bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo, popoldne bodo krajevne plohe. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in predvsem popoldne se bodo pojavljate plohe. V četrtek zjutraj bo lahko slana.
Resnično dva metra

med očmi

Ivana Rant je včeraj, 5. aprila, praznovala 99 let. Zdrava kot je, bo zanesljivo dočakala tudi okroglo letnico.
Dolenja vas - Ko sem jo v petek obiskala, je selški župnik Damjan Prost ravno odšel. Župnik vsak prvi petek obiskuje starejše farane, ki v cerkev ne morejo. Ivana Rant meje povabila tudi na nedeljsko praznovanje. *'Zupnik bo daroval sveto mašo, prišli bodo sorodniki, sosedje pa tudi župan občine Železniki Mihael Prevc in Jernej Bešter iz krajevne skupnosti," je povedala snaha Francka, ki je že ves teden pekla in cvrla različne dobrote.
Ivana Rant izhaja iz Rovt nad Sv. Lenartom. Bilo je štirinajst otrok. Mlajši brat Tine, ki jih ima 96, je Še edini ostal. "Tudi
on je zdrav, govori pa kot dež," ga je opisala Ivana. Srečo z zdravjem ima tudi sama; glava je izjemno bistra, tudi sliŠi izvrstno, le oči niso več, kar so bile, tako da se je morala branju in televiziji odreči. "Pa noge, te nočejo več nikamor," potoži. Ima sicer "hojico", vendar tudi z
njo ne upa več okrog. "Bojim se, da bi me zaneslo, da bi padla," prizna. V njenih letih padec na žalost človeka lahko priklene na posteljo.
Njena življenjska zgodba je vsakdanja, čeprav po svoje posebna. Leta 1935 seje primožila k vdovcu Janezu Rantu v Dolenjo vas. Prevzela je skrb za njegovih pet otrok iz prvega zakona, sama pa rodila tri: Ivanko, ki živi v Besnici, ter Olgo in Vin-
Butara velikanka
««
d
Trstenik - Že tradicija je, da gasilci na Trsteniku v mestni občini Kranj vsako leto pred cvetno nedeljo postavijo pri vhodu v cerkev sv. Martina veliko butarico. Tudi letos sojo. V soboto je 27 mladih gasilcev PGD Trstenik s predsednikom Edom Bečanom postavilo kar 20 metrov in pol veliko guban-co. Butarico za žegnanje na cvetno nedeljo so mladi gasilci pripravljali ves dan, pri postavljanju pa sta bila navzoča tudi župnik s Kokrice Jože Klun in Jože Brečko, župnik v trsteniški fari.
A. Ž.

Najdaljša gubanca doslej.
LOTO
Rezultati žrebanja 14. kroga igre na srečo 4. aprila 2004
Izžrebane številke: 12, 17, 20, 22, 23. 33, 34 in dodatna 13
Izžrebana Lotko številka pa je: 701957
V 15. krogu za sedmico 70.000.000 SIT
dobitek Lotko predvidoma 13.000.000 SIT
Novorojenčki
Minuli teden smo Gorenjci dobili 31 novih prebivalcev, med njimi 16 deklic in 15 dečkov.
V Kranju se je rodilo 23 novorojenčkov. 13 je bilo deklic, 10 pa dečkov. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.380 gramov, najtežji pa deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.590 gramov.
Na Jesenicah je prvič zajokalo 8 novorojenčkov. 5 je bilo dečkov, 3 pa predstavnice nežnejšega spola. Najlažji je bil
deček, ki je tehtal 3.250 gramov. Tudi najtežji je bil deČek, tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 3.950 gramov.
z'

POI IM POMHAÄHQ

RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:
FAX;
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
ÜACOREMJSI-vEM
Ivana Rant s sinom Vinkom. - Foto H.J
ka, ki sta ostala doma. Vinko z ženo Francko kmetuje, pomaga tudi najmlajši sin, medtem ko so trije že odšli po svoje.
Ivana Rant večino dneva pre-sedi za mizo v kuhinji, ki je središče dogajanja na domačiji. Zanjo lepo skrbijo, pravi. Re-
cepta za dolgo življenje nima. Nekaj je v rodu; mati in oče sta jih dočakala po 88, drugo pa morda v neprenehnem delu, zdravi prehrani in dobrem zraku, predvsem pa v življenjskem optimizmu, ki ga je Ivanä še vedno polna. Helena Jelovčan
Lukenj manj kot ponavadi
Kranj - Pomlad je letni čas, ko vse zacveti. In ne samo v naravi, ampak tudi na cestah. Naše sogovornike smo povprašali, ali je tako tudi letos. So ceste, po katerih se vozijo vsak dan, potrebne pomladnega krpanja? Odgovarjali so različno, a vseeno je bila skupna misel, da je letos zima cestam povzročila manj škode kot prejšnja leta.
Vinko Polajnar, Podlju-belj: "Največ se vozimo na
Janez Ribnika r, Kranj:
"Po pravici povedano, sploh nisem kaj preveč pozoren, kakšne so ceste, tako da težko karkoli ocenjujem. Očitno nisem občutljiv na te stvari. Vidim pa, da posipajo bankine."
Jožica Pire, Kranj: "Večinoma se vozi-
7 • • • rj^ v « V
relaciji Irzic -Podljubelj in lahko samo rečem, da je cesta na nekaterih odsekih katastrofalna. Tako je to. Novo cesto že naredijo, potem jo pa samo še za silo krpajo. Nikoli je ne popravijo, tako kot bi bilo treba."
Ferdo Kutnjak, Kra^j:
"Nisem opazil kakšne večje škode na cestah. Kar veliko se vozim v Pr-lekijo, do Ljutomera, in lahko rečem, da zima ni pustila na cestah veliko škode. če pa je ze malo luknjasta, pa moraŠ normalno voziti in ni težav."
mo na Dolenjsko in ni opaziti, da je zima naredila kaj škode po cestah. Vsaj manj kot pa ostala leta. Kakšne so na Gorenjskem? Tukaj so tako ali tako ves čas razbite, tako da velike razlike ni."
Marija Kni-fic, Prebačevo:
"Luknje so se pojavile na cestah tako kot prejšnja leta. Sami se največ vozimo na relaciji Kranj -Smlednik in tam so luknje. Zaenkrat jih še nihče ni pokrpal. Dodatno škodo na cesti naredijo še težki tovornjaki."
Simon Šubie, foto: Tina Doki
KRANJCANKA
www.gorenjskiglas
s 1
Žeje - Brane Čander je ribič že 25 let. Z ribiškim prijateljem Milanom Košnjekom (oba iz ribiške družine Tržič) sta v nedeljo ribarila v vasi Bilje na Primorskem in v reki Vipavi na območju ribiške družine Renče je Brane doživel največji ulov v svoji ribiški karieri. Ujel je dvo-
4
metrskega soma, težkega 45 kilogramov, starega približno dvanajst let. Da je ribo spravil na suho, je potreboval pet minut. Ze dve uri in deset minut prej (deset minut čez eno) je na piano potegnil prvega soma, ki je meril v dolžino meter in štirideset, težak pa je bil 17 kilogramov ter vsaj polovico mlajši od kasnejšega dvometrskega.
Brane seje odločil, da bo glavo soma nagačil, preostalo meso (obeh) velikih rib pa bo Šlo v slast prijateljem na manjši veselici.	Alenka Brun,
foto: Tina Doki
Največji ulov Braneta Čandra (desni) je bil do minule nedelje 17-kilogramski sulec. Tako je dvometrski nedeljski som krona njegove ribolovske kariere.
\
Knjig^
OVO
a o
prvi
slovenski pomladi
V ^ ^ %


\\\	C	I
v .cr.; V	1
S«."
.v'"'- - '""t;
' uoi

lil




rni
Vpet
G
pet v nf^rv,,
''"O Mal,o-;,
ad
>P«»BS
■ . ^ m»	fei

W K
let





^iSf" Jv*'" '^'■l^'^-uSl
Naročilnica
Naročite knjigo Ceneta Matičiča "Vpet v pomlad sedemdesetih let", ki vam jo bomo za	poslali po pošti.
Naročniki Gorenjskega glasa imate 20<^đsto%m pepiyisS, knjigo vam bomo poslali za 2.000 tolatrjev. Dodana bo poštnina.
□ ime in priimek
□ nasov
Naročilnico pošljite na naslov; Goreniski glas. d.o.o.. Zoisova 1, 4000 Kranj
Knjigo lahko naročite po telefonu številka