32
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 21. julija 1994, št. 32, letnik 53, cena 175 SIT
Sprava pomeni pristanek na vse opcije in predstavlja osnovno civilizacijsko zadevo. Mi smo na simbolni ravni drugo svetovno vojno končali, za razliko od Hrvatov in Srbov, ki je niso. Uveljavljamo demokracijo, kar pomeni, da se sovraštvo ne kopiči več. Seveda pa potrebujemo čas, življenje se mora izživeti.
Tako pravi Spomenka Hribar v pogovoru, ki ga objavljamo na 10. strani.
V	PARLAMENTU AFERE,
V	MARIBORU PA...
Depala vas, orožarska afera, HIT in ponovno komisija za proučitev okoliščin zgodb o JBTZ. Tu pa tam pade tudi kakšen zakon. V Mariboru pa stresi direktorjev in delavcev zaradi nerazumnega ravnanja pristojnih pri podpori že sklenjenih poslov.
KLI Iz Logatca je eno
redkih podjetij, ki zaradi razpada Jugoslavije ni doživelo hudega pretresa, čeprav je bilo poslovno zelo navezano nanjo.
Zakaj se jim to ni zgodilo, pišemo na strani 8.
V
STRAN 5
ZDRAVSTVO
_BREZ_
NADZORNIH
MEHANIZMOV
Dr. Drago Petrič z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: »Nimamo urejenega nadzora nad izvajalci zdravstvenih storitev ne v javnem ne v zasebnem sektorju...«
STRAN 11
ftsi	-
iL sreda
Kot nam je povedal Jernej Jeršan, so napovedana pogajanja o kolektivni pogodbi za gradbeništvo preložena, ker so njihovi partnerji odšli na letni dopust.
Bolj zadovoljen pa je Albert Vodovnik, saj se je vodstvo SKEI z Dagmarjem Šusterjem in Miranom Goslarjem dogovorilo za nadaljevanje pogajanj 26. julija. Če sporazum o novi kolektivni pogodbi dejavnosti ne bo mogoč, bo SKEI uveljavljal svoje tolmačenje še vedno veljavne kolektivne pogodbe, ki jo objavljamo v Sindikalnem zaupniku. V tem primeru bo nova kolektivna pogodba za kovinsko in elektroindustrijo uveljavljena šele v začetku prihodnjega leta.
O vsebini panožnih kolektivnih pogodb in svoji politiki bo 21. julija razpravljalo tudi Združenje delodajalcev. Zdi se, da namerava postopno prevzeti vlogo, ki jo je dozdaj opravljala Gospodarska zbornica skupaj z združenji.
V parlamentu afere,
Maribor pa...
- V teh pasje vročih dneh zaseda tudi slovenski parlament. Čez petdeset točk dnevnega reda se je nabralo za preddopustniško zasedanje. Že prvi dan je padel zakon o kajenju, odpadle so spremembe zakona o soupravljanju delavcev, ki so bile, mimogrede, tako diletantsko pripravljene, da bi morali poslanci imeti zares skisane možgane, da bi jih sprejeli. Združenje delodajalcev jih je jseveda podprlo, v matičnem odboru tudi predstavnik LDS brez ustrezne analize in transparentnih ciljev, kaj država s spremembami zakona pravzaprav hoče. Dodajmo še, da so pri oblikovanju zakona o soupravljanju sodelovale poleg sindikatov tudi strokovne institucije, ki pa jih predlagatelj (vlada!) tokrat ni povabil k sodelovanju. Jasno, zakaj ne! Dokazale bi ji, da so spremembe namenjene krčenju pravic delavcev, in še posebej, da gre praksa - da ne omenjamo posebej razmišljanj v Evropi - drugo pot, kot nam jo ponujajo predlagatelji sprememb.
-Delo je končala tudi Bučarjeva komisija o aferi Depala vas. Volk je sit, koza pa cela. Nekaj podobnega se dogaja tudi z afero z orožjem, ki je Sloveniji prinesla sramoto v svetu. Nekaj pa je po vseh teh raziskavah jasno-: z orožjem se je trgovalo. To so delala ministrstva, torej vlada in še nekdo tretji. V tem krogu se je vrtelo neverjetno mnogo denarja. Čas je že, da ustrezna komisija in pristojna tožilstva ugotovijo, kdo je vrtel denar, kje je in kdo si je umazal roke s provizijami. Dobili pa smo tudi novo komisijo: tretja komisija v^zadnjih desetih letih bo raziskovala, kdo je kaj vedel 'in^kdo ni vedel o »aferi JBTZ«. Mimo je bojda afera »glavni direktor RTV«, kajti Lado Ambrožič seje v torkovem intervjuju na drugi TV mreži poslovil od Žarka Petana. Ta je čutil, da bo odstavljen, saj je bil Milan Kučan menda ob neki priložnosti neverjetno prijazen z''njim. Svoje pa so ob tem opravili tudi Mile Šetinc, Marjan Sedmak in Miran Satler, saj jim je bil Petan bruno v očesu. Toda ni se treba bati, da ne bo kmalu še kakšnega odstopa po zakonu. S preoblikovanjem 'Službe družbenega knjigovodstva bo zletela direktorica Romana Logar, napovedujejo tisti poslanci, ki so bili proti njenemu imenovanju.
Intrigantsko politično poletje bo kmalu zasolila tudi druga, dopolnjena izdaja Ribičičevih zapisov »Centralizem zoper Slovenijo« z dodatkom R + 340. Avtor je sledil »nasvetu« B. Nežmaha iz Mladine, da je prva knjiga dolgočasno čtivo, in jo opremil z direktnimi udarci.
V teh shizofrenih političnih razmerah pa se številni direktorji, predvsem pa delavci še bolj potijo, kot je normalno v poletni vročini. Iz Maribora poročajo, da je zaradi težav z obratnimi sredstvi problematična proizvodnja v Tamu, v Livarni... Pogodbe so sklenjene, torej je proizvodnja prodana, vendar ni nikogar v državi, ki bi ta prizadevanja podprl s kratkoročnimi krediti, po znosni ceni kajpak. Prevladuje bojazen, da ne bo dela in plač. Prav v tem času je bil v Mariboru na obisku pri svojih sindikalnih kolegih Werner Neugeba-uer z Bavarske. Povedal je, kaj bi se zgodilo, če bavarski delavci ne bi tri mesece dobili plač: »Najprej bi preučili, zakaj niso dobili plač (je morda podjetje zabredlo v prevelike dolgove ali mu je banka zaprla denarne pipe...). Ko bi ugotovili vzrok, bi se obrnili na bavarsko deželno vlado in se prepričali, ali je možna pomoč iz sklada, namenjenega premostitvi likvidnostnih težav podjetij. Seveda pa je pogoj za takšno pomoč, da ima podjetje koncept dela v prihodnosti. Če gre podjetje v stečaj, obstajajo enote, kjer se delavci (ki so izgubili delo) lahko izobražujejo oziroma prekvalificirajo, da bodo lahko dobili delo na regionalnem trgu delovne sile.«
Pri nas je vse to mogoče, v praksi pa ni tako. So koncepti, prodana proizvodnja, vendar jim banke ne sledijo s svojo podporo. Tudi država oziroma ministrstvo za finance je vse bolj previdno pri dajanju garancij za takšne posle, kajti raztrobljeni primer Optimizma je svež. Toda!? Ali naj zaradi tega primera zares ostanejo brez dela tisoči delavcev, ki bi lahko delali, pa ne morejo, ker je nekdo zavoljo političnih igric in režiserjev afer postal previdnejši? Vrag naj vzame vlado, ki ne zna v takih primerih uporabiti svojega pregovornega pragmatizma in urediti, da bodo ljudje, ki imajo delo, lahko normalno, brez stresov delali. To velja tudi za zbornico in združenje delodajalcev, ki asistira vladi pri oblikovanju sprememb zakona o soodločanju delavcev, pri vitalnih interesih slovenskega gospodarstva pa je ob strani.
Čprav noro je živeti v državi, kjer še nimamo parlamentarne komisije, ki bi raziskala, zakaj gospodarski rezultati niso boljši, kot jih prikazuje vlada in njen predsednik.
■ A tv .‘,	C! - i
Dilem o Hitovih neplačanih Davkih od dobitkov je dokončno konec
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je namreč na občni seji dne 29. 6. 1%94 zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki sta jo kot izredni pravni sredstvi vložila javni tožilec Republike Slovenije in SDK Centrala Ljubljana zoper sodbo istega sodišča.
Kot je znano, je SDK ob pregledu finančno-materialnega poslovanja v novogoriškem podjetju HIT za leto 1990, 1991 in 1992 trdila, da je podjetje dolžno plačati davek od dobitkov pri posebnih igrah na srečo v znesku (skupaj z zamudnimi obrestmi) več kot 10 mio DEM. Kljub temu, da navedenega davka od igralcev ne pobirajo nikjer drugod po svetu, kar je tudi tehnično nemogoče organizirati, ter kljub jasnemu stališču Ministrstva za finance, da navedena davčna obveznost ne obstaja, je SDK Centrala Ljubljana pritožbo Hita zavrnila. Vztrajala je pri plačilu davka.
Podjetje HIT je bilo zato primorano sprožiti upravno-računski spor. Vrhovno sodišče je v tem sporu ugotovilo, da podjetje HIT ni dolžno plačati davka od dobitkov, kar je v obrazložitvi sodbe sodišče tudi obširno obrazložilo.
SDK Centrala Ljubljana pa se, seveda ker je stranka v postopku podjetje HIT, z odločitvijo najvišjega sodišča v državi ni strinjala. Zoper sodbo sta vložila zahtevi za varstvo zakonitosti (kot izredno pravno sredstvo) tako javni tožilec Republike Slovenije kot tudi SDK Centrala Ljubljana. Kot že povedano, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obe izredni pravni sredstvi zavrnilo oziroma zavrglo.
Ponovno je potrdilo stališče, s katerim je podjetje HIT glede plačevanja omenjenih davkov seznanilo SDK že v postopku inšpekcijskega pregleda, da bi se izognilo nepotrebnemu sporu. Žal SDK kljub vsem argumentom tega stališča ni hotela sprejeti.
stalni od štirih maturitetnih predmetov, edini, ki se ga obvezno opravlja pisno in ustno, obe oceni se seštevata, tako da je mogoče samo pri tem predmetu dobiti dvakrat toliko točk, kolikor jih je mogoče dobiti pri kakem drugem predmetu. Razumljivo je, da bi se z načrtovanim položajem slovenskega jezika in književnosti pri maturi ne le spremenilo razmerje do slovenskega jezika in književnosti v šoli, posredno bi bil prizadet tudi sam status slovenskega jezika v slovenski državi, ki bi bil glede na status tujega jezika v šoli v podrejenem položaju.
Šola je tista ustanova, ki postavlja temelje ne le osnovni pis-nosti, ampak tudi kakovosti mišljenja in izraza, vzpostavlja pa tudi prvo spoštovanje statusa, zato bi navedena omejitev veljave predmeta pri točkovanju zlahka pripeljala pri dijakih do omalovaževanja slovenščine in do zanemarjanja izrazne kulture ob javno priznani večji veljavi tujega jezika, kulture in podobno. Take posledice so toliko bolj verjetne, ker je do teh pojavov že prihajalo pod različnimi zunanjimi pritiski v prejšnjem obdobju in je zaradi tega danes pri nas toliko težje ponovno pridobivati slovenskemu jeziku status, ki mu gre po ustavi in zgodovinskem izročilu.
Ker seje ob navedenem določilu pokazalo, da je ob načrtovani prenovi mature in zaključnih izpitov na različnih vrstah šol odprtih cela vrsta vprašanj, bi kazalo ta vprašanja vnovič pretresti, ob tem pa pregledati tudi šolske smotre in v njihovem okviru položaj predmeta slovenski jezik in književnost, še zlasti, ker naj bi se s tem predmetom zagotavljala po eni strani izrazna kultura prebivalstva RS na prelomu 20. in 21. stoletja, po drugi strani pa posredovali nekateri poglavitni argumenti skupnostne identitete.
Ustrezna zagotovitev statusa slovenskega jezika v šoli tudi v okviru predmeta slovenski jezik in književnost in skrb za njegovo vsebinsko in didaktično udejanjanje bi morala biti med prednostnimi nalogami pri prenavljanju šolskega dela na vseh stopnjah šolanja. Zato je potrebno takoj spremeniti pravilnik o maturi.
dr. Dimitrij Rupel, predsednik
Dr. Janezu Drnovšku, predsedniku vlade RS
V pravni državi se pričakuje in zahteva spoštovanje pravnega reda. V pravni državi so za pravni red prvi pristojni predstavniki oblasti. V pravni državi je vzpostavljen sistem odkrivanja kršitev in preganjanja kršilcev pravnega reda. Minister je objektivno odgovoren (in odstopi), ko delavec njegovega ministrstva izven delovnega časa, na svojo roko in brez vednosti ministra stori kaznivo dejanje. Kaj je z odgovornostjo predsednika vlade, kadar njegov minister v delovnem času, z vednostjo in soglasjem predsednika, prekorači svoja zakonita pooblastila?
Spoštovani gospod predsednik vlade, ali bi se strinjali, če bi se policisti pričeli zgledovati po odnosu vas in vaše vlade do pravnega reda? Menite, da bi se strinjali državljani Slovenije?
Zdravko Melanšek predsednik PSS
Glosa
R+3 za gospode in one druge...
Slovenski časopisi so se razpisali o stanovanjski aferi (R+3) in o premoženju gospodov, vpletenih v afere. Zaradi stanovanjske afere je ministrski stolček zapustil g. Kozinc, čeprav v LDS-u trdijo drugače. Ob stanovanjski aferi je na tapeti še posebej poslanec g. Kopač zaradi svojega premoženja, »prigaranega« v zadnjih letih (dve hiši + dve stanovanji).
Eni trdijo, da je početje »Kozinčeve komisije«, razdeljevanje kreditov pod ugodnimi pogoji, nezakonito dejanje. Drugi pa trdijo, da je saj nemoralno, če že ni nezakonito. Eni in drugi pa zahtevajo »glave« vseh vpletenih.
Sam pa trdim, da ni niti nezakonito niti nemoralno. Zakaj? Če bi bilo nezakonito, bi najbrž javno tožilstvo vložilo kazensko ovadbo in sodišče bi osumljence kaznovalo, seveda, če bi se izkazalo, da so krivi. Ker pa ni ovadbe, ne bo sojenja in brez sojenja tudi kazni ne bo.
Tudi nemoralno razdeljevanje posojil z nizko obrestno mero ne more biti, vsaj za liberale ne, ker kdor trdi drugače, najbrž ne ve, kaj je liberalizem in kdo so uspešni liberalci v času tranzicije (oni, ki si v čim krajšem času na legalen način pridobijo čim več premoženja). Fantje pa nikoli niso skrivali tega, da so liberali in da želijo biti »naj« liberali.
Izid sodnega spora je dokaz več o zakonitosti Hitovega poslovanja, ki ga nekateri posamezniki in institucije želijo na vsak način kriminalizirati.
Nelida Nemec, direktor za komuniciranje z javnostmi
Mnenje
Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije o načrtovanem položaju predmeta slovenski jezik in književnost v sklopu predmetov na novo vpeljane mature
Strokovni svet Republike Slovenije je na seji 23. 6. 1994 zavrnil kompromisni predlog republiške predmetne komisije za slovenski jezik in književnost, po katerem bi bilo mogoče tudi pri slovenskem jeziku in književnosti kot predmetu z eno samo zahtevnostno ravnjo doseči najvišje možno število točk (to je 5 + 3, skupaj do 8). Tolikšno število točk bo mogoče zaradi uvedbe dveh zahtevnostnih stopenj doseči le pri matematiki in pri tujem jeziku oziroma pri predmetu, ki naj bi ga izbrali v tako imenovanih »ciljnih skupinah« posameznih fakultet. Pri slovenskem jeziku in književnosti lahko odličnjak doseže največ ‘5 točk. Ker je predmetna komisija 'zaradi splošnega pomena in vloge pri predmetu slovenski knjižni jezik in književnost zavrnila smiselnost prehoda na osnovno in višjo zahtevnostno stopnjo, je opisano točkovanje odvzelo predmetu veljavo in pomen, ki bi ju v danih družbenih in zgodovinskih okoliščinah samostojne države moral imeti sam po sebi. V sosednjih državah in pri sosednjih narodih ima predmet, ki oblikuje ob materinščini jezikoslovno mišljenje in pojasnjuje besedno ustvarjalnost v njej, poseben status: v Italiji na primer je italijanski jezik in književnost na vseh vrstah šol edini
Protest zaradi nezakonitosti dela ministra za pravosodje
Konec meseca junija letos smo vam javno zastavili vprašanje o pristojnosti ministra za pravosodje za izdajo pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi. Odgovorili nam niste; pravilnik je bil te dni izdan in objavljen v 41. številki Uradnega lista.
Več mesecev smo opozarjali in utemeljevali, da v veljavnih slovenskih predpisih ni podlage, ki bi dovoljevala ministru za pravosodje izdajo pravilnika o napredovanju za zaposlene v državni upravi. Nenazadnje potrjuje naše stališče tudi praksa zadnjega leta dni: nihče v vladi ni opravljal nalog pristojnega .ministra za državno upravo; nihče, vključno z vami, nam ni znal povedati, ali je kateri od ministrov pristojen za to področje. Takšen odnos nas ni presenečal. Praksa zadnjih let nas je prepričala, da vlada najde pristojnega ministra samo takrat, ko je to v njenem interesu. Recimo, da je to pač vladna politika. Ali je tudi nezakonito izdajanje podzakonskega predpisa politika vaše vlade?
Nismo uspeli izslediti sprememb slovenske ustave, ki bi določale, da Slovenija ni pravna država oziroma da so lahko podzakonski predpisi v neskladju z ustavo in zakoni. Ali je morda vaša vlada določila, da ustava zanjo ne velja? Dejanje ministra za pravosodje, ko se. je z izdajo omenjenega pravilnika oklical za ministra, pristojnega za državno upravo,„navaja k takšnemu razmišljanju. Tega gotovo ni storil na svojo roko, temveč s soglasjem vlade in vas kot njenega predsednika. Običajno se države, v kateri izvršna oblast ne spoštuje veljavne ustave in zakonov, ne opredeljuje kot demokratično republiko.
Če že kdo, potem bi moralnega mačka morala imeti g. Polajnar in ga. Omanova, ki saj uradno nista liberala.
»Revežem«, g. Lapu in g. Polj-šku, lahko soudeležbo oprostimo, ker sta s svojo skrbjo za denar davkoplačevalcev in z aktivno udeležbo v antikorupcijskem gibanju zaslužna, da je nekaj denarja sploh ostalo v državi in da je »Kozinčeva komisija« imela kaj deliti. Glede na stanovanjske probleme obeh gospodov, sta oba upravičena tudi do stanovanjskih posojil pod posebnimi (socialnimi) pogoji.
Kaj pa je sploh sporno pri vsej zadevi?
Sporna je črka g. pred nekaterimi priimki. Kajti pravi gospod je bogat, lahko je tudi nemoralen, ko pa postane socialni problem, neha biti gospod.
Jože Vuk
Temeljnemu javnemu tožilstvu v Murski Soboti, enoti v Ljutomeru
Kazenska ovadba
Na podlagi 148., 149. in 150. člena zakona o kazenskem postopku vlagamo kazensko ovadbo zoper neznano osebo zaradi kaznivega dejanja »zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic« iz 191. člena kazenskega zakona Republike Slovenije.
Obrazložitev:
Stjepan Slaviček je župnik v Razkrižju, v katerem v nasprotju z voljo krajanov opravlja verske obrede, čeprav ni slovenski državljan in nima dovoljenja za delo. Vas Razkrižje je nesporno na ozemlju Republike Slovenije, na katerem veljajo ustava in zakoni Republike Slovenije, tako tudi zakon o državljanstvu (Uradni list RS, št. 1/91-1, 30/91-1, 38/92 in 13/ 94) in zakon o tujcih (Uradni list RS, Št. 1/91-1 in 61/92), ki sta bila kršena v primeru g. Slavička.
Uradna oseba, ki je v nasprotju z ustavo, navedenima zakonoma in zakonom o delovnih razmerjih g. Slavičku kot tujemu državljanu dovolila prebivanje in delo v Republiki Sloveniji, je prav gotovo storila navedeno kaznivo dejanje. Zato v skladu s sklepom zbora krajanov v Razkrižju v četrtek, dne 14. 7. 1994 vlagamo to kazensko ovadbo.
Javnemu tožilstvu pa tudi predlagamo, naj glede na 11. člen ustave Republike Slovenije ugotovi po uradni dolžnosti, ali ne gre v primeru župnika Slavička tudi za kaznivo dejanje »zlorabe vere in cerkve« iz 236. člena kazenskega zakona Republike Slovenije.
Zmago Jelinčič, vodja poslanske skupine
Razvojni koncept Slovenije in vlada demokratičnega sporazuma
Vprašanji predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku
Spoštovani gospod predsednik vlade!
Na konferenci Združene liste socialnih demokratov Slovenije (Velenje, 14. maja 1994) smo sklenili pripraviti konceptualna izhodišča in kriterije ZLSD za oblikovanje razvojnega koncepta Slovenije na podlagi soočenja različnih možnih razvojnih modelov in metodoloških pristopov. Prepričan sem, da sodi med prioritetne naloge nacionalnega in makrodruž-benega pomena prav to: izdelati globalni koncept in izbrati optimalno razvojno strategijo Slovenije. To ne more biti naloga nobene politične stranke ali stroke same zase, pač pa skupni razvojni projekt Slovenije, torej tudi vseh interdisciplinarno povezanih posebnih strok, ustanov, državnih in družbenih organov ter v prvi vrsti državnega zbora in vlade Republike Slovenije v celoti.
PRVO VPRAŠANJE:	Kako
predsednik vlade ocenjuje značaj in pomen te naloge, kaj je vlada v tej smeri že naredila in kdaj namerava državnemu zboru, znanosti in slovenski javnosti predložiti program ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja Slovenije?
V svoji razpravi na velenjski konferenci ZLSD sem zavrnil dvostrankarsko koalicijo LDS-SKD, ker bi takšen model vladanja po mojem mnenju lahko še bolj medsebojno sprl državljanke in državljane Slovenije, razklal in segmentiral že tako razdrobljene potenciale Slovenije, namesto da bi jih - tudi z načinom vladanja in
upravljanja naravnih in družbenih resursov moči - povezal pri skupnih razvojnih nalogah nacionalnega in družbenega pomena.
Namesto laviranja med različnimi variantami levo-desno-sre-dinskih vlad - z arbitrarno močjo mandatarja in predsednike vlade - morda že zdaj potrebujemo široko vlado demokratičnega sporazuma (koalicijo strank ustavnega loka), ki bi nastala v državnem zboru, s podporo in aktivnim sodelovanjem znanstvenih in drugih civilnodružbenih subjektov, prav pri ključnih (aktualnih in razvojnih) problemih lastninjenja in prestrukturiranja gospodarstva, ekonomski politiki in socialnih programih, koncentracija raz-prašene slovenske pameti, kapitala in duhovnih potencialov doma in po svetu ter njihovem demokratičnem samoorganiziranju, slovenski narodni program kot razvojni gospodarski, politični, socialni in kulturni program moderne, neodvisne, notranje suverene in svobodne državne in družbene skupnosti - Republike Slovenije kot skupnega doma vseh ljudi dobre volje, ljudi dela, znanja in kulture sožitja.
DRUGO VPRAŠANJE: Kakšni
so dolgoročnejši politični kriteriji mandatarja za izbiranje koalicijskih partnerjev v vladi, kako ocenjuje odnose v sedanji vladni koaliciji ZLSD-LSD-SKD? Ali mandatar računa tudi na desnosredinski preobrat in v kakšnih okoliščinah; zlasti pa me zanima njegovo stališče do možnega skupnega dogovora strank ustavnega loka in njihove programsko-pro-jektne povezave v vladi demokratičnega sporazuma.
Za poštene odgovore se lep0 zahvaljujemo.
Tone Remc,
eksposlanec
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra	DE - glašilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana1, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik- Marjan Horvat telefon 313-942! *
s ■	311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-:t63, 313-942 *;Casopis urejajo; Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikbvblec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša-strbn),
Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina- 321-255 -------• Posamezna številka stane-175 totaijev »-Žiro račun; 50101-603-46834 • Tisk:liskama-Ljudske pravice, Kopitarjeva «r Ljubljana • Casopisni-svetrMira Videčnik, Alojz'Omejc; Ciril-Urek, Edo Kavčič, Jernej1 Jeršan, Dušan Semolič ‘ ’
J
21. julija 1994
Prof. dr. Jože Mencinger je nedavno tega izjavil, da smo bili »obsojeni na zgodbo o uspehu«, ko je primerjal položaj Slovenije z nekaterimi drugimi državami nekdanjega vzhodnega bloka...
Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je na svoji zadnji TV konferenci samozadovoljno ugotovil, da so na ekonomskem področju vsi poglavitni kazalci spodbudni.
Gospodarska rast se povečuje, inflacija je še naprej v predvidenih okvirih, nezaposlenost se začenja zmanjševati, devizne rezerve rastejo.
Tolar bi lahko postal tudi navzven konvertibilen. Čeprav premier nikoli ne pozabi opozoriti, da je zanj »ekonomsko področje eno izmed tistih, s katerim se še posebej ukvarja,« v svojih javnih nastopih in ocenah vendarle ostaja predvsem na ravni površinskega naštevanja »dosežkov«. Zaradi tega velikokrat ostaja uganka, kaj od tistega, kar se dogaja v gospodarstvu, je moč pripisati neposrednemu vplivu tekoče vladne ekonomske politike, kaj pa drugim dejavnikom. Zlasti tudi zato, ker je vlada skupaj s predsednikom kar naprej »presenečena«. Tudi zadnjič je dr. Drnovšek omenjal, da so pravzaprav doseženi rezultati boljši od (vladnih?) predvidevanj. Sicer pa je premier prepričan, da se slovensko gospodarstvo definitivno dviga s svojega dna in da so sedanja gibanja začetek dolgotrajnejšega pozitivnega procesa.
Del gospodarske rasti je vsekakor treba pripisati povečanju domačega povpraševanja, do katerega je prišlo tudi zaradi neučinkovite vladne politike zadrževanja plač. Lahko bi celo rekli, da seje gospodarska rast »zgodila« gospodarski politiki navkljub. Taje prisegala na to, daje treba gospodarstvo najprej stabilizirati in (šele) nato spodbuditi. Dr. Jože Mencinger v nekem intervjuju meni, da je prišlo do rasti kar samo od sebe, brez v to usmerjene gospodarske politike. Dr. France Bučar pa sploh »cinično ugotavlja«, da gospodarstvo dosega uspehe neodvisno od prizadevanj vlade. Gospodarstvo se letos približuje stopnji rasti, ki jo je v dokumente o gospodarski politiki vsiljevala opozicija, vlada pa se je temu upirala. Potemtakem zdaj predsednik vlade sebi pripisuje zasluge tudi za tisto, česar v resnici ni hotel... Zato tudi nimajo prav tisti »zaščitniki« vlade, ki zdaj kar tako napadajo liderja Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, ker ne priznava zaslug za preobrat v ekonomsko uspešnost vladi, ampak »slovenskim menagerjem«, ki jih je še pred nedavnim zmerjal z »rdečimi direktorji«. Hvala bogu, če je kdaj tudi Podobnik pripravljen spregledati svoje zablode!
Zgodba o uspehu
Sicer pa dr.l/lencinger meni, da v Sloveniji stabilne rasti še ne^ bo in da zdajšnji dobri makroekonomski kazalci niso nekaj trajnega. Tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je nedavno tega opozoril, da ugodni rezultati ne bi smeli zavajati in uspavati... Dr. Mencinger meni, da bo še naprej veliko podjetij propadalo. Čez pet let bo zaradi tega struktura slovenskega gospodarstva popolnoma drugačna. Veliko »velikih sistemov« ne bo preživelo, ostalo jih bo morda kakšnih deset, veliko več pa ne. Vse drugo bodo drobni proizvajalci različnih sestavnih delov za multinacionalke po Evropi... Zaradi tega naj se ne bi (pretirano) razburjali, ker je takšna usoda malih gospodarstev...
Seveda pa takšen tok razvoja postavlja vrsto novih vprašanj, ki jih ne načenjajo niti vladni ljudje niti dr. Mencinger. Katere »velike sisteme« bo Slovenija ohranjala in katere bo kar tako pustila propadati? Agonija mariborskega TAM-a je najboljši primer, kako veliko dejavnikov lahko vpliva (pozitivno ali negativno) na usodo takšnega giganta. Pri tem je odločilna tudi vloga države, bank in jasne razvojne politike. V tem in podobnih primerih pač ne gre zgolj za to, da naj se nekdo uveljavi in potrdi na trgu - ali pa propade. TAM ima tržišče, TAM pestijo predvsem hipoteke preteklosti, za katere pa ni kriv samo on. Tudi še nekatera druga podjetja zdaj ne morejo normalno proizvajati in prodajati predvsem zaradi bremen iz preteklosti, čeprav imajo atraktivne in perspektivne proizvodne programe. Takšnim bi najbrž kazalo pomagati na vse možne načine, preden se nad njimi napravi dokončen križ. Sicer pa bo spremenjena struktura gospodarstva usodno vplivala tudi na položaj in razvoj posameznih drugih dejavnosti, v končni posledici tudi obeh univerz in njunih programskih usmeritev.
O tem in posledicah tega za nacionalni razvoj za zdaj razmišljajo zelo redki.	Boža G/oc/a
Vložite ga na pravo mesto!
Zamislimo si, da v Slovenijo pride človek, ki o njej ne ve ničesar, dobro pa ve, kaj so investicijski skladi! Če bi dan ali dva spremljal reklame, bi o deželi verjetno dobil laskavo, a vsekakor sila varljivo predstavo. Gotovo bi pomislil, da se je znašel v okolju, kjer kar vre od investicijske vneme in kjer gospodarska dejavnost dobesedno kipi. Sčasoma pa bi moral dojeti, da se je znašel v leglu preračunljivih špekulantov, lahkih in hitropoteznih zaslužkarjev, ki jih zanima samo to, kako se hitro in zlahka dokopati do premoženja.
Piše: Martin Ivanič
Verski fanatizem
Piše: Jože Smole
Histerične demonstracije v Bangladešu, na katerih zahtevajo usmrtitev pisateljice Taslime Nasrin, so svet ponovno opozorile na veliko nevarnost verskega fanatizma. Podlegajo mu celo vlade, ki branijo načelo ločenosti cerkve in države.
Ironično je, da predsednica vlade Bangladeša podpira zahtevo po drastičnem kaznovanju ugledne bojevnice za enakopravnost žensk.
Zdravnica, publicistka in pisateljica Taslima Nasrin je v intervjuju za neki indijski časopis izrazila mnenje, da bi bilo treba nekatere islamske verske zakone revidirati. Zlasti določbe o poniževalnem položaju žensk. Cerkveni voditelji so jo takoj obtožili, da se zavzema za revizijo korana. To pa je po njihovi oceni ne samo smrtni greh, ampak je treba vsakogar, ki si drzne kritizirati koran, takoj obsoditi na smrt. Tako so sprožili široko organizirano gonjo proti ugledni bojevnici za žensko emancipacijo. Sfanatizirane islamske množice zahtevajo Nasrinino glavo.
Dvaintridesetletna Taslima Nasrin se mora skrivati, kot se je iranski pisatelj Salman Rushdie, ki ga je pred leti verski voditelj Homeini obsodil na smrt. Islamski verski voditelji v Bangladešu so razpisali nagrado 10.000 ameriških dolarjev tistemu, ki bo našel in ubil Taslimo Nasrin.
Iranski pisatelj Salman Rushide je v odprtem pismu Taslimi Nasrin napisal: »Tudi če bi se zavzemali za revizijo korana, za odpravo nejasnosti o pravicah žensk in tudi če bi vašemu mnenju nasprotovali vsi muslimanski moški, ne moremo nobene družbe, v kateri za izražanje legitimnega mnenja zahtevajo ječe ali vislice, obravnavati kot svobodne in demokratične.«
Svetovni tisk obsoja gonjo islamskih fundamentalistov. Na ogorčene proteste mnogih uglednih Američanov je ambasador Bangladeša v Washingtonu odgovoril takole: »Ne samo cerkveni, ampak tudi civilni zakoni morajo preganjati bogokletstvo... Demokratična vlada se mora odzvati na negodovanje javnosti... Upravičene so zahteve, naj se za bogos-krunstvo predvidi smrtna kazen, kakršno imajo v svoji zakonodaji mnoge države za druge resne napade na družbo.«
Takšna obrazložitev je še jas-
neje odkrila porast verskega fanatizma v mnogih državah. Njegova hrana so nezadovoljne obubožane ljudske množice. Krivdo za žgoče gospodarske in socialne probleme vali na demokracijo, rešitev pa ponuja v uvedbi verskega enoumja in politične diktature klerikalizma.
V Egiptu so pred dvema letoma umorili novinarja Faraga Fondo, ker je v svoji kolumni krizitizal islamske fundamentaliste. V Alži-
riji so lani ubili dvanajst razumnikov, ker so se zavzemali za svobodo govora. Na konferenci v Si-vasu (v Turčiji) so verski fanatiki zažgali stavbo in v ognju je izgubilo življenje veliko delegatov. Hinduistični skrajneži v Indiji so zrušili mošejo Ajodja in v Bangladešu so islamski fanatiki začeli preganjati hindujce.
Verski fanatiki obsojajo Taslimo Nasrin tudi zato, ker je branila nedolžne hindujce. Tudi to so ji očitali kot bogoskrunstvo.
Turška vlada se zaveda velike nevarnosti verskega fanatizma. Spodbudno je, da pripravlja zakone, s katerimi bi zagotovila enakopravnost žensk in omejila vmešavanje cerkvenih krogov v državne posle. Žal pa v mnogih drugih državah vlade niso dovolj pogumne, da bi se odločneje spopadle z verskim enoumjem in klerikalizmom.
Bagladeš je pred leti prijetno presenetil svet z izvolitvijo ženske za predsednico vlade. Pričakovali
smo, da se je s tem začelo v tej državi z večinskim muslimanskim prebivalstvom odpirati obdobje emancipacije žensk. Žal se to ni zgodilo in se vlada vse bolj spogleduje z muslimanskimi verskimi fanatiki.
Iranski pisatelj Salman Rushide ima prav, ko pravi: »Normalno je, da eni verjamejo v Boga, drugi pa ne. Normalno je, da se komu kakšna knjiga studi, komu drugemu pa je všeč. Ni pa normalno, če od ljudi zahtevajo verovanje v eno samo resnico in v en sam način izražanja te resnice, za tiste, ki se s tem ne strinjajo, pa zahtevajo smrt.«
Vse krvave morije, začenši s Srbijo, BiH in Hrvaško, pa vse do Ruande, so v prvi vrsti posledica enoumja:	nacionalističnega in
verskega. Pri dosedanjem obravnavanju kriznih žarišč so tudi v Organizaciji združenih narodov imeli premalo posluha za odločen boj proti verskemu in nacionalističnemu enoumju.
Histerija investicijskih skladov vseh mogočih mamljivih imen, ki naj bi že sama po sebi pritegnila pozornost vlagateljev, je skoraj nepopisna. Močno spominja na čas »svobodnega menjalništva«, kot bi lahko označili enega od intervalov novodobnega slovenskega podjetništva. Vsekakor je še bolj agresivna, brezobzirna in preračunljiva. Imetniki certifikatov naj bi padali na limanice »domiselnim« reklamnim sloganom, vizualnim učinkom in priljubljenim osebnostim. Jureta Koširja npr. prav nič moralno ne bega, da s svojo priljubljenostjo preprosto slepi ljudi in si da to dobro plačati, kar je navsezadnje legitimna zadeva, saj smo vendar v deželi svobodnega podjetništva, pobude in iznajdljivosti. Če s tem slepiš neuke, razočarane in vedno naivno upajoče ljudi, to pač nikomur nič mar. Če ustava pravi, da je Slovenija demokratična, pravna in socialna država, je to pač pesek v oči ne samo svetu, temveč predvsem volivcem, ki so ovce po definiciji. Navsezadnje niti priljubljenega igralca Ivana Bana niso dajali nobeni moralni pomisleki, ko je s svojo osebo in imenom mamil ljudi, da so vlagali svoje težko privarčevane ali celo sposojene devize v zloglasne igre na srečo in bili bridko izigrani. Barabija ni motila in ne moti niti države; ona bo pač zmikavte in prevarante preganjala samo toliko, kolikor so z neplačilom davka nategnili njo. Državljani imajo državo zato, da od njih jemlje; za to, da bi jih ščitila, je očitno ne potrebujejo. Oni so tako ali tako ovce!
A četudi so samo ovce, bi se morali zamisliti nad svojo državo, ki ne čuti potrebe in dolžnosti, da bi - zlasti v času, ko so še neuki tržnega in premišljenega obnašanja in nevajeni trikov in lumparij, ki jih ta sistem nosi skupaj s svojimi odlikami - koristi in končno tudi dostojanstvo svojih podanikov ščitila s primemo zakonodajo, nadzorom in po potrebi z za-
Maščevanje za »40go«l
9
Kosmov Janez se je rodil v Poljanah na manjši kmetiji, a ga je želja po znanju kmalu vodila v mesto. Postal je znamenit politik, gospodarstvenik in pisatelj Ivan Tavčar. Ker je bil navezan na Poljansko dolino, je kupil na Visokem nekdanjo domačijo Kalanovih in tako ohranil stike z domačim okoljem. Tja je prihajal tri desetletja na oddih in iz kmetije je nastal dvorec.
Tudi kot pisatelj ni mogel prikriti svojega svobodomiselnega nazora. Ta ga je postavil v vrste dejavnih nasprotnikov klerikalizma. Prav med bivanjem. na Visokem so nastala njegova znamenita dela o nekdanjih verskih bojih na slovenskem med pristaši katolištva in protestantizma. Leta 1891, ko je izšla znana papeška okrožnica »Nove stvari«, je objavil satirično utopijo »4000«. Okrcal je težnje katoliške cerkve po uveljavljanju verskih nazorov v življenju, ki bi postali tako vseveljavni ter obvezni: nekakšna božja država na Slovenskem.
Prva desetletja po pisateljevi smrti je poslopje s posestvom vred uspešno prestajalo druge gospodarje. Tudi po drugi svetovni vojni. Spominjam se, da so tam bili tabori predvojaške vzgoje, taborniškega naraščaja in drugih. Tam so se ustavljali številni letoviščarji in se poklonili posmrtnim ostankom velikega Slovenca, ki je pokopan neposredno nad nekdanjim dvorcem.
Danes je celotno poslopje in posestvo zanemarjeno in skoraj opustelo. Čaka na oživitev, kar bi lahko storil samo dober gospodar. Leta in leta ni prišel pravi. Kaže, da je sedaj malo več zanimanja za Visoko. Med drugimi je tudi ljubljanska nadškofija, ki bi rada tam napravila versko-kultumo središče po vzoru na koroške Tinje. S tem so dregnili v osir poljanskih študentov, ki jih prvič po pol stoletja povezuje lasten klub. Ne strinjajo se s tako preusmeritvijo dvorca. Menijo, da morata poslopji ostati v javni lasti in služiti posvetnim namenom. Po nji-
hovi oceni pa verski upravitelj tega ne bi zagotavljal.
Da bi jasno pokazali svoje poglede in stališča, so se akademski mladinci ogreli za protestno manifestacijo ob samem poslopju. Potekala naj bi v nedeljo, 3. julija letos. Ob napovedani uri se je tam zbralo nepričakovano malo zborovalcev. Kaj je v ozadju, so se spraševali mladi. Izkazalo se je, da nihče drug kot poljanski dušni pastir, ki je (s prižnice in sicer) poskrbel, da so verniki udeležbo na shodu šteli za nepravo dejanje.
Dogodek je pripeljal Poljance do ostrejše delitve, ki je dobila tudi verska znamenja. Nekateri se sprašujejo, kdo je naš in kdo to ni. K temu je mnogo prispevala tudi nedavna postavitev spominske plošče na tamkajšnjem pokopališču, ki ohranja spomin na vse padle, ki so se borili na nepartizanski strani.
Nastaja upravičeno vprašanje, zakaj Ljubljana vztraja pri tem, da bi dvorec pristal v cerkvenih rokah. Pri tem nadškofijo podpirajo tudi ne-
kateri občinski in krajevni veljaki. Dolina je tako dobila prvovrstno politično temo. Ni se moč znebiti občutka, da gre za pretkano in daljnosežno igro, ki pomeni enkratno priložnost za svojevrsten obračun s svobodomiselnim pokojnikom. Kosmov Janez naj pride pod okrilje cerkve in vere vsaj po smrti. Na ta način bi bilo moč precej drugače tolmačiti njegovo življenje in delo, kar ne bi bilo posebej težko, saj bi katoliško središče v dvorcu pritegovalo ljudi s točno določenim svetovnim nazorom. Zato sem na strani tistih, ki se zavzemajo za posvetnost obeh poslopij in celotnega posestva ob Poljanski Sori.
Ni pa izključeno, da je tudi novodobnim svobodomislecem znameniti Poljanec moteč dejavnik v iskanju političnih zaveznikov med klerikalno stranko. Zato bi bilo tudi zanje kar prav, da ga cerkev malo počrni in posvoji. Ali se motim? Če je to res, je usoda Visokega tako rekoč zapečatena.
Pavle Čelik
konsko podprtim pregonom. Premisliti bi morali o tem, da je njihovi državi vseeno, če jih kdo oguli prav do nagega. Jim bo pač zaračunala davek na nespodobno obnašanje, ko bodo razkazovali svoje »faktorje«! Še vedno lahko naredi enako kot v primeru onega reveža, ki je za preživetje svoje številne družine (to je njen ideal, ne pozabimo tega!) brez potrebnih papirjev ob neki cerkvi prodajal plastičen kič, pa mora sedaj vestni državi plačati čez milijon tolarjev kazni!
Nikogar v tej pravni in socialni državi ne motijo moralno perverzni postopki. Državljanov ni treba posebej spominjati, da že in da bodo še dolga leta plačevali sanacijo bank. (Kot jih tudi ni treba spominjati, koliko jih je in jih bo še stala reforma lokalne samouprave, pri kateri se izživljajo vsi državni troti od strokovnih in vladnih služb preko državnega zbora in sveta do na novo operjenega ustavnega sodišča.) Samo približno vemo, kaj vse v okviru te sanacije plačujemo; jasno je le to, da gre za same sumljive posle, ki so rezultat nesposobnosti in prav smrdljive pokvarjenosti vseh mogočih tolovajev. Vsekakor pa vemo, da nas največ stane sanacija Ljubljanske banke. In vemo, da je lepi Stane Valant dolga leta vedril in oblačil v samem vrhu njenega vodstva. Ne vem, kaj si o ljudeh tega vodstva misli spoštovani bralec. Jaz si hujšega misliti ne morem.
Toda kako spraviti v sklad omenjeno dejstvo s skrajno neokusno reklamo, s katere se nam lepi Valant neubranljivo smehlja in nas vabi, naj mu po izkušnji, ki jo z njim in podobnimi pingvini že imamo, zaupamo - zaupamo in vložimo svoje ubožne certifikate v investicijsko družbo, ki jo menda vodi? Jaz seveda nimam nobene utvare o tem, da bo Valant rekel: Zlomka, Ivanič me je razkrinkal, sedaj nimam druge izbire, kot da se diskretno umaknem. Imam pa bledo upanje, da se bodo ljudje ob tem zamislili in dobro premislili, če mu bodo svojo revščino res zaupali in tvegali, da jim jo zapravi in da bo spet država njegovo sposobnost socializirala z novimi sanacijami. Vsekakor pa lahko ljudje pridejo tudi do drugačnega sklepa! Lahko presodijo, da so Valant in podobni že dokazali, da znajo državo in državljane nategniti in da se verjetno splača biti z njimi v španoviji. Bojim se le enega: Valanta najbrž ne skrbijo toliko koristi tistih, ki bodo šli v španovijo, temveč ga zanimajo le njegove osebne. Do tega ima vso pravico, ni pa nam treba še enkrat na led.
Upravičeno boste rekli: če si tako pameten, potem povej, kaj s certifikatom sploh storiti! Seveda odgovora nimam. Razen če se grem še sam Valante in dokažem, da sem bolj pošten. A ker potrebnih sposobnosti nimam, lahko rečem le, da se je treba spomniti vseh podrobnosti in petkrat premisliti. Vsekakor bi osebno raje videl, da mi certifikat doma propade, kot da bi pomagal kakšni barabi, da me z njim na-smodi. Še najmanj pa se pri taki odločitvi kaže zanašati na privlačnost reklame posameznih investicijskih družb. Najbrž ima ekonomist J. Mencinger prav, ko trdi, da bodo ti otroci slovenskega gospodarskega čudeža ves denar vnaprej zapravili za reklame. Reklame in podobno zaslepljevanje državljanov, ki so zanimivi samo kot donatorji svojega drobiža, kaže razumeti le kot dodatno previdnostno informacijo! V vsem reklamnem blebetanju je na mestu eno samo opozorilo: Res ga vložite na pravo mesto!
Piše: Franci Križanič
Produkcija
še raste
ODPISANI ČEVLJARJI IN TEKSTILCI
Slovenska industrijska produkcija se je v letošnji prvi polovici leta
-	drugače kot v lanskem drugem polletju, ko je hitro naraščala
-	trendno povečevala (od januarja do maja skupaj povprečno po 5% letno) z občasnimi nihaji navzdol. Ti so bili posledica uvedbe novih dela prostih dni. Po aprilskem upadanju je maja, ko ni bilo novih praznikov, naša produkcija zopet naraščala po 8% letno. V celem zadnjem obdobju trendne rasti (od julija 1993 do maja 1994) se je povečevala povprečno po 11% letno. Zaradi te rasti je zadnje mesece tudi precej nad primerljivim lanskim obsegom.
Maja letos je bila naša industrijska produkcija dobrih 12% večja kod maja lani, 6 % večja kot maja predlani (ob zamenjavi vlade), vendar pa še 15 % manjša kot maja 1991 (pred osamosvojitvijo). Od svojega največjega primerljivega obsega v ustreznem mesecu leta 1987 in 1989 je bila maja letos manjša za 30%. V prvih petih mesecih skupaj je bila letos 6 % nad primerljivo lansko in odstotek pod ustrezno predlansko ravnjo, obenem pa je bila še 33 % manjša kot med januarjem in majem v letih pred depresijo (1986, 1987 in 1988).
Podobno kot aprila je tudi v letošnjem maju k zelo ugodnemu medletnemu rezultatu pripomogla nizka raven naše produkcije v lanskem prvem polletju. Maja letos je bilo enako število delovnih dni kot v enakem mesecu lani, tako da visok medletni rezultat kaže dejanski porast produkcije v zadnjem letu. Podobne razmere, torej brez stranskih statističnih vplivov na manjši ali večji medletni rezultat, kot bi to ustrezalo dejanski gospodarski rasti, bodo zopet šele v septembru. Poleti pa bodo medletni rezultati »prikrojeni« z različnim številom delovnih dni v enakih mesecih lani in letos. Tako je junija in avgusta letos en delovni dan več, julija pa manj kot lani. V juniju in avgustu bo torej medletni rezultat nekoliko (dobre 4%) boljši, julija pa slabši, kot bi ustrezalo dejanski rasti oziroma upadanju produkcije.
Junij je zadnji mesec, v katerem bo na medletni rezultat produkcije letos vplivala lanska nizka raven gospodarske dejavnosti. Julija lani se je začela naša produkcija in z njo osnova, od katere merimo medletne rezultate, povečevati. Z rastjo osnove pa se bodo, že v primeru stagnacije, nekoliko poslabševali tudi medletni rezultati. Junija si lahko tako, že v primeru, da produkcija ne bo niti naraščala niti upadala, obetamo približno desetino večjo produkcijo kot v enakem mesecu lani, nato pa se bodo ti odstotki (v primeru stagnacije produkcije v letošnjih poletnim mesecih) postopoma zniževali. Bodo pa verjetno do jeseni še vedno visoki (če bo produkcija do septembra letos stagnirala, bo v tem mesecu skoraj 8 % nad primerljivo lansko). Velik upad medletnega rezultata (morda celo pod svojo lansko raven) bi bil zopet (podobno kot letošnjega januarja) prvovrstno presenečenje.
Za razliko od agregatnih podatkov, v katerih še ni moč opaziti znakov poslabševanja gospodarskih tendenc (z izjemo sprememb sezone v mesecih z novo uvedenimi dela prostimi dnevi), nam sektorski podatki že kažejo znake obetajočega se poslabšanja. Težave izvoznega oziroma celotnega menjalnega sektorja zaradi zaostajanja tolarskega tečaja deviz za inflacijo in s tem zaostajanja dohodkov izvoznikov za večino njihovih indeksiranih obveznosti (obresti, plač ter drugih pogodbenih zneskov), lahko zaenkrat (torej na osnovi podatkov do letošnjega maja) opazimo v nadaljevanju upadanja produkcije življenjskih potrebščin ob majski okrepitvi produkcije opreme (ki sicer sodi skoraj v celoti v menjalni sektor, vendar zadnje čase močno niha) in produkcije reprodukcijskega materiala (ki med industrijskimi producenti zajema večji del t.i. nemenjalnega sektorja).
»Ne, nikakor nisem zadovoljen z odgovori premiera dr. Janeza Drnovška na naša vprašanja in pritožbe glede socialnega položaja zaposlenih v tekstilni in usnjarski industriji in z odgovori na naše predloge, kako ta položaj izboljšati,« nam je povedal Alojz Omejc, predsednik sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije pri ZSSS. »Premier nam nikakor ni mogel potrditi, da bi se v bodoče kaj spremenila vladna gospodarska politika v korist ogroženih panog, kar tekstilna in čevljarska industrija sta, da bi torej prišlo do kakih sistemskih ukrepov v korist industrije. Industriji, posebej pa še ogroženim panogam v njej, se v bodoče ne piše dobro.«
Omejc je kot edini predstavnik sindikatov pred dnevi sodeloval na pogovoru med Drnovškom in njegovo »gospodarsko« ministrsko eskorto ter predstavniki tekstilne in usnjarske industrije. Kot nam je povedal, si je moral prisostvovanje na pogovoru izboriti v zadnjem trenutku, potem ko je zanj zvedel slučajno.
Kako lahko povežemo dejstvo, da sindikat teh dejavnosti na sestanek v začetku ni bil povabljen (točneje, povabiti se je moral sam), ter dejstvo, da je taisti sindikat že pred časom Drnovšku napisal pismo o socialnih razmerah v tekstilni in usnjarsko predelovalni, konkretno čevljarski industriji? Morda s tem, da se vlada sploh noče pogovarjati o socialnem položaju delavcev v teh panogah, kjer petina delavcev prejema zajamčene
Nova knjiga
Avtor, magister sociologije in miličnik, je policiji bil in je še zapisan z dušo in telesom; bil je komandir policijske postaje, ravnatelj kadetske policijske šole, načelnik slovenske policije. V knjigi Policija, demonstracije, oblast opisuje svoja opažanja in ocene, kako je policija ravnala v minulih 30 letih, predvsem v Ljubljani, ob demonstracijah, zborovanjih, ustanavljanju strank, še posebej v prelomnih časih slovenske republike in države.
V tej knjigi riše portrete posameznikov, opisuje dogodke in njihova ozadja. Kot rdeča nit se v 30-letnem loku njegovega angažiranja v policiji nehote izpisuje zgodba o policistu, ki ne sme zbujati strahu, ampak mora biti tudi in predvsem človek.
Cena knjige je 2.600 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno.
Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 061-321-255, 1310-033, faks 311-956.
NAROČILNICA------------------------------------------------------------------------->b
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)_izvod(ov) knjige POLICIJA,
DEMONSTRACIJE, OBLAST.
Naročeno pošljite na naslov: ____________________________________________________________
Ulica, poštna št., kraj: ..........................................................
Ime in priimek podpisnika: ______________________________________________________________
Naročeno dne: ______________________________
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročniku
mi pošljite po povzetju	—-----	------------------------------
Žig	Podpis naročnika
plače, kolektivne pogodbe pa v primarni tekstilni industriji ter v čevljarstvu izpolnjujejo v povprečju komajda 66-od-stotno (kar pomeni, da marsikje dobe še precej manj od tega)?
»Moti me, da vlada vodi izrazito prokmetijsko politiko,« je nadaljeval Omejc. »Kolektivno pogodbo v kmetijstvu presegajo za okoli 27 %, nedavno tega pa je vlada dovolila podražitev osnovnih živil, v povprečju za okoli 10%, in tako spet prizadela naj slabše plačani sloj prebivalstva. Drnovšek je celo najbolj odločno reagiral prav pri
Alojz Omejc: Pri premiera nismo slišali, da bi bila vlada pripravljena sistemsko podpreti razvoj tekstilne in usnjarske industrije.
Pripomba tekstilcev, da bi ob takem tečaju že v prihodnjem letu utegnila delo izgubiti polovica zaposlenih v primarni tekstilni industriji, kjer danes dela 9000 ljudi, predstavnikov vlade menda ni kdo ve kako vznemirila.
Alojza Omejca nista zadovoljila niti odgovor Tajnikarja, ministra za gospodarske dejavnosti, da bo v bodoče mogoče posamezne panoge podpirati oziroma ohranjati z »dotacijami« iz raznih skladov, ki so se in se še bodo oblikovali, hiti mnenje Drnovška, da bo mogoče selektivno znižanje obremenitev
Tekstilno industrijo bremenijo predvsem visoki prispevki in za njih, kot izvoznike, neugoden tečaj tolarja. Doslej so desetletja živeli brez velike podpore sistema, v bodoče, kot kaže, brez tega ne bo šlo več.
pogovoru o plačah, češ, ne, politike plač pa ne bomo spremenili, tudi v prihodnjem letu ne. Ker da privatizacija še ne bo popolnoma zaživela. Hkrati pa je gladko preslišal »želje« prisotnih podjetnikov, da bi se prispevki podjetij malo zmanjšali in tako naredili več prostora za plače. »Tako je naš, sindikalni predlog, naj bi vlada vodila malo bolj prožno politiko plač in povečala najnižje plače, da bi takšno delo naredila privlačnejše, naletel na resen odpor premiera.«
Perspektiva obeh dejavnosti se Omejcu ne zdi ravno rožnata prav zaradi odgovorov vladne ekipe na vprašanja glede tečaja tolarja, obremenitev ali podpore vlade industriji.
Za dejavnosti, ki skorajda nimata domačega trga, saj izvažata preko 90 odstotkov izdelkov, je tečaj tolarja, oziroma bolje povedano, tečaj tujih valut, življenjskega pomena. Direktor Mure Božo Kuharič je na omenjenem sestanku premieru razložil, da država s tečajem, kakršen je, posredno jemlje industriji, točneje izvoznikom, sredstva za modernizacijo in razvoj.
Tečaj je letos že zaostal za 6,9 % za gibanjem notranje inflacije in do konca leta se pričakuje zaostanek za okoli 10 odstotkov. V tem primeru bi Mura državi plačala za okoli 13 milijonov mark, posredno kajpak. Zakaj se torej tečaj ne bi gibal vzporedno z notranjo inflacijo?
Podobno je pripovedoval za čevljarsko industrijo predsednik zborničnega združenja za usnjarskopredelovalno industrijo Franc Grašič, sicer direktor Peka.
Premier pa je medlo odgovarjal, češ da so težave s presežkom ponudbe deviz nad povpraševanjem, ki da bodo glede preusmerjanja slovenskega gospodarstva na svetovni trg in sorazmerno majhno porabo deviz doma vse večje. Pred časom je sekretar za industrijo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti dr. Ivo Banič (tisti Banič, ki ga želijo Mariborčani odstaviti, češ da jim je uničil industrijske gigante, je celo omenil, da bi moral biti tečaj zdaj glede na razmerje med ponudbo in povpraševanjem okoli 60 tolarjev za marko, da pa bo v prihodnje objektivno moralo to valutno razmerje še padati.
posameznih industrijskih dejavnosti.
»Denar iz omenjenih skladov bo na voljo šele čez nedoločen čas in vprašanje je, ali za marsikatero podjetje takrat ne bo že prepozno,« se je Omejc vprašal na glas. »Vprašanje pa je tudi, po kakšnih merilih in kdo jih bo odrejal, bodo delili denar. Nikakor pa si ne znam predstavljati, kako bo vlada izpeljala napovedano selektivno zniževanje obremenitev posameznim dejavnostim. Skratka, na konkretne podatke in na konkretna vprašanja in povsem določne pobude smo dobili bolj ali manj negotove, meglene odgovore. In glede na vsebino strategije gospodarskega razvoja do leta 2000 sodim, da je tekstilna industrija v bistvu odpisana. V strategiji piše, da bodo perspektivne samo tiste dejavnosti, ki bodo uspele ustvariti vsaj 30000 ekujev dodatne vrednosti na zaposlenega. Trenutno povprečje v Sloveniji je 12400 ekujev, tekstilna in čevljarska industrija pa dosegata še precej nižje vrednosti in se brez pomoči države navedeni ,preži-vetveni' vsoti ne bomo mogli niti približati. Torej?!«
Boris Rugelj
KAKO SO Sl SEFI PRISVOJILI IDEAL
Tekstilno podjetje Ideal iz Nove Gorice je po novem v večinski lasti zasebne družbe AIDI d. o. o. Odločitev o prodaji je sprejela LB Komercialna banka Nova Gorica (v nadaljevanju goriška banka), dosedanji 60-odstotni lastnik tega podjetja. Ustanovitelji AIDI-ja so direktor Ideala Ivo Silič in njegovi sodelavci Ivan Matjaševič, Dolores Zadel in Andrijana Kos. Inšpektorji SDK jim očitajo, da so na škodo družbenega podjetja Ideal neupravičeno ustvarili dobiček za zasebno podjetje AIDI. Predsednica Idealovega sindikata Jordana Velikonja pa pravi, da so bankirji delavcem vseskozi lagali in jih na koncu prodali kot navadno blago.
Inšpektorski pregled je SDK opravila na pobudo prizadetih delavcev in njihovega sindikata. Iz informacije SDK z dne 1. 6. 1994 povzemamo:
Ideal d. o. o. iz Nove Gorice je bil v sodni register vpisan 31. maja 1990 po stečaju bivšega družbenega podjetja, njegov lastnik je goriška banka. Direktor Ideala Ivo Silič je 2. novembra 1992 skupščini družbe predložil vlogo za ustanovitev nove družbe, ki bi za Ideal opravljala komercialna in druga dela. Iz vloge izhaja, da je namen ustanovitve nove družbe odkup 60-od-stotnega lastniškega deleža goriške banke. Zasebna družba AIDI d. o. o. s sedežem v Bovcu se je v sodni register vpisala 22. aprila 1993.
Ideal in AIDI sta 1. junija 1993 sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju in uporabi poslovnih prostorov. Po tej pogodbi opravlja AIDI zunanjetrgovinske posle za Ideal in zato prejema provizijo. Za opravljanje storitev daje Ideal zasebni firmi poslovne prostore in opremo za pavšalno
mesečno odškodnino tisoč mark.
Zasebna družba je zatem prevzela del poslov, predvsem komercialne funkcije Ideala, ne da bi redno ali pogodbeno zaposlila vsaj enega delavca.
Zasebna družba AIDI je v letu 1993 dosegla 9.827.000 tolarjev prihodka in izkazala
2.013.000	odhodkov. Največji del prihodka je ustvarila s posredovanjem pri izvozu konfekcije za kupca iz Nemčije, in sicer 4.434.000 tolarjev. Pri tem poslu je zasebna firma uveljavila 5-odstotno provizijo. Do 1. junija 1993 je Ideal s tem nemškim partnerjem posloval brez posrednikov.
S provizijo pri uvozu opreme za Ideal pa je AIDI zaslužil 2.213.000 tolarjev. Ideal je registriran za zunanjetrgovinsko dejavnost in bi lahko ta posel opravil sam.
S popusti pri uvozu reprodukcijskega materiala je zasebno podjetje ustvarilo
1.380.000	tolarjev. Pogodbo z dobavitelji reprodukcijskega materiala pa je Ideal sklenil že pred vpisom zaseb-
nega podjetja v sodni register. S prevozi je AIDI ustvaril nekaj več kot milijon tolarjev, ne da bi imel lastna prevozna sredstva in ne da bi izkazal prevozne stroške.
V štirih mesecih, to je od 1. junija do 31. 8. 1993, je AIDI na ta način ustvaril 3.253.890 tolarjev dobička. Ta znesek je v celoti razporedil na vloge štirih zasebnih ustanoviteljev, ki so se s tem povečale s 102.000 na 3.356.000 oziroma 32-kratno.
Po tej dokapitalizaciji z delitvijo dobička pa je skupščina ustanoviteljev AIDI-ja sprejela še tri anekse k pogodbi o ustanovitvi in dovolila dokapitalizacijo tudi drugim osebam. Na tej podlagi je denarno vlogo vplačalo še 34 družbenikov, gre večinoma za šefe in uslužbence Ideala.
Na poziv SDK, z dne 6. aprila 1994, naj goriška banka kot večinski lastnik pove, kako bo ukrepala, je le-ta 18. aprila odgovorila, da je skupščina Ideala v soglasju z upravo goriške banke sklenila, da mora AIDI Idealu vrniti provizijo za leto 1993 v znesku 3.704.000 tolarjev.
Po mnenju SDK je povečanje lastniških deležev prvih štirih ustanoviteljev AIDI-ja neupravičeno, ker je bil dobiček dosežen v škodo družbenega premoženja Ideala, v katerem so delavci ohranili 40-odstotni lastniški delež. SDK meni, da je ravnanje skupščine Ideala in goriške banke
Tesno sodelovanje med IG Metallom z Bavarske in SKEI
V	Mariboru se je ta teden mudil predsednik IG Metalla z Bavarske v Nemčiji Wemer Neugebauer s sodelavci. Slovenijo so obiskali na povabilo Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije. Goste so spremljali predsednik SKEI Albert Vodovnik, sekretar Vladimir Bizovičar in predstavniki območne organizacije SKEI za Podravje Branko Medik, Bogdan Ivanovič in Edvard Ozimič.
V	Mariboru so sindikalni voditelji z Bavarske najprej obiskali bivšo Elektrokovi-nino tovarno svetilk, sedaj v večinski lasti nemškega Siemensa. Predstavniki vodstva podjetja in sindikata SKEI so goste seznanili s potekom stečaja Elektrokovine in kako sedaj - tudi s pomočjo tujega partnerja - oživljajo proizvodnjo in jo postavljajo na trdne temelje.
Po obisku v podjetju Svetilke so gostje z Bavarske obiskali Tovarno avtomobilov in motorjev v Mariboru. Direktor holdinga Maksimilijan Senica in predsednik SKEI v Tamu Drago Gajzer s sodelavci sta goste seznanila s sedanjimi težavami in razvojnimi načrti te tovarne. Beseda je tekla tudi o sodelovanju z MAN-om.
Najbolj pa so se sindikalisti z Bavarske razgovorili na sestanku s člani izvršilnega odbora SKEI za Podravje. Wer-ner Neugebauer je posebej poudaril, da je IG Metallu in sindikatu SKEI skupno to, da se morata boriti, da ostaneta močna in najmočnejša. Sindikat, ki mora pri vladi in delodajalcih beračiti, med delavci nima prave veljave, v državi pa ne prave funkcije. Predsed-
Pristnost stikov med IG Metallom in SKEI potrjuje tudi to, da se je Werner Neugebauer (na sliki) ponudil, da bi skupaj z vodstvom podravskega SKEI in v znak solidarnosti obiskal stavkajoče v podjetju TSN Eling. Ti so prav v času njegovega obiska v Mariboru začeli stavkati za izplačilo dvomesečnih plač.
nik IG Metalla z Bavarske se je zavzel tudi za sodelovanje obeh sindikatov zlasti v podjetjih z mešano lastnino, kjer bi lahko ustanovili celo nem-ško-slovenske sindikalne svete. Na ta način bi tudi preprečili morebitne poskuse delodajalcev, da bi izigravali delavce v obeh državah. V Nemčiji namreč delodajalci delavcem velikokrat grozijo, da bodo prenesli proizvodnjo v druge države, če bodo zahtevali višje plače. V državah v prehodu pa delodajalci delavcem ponujajo delo, če so ga pripravljeni opravljati za manjše plače, kakor so dolo-
čene v kolektivnih pogodbah.
Za » čimbolj konkretne oblike sodelovanja med sindikatoma IG Metali in SKEI se je zavzel tudi Albert Vodovnik. Posebej je opozoril, da imajo denimo delavci v kovinskopredelovalni industriji v Nemčiji tri tisoč mark bruto plače, delavci v Avstriji 2500 mark, delavci v Sloveniji 850 mark, delavci na Češkem in Slovaškem pa samo okoli 380 mark. Sogovorniki so se strinjali z ugotovitvijo, da je v takšnih razmerah še kako nujna delavska solidarnost preko državnih meja, saj bodo sicer delodajalci tako izigravali delavce, da bodo v vseh državah morali delati za čedalje manjše plače.
Werner Neugebauer je povedal, da se bodo v Evropski uniji začeli med seboj povezovati sveti delavcev. IG Metali se bo zavzemal, da bi v vseevropsko organizacijo sou-pravljavcev kot pridružene člane vključili tudi predstavnike svetov delavcev iz Slovenije, dokler ne bo polnopravna članica Evropske unije.
V pogovoru, ki je potekal v izredno prijateljskem razpoloženju, so predstavniki IG Metalla in sindikata SKEI izmenjali tudi izkušnje iz vsakodnevnega sindikalnega dela. Beseda je tekla o tem, kako organizirati stavke, kako voditi pogajanja in izvajati pritisk v času pogajanj o kolektivnih pogodbah in podobno. Nemški sindikalisti so zaupnike SKEI pripravljeni sprejeti celo v svoje zaupne odbore, da bi se na kraju samem seznanili, kako pripravljajo stavke v nemških podjetjih.
Tomaž Kšela
nerazumljivo.
Toliko povzemamo iz pisne informacije SDK. Direktorica novogoriške SDK nam je povedala, da so svoje ugotovitve poslali temeljnemu javnemu tožilstvu v Novi Gorici in upravi za notranje zadeve v Novi Gorici ter tudi drugim nadzornim organom.
Jordana Velikonja, predsednica SSS v Idealu pa nam je povedala, da so delavci obveščeni le o tem, da je kljub zapisniku SDK goriška banka prodala svoj delež AIDI-ju. Z vsebino pogodbe delavci niso seznanjeni. Predsednik skupščine Ideala Samo Vidmar, zaposlen v goriški banki, pa nam je povedal, da je banka prodala svoj delež za
1.220.000	DEM. Način plačila Vidmarju ni poznan. Banka je pred sklenitvijo pogodbe zbirala ponudbe z javnim razpisom. Vidmar nam je tudi povedal, da je bila pogodba med goriško banko in zasebnim podjetjem sklenjena že meseca junija in uveljavljena te dni zaradi čakanja na soglasje Agencije za privatizacijo. Ta je pisno odgovorila, da soglasje ni potrebno. Kot nam je povedal Samo Vidmar, je s prodajo načelno soglašala Agencija za sanacijo bank. Vidmar je tudi obveščen, da je neupravičeno pridobljeno provizijo na račun Ideala AIDI poračunal z novo kompenzacijo.
Prav bi bilo, da pristojni čimprej presodijo o zakonitosti vrste operacij, po katerih se je zasebna družba AIDI polastila večinskega deleža družbenega podjetja Ideal. Podpisani upa, da bodo pristojni razveljavili dokapitalizacijo AIDI-ja s prigoljufanim dobičkom, ki je bila opravljena 30. 8. 1993. Z razveljavitvijo te poteze Iva Siliča in njegovih sodelavcev pa bo verjetno nična tudi pogodba o prenosu lastništva Ideala z goriške banke na AIDI.
Franček Kavčič
Slovenski sindikati že vrsto let zelo uspešno sodelujejo s sindikalnimi organizacijami Furlanije-Julijske krajine, tako v okviru sindikalne skupnosti Alpe-Jadran kot tudi bilateralno. Zato je bil ponedeljkov podpis statuta medregionalnega sindikalnega sveta Severovzhod v Trstu logična posledica dosedanjega sodelovanja. Podpisali so ga predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Boris Mazalin ter generalni sekretarji sindikalnih organizacij Furlanije-Julijske krajine: CGIL Paolo Pupulin, CISL Gianfranco Patuanelli ter VIL Adele Pino. Predsednik Neodvisnosti - KNSS France Tomšič naj bi statut podpisal naknadno.
Medregionalni sindikalni svet (MSS) je prvi te vrste v Evropi. V njem so sindikati države, ki je članica Evropske unije, in države, ki ni njena članica. Ustanovljen je bil za zaščito pravic delavcev in upokojencev, ki živijo v obmejnih območjih, za izvajanje skupnih akcij za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer ter spodbujanje ekonomskega in socialnega razvoja v obeh državah. Ustanovitev MSS je podprla tudi Evropska konfederacija sindikatov, ki bo prek Evropske unije zagotovila tudi finančna sredstva za skupne projekte.
Ustanovitelji MSS so po podpisu statuta sprejeli tudi posebno izjavo za javnost. V njej se zavzemajo za enakovredno zaščito slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji ter za pospešitev medsebojnih pogajanj za vključitev Slovenije v Evropsko unijo.
V izjavi so tudi zapisali, da se morajo pogajanja nadaljevati brez postavljanja pogojev Italije za vključitev Slovenije v EU. Pogajanja morajo vsebinsko razširiti osimske in druge sporazume, posebej definirati zaščito manjšin, kot predvideva helsinška listina. Poseben pomen pa morajo dobiti delavske pravice in socialne teme ter spoštovanje sindikalnih, pokojninskih in drugih pogodbenih pravic.
Pavle Vrhovec
SOS IZ
MARIBORSKE
LIVARNE
Mariborska livarna z več kot 1450 zaposlenimi je ena redkih tovarn kovinske industrije v Mariboru in na Štajerskem, ki ji zadnja leta kriza v našem gospodarstvu ni mogla do živega. Poslovala je uspešno in delavcem zagotavljala za mariborske razmere dokaj solidne plače. Konec junija je bil v eni od Livaminih družb neposredno po izplačilnem dnevu izsiljen zbor delavcev, na katerem so delavci izrazili nezadovoljstvo zaradi novega pravilnika o osebnih dohodkih, od katerega so vsi pričakovali večje plače, pa so dobili enako ali celo manj kakor sicer.
čimprej in dobesedno modelujejo za čimkrajše dobavne roke. Livarna pa mora pošiljati delavce na čakanje, ker nima dovolj surovin in reprodukcijskih materialov za že naročeno in takorekoč tudi že prodano proizvodnjo. Ko se je minuli teden zaradi pomanjkanja surovin ustavil obrat s 300 zaposlenimi, je Livarno obiskala tudi mariborska županja Magdalena Tovornik. Javnost in pristojna ministrstva je želela opozoriti na probleme te tovarne, ki ji lokalne oblasti zaradi premajhnih pristojnosti ne morejo pomagati.
»Delavci smo vedno, kadar smo se pogajali o večjih plačah, morali od poslovodstva poslušati, da ima podjetje likvidnostne težave, da se banke obnašajo do nas mačehovsko in podobno. Zato smo se odločili, da bomo sami s svojim vplivom podprli poslovodstvo v upravičenih zahtevah za kredite za obratni kapital,« pravi Branko Medik, predsednik SKEI v Livarni. Minuli teden je napisal pismo predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku. V njem ga je prosil, naj ministrstvo za finance začne hitro izdajati poroštvo za kredite, ki jih podjetja potrebujejo za nabavo surovin. »Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je aprila letos objavilo javni razpis za pridobivanje poroštev Republike Slovenije za najete kredite, na katerega so se prijavila tudi podjetja iz Podravja. Kljub pozitivnemu stališču tega ministrstva pa ministrstvo za finance odklanja izdajo teh jamstev,« je Drnovšku pisal Medik. Poudaril je, da takšno ravnanje finančnega ministrstva lahko privede tudi do ustavitve proizvodnje in socialnih nemirov v več podjetjih v Podravju.
Hkrati so Livamini delavci in sindikalisti postavili več zahtev tudi vodstvu tovarne, o katerih se želijo pogajati. Odločno zahtevajo takšne spremembe v pravilniku o osebnih dohodkih, da bodo imeli v prihodnje vsi delavci enake ali večje plače, poleg tega pa zahtevajo tudi zamudne obresti za prepozno izplačane plače. Trenutno je v Livarni povprečna plača nekaj čez 50 tisoč tolarjev, vendar pa ima kar 886 delavcev nižjo plačo od povprečne. Velikokrat se tudi zgodi, da plače kasnijo teden in več dni. Sindikat posebej terja, naj se plače povečajo delavcem v proizvodnji, ki v poletni vročini delajo v izredno težkih pogojih. Ne strinja se s tem, da se (pre)-nizki osebni dohodki popravljajo s stimulacijami. Delavci bi morali dobiti ustrezno osnovno plačo, poleg tega pa še stimulacijo za posebej dobro opravljeno delo, meni sindikat. Regres terjajo delavci v enem delu. Med njihovimi zahtevami je tudi zahteva po boljšem informiranju in boljših medsebojnih odnosih med delavci v proizvodnji in nadrejenimi.
»Če delavec v proizvodnji ne dela dobro, ga to takoj udari po žepu. Kadar pa svojega ne opravijo komercialisti in drugi delavci v upravi, pa morajo delavci razumeti, da so težave na trgu, da primanjkuje likvidnih sredstev in podobno,« pravi Branko Medik. »Tudi poslovodstvo se bo moralo odločneje lotiti reševanja problemov Livarne, in to s sodelovanjem tako ministrstev kakor poslovnih bank.«
Livarna še vedno sodi med najuspešnejša mariborska podjetja, kar dokazuje tudi to, da je na spisku 300 največjih oziroma najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Bo gospodarska politika znala ustvariti ustrezne pogoje za to, da bodi? podjetja, kakršna je Livarna, še naprej uspešna, ali je treba zares uničiti vse,, kar še ni privatizirano - tudi najboljše?
Tomaž Kšela
Branko Medik, predsednik SKEI Mariborske livarne.
Razlogi za nezadovoljstvo in zaskrbljenost Livaminih delavcev in poslovodstva pa so veliko globlji. Poslovne banke že lep čas industrijskih podjetij v kapitalno intenzivnih gospodarskih panogah ne spremljajo več z ustrezno kreditno politiko. To je sedaj prizadelo tudi Livarno, saj ji za nakup surovin in reprodukcijskih materialov primanjkuje okoli dva milijona mark obratnih oziroma zagonskih sredstev.
Livarna, ki ima doma in v tujini velik poslovni ugled in razvito mrežo kupcev, se je tako znašla v absurdni situaciji. Kupci želijo imeti njene kakovostne izdelke
»■
{
21. julija 1994
sindikalni
Sindikalna lista
Prvi dei	Julij 1994 SIT	
1. Dnevnice		
- cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	4.197	
- polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	2.099	
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča		
dve uri po njem)	1.461	
2. Klili Irin« (od 1.4.1994 dalje)	21,60	
3. Ločeno življenje	28.550	
4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno		£
z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače		:•!•:•
določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico		.%v .•.v
do povračila v višini	1.259	::x: ::x:
5. Regres za prebrano	6.078	•Ivi XV
-
!	'7	.
Kaj prinaša novi zakon o inšpekciji dela
INŠPEKCIJA DELA
DOBILA ZOBE
(m.)
Drugi dei
V	prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov.
V	drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od marca 1994 do maja 1994 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od marca 1994 do maja 1994 znaša 54.850,00 tolarjev.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	27.425,00
-	za 20 let	41.138,00
-	za 30 let	54.850,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	164.550,00
3.	Solidarnostne pomoči	54.850,00
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko
KAJ DEUJ0
&
i
8
*:•
i
i i
i
s:
:::::
i I
.•.v ::::::
i
'•iv.
i i &
£
.••v
š: .%v
s: s:
I
©
£!
I
•*v
S
•vi
S:
ZDENKA SE TOLČE ZA VSAKO DELOVNO MESTO
Sindikat kmetijstva in živilske industrije
Izhodiščne plače po 46. členu Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije:
Tarifni razred	Zahtevnostna skupina	Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas JULIJ 1994
I.	enostavna dela	38.653
n.	manj zahtevna dela	42.519
m.	srednje zahtevna dela	47.542
IV.	zahtevna dela	52.954
v.	bolj zahtevna dela	59.912
VI.	zelo zahtevna dela	71.507
VIL	visoko zahtevna dela	81.172
VIII.	najbolj zahtevna dela	96.632
IX.	izjemno pomembna dela	115.958
Sindikat delavcev trgovine Slovenije
Glede na ugotovljeno rast drobnoprodajnih cen v obdobju apri-1-junij 1994 se izhodiščne plače za obdobje julij, avgust in september 1994 povečajo za 1,3% in znašajo:
»V občini Lendava, kjer je okoli 7700 zaposlenih, je brez dela že 1629 delavcev. Pomeni, da je v občini brezposelnost že 21,9-odstotna. Zaradi tega je v naši občini še kako dragoceno vsako delovno mesto in za ohranitev prav vsakega se moramo boriti,« pravi sekretarka lendavskega krajevnega odbora pri območni organizaciji ZSSS za Pomurje Zdenka Bobovec. V letošnjem vročem poletju nima veliko časa razmišljati o dopustu, saj nekatera lendavska podjetja in v njih zaposlene delavce tarejo veliki problemi.
»Trenutno so v najtežjem položaju dolgovaški ope-karji,« pravi Bobovčeva. Že nekaj mesecev se iskreno bori za interese nekaj več kot 50 delavcev Opekarne v Dolgi vasi pri Lendavi. Tovarno je v začetku maja močno poškodoval požar, nedolgo za tem pa je bivši lastnik Franc Gajšek odstopil od kupoprodajne pogodbe in tovarno tako vrnil Skladu Republike Slovenije za razvoj. Ta je opekarno ponovno dobil v last v še veliko bolj žalostnem položaju, kakor jo je nekaj mesecev pred tem prodal.
Z velikimi prizadevanji republiškega razvojnega sklada, ki mu je ves čas »di-
hal za ovratnik« sindikat, so delavcem iz izkupička za prodane zaloge opeke uspeli izplačati plače za april in maj. Sedaj pa so, kakor kaže, pošle tudi te rezerve. Dolgovaški opekarji so bili junija na kolektivnem dopustu, na začetku julija pa so jih poslali na dvomesečno čakanje. Kaj bo z Opekamo jeseni, pa se še ne ve.
»Najhuje je, da sklad za opekamo še ni našel kupca,« pravi Zdenka Bobovec. Podjetje ima trenutno za okoli 50 milijonov tolarjev dolgov. »Morda opekarno še lahko reši prisilna poravnava...«
V velikih težavah je tudi obrat Tekstilne industrije z Otiškega Vrha v Dobrovniku pri Lendavi. Trenutno je večina delavcev tega podjetja na kolektivnem dopustu. Delo ima okoli 20 delavk in delavcev obrata v Dobrovniku, okoli 50 delavk in delavcev tega obrata je na čakanju, redno pa dela samo pet zaposlenih v obratu moških nogavic.
»Kakor kaže, je edina rešitev za obrat Tekstilne industrije z Otiškega Vrha v Dobrovniku primeren kupec. Na srečo se domači in tuji kupci za ta obrat zanimajo,« pravi Bobovčeva. Problem je menda samo še dogovor o ceni.
Sindikalisti imajo pripombe tudi na program razreševanja presežnih delavcev v dobrovniškem obratu, ki ga je sprejela skupščina Tekstilne industrije z Otiškega vrha. Ker je bilo pri sklicu skupščine nekaj proceduralnih napak (sindikat je dobil gradivo samo dva dni pred sejo, tako da se ni mogel sestati niti izvršni odbor ZSSS v obratu), so se na njej dogovorili, da lahko sindikat pripombe posreduje do
Zdenka Bobovec
5. avgusta. Nato bo skupščina ponovno sklepala o programu, ki veliko večino delavcev obrata opredeljuje za tehnološki presežek.
V Lendavi so šla v zadnjih letih v stečaj že štiri podjetja:	Tovarna logistične
opreme, Varstroj Gorenje, Imo Lendava in INDIP Lendava. Če bi morala v stečaj tudi Opekama in obrat Tekstilne industrije z Otiškega Vrha, bi se brezposelnost dvignila na 23,9 odstotka. S tem bi se Lendavska občina uvrstila v sam vrh lestvice brezposelnih v Sloveniji.
Zdenka Bobovec si na čelu lendavskih sindikalistov v teh poletnih dneh prizadeva še za uresničevanje drugih sindikalnih nalog. V prvi vrsti je to izplačevanje plač po novi kolektivni pogodbi. Pri tem so bili sindikalisti tako dejavni, da kar 70 odstotkov delodajalcev v občini 100-odstotno spoštuje novo kolektivno pogodbo. »Poseben primer pa so nekateri privatniki, ki delavcev ne plačujejo po kolektivni pogodbi in jim ne priznavajo pravice do dopusta in regresa...« Tudi zaradi takšnih posameznikov lendavski sindikalisti letos ne bodo imeli veliko časa za dopustovanje. Tomaž Kšela
1
I
I
£
I
£
I
£
I
I
I
I
I
&
I
I
I
I
'M
1
Inšpekcija dela je s tem zakonom dobila velika pooblastila. Tudi sankcije za tiste organizacije oziroma delodajalce in odgovorne osebe, ki ovirajo ali onemogočajo inšpektorje ali ki ne izvedejo ukrepov, niso majhne.
Za kršitelje je zagrožena kazen najmanj milijon tolarjev, če inšpektorju ne zagotovijo nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali če kakorkoli poškodujejo ali odstranijo pečat ali žig inšpekcije na pečatu, s katerim so zapečateni oprema za delo ali delovni prostori ali delovišča. V teh primerih je za odgovorno osebo zagrožena kazen najmanj 80 tisoč tolarjev, za delavca, ki stori tako dejanje, pa najmanj 70 tisoč tolarjev.
Za izvajanje zakona o inšpekciji dela so seveda potrebni tudi usposobljeni inšpektorji. Zato so zahteve zakona glede pogojev, ki jih morajo inšpektorji izpolnjevati, zelo visoke. Zakon določa, da mora inšpektor za delo imeti visoko strokovno izobrazbo pravne oziroma tehnične smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja. Poleg tega mora vsako tretje leto opravljati preizkus strokovne usposobljenosti. Prvič ga opravlja leto dni po imenovanju oziroma tretje leto po opravljenem strokovnem izpitu. Inšpektor, ki ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti, je razrešen, hkrati z razrešitvijo pa mu tudi preneha delovno razmerje.
Zakon tudi določa, da morajo vsi inšpektorji, ki sedaj opravljajo naloge inšpektor-
Državni zbor Republike Slovenije je 20. junija sprejel novi zakon o inšpekciji dela. Objavljen je bil v Uradnem listu RS št. 38/94, veljati pa bo začel 14. tega meseca. In kaj prinaša? O tem Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS.
jev za delo, pa nimajo visoke izobrazbe, le-to pridobiti v sedmih letih po uveljavitvi zakona. Inšpektorjem, ki imajo višjo strokovno izobrazbo in so že najmanj 10 let opravljali delo inšpektorja za delo ter imajo strokovni izpit, ni potrebno pridobiti visoke strokovne izobrazbe.
Kadrovska slika inšpekcije za delo pa je slaba, saj ima od 50 dosedanjih občin-
skih inšpektorjev za delo le 15 inšpektorjev ustrezno izobrazbo za področje delovnih razmerij, 11 pa za tehnično področje. Zlasti slaba je kadrovska zasedba za delovnopravno področje. Po predlogu glavnega republiškega inšpektorja bi morali zaposliti še najmanj 28 novih inšpektorjev, pretežno z visoko izobrazbo pravne smeri na različnih lokacijah v Sloveniji.
Poleg kadra je treba zagotoviti tudi ustrezne prostore in opremo-za delo. Sedanje občinske inšpekcije so brez lastnih prostorov, sedanja oprema ni ustrezna, saj delo inšpekcije pretežno ni računalniško podprto, niti nima na voljo prevoznih sredstev, da bi bila lahko mobilna.
Ob sedanji ravni pravne varnosti in varstva pri delu je seveda veliko vprašanje, ali bo 78 inšpektorjev na terenu in 12 na sedežu republiškega inšpektorata za delo lahko učinkovito poseglo v sedanji nered. V Nemčiji npr. imajo ob bistveno višji ravni pravne kulture in varstva pri delu 20 inšpektorjev na 100.000 zaposlenih, poleg tega pa imajo svoje inšpektorje tudi združenja delodajalcev. Če bi se hoteli samo po številu inšpektorjev meriti z Nemčijo, bi morali njihovo število povečati na približno 140.
Za učinkovito delo inšpekcije dela je seveda nujno tesno sodelovanje sindikatov in inšpektorjev za delo. Ker vsi inšpektorji za delo postajajo republiški, saj ni več občinskih inšpekcij, lahko upamo, da se bo vpliv občinskih struktur na delo inšpektorjev za delo bistveno zmanjšal in bodo postali bolj neodvisni.
Okrepiti bo treba predvsem sodelovanje med območnimi odbori sindikatov in območnimi organizacijami ZSSS na eni strani in inšpektorji za delo na drugi strani. Sindikati bi morali inšpektorje opozarjati zlasti na kršitve zakonov in drugih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov, s katerimi so urejene pravice delavcev. Ta opozorila bi morala biti argumentirana, ker so le takšna lahko učinkovita podlaga za delo inšpektorjev.
Na republiški ravni je bilo dosedanje sodelovanje z inšpekcijo dela še kar zgledno, se bo pa treba dogovoriti o takih oblikah in vsebini sodelovanja, ki bodo ustrezne novemu zakonu in novemu položaju inšpektorjev za delo.
I
I
I
I
s
.\v
I
.•.v
i
i
.\v
.\v
•V.*
•X*
K
£:
1
!
:S
x*:
:x-
x-:
.v.
w
»i
•X*.
s:
.•.v
XX
š>
•X-
s
x*:
rS:
:-x
•x*
s
ii:
I
I
I
V.*.
Xv
X*
*
vX
*x
.V.'
vX
•.v.
::::::
g:
■ii:
£
'•ii:
.*.V
•X*!
vX
5$
£
£
X\
iv
£
£
£
•X*
Xv
•Xr
TARIFNA PRILOGA
H KOLEKTIVNI POGODBI ZA STANOVANJSKE DEJAVNOSTI ZA LETO 1994
Izhodiščne plače za mesec julij 1994 po posameznih tarifnih razredih:
Tarifni razred
Izh. bruto plača v SIT Raz-	za polni del. čas
merje I. Skup. n. skup. m. skup.
+7,5%	+15%
I.	enostavna dela	1,00	36.294	39.016	41.738
n.	manj zaht. dela	1,10	39.923	42.917	45.911
ra.	srednje zaht. dela	1,23	44.641	47.990	51.337
IV.	zahtevna dela	1,46	52.989	56.963	60.937
V.	bolj zaht. dela	1,60	58.070	62.425	66.780
VI.	zelo zaht. dela	2,16	78.395	84.275	90.153
VIL	visoko zaht. dela	2,70	97.994	105.343	113.447
VIII. najbolj zaht. dela		3,50	127.028	136.555	146.082
IX.	izjemno pomembna	4,20	152.434	163.867	175.298
najbolj zaht. dela
Opombe:
l.	skupina:
K 70/3 - poslovanje z nepremičninami je edini vir dohodka organizacije in zajema naslednje storitve pri upravljanju večstanovanjske hiše: vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja ter storitve s tem v zvezi (24. člen stanovanjskega zakona, Ur. 1. RS, št. 18/92).
n. skupina:
K 70/3 - poslovanje z nepremičninami zagotavlja organizaciji pretežni del dohodka.
m.	skupina:
K 70/1 - poslovanje z lastnimi nepremičninami,
K 70/2 - dajanje lastnih nepremičnin v najem,
K 70/3 - poslovanje z nepremičninami za plačilo po pogodbi, ki po dohodku ne presega ostalih dejavnosti organizacije,
K 74/2 - projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje,
K 74 - druge poslovne storitve in
£/40. 3 - oskrba s paro in toplo vodo.
Odločitev o razvrstitvi organizacije in prehodu iz ene v drugo skupino sprejme organ upravljanja na podlagi rezultatov poslovanja organizacije po predhodnem mnenju sindikata organizacije.
Plače v dejavnosti se v letu 1994 izplačujejo skladno s to kolektivno pogodbo in dogovorom o politiki plač za leto 1994.
Zneski izhodiščnih plač pri organizaciji oz. delodajalcu se lahko znižajo v I. skupini do 5 % in v n. in III. skupini do 10 % glede na izhodiščne plače, določene v tej tarifni prilogi v naslednjih primerih:
-	če se v podjetju izvaja sprejeti sanacijski program,
-	če ekonomski razlogi v podjetju ne omogočajo izplačil po tej pogodbi,
-	če je v obračunu tekočega obdobja izkazana nepokrita izguba,
-	če je s tem preprečen odpust delavcev.
Pristojni organ lahko odloči o znižanju, če si priskrbi mnenje sindikatov pri organizaciji oz. delodajalcu. Sindikat je dolžan podati svoje mnenje v roku 10 dni. Če pristojni organ ne upošteva mnenja sindikata, lahko sindikat sproži postopek pred arbitražo v skladu z določili kolektivne pogodbe, ki velja za to organizacijo oz. delodajalca. Znižanje lahko traja največ 6 mesecev, po tem obdobju pa se lahko podaljša za enako obdobje po ponovni pridobitvi mnenja sindikatov.
Podjetje je dolžno voditi evidenco o razlikah v plačah med dejansko izplačano izhodiščno plačo in izhodiščno plačo po tej pogodbi (odstotek zaostajanja).
Sindikat obrtnih delavcev Slovenije
Obrtni delavci Slovenije
Republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije objavlja nove izhodiščne plače, ki so se skladno s 3. točko tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo s 1. julijem povečale za 1,3 odstotka.
V razpredelnicah navedenim zneskom je treba prišteti dodatek na skupno delovno dobo (pol odstotka za vsako leto delovne dobe) in
morebitne dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela.
Tarifni razred
Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas za julij, avg., sept. 94
L	ENOSTAVNA DELA	38.108 SIT
n.	MANJ ZAHTEVNA DELA	41.919 SIT
ra.	SREDNJE ZAHTEVNA DELA	46.873 SIT
IV.	ZAHTEVNA DELA	52.208 SIT
v.	BOLJ ZAHTEVNA DELA	59.067 SIT
VI.	ZELO ZAHTEVNA DELA	70.500 SIT
VIL	VISOKO ZAHTEVNA DELA	80.027 SIT
vin.	NAJBOLJ ZAHTEVNA DELA	95.270 SIT
IX.	IZJEMNO POMEMBNA, NAJBOLJ ZAHTEVNA DELA	114.324 SIT
Hkrati vas obveščamo, da je Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije objavljena v Uradnem listu št. 43. z dne 15. julija 1994.	Franc W. Petek, predsednik
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Nova kolektivna pogodba
V četrtek, 14. julija, smo v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici podpisali kolektivno pogodbo stanovanjske dejavnosti. Za sindikat dejavnosti je pogodbo podpisal predsednik Marjan Vrabec, za Združenje delodajalcev predsednik Stanovanjske sekcije mag. Janez Frelih iz Kranja in za Gospodarsko zbornico Slovenije - Stanovanjsko združenje vodja njihove pogajalske skupine Borut Maister iz Maribora. Podpisu so prisostvovali člani obeh pogajalskih skupin, ki so tik pred tem uskladili in upoštevali še nekatere pripombe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Kolektivna pogodba stanovanjske dejavnosti v načelu sledi splošni kolektivni pogodbi. Razlikuje se le v nekaj členih, in sicer: podrobneje ureja problem reševanja presežnih delavcev, opredeljuje polni delovni čas 40 ur tedensko in ureja problem večjega obsega dela v sezoni, ugodneje določa pravice do plačane odsotnosti, opredeljuje dolžino dopusta in kriterije, opredeljuje razmerja izhodiščnih plač, merila za plače na podlagi delovne uspešnosti, določa višino dodatkov na delovne pogoje, ureja vrednotenje inovativne dejavnosti, določa vsebino pogodbe o pogojih dela sindikata in sindikalnih zaupnikov in zagotavlja ohranitev že doseženih ravni pravic nad kolektivno pogodbo v posameznih podjetjih. Kar precej določb sicer napotuje na urejanje nekaterih pravic, ki so lahko specifične v posamezni organizaciji, na podjetniško kolektivno pogodbo. V tarifni prilogi smo se dogovorili za tri skupine izhodiščnih plač, ki pa so vse ohranile doseženo razmerje med tarifnimi razredi po dosedanji kolektivni pogodbi za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Razlikuje se po izhodiščni plači od minimalne, srednje do maksimalne po splošni kolektivni pogodbi.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nam je že poslalo sklep o registraciji in bo kolektivna pogodba stanovanjske dejavnosti te dni izšla v Uradnem listu.	Miloš Mikolič, sekretar


.V.
;X:
X\
£
S:
•X«
*.v
:x::
\v.
:•:$
vX
£
£
>x*
£
>+
£
X\
X%
X\
x»;
X\
H*
X\
S:
X\
.•.v
g:
X\
x::
•x*
v.*
X\
•X*
•X*
•X*
x::
Xv
Xv
•X*!
Xv
KS
Xv
•X*i
Xv
Xv
Xv
Xv
Xv
Xv
;X\
Xv
Xv
vX
Xv
vX
:::x
••v.
Xv
.\v
Navodilo za uveljavljanje kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarje ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije
0 Ker pogajanja za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti niso končana in se bodo nadaljevala v septembru, se pri izplačevanju plač še naprej uveljavljajo izhodiščne plače po veljavni kolektivni pogodbi dejavnosti.
• Izhodiščne plače v skladu z 58. členom kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustirjo Slovenije (Ur. 1. RS, št. 12/91) za mesec junij 1994 (izplačilo v juliju) so:
Zahtevnostna skupina		TR	julij 1994
I.	enost. dela .	I.	40.715,00
n.	manj zaht. dela	II.	45.601,00
III.	srednja zaht. dela	III.	50.894,00
IV.	zahtevna dela	IV.	59.037,00
V.	bolj zaht. dela	V.	65.144,00
VI.	zelo zaht. dela	VI.	77.359,00
VIL	visoko zaht. dela	VIL	91.609,00
VIII.	najbolj zaht. dela	VIII.	105.859,00
IX.	izjemno pomembna najbolj zaht. dela	IX.	126.217,00
Opomba: navedem zneski se bodo v mesecu juliju zaradi uveljavitve eskalacijske lestvice po 3. točki Tarifne priloge povečali za 1,3%. Izhodiščna plača za I. tarifni razred za mesec julij (izplačilo v avgustu) bo torej 41.244 SIT.
• Tarifna priloga k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (Ur. 1. RS, št. 23/94) se uporablja v celoti, razen 1. odstavka 1. točke ter priloge (glej tč. 4 tarifne priloge!). Kot izhodiščne plače po 1. odstavku 1. točke se do podpisa sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti upoštevajo izhodiščne plače v zgoraj objavljenih zneskih. Naj-
večje možno odstopanje znaša ob pogojih iz 62. čl. kolektivne pogodbe dejavnosti 10%.
• Glede na nedvoumno določilo 8. točke Tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo naj se za povračilo stroškov prehrane in povračila stroškov za službena potovanja uporabljajo naslednji zneski:
-	Povračilo stroškov prehrane med delom za mesec julij 1994 znaša najmanj 8.159 SIT in se povečuje skladno z eskalacij sko lestvico iz 2. točke.
-	Povračila stroškov za službeno potovanje znašajo za julij 1994 najmanj:
dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) 4.096 SIT
-	polovična dnevnica (nad 8 ur do 12 ur odsotnosti) 2.048 SIT
-	znižana dnevnica (6 do 8 ur odsotnosti, če se potovanje začne 2 uri pred pričetkom delovnega časa ali konča dve uri po njem 1.425 SIT
kilometrina (30% cene superbencina) za km 21,60 SIT
stroški za prenočišče se izplačujejo po predloženem računu skladno s potnim nalogom. Ce na nalogu ni drugače določeno in če delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila stroškov v znesku 1.229 SIT.
Obrazložitev
Ker pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe dejavnosti niso zaključena in se bodo nadaljevala septembra, ostaja vprašanje izhodiščna plača za I. tarifni razred. Menim, da ne more biti spora, da je veljavno izhodišče za mesec junij 1994 40.715 SIT.
Zakon o obračunavanju in izplačevanju plač, ki je veljal prvo polovico prejšnjega leta, je suspendiral določila panož-
nih kolektivnih pogodb glede eskalacijske klavzule, vendar pa ne za vse pravne subjekte! Zakon je v začetnih določbah navedel, za koga velja, in za iste pravne osebe je določil način eskaliranja izhodiščnih plač. Zakon torej ni posegel generalno v določila kolektivnih pogodb, temveč je posegel v obračunavanje in izplačevanje plač v posameznih, z zakonom določenih pravnih osebah. Od dneva prenehanja veljavnosti navedenega zakona naprej je veljala nova SKP, ki je v tarifni prilogi povzela določbe zakona in iste (pa tudi vse ostale) pravne osebe omejevala še naprej. Tretja točka takratne tarifne priloge je namreč določala, da so dejanske plače tiste, ki so bile obračunane za mesec junij 1993, in da se te plače povišujejo z novo določeno eskalacijsko lestvico. Ne glede na sporno naravo takšne določbe je imela tarifna priloga iz junija 1993 značaj intervencijskega predpisa, ki je omejeval izplačevanje plač na enak način kot pred tem zakon. Za razliko od zakona, ki je veljal le za omejen krog pravnih oseb, pa je tarifna priloga k SKP veljala za vse pravne osebe, kar pomeni, da je na novo določena (povzeta sicer iz zakona) eskalacijska lestvica nadomestila eskalacijsko lestvico tudi iz naše KPD, kar je tudi razlog, da se izhodiščni OD od meseca junija 1993 ni povečeval in da ostaja na ravni 40.715 za I. tarifni razred.
Podpis nove tarifne priloge k SKP (april 1994), sprejeti dogovor o politiki plač za leto 1994 in zakon o izvajanju tega dogovora imajo ponovno značaj omejitvenih aktov. Najprej je treba vedeti, da tarifna priloga velja in se uporablja tudi za panožne kolektivne pogodbe, razen 1. odst 1. tč. (izhodiščne plače). Izhodiščne plače so določene z veljavnimi panožnimi kolektivnimi pogodbami, torej v našem primeru 40.715 SIT. Dogovor (in zakon) ne govori o izhodiščnih plačah! Dogovor dosledno govori o plačah in načinu izračuna dovoljene mase plač v podjetju. Sankcija za prekoračitev te mase pri izplačilu ni prepoved izplačila (kot je bilo vedno do sedaj), temveč plačilo dodatnega davka. Ali drugače: podjetje lahko izplača plače, kakršnekoli hoče (navzgor seveda), vendar bo v primeru preseganja dovoljene mase plačalo dodatni davek. Osnova za izračun mase so povprečne plače v posameznem podjetju (ne izhodiščne po KPD) v razdobju januar-oktober 1993, povečane za stopnjo inflacije v obdobju od junija do marca 1994, torej 16,7%. Podjetje tako izračunane plače lahko poveča še na podlagi kriterija povečanega izvoza in kriterija povečanja števila zaposlenih. Če tako izračunane plače (2. tč. dogovora) ne dosegajo povprečja panoge ali gospodarstva, lahko podjetje brez sankcij izplačuje panoge ali gospodarstva. Iz te nekoliko daljše obrazložitve je razvidno, da niti z eno besedo niso omenjene izhodiščne plače. Izračun plač po dogovoru je odvisen od plač, ki so jih v preteklosti izplačevala posamezna podjetja, neodvisno od višine, ki jo je določala posamezna kolektivna pogodba dejavnosti.
Ce so bile plače visoke, bo tudi izračunana dovoljena masa visoka (ne bo obveznosti plačila davka); če so bile nizke, bo tudi masa nizka. Opomnim naj, da je treba razlikovati med izrazom plača (osnovna plača + vsi dodatki) in izhodiščna plača (določa jo KPD kot izhodišče za posamezni tarifni razred in ne vsebuje nikakršnih dodatkov).
V čem je potem pomen izhodiščnih plač? Pomen je razviden iz tarifne^ priloge SKP in zakona o izvajanju dogovora o politiki plač. V skladu z drugim odstavkom tarifne priloge k SKP, povezane s 1. odst. 35. čl. SKP, predstavljajo zneski izhodiščnih plač obvezne minimalne pravice delavcev, ki so neposredno uporabljive in tudi iztožljive (tudi 95. čl. KPD). Delodajalcu predstavljajo minimalno ceno dela. Delodajalec, ki krši določila o izplačevanju izhodiščnih plač, lahko poslovodnim delavcem in delavcem s posebnimi pooblastili, ki se določajo z^ individualnimi pogodbami, izplačuje le 70 % plače, določene v skladu z drugim odstavkom 8. tč. dogovora (kriteriji in priporočila). Zaradi takšnih sankcij je potrebno določila dogovora, ki govorijo o tem, kdaj delodajalec lahko dviga plače brez obveznosti plačevanja dodatnega davka, razlagati tako, da delodajalec to lahko stori (poleg že omenjenega nedoseganja povprečja panoge oz. gospodarstva) tudi v primeru, ko ne dosega minimalno določenih izhodiščnih plač, konkretno 40.715 SIT (-10%).
Vpliv zakona o obračunavanju in izplačevanju plač in kasneje nove SKP ter dogovora je, poenostavljeno, podoben primeru, ki ga vsi poznamo. V primeru insolventnosti pravne osebe se za takšno pravno osebo uporabi zakon o izplačevanju zajamčenih osebnih dohodkov. Kolektivne pogodbe (vseh rangov) v razdobju, v katerem za konkretno podjetje velja zakon, ne veljajo in niso iztožljive. Podoben učinek je imel interventni zakon in nato nova SKP. To pa seveda ne pomeni, da je bila celotna kolektivna pogodba razveljavljena glede izhodiščnih plač. Samo posamezno podjetje je bilo pri izračunu omejeno z zakonom, za druga podjetja pa je veljala naprej. Zato bomo vztrajali, da je izhodišče po KPD 40.715 SIT. TO' izhodišče je izhodišče tudi za vse pravne osebe, za katere je veljal že omenjeni zakon o obračunavanju in izplačevanju plač, njegovo neizpolnjevanje pa je razlog za znižanje direktorskih plač na 70% v skladu s sprejetimi merili.
V navodilu so objavljeni tudi zneski za prehrano in nadomestila stroškov v zvezi z delom. Nerazumljivo je ravnanje pogodbenih strank tarifne priloge k SKP. Kljub jasni določbi 8. točke tarifne priloge namreč še vedno niso objavili usklajenih zneskov povračil stroškov, temveč o tem potekajo pogajanja (ponovna?) na ekonomskosocialnem svetu. Vlada naj bi sicer do konca tega meseca pripravila uredbo, ki bi opredeljevala navedeno tematiko, ne glede na to pa v podjetju uveljavljajte zneske, navedene v navodilu. Zneski so bili objavljeni v Ur. I. RS št. 39/94.	Lidija Jerkič, dipl. iur.
V.*.
Xv
Xv
:-x
•X*
X.;
£
£
£
+:•'
£
.v.
:X::
vS
£
£
S*
:*:•
X*.'
•x*
•X*
••v
x*:
*x*
•Iv
\v
•:•:•
S:
v.*:
i
•x*
£
Plača po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci
Skladno s 46. členom kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci Republike Slovenije znaša izhodiščna plača (IOD) za julij, avgust in september 1994:
Skupina
Indeks
Bruto IOD za polni delovni čas
I.
II.
III.
IV.
V.
VI. VII/1 VII/2
1,00
1,12
1,25
1,50
1,65
1,90
2,15
2,52
37.379.00	tolarjev
41.864.50	tolarjev
46.724.00	tolarjev
56.068.50	tolarjev
61.675.50	tolarjev
71.020.00	tolarjev
80.365.00	tolarjev
94.195.00	tolarjev
Plača po kolektivni pogodbi med delavci in podjetji malega gospodarstva
Skladno s 36. členom kolektivne pogodbe med delavci in podjetji malega gospodarstva Republike Slovenije znaša izhodiščna plača (IOD) za julij, avgust in september 1994:
Skupina
Indeks
XX •;•••	I.	1,00	37.379,00 tolarjev
XX*	II.	1,20	44.855,50 tolarjev
£ XX	III.	1,40	52.330,50 tolarjev
	IV.	1,60	59.806,50 tolarjev
	v.	1,80	67.282,00 tolarjev
xx:	VI.	2,00	74.758,00 tolarjev
	VII	2,30	85.972,00 tolarjev
XX	VIII	2,70	100.923,50 tolarjev
XX*	IX.	3,20	119.613,00 tolarjev
+•:
::::::
•Iv
Ivi;
Ivi'
Ivi;
Ivi
:i:i::
•Iv
•Iv!
Ivi;
Xv
::x
:£
;x::
!•!•!'
vi;!
Ivi;
Xv
Ivi;
:£
Obenem objavljamo tudi nove dnevnice. Skladno z 8. točko tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in skladno s 1. točko dogovora o politiki plač je namreč treba dnevnice v gospodarstvu in negospodarstvu izenačiti. Ker kljub večkratnim zahtevam ZSSS to še ni uresničeno, je predsedstvo sveta ZSSS 13. julija sprejelo naslednje stališče in usmeritev:
Ni v nasprotju s Tarifno prilogo k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1994 in Dogovorom o politiki plač, če se dnevnice v gospodarstvu izplačujejo v enaki višini, kot je to določeno za delavce v republiških upravnih organih.
Dnevnice za delavce v republiških upravnih organih so objavljene v Uradnem listu RS št. 39/94 in znašajo:
-	cela dnevnica, nad 12 ur
-	polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur
-	znižana dnevnica
-	Prenočitev brez predložitve računa Nove dnevnice začnejo veljati takoj.
4.197 SIT 2.099 SIT 1.461 SIT 1.259 SIT Martin Muršič, sekretar
21. julija 1994
NA TRZNEM PREPIHU
KU: NISMO DONKMOTI
Kombinat lesne industrije KLI iz Logatca je eno redkih podjetij pri nas, ki je razpad Jugoslavije preživelo brez težjih posledic, torej brez zmanjševanja obsega proizvodnje in brez odpuščanja delavcev. Še več, dodobra se je utrdilo na trgih razvitih držav ter pospešeno in uspešno reorganizira poslovanje in proizvodnjo po okusu kupcev z »Zahoda«. »Kako nam je uspelo? Tako, da smo se znali pogledati v ogledalo in tam videti realno sliko naše tovarne, našega položaja v primerjavi s konkurenco in v primerjavi z zahtevami kupcev. Tako smo vedeli, kaj je treba storiti, da se ne bi na svetovni trg zaletavali kot Don Kihot v mline na veter,« pravi direktor Kombinata Alojz Sajovec.
Leta 1989 je bilo za kombinat, v katerem izdelujejo masivno sedežno pohištvo, fasadno pohištvo in lesnopredelovalne stroje, prelomno, nam je potem pripovedoval Alojz Sajovec. Takrat je bilo že jasno, da jugoslovanski trg razpada, razpadalo je tudi komunistično carstvo v Vzhodni Evropi. V podjetju KLI so se odločili, da morajo biti njihovi izdelki tako dobri, da bodo lahko konkurenčni na trgih razvitih držav. Pa tudi poslovanje, ne le proizvodnjo, je bilo treba dvigniti na zahodnoevropsko kakovostno raven.
»V ta namen smo izdelali poseben program in enkrat letno delamo lastno tržno analizo, tako da vedno vemo, koliko nam še manjka do zahodne ravni kakovosti izdelkov in poslovanja,« je dodal Sajovec. »Ugotavljamo, da napredujemo, ugotavljamo pa tudi, da naši konkurenti ne sedijo križem rok. Resnica o našem položaju, pa ne samo naše tovarne, ampak vse industrije, je, da tujci delajo bolje, hitreje in ceneje. Kdor to spregleda, osvaja svetovni trg na donkihotski način.«
KLI je pred leti polovico svojih oken prodal na jugoslovanskem
trgu, vendar preko velikih trgovskih firm, prek katerih je tudi nabavljal surovine in reprodukcijski material. Zelo velike količine trga (večino lesa listavcev na primer) je nabavljal v bivši Jugoslaviji. Obenem je imel v bivši državi precej razvito mrežo kooperantov. V podjetju je bilo zaposlenih 1200 delavcev. Zdaj ima še 900 delavcev in posli z bivšo Jugoslavijo so praktično ugasnili. Promet pa se ni spremenil, razen v tovarni obdelovalnih strojev, kjer se je proizvodnja zmanjšala za 40 odstotkov in temu ustrezno tudi število zaposlenih. Ima pa KLI tudi filiale v Nemčiji, ZDA, Avstriji, na Slovaškem, v Rusiji, Ukrajini in 85 odstotkov izdelkov izvozi na zahodna tržišča. Vrednost iztržka vsak mesec je skoraj tri milijone dolarjev.
»Mi smo v podjetje raje nosili posel, kot da bi zmanjševali proizvodnjo, zato se tovarna še vedno vrti, v nekaterih oddelkih tudi ob sobotah. Zaradi tega smo število zaposlenih zmanjšali izključno z naravno fluktuacijo in nismo niti dokupovali let in predčasno upokojevali. V tovarni strojev, kjer je dejansko manj dela, pa smo
presežne delavce zaposlili v drugih proizvodnih enotah. Že pred razpadom jugoslovanskega trga smo se odločili, da morajo naši izdelki biti konkurenčni na zahodnem trgu in že istega leta smo na Zahodu spet prodajali naša okna. Tako smo se na tem trgu utrdili že pred razpadom Jugoslavije in uspeli obdržati obseg poslovanja, proizvodnje in ohranili podjetniški kapital, ki ga imamo dve tretjini lastnega. In pa seveda delovna mesta.«
Lotili so se tudi proizvodno-po-slovne preobrazbe. V tovarni oken so proces preusmeritve proizvodnje klasične serijske proizvodnje pred kratkim končali. Zdaj izdelujejo okna le še po naročilu, kar pa po besedah direktorja podraži izdelek le za kakih 10 do 15 odstotkov. Taisti proces se je začel tudi v tovarni stolov. Osvojili so takoimenovani »nemški program« (glede oblike, kakovosti) in zdaj širijo prodajo in proizvodnjo za ZDA, kjer že prodajo mesečno za okoli milijon dolarjev izdelkov.
»V tovarni tečeta tako dva hkratna programa: lovljenje zahodnih proizvodnih standardov in menjava izbora izdelkov. Za to-
Vpodjetju KLI so pravi čas začeli akcijo doseganja zahodnih proizvodnih standardov in prisluhnili potrebam trga. Zato zaradi razpada Jugoslavije niso doživeli pretresov kot mnoga druga slovenska podjetja.
Pismo iz Beograda
Živalski
Piše: Vlado Babič
Srbi prav posebej ljubijo živali. Beograjčani so najlepši del mesta namenili živalskemu vrtu. Starodavna trdnjava Kaleme-gdan je že dolgo tega sprejela v svoje okrilje čudovite živali z vseh koncev sveta. Živalski vrt je vseskozi delil usodo z ljudmi te dežele. Živali so prav tako trpele v času revščine ali vojn. Celo žrtvovali so jih v splošno korist. Obdobje napredka je tudi njim prinašalo svoje sadove. To pravilo je veljalo vse do zadnjih desetih let, ko je na čelo živalskega vrta prišel Vuk Bojovič, danes eden najbolj priljubljenih Beograjčanov. Čeprav je bilo propadanje splošno in neizogibno, je živalski vrt postal otok napredka. Zaslužen za to je bil novi upravitelj.
Ker je poznal zahteve sodobnega sveta, je Bojovič začel pritegovati medije. Nenadoma so bili časopisi, radio in TV polni novih, živalskih »zvezd«. Največja je bil šimpanz Sami. Kasneje se je zvedelo, da je prav upravitelj Bojovič organiziral pobeg Samija iz kletke. Nekaj dni se v Beogradu ni govorilo o ničemer drugem kot o begu šimpanza. Bojovič takrat ni pozabil poudariti, v kako slabih razmerah žive živali in kako živalskemu vrtu primanjkuje sredstev. Živalski vrt je bil kmalu prepoln otrok, mediji so stalno poročali o njem in pojavili so se tudi denarni prispevki.
Šimpanz Sami ni več živ, obiskovalce pa pričaka njegov kip v naravni velikosti. Ena od živalskih zvezd je njegova hčer Zorica, ki je celo igrala v zadnjem filmu Dušana Makavejeva. Vsaka nova žival v vrtu je doživela medijsko promocijo in tudi
dobila sponzorje. Največ uspeha pa je imela akcija vzgoje mladičev doma. Številne družine so se »trgale« za mlade opice, levčke, panterje in druge divje zveri. Živalski vrt pa se je širil in postajal vse lepši. Postal je shajališče ne samo otrok, ampak tudi zaljubljencev mladine in starejših, ki so se lepo imeli na potkah živalskega vrta ter v restavracijah in bifejih kaleme-gdanske trdnjave.
Vuk Bojovič je postal prvorazredna medijska osebnost. Celo redkokateri tuji novinar ne želi srečanja z njim, ko pride v Beograd. Tako je beograjski živalski vrt postal znan po svetu in prišel tudi v mednarodno politiko. Postalo je moderno da tuji državniki in politiki ali institucije darujejo živali. Par kamel, ki jih je poklonil libijski predsednik Gadafi, že ima številne naslednike. Vsi imajo srbska imena, po pravilu, ki ga je uvedel upravnik Bojovič za vse živali. Eno od častnih mest v vrtu je dobila tudi nova pasja pasma, vzrejena na Romaniji. Je mešanica volka, nepalskega mastifa, dobermana in bosanskega ovčarja in imenovali so jo srbski obrambni pes. Tako so tudi živali postale bojevniki za srbsko stvar in so skozi velika vrata vstopile v politiko.
New York Times pa je na primer Bojoviču zameril, da daje živalim samo srbska imena. Bojovič ga je uslišal. Kupljena sta bila lady Marijana in oče George, par krasnih udavov, in ko sta dobila naraščaj, se je Vuk Bojovič lotil iskanja imen zanje.
Takole je povedal: »Ena od mladih kač je bila zelo grda. Kot bi me obsedel vrag, sem ji dal ime Kristofer. Kasneje sem ugotovil, da je zelo napadalen in požrešen, pa tudi malo debilen. Ne bo dolgo, če bo tako nadaljeval. Družbo mu delajo mlahava, debela in zavaljena Olbrajtova pa Alojz, ki samo opleta z glavo in bi moral na obisk k nevrologu. Najbolj mirne kače so Alen in Žipe pa Manfred in Verner, ki samo dremata. Kinkel je zelo nestanoviten. Najbolj važen od vseh pa je Bil: je samoljuben in pohoten pa še nenraven, saj ni pomembno, če mu je kdo brat ali sestra.«
Verjemite mi na besedo: brez prijateljev je težko. Vsi so nas zapustili, Rusi celo izdali. Grki nas mučijo z vizumi, zdaj pa nam je umrl še Kirn II Sung, kot da bi imeli prijateljev čez mero. Vendar pa lahko, ko nam je težko, obiščemo živalski vrt in takoj nam je laže, ko vidimo, da so vse živali brez izjeme na naši strani.
drug trg bi pričakovali tudi enako dobre podatke o plačah zaposlenih. Vendar je, kot kaže, ekonomska logika neusmiljena. Če odštejemo grehe države, ki s svojo davčno in prihodkovno politiko na strani javne porabe izčrpava gospodarstvo, morajo stroške osvajanja zahodnega trga plačati predvsem zaposleni. Vsaj za zdaj.
»Plače imamo sicer za kako petino višje od povprečja v naši dejavnosti,« je povedal Alojz Sajovec, »hkrati pa za 10 do 15 odstotkov nižje od povprečja slovenskega gospodarstva. Imajo pa delavci zagotovljene vse nekdanje ugodnosti, ki izvirajo iz zaposlitve: prevoz na delo, zastonj malico, kosilo, če morajo delati nadure itd. Dobili so regres 61000 tolarjev, plača zadnjih pet let prihaja redno ob času... Vendar ljudje s plačami niso zadovoljni - ker ne razumejo, da se je v zadnjih
letih s sistemskimi spremembami in razsulom nekdanjih trgov socialni položaj močno poslabšal. Ne razumejo me, ko pripovedujem, da stol, ki ga prodajamo na zahodnem trgu, več kakor 500 mark neto plače ne more prinesti, in pozabljajo, da prav toliko mark vzame zase država. Ne doumejo, da naša glavna konkurenca prihaja iz dežel, kjer je delovna kultura oziroma disciplina zelo visoka, kjer delavci nimajo drage zaščite pri delu, kjer nimajo zagotovljenih socialnih pravic, plača pa ne doseže 100 dolarjev. V teh deželah je les skrajno cenena surovina. Stole našega ranga pa kupujejo kupci, ki nimajo lastnih hiš, ki nimajo plačanega vrhunskega kirurga v kliničnem centru itd. kot naši delavci. Vsega tega naši delavci ne razumejo ali ne sprejemajo. Zato nihče ni pripravljen trdo delati - za preživetje, in zato ne dobimo delavcev, čeprav bi jih takoj zaposlili 40. V tem primeru bi lahko pognali drugo izmeno, saj naročila imamo. Pa jih ne dobimo.«
Boris Rugelj
Alojz Sajovec: Besnica je, da v razvitih deželah delajo bolje, hitreje, ceneje. Kdor tega ne spozna, osvaja trg na donkihotski način.
varno proizvodnih strojev, ki je bila zgrajena za potrebe jugoslovanskega trga in trgov vzhodnoevropskih dežel, pa iščemo kupce na Zahodu. Vse to pa počnemo z notranjimi programi preusmerjanja, brez odpuščanja delavcev,« pravi direktor.
Po razpadu Jugoslavije so propadla tudi podjetja, prek katerih je KLI prodajal izdelke in se oskrboval z reprodukcijskim materialom. Pred leti tovarna niti vijaka ni kupila neposredno, sama, zdaj pa mora sama organizirati tako preskrbo z reprodukcijskimi materiali kot tudi prodajo izdelkov. V Jugoslaviji so izgubili tudi za velike stroške postavljeno mrežo kooperantov, ki jo zdaj skušajo vsaj deloma oživiti na Slovaškem - čim bliže virom surovine.
KLI je enovito podjetje in tako bo ostalo tudi po lastninjenju. Ostali bodo zvesti filozofiji, da je vsaka proizvodna enota samostojna, da pa velja dobro utečen sistem medsebojne solidarnosti v primeru nastanka težav v eni ali drugi enoti. Direktor to takole pojasnjuje: »Vodimo politiko notranje izravnave. Točno vemo, koliko ima posamezen oddelek v poslovanju plusa ali minusa, toda povsod dobijo plače ne glede na trenutne težave in točka je v vsej tovarni enako vredna. Vendar vemo, kdo ima težave in zakaj. Rešujemo se solidarno, kajti te proizvodnje na tem prostoru ne bi bilo več, če bi v teh burnih časih vsaka naša tovarna ,živela' sama zase. Tako bomo delovali tudi potem, ko se bomo olastninili - in ostali enovito podjetje.«
Ob podatkih o uspešnem prehodu tega podjetja z enega na
PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, SISOKOINE SLUŽBE PODJEIIJ IN POSAMEZNIKE
•	več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Cena 350,00 SIT
•	Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Cena 520,00 SIT
•	Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Cena 460,00 SIT
•	Stane Uhan
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Cena 400,00 SIT
•	Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Cena 850,00 SIT
•	Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Cena 600,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Cena 580,00 SIT
•	ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI
Cena 1.800,00 SIT
•	KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM
Cena 950,00 SIT + 5% p. davek
-------------------------------------->§—
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
... izv. • Plačni sistem
... izv. • Kariera kQt...
... izv. • Socialna država...
... izv. • Zdrav. zav...
...... izv. • Kol. pog. za negosp...
Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Zakon o last.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:.
Ulica, poštna št. in kraj:
Ime in priimek podpisnika:.
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne:
Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Daliha-tinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956.
Gozdnim voluharjem odklenkalo 12.)

Medtem ko čevljarji na splošno tožijo nad neugodnimi pogoji gospodarjenja in nerazumevanjem države za posebne težave delovno intenzivnih dejavnosti, v Alpini kar uspešno premagujejo težave zaradi propada jugoslovanskega trga in več zelenih zim zapored.
ALPINA V LASTI DELAVCEV
V Uradnem listu Republike Slovenije je v 38. številki, ki je izšla 30. junija, objavljena Uredba o zavarovanju samoniklih gliv. Vlada je omenjeno uredbo sprejela na podlagi zakona o varstvu okolja in z namenom, da bi samonikle glive zavarovali, pred nekritičnimi nabiralci gozdnih sadežev in ohranili biološke raznovrstnosti in naravno ravnotežje. Kajpak se uredba ne tiče vseh umetno gojenih gob. Za tiste, ki poganjajo v naravnem okolju, pa odslej velja nekaj podobnega, kar je že doslej za slovite in kot žafran drage tartufe. To je tiste redke darove narave, ki jih mnogi plačujejo z zlatom. Tartufi so namreč čudovitega okusa, pa še impotentnim moškim gredo na roko.
No, pa še malo o prvi slovenski uredbi o zavarovanju samoniklih gliv. Zelo zanimiv za »gozdne voluharje« je že njen drugi člen. Ta namreč nedvoumno pravi, da je prepovedano nabiranje podgobij vseh vrst gliv in na celotnem območju Republike Slovenije nabiranje sedemdesetih različnih gob.
Med prepovedane gozdne oziroma travniške sadeže štejejo tudi naslednje gobe: karželj, votlonogi gobanček, črni goba-novec, dišeči goban, preprosti goban, žolti goban, kraljevi goban, težki goban, navadna lisička, vse vrste bradovcev, žlahtni ded, rdečebetna golobica, istrska golobica, nenavadni ježevec, vse vrste gomoljik...
Za mnoge gobarje je podobno kot drugi člen zelo boleč tudi peti
člen uredbe. Ta namreč nedvoumno pravi, da sme »gobar« v enem dnevu odnesti iz narave največ dva kilograma gob. Če ena goba tehta več kot dva kilograma, lahko odnese le eno gobo. Pa še to omenja ta člen: gobe je treba očistiti že na rastišču (grobo očistiti), prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor.
Kazni? Sploh niso zanemarljive. Najmanj 15.000 tolarjev bo moral odriniti gobar, ki bo, na primer, trgal nedovoljene gobe ali če bo pasel svojo slo na prepovedanem območju. Enaka najmanjša kazen bo veljala za tiste, ki bodo gobe iznašali iz Slovenije ali prodajali večjo količino gob, kot je dovoljeno. V zvezi s samostojnim opravlja-
njem dejavnosti pa bodo za pravne osebe oziroma posameznike veljale še precej bolj mastne kazni. Za prekršek bo treba odšteti najmanj 100.000 tolarjev. No, spoštovani ljubitelji gozdnih dobrot, v prihodnje se pretirana sla po redkih gozdnih sadežih gotovo ne bo več obrestovala. Čisto vsem gotovo ne.
Andrej Ulaga
V tovarni obutve Alpina v Ži-reh so lastninjenje že končali. Tovarna bo ostala v 60-odstotni lasti zaposlenih. Čeprav je bilo podjetje ocenjeno na 26 milijonov mark, so zaradi velikega števila zaposlenih in upokojencev zbrali vrednostno kar za 44 odstotkov certifikatov. Kaj je pritegnilo zaposlene in bivše zaposlene, da so se tako množično odzvali vabilu tovarne za vlaganje certifikatov? Prav gotovo pomanjkanje konkurence, saj v tem koncu Slovenije ni veliko tovarn (Alpina daje delo kar polovici zaposlenih Žirčanov), predvsem pa, vsaj po našem prepričanju, obetavni poslovni rezilltati, ki jih to podjetje v zadnjem času dosega. O tem, kako se je Alpina rešila iz pogubnega vrtinca po razpadu jugoslovan-
skega trga, smo v našem časniku že pisali, zato tokrat o tem samo na kratko: Alpina je z razpadom Jugoslavije in sesutjem sovjetskega imperija izgubila velik del trga, prizadele pa so jo tudi nekajkratne zaporedne zelene zime. V Alpini pa so nanovo izbrali izdelke, ki jih bodo še izdelovali, poiskali so tudi nove trge in uvedli precej sprememb v poslovanju, trženju in sploh razumevanju poslovne logike. Podjetje je lani zaslužilo že osem desetin prihodka z izvozom, pri čemer so lastno blagovno znamko uspešno uveljavili tudi pri modni obutvi. Zima z dovolj snega pa je pomagala prodati več kakor pol milijona parov smučarskih in planinskih čevljev.
B. R.
Borca sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 28
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris.
Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1- Rogla - apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 52 DEM v tolarski protivrednosti in 5-odstotni davek. Termini v avgustu.
2.	Pokljuka - apartmaji za 4 osebe 54 DEM, za 2 osebi 35 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Prosto od 13. do 20. avgusta.
PONUDBA MOŽNOSTI ZA LETNI DOPUST
Borza sprejema prijave za letni dopust. Ob potrjeni rezervaciji vplačate 40 odstotkov, znesek pa mora biti v celoti poravnan 10 dni pred odhodom na dopust, v republiki Hrvaški 15 dni pred odhodom. Možno 1« plačilo v dveh obrokih ali s turističnim kreditom.
. 1. PENZIONI V FIESI - sobe za 3 do 4 osebe s kopalnico, predprostorom ' 'n teraso, penzion ali polpenzion od 29. julija do 26. avgusta. Cena penziona za odrasle 49 DEM, za otroke do 10. let 37 DEM v tolarski protivrednosti. Cena polpenziona za 4 DEM nižja. MOŽNA OBROČNA VPLAČILA. Termini P° sedem dni: zamenjave vsako soboto.
2.	POČITNIŠKI APARTMAJI V PIRANU - sodobno opremljeni za dve ali štiri osebe, 85 oz. 100 DEM dnevno. Termini od 2. do 23. avgusta.
3.	POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTEUNIH APARTMAJIH - od 23. do 30. julija in od 27. avgusta do 1. oktobra. Cene: veliki ap. 56 DEM, mali ap. 37 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJU - šest apartmajev za štiri in dva za osem oseb, cena 60 oz. 120 DEM za večjo enoto. Termini od 20. do 31. 7. in £d 20. 8. dalje. Veliki ap. od 20. do 30. avgusta. MANSARDNI APARTMA 50
5. APARTMAJI V NASELJU PICAL, APARTMAJI LUNA
OD 9. 7. DO 19. 8.
PICAL LUNA
POLPENZION Hotel Kristal
Hotel Diamant
Hotel Neptun
CENE
CENE
Ap. za 3 osebe 80 DEM 80 DEM
2. 7. do 15. 7. 16. 7. do 18. 8. 2. 7. do 15. 7. 16. 7. do 18. 8. 2. 7. do 15. 7. 16. 7. do 18. 8.
za 4 osebe 87 DEM 90 DEM
za 6 oseb 108 DEM
48	DEM v 1/2 sobah 56 DEM v 1/2 sobah
49	DEM v 1/2 sobah 56 DEM v 1/2 sobah 41 DEM v 1/2 sobah 49 DEM v 1/2 sobah
Ta hotel priporočamo aktivnejšim gostom.
Hotelsko naselje SPLENDID
2. 7. do 15. 7.	36 DEM
18. 7. do 18.8.	42 DEM
AKCIJA ATRISA
HOTEL TAMARIS POREČ - visoka B kategorija, lasten bazen, teniška igrišča, padala, vodni športi. Polpenzion v dvoposteljnih sobah 46 DEM, po 16. juliju pa 56 DEM za osebo. Termini po lastnem izboru. REZERVACIJE SPREJEMAMO DO 27. julija.
6.	GARSONJERE V ČERVARJU - za štiri osebe, opremljena kuhinja. CENA 48 DEM. Posamezni termini.
7.	HIŠICE NA ROGLI - za štiri osebe, termini 7 ali 10 dni, cena dnevnega najema 58 DEM. Prosto od 28. 7. do 5. 8.
8.	KOPE - garsonjere za 4 osebe, termini do 24. 7. in od 31.7. dalje. Cena 35 DEM.
9.	OTOK PAG Gajac - enosobno stanovanje od 19. do 29. 8. Cena 45 DEM.
10.	Postavitev prikolic na VRANSKEM - brezplačna uporaba bazena. CENA: celoletna najmenina prostora 500 DEM.
11.	Prikolica v Martuljku - za štiri osebe, prosti termini v juliju, cena 32 DEM na dani
12.	Konfortni dvosobni stanovanji v VALDOLTRI - od 20. do 30. 8. in
30. 8. do 10. 9. Vsako stanovanje ima dnevni prostor, spalnico, kuhinjo, kopalnico, balkon. Možna uporaba terase. Do morja 5 minut. CENA 52 oz. 55 DEM.
13.	POČITNIŠKI DOM V KRANJSKI GORI - tri- in štiriposteljne sobe, penzion, sedemdnevni paketi, zamenjave vsako soboto, 245 DEM. PONUDBO PRIPOROČAMO.
POSAMEZNI TERMINI ZA ODDIH
ATOMSKE TOPLICE	OD 20. DO 30.8.	CENA 89 DEM
OD 6. 8. DO 13. 8.	CENA 79 DEM
ČERVAR, GARSONJERA OD 19. 8. DO 28. 8.	CENA 46 DEM
NOVIGRAD	trisobno stanovanje za 6 oseb,
plačilo v treh obrokih
OD 2.9. DO 15. 9.	CENA 40 DEM
BARBARIČA	OD 19. 8. DO 29.8.	CENA 48 DEM
MAREDA, dvosobno stanovanje za pet oseb najem
OD 21.8. DO 31.8. CENA 53 DEM, 3 OBROKI OD 31.8. DO 9. 9. CENA 42 DEM OD 9. 9. D019. 9. CENA 42 DEM MIHOLAŠČICA, GARSONJERE ZA 4 osebe
OD 11.8. DO 21.8. CENA 51 DEM OD 21.8. DO 28.8. CENA 51 DEM OTOKI BRAČ, VIS, KORČULA
PENZION
cene 23 do 37 DEM, PREVOZ NI VKLJUČEN, JE PA ORGANIZIRAN, ZA BRAČ LE ŠE LASTEN PREVOZ NAJEM APART. OD 34 DEM ZA 3 OSEBE DO 86 DEM ZA 6 OSEB Prevoz z avionom do Splita ali hidrogliser z REKE.
TERME ČATEŽ	PETDNEVNI POČITNIŠKI PAKET
300 DEM POLNI PEN.
DESETDNEVNI POČITNIŠKI PAKET 530 DEM POLNI PEN.
Pokličite tel. (063) 762451
RATEČE PLANICA	PRIVATNI PENZIONI OD 15. 7. DO 15. 8.
CENE: APARTMA ZA 2 OSEBI	50 DEM
ZA 4 OSEBE	70 DEM
ZA 6 OSEB	100 DEM
KRANJSKA GORA, garsonjera za 4 osebe od 23. do 30. 7., cena 47 DEM. BLED, turistični apartmaji 1. kategorije za 4 ali 8 oseb, cena 70 oz. 130 DEM. Nočitev z zajtrkom 35 DEM.
PONUDBA V MESECU SEPTEMBRU Prikolice v Luciji, Belvederju, Ankaranu, Fiesi, Koversadi, cena 45 DEM
B SEJEMSKA PONUDBA
1.	PARIZ, mednarodni sejmi mode PAPF in SEHM, sejem ženske konfekcije od 2. do 5. septembra in moške ter deške mode od 3. do 5. septembra.
2.	Mednarodna razstava vozil IAA Hannover, 3. do 11. septembra, odhod aviona 6. 9. Cena tridnevnega potovanja 990 DEM.
3.	MILANO MODIT, - tridnevni ogled mednarodnih sejmov od 30. 9. do 4.
10.	CENA 360 DEM.
4.	PHOTOKINA KČLN, od 22. do 29. septembra, sejem fotoaparatov, video, hifi, tehnika za film, radio, TV. Štiridnevno potovanje z avionom 1 295 DEM.
5.	MILANO, sejem orodjarskih strojev, tridnevni ogled od 29. 9. do 4.10. CENA 360 DEM.
6.	PARIZ EUROPLAST, sejem plastike, izdelkov iz gume, surovine, stroji in obdelave. Štiridnevni ogled od 2. do 6. oktobra. CENA 664 USD.
IZLET PO LJUBLJANICI
Vsakodnevni izlet z rečno ladjo po Ljubljanici. Sprejme do 40 gostov. Možen piknik na njej in ob pristanku v vasi Vrba. Dnevni najem rečne ladje za 6 ur 30000 tolarjev, preostale ure po 2000 tolarjev.
KONCERTI
1. Rock koncert PINK FLOVDI, Dunaj, 19. 8. cena 130 DEM.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH.
2.	Počitniške zmogljivosti v Slovenskem primorju in v Istri. POSEBNO SE ZANIMAMO ZA STANOVANJA V MAREDI IN BARBARIČI, na otoku LOŠINJU. Ponudba je lahko penzionska ali pa kot najem opremljenih apartmajev.
K ponudbi vabimo tudi lastnike vikendov ali počitniških stanovanj v Izoli, Luciji, Piranu in v ISTRI OD KANEGRE do ROVINJA.
PRODAMO NEPREMIČNINO
1. Trisobno stanovanje z garažo v Ljubljani, 72 m2, prodamo za 105000 DEM. Cena brez garaže 95000 DEM. Stanovanje je v drugem nadstropju, centralno ogrevano.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno.
ARTIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor bc-re
10
Tl
21. julija 1994
RAZUM IN SRCE
Spomenka Hribar ob svoji knjigi »Svitanja« o smotrih svojega publicističnega delovanja
Nekateri bi še naprej radi delali politiko na sovraštvu
Ali posebnost res terja različnost?
Pred kratkim je v založbi ČZP Enotnost izšla knjiga esejev Spomenke Hribar. Gre za izbor njenih najaktualnejših spisov v zadnjih petnajstih letih. Z avtorico smo se pogovarjali o njenem družbeno-kritiškem in publicističnem delovanju.
Gospa Hribarjeva, na predstavitev vaše nove knjige je prišla množica ljudi, očitno imate veliko občudovalcev in prijateljev. Zdi pa se nam, da določen krog vaših prijateljev ostaja isti, nekatere pa smo to pot pogrešali. Gotovo zaradi vaših doslednih principov nekatera prijateljstva trpijo?
Tri vrste prijateljev imam. Z enimi prijateljujem ves čas, vsa leta mojega družbenokritičnega angažiranja. Določen krog prijateljev sem pridobila okoli Krivde in greha, nekaj od njih sem jih izgubila. Tretji krog, lahko jim rečem novi prijatelji - pa je nastal v zvezi s tekstom Zaustavite desnico. Ne veliko sicer, nekaj pa. Večino prijateljev pa imam kar skozi. Ti natančno razumejo moja prizadevanja. Razumejo, da gre za iste principe, le predmet mojih analiz se spreminja. Prej je bila to levica in partija, ki sem jo tematizirala in kritizirala, sedaj po prvih večstrankarskih volitvah, pa gre za vprašanje desnice, ki se poslužuje istih metod in prijemov v medsebojnih odnosih v politiki.
Gre za kritiko ekskluzi-vizma, skrajnosti, pa naj bo to ideološko okostenela partija, ekskluzivnost cerkve ali fundamentalizem Demosa.
Ko sem prebirala svoje spise in jih pripravljala za objavo, sem bila kar presenečena, kako neverjetno se držim spoštovanja človeka in njegove resnice, pietete do mrtvih, odrekanja sovraštvu in politike, ki gradi na sovraštvu. In če govoriva o prijateljih, nekateri so sprejemali izključno moja stališča, ki so jim bila pogodu. In če ljudje stališča hitro spreminjajo, potem se, razumljivo, odpovedo tudi mojim stališčem. In zlasti se odvrnejo, ko je na vrsti njihov svetovni nazor. Je pa tako, ljudje, ki nimajo distance do lastnega mišljenja, se odvračajo, še več, začnejo celo sovražiti.
Odmevi na vašo publicistično dejavnost so izredni. Očitno vedno zadenete v najaktualnejšo in najbolj bolečo tematiko. Tudi če odmislimo vaš tekst o spravi Krivda in greh, ki je odprl neskončne in dolgotrajne polemike, bi bilo odmevov na vaše pisanje za
kar nekaj vaših knjig; pa tudi ta je obsežna in nanese kar okoli 270 gosto potiskanih strani.
No, Krivda in greh v tem izboru ni zajeta, morda pride na vrsto kot samostojen tekst kdaj drugič. Enako velja za opozarjanje na nevarnosti1, ki jih je omenil Janša s svojim ravnanjem. Sicer pa gre v knjigi za logično zaporedje tekstov od leta 1979 do današnjih dni, gre za zgodbo, ki ni samo moja, je naša. Glede Krivde in greha pa: skoraj deset let sem razlagala, kaj je sprava, v svojih spisih, pismih, zagovorih pred partijo. Izbor bi bil kaj zanimiv.
Po prvih večstrankarskih volitvah ste bili tudi poslanka. Zato vas sprašujemo, kaj vam bolj ustreza. Najbrž vas bolj privlači teoretično delo kot pa banalna praksa?
Vsekakor mi je veliko bolj na kožo pisano pisanje. Končno tudi zato nisem znova kandidirala. Praktična politika me ne privlači toliko, ne maram strankarskega »prepu-cavanja«, če tako rečem. Gre pa seveda za dva odnosa do sveta. V bistvu je pisati teže. Samo zelo težko pišem, mučim se, iščem in pazim na besede. Veliko energije mi vzame tehtanje in izbiranje pravšnje, pravične besede.
Na tiskovni konferenci ste govorili o milosti, ki vam je bila naklonjena s tem, da ste bili s pisanjem sposobni tako globoko zarezati vase. Gre res za rez, za boleče vrtanje po sebi?
Takole bom rekla: pisanje je zvezano z bolečino, politika pa z jezo. Četudi je videti, da politika spreminja stvari, odnose med ljudmi - pa tudi če vzamemo v zakup dejstvo, da gre vse to prepočasi - pa je vendar na prvem mestu beseda, z njo, z zamislijo se vse začenja.
V neki svoji polemiki, ki je vključena v knjigo, ste zapisali, da je dilema, katera vprašanja odpirati, odvisna od večje ali manjše vedrine neba. Ste imeli v mislih samocenzuro?
Tabu teme smo imeli, pa so padale druga za drugo. Sama sem butnila naravnost v temeljno temo - pomor domo-
brancev in zakrivanje tega dejanja. In kot sem sama brezkompromisno zarezala v to dejanje, enako srdite so bile tudi reakcije.
Sebe ste označili tudi takole: Na ravni analize sem strupena, kolikor se le da, iščem čim bolj ostro besedo, rez, obenem pa se zavedam, da govorim o ljudeh, za to pa je potrebna druga raven, sočutje. Smo glede sprave poglavitne cilje dosegli?
Sprava pomeni pristanek na vse opcije in predstavlja osnovno civilizacijsko zadevo. Mi smo na simbolni ravni drugo svetovno vojno končali, za razliko od Hrvatov in Srbov, ki je niso. Uveljavljamo demokracijo, kar pomeni, da se sovraštvo ne kopiči več. Nič ni tabuizirano, prepovedano, stvari in mnenja se konfronti-rajo. Seveda pa potrebujemo čas, življenje se mora izživeti. Sprava ni nekakšna nirvana, ne pričakujemo, da bo lepega dne napočil raj brez sovraštva. Gre pa za to, da usmerjamo življenje in svoje korake glede na lastno vest.
Torej živimo normalno demokratično življenje?
Pretežno. Raza delitve, nepomirljiva razdelitev v družbi se zapira, postaja znosna. Vendar bi nekateri še kar naprej radi delali politiko na sovraštvu. Po mojem to pomeni pomanjkanje lastnih političnih idej. Res je sicer, da krivde iz preteklosti še bolijo, da niso popravljene. Pa vendar bi rekla, da gre za krokarje, ki na humusu krivic iz preteklosti gojijo svojo preračunljivo politiko.
Govorili ste tudi o tem, da imamo Slovenci srečo, da smo opravili s fundamentalizmom Demosa in da zato živimo normalnejše življenje, za razliko od hadezejevstva na Hrvaškem na primer.
Srečna sem, da Demos ni postal mentaliteta. Fundamentalizem sodi v vsak svet, je pa vprašanje mere, do katere je potreben in produktiven. Upoštevati moramo, da je naš cilj modema država, ta pa se ne more obnašati po rodovnih kriterijih ali atavizmih. Večinski princip, za katerega se zavzemam, vključuje seveda tudi varovanje manjšin.
Pa vendarle ni šlo vse gladko?
Poglejte, v prejšnjem sistemu je bil vsak, ki se je boril zoper komunizem, ipso facto antikomunist. Bile so sicer razlike, toda skupni imenovalec je bil, da so bili zoper sistem. Prepričana pa sem, da se, ko se spremeni sistem, v bistvu spremenijo tudi ljudje. Nastopi drugačen način življenja, pride do zaobrnitve. V Demosu tega niso hoteli upoštevati. To je bil latentni spor, ki se ga v začetku niti zavedah nismo. Demos - vsi smo bili desnica in ni me sram tega, toda temeljne razlike med nami so vedno bolj prihajale na dan. Ni bilo nobenega razloga več vzdrževati in negovati to napetost v družbi. Izhajajoč iz prizadevanj za spravo in zaresno demokracijo, je bilo lepega dne jasno, da poglabljanje sovraštva ne vodi nikamor in da potrebujemo nove strokovne prijeme in poglede. Sovraštvo je postajalo alibi za lastno nesposobnost. Zato je Demos moral razpasti, kar se HDZ na Hrvaškem ne posreči. Slovenci smo pač toliko zreli, da se nam HDZ ni mogla primeriti. Zato so se stvari pri nas postavile na pravo mesto, desnica je majhna, stvari so postale veliko bolj pregledne.
Nekateri so vam hudo zamerili tudi podporo predsedniku Kučanu.
Neizmerno cenim pripravljenost predsednika, da je šel v Rog. To je bilo državotvorno dejanje par excellence. V čast mi je, da ceni moje delo. Tisti, ki ne znajo in nočejo državotvorno misliti, to dejanje odklanjajo. Ne morem reči drugače, kot da je to politično »blesavo«. Ne vidijo, da gre za predsednika države, za institucijo, ne zavedajo se, da je demokracija pravzaprav sistem institucij.
Najbrž se ni bati, da ne bi še naprej pisali družbeno kritičnih tekstov? Zanima pa nas, ali pišete, kadar se v vas nakopiči dovolj razmišljanj ali kadar vas kaj razjezi.
Pišem, kadar začutim notranjo potrebo. Oboje velja, ali me kaj hudo razjezi ali pa se kopiči v meni in doseže kritično maso. Če hočete tekst Zaustavite desnico, dolgo se je kopičilo v meni, naenkrat sem se ob dveh zjutraj zbudila, vedela, da moram vstati in napisati. Nisem vedela, kaj bom napisala, toda zjutraj je bilo besedilo končano.
Tudi naslov knjige Svitanja, kot pravite, izvira iz tega, da ste večino besedil napisali ponoči, da ste iskali in pisali do jutranjih svitov.
Da, to je en del izvora naslova moje knjige. Mislim pa, da naslov prinaša tudi družbeno razsežnost, tudi za naš trenutek je značilno svitanje.
Igor Žitnik
V pristojnem odboru državnega zbora so opravili drugo branje zakona o kulturi, ki ima sicer uradno mnogo daljše ime. Tokrat so se razvnele besede o tem, kaj je kulturno društvo. Ob vsem tem pa seveda še številna druga vprašanja, ki bodo, ko bodo razjasnjena, okrepila krovni kulturniški zakon.
Najbolj je dregnil v sedanjost in preteklost Tone Peršak s svojo zahtevo, ki je bila sprejeta, o posebnem poglavju o kulturnih društvih in združenjih.
Kaj v resnici je pravica do prostovoljnega združevanja ljudi na podlagi interesov, ki je ustavno zagotovljena? Poleg pravice skleniti po svoji volji zakonsko zvezo, je še več. Poglejte: tisti in tiste, ki so enospolno usmerjeni, kar naprej terjajo ureditev svojih pravic, tudi do zakonske zveze, četudi ustava o tem sploh ne govori, pa tudi zakon ne in je potemtakem jasno, da gre za zadevo, ki ni neustavna in nezakonita, ker preprosto ni z ničimer prepovedana. Ampak razmišljati, da je tisto, kar ni prepovedano, dovoljeno, se bomo morali preprosto naučiti, je pa ta princip temelj demokracije.
In prav tu nastajajo zadrege z društvi. Zakon iz leta 1974, ki še velja, je za demokracijo, ki jo živimo vsaj v enem delu, preliberalen, za druge pa premalo ekskluziven. Po teh pogledih ne gre, da bi se ljubitelji nemških prepeličarjev združevali kot državljani, na enak način kot športniki ali kulturniki. Gre za teorijo elit, ki terjajo svoj poseben prostor pod soncem in zaradi katerih
so zgodovinsko nastali luksuzni hoteli, ki niso omogočali nobenega stika s plebsom (ljudstvom). Gradovi so pač propadli ali postali za lastnike predragi. V demokraciji pomeni izkopati se iz miselnosti, da nismo vsi enaki, vračanje v čas pred francosko revolucijo (mimogrede, to je edina revolucija, ki ji je sedanja ljubljanska oblast ohranila ulično ime), ko je bilo uveljavljeno spoznanje, da se vsi rodimo nagi in zato ne gre jemati ljudi drugače kot s svobodo, enakostjo in bratstvom. Toda od te revolucije je minilo več kot sto let in tudi vsi slovenski simpoziji njej na čast so že mimo in so šli v pozabo.
Društva so trn v peti vsake oblasti, naš zakon pa je nastal v svinčenih časih. Zdaj bi mu rezali peruti, ker ljudem zanesljivo omogoča delovati mimo političnih strank, ki tudi še niso sprejele zakona o svojem konstituiranju in delovanju. Toda poslanci in državni zbor so očitno slovenski bog na slovenski zemlji.
Nazaj h kulturi. Kulturniki ne moremo ustanavljati posvečenih društev. Lahko se združujemo kot državljani, po poklicni pripadnosti, po interesih, tako kot vsi drugi. Tisto, kar je poklicno posebnega, mora reševati država, kajti ta je instrument ljudi in oblasti in za to ima celo svoja ministrstva. Ta država si je že tako s koncesijami, ki jih podeljuje, podržavila številna področja, tudi kulturnega življenja, in še malo, pa bomo pri tisti znameniti Stalinovi misli DRŽAVA UMIRA TAKO, DA SE KREPI!	Milan Bratec
Poletje v stari Ljubljani se je začelo na gradu
S koncertom simfonikov Slovenske filharmonije na dvorišču Ljubljanskega gradu se je tudi uradno začela prireditev Poletje v stari Ljubljani. Čeprav organizatorji jadikujejo, da imajo težave z denarjem, lahko verjamemo, da bodo prijetno popestrili še kar nekaj vročih ljubljanskih večerov. Dan pozneje so v Križankah pripravili še otvoritveni koncert 42. mednarodnega poletnega festivala. Slika: Sašo Bernardi
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:_________________________________________
Naziv podjetja ali ustanove: ___________________________
Naslov: ________________________________________________
Podpis naročnika:
TE:
časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255

in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikata vsaj težje, če že ne nemogoče
*
11
ry; __________________živi,jenma razpotja
Zdravsto brez nadzornih mehanizmov
Samoplačniške ambulante so pri nas še relativno novost. Razlog za njihovo ustanavljanje je bila predvsem razbremenitev ambulant v javnem sektorju, ki naj bi prispevala k skrajšanju čakalne dobe.
Kako poteka delo v samoplačniških ambulantah in ali so po njihovi ustanovitvi čakalne dobe kaj krajše, sem se pogovarjala z dr. Dragom Petričem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Dr. Petrič, kateri so bili razlogi za ustanavljanje samoplačniških ambulant in po kakšnih kriterijih obratujejo v javnih zavodih in po kakšnih pri zasebnikih?
Dr. Drago Petrič
Osnovni razlog je bil gotovo razbremenitev ambulant v javnem sektorju. V pogodbah, ki smo jih sklenili z izvajalci zdravstvenih storitev tako v javnem kot v zasebnem sektorju, smo zapisali, da izvajalec ne sme zaračunavati pacientom zdravstvenih storitev v času, ki smo ga s pogodbo odkupili. Ta čas določi izvajalec pred podpisom pogodbe z nami in ga je dolžan vnesti v svoj umik ločeno od časa, ki velja za samoplačnike. Recimo, Urološka klinika Ljubljana določi čas za sprejem zavarovancev od 7. do 14. ure in v tem času ne sme sprejemati naših zavarovanih oseb kot samoplačnikov, ker smo se tako dogovorili. Enako velja za zasebnike, ki imajo z nami podpisano pogodbo. Seveda, naval pacientov
je večji, kot jih ambulante v odkupljenem času lahko sprejmejo. Zato so začeli ustanavljati samoplačniške ambulante, ki seveda obratujejo izven časa, ki ga mi odkupimo s pogodbo. V pogodbi določimo skupaj z izvajalcem tudi čakalne dobe.
Koliko so dolge čakalne dobe pri posameznih boleznih?
Čakalna doba je odvisna predvsem od nujnosti primera. Pri nujnih primerih čakalne dobe ne sme biti.
Če pacientu pade precej velika zalivka iz spodnje šestice, na katero je povrh pritrjena proteza in obstaja možnost, da bo zob pri žvečenju počil, ali v tem primeru lahko govorimo o nujnosti primera?
Če gre za takšno nevarnost, jo je zdravnik dolžan preprečiti. On je tisti, ki določa čakalno dobo glede na nujnost primera in na naval pacientov, ki seveda ni vedno enak. Prav tako niso vedno enake potrebe pacientov za vse vrste zdravstvenih storitev.
Koliko zobozdravnikov imamo v Sloveniji oziroma kakšna je »pokritost« zobozdravstvenih potreb v odstotkih?
Stomatoloških zmogljivosti imamo komaj za 40 odstotkov potreb. Če bi hoteli »pokriti« vse zobozdravstvene potrebe, bi morali zmogljivosti podvojiti.
Pogodbo smo sklenili z okoli tisoč zdravniki v javnem in zasebnem sektorju skupaj. So pa tudi zasebni zobozdravniki, ki nimajo sklenjene pogodbe z nami, imajo pa dovoljenje za privatno prakso.
To pomeni, da dva milijona Slovencev zdravi več kot tisoč zobozdravnikov. Kakšen pa je normativ za zobozdravnika?
Pri zobozdravnikih so normativi razčlenjeni. Normativ za odrasle se giblje med 1.500 in 2.500 oseb na enega zobozdravnika, pri otrocih in mladini pa med 1.200 in 1.500.
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Poletne driske
Skoraj vsak od nas je kdaj skupil poletno drisko. Otroci prej kot odrasli. In pri otrocih je ta bolezen dosti hujša, ker poleti otrok izgublja vodo s potenjem pa tudi z drisko, in izsušitev ali (kot temu rečemo s tujko) dehidracija je tu. Z njo pa tudi nevarnost, nevarnost celo za življenje otroka.
Povzročitelji drisk so bakterije in bacili. Ti so resda povsod. Spremljajo nas na vsakem koraku. Preveč pa jih ne sme biti. Včasih so lahko celo koristni, saj brez njih ne bi imeli ne kislega mleka ne jogurta ne kisa, niti vina ne. Kar pa je preveč, je preveč. Če se te bakterije naselijo v hrani, in to v veliki količini, je hrana pokvarjena. Če smo jih zanesli mi z umazanimi rokami, gre za našo krivdo in učeni zdravniki pravijo, da so to »bolezni umazanih rok«. In prav imajo, saj je kriva zanje umazanija naših rok. Še posebej morajo paziti tisti, ki pripravljajo hrano. Ti morajo biti posebej čisti. Najbolj čiste morajo biti njihove roke. Tiste roke, ki pripravljajo hrano. Kuharji, vse gospodinje in še zlasti mamice morajo poskrbeti za čistost rok, predno se lotijo priprave hrane. Ne glede na pripravo hrane pa si moramo vsi dobro oprati roke, kadar pridemo s stranišča. Vedno! Tako takrat, kadar opravljamo veliko kot malo potrebo.
So jedi, ki so bile mnogokrat vzrok driskam. Ne samo driskam posameznikov. Mnogo huje. Prebavnim težavam, ki so onesposobile celo množico delavcev. Ne bom opisoval letošnjih časopisnih poročil. V tej tovarni sto delavcev zbolelo zaradi prehrane. V tem vrtcu sto otrok zbolelo. Zaradi teh sto otrok je bilo vsaj sto mamic doma. Koliko jih je bilo v bolnišnici, ne bom zapisal. Nalašč brez imen. Da se ne bo kdo čutil prizadet ali pa celo užaljen.
Hrana ali sladica, ki pri nas pogosto povzroči želodčne težave, driske ali pa celo hujše bolezni, je sladoled. Ne bom pisal o njegovi pripravi. Niti o tem, ali je boljši tisti pripravljen doma ali v tovarni ali morda pri privatniku, tam za vogalom. Veliki proizvajalci sladoledov imajo stalen nadzor. Skoraj ni verjetno, da bi se temu nadzoru kaj izmuznilo. Pri privatnikih je to bolj možno. Pa kaj, ko je njihov sladoled tudi zelo dober.
Opozarjali so nas tudi na hitro pokvarljivo hrano iz jajc. Še zlasti majoneze. Priznati moram, da so v jajcih včasih tudi klice, ki se jih vsi bojimo. Bojimo se salmonele. Te so pri nas že mnogokrat povzročile množične zastrupitve. Pa smo ravno tam kot pri sladoledu. Kupimo lahko večjo količino tovarniško narejene majoneze, ta je najbolj varna. Lahko jo naredimo sami. Če pa hočemo varčevati in majonezo shranjujemo dalj časa v hladilniku, je to lahko tempirana bomba za naše telo.
Tretja stvar, na katero so nas nekoč opozarjali, so bile polpete, narejene deloma iz svežega neprecvrtega in deloma kuhanega mesa, se posebej, če se je kuhano meso mešalo s surovim. Bakterije so našle pravo gojišče. Še slabše je bilo, če je ta mešanica počivala morda kar celo noč. Sledila je katastrofa. Ljudje so zboleli, bruhali in »driskali«.
Marsikdo bo vprašal za zdravilo. Zdravil je več, najboljši pa je post oziroma pitje po žličkah. Pitje slane tekočine. Slane palčke. V lekarni imajo phpfavljen' napitek s solmi, ki preprečijo popolno dehidracijo človeka. Kot sem omenil, je ta huda in celo smrtno nevarna pri otrocih. Še enkrat: Bolje je preprečevati kot zdraviti.
Če upoštevamo zgornja limita prebivalcev, odraslih in otrok, pridemo na povprečje, ki je manjše kot 2.000 oseb na enega zobozdravnika, če seveda tistim 1.000 zobozdravnikom s pogodbo prištejemo še zobozdravnike z dovoljenjem za delo samo s samoplačniki.
Ali se vam ob teh številkah ne zdi, da bi lahko bile naše zobozdravstvene potrebe pokrite več kot 40-odstotno in da bi čakalne dobe morale biti krajše, kot so?
Prav gotovo so zahteve (te pa so drugačne ali manjše od potreb) zavarovanih oseb pokrite v večjem odstotku. Če k temu prištejemo še samoplačniške ambulante in zlasti črno zobozdravstveno prakso, pa so pokrite blizu 100 odstotkov. Žal v obveznem zdravstvenem zavarovanju ni toliko denarja, da bi bilo vse brezplačno.
Čakalno dobo razumem kot organizacijski mehanizem reguliranja navala, nikakor pa ne kot vzrok za ustanavljanje samoplačniških ambulant. Vzrok zanje je pravzaprav razlika med ciljnimi normativi in povprečjem.
Ko sem prej govoril o sredstvih, ki jih ZZZS lahko zagotovi, sem imel to v mislih.
Pomudiva se še malo pri čakalni dobi kot mehanizmu reguliranja navala. Teoretično je dobro zastavljen. V naši praksi pa se je zaradi kombinacije obratovalnega časa za zavarovance in samoplačnike v samoplačniških ambulantah izkazal bolj kot mehanizem za manipuliranje z zavarovanci kot mehanizem za reguliranje navala. Predno sem prišla k vam na razgovor, sem poklicala najmanj sedem zasebnikov, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS za zobozdravstvene storitve. Pri vseh mi je bilo povedano, da kot samoplačnik lahko pridem na vrsto takoj, kot zavarovanec pa v najboljšem primeru lahko šele
čez tri mesece, ne glede na to, ali je zadeva nujna ali ne. Posebno me je presenetila izjava enega od poklicanih zasebnikov, da je kvoto odobrenih točk za zavarovance, ki je bila določena s pogodbo z vami, porabil že aprila in da do novega leta ne bo sprejemal zavarovancev, ampak samo samoplačnike. Ali je možno v štirih mesecih porabiti celotno kvoto točk in kako je s pogodbo urejen nadzor nad porabo le-teh?
Če so vas zavrnili s takšnimi argumenti, niso ravnali prav. Izvajalec zdravstvenih storitev, ki ima z nami podpisano pogodbo, ne more porabiti celotne kvote točk v štirih mesecih in potem delati samo za samoplačnike. S pogodbo odobreno kvoto točk mora enakomerno razdeliti po mesecih in dnevih čez celo leto in sprejemati zavarovance vsak dan v času, ki je zanje določen v pogodbi in v umiku. Ko pridete k zdravniku, vas mora pogledati in vam glede na stopnjo nujnosti in obremenjenost ambulante določiti datum, kdaj boste prišli na vrsto. Pokazati vam mora čakalno listo, ki je izpolnjena s konkretnimi imeni.
Tega, da bi kdo v štirih mesecih porabil celoletno kvoto točk, skoraj ne morem verjeti. Ko smo lani določali program, koliko točk mora letno narediti posamezni zobozdravnik skupaj s sestro in zo-botehnikom, je razširjen strokovni kolegij zobozdravstva Slovenije v Ljubljani protestiral in trdil, da letno ni možno doseči kvote 46.000 točk. Sedaj slišim, da jih je nekdo porabil v štirih mesecih. To se ne bi smelo zgoditi, ker je z vsemi izvajalci zdravstvenih storitev, ki so z nami podpisali pogodbo, dogovorjeno, da celoletno kvoto točk enakomerno razdelijo po mesecih in dnevih čez celo leto.
Če se izvajalci ne držijo tega dogovora in če so zaradi tega neu-
BEDA V SLIKI
Brskanje po smetnjaku.	Slika: Sašo Bernardi
pravičeno dolge čakalne dobe za zavarovance, ali to ne kaže na možnost, da se s pogodbo in v urniku dogovorjeni čas za zavarovance lahko dvakrat proda, enkrat vam in drugič samoplačnikom? Ali nadzirate, če izvajalci spoštujejo določila pogodbe, ki so jo z vami podpisali?
Začeli smo nadzirati, če je tisto, kar nam evidentirajo in zaračunajo, bilo tudi narejeno. Pregledujemo kartoteke, povabimo tudi paciente, seveda če so pripravljeni priti, in tudi porabo materiala kontroliramo. To je prvi mehanizem nadzora. Z drugim mehanizmom nadzora, ki smo ga uvedli, čeprav ga zakon ne predpisuje, bomo kontrolirali število pacientov, ki jih bo izvajalec zdravstvenih storitev zdravil v enem letu. Če bo imel evidentiranih samo dvesto pacientov, mu bomo v naslednjem letu podaljšali pogodbo na program za dvesto pacientov. Namen tega mehanizma je izvajalcu preprečiti, da bi opravljal samo eno vrsto zdravstvenih storitev, in to tisto, ki je največ ocenjena, kot so recimo proteze. Dvesto protez lahko točkovno pokrije program za dva tisoč pacientov z zalivkami in drugimi manjšimi zdravstvenimi storitvami. Ker pa so v pogodbi zajete vse zobozdravstvene storitve, bo izvajalec, kateremu bomo podaljšali pogodbo samo za število zavarovancev, ki jih je dejansko imel, potem zainteresiran pridobiti večje število zavarovancev.
Tretji mehanizem kontrole se nanaša na spoštovanje določb
o umiku. Zavarovanec, ki ga izvajalec ne sprejme v času, ki je s pogodbo zanj določen, nam lahko brez bojazni to sporoči in bomo takoj ukrepali.
Bojim se, da bodo zelo redki uporabili ta mehanizem. Še manj se jih bo opogumilo zahtevati čakalno listo s konkretnimi imeni ali zahtevati odškodnino za povzročeno škodo zaradi neupravičeno dolge čakalne dobe, zaradi nepravilnega zdravljenja ali opustitve le-tega. Na Zahodu pacienti to počnejo, ker jih zavarovalnice k temu spodbujajo, predvsem zaradi svojega interesa. Z natančno izdelanimi mehanizmi nadzora in sankcioniranja kršitev v zdravstvo jim uspeva držati porabo na vajetih. Ali ne kaže, da bi tudi mi morali, predno smo se odločili za kombinacijo delovnega časa za zavarovance in samoplačnike, izdelati natančne mehanizme nadzora in sankcioniranje kršitev?
Ko smo se pripravljali na ustanavljanje samoplačniških ambulant, sem predlagal, da bi z njimi počakali toliko časa, dokler bi s predpisi ne uredili nadzora nad izvajalci zdravstvenih storitev tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Zaradi pomanjkanja denarja smo v to šli, ne da bi to prej uredili s predpisi.
Dr. Petrič, upam, da bo najin pogovor zanimiv predvsem za zavarovance. Mogoče pa bo spodbudil tudi zakonodajalca k izdelavi manjkajočih predpisov.
Za ta pogovor se vam lepo zahvaljujem.
Petriša Žnidarčič
ZAKAJ TAKO, LJUDJE, ZAKAJ?
Lep, sončen poletni dan. Sedim na verandi ob kozarcu hladnega soka. Oziram se naokrog in občudujem lepoto narave. Trava s tisočerimi cvetovi, v vrtu raznobarvne gladiole... Od vse te lepote mi prav narahlo vzdrhti srce. Visoko pod nebom letijo ptice, tako lahkotno zamahujejo s krili, da se v meni prebuja želja poleteti z njimi, nevedoč kako daleč in kam. Ob cesti na velikih belih brezah kdaj pa kdaj prav narahlo vzdrhti droben listič. Ljudje pa, kot da so se poskrili pred vročino, saj nikjer ne vidim nikogar. Sama uživam v tej nepopisni lepoti narave.
Ko takole opazujem okoli sebe, se mi pogled zaustavi na mali zidani hiški.
Na prelepem griču stoji, za katerim se razteza bohoten gozd. Zadnjo stran hiše obdaja velik vinograd, žal zarasel, neurejen. Od spredaj je sadovnjak z mogočnimi, starimi jablanami.
Nekoč je ta hiša služila za vikend. Pred tremi leti pa je lastnik parcelo prodal in na ta prelepi slovenski grič se je priselila devetčlanska družina. Prišli so od daleč iz južnih krajev nekdanje Jugoslavije. Zakaj? Ne vem. Vem le to, da so zdaj moji sosedje. In da je ta mala zidana hiška zdaleč premajhna za tako številno družino.
V hiški sta le dva majhna prostora - kuhinja in sobica za spanje. Ležijo na jogijih, kar na tleh. Pozimi je zelo hudo, saj stene razjeda vlaga in plesen. Stene v kuhinji so črne od dima, saj je peč stara in dotrajana. In tudi pohištva je tako zelo malo, saj ga ni kam postaviti.
Klet, v kateri je bilo prej vedno obilo žlahtne kapljice, je spremenjena v pralnico in odlagališče razne »krame«. Ne gre drugače. Vse je tako majhno, da se skorajda ne da opisati, morali bi videti to revščino današnjega časa.
Stranišče iz desk stoji sredi vinograda. Vrvice za obešanje perila so raztegnjene od drevesa do drevesa. Da imajo otroci mleko, se po dvorišču »sprehajajo« tri koze. Noč prespijo kar na prostem, saj jih nimajo kam dati. Skratka - vse je tako nemogoče in neverjetno, kako je takšno življenje sploh mogoče živeti. Pa gre. Mora. Zdaj druge izbire nimajo več.
Štirje otroci so šoloobvezni, drugi so še majhni. Oče in mati sta brezposelna. Odkar so se priselili, nista nikjer dobila zaposlitve, čeprav sta državljana Slovenije. Zdi se mi kruto, a žal je tako. Čeprav je on izučen za kuharja, so vse prošnje za delo zaman. VeS njihov prihodek je denar za otroke od Centra za socialno delo. Pa še za tega so jim drugi »fouš«. Kako preživijo, nikomur ni mar. Sovražijo jih, da so se »vrinili« v to okolje, ker so drugačne vere, drugačne kulture in, groza, ker so drugačne polti.
Zakaj, zakaj tako razmišljajo? Saj smo vendar vsi ljudje!
Kaj nam mar vera, običaji, polt obraza, pomembno je vendarle srce človeka!
Tega resnično nikoli nisem zmogla razumeti. Sovraštvo je največje gorje človeka, zato nikar, nikar tako, ljudje!
Nas je morda kriza današnjega časa pripeljala že tako daleč, da ne znamo več razsodno razmišljati? Ali se je nevoščljivost in pohlepnost zažrla v naša telesa?	- O
Zakaj, ljudje, zakaj tako?
Ko razmišljam o njih, vem, da jim ni lahko. Najbolj trpijo otroci, saj se jih vrstniki izogibajo, ker se z njimi ne želijo ne igrati ne pogovarjati. In to ni prav, res ni prav!
Nikoli nisem bila nacionalist, zato so mi takšna razmišljanja tuja. Mislim, da nihče od nas ni kriv, da se je rodil tam, kjer Se je rodil, nihče"ni kriv, da je bele ali temne polti. Tega žal ni moč spremeniti. In s tem, kako cenimo sebe, kažemo odnos do drugih.
Še vedno močno pripeka sonce. Nekako sem otopela ob vsem tem razmišljanju. Tolikokrat si dopovedujem, da se zaman obremenjujem, da tako ali tako ničesar ne morem spremeniti, a vendar ostaja upanje, da bo bolje, da bo drugače ...Ne vem, od kod,. pa vendar...
Spet se zazrem v cvetlice, zelene liste belih brez... Jaz jih vidim, marsikdo pa jim ne privošči niti pogleda. Je že dobrO, včasih pa tudi ne, da smo ljudje tako zelo različni...
Vendar, če smo že rojeni, moramo tudi živeti...
Breda
O VARUHIH S ŠTEFANOVE ULICE 2
Rushdi za Čengiča
V parlamentu se sliši, da so delavci notranjega ministrstva nekaterim časnikarjem uspešno podtaknili fotografijo Salmana Rushdi j a za Hasana Čengiča. Greh je opravičljiv, saj se notranjepolitični časnikarji manj razumejo na kulturo ali zunanjo politiko.
Prijetno branje
Izvedeli smo, da je razprodana Čelikova knjiga »Policaji«. Več sto izvodov pa hra-
nijo na ministrstvu za notranje zadeve. Menda zato, ker je njihova revija ocenila, da je knjiga »samo prijetno večerno branje, ki človeka pomirja in zaziblje v spokojen sen«. Morda pa se vodstvo boji, da bi mlade ovčice pokvaril oris zgodovine slovenske milice, ki ni označena za zločinsko?
Kadri
Bog varuj državo, katere notranji minister v daljni Latinski Ameriki razlaga .demokracijo v svoji domovini!
V »Delu« smo prebrali, da bo novi namestnik direktorja Uprave kriminalistične službe v veliko pomoč svojemu šefu. Ali naj to pomeni, da direktor potrebuje tako pomoč?
Brž ko je načelnik koprske uprave za notranje zadeve odšel na višjo dolžnost v Ljubljano, je tam doli izbruhnil škandal z goljufijami policistov. Dokaz o pravilni kadrovski politiki?
Dušna pastirja
Bog bo odslej skrbel za pravično Slovenijo. Med kandidati za varuha človekovih pravic sta celo dušna pastirja, poklicni in laični.
Kaže, da je notranje ministrstvo tesno povezano z varstvom človekovih pravic. Bavčar je bil najprej predsednik takega odbora in nato minister, Bizjak pa najprej minister in nato (verjeten) varuh takih pravic.
Med delavci organov za notranje zadeve, ki so osumljeni delovanja onstran postave, je postalo moderno, da molčijo. Ali s tem ščitijo svoje nekdanje sodelavce ali koga drugega?
Davkoplačevalci se sprašujejo, če je po Celovcu specialna enota namenjena predvsem za javno prikazovanje ali pa bo tudi doživela kakšne spremembe pri skrbi za varnost.
Policija in turizem
Blagor notranjemu ministrstvu, ki tiskovno konferenco o turistični sezoni skliče sedmi dan julija in ne pomladi, kot je bilo včasih.
Doslej je prometne nasvete televizijskim gledalcem dajal načelnik prometne milice, sedaj pa to počne sam državni
sekretar za javno varnost. Ali nima bolj strokovnega dela?
Tednik »Mladina« je pisal o nekakšnem generalštabnem vodenju slovenske policije. Državni sekretar za javno varnost si je že priskrbel uniformo in se rad pokaže v njej. Neizživete ambicije ali evropski unikum?
Detektivska
Vodilni funkcionar upravnega področja ministrstva za notranje zadeve je izrazil presenečenje nad nedavnim razkritjem o vohljanju zasebnih detektivov za zasebnostjo klientov. Čudno, saj je bil eden od soavtorjev zakona s tega področja. Ali ne gleda tujih filmov in resničnih zgodb take vrste?
22. julija...
Na ministrstvu za notranje zadeve so tiho upali, da bo zagrebški sestanek delegacij obeh sosed potekal v znamenju slovenske neupogljivosti. Zakaj? Bil je ravno 22. julija...
Pred štirimi leti smo iz ust vnetih protikomunistov slišali vse naj slabše o območju Kočevske Reke. Danes, ko so na oblasti, zelo radi zahajajo v Gotenico, kjer jih gosti notranje ministrstvo.
Če je kriv Tito
Iz intervjuja s predsednikom Policijskega sindikata Slovenije se da sklepati, kdo je sokriv za slabo stanje v ministrstvu za notranje zadeve: tudi Tito, ki še vedno gleda uslužbence s pisarniških sten. Če je to res velik križ, ga bodo rešili z manjšim in policija bo spet uspešna in ugledna.
Faktor Jeklo
VREME
Piše: Andrej Velkavrh
O toči In Marjeti
Znano je, da toča povzroča veliko škodo. Zato so že v 19. stoletju, razmišljali, kako bi jo preprečili. Začeli so streljati v nevarne nevihtne oblake z možnarji in tudi topovi. Marija Terezija je te akcije z dekretom prepovedala, ker so povzročale veliko smrtnih žrtev. Po njeni smrti so obrambo pred točo obnovili.
Nastanek toče še kar dobro poznamo in namen obrambe je dober. Danes v oblak, kjer se začne delati toča, izstrelimo snov, ki ustvari veliko število ledenih zrnc. Naravna in umetna zma se ne morejo močno odebeliti in namesto maloštevilnih debelih zrn toče nastane velika množica drobnih. Te se do tal morda celo stalijo in pada le dež. Glavna težava praktične obrambe pa je, da je treba v oblak na pravo mesto in ob pravem času izstreliti zadostno količino snovi, ki povzroči nastanek ledenih zrnc. Če je smola, lahko s tem točo povzročimo, namesto da bi jo preprečili. Zato Svetovna meteorološka organizacija priporoča nadaljnja raziskovanja na tem področju, odsvetuje pa operativno obrambo, ker njen uspeh še ni dokazan.
V sredo je godovala Marjeta. Ker je deževalo, se nam ne obeta nič dobrega. Pregovor pravi: Če na Marjete dan deževalo bo, težko boš pod streho spravil seno. In še: Pusta in vlažna Marjeta nič dobrega ne obeta.
AMERIŠKI
FILMSKI
IGRALEC
IRVAN)
AZIJSKI
BAMBUSNI
MEDVED
IGRALKA
SLAZAR
SLOVENSKI
UMETNOSTNI
ZGODOVINAR
(IVAN)
PRITOK
VUKONA
NA
ALJASKI
BREZ NJEGA NI
DIMA
PODSTAVEK
ZA
SEKANJE
DRV
NAGRADNA
KRIŽANKA
PUBLICIST
KERMAUNER
JEZIK
PLEMENA
BANTU
SLOVENSKI
PISATELJ
(FRANCE)
GRŠKO-
RIMSKI
VEK
KAMNINA
UPERIT
VRSTA
'ILIČA
OBl
MESTO V TEKSASU, ZDA
ITALIJANSKI
SLIKAR
(GUIDO)
NEMŠKA
PEVKA
ZABAVNE
GLASBE
SKLADATELJ
DVORAK
KRATKO BODALCE S TRIKOTNIM REZILOM
PERGAMSKI
VLADAR
AVTOR:
BORUT
LEVEC
RUSKI
KNEZ
REVOLU-
CIONAR
(PETER)
LITERARNO GIBANJE V OBDOBJU 1800-1830
TEČEN
ČLOVEK
VZDEVEK
HEROJA
PUCARJA
ZAPRTA SKUPINA Z EGOISTIČNIMI NAMENI
VEČERNA
PLESNA
PRIREDITEV
PRIPADNIK
ITALOV
ORAČ
SLOVENSKI
PISATELJ
PRIPRAVIL:
SALOMONOV
UGANKAR
SLOVENSKI
POPEVKAR
(VLADO)
VATROSLAV
OBLAK
GOZDNA
ŽIVAL
VPTUE,
VIK
VRHOVNO
PAPEZKO
SODISCE
PRVA IN ZADNJA ČRKA
SLOVENSKE
ABECEDE
MESTO NA JUŽNEM MORAVSKEM (AUSTERLITZ)
KONJSKI
TEK
PEVKA
FITZGERALD
VELIK
KOS
POHIŠTVA
OTROŠKA
ZADNJICA
SKANDINAV.
DROBIŽ
MALAJSKA
BLAZNOST
PREBIVALKA
IRSKE
NAVODILO,
NAPOTEK
SKLADOVNICA DRV ZA SEŽIG
PREBIVALKA
GLAVNEGA
MESTA
FRANCIJE
VRHUNSKO
BELO
VINO
SLOVENSKI
PESNIK
(FRANCE)
UGASEL
CENTRALNI
VULKAN
VODNA
RASTLINA
REJEC
PSOV
VOZNIK Z ROLKO
VITEŠKA
SINJSKA
IGRA
TINA
TURNER
NASPROTJE
VOJNE
ANTON
OCVIRK
STAR
SLOVAN
DANSKI OTOK V MALEM BELTU
DELAVSKA
ENOTNOST
REKA SKOZI PAKRAC
SAMARIJ
JAPONSKI
POLITIK
(HIROBUMI)
SEVERU
NEMCUE
ŽENSKA, KI PRIKIMAVA
MUSLIMANSKA VERA
PRVA ŽENSKA PO BIBLUI
EPSKA
PESNITEV
MEDMET
SMEHA
KITAJSKA
VERSKA
KNJIGA
VRSTA
RAZGLASA
POLITIK
SUKARNO
DIŠEČE
MAZILO
ENOCELIČNO
KLIČNO
TELESCE,
TROS
ŽENSKO
IME
(ANASTA-
ZIJA)
Nagradna križanka št. 32
Rešeno križanko nam pošljite do 1. avgusta 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 32 Nagrade so: 1000, 700 in 500 tolarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 29
KLOR, ŠRAPNEL, ROTA, KALIOPA, AKRILONITRIL, TV VODITELJICA, MOLEK, ENI, RAPEN, ZRAST, AKT, IVO TIJARDOVIČ, E A, BASK, TLA, BIK, IGLU, ANT AR, ED, AA, ELI, TOVORNI AVTO-
MOBIL, LUJO, AKROT1TEV, KŽ, ARAL, SAAR, KORIDA, SINČEK, NIL, LIKURG, ESKIMA, KSILIT, AIR, RTAČI, ATEST, LAK
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 29	K^anko pripravil
1.	Vlado Ambrož, Bratovševa pl. 6,
61113 Ljubljana,
2.	Irena Jeglič, Ljubljanska 84a,
61230 Domžale,
3.	Marko Milič, Križevci 126,
69242 Križevci pri Ljutomeru
Nagrade bomo poslali po pošti
UGANKAR
yr~w~T^
KAU NAM PA x M0RE1O .. M0RE3O... ČE SMO 1/rSEL'... /

''»"/A j
• K AfEUA | ' '<v ,11, HRALMICtV'•
to .so pa y
MASE ISRF ^ BREZ MEJA ..
	Horoskop
18!	POMEMBNA RAZLIKA
Ko je bil največji osvajalec starega veka Aleksander Makedonski (roj. 22. julija 356 p.n.š.) še otrok, je njegovo nadaljnjo življenjsko pot nekako določil njegov oče, kralj Filip Makedonski, ki je z vojsko neutrudno varoval meje svojega kraljestva. Mlademu princu so priskrbeli najboljšo izobrazbo, njegov učitelj je bil med drugimi tudi slavni filozof Aristotel, vendar je že v otroštvu sanjaril o novih in novih osvajanjih in vojnah. Menda je bil zelo razočaran, ker je že njegov oče porazil in pokoril vse države okoli Makedonije. Ko je končno po očetu podedoval državo in že tudi (za tiste čase) dobro utečeno vojsko, je to vojsko sklenil še izboljšati in jo narediti za orodje svojih častihlepnih načrtov. Z novo taktiko falang je v kratkem času pokoril celo Grčijo, premagal in pokoril Perzijo, osvojil Malo Azijo in Egipt ter s svojimi četami primarširal do Indije. Tako je ustvaril mogočen imperij in raznesel grško kulturo po vsem tedanjem civiliziranem svetu. Na vrhuncu moči in slave pa ga je pobrala bolezen. Kakor se po navadi zgodi, je njegov imperij po njegovi smrti ostal brez voditelja, njegovi generali in pokrajinski upravitelji so poizkusili prigrabiti vsak svoj kos pogače in tako je imperij neslavno propadel in ostal le spomin v človeški zgodovini. Vendar pa je dolgoročno zelo okrepil povezave in kulturne in gospodarske stike najpomembnejših kultur na treh celinah, ki sestavljajo stari svet.
Nekoč so pred Aleksandra pripeljali nekega morskega razbojnika, ki naj bi mu sodil. Morski razbojnik se je takole zagovarjal:
»Razbojnik sem le zato, ker imam eno samo ladjo. Če bi jih imel več, bi bil osvajalec.« M	y,-„
--Humoreska---------------------------------
Reklamni faktor
-	No, tovariš Neposredni, ali bi vi prepovedali Krkino reklamo, tisto, saj veste, ki pripoveduje, da ima od petih goloritnih mladenk vsaka svoj faktor, in o kateri se je zdaj razvila polemika, smo kar direktno naskočili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je po svoji pradavni navadi že stal za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in srkal svoje pivce.
»Saj me sprašujete kot tisti, ki delajo Delovo anketo.«
-	Ja in kaj je narobe pri takšnem spraševanju?
»Poglejte, če bom na vaše vprašanje odgovoril, da sem za prepoved te reklame, mi boste očitali, da sem za represijo, če pa vam bom dejal, da nisem za prepoved te reklame, boste šteli, kot da mi je reklama všeč.«
-	No, in kako bi se moralo glasiti vprašanje?
»Preprosto, ali vam je reklama všeč.«
-	Torej, ali vam je všeč;
»Ni mi všeč. Prav odbija me. Ampak zato je še ne bi prepovedal.«
-	In zakaj vas odbija? Saj je pogled na gole zadnjice za pravega možaka naravnost spodbuden...
»Pa saj zadnjice mladenk niso gole.«
-	Oh, pravzaprav so gole, saj so hlačke potegnjene noter, tako da se jih sploh ne vidi...
»No, sami ste uganili, zakaj me ta reklama odbija. Rekli ste, da so hlačke potegnjene notri. Vprašam vas, kam? Saj so tudi vam že kdaj spodnjice zlezle v rit in prav dobro veste, da je to neprijeten občutek. Te mladenke
pa, kot je videti, imajo pol svoje garderobe v zadnjični odprtini. Če je to seksualno stimulativno za vas, nikar ne zamudite današnjih številnih nadaljevank o »sun mixu« ...Pa veliko zadovoljstva in otrok vam želim.«
-	Ampak takšna je moda. Torej imate nekaj tudi proti modi?
»Jaz že razumem, da s to modo ženske hočejo poudariti, kako dolge noge imajo. Ampak, če bi bil jaz modni kreator, bi spodnji del kopalk namesto visoko na bok potegnil kar čez rame. In lepotice bi imele konec dolgih nog nekje pod pazduho. Pa še kopalke bi bile enodelne. No, seveda, v zadnjico pa bi jim jih še bolj vleklo. Ampak ženska prenese vse, da bi bila videti kot ivoman-spider, torej ženska pajek...«
-	In kaj potem?
»Oho, in kaj potem, je rekla muhica, ki vsak dan pred televizorjem omrežena bolšči v dolgokrake zadnjice.«
-	Ne bodite no pikri. Vam gre pa ta reklama res na živce. Zakaj? Mora biti že še kakšen razlog...
»Seveda. Lascivna je. Brenka na seksualne strune.«
-	Oh, če sem vas prav razumel, nimate nič proti golim zadnjicam, le proti hlačkam, ki tičijo v riti...
»Točno. Seksualno pobrenkavanje je v spremnem tekstu, ko oni resni junaški bariton reče: 'Vsaka ima svoj faktor.’ Besedica faktor’ s tistim svojim ’f spominja na besedico falus’, ali še bolj na angleško besedo fuck’, ki se bere fak’. Torej bi lahko tole reklamno sporočilo razumeli tudi takole: ’Če boste uporabljale naš sun mix, bo vsaka imela svojega fuck-
torja.’«
-	Zdaj se mi zdi, da bi vi to reklamo kar prepovedali.
»Dajte no, to se da narediti veliko bolj elegantno. Greš v drogerijo in vprašaš po sredstvu proti sončnim opeklinam. Prijazno ti ponudijo sun mix, ti pa izbruhneš, da tega preparata, ki ima tako bebavo reklamo, že ne boš kupil. Če bi vse tiste Slovenke, ki pobesnelo pišejo pisma bralcev proti tej reklami, ves dan krožile po drogerijah s podobnimi izjavami, bi do Krke kar hitro prišla ta negativna plat takšnega reklamiranja. Sicer pa imate še eno možnost. Televiziji sporočite, da ne boste plačevali naročnine zaradi neustreznih reklam.«
-	Pa mislite, da bi vam na televiziji ugodili?
»Najbrž ne. Ampak včasih to uspe. Se spomnite tiste reklame za loto, ko ena fejst kobila zadene sedmico, si sposodi škarje in svojemu direktorju nese zajtrk, nakar mu zlije kavo na glavo in odstriže kravato. No, te reklame ni več na sporedu.«
-	Zakaj pa ne?
»Sem slišal, da so se slovenski menedžerji čutili zelo prizadete v svojem mačistično-voditeljskem ponosu.«
-	Vi torej trdite, da so nadaljnje reklamiranje preprečili slovenski direktorji?
»Jaz nič ne trdim. Vem le, da zdaj loto reklamira neki mizar, ki na loterijsko centralo nosi vrata...«
-	Občutek imam, da imate tudi nekaj proti tej reklami.
»Seveda imam. Loto igram ves čas. Tudi vrat imam doma dovolj. Sedmice pa ni in ni...«	Bogo Sajovic
\_____________________________________________________________________________/