SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH V poletnih dneh prihajajo revije na naše uredništvo še manj redno kot sicer. Tako pač objavljamo le pregled tistih, ki so prispele do srede julija. Časopis za znanost o književnosti Um-jetnost riječi, ki ga v Zagrebu izdaja Hrvatsko filološko društvo, prinaša v četrti (še lanski) številki razpravo Miroslava Kravanja Uvodne opombe k teoriji naglasnega heksametra. Zoran Kra-var pa je prispeval oceno Nov pogled na zgodovino nemške književnosti, v kateri obravnava Zgodovino nemške literature od 18. stoletja do danes, ki jo je v dveh zvezkih uredil Viktor Zme-gač in je izšla v nemščini. Josip Von-čina piše o arhaizmih v hrvaški zgodovinski stilistiki. V dvojni številki (1—2) puljske Istre se z naslovom Anatomija zavoženega zakona pojavlja ocena romana Vitomila Zupana Igra s hudičevim repom. Napisal jo je Krešimir Nemec, ki med drugim ugotavlja, da »Zupanov roman ne pušča bralca ravnodušnega, ampak ga sili k razmišljanju. Piscu je skozi mali svet zakonske dvojice uspelo odstreti travme neke civilizacije«. Zupanov roman je namreč lani izšel v srbohrvaškem prevodu pri zagrebškem Globusu. Glorija Rabac-Čondrič piše o Fulviu Tomizzu in njegovih Istranih, za kar ji je povod srbohrvaški prevod njegove- ga romana Boljše življenje, Ivan Svetič objavlja 25 pesmi s skupnim naslovom Vrnitev k morju. Četrta številka sarajevskega Izraza prinaša v razdelku Prostranstva umetnosti razmišljanje o Ravmondu Que-neauju z naslovom O neki obrobni izkušnji, ki ga je napisala Višnja Machie-do. Dotika se Quoneaujevega odnosa do matematike in potencialne književnosti. Prevedla je tudi Queneaujev esej Poe in »analiza.« Zanimivo je, da je ob tem dobesedno prevedla v srbohrvaščino tudi Poejevo pesem Znanosti, čeprav obstaja ustrezen srbohrvaški prevod te pesmi spod peresa bosanskega pesnika Kolja Mičeviča. Tomislav Gavrič piše o Duhu in materiji kinematografije, Slobodan Kalezič pa je prispeval pregled Književna kritika o romanih Augusta Cesar ca. Majniška številka novosadskega Letopisa Matice srpske prinaša nadaljevanje razmišljanja Zulfikarja Goseja Hamlet, Prufrock in jezik, ki ga je v srbohrvaščino prevedel Duško Vrtunski. Elpida je naslov pripovedi, ki jo je napisal Mihailo Lalič. To je sklepno poglavje iz njegovega romana, ki je v tisku. Dražen Keraman in Branko Ma-leš sta v srbohrvaščino prevedla pet pesmi Rolfa Dieterja Brinkmanna: Pismo iz Londona, Električni ožemal-nik za pomaranče, Pesem, Spi, Magrit-te in Po Shakespeareu. 859 860 Uvodni prispevek v 277. številko no-vosadskih Polj je spod peresa Jožeta Pogačnika in ima naslov Uvod v vprašanja kulture. To je uvodno besedilo v knjigi Esej o kulturi, ki je izšla lani. Jelena Stakuč predstavlja zbornik Prevodna književnost in izdajo Teorija in poetika prevajanja, oboje izšlo v Beogradu. Med drugim navaja tudi prispevek Mateja Rodeta, ki se zavzema za to, da bi prevajalci imeli na voljo celovito teorijo prevajanja, ki bi bila tudi meddejavnostna in bi zajemala prakso prevajanja. Ljiljana Davidovič piše o antologijah Westeast, ki jih pripravlja skupina Studio Signum v Kranju. Predstavlja njihove sodelavce in dela, ki jih je mogoče dojemati z branjem, opazovanjem in poslušanjem. Denis Poniž piše o zbirki pesmi v prozi, ki jo je izdal France Pibernik z naslovom Odjek. Dvojna številka (4—5) beograjske Književosti: Desanka Maksimovič je napisala sedem pesmi s skupnim naslovom Pripeka: Kirurg, Klinična smrt, Rentgenski posnetek, Pripeka, Brezmadežno spočetje, Kot hipi in Domači hrast. Živojin Pavlovič objavlja peto nadaljevanje svojih Pokolenj z naslovom Notranji pejsaž, napisano na Div-čibarah v letošnjem januarju. To je nakakšen esej o bivanju, prepleten z utrinki na posamezna srečanja, naslovljen kot pismo (Aleksandru) Tišmu. V njem omenja tudi Zupanov Menuet za kitaro, ki je po Tišmu najboljši jugoslovanski roman o narodnoosvobo-diln vojni in revoluciji, kar misli tudi Pavlovič sam. Branko Andjič je v razdelku Svet pripravil pregled sodobne kubanske književnosti. Tako ta številka ponatiskuje v srbohrvaškem prevodu pripovedi in pesmi sedemnajstih kubanskih književnikov. Pregled je opremljen tudi z Andjičevo spremno besedo. Šesta Številka beograjske Književnosti je izšla brez prispevkov kakega slovenskega pisca, tudi to se zgodi. Tako Živojin Pavlovič objavlja šesto nada- A.A. Ijevanje svojih Pokolenj, to pot z naslovom Notranji pejsaž, prvi del so letošnji februarski utrinki iz Kaira. Pavlovič se v svoji memoarsko feljton-ski pripovedi ustavlja jpotem še na Vrški Čuki, v Parizu, Timoški krajini; zapise bogati živahen slog; dialogi, zapis v obliki pisma. Vladeta Jerotič piše o vplivu psihoanalitične teorije sanj na sodobni roman. Božidar Timotijevič se predstavlja s pesmimi Obljubljena dežela. Dvojna številka beograjske Književ-notsi (7—8) uvodoma prinaša razpravo Vojina Matica o Mitičnih osebnostih kosovske bitke. Posebej obravnava fe-nome devetih Jugovičev, pa mater Ju-govičev in Kosovsko devojko. Živojin Pavlovič objavlja sedmo nadaljevanje svojih Pokolenj, Notranji pejsaž kot pismo Tišmu in z odlomkom iz Zupanovega Menueta za kitaro. V tej številki je tudi natisnjeno predavanje Cirila Zlobca Za literaturo in ne le za razpravljanje o njej, ki ga je imel na junijskem posvetovanju Književnost in skupnost v Kumrovcu. Uvodni članek 188. številke beograjske Književne reči je prispeval Stojan Djordjič. Tito v ljudski pesmi je naslov spremne besede, ki bo izšla v knjigi Ljudstvo poje Titu: V tej številki je tudi natisnjeno predavanje Dimitrija Rupla o Kocbeku, ki ga je imel v lanskem novembru na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. V Ulici Stanislava Vinaverja je pod stalnim naslovom Who is who izšlo tudi geslo za Dušana Jovanoviča: »Vidmarjev privid Duška Dolgouška. To je vse, ljudstvo!« V številki 189 beograjske Književne reči se nadaljuje že deseto zapovrstno pisanje Eliasa Canettija Masa in sila. Nadaljevanje ima naslov Nasilnik in preživetje. Branka Bogavac je pripravila daljši pogovor s češkim pisateljem Milanom Kunderom (Roman je visoka šola strpnosti). Blaže Koneski pa objavlja tri nove pesmi. 861 Sprehod po Jugoslovanskih In tujih revijah Tretja številka skopskih Razgledov uvodoma prinaša pripoved Dimitra Soleva Ščuka. Naume Radičeski objavlja štirinajst pesmi s skupnim naslovom Iskanje skrivnostne zvezde. O prispodobah v pesniškem delu Slavka Janev-skega piše Katica Čulavkova. Gordana Mihailova Bošnakoska objavlja predavanje z naslovom Mit in literatura, ki ga je imela na posvetovanju na to temo lani na Finskem. Dvojna številka (1—2) skopske So-vremenosti prinaša nekaj makedonskih prevodov Georgija Staleva iz zahtevnih Balad Petrica Kerempuha Miroslava Krleža. Stalev je prevedel štiri pesmi in napisal tudi spremno besedo k tem Krleževim baladam, ki so izšle leta 1936 v Ljubljani. Mitko Petro objavlja pripoved Dan pred praznikom. O oblikah pesniškega navdiha piše Duško Ne-nevski. Tretje številke nismo dobili, četrta številka skopske Sovremenosti pa prinaša prevod eseja Murisa Idrizoviča Kritična misel v funkciji življenja, v katerem obravnava Vidmarjeve Obraze, ki so v Sarajevu izšli z naslovom Moji sodobniki. Strani makedonske ljudske ustvarjalnosti je naslov prispevka Jelice Andonovske, ki je s komentarjem predstavila 57 makedonskih ljudskih pesmi, zapisanih v dvajsetih letih v bitoljskem vestniku Južna zvezda. Tej številki je pridružena svojevrstna pesniška zbirka makedonskega kritika in esejista Duška Nanevskega Abecedni znaki. To je nekakšna esejistična semantična raziskava posameznih besednih zvez in jezikovnih enot, ki ima svojevrstno poe-tinčno razsežnost. Oživljeno Koroško mladje iz Celovca je prišlo med bralce s 46. številko. Pesmi objavljajo Gustav Januš, Jožica Čertov, Valentin Polanšek, Maja Ha-derlap, Janko Messner, Neva Sima. Odlomek iz romana Bratovska jesen z naslovom Dezerterska ljubezen objavlja Valentin Polanšek. Na Dunaju delujoča likovna ustvarjalka Susanne Popelka se v Mladju predstavlja s »parkom figur«, z nekaj posnetki kipov ljudi v naravni velikosti. Hanzi Reich-mann je prispeval nekaj umetniških fotografij, Pavel Zdovc pa objavlja Prispevke h koroški toponimiji v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Šesta številka bratislavskega Rombo-ida povzema razpravo z zborovanja dramskih umetnikov, ko so kritiki med drugim spregovorili tudi o dramah Jana Soloviča. Na to je podal svojo repliko tudi avtor Jan Solovič, Valer Mikula je prispeval esej Pesem in stvarnost, v katererm piše o idealnem in realnem v pesniškem besedilu. František Holešovsky razmišlja o ilustraciji kot aktualizacijskem momentu. Na uredništvo sta prišla tudi dva izvoda bratislavskega časopisa Meridians /Meridiane 12—23, eden v angleščini, drugi v nemščini. To je peta številka tega reprezentativnega glasila, ki poleg obširnega dela, posvečenega besedni umetnosti, namenja nekaj prostora tudi likovni in filmski ter televizijski. Med drugim je objavljen pogovor z narodnim umetnikom pisateljem Vojtechom Mihalikom. Temu sledi še vrsta intervjujev in knjižnih ocen. Del časopisa je posvečen fantastiki v literaturi, nekaj pa je tudi odlomkov iz romanov ali novel. Objavljajo jih Vincent Šikula, Ivan Habaj, Vlado Badnar in drugi. Tretja številka bratislavskega časopisa Slovenske pohTadv ima to pot precej knjižnih ocen. Med njimi je tudi ocena Davičovega romana Pesem. Predlanskim je izšel na Sloveškem v prevodu Jarmile Samcove. O knjigi piše Zlatko Klatik in med drugim navaja, da je roman v petdesetih letih nakazal nove možnosti v srbskem in jugoslovanskem pripovedništvu ter da je to primer romana, zasnovanega na širši, celovitejši osnovi. Klatik primerja Daviča v njegovih literarnih iskanjih z Dobrico Čosičem, Brankom Čopičem in Miodragom Bulatovičem. Časopis tudi omenja 11. lansko številko 862 mariborskih Dialogov, ki je bila posvečena slovaški književnosti. Sledi prikaz te številke z avtorji, njihovimi deli in prevajalci v slovenščino. Pisec poročila izraža zadovoljstvo nad objavo pregleda slovaške književnosti v Dialogih in upanju, da to ni bila le informacija, ampak tudi kulturna obogatitev slovenskega bralca. Časopis še objavlja razmišljanje o slovaški književnosti v sedemdesetih letih v obliki pogovora med Karolom Rosenbaumom in Hano Hr-zalovo. Pogovor se dotika tudi prodora slovaške literature v svet, stikov s češkd literaturo in položaj mladih pisateljev. Beograjsko veleposlaništvo Češkoslovaške je poslalo mesečni časopis Soči-jalistička Čehoslovačka, in sicer tretjo številko. Med drugim v njem piše o srbskem zlatu v praškem Narodnem muzeju, to je o razstavi, ki prikazuj« srbsko zlatarstvo in drugo likovno kul-* turo v Srbiji od XIII. do XVII. stolet ja. O razstavi poroča Jitka Štjahlavska, ki je napisala tudi spominski članek ob 390-letnici rojstva Jana Amosa Ko-meniskega. Med kulturnimi prispevki naj še omenimo poročilo o obisku v lutkovnem ateljeju »Jifi Trnka«. Nepojasnjeno je zašla na uredništvo Sodobnosti še osma številka vzhodno-berlinskega časopisa Neue Deutsche Literatur. VValter Flegel je v njej napisal prispevek Ni hotel postati častnik. Smrt igra šestinšestdeset je naslov uvodnega odlomka iz romana Pruska svatba, ki ga je Werner Neubert napisal pred kratkim in še ni izšel v knjižni obliki. Odlomek je objavljen v treh poglavjih: Nabiranje češenj, Kapela in Zasliševanje. Jurij Kravvža objavlja pripoved Jasnovidec iz Schlepziga. V trejti letošnji številki Neue Deu-sche Literatur lahko preberemo novico o srbskem prevajalcu Goethejevega Fau sta Branimiru Zivojinoviču, ki je dobil Oktobrsko nagrado za literaturo. Temu vzhodnoberlinskemu časopisu se je ob tem zdelo potrebno pojasniti, da se nagrada podeljuje v spomin na osvobo- A.A. ditev Beograda, ki sta jo omogočili Jugoslovanska ljudska armada in Rdeča armada. Fritz Rudolf Fries objavlja pripoved En oče eno drevo, Marianne Bruns pa je napisala novelo Zamenjava prizorišča. Četrta številka vzhodnoberlinskega časopisa Neue Deutsche Literatur objavlja spominski zapis o Krležu z naslovom Prepoznavalec, jasnovidec, človekoljub. Napisala ga je Barbara Antkovviak in poleg izčrpnega prikaza Krleževega dela navedla tudi Vidmarjevo označitev tega velikana duha. Antkowiakova je zapisala, da Krle-ževa smrt ni le huda izguba za Jugoslavijo, ampak tudi za napredno kulturno gibanje v svetu. Z naslovom Smrt nekega dekleta ocenjuje Ernst Otto Luthardt knjigo Armina Mullerja Golob iz papirja. Časopis tudi objavlja govor glavnega direktorja UNESCO Amadou-Mahtarja M"Bowa na mednarodnem kongresu PEN. M'Bow je govoril o literaturi v sedanjem svetu. Leo in Rosa je naslov dvodejanke Helmuta Baierla, ki zavzema tretjino pete številke vzhodnoberlinskega časopisa Neue Deutsche Literatur. Sedem Vietnamskih pesmi objavlja Helmut Preissler. Z naslovom Obhod je izšel odlomek iz romana Johannesa Arnolda, ki bo letos objavljen pri neki leipziški založbi. V časopisu so tudi prvikrat objavljene pesmi iz zapuščine Johannesa Bobrowskega; devet pesmi je nastalo v letih od 1954 do 1961. Kot ponavadi ima tudi druga številka londonskega časopisa The Slavonic and East European Review nekaj prispevkov, posvečenih jugoslovanskim raziskavam. E. C. Haukeshorth, lektor za srbohrvaščino na londonski univerzi, objavlja razpravo o pesmi Ivana Gun-duliča Solze razsipnega sina, ki jo označuje kot razmišljujočo pesem. Den-nis Deletant poroča o knjigi Georgea Renatusa Solta Uvod v balkansko jezikoslovje s posebnim oziroma na jezi- 863 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah kovne plasti in balkanskolatinske nasledke, ki je izšla v nemščini. V knjigi so kot primeri navedena lastna in krajevna imena iz predrimskih časov na sedanjih jugoslovanskih tleh, prav tako pa so prikazane tudi latinske jezikovne prvine v dalmatinskem narečju in srbohrvaščini. Solta obravnava med drugim tudi razvoj določnega Člena v makedonščini. Deletant označuje knjigo kot temeljno delo v raziskovanju balkanskega jezikoslovja. F. W. Carter ocenjuje knjigo Jifija Musila Urbanizacija v socialističnih deželah. Musil se po ocenjevalčevem mnenju opira na razmeroma maloštevilne vire, tako recimo za Jugoslavijo navaja le šest virov, kar se zdi ocenjevalcu v primerjavi z 29 češkoslovaškimi in 28 poljskimi premalo. Duncan Wilson predstavlja knjigo Slobodana Stankovica Konec Titovega obdobja: jugoslovanske dileme. Izšla je v angleščini. Wilson razmeroma kritično obravnava to knjigo, ki so ji dodani tudi podatki o 31 jugoslovanskih političnih osebnostih. Tako zameri avtorju, da sploh ne omenja berlinske konference evropskih partij — »prizo- rišča velike teoretične zmage za Tita«. Pomanjkljivo pa je tudi avtorjevo obravnavanje Titovih prizadevanj v gibanju neuvrščenih. Nič tudi ni povedanega o tradicionalnih gospodarskih stikih Slovenije in Hrvaške s Srednjo Evropo. Kljub kopici zelo koristnih podatkov je to za Wilsona knjiga, ki »dokaj razočara«. David A. Dlker kratko pospremlja še dve knjigi o Jugoslaviji: F. B. Singleton: Območna gospodarska neskladja: preseljevanje in družbena odgovornost s posebnim ozi-rom na Jugoslavijo ter P. F. R. Arti-sien: Prijatelji ali sovražniki? Jugoslo-vansko-albanski odnosi v zadnjih štiridesetih letih. Ocenjevalec pozdravlja vsako monografijo o jugoslovanskih vprašanjih, kakor jih pripravljajo na Bradford School of Yugoslav Studies, saj je veliko, kar je bilo tehtnega natisnjenega o Jugoslaviji, doslej izšlo le raztreseno po raznih časopisih. Čeprav je zlasti v drugi knjigi marsikaj nadvse podrobno razčlenjeno, pa to ni vedno storjeno z največjo mero jasnosti. Knjigi sta predvsem dobrodošli študentom socioloških ved.