n wn n n Poštnina plačana pri POŠTI 1225 LUKOVICA > Knjižnica Domžale^^ Ljubljanska B' ^ 1230 Domžale Uspešne plesalke in plesalci iz naše občine obvestila Spoštovanje Kako lahko rečemo za nekoga, da je spoštovanja vreden človek? Kaj ga zaznamuje, da ga spoštujemo? So to njegove besede, je morda to strah, ki ga vzbuja, je to njegov daižbeni vpliv? V naSi druZbi velja, da ljudje, ki imajo v družbi določen položaj, določen bodisi z njihovim nazivom bodisi izobrazbo, v glavnem uživajo tudi spoštovanje SirSih množic. Temu so namenjeni tudi protokolarni dogodki, ki pozdravljajo obiske državnikov z vsem dolžnim spoštovanjem in vsemi mogočimi častmi. Nekaj zagotovo drži - vsi ti ljudje so se morali zaradi svojih ciljev in ambicij v življenju marsičemu odreči in vložiti veliko naporov v to, da so zdaj tam, kjer pač so in so (verjetno) želeli biti. Vsi, ki so v svojem življenju dosegli določen nivo izobrazbe, so prav tako v to ogromno vložili. Vsak naziv, vsak položaj, vsaka izobrazba, vsako znanje ima za seboj ogromno odrekanja in ogromno vedoželjnosti, da bi na koncu koncev dosegli to, kar so si zastavili. Že samo zaradi tega so vredni vsega spoštovanja. In - če so poleg tega Se človeški in čisto pravi ljudje z. veliko začetnico, potem jim lahko zaupamo, da bodo družbi doprinesli Se veliko dobrega, saj imajo tudi zunanjo moč. Pa vendar - na daigi strani imamo ljudi, ki nimajo posebnih nazivov, ki nimajo posebnih imen, ki niso na visokih položajih. Zaznamuje jih človečnost. Iz njih seva dobrota, poštenost in veselje. Nikoli ne bodo sprejeti z najvišjimi častmi, nikoli ne bo o njih pisalo v časopisih. Ampak enostavno so tu in v njihovi daižbi nam je prijetno in lepo. In jih spoštujemo, ker vemo, da se na njih lahko zanesemo, ker vemo,da v njihovih preprostih besedah ni laži, ker vemo, da tudi njihovi včasih grobo oblikovani stavki izžarevajo dobroto in veselje. Nekaj zagotovo drži - ko se zavemo, da nekoga spoštujemo kot človeka, ne glede na to, kaj je po izobrazbi, v kak.Sni sorodstveni zvezi je z nami in ne ozirajoč se na to, na kakSnem družbenem položaju je, takrat gre za iskreno spoštovanje. Šele takrat smo vsi enaki, Sele takrat smo vsi ljudje. A Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 30. marca, je 15. marec. LD LukOViC8 opozarja na samovoljno vzpenjanje na visoke preže in poudarja, da pri vzpenjanju na visoko prežo po lestvi za svojo varnost odgovarja vsak zase. A Lovska družina Lukovica KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica 43 e-poSta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 • SUBVENCIJE 2006: Vlaganje zahtevkov za subvencije bo potekalo predvidoma od 1. 3. do 15. 5. 2006. Elektronski vnos bo obvezen za vse vlagatelje. Kdor želi v letošnjem letu kandidirati za kakrSna koli druga sredstva v kmetijstvu, mora v tem času oddati vsaj osnovno vlogo (obrazec A in B). Da bi vlaganje zahtevkov potekalo čim bolj nemoteno in da bi bili seznanjeni z vsem (kaj lahko zahtevate, na kakSen način, kakSne so vaSe obveznosti, roki, novosti, način prijave za elektronski vnos...), vas vabim, da se v četrtek. 2. .3.. udeležite predavanja "Predstavitev ukrepov kmetijske politike v letu 2006". kjer vam bomo poleg subvencij predstavili tudi druge predvidene ukrepe. Da bi se ga lahko udeležili vsi, bo predavanje dopoldan ob 10. uri in popoldan ob 16. uri. Vabljeni! • PREDAVANJA: Svetovalka za kmečko datžino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki je zadolžena tudi za območje naSe občin, Marta Kos, vas vabi na predavanja: V prostorih Term Snovik bodo v petek. 24. 2. 2006. naslednje teme: - Vrsta, obseg in pogoji za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (M. Kos); - Kako do uspeSne turistične kmetije? (M. Kulovec); - Kaj si Zeljo turisti, ki obiščejo Kamnik in okolico? (Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik). V prostorih Kulturnega doma lanka Kersnika v Lukovici v petek. 3. 3. 2006. ob O.uri: - Pridelava zelenjave za potrebe gospodinjstva (A. Ogorelec). Vabljene gospodinje in ostali ljubitelji vrta. • CERTIFIKAT ZA OPRAVLJANJE DEIAVNOSTI: Eden izmed pogojev za opravljanje dejavnosti na kmetiji in njeno trženje je tudi ustrezna izobrazba. Vsi, ki za določene dejavnosti ne izpolnjujejo zahtev predpisane izobrazbe, lahko pridobijo certifikat. Število dejavnosti se veča, novosti najdete na spletni strani: http://www.nrpslo.org/podatkovnabaza/ksszs.aspx. Na tej strani najdete tudi natančne kataloge standardov znanj in spretnosti za posamezne dejavnosti. V kolikor bo med kmeti in kmeticami zadosti zanimanja, bomo v letošnjem letu organizirali certifikatno izobraževanje na področju peke kruha: izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način in pridelave ter predelave zeliSč. Prijave sprejemamo tudi za vse ostale dopolnilne dejavnosti na tel: 834-35-57 ali 041-310-173, Marta Kos. Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka Društvo krajanov Limbarska gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV 18. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, KI BO 26. MARCA 2006 OH 10. URI Igrata Študentski trio in Ansambel bratov PoljanSek Vabimo vas na predavanje Bogdana Žorža na temo RAZVAJENOST v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici v četrtek. 23. marca 2006 ob 20. uri. Psiholog z bogatimi izkušnjami že nekaj let vztrajno opozarja na Škodo, ki jo delamo z razvajanjem. Vse, ki vas tema zanima, vabimo, da izkoristite priložnost in v živo spoznate njegove izkuSnje in predloge za dobro vzgojo. Med prireditvijo bo v sobi za balkonom odprta igralnica za malčke. Zakonska skupina z Brda obvestila USPEŠNOST ALI NEUSPEŠNOST GLASILA ROKOVNJAČ, PRESODITE SAMI! Prvi mesec: leta 2006 nam je že usel. Za novo obračunsko obdobje pa se spodobi, da naredimo črto pod poslovanjem preteklega leta. Po odloku Številka 4/17/05 z dne 16. 2. 2005 je bilo v proračunu Občine Lukovica za izdajo glasila Rokovnjač v letu 2005 namenjenih 8.900.000,00 SIT. Dodeljena sredstva smo skozi celotno leto 2005 razporedili in razporejali skrajno gospodarno. V letu 2005 je izšlo 11 Številk glasila, vsak mesec razen v juliju. V tem mesecu glasilo Rokovnjač zaradi dopustov ne izide. Zato je avgustovska Številka obširnejša. Prvi prerez poslovanja smo naredili po izidu oktobrske Številke konec meseca oktobra. Preglednica porabe po vrstah stroSkov je naslednja: Tiskanje 3.1X2.625,00 Pogodba po javnem nalečaju-Grafex d.o.o. Fotografije 6.350,01 Fotocolor d.o.o. Postni nabiralnik 9.249,00 PoŠta Lukovica Telefonske storitve 76.720,57 Mobitel d.d., Telekom d.d. Popravilo fotoaparata 35.280,00 Uroš Fabijan s.p. Pomnilnik 72.000,00 Zupo d.o.o. Avtorski honorarji 724.428,36 Honoriranje naročenih člankov Študentski servis 57.238,00 ŠS d.o.o., administrativna dela študentov Sejnine 546.960,00 Uredniškega odbora SKUPAJ 4.710.895,94 l Igotovili smo, da imamo v celoti Se na voljo proračunska sredstva za pokrivanje stalnih (fiksnih) stroSkov za izdajo zadnjih dveh Številk, ki so: Tiskanje 1.830.230,24 Pogodba po javnem natečaju-Grafex d.o.o. Fotografije 1.450,00 Fotocolor d.o.o. Telefonske storitve 22.400,76 Mobitel d.d., Telekom d.d. Avtorski honorarji 321.041,27 Honoriranje naročenih člankov Sejnine 277.277.98 Uredniškega odbora Študentski servis 113.898,00 ŠS d.o.o., administrativna dela študentov Reprezentanca 55.090,00 Smrkolj Stanislav s.p., pogostitev vseh dopisnikov SKUPAJ 2.621.140,04 Stroški za izdajo vseh Številk glasila Rokovnjač za leto 2005 so naslednji: Celotni stroški izdaic Dovoljena proračunska sredstva Neporabljena dovoljena proračunska sredstva 7.332.035,98 8.<>00.000,00 1.567.964,02 Po gospodarnem ravnanju s proračunskimi sredstvi smo ugotovili, da razpolagamo Se z 1-567.715,81 SIT neporabljenih sredstev. Zalo smo se odločili, da za hitrejše in kvalitetnejše delo za nastanek glasila kupimo novo računalniško opremo. Ta bo koristna tudi našim zanamcem, saj je bila podedovana računalniška oprema zelo zastarela. Sredstva smo porabili, kot sledi: Računalnik 188.308,80 Zupo d.o.o. Zaslon 66.600,00 Zupo d.o.o. Tiskalnik 42.720,00 Zupo d.o.o. Digitalni fotoaparat 102.000,00 Zupo d.o.o. SKUPAJ 399.628,80 V letu 2005 smo tudi z objavljenimi reklamnimi oglasi ustvarili prihodke v znesku 1.712.755,00 SIT. Iz dokazanih podatkov je razvidno, da smo glasilo Rokovnjač za leto 2005 več kot racionalno "pospravili pod streho". Ostala so nam Se neporabljena sredstva v znesku 1.168.087,01 SIT. Tako smo bili veseli županove pobude, da k decembrski Številki glasila, prvič v samostojni občini, priložimo stenski koledar za leto 2006. Za koledar smo vse gradivo z motivi cerkva v naSi občini poiskali in pripravili sami. Tisk koledarjev je znaSal 1.167.838,80 SIT. Glede na pozitiven odziv bralcev glasila Rokovnjač, je stroSek, Se vedno v okviru proračunske postavke za leto 2005, ki bi ga lahko celo drugače porabili, neznaten. /jj Irena VoduSek Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Lukovica od 27. do 29. 3. 2006 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz. gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža .škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v občini Lukovica v ponedeljek, 20. 3. 2006, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne tKlpadke iz gospodinjstev bomo 20.03.2006 sprejemali od 14.00 do 15.30: Trojane pri poŠti; od 15.30 do 17.00: Blagovica pri poŠti; od 17.00 do 18.30: pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO. • Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. • Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. • Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. iz naših krajev in župnij God svete Neže na Golčaju Mak je daroval Marko Avsenik ob pomoti domačega župnika Jožeta Vrt/mika Romarji po končani slovesnosti Sveta Neža goduje konec januarja. To je priložnost, da se romarji prvikrat v letu zberejo v cerkvi na Golčaju, ki je posvečena prav sv. Neži. Letos je slovesnost potekala na predzadnjo nedeljo v januarju,. Sveto maso je ob pomoči domačega župnika Jožeta Vrtov.ška daroval župnik Marko Avsenik iz sosednje fare Kolovrat. Zbralo se je precejšnje Število romarjev od vsepovsod. V pridigi je bilo poudarjeno, da ne smemo odlaSati z naSim duhovnim življenjem, za kar nam je dober zgled sv. Neža. Pri oznanilih je župnik VrtovSek napovedal pobožnosti, ki se bodo letos Se vrstile na Golčaju. Tako bo na cvetno nedeljo blagoslov butaric, na velikonočno ponedeljek pa bo tradicionalna planinska maSa. V maju bodo vsako nedeljo popoldne Smarnice tudi z maSo, zadnjo nedeljo v septembru pa je od nekdaj žegnanje na Golčaju. Dodati je potrebno, da se lahko sedaj udobno pripeljemo od Blagovice do Vrank pod Golčajem po asfaltirani cesti. Lansko jesen so gradbeniki Darsa v sodelovanju z Občino asfaltirali na tej povezavi manjkajoči makadamski del ceste, kar je bil Se del Darsovega dolga Darsa ob izgradnji avtoceste skozi te kraje. fc> Kamilo Domitrovič OPRAVIČILO V prejšnji Številki je bil pomotoma objavljen napačen članek z. naslovom ŽUPAN OBISKAL STAREJŠE OBČANE. Tokrat objavljamo pravega in se vsem prizadetim opravičujemo. /n Uredniški odbor ŽUPAN OBISKAL STAREJŠE OBČANE Župan Matej Kotnik je pravkar minulih prazničnih dneh obiskal starej.Se občane občine Lukovica. Njegovega obiska, darila, tople besede in kar najlepših želja so bili deležni občani, ki so dopolnili častitljivih devetdeset let ali več. Točno devetdeset jih Šteje Se zelo vitalna Justina Bergant, ki jo je župan obiskal v Domu za ostarele v Domžalah. V pogovoru je, med Perevojčani in Sentjani dobro poznana in priljubljena Justina, povedala, da redno obiskuje Prevoje in se udeležuje Številnih prireditev v kraju. Tako Se vedno živi s temi kraji, se zelo zanima za tukajšnje dogajanje in si ob zgraditvi doma za ostarele v Šentvidu zelo želi, da bi se vrnila v domače okolje. V Šentvidu je na Kolačkovi domačiji župan obiskal Jožeta Lončarja. Tudi 92-letnik je bil vesel obiska in z županom sta pokramljala o starih časih. V Rafolčah pa domuje najstarejša občanka 99-letna Rozalija Iglic. AleSeva mama zelo rada sodeluje v pogovorih in tudi tokrat je gostu zaupala marsikatero skrivnost iz svoje bogate življenjske zgodbe. Ob slovesu ji je župan zaželel mnogo zdravja in na svidenje v začetku septembra, ko bo praznovala 100 let. Leon Andrejka V duhovniškem domu na Večni poti je župan obiskal župnika v pokoju Mihaela Trdina. V pogovoru se je župnik navezal na dolgoletno službovanje v Češnjicah, na katere ima lepe spomine. Marija Pergar iz Spodnjih Prapreč pri Lukovici pove, da ji v življenju ni bilo nikoli z rožcami postlano. Zdaj na starost si Zeli le zdravja. Marija Cerar iz Lukovice je županu orisala svojo mladost, službovanje v Kranju, kjer je spoznala moža, poroko, rojstvo otrok do današnjih dni. Za zdajšnji čas pravi, da so dobri časi in si Zeli le zdravja. Ivana PrelovSek je ponosna, da je najstarejša v vasi Čeplje. Pravi, da ni nikoli verjela, da človek res lahko toliko časa živi, a zdaj, da bo le zdrava pa bi Se rada videla, kako rastejo njeni pravnučki. Agata PrelovSek gleda na življenje dokaj optimistično. Pravi, da bo le zdravje, potem bo šlo. V življenju je marsikaj doživela, mlada je v vojni izgubila moža, ostala sama s tremi otroki, s trdim delom in odrekanjem dočakala častitljivo starost. Marija Dolin.šek iz Dupeljnov je vesele narave in rada govori o svojem življenju. Še vedno kuha, opravlja gospodinjska dela in ob pomoči ostalih domačih lepo skrbi za brata, ki je že več let priklenjen na posteljo. Na Učaku bo junija meseca Alojzija Novak dopolnila že častitljivih 95 let. Županu pove, da je v življenju veliko pretrpela. V vojni je izgubila moža, ostala sama s Štirimi otroki,na majhni kmetiji, delala je in vzgajala otroke. Najbolj je bila vesela, ko ji je župan podaril Zbornik Občine Lukovica. Zaupala mu je, da ji oči Se dobro služijo in da ga bo prebrala od začetka do konca. V KraSnji se je Zupanovega obiska veselila Matilda Štrukelj. Matilda je že .štiri leta na postelji, zanjo lepo skrbijo sin in obe hčeri in verjetno jo prav trda povezanost v družini ohranja, da se kljub bolezni Se iskreno nasmehne. Na dan obiska je Antonija Justin praznovala svoj 91. rojstni dan. Zgovorna ženica je županu na hitro opisala svojo življenjsko zgodbo, ki ni bila rož.nata. "Veliko veste," ji je rekel Zupan. "Kajne," se nasmehne, "saj sem najstarejša Prevojčanka." Irena Strmšek m gospodarstvo □ IZGRADNJA KANALIZACIJE V RAFOLCAH Polaganje glavnega cevovoda iz Rafolc" proti Šentvidu Krajani Rafolc in okolice so si iz ekoloških razlogov in urejenosti kraja že pred veliko leti želeli sodobno kanalizacijo. Idejni projekt je bil naročen in izdelan Se v stari krajevni skupnosti, v nekdanji občini Domžale; naročnik in plačnik je bila KS Rafolče. KS Rafolče je sestavljena iz več zaselkov, predvsem na hribovitih terenih. Zaradi tehnične zahtevnosti so se za kanalizacijo zaenkrat odločili v naseljih Rafolče in v vzhodnem delu Vrhovelj. Ker je graditev kanalizacije zelo draga investicija in da bi prišli do lastnih sredstev, so leta 1998 razpisali samoprispevek. To je bil prvi samoprispevek v novi občini Lukovica, ki je bil pozitivno izglasovan s 78,5 %, obenem pa je bila to zelena luč za nadaljnje priprave. Tako so bili izvoljeni tudi nadzorni odbor in dva člana,.janež Bernot in Marjan Kveder, ki naj bi sodelovala z izvajalcem del, nadzornikom, investitorjem in občino. Pred razpisom samoprispevka je bil na občinskem svetu sprejet sklep, da bodo imele prioriteto pri izgradnji kanalizacije tiste KS, v katerih bo izglasovan samoprispevek. Žal je bilo Se nekaj kriterijev, ki niso bili za vse KS enaki. Tako je bil nekje dovolj podpis lastnika, da se lahko koplje na njegovi parceli, v KS Rafolče pa so morali vse podpise lastnikov parcel, po katerih naj bi potekala kanalizacija, overiti pri notarju, kar je pobralo veliko časa in denarja. Pridobitev gradbenega dovoljenja so ovirali tudi nekateri posamezniki, ki so zahtevali razne spremembe na trasi. Leta 2002 so se dela 1. faze končno pričela, vendar zelo počasi z majhno gradbeno ekipo, dokaj nepregledno, z nadzorom pa krajani niso bili zadovoljni. V proračunu je bilo namenjenih precej več sredstev, kot jih je bilo potem za 1. fazo porabljenih. Vse to je vplivalo, da krajani s takim delom niso bili zadovoljni, zato so za 2. fazo gradnje kanalizacije zahtevali javni razpis. To je občina končno tudi upoštevala. Med več ponudniki je bila izbrana firma LAVACO d.o.o. Izbran je bil tudi nov nadzornik del, Franc Pezdirc. Takoj so dela stekla bolj transparentno, boljše. Zdaj je že znano, da bodo sredstva v visini 75 milijonov sit zadostovala za zaključek 2. faze, ki zajema izgradnjo vseh glavnih vodov s priključkom na glavni kolektor v Šentvidu Na koncu sledi Se izdelava hiSnih priključkov. Vsa dela, vključno s hiSnimi priključki, naj bi bila končana letos do poletja. Cevi, ki se vgrajujejo pri izgradnji kanalizacije, so iz sodobnih materialov. Ob tem je potrebno pohvaliti skupino rafolskih svetnikov s predsednikom KS, ki so se zavzeli, da ta investicija steče, kot je treba, z javnim razpisom in pravilnim nadzorom po terminskem planu. Tak način gradnje, predvsem 2. faze, bi bil lahko za primer graditve kanalizacije kjerkoli v občini. Po mnenju nekaterih vplivnih občanov se v občini preveč vlaga v nova zazidalna območja, ki iz različnih vzrokov ne bodo nikoli zaživela. Bolje bi bilo pospešiti gradnjo kanalizacije po vaseh in jo čim hitreje priklopiti na kolektor. Znano je, da je nova čistilna naprava dokaj neizkoriščena, občina pa bi tako lahko pobrala tudi več prihodkov. A Kamilo Domitrovič ROKOVNJAČEV VRTNARSKI KOTIČEK Vrtnarjeva opravila v marcu - sušcu 2006 Stari rimski koledar je začel s pomladjo. Prvi mesec v letu je bil zato marec. Bojeviti Rimljani so prvi mesec v letu posvetili bogu vojne Marsu. Slovensko ime za marec je sušeč in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravljati na pomladno rast. Če se sušca da orati, bo treba v malem travnu jokati! Koledarska pomlad se največkrat začne 21. ali izjemoma 20. marca. Vrtnarska pomlad se večinoma začne nekoliko prej, ko se po zimskem mirovanju rastline začnejo prebujati. Marec je za vrtnarja mesec velikih skušnjav. Dela je veliko in marsikaj je že treba narediti. A kljub temu bodite previdni. Hladne in mokre zemlje Se ne moremo obdelovati in čez noč Se lahko privihra mraz, ki nam pokvari pomladno razpoloženje. Ko zacvetijo prvi tulipani, se začne zima počasi, a zanesljivo poslavljati. Bodite previdni pri občutljivih sadikah: nevarnost pozeb Se zdaleč ni minila, čeprav so dnevi nekoliko toplejši. Kakor hitro postane nekoliko topleje in se zemlja osuši, pričnite obdelovati vrtne grede. Težke ilovnate zemlje se ogrevajo bolj počasi kot lažje in peščene. Dokler se zemlja oprijemlje obuvala, je za obdelovanje vsekakor prezgodaj. Ko pa pride pravi čas, odstranite zastirke in pokrivala. Odstranite korenine plevelov. Za konec pa grede lepo očistite in zravnajte, skratka, pripravite jih za setev in saditev. Iz semen vzgojite sadike zelenjadnic in zelišč. Če bomo imeli ugodne vremenske razmere, lahko začnemo s setvijo na prostem. V hladni in mokri zemlji semena in potem tudi koreninice rade zgnijejo. Najprej sejemo bolj odporne vrste zelenjadnic, napr. bob, črni koren, visoki grah, korenje, čebule in špinačo. Pri odločanju o glavnatih solatah, korenju in drugih zelenjadnicah izberite vsakemu letnemu času primerne sorte - tako je treba marca sejati zgodnje ali srednje zgodnje sorte. V začetku marca lahko na okenski polici, v topli gredi ali ogrevanem rastlinjaku lahko sejete gomoljasto in korenasto zeleno, sredi marca pa tudi že papriko, jajčevec. Ob koncu marca lahko sejete tudi že paradižnik. Od marca dalje bo v vrtu veliko opravil. Če boste že zdaj končali vse potrebne priprave, bo pravi začetek vrtnarskega leta minil brez nepotrebnih stresov in težav. A Lep vrtnarski pozdrav vatu želi Trajče Nikoloski Pr'Prava setvenepovrline Spomladanska pripr Sejanje Moč sonca Končno se je pokazalo sonce, ki naznanja, da bo kljub temu da nas zima Se ni zapustila, vendarle priSla pomlad. Pomlad bo s toplim soncem, upam, prinesla tudi več dobre volje in odprtosti, saj se tudi v Rokovnjaču kaže obilo nestrpnosti in žaljivih besedi, ki jih stresajo nekateri. Čeprav se razumejo na prav vse, se ne smemo čuditi, da se v njihovem času več kot Štirideset let ni v Lukovici nič dogajalo. Čeprav so se razumeli na prav vse, je zanikrni trg odraz prav njihovega dela. Hudo mi je Se, ker bi nekateri radi, da zdaj pa kar Matej vse odpravi, kar so "zaštrikali", Se bolj mi je pa vSeč, da bom lahko v ubogih Štirih letih lahko "pokasiral" vse za nazaj. Po svoji službeni dolžnosti sem bil dolžen, da so Strabagovi ljudje predstavili svojo idejo. Ker nisem neumen, sem vedel, da je najbolje, da se to najprej predstavi odbornikom, svetnikom in sosedom, ki bodo tako imeli možnost povedati svoje. Odbor je bil seznanjen z osnutkom odloka, kjer je bila predstavljena tudi možnost vključitve projekta naročnika in investitorja, ki je bil dan v debato. Odprta debata, do katere je prišlo, je bila izzvana s predlogom Strabaga, ki je bil podan v pogovorih, in resnici na ljubo je treba reči, da pisne želje oziroma uradne vloge za tako izvedbo Občina ni prejela. Zdaj govoriti, ali je tak osnutek huda prevara, so "babje čenče". Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi vsaki Lukovičanki, ki gre mimo Občine, kazal vse osnutke dokumentov, ki jih napravimo do sprejema dokumenta; ja, nekaterim bi se zmeSalo od velikega zadovoljstva, občina pa se na tak način ne bi premaknila niti za korak. Samo za urbanistično pogodbo, ki določa gradnjo komunalne infrastrukture, je bilo napravljenih preko deset osnutkov, ki smo jih preučevali na več deset sestankih in to tudi z odvetnikom. Sam se namreč ne razumem na vse stvari in za to povabim sodelavce, tako te županova beseda iz uprave kot tudi zunanje. Vsi se lahko zmotimo, ampak podcenjevati nas pa tudi ni treba. NaSa naloga je delati za interese občine in večine. Ne vsakega posameznika, le ti imajo tudi vsak svoj interes, temveč večine. Dobivam občutek, kot da nekateri mislijo, da si Zupan postavlja asfaltno bazo - no, tako bogat nisem in verjetno ne bom nikoli, o takih posegih niti ne odločam, odloča svet, ki pa mu zaupam, da se bo modro odločil; vsaj do sedaj je, hvala Bogu, bilo tako. Moje mišljenje se ni Se nič spremenilo, Se vedno sem Matej Kotnik kot prvi dan, ko sem stopil na Občino. Nekateri bi pa lahko o tem odločali, pa so sestopili. Zdaj, ko pa drugi veslajo na ladji z vsak po dvema vesloma, je pa fino govoriti, kako bi lahko to počeli bolje. Vsak ima možnost in imeli ste jo. Ne mi zameriti, ker težje razumem take, ki samo veliko govore, sam sem navajen delati. Kdor pa misli, da se da drugače, naj se mi pa javi, dela je dovolj in mu ga pokažem, če ga sam ne vidi. Nekateri so delali propagando v preteklih dneh tudi z neresnicami. Ko sem razmišljal, ali naj ukrepam, sem ugotovil, da je bolje, da jih pustim pri miru in se ne spuščam na njihov nivo. Kot svetnik sem bil proti širitvi kamnoloma v Lukovici. Širitev je bila takrat sprejeta, iz česar je logično, da se zdaj zavzemam za sanacijo. Sanacija pa zadeva to zadnjo širitev kamnoloma in ne one izpred 60 let, kar je razumljivo. Jasno je tudi, da se sanira prostor in ne čas. Sanacija je projekt, ki je povezan z odvozom materiala iz kamnoloma in ob slabem scenariju je to lahko tudi zelo daleč, ob veliki porabi pa kmalu. Kdor je verjel, da se sanira tak poseg kar nekega dne, ko si to nekdo zaželi, se je zmotil. Poglejte papirje! Tudi nima Občina sredstev za sanacijo, te ima po zakonu koncendent v kamnolomu in nikdar jih Se ni pokazal in bi jih tudi sam rad videl. Občina je prejela sredstva odškodnine za Škodo na javni komunalni infrastrukturi, morebitna zasebna Skoda pa je nekaj povsem drugega, kot pri avtocesti jo je potrebno dokazati in po sodni poti izterjati, kot je to v primeru oškodovancev zaradi predorov na Trojanah. Vendar je to v rokah ministrstva in pristojne rudarske inšpekcije. Na koncu, ko bo sanirano, je lahko tudi tako, kot predvideva Lokacijski načrt, lahko pa tudi ne, saj je v Lukovici lažje priti do projektov in financ, kot pa do volje, da bi se kaj premaknilo. Jaz pa sem Sel v županstvo s tem namenom, da odpremo tudi vrata razvoju, to pa pomeni tudi kako žrtev, prav gotovo pa ne iz "niča" izvirajoče lagodnosti. Trg v Lukovici se lahko obnovi tudi brez Strabaga, ne more se pa brez Lukovičanov, ta drugi pogoj je pa, verjemite, težji. Bolj kot kamnolom je skrb, ki se poraja, namenjena novemu plinovodu, ki bo šel vzporedno s starim skozi naSo občino. Novi plinovod bo večji in močnejši. Vplivno območje, ki se bo raztezalo na večji Širini nam v dolžini 22 km pomeni novo oviro v življenju celotne občine. Poseben poudarek bo treba dati pripravi lokacijskega načrta, kjer se bodo vse prostorske danosti definirale. Vse na.še prostorsko razvojne usmeritve moramo zaSčititi, ker je s tem povezan tudi razvoj v prihodnje. Spet se bomo srečali s Škodo, ki jo tak objekt povzroči neposredno na materialni last naših prebivalcev. V kratkem bomo tudi ustanovili komisijo, ki bo spremljala potek dogodkov v zvezi s plinovodom. Komisija bo imela veliko tehničnega dela, da bo tako modro ščitila naše interese. Po izjavah investitorje naj bi se gradnja novega plinovoda začela v letu 2008. Izkušnje z avtocesto, ki smo si jih nabirali v teh letih, nam bodo prav gotovo koristile. Občane prosim tudi za tvorno sodelovanje in pomoč, da se bomo tega problema lahko pravilno lotili. Po informacijah, ki jih imam, lahko povem, da bo v času, ko izide Rokovnjač, že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za izgradnjo infrastrukture in gradnjo logističnega centra Hofer na Prevojah, Tu nam je uspelo v dogovoru z investitorjem tudi omejiti protrtet skozi naselje. Gradbeni promet bo potekal po novi cesti. Pri sami gradnji bo seveda prihajalo do posegov, ki bodo bolj opazni, kljub prizadevanju gradbincev. Prav gotovo bo treba pokazati tudi mero razumevanja z obeh strani, da bo tako gradnja v letu 2007 tudi uspešno zaključena. V prihajajočem mesecu boste Prevojci in Šentjani veliko razpravljali o imenih novih ulic. Predlogi imen vam bodo poslani v javno razpravo, če bodo prišli drugačni predlogi, ki bodo smiselni in utemeljeni, jih bomo seveda tudi upoštevali. Nove tablice in dokumente pa boste menjali v naslednjem letu, ko bo Geodetska uprava tudi že izdala odločbe. Pospešeno se delata projekt za gradbeno dovoljenje za Solo v Blagovici in Izvedbeni načrt ureditve centra Lukovice na osnovi Lokacijskega načrta. Z nekaterimi Prevojci smo se ob prisotnosti projektanta pogovarjali o ureditvi križišča pri "telefonski govorilnici" in upam, da smo na.šli pravo rešitev, ki bo ustrezno sprejeta tudi s strani stroke. Predvsem pa hitimo, ker smo pozni s pripravo proračuna, ki je osnova za delo občine. Priprava pa zahteva naporna usklajevanja, kljub temu da bo letošnje letu najvišji v zgodovini občine, a so hkrati s tem tudi visoki odhodki in potrebe. Naj bo to kratko poročilo o tekočem delu. Želim vam lepe dni in naj sonce prežene meglo. /» Matej Kotnik, župan občinske novice Na podlagi 43. člena v povezavi z 49. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in v povezavi z 31. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-1) ter na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-1) minister za okolje in prostor sprejme SKLEP o javni razgrnitvi predloga strokovne rešitve poteka trase prenosnega plinovoda M 2/1 Rogaška Slatina-Trojane, okoljskega poročila in revizije okoljskega poročila SKLIC 2. prostorske konference i. Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev: 1. predloga strokovne rešitve poteka trase prenosnega plinovoda M2/1 Rogaška Slatina-Trojane, ki ga je pod številko projekta 50/04 maja 2005 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje (v nadaljnjem besedilu: predlog strokovne rešitve); 2. okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje za državni lokacijski načrt za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami, ki sta ga pod številko projekta P4M21RT -B114/123B novembra 2005 izdelala IBE, d. d., Ljubljana, in Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo); 3. revizije okoljskega poročila, ki sta jo oktobra 2005 izdelala okoljska izvedenca mag. Zoran Stojič in mag. Martin Žerdin, ter 4. povzetka za javnost. n. Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno od 3. marca 2006 do 3. aprila 2006, in sicer: • na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, • v prostorih Občine Lukovica, Lukovica pri Domžalah, Stari trg 1, Lukovica, • v prostorih Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, • v prostorih Občine Vransko, Vransko 59, Vransko, • v prostorih Občine Tabor, Tabor 21, Tabor, • v prostorih Občine Braslovče, Braslovče 22, Braslovče, • v prostorih Občine Polzela, Polzela 8, Polzela, • v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, • v prostorih Mestne občine Celje, Trg Celjskih knezov 9, Celje, • v prostorih Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur, • v avli Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 20, Šmarje pri Jelšah in • v prostorih Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina. Javne obravnave bodo: • 9. marca 2006 z začetkom ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika, Lukovica 46, Lukovica, • 13. marca 2006 z začetkom ob 16:30. uri v dvorani Kulturnega doma Vransko, Vransko 134, Vransko, • 13. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, • 20. marca 2006 z začetkom ob 17. uri v sejni sobi Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina, • 20. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v sejni sobi Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, • 21. marca 2006 z začetkom ob 17. uri v avli Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 20, Šmarje pri Jelšah, • 21. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v sejni sobi Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur, • 22. marca 2006 z začetkom ob 16:30 uri v sejni sobi Občine Polzela, Polzela 8, Polzela, • 22. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v dvorani gasilskega doma Žalec, Ulica heroja Staneta 1, Žalec, • 23. marca 2006 z začetkom ob 17. uri v sejni sobi Občine Braslovče, JSraslovče 22, Braslovče in • 23. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v sejni sobi Občine Tabor, Tabor 21, Tabor. m. Med javno razgrnitvijo in javnimi obravnavami ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe k predlogu strokovne rešitve in okoljskemu poročilu. Pripombe in predlogi se do 3- aprila 2006 lahko dajo pisno na mestih javne razgrntve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javni obravnavi ali pa se pošljejo na elektronski naslov: gp.mopžgov.si, pri čemer se v rubriki "Zadeva" navedejo ključne besede "plinovod: Rogaška Slatina-Trojane". O pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odloči pripravljavec državnega lokacijskega načrta po predhodnem mnenju pobudnika izdelave predloga tega načrta. IV. Med javno razgrnitvijo iz I. točke tega sklepa imajo v postopku celovite presoje vplivov na okolje pravico dajati mnenja in pripombe fizične ali pravne osebe, ki imajo na območju, na katero se predlog strokovne rešitve nanaša, stalno prebivališče ali sedež ali v lasti nepremičnino, ter nevladne organizacije iz prvega odstavka 153. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04). V. Med javno razgrnitvijo iz 1. točke tega sklepa Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, vabi na 2. prostorsko konferenco, ki bo 28. marca 2006 z začetkom ob 14. uri v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bodo predstavljene strokovne podlage za državni lokacijski načrt za prenosni plinovod M2/1 Rogaška Slatina-Trojane. Nanjo so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti in nosilcev urejanja prostora. Gradivo iz prvega odstavka te točke je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. uro in 15.30, na sedežih Občine Lukovica, Občine Zagorje ob Savi, Občine Vransko, Občine Tabor, Občine Braslovče, Občine Polzela, Občine Žalec, Mestne občine Celje, Občine Šentjur, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Rogaška Slatina, in sicer med uradnimi urami, na spletnih straneh Urada za prostorski razvoj: http://www.gov.si/upr/aktualno.php, v rubriki Obvestila za javnost. VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (www.gov.si/upr), v časopisu Večer ter na krajevno običajen način na Radiu Celje, Radiu Štajerski val, v časopis Novi tednik in Rokovnjač ter na lokalnih televizijskih postajah ETV, TV Celje in 1TV. Št.: 350-10-4/2005-VC Ljubljana, 16. januarja 2006 EVA: 2006-2511-0080 Janez PODOBNIK MINISTER za okolje in prostor _w kultura KULTURA NAS SPREMLJA NA VSAKEM KORAKU Slovenci smo eden redkih narodov, če že ne kar edini, ki z državnim praznikom počastimo kulturo, kulturno dogajanje in ustvarjalnost. Zavedanje, da narod raste iz kulturnih temeljev, torej jezika, knjige, petja, arhitekture, tradicije, se je v slovenski vsakdan vraslo globlje, kot se morda tega sami zavedamo. Težko si predstavljamo februar brez Prešernovega dne, Ptujsko polje brez kurentov, naSa mesta brez gledališč in muzejev, težko si predstavljamo naS domači prostor Črni graben brez društev, brez zborov, brez ljudi, ki ohranjajo kulturno dediščino ter vzpodbujajo in krepijo v nas tisto najbolj prvobitno - željo po druženju, po ustvarjanju, vrednotenju, torej po kulturi. Takemu ustvarjanju in tem ljudem je bila posvečena letošnja osrednja prireditev v naši občini ob Prešernovem dnevu v soboto, 4. februarja, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Proslavo je pripravilo KD Janko Kersnik Lukovica ob svoji 55-letnici, tako da je bila celotna prireditev nekakšna predstavitev dejavnosti društva. Prvi, bolj formalni del, sta popestrila moški pevski zbor ter dekliški pevski zbor Mladost. Župan Matej Kotnik je kot. osrednji govornik poudaril, da si vsi, "ki našo kulturo gor drže", zaslužijo posebno priznanje in pohvalo. Osrednji del razmišljanja pa je namenil človeku, ki je sicer sodobnemu času že odmaknjen, vendar spada med velike može našega prostora, Jakobu Zupanu, pesniku, duhovniku, poliglotu, kritiku takratnega časa, saj je v letu 2005 minilo 220 let od njegovega rojstva. Na pobudo posameznih kulturnih dru.štev pa je ob kulturnem prazniku društvu ter sedmim posameznikom, članom kulturnih društev, podelil plakete. Prejeli so jih: Kulturno društvo Janko Kersnik iz Lukovice, ki je z. ustanovitvijo 15. 2. 1950 razgibalo kulturno življenje v Lukovici in okoliških krajih. Takrat so se ljubitelji slovenske besede, pesmi in drugih kulturnih dejavnosti zbirali v Slaparjevem salonu v Lukovici, z zgraditvijo nove dvorane v Zadružnem domu leta 1952 pa se je kulturna dejavnost tega društva še okrepila, saj sta se ji pridružili Se folklorna in tamburaška skupina. Danes sta najdejavnejši gledališka skupina in moški pevski zbor, ki s svojimi nastopi doma in na gostovanjih vselej žanjeta aplavz in zadovoljstvo gledalcev oziroma poslušalcev. Kulturno društvo Janko Kersnik je tako organiziralo mnogo srečanj pevskih zborov in gledaliških skupin in domačini jim vselej radi prisluhnejo. Leta 2002 se je tema dvema skupinama pridružil še novoustanovljeni dekliški pevski zbor, ki s svojimi mladimi glasovi vsako leto privabi na svoj koncert veliko poslušalcev. Tako je kulturno življenje v Lukovici tesno povezano z društvom, saj pomeni bogatenje slovenske besede in pesmi, hkrati pa skrbi za "zdravo" življenje mladostnikov, ki se vse bolj vključujejo v življenje in delo druStva. Da je Kulturno društvo Janko Kersnik vsa ta leta polno živelo in delovalo, so imeli največ zaslug njegovi predsedniki: Jože Cerar, pokojni Franc Capuder, Miran Pezdirc, Tomaž Bole, Darja Čemažar, Danica Avbelj, pokojni Tone Gostič in današnji predsednik Niko Capuder; Jure Močilnikar (Godba Lukovica) je bil eden glavnih pobudnikov ustanovitve Godbe Lukovica, ki je s svojim delom začela leta 1998, in njen prvi kapelnik. Vseskozi se je posvečal tudi izobraževanju njenih članov in prispeval, da se je število godbenikov vsako leto povečevalo in je godba s svojimi nastopi res postala del življenja občine. Godbo je vodil do leta 2004, sedaj pa z njo sodeluje kot učitelj v interni glasbeni šoli; Karel Leskovec (KD Mešani pevski zbor Šentviški zvon), ki zbor vodi že 15 let in ga je s svojim pedagoškim pristopom pripeljal na zavidljivo umetniško raven. Požrtvovalno delo razdaja z veliko ljubeznijo do naših krajev; v preteklosti je v sodelovanju s prejšnjimi zbori na državnih tekmovanjih dosegel zavidljive uspehe, sedaj pa je že nekaj let strokovni sodelavec na revijah pevskih zborov po vsej državi; Magda Kreft (KUD Fran Maselj Podlimbarski) vodi v druStVU skupino ljudskih pevcev, ki popestrijo marsikatero dogajanje v naši dolini. V letu 2005 je imela skupina skupaj 17 nastopov in zaradi njene dejavnosti je Krašnja že dvakrat gostila srečanje ljudskih pevcev slovenskih pokrajin. Kot članica likovne skupine se udeležuje ex tempor in si v komediji Čaj za dve v domu upokojencev kot upokojena poklicna igralka deli sobo s kmetico; Pavla Jeras se je delu v društvu zapisala že takrat, ko se društvo Se ni imenovalo Franj Maselj Podlimbarski, pred več kot 50-imi leti torej. Nastopala je Se v stari Šolski stavbi. Z veseljem tudi prenaša spretnost pletenja iz. slame na mlajše. Skrbi za spominsko ploščo Jožeta Podmilšaka - Andrejčkovega Jožeta na njuni rojstni hiši, je tista, ki tako ali drugače pomaga pri vseh aktivnostih kulturnega društva; Stanko Pele (KD Janko Kersnik Lukovica) je igralsko doživeto upodobil tragično življenjsko pot rokovnjača Groge v svoji lastni monodrami ter blestel v ostalih vlogah (Glažek, Saganarel, ...); Miha Urbanija (KD Janko Kersnik) je v dramski skupini odigral mnoge vloge, interpretiral Kersnikova besedila, turistični krožek OŠ Janka Kersnika pa je leta 2004 z njegovim scenarijem Poštna kočija dosegel prvo mesto na državnem tekmovanju; Franci Capuder (KD Janko Kersnik) že 37 let prepeva v zboru, 14 let pa ga vodi kot predsednik, poleg tega pripravlja scenarije za gledališko skupino. V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalil predsednik KD Janko Kersnik Niko Capuder, V drugem delu je po kratkem odmoru gledališka skupina KUD Janka Kersnika že sedmič ponovila Molierovega Zdravnika po sili. Sicer Dobitniki plaket Sveži deklifki glasovi popestrijo prireditve Molki pevski zbor Drvar - zdravnikpo sili (Stanko Pele) in njegova "nezadovoljna" tena (Spela Kveder) lahkotna komedija z večno tematiko ljubezni in odvečnim vmešavanju staršev v čustveno življenje otrok, je napolnjeno dvorano dodobra nasmejala. Scenarij za prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in 55 letnici KD Janko Kersnik si je zamislil Danijel Potočan, ki že vrsto let sodeluje z. društvom kot svetovalec, scenarist in režiser. A Marta Keržan kultura Ivan Baloh: Dolinska kronika Doline so vasica nad Trojanami, ki premore danes vsega eno domačijo. Čeprav je skrita v objemu gozdov, ji zgodovina prejšnjega stoletja ni prizanesla. Že dolga leta je v mislih Ivana Baloha zorela misel, da zapise zgodovino svojega domačega kraja in jo tako obvaruje pred pozabo. Avtor se na 82-ih staneh spominja zgodovine Dolin od leta 1900 pa do danes. Knjiga z naslovom Dolinska kronika je nastajala Štiri leta, od marca 2001 do marca 2005, tematsko je razdeljena na tri dele. Prvi opisuje dogajanje med letom 1900 in začetkom druge svetovne vojne. Drugo poglavje govori 0 obdobju druge svetovne vojne, ko so okupatorjevi vojaki usmrtili oba starSa takrat mladoletnega avtorja, ki je tako ostal sam s staro materjo, mladoletnimi sestro in tremi brati, najmlajši je tedaj Štel komaj Sest let. Zadnje poglavje opisuje dogajanje po vojni vse do današnjih dni. Knjiga je zaenkrat iz.Sla v majhni nakladi, avtor pa že išče sponzorje, ki bi pripomogli k natisu večje naklade. Vsekakor gre za izredno zanimivo delo, ki predstavlja pestro zgodovino majhnega koščka naše občine. A Mojca Smrkolj Mami za praznik Draga mami, ti si sonček, ki prijetno nam žari, iz dneva v dan nas osrečuješ, skrbiš, da smo zadovoljni vsi. Hvala tebi za življenje, ki si ga podarila mi, hvala za prve ti besede, ki z ljubeznijo si me jih učila. Ob praznovanju ti želim, da vesela bi bila in zdrava, srečna na večer življenja, ki naj bilo bi brez trpljenja. Še mnogo jaz imam želja, ti moja, draga mamica, a največja je pa ta, da še dolgo ob meni bi bila. Ko za vedno se boš poslovila, tvoj hladen dom moja solza bo zmočila. Ob njem bom tiho stala in molila, hvaležna ti za vse, kar zame si storila. Anica Pungartnik ŠENTVIŠKI ZVON POSNEL NOVO ZGOŠČENKO MPZ Šentvid Komaj smo zakorakali v novo leto, pa je za nami že skoraj mesec februar, pred vrati že diši po prvih pomladanskih dneh. Pa vendar se pevke in pevci mešanega pevskega zbora Šentviški zvon ne moremo posloviti od božičnih napevov in melodij; le - te še grejejo srca in se vračajo v našo zavest kot odsev najlepšega časa v letu. Šentviški zvon v leh dneh snema Se zadnje pesmi za novo, tretjo zgoščenko božičnih napevov; odkar smo pred leti posneli prve božične pesmi, se je nabralo toliko novih melodij, novih skrivnostnih zgodb in pričakovanj, vpetih v te večno lepe napeve, da smo se odločili za izdajo še ene zgoščenke. Tako kot posebno doživetje predstavljajo na.ša gostovanja, tako je posebno doživetje tudi snemanje v studiu. Snemalni studio Krt v Stranjah nam je že čisto domač, saj smo v njem "preživeli" kar nekaj sobotnih popoldnevov. Izjemno natančni zborovodja Karel Leskovec namreč ne dovoli nobene napake, nobenega "Slepanja", kot pravi sam. Zapeti je potrebno jasno, glasno, razločno in predvsem popolnoma točno. Ritem, dinamika, melodika, prav vse je pri snemanju pomembno. Prednost je seveda ta, da pesem lahko večkrat zapojeS in jo resnično "izpiliš" z najvišjo mero posluha in tehnike. Kljub naporom, ki nam ob koncu snemalnega dneva iztisnejo zadnjo kapljo moči, je preživeti dan v studiu nepozaben. Smeh, zadovoljstvo ob dobro zapeti pesmi, pa tudi jeza in oster pogled zborovodje, kadar že čisto na koncu zapete pesmi nekaj "zaškriplje" in je treba vse ponoviti. Skratka, lepa in nepozabna doživetja. Novo zgoščenko bo sponzoriralo domače podjetje BS TEHNIK, d.o.o., ki poleg drugih stalnih sponzorjev I posluhom za kulturo večkrat pripomore k realizaciji naSih projektov. Upamo, da bodo naši poslušalci pesmim z veseljem prisluhnili in ob njih podoživljali vse lepo in čarobno, kar je povezano z božičnim časom. A Mojca S. m w kultura KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale FEBRUAR 2006 GLEDALIŠČE ponedeljek, 27. februar 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 28. februar 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN sreda, 1, marec 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN petek, 3. marec 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Sofokles Kralj (Jjdipus Gledališče Koper / PreSernovo gledališče Kranj tragedija TATJANA KOKALJ NA OBISKU V KNJIŽNICI Tatjana Kokalj v pogovoru z otroki Knjižnica Šentvid je v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru programa Povabimo besedo gostila v svojih prostorih mladinsko pisateljico Tatjano Kokalj. Rojena je bila v Moravčah, sedaj pa živi v Dobu pri Domžalah. Pravijo, da so pravljice življenjska resnica. Ljudje si v minulih tisočletjih niso smeli povedati življenjskih resnic v neposredni obliki, temveč samo v obliki simbolov. Simbolični jezik (pravljični liki) pa je najbolj razumljiv otrokom, pesnikom, mistikom, skratka posameznikom, ki vidijo tudi duhovne vsebine življenja. Ljudje so si torej v preteklosti sporočali življenjske resnice v obliki pravljic, mitov in legend, zato vsebujejo pravljice čisto drugačna sporočila kot druge literarne zvrsti, ki so plod avtorjeve domišljije. Veliko pesnikov, pisateljev, znanstvenikov je spoznalo pomen in vrednost pravljic. C. S. Lewis je takole zapisal: "Pravljice so duhovna raziskovanja, ker razkrivajo človeško življenje, kot ga vidimo ali občutimo ali slutimo od znotraj." Otroku ne moremo razlagati in dopovedovati, kaj je ljubezen, poštenje, zakaj se z neba usujejo kaplje dežja, kaj je strah in podobno. Vse to mu je treba posredovati na njemu razumljiv način. In ravno tako se tudi Tatjana Kokalj loteva pisanja svojih pravljic o miškah, zajčkih, ježkih in polžkih, ki vsak na svoj način pripomore, da je otroku razumljivo, da drevo, iz katerega visijo veje, ni divji mož, da na poti v gore ni potrebno metati na tla drobtinic kruha, da bomo znali nazaj, ampak se držimo rdečih markacij in s tem pripomore, da otroka pripravljamo na zunanji svet, da mu pomagamo videti bistveno v svetu - kaj je dobro in kaj zlo. Prav zato otroci radi prebirajo njene prigode. Z obiskom je razveselila otroke, ki so radi prisluhnili in se z veseljem pogovorili, nekaj zapeli, za konec pa še pobarvali miško, ki zelo rada nastopa v Tatjaninih pravljicah. A Kristina Galun Prešernov nagrajenec Matevž Kink Prešernov nagrajenec Hfe I Matevž Kink iz Vrbe pri Šentvidu je Z že gostoval v našem glasilu. Tokrat I ga predstavljamo kot Prešernovega 1 nagrajenca na področju vrhunskega petja. Baritonist Kink je akademski glasbenik pevec in profesor petja. Z diplomskim koncertom je 13. aprila 2005 v razredu izr. prof. Alenke Dernač-Bunta na Akademiji za glasbo v Ljubljani z odliko zaključil Studij. Prihaja iz glasbene družine iz Celja. Po končani gimnaziji v Celju je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za umetnostno zgodovino in si kasneje pridobil tudi strokovni naziv konzervator za nepremično kulturno dediščino. Študij solopetja je začel pri prof. Marku Bajuku na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. V tem času je veliko nastopal po Sloveniji. Kot solist je nastopil z zborom in orkestrom Srednje glasbene šole v Cankarjevem domu in Slovenski filharmoniji. Pripravil pa je tudi nekaj samostojnih solističnih recitalov. Sodeloval je na solopevskih seminarjih, ki so jih vodili Leopold Spitzer, Kurt Widmer, Alfred Burgstaller in Marvin H. Keenze. Tudi v času Studija na Akademiji za glasbo je imel nekaj pomembnih javnih nastopov (Ljubljana, Vaše - samospevi Antona Lajovica). Nastopil je v okviru koncertov Glasbene mladine Ljubljana, kot solist Mešanega zbora Akademije za glasbo, v okviru Triade 2003, na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi 2003 v Trstu, junija 2004 je nastopil z orkestrom SNG Opere in baleta iz Ljubljane (dirigent Wellisar GentscheffJ, poleti 2003 pa je kot štipendist VCagnerjevega sklada obiskal slavnostne igre v Bavreuthu. Vseskozi pa je deloval tudi kot zborovski pevec. Bil je član Evropskega mladinskega zbora (Madžarska, Španija) in uglednih slovenskih pevskih zborov (Komorni zbor Emanuel Celje, Komorni zbor RTV Slovenija, Komorni zbor Ave), s katerimi je nastopal tudi kot solist (Slovenija, Italija, Avstrija, Švica, Nemčija, Hrvaška, Anglija, Estonija, Argentina, Čile ...). Zaposlen je v Slovenski filharmoniji kot član Slovenskega komornega zbora, hkrati pa se še pedagoško udejstvuje - na glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani ima svoj pevski razred. Ob zelo uspešni diplomi je bil Matevž Kink Se z ostalimi diplomanti v lanskem letu letos nagrajen s Študentsko PreSernovo nagrado, ki jo podeljuje Akademija za glasbo. Ta preddipolomski vrhunski koncert smo lahko poslu.šali tudi mi lani aprila v Lukovici. Sicer je Matevž tudi član Cerkvenega zbora Šentvid, kjer s svojim znanjem prispeva k stalnemu napredku zbora. Prešernovemu nagrajencu Matevžu Kinku čestitamo in pa mu želimo Se veliko uspehov na njegovi umetniški glasbeni poti. A Kamilo Domitrovič Študentska Prešernima nagrada otroci SREČANJE SPISATELJEM SLAVKOM PREGLOM, PREDSEDNIKOM DRUŠTVA BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE Ponedeljek, 6, februarja, je bil za učence OŠ Janka Kersnika Brdo poseben dan, posvečen kulturi. Na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku smo namreč povabili pisatelja, založnika in predsednika Društva Bralna značka Slovenije Slavka Pregla. Z aktivnostmi, povezanimi s Preglovimi deli, pa smo na šoli začeli že septembra. Takrat je ob pisateljevem 60. rojstnem dnevu knjižničarski krožek pripravil knjižni kviz. Učenci so prebirali in spoznavali Preglova dela in izdelali plakate o njegovem življenju in delu. Nato smo razpisali literarni natečaj kot poustvarjanje Preglove knjige Geniji v kratkih hlačah. Učence smo povabili, da prostovoljno predstavijo doživljaje iz šolske klopi. Pri tem je bilo pomembno, da je bil iz besedila razviden pomen prijateljstva, sodelovanja s pridihom humorja. Piscem smo na izbiro ponudili tudi pet naslovov. Izmed oddanih besedil smo med učenci od 2. do 4. razreda izbrali tri, ki so jih napisali učenci Nejc Klopčič, Ema Meden in Julija Šuligoj. Enako smo naredili tudi med učenci od 5. do 9. razreda, med katerimi smo izbrali besedila Ane Kveder, Nine Dolinar in Katje Pervinsek. Učenci so pri likovnem pouku na predmetni stopnji prebirali Preglove basni in jih ilustrirali. Dramski krožek razredne stopnje je pripravljal krajše šaljive prizorčke iz. knjig Zdravilo za poredneže in Juha cviluha. Knjižničarski krožek je pripravil skeč, odlomek iz Preglovega zabavnega bontona, ki ima naslov Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju. Mlajši učenci so prebirali in ilustrirali slikanici Smejalnik in civilna zavora ter Male oblačne zgodbe. Učenci so tako ustvarjali do 6. februarja. Tega dne so na prireditev na Brdo prišli tudi učenci 1. razreda s Prevoj in pa učenci z obeh naših podružnic, Blagovice in Krašnjc. G. Pregla smo na prireditev povabili kot častnega gosta, ki je učencem po odpeti himni v prijetnem in humorno obarvanem uvodnem nagovoru povedal veliko pomembnih resnic o smislu kulture in odgovornosti do vrednot življenja. V nadaljevanju programa so avtorji izbranih besedil literarnega natečaja svoja besedila prebrali še drugim učencem. Za nagrado so prejeli knjigo Slavka Pregla. Nato smo na odru predstavili tudi skeče Preglovih del v izvedbi dramskega in knjižničarskega krožka. Razstava ilustracij Preglovih basni in slikanic ter razstava Preglovih knjižnih del pa bosta po hodnikih šole postavljeni še nekaj tednov. Na prireditvi smo, sedaj Ze tradicionalno, razglasili šolske Prešernove nagrajence s knjižnega področja med mlajšimi in večjimi učenci ter med učitelji. Med učenci od 2. do 4. razreda je v letošnjem šolskem letu najbolj pridna bralka in zato Prešernova nagrajenka Romana Gerčar iz. 3.b razreda. Med učitelji na razredni stopnji si je ta naziv prislužila učiteljica UrSa Iglic. Ana Meden iz. 9. a razreda je Prešernova nagrajenka med učenci predmetne stopnje, učiteljica Marina Kajbič pa med učitelji. V "nepreglovcm" programu sta zapela Se otroški in mladinski pevski zbor, Petra Cerar je dokazala, da je imenitna flavtistka. Program pa je strnila skupina Mi štirje: Avguštin, Ivan, Blaž in Grega so zaigrali šopek domačih melodij. Učenci so se na prireditvi dokazali in spremljali kulturno ustvarjanje v več dejavnostih, povezanih večinoma s knjigo. Tako smo drug daigim pokazali, da je knjiga, če jo cenimo, še vedno bogata zakladnica kulture. Nagrajeni' spise si preberiie ludi vi.'.1 Danica Dolar, knjižničarka RADA SEM V SVOJEM RAZREDU Bilo je konec glavnega odmora. S prijateljicama smo se zmenile, da si bomo med uro matematike pošiljale pisemca. Učiteljica je pisala na tablo račune. Na listek, strgan iz beležke, smo napisale smešne verze. Potem smo odpisale in listek oddale naprej. Odpisovanje je potekalo tako, da je Teja dala listek s pisemcem Katarini, Katarina Urški, Urška Lei, Lea Anamarie in Anamarie meni. V trenutku, ko sem prejela pisemce, me je učiteljica poklicala k tabli. Sprva je sploh nisem slišala. Pred očmi mi je pomahala roka sošolca, ki je sedel poleg mene. Hitro sem se "zbudila" in vstala, da bi odšla k tabli. Spotoma sem razmišljala: "Kaj, če ne bom znala?" Vsa napeta sem pričakovala račun. Naloga se je glasila: "Izračunaj naslednji ulomek: 1362 + 2282". Ker je račun zahteval le ponovitev snovi, sem ga k sreči pravilno izračunala. Nato sem vsa srečna kar poletela na svoj stol in zopet odpisala. Teja mi je napisala, da bo bolje, če nehamo, ker se res lahko zgodi kaj neprijetnega. Dodala je Se, da je učiteljica gotovo kaj posumila. Torej, tistega dne smo ukinile pisemčka. No, včasih to še počnemo, ampak ne po celem razredu, kot smo takrat. Dopisujemo si samo tiste prijateljice, ki v razredu sedimo bliže skupaj. A Julija Šuligoj, 4. a SKUPAJ DOSEŽEMO VEC Šola je zanimiva. A še bolj so zanimivi šolski tabori. Preden sem prišla na brdsko šolo, sem hodila na OŠ Venclja Perka v Domžale. Naš razred je bil zelo drugačen od ostalih. Nismo bili enotni, saj smo se vedno prepirali. Eni so trdili to, drugi ono. Jaz sem se najbolj ujela s petimi puncami in z vsemi fanti iz našega razreda. V 5. razredu smo Sli na tabor. Ne vem točno kam, vem le, da se je dom imenoval Škorpijon. Sodelovali smo lahko pri več dejavnostih: jahanju, astronomiji, pri raznih pohodih, spoznavanju rastlin in pri prehrani. Najbolj se mi je vtisnil v spomin orientacijski pohod. Tekmovali smo proti 5. b razredu, kjer so se sošolci med seboj dobro razumeli. Pred pohodom smo morali izbrati vodjo. Mi smo se Ze na začetku sprli. Nazadnje so zmagali fantje, ki so izbrali Roka. Hodili smo in hodili, a nikamor nismo prišli. Po dvajsetih minutah smo ugotovili, da smo se izgubili. Spet se je vnel prepir. Tokrat sva vodstvo prevzela midva z Janom. A nisva vedela, kje smo. Hitro smo stekli na start in začeli znova. Dobili smo pet nalog, ki smo jih morali rešiti. Razdelili smo se v pet skupin. Prvo nalogo je rešila prva skupina in tako naprej. Pri peti nalogi smo ujeli B razred. Treba je bilo poiskati manjši predmet, ki je ležal nekje okoli nas. Malo smo se razkropili in začeli iskati. Fantje so ustrezni predmet kmalu naSli. Hitro smo se zbrali v krog, da drugi niso videli predmeta. Stekli smo proti cilju in zmagali. Učiteljica nam je čestitala in rekla, da smo to zmogli le zato, ker smo delali skupaj. Vedno moramo poslušati drug drugega! Le tako zmoremo več. A Katja Pervinsek, 9. a otroci UČENCI OŠ ROJE V ZIMSKI ŠOLI V NARAVI Od 22. do 26. 1. 2006 je OŠ Roje organizirala zimsko .šolo v naravi na Pohorju za učence 5. razreda in nekatere učence drugih oddelkov vzgoje in izobraževanja. Tako se je zimske šole v naravi udeležilo 9 učencev in 3 učitelji. Bivali smo v hotelu Bellevue, tako da smo imeli smučišče tik "pred vhodnimi vrati". Glavni cilj šole v naravi je bil naučiti otroke smučati oz. jih seznaniti z osnovno šolo smučanja. Ostali cilji so bili: spodbujati socializacijo otroka, osvojiti osnovno smučarsko znanje, oblikovati športne navade in kulturen odnos do narave, se osamosvajati. Po petih smučarskih dneh trdega in vztrajnega dela tako učencev kot učiteljev so se vsi učenci naučili smučati samostojno: na lažjih terenih trije učenci, na zahtevnih terenih in z začetki zarezne (carving) tehnike pa vsi ostali učenci. Otroci so resnično uživali v zimsko zasneženem okolju, saj toliko snega ni bilo že dolga leta. Za večino otrok je bil to najdaljši čas, ki so ga preživeli brez staršev oz. rejnikov, vendar so ga vsi premostili brez kakršnih koli problemov, saj so bili od jutra pa do večernih ur ves čas zaposleni. Običajne težave s prilagoditvijo na novo okolje so se pojavile le prvi dan, vendar so že naslednji dan izginile. Torej s socializacijo otrok v novem okolju ni bilo nobenih težav. Učenci so celo zadnji dan bivanja izrazili željo, da bi ostali še en teden, če bi bilo seveda izvedljivo. Polni vtisov in novih doživetij so prišli v Domžale, kjer so jih že nestrpno čakali starši oz. rejniki. A Učitelj ŠV, Primož Ahačič ŠPORTNE URICE V VRTCU "MEDO" V vrtcu Medo poteka program, osnovan na podlagi kurikuluma. Za tiste, ki s tem izrazom še niste seznanjeni, dovolite, da razložim, da gre za preprosto, a smiselno povezavo športa s šestimi področji: gibanjem, umetnostjo, matematiko, jezikom, naravo in družbo. Vaditeljica Katka sledi načrtu, ki poudarja gibanje, vsako uro pa v to vključi tudi eno izmed področij, kar pa otroci sploh ne opazijo, a vendar se ob tem zabavajo in učijo. Saj veste, če jim rečemo, naj skočijo v krog, je to za nekatere samoumevno, nekateri pa še razmišljajo, "A v krog? A saj res, to je krog.", in ob tem urijo znanje matematike ... Naš cilj je otroke ne le gnati v določene dejavnosti pri športni vzgoji, ampak usmeriti se na delo in učenje v razredu in igralnici, ki lahko poteka tudi v telovadnici, sproščeno brez zvezkov le z glavo, domišljijo in preprostim razmišljanjem. Ker dejavnost poteka v času podaljšanega varstva, se je za to odločilo kar nekaj otrok. Starši prispevajo majhen prispevek društvu, ki vodi vaditelje, vrtec pa nudi brezplačen prostor, kar je zelo pohvalno, kajti tovrstnih dejavnosti ni nikoli preveč. V mesecu aprilu pa za otroke "športnih uric" načrtujemo teden brezplačnega rolanja. Tečaj bo dosegljiv tudi za tiste otroke, ki obiskujejo vrtec oz. šolo, o tem pa boste še nakrtadno obveščeni. Želimo, da bi se v prihodnjem šolskem letu za tovrstno dejavnost odločilo še več Sol, saj bi tako skupaj prispevali k raznoliki in umsko dobri gibalni vzgoji. Za ŠD Fan vit-as Mojca Grojzdek, koordinatorica vaditeljev mladi MLADI: NALOŽBA ZA PRIHODNOST Ob prestopu v novo leto je marsikdo razmišljal o svoji preteklosti in verjetno tudi prihodnosti. Smo naredili kakSno naložbo za prihodnost? Imamo kaj, na čemer bomo gradili svojo prihodnost v letu 2006 in Se naprej? Ste najprej pomislili na svoje finančno stanje? Če ste, potem spadate v povprečno skupino mladih, ki svojo finančno situacijo enači s svojo prihodnostjo. Toda ali ta dva pojma res soupadata? V letu 2005 je Studente in dijake, ki smo delali preko Študentskega servisa "doletel" davek. S skupnimi močni nam je v sredini leta uspelo davek odpraviti oz. vsaj delno omiliti. Torej se že veselimo naslednje pomladi, ko bomo dobili povrnjeno dohodnino! Toda, kaj bo aktualna oblast v svojih socialnih reformah storila za mlade, je že druga zgodba, v katero pa se na bom spuSčala. Torej v žepu imamo npr. 50. 000 tolarjev, ki nam jih bo povrnila država, kaj zdaj? Recimo, da bomo v letu 2006 naredili nekaj za naSo prihodnost. Torej recimo, da moramo teh 50 000 tolarjev porabiti pametno. Na vrata trkajo posredniki za različne "pametne naložbe" in nas prepričujejo, da bomo imeli v letu 07 že 100 000 tolarjev. Že, že...toda v letu 07 bomo potrebovali vsaj nekajkrat več denarja. Saj smo prebrali v letnem horoskopu za 06, da imamo planete v taki konstalaciji, ki nam obeta srečno zvezo, poroko, otroke in Se marsikaj dobrega in ko bomo v letu 07 kupovali stanovanje za to, v letu 06 pridelano družinico, nam 100 000 tolarjev ne bo pomagalo Tu posrednik, "finančni svetovalci" nima nobenega odgovora več. Omeni nam, da je sliSal nekaj o borznem mešetarjenju, toda težko nas prepriča, da v letu dni lahko iz 50 000 tolarjev pridelaš milijone. Kako torej naložiti nekaj za prihodnost? Lahko ga preprosto položimo na banko in v letu 07 bodo iz njega nastali evri. Čudež? Magija? Kje pa, razlaga je povsem racionalna - menjava valute. Le še eno leto bomo lahko občudovali kulturnike, ki krasijo naše pisane tolarje. In če Se zdaj ne veste kdo vse krasi našo valuto, vam sporočam, da verjetno nikoli ne boste vedeli, saj je že malce pozno. Ne pozabite v tem letu kupiti mo.šnjiček za drobiž in odvadite se že, da puščate drobiž vsepovsod! Prihajajo dnevi, ko bomo hodili po kolenih, tipali avtomobilske sedeže, brskali po žepih in iskali kovance. Še vedno pa imamo 50 000 tolarjev, ki bi jih radi pametno naložili za prihodnost. V primeru, da bo tolar padel v primerjavi z evrom, se nam polog ne splača. Morda je pametneje zamenjati 50.000 tolarjev že danes v evre. Poskusimo to računico. Recimo, da imamo zdaj 208 evrov. Naenkrat se nam zazdi, da je to izredno malo. S tem denarjev v večini držav EU ne moreš plačati mesečne najemnine, ne moreš kupiti hrane za pol meseca, ta vsota ne predstavlja mesečnih stroškov za šolanje otrok, kaj šele študentov in dijakov.. Žal tudi, če iz teh 208 evrov naredimo 416 evrov, Se vedno večina od naštetega ni dosegljiva. Nekoč je nekdo izjavil, da so ideje največje bogastvo in imel je prav. Za odlično naložbo 50 000 tolarjev ali 208 evrov potrebuješ res dobro idejo. Če želiš iz te vsote narediti milijone, potrebuješ genialno idejo. A konec koncev je treba priznati, da je lahko naložba za prihodnost tudi organizacija zabave, povabilo na kavo, kratek izlet, nakup knjige, časopisa, letalske karte in Se marsičesa ... včasih pa je naložba v prihodnost že nasmeh, lepa beseda, en topel objem, ena sama misel...Kajti prihodnost ni le denar, niso le tolarji in evri. Pravzaprav je prihodnost tam zunaj, vse polno je je, včasih stane 50 000 tolarjev, včasih 206 evrov, včasih pa je povsem zastonj. Z malo premisleka, s kakSno dobro idejo, s srcem in močno voljo lahko dosežemo vse kar si želimo in še več. Včasih se je potrebno le premakniti. Vsem pa, ki ste pričakovali, da vam bom svetovala, kako s 50 000 tolarji kupiti v letu 07 stanovanje, se opravičujem, namenoma sem vas malce zavedla, da ste prebrali članek do konca. Morda pa se je splačalo. "FUJIFILM ZA OTROKE" ■ ena prvih dobrodelnih licitacij fotografij pri nas Zelo poseben dogodek je v četrtek, 9. 2. 2006, pripravilo podjetje FUJIFILM Slovenija v sodelovanju z občinami Domžale, Trzin, Mengeš in Lukovica. S sklepnim večerom so zaključili dobrodelni projekt z naslovom "FUJIFILM ZA OTROKE", dobrodelno licitacijo fotografij, katere celoten izkupiček je namenjen otrokom. Celoten izkupiček od dobrodelne licitacije fotografij je podjetje Fujifilm doniralo Centru za socialno delo Domžale, kjer pripravljajo nov projekt z naslovom "Dnevni center za otroke in mladostnike", nekaj sredstev pridobljenih z licitacijo fotografij bo namenjenih skladu, iz katerega se otrokom iz socialno šibkih družin sofinancira počitnikovanje na morju v času poletnih počitnic Dobrodelna licitacija fotografij z naslovom in sloganom "FUJIFILM ZA OTROKE" je prvi tovrstni projekt pri nas, ki je vzbudil izredno zanimanje javnosti, še zlasti zaradi tega, ker je podjetje FUJIFILM Slovenija preko lokalnih medijev na področju občin Domžale, Trzin, Mengeš in Lukovica pozval vse občanke in občane k doniranju fotografij, ki so se na sklepni prireditvi liciitiranjem prodale. Zanimanje je bilo tako veliko, da je organizator akcije poleg licitacije v preddverju Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah, kjer je licitacija razstavo fotografij. Zz desne: Iris Lukan, direktorica podjetja Fujifilm Slovenija, Peter Verbič z najdragocenejšo fotografijo ter vodja projekta Katarina KarlovSek s sinčkom Žanom, ki je z velikim veseljem pomagal pri jirojektu tudi potekala, pripravil tudi prodajno Na objavljen natečaj je organizator prejel preko 120 fotografij različnih motivov in tematik. Prevladovali so prekrasni motivi iz narave ter različni motivi otrok z vseh koncev sveta. Čudovita paleta raznovrstnih fotografij je bila dodana vrednost projekta "Fujifilm za otroke", ljubitelji fotografije pa smo ponovno odkrivali lepoto izbranih fotografij, ki vse prevečkrat končajo na našem računalniku in ne na mestu, ki jim je namenjen, v foto albumu. V enkratni vlogi voditelja licitacije je zablestel Robert Pečnik — Pečo, sicer priljubljeni moderator na Radiu Hit, ki je izvedel licitacijo kot pravi mojster tovrstnega trgovanja. Najdražja fotografija avtorice Anke Ažman je dosegla najvišjo vrednost, in sicer 45.000,00 SIT, novi lastnik te fotografije je Peter Verbič, član Rotarv cluba Domžale, ki je na vprašanje, kam bo obesil dragoceno fotografijo, dejal, da jo bo poklonil Rotarv clubu Domžale. Rotarv club Domžale, ki vsako lepo znatno denarno podpre rejniške družine, pozdravlja in podpira tovrstne humanitarne prireditve, kajti vsak rotarvjanec nosi v srcu tudi veliko dobrodelnosti in ljubezni do tistih, ki nas potrebujejo. Prav to je pokazala tudi direktorica podjetja Image ^Information d.o.o., Fujifilm Slovenija Iris Lukan z angažiranostjo v dobrodelnem projektu "FUJIFILM ZA OTROKE". Želja organizatorja projekta je, da dobrodelna licitacija fotografij "FUJIFILM ZA OTROKE" postane tradicionalna prireditev tako v občini Domžale, kot tudi v drugih večjih mestih po Sloveniji, ki bo združevala ljubitelje fotografske umetnosti in dobrih ljudi po srcu. /ji Mojca Smrkolj PODELJENI OBČINSKI POKALI Mala Lasna pri Zlatem Polju je bila letos prvič prizorišče smučarskih skokov za pokal Občine Lukovica. Za nastop na novi skakalnici se je prijavilo kar StiriinStirideset skakalcev, ki smo jih razvrstili v Štiri skupine. Z udeležbo so presenetili mladi skakalci iz SK Termit Moravče in celo iz ljubljanske Ilirije. Vsakemu tekmovalcu smo omogočili po dva poskusna skoka in dva za končni seStevek. Številni gledalci so bodrili svoje privržence in uživali ob lepih in dolgih skokih. Za najboljše v vseh skupinah smo pripravili lepe pokale in medalje, katerih sponzor je bila Občina, poskrbeli pa smo tudi, da je prav vsak nastopajoči dobil nagrado. Pri podeljevanju sta bila prisotna župan Matej Kotnik in podžupan Franci Bernot. Oba sta čestitala skakalcem in pohvalila organizatorja za prizadevnost ter uspeSno izvedbo tekme. Ob zaključku se je predsednik društva zahvalil delavnim članom, Občini Lukovica za pomoč, Gostilni Bevc in RCU iz Lukovice ter gostilnama Gašper in Škarja s Prevoj za podarjene nagrade. Posebno zahvalo pa je namenil vsem tekmovalcem in gledalcem ob skakalnici ter jih povabil na prihodnje prireditve. Skupna slika najboljših z iupanom, podžupanom un predsednikom ŠD Zlato Polje Rezultati: - do 15 let: 1. Jože Pavlic, Zlato Polje 2. Mihael Šlibar, SK Moravče 3. Vid Capuder, Moravče - 16-25 let: 1. Matic Mihelčič, Moravče 2. Peter Lebar, Komovec 3. Klemen Berte, Peče - 26-35 let: 1. Dino Klemenčič, SK Moravče 2. Sandi Ceglar, ŠTD Rafolče 3. Rok Cerar, Moravče - nad 36 let: 1. Aleš Burja, ŠD Gradišče 2. Janez Hribar, ŠD Zlato Polje 3. Brane Žibert, Rakitovec - pokale so prejeli: 1. Dino Klemenčič 2. Sandi Ceglar 3. Jože Pavlic Čestitamo! Trak slovesne otvoritve je prerezal župan Matej Kotnik. šport OTVORITEV SKAKALNICE V spomladanskem delu lanskega leta so stekla začetna dela izgradnje nove 25-metrske skakalnice na Mali Lasni pri Zlatem Polju, kjer je bilo v jesenskem času opravljenih preko tristo prostovoljnih delavnih ur, osemdeset traktorskih in preko sedemdeset strojnih ur. Cilj, da jo zgradijo do zimske sezone, se je kljub določenim pomanjkljivostim uresničil. Z naklonjenostjo narave so že tako po novem letu pripravili skakalni objekt za slovesno otvoritev. Pod lepo okrašeno skakalnico se je zbralo veliko število ljubiteljev belega športa in z aplavzom so pozdravili govornike, predsednika društva Janeza Hribarja, župana Mateja Kotnika, projektanta in poslanca Franca Capudra ter Janeza PraSnikarja, ki je skakalnico tudi zakoličil. Prav vsi govorniki so uporabili pohvalne besede športnemu društvu, skakalcem pa želeli varne in dolge skoke. Posebna zahvala predsednika društva je bila namenjena vsem, ki so kakor koli pomagali pri gradnji, še zlasti pa lastniku zemljišta Miru Klopčiču za razumevanje in podporo. V nadaljevanju smo prisluhnili državni himni, nakar je Zupan slovesno prestrigel trak ob vznožju doskočišča, po katerem so se spustili nosilci državne, društvene in občinske zastave in s tem naznanili konec slovesne otvoritve nove skakalnice na Mali Lasni. Ai Tone Habjanič ROBERT KOTNIK - PODPRVAK SLOVENIJE Po uspešnem zaključku lanskoletne sezone z izrednim rezultatom 1.09.42 na polmaratonu v Palmanovi, kar je bil tretji absolutni najboljši rezultat lanskega leta v Sloveniji, je Robert dobro pripravljenost prenesel tudi v letošnje leto in novo atletsko sezono. To je začel kar z naslovom državnega podprvaka Slovenije na 1500m v dvorani ter četrtim mestom na 3000m. Kar pa je pomenilo, da je nastopil na tisočpetsto metrski razdalji nad pričakovanji in bil z doseženim izredno zadovoljen, saj ta razdalja ni njegova najboljša, kar tudi pove podatek, da je to njegova prva medalja z državnih prvenstev Slovenije na tej razdalji. Je pa bil vidno razočaran na še enkrat daljši razdalji, saj je na tej tekmi pričakoval veliko več kot le četrto mesto. Najbrž pa je samemu razočaranju bolj kot slab tek vplivalo doseženo, pri športnikih vedno osovraženo, četrto mesto. Zaželimo mu Se veliko dobrih rezultatov, pa naj bo to tudi četrto mesto! A Tone Habjanič šport Uspešni plesalci iz naše občine Hip Hop Bejbe V soboto, 11, 2., je v Hali komunalnega centra v Domžalah potekalo plesno tekmovanje, kjer so se odlično izkazali tekmovalci iz naše občine. Prireditev je potekala v okviat Plesne šole Miki, ki prireja plesne tečaje enkrat tedensko na osnovnih šolah v širši okolici Domžal. Tekmovanje je potekalo v treh Preko 300 sodelujočih kategorijah: plesni pari 1. in 2. razred devetletke, plesni pari 3. in 4. razred devetletke in kategorija plesnih skupin. Tekmovanja se je udeležilo več kot 300 tekmovalcev. V dveh kategorijah izmed treh so slavili plesalci iz. naše občine; med plesnimi pari 3. in 4. razreda sta zlato medaljo osvojila Jure Slapar in Ema Florjančič, ki obiskujeta podružnično šolo v Blagovici. Med plesnimi skupinami pa je prvo mesto osvojila plesna skupina Hip Hop Bejbe z Brda, ki so z dobrim nastopom prepričljivo pometle z vso konkurenco. A Mojca Smrkolj Zmagovalca iz Blago Zmagovalke DINO KLEMENČIČ OSVOJIL NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA V soboto, 21. januarja, je Smučarska zveza Slovenije priredila veteransko državno prvenstvo v smučarskih skokih za sezono 2005/2006. Tekmovanje je v okviat Smučarsko skakalnega kluba Zagorje potekalo v njihovem centru v Kisovcu, kjer so bile na sporedu tekme v treh starostnih kategorijah. V konkurenci skakalcev starih od 30 do 40 let se je na petdesetmetrski skakalnici pomeril tudi naš občan Dino Klemenčič. Z najdaljšima skokoma prvenstva 46,5 in 47 metrov je prepričljivo osvojil naslov veteranskega državnega prvaka v kategoriji od 30 do 40 let in poleg tega slavil tudi v absolutni konkurenci vseh tekmovalcev, saj je drugo uvrščenega Gregorja Martinjaka in tretje uvrščenega Krištofa Gašpirca premagal za dva metra. Za Klemenčiča, sicer člana SK Termit Moravče, ki mu je na pomoč priskočil z nabavo dela nove konkurenčne skakalne opreme, je bila to dobra popotnica za vrhunec sezone - 17. svetovno veteransko prvenstvo. Nanj se še naprej, kljub velikim stroškom, ki jih za sedaj pokriva sam, pospešeno pripravlja na skakalnicah v Planici, Kranju in Beljaku. A Leon Andrejka NOGOMET ŽIVI Letošnje šolsko leto si bomo zagotovo zapomnili tudi po izjemnih rezultatih v šolskih športnih tekmovanjih. Posebno poglavje si zasluži ekipa nogometašev, ki je pokazala, da se bo v Črnem grabnu še dolgo igral dober nogomet. Kljub temu da naša občina ne premore pravega nogometnega igrišča, kaj šele nogometnega kluba, veliko mladih trenira in igra v bolj ali manj oddaljenih klubih, kjer so v večini NaSponos. Aljoia Jare, Žiga Križman, Matej Kritnar, Mitja Klopfič, Matej Križman, Tin Pele, Matej Lazar, Tomaž Avbelj, Uro! Klopdi, Matej Mencin primerov kvalitetna in dobrodošla okrepitev. Ti fantje zaigrajo skupaj le za šolsko reprezentanco, zato ima udeležba na šolskem tekmovanju za naše kraje toliko večji pomen. Generacija, ki letos zaključuje z osnovno šolo, je zopet ena izmed tistih, ki se lahko primerja z ekipami najvišjega nivoja in jih je zmožna tudi premagati. To so fantje pokazali z marsikaterimi tekmami v letošnjem šolskem letu, ko je ekipa OŠ JK osvojila s šestimi zmagami naslov regijskega prvaka, na področnem tekmovanju pa nam je v polfinalnem nastopu sreča nepričakovano obrnila hrbet. Poraz, ki nam je kljub devetim zmagam in skupno razliko v golih 59:19, preprečil nadaljevanje tekmovanja. Po nesrečnem porazu so se fantje za slovo lahko le še znesli nad tekmeci za tretje mesto in zmagali z neverjetnih 10:0. Najlepše pri vsem skupaj pa je bilo to, da so fantje ves čas držali skupaj, ekipa je dihala enotno in pravo veselje je sodelovati s takimi posamezniki. Ob koncu tekmovanja lahko s ponosom obnovimo celotno zgodbo, za katero smo sicer upali, da se bo končala na finalu državnega tekmovanja, pa vendar so fantje kljub temu dokazali, da so dobri, nekateri izmed njih prav izjemni, in se bo o njih zagotovo še veliko slišalo. REGIJSKO PRVENSTVO PETEK, 14. 10. 2005 OŠ JK : OŠ Rodica ...... 7:0 OŠ JK : OŠ Jurij Vega ......7:4 TOREK, 18. 10. 2005 OŠ JK : OŠ Dob...... 10:2 OŠ JK : OŠ Preserje......7:4 PETEK, 21. 10. 2005 Polfinale OŠ JK : OŠ Domžale......5:2 Finale OŠ JK : OŠ Jurij Vega ...... 3:1 PODROČNO PRVENSTVO PETEK, 13. 1. 2006, predtekmovanje (športna dvorana Kamnik) OŠ JK : OŠ Frana Albrehta ...... 5:2 OŠ JK : OŠ Simona Jenka...... 3:1 TOREK, 17. 1. 2006, finalni del (športna dvorana Medvode) OŠ JK .- OŠ Marije Vere......2:3 OŠ JK : OŠ Frana Albrehta ...... 10:0 A Klemen Avbelj m m društva Medobčinsko društvo invalidov Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin s sedežem v Domžalah na Ljubljanski cesti 106 a (tel.: 01 721 34 18; fax 724 46 87) vas želi podrobneje seznaniti z aktivnostmi društva in nameni le-teh. MDI Domžale je v lanskem letu praznovalo 30-letnico delovanja. Iz malega števila ustanovnih in delavnih članov je zraslo v društvo, ki povezuje člane invalide in člane, ki podpirajo društvene aktivnosti, na število 2100. Razmere delavcev in nesreče na cesti ter doma - pravzaprav vsepovsod - pripomorejo k velikemu številu invalidov. Glede na izrek, da človeka lahko razume le tisti, ki ima enake oz. podobne probleme, MDI Domžale zatrjuje, da je njegovo delovanje nujno in upravičeno. Glavne naloge MDI Domžale so, da članom invalidom nudi pomoč, in sicer pomoč pri vzpostaviti neodvisnega življenja težkih in nepokretnih invalidov, osebno in socialno pomoč, pomoč invalidom za ohranjevanje zdravja po težkih operativnih posegih, pri ohranjevanju psihofizičnih sposobnosti s pomočjo rekreacije in športa, druženje z namenom kulturnega in daižabnega življenja. Morda to zveni uradno in suhoparno, vendar to pomeni, da vsak član, ki si želi naše pomoči, to tudi dobi v največji možni meri, in sicer v obliki obiska na domu, s pogovorom, svetovanjem, finančno pomočjo ipd. O skupnih interesih razpravljamo na organiziranih druženjih. Ker so v društvu člani iz petih občin, ki so bile del bivše občine Domžale, in je prostor zelo obsežen, je potrebnih veliko poverjenikov in prostovoljcev, ki nudijo pomoč pomoči potrebnim. Poverjeniki so posredniki, ki posameznikom, delovnim organizacijam in podjetnikom prinašajo informacije o delu društva, saj zbirajo tudi prostovoljna donacijska sredstva za izdajo letnega koledarja MDI Domžale. Na koledarju so natisnjene dejavnosti oz. načrt društva za naslednje oz. tekoče leto. Sredstva, pridobljena s prostovoljnimi prispevki, društvo uporabi za reševanje problemov težkih in socialno šibkih invalidov. V društvu aktivno deluje komisija za socialna vprašanja, ki obravnava vse prispele prošnje in določa način njihovega reševanja. Člani SO z delom društva zadovoljni, saj se nekateri tudi pismeno zahvaljujejo. Vedno pa so tudi taki, ki jim način dela MDI ne ustreza. Tudi tem je namenjen ta članek. Pridružite se aktivnemu delu društva, sodelujte pri akcijah s finančno pomočjo ali fizično energijo in spoznali boste, da je v krutem življenju skrit tudi okus sladkosti - delati dobro. V MDI Domžale želimo v redno obveščati občane o delu oz. predvidenih dogodkih društva v lokalnih časopisih občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin, zato posredujemo nekaj podatkov aktivnosti za meseca februar in marec: - uradne ure društva so ob sredah od 15. do 17. ure in ob petkih od 9. do 11. ure; - v sredo, 1. febaiarja, bo od 17. do 18. ure merjenje krvnega tlaka, sladkorja ter holesterola v krvi in svetovanje (trajna -mesečna naloga); - druga sreda v mesecu od 17. do 19. ure je namenjena posvetu s člani, ki se ne morejo vključevati v dejavnosti v društvenih prostorih (trajna mesečna naloga); - obiski na domu članov, ki so dopolnili 80 let (razgovor in darilo - redna naloga); - razgovor in določitev sofinanciranja kart za kopanje v Termah Snovik; - veselo druženje bo 25. febaiarja - organizirano pustovanju pri Frfravu vKrašcah; - 3. marca druženje, ogled kulturnih znamenitosti in ohranjanje zdravja - enodnevni izlet na Muljavo in kopanje v Šmarjeških toplicah; - enodnevni izlet, druženje: 30. marec (Lenti, Madžarska); - dogajanja v društvu bodo popestrena tudi z vašo navzočnostjo z igranjem pikada, šaha ali gledanjem filmov z izletov v preteklih letih. Lahko si omislite tudi poslušanje glasbe - resne, narodnozabavne ... Ostanite zdravi! A> Za MDI Martina Lampret Občni zbor DPŽ Blagovica - Trojane Kako hitro mine leto, bi človek včasih rad pozabil. Pa ne gre. Društvo podeželskih žena Blagovica-Trojane je zopet pripravilo redni letni občni zbor in še tridesetletnico daištva praznujejo letos. Kako hitro so minila tudi ta leta, pa tako vesele, dobrovoljne, zadovoljne in materinsko plemenite se mi zdijo. Tudi letos so četrtega februarja pripravile zbor v gostilni Potrbin na Trojanah in še tako velika soba je bila premajhna za številčno udeležbo in vse povabljene goste. Manjkal je le predsednik KS Trojane, ki pa bi tako imel kaj malo prostora. Darinka Vajde, predsednica daištva se je v pozdravnem nagovoat opravičila, ker se je občni zbor skoraj pokrival s proslavo ob kulturnem prazniku, ki je bila dve uri kasneje v Lukovici, ampak kot je dejala, saj ženske s podeželja v največji meri ohranjajo kulturo podeželja, pa naj bo to kultura bivanja, ohranjanja starih običajev, kulturo hranjenja in nenazadnje večinoma je na njihovih ramenih tudi vzgoja otrok. V nadaljevanju je bilo povedano, da je bil lanski načrt v celoti izpolnjen, še več celo presegle so ga, kajti na nekaterih dogodkih oziroma prireditvah, ki so se zgodili nenačrtovano, so bile tudi prisotne. Tudi letos nadzorni odbor ni imel dela, ker nepravilnosti ni bilo, pri financah znajo varčevati, še več, tudi čarati morajo znati marsikdaj. Letošnji načrt je ravno tako zelo obsežen, krona vsega pa po prav gotovo meddruštveno srečanje z obeleženjem ob tridesetletnici društva. Vrstila se bodo strokovna Zadovoljne udeleženke DPŽ Blagovica-Trojane, joto: Milena Bradač predavanja na temo predelave in priprave za trženje zelenjave (buče, .stročnice, itd.). V marcu bosta dva kuharska tečaja, še nekaj drugih ustvarjalnih tečajev, izleti po domovini in kakšen korak preko meje, kar bo imelo tudi strokoven značaj. Se bo pa našlo še marsikaj tudi za dušo, za prijetna datženja in ob tem za kratek čas odložitev vsakdanjih skrbi. Sledile so čestitke povabljenih gostov DPŽ Lukovica, Domžal, Tuhinjske doline, Kamnika-Komende, predstavnika KS, PD, PGD Blagovica. Povabilu se je tudi letos odzval župan Matej Kotnik, čeprav je imel tistega dne zelo poln urnik. Pohvalil je njihovo pridnost, njihov posluh za napredek podeželja, njihovo popestritev in bogatitev mnogih srečanj. Predvsem pa ga je razveselila tako množična udeležba zbora. Kmetijska pospeševalka za dom in družino Marta Kos, ki se je odzvala povabilu, kljub zelo natrpanemu urniku, je obljubila še nadaljnje sodelovanje in pomoč. Predsednica društva se je vsem zahvalila za iskrene čestitke, prav tako pa se je zahvalila vsem članicam za njihovo polno sodelovanje, predvsem Stanki in Vidi, kajti le s složnim delom in razumevanjem praznujejo tako visoko obletnico daištva. tb Milena Bradač _w društva OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA ZLATO POLJE Med dobitniki plaket tudi Janko Klop(i( iz Trnov? Pregled uspešnosti in delovanja Športnega društva za leto 2005 smo strnili na desetem občnem zboru, ki mu je predsedoval predlagani Mrko Vrankar. Zbrani smo prisluhnili poročilom predsednika, blagajnika in tajnika, posredovani sta bili poročili O Športnih aktivnostih in inventure komisije. Predsednik društva Janez Hribar je poudaril, da smo poleg začrtanega dela poseben poudarek namenili pridobitvi zemljišča, za katero se postopek vleče že nekaj let. Drugo večje delo pa je bila gradnja nove 25-metrske skakalnice na Mali Lasni. Dokončali naj bi jo letos. Blagajnik Roman Klopčič je nanizal prihodke in odhodke ter ob koncu poročila podal pozitivno stanje. Skozi celo leto smo bili zelo dejavni v nogometu, saj smo odigrali preko trideset tekem, organizirali tri turnirje, šahovski turnir, dve Šahovski srečanji z ekipo iz Gradišča. Med bolj odmevnimi dejavnostmi moram navesti tudi spomladanski in jesenski pohod, družabne igre krajanov, dve tekmi v smučarskih skokih, pustne aktivnosti in še bi lahko naštevali. Skratka, člani društva so bili zelo aktivni, ob tem pa ne smem prezreti nekaterih posameznikov, kot so Miloš Šinkovec, pod okriljem društva z zavidljivimi rezultati nastopa v krosu na domačih in mednarodnih tekmah, ter mladih uspešnih nogometašev Mitje Klopčiča, Primoža Pogačarja ter Jožeta Pavlica, ki igrajo v Nogometnem klubu Dob. Vse to pa daje svetlo luč in zelo pozitivno mnenje o dejavnosti društva. Seznanili smo se tudi z načrtom dela za leto 2006, v katerem bomo praznovali Ze deseto leto delovanja. Ob zaključku so bile podeljene posebne plakete za dolgoletno ustvarjalno delo, te pa so prejeli naslednji člani: Rado Oražem, Franc Šuštar, Janko Klopčič, Robi Šuštar in Sašo Korošec. Vsem čestitamo.1 £& Tone Habjanič Zimske radosti v Moto klubu ROKOVNJAČI Po končani motoristični sezoni se nas je večina moto Rokovnjačev pred mrazom umaknila s cest, kar pa ni omejilo klubskega dogajanja. Na občnem zboru 7. decembra smo skozi poročila preteklega leta [x>lrdili razvoj kluba in uspešne zaključene akcije. Obiskala sta nas tudi predsednika MK Kamnik in MK Va.ški Bovsl ter tajnik našega matičnega društva AMD Lukovica. Vsi trije so potrdili tesno sodelovanje v prihajajoči'!)) letu. Vodstvo kluba je predstavilo okvirni plan dela za leto 2006 in nakazalo smernice delovanja moto kluba, s čimer se je strinjala celotna zasedba. Klubsko prednovoletno zabavo smo priredili v petek, 23. decembra, pri Furmanu v Lukovici. Zbralo se nas je preko 40 članov in simpatizerjev. Po uvodnem dniženju smo ob družinskih picah in domačem pivu pričakali pravega lxižička s polno vrečo darilc. Večer smo preživeli v dobri družbi S spomini na preteklo sezono in predlogi prihajajočih voženj. V januarju se nas je nekaj članov pridnižilo Vaškim bovsom in odpravilo na ogled sejma Bike Expo Show v italijansko Padovo. Poleg sončnega vremena nas je na sejmišču pričakalo kar 8 polnih dvoran razslavljalcev, trije zunanji poligoni s promocijskimi tekmovanji in Sovi. Večer smo zaključili v klubski brunarici MK Vaški Boysi, kjer so nas prijazno pričakali ostali člani in prijatelji. Zadnjo soboto v januarju smo se MK Rokovnjači skupaj s Športnim društvom Prevoje, odpravili na Mariborsko Pohorje, kjer smo se udeležili tradicionalnega spusta s pležuhi. Prireditev je že desetič zapored organiziral Country club Selnica ob Dravi (dništvo za ohranjanje ljudskega iztočila), kateri nam je poslal povabilo k udeležbi. 20 članov in simpatizerjev se nas je z mini avtobusom odpravilo v Štajersko snežno areno, kjer je potekalo tekmovanje. Prijavili smo svoje ekipe ter posameznike in preučevali konkurenčne tekmovalce pretežno s Štajerske. Kljub miaZU In ledeni progi, SO se na.ši tekmovalci in navijači odrezali odlično Tako je Mateja (Kokovnjačica) posegla v prvo jakostno skupino med plezuh „marica" in ekipa MK Rokovnjači 2 na peto mesto med skupinskimi spusti. Poleg druženja in promocije Zimskega moto tabora je imel naš izlet v MB Se poseben pomen. Člani MK Rokovnjači smo pripravili posebno presenečenje za velenjskega raperja 6 Pack Čukur-ja, saj smo mu v klubu izdelali poseben unikaten pležuh in mu ga podarili v znak prijateljstva in sodelovanja. Za izdelavo omenjenega pležuha ga' posebna zahvala Gegu in Juretu, ki sta Se na predvečer tekmovanja požrtvovalno bedeli v delavnici Kotiko d.o.o. in ustvarjala čudo. Po končanem tekmovalnem delu in razglasitvi rezultatov smo se umaknili nočnemu mrazu v notranje prostore športnega centra Pohorje, kjer nas je pozno v noč zabaval Pr'jatu z zvoki harmonike. V soboto, 11. 2. 2006, pa se je na smučišču Kandrše (Gostišče Vidrgar) odvijal 2. Zimski moto tabor v organizaciji Moto kluba Rokovnjači. Za vse obiskovalce smo pripravili pester družaben program. Snežni oder so z živo glasbo zasedli člani Skupine PRJAHI, 6Pack Čukur in na koncu zmagovalci. Nastopila so dekleta plesne šole MIKI ples, po smučišču so se spustili starodobni smučarji Suhe Špage, ki so s svojo glasbo zabavali obiskovalce po končanem uradnem delu. Predstavniki podjetja SkMSca iz Celja pa so poskrbeli za snežni kros z motornimi sanmi. Rdeča nit dog(xlka je bilo tekmovanje s pležuhi. Pred tekmovanjem smo organizirali tudi tri uradne treninge na smučišču Kandrše z brezplačno izposojo pležuha in uporabo smučišča. Letos se je na spust prijavilo 69 tekmovalcev, ki so se najprej pomerili v kvalifikacijah, najboljših 32 pa se je uvrstilo naprej v paralelno tekmovanje. Na koncu so dobili najžlahtnejša priznanja in najboljše nagrade: l.mesto: Gašper Cvetko -vikend izposoja Smart for tvvo (AvantCar d.o.o.), 2.mesto: Dejan Širme - čelada AGV (Velo d.o.o.), 3mesto: UroS Žibert - enodnevna izposoja A1V Bombardicr (Ski&Sea d.o.o.). Matej Obran si je za izdelavo najizvirnejšega pležuha prislužil celoletno naročnino na motoristično revijo Motosi. V spustu s pležuhi se je pomeril tudi Igor Jerman (master of endurance), nam pomagal razdeliti vse nagrade tekmovalcem, kasneje pa še raztegnil meh Pr'jatlove harmonike. Zahvaljujemo se vsem, ki sle prispevali nagrade za tekmovalce, nas kljub mrazu obiskali v Kandršah oziroma kako drugače prispevali k izpeljavi dogodka. Posebna zahvala gre Zupanom olx*in Zagorje, Moravče in Lukovica, ki so brez pomislekov podprli medobčinsko srelelovanje ter članom okoliških moto klubov, ki so se dogodka udeležili v velikem Številu. Več informacij si lahko pribrskate na www.mkrokovnjaci.com. M K Rokovnjači S pleiubi na Pohorju Slavnostna otvoritev zimskega moto tabora Zmagovalci paralelnega spusta s pleiuhi (ipack & pležuh odprte srani OTVORITEV NOVE RESTAVRACIJE V LUKOVICI Izgradnja avtoceste ne spreminja samo okolja tam, kjer poteka, spreminja tudi navade in običaje vsakodnevnega življenja - nekatere odnese, nekaj novih prinese. Tako se "vrača" obcestna restavracija na počivališče v Lukovici, zgrajena na novo in s ponudbo, ki bo zanimiva ne samo za popotnike, temveč tudi za prebivalce občine. Restavracija Marche je bila zgrajena v okviru restavracijske verige Marche International. Gre za Švicarsko družbo, ki je v sestavi bolj poznanega Moevenpicka. Družba ima avtocestne restavracije v Sloveniji, Švici, Nemčiji, Avstriji. Nam najbližja je restavracija nad Vrbskim jezerom, s čudovitim pogledom na samo jezero, na Vrbo, Marijo W6rth in ostale znane kraje. Vodilo družbe pri zadovoljevanju gostov so kvaliteta, zaupanje, s poudarkom na izbiri, transparentnem delu. obseg artiklov, raznolik izbor, ki se pripravlja dnevno, iz najboljših materialov in pred gosti. Rezultat poslovanja temelji na zadovoljnem gostu in na prodaji kvalitetnih proizvodov. Kolektiv restavracije Marche v Lukovici, ki ga vodi Matej Gutman želi z občani navezati tako poslovne kot prijateljske vezi. Želimo si, da bi restavracija "dihala" z okoljem in ustregla vsem željam prebivalcev občine in okolice. Tudi notranjost bo dobila podobo življenja in dela tega okolja, prikazana na fotografijah skozi čas, katerih izbor bo opravil domačin France Cerar. Skupaj se veselimo svečane otvoritve, ki bo 22. marca 2006 ob 14. uri pred restavracijo. Naj ta kratek zapis pomeni tudi vabilo vsem krajanom, da se nam pridružite! Veselimo se snidenja z vami! Ljubo Jasnič, direktor Prejeto ... V novembrski Številki Rokovnjača sem prečital zelo lep in odmeven članek dr. Toneta Medena "Zlorabljena komemoracija", s katerim se popolnoma strinjam in sem se zato zelo začudil na odziv v decembrski Številki Rokovnjača "Žalna svečanost ni bila namenjena nestrpnežem" (ampak samo nekaterim enako usmerjenim), kjer sem se zgrozil, kako lahko občinsko glasilo objavi tako nekulturen prispevek. Prva kritika gre na račun uredništva, ki je to objavilo, druga pa na pisca tega članka. Ko sem prečital, kdo je avtor, se nisem čudil: podpisana je Ana Zaje Od nje bi težko pričakoval kaj dnigega! Kako si drzne s svojo plitvo izobrazbo, ki verjetno ne presega "kumrovSke univerze" nesramno klevetati profesorja z doktoratom!? Ne smemo pa ji preveč zameriti, saj je rasla v času enoumja, ko je bila kultura čisto na tleh in je bila laž resnica. Malo je tako bistrih, da ločijo to laž txl prave resnice, ki pa počasi le prodira na dan. Seveda od tov. Ane tega ne moremo pričakovati! Kar se tiče spomenikov NOB, ki jih omenja, pa |x>kažem samo na enega, ki je med največjimi: požgana graščina Brdo! Kaj so bord prispevali za vzdrževanje tega spomenika, razen da so ga požgali?! Ali tudi tov. Ana verjame, tki so ga |*)žgali Nemci, kar je ena od njihovih resnic! Še nekaj: tov. Ana si domišlja, tla jo je gospod Meden po premisleku naslovil ■ spoštovana, jaz mislim, da je samo pozabil vstaviti narekovaj, Ker je malo lovarišic, ki bi jih naslovil s spoštovana, kar so včasih "ta zagrizene" smatrale za žalitev. A K K. Kdo je nestrpnež, ki si ne zasluži besede spoštovani? Odziv zakonske skupine na uredniško politiko Člani zakonske skupine smo na zadnjem srečanju izrazili soglasno ogorčenje nad "uredniško usmeritvijo" v občinskem glasilu Rokovnjač, ki je plačano tudi z na.šim davčnim denarjem. V božični Številki smo lahko prebrali celo stran obtožb in Žaljivk, ki niso bile komentar na prispevek v novembrski številki (to je bila kvečjemu desetina članka), ampak besedno pljuvanje po avtorju povsem argumentiranega članka. Ne želimo polemizirati z avtorico, saj njen prispevek sam govori o njenih obzorjih. Pričakujemo pa odgovornost uredništva, da so objavljeni članki v okviru civilizacijskih norm. Po mnenju članov zakonske skupine zasluži spoštovanje sleherna oseba, od otroka v materinem telesu, novorojenčka, malčka, šolarja, odraslega, mentalno prizadetega do univerzitetnega profesorja in znanstvenika ter onemoglega starostnika. Kam bi prišli, če bi spoštovanje bilo rezervirano samo za ljudi takega ali drugačnega obzorja!? Spoštovanje je tudi temeljna človekova pravica in osnovna etična dolžnost vsakega posameznika. Pravica do osebnega dostojanstva je zapisana tudi v 34. členu slovenske ustave, v 40. členu pa imamo ustavno pravico do odgovora na objavljeno informacijo. Vnaprejšnje odrekanje te pravice je torej protiustavno. Žalostno je, da nekateri še vedno mislijo, da so eni spoštovani in tovariši, drugi pa zaslužijo "odstrel" Še bolj žalostno pa je dejstvo, da to podpira Rokovnjač. In kdo je po pisanju Rokovnjača nespoStovanja vredni nestrpnež? Dvainštiridesetletni univerzitetni profesor in znanstvenik Tone Meden, ki se je v Lukovico z družino priselil pred devetimi leti je član naše zakonske skupine vse od njenega nastanka pred petimi leti. Skupina je namenjena osebni in duhovni rasti posameznika in zakonskega para ne zunanjemu aktivizmu. Kljub temu smo v teh letih pripravili kar nekaj okroglih miz, predavanj, razstavt) ... z znatnim Tonetovim sodelovanjem -brez enega samega konflikta, saj je strpen sogovornik in pozoren poslušalec. V zakonski skupini se cenimo in spoštujemo, ne glede na to kakšno obzorje in poklic imamo in katerega spola smo. "NespoStovanja" vredni gospK( rVNJACj« gladio Obđne Lukovica BreqHaCnogl prejemajo vsa papodb\|stvaoMbM Lukovica; glavna in odgovorna urednica Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domilrovič, Marta Korzan, Mojca Smrkotj, Irena VoduSok; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 01/729 83 (X), jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.liikovic-a.si, <• m;iil: obeinalukovioali lukovioasi, rokovnjart' lukovieasi; Produkcija Agencija (i Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, PodIipovica31,1411 Izlake; trzerije oglasnega prostora člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% I)I)V (Ur. 1. RSst. 80/08). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo liS pod zaporedno Slc-vilko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko 380. Uredništvo si pridržuje pravi-niilo krajšanja besedil glede na tehnične in materialno možnosti. Nonaročcnili člankov ne honoriramo. Na naslovnici je plesna skupina Hip Hop Hcjhe 2 Brda, loto: Mojca Smrkotj. Nuša Stupica s.p. Vir, Sončna ulica 2A 1230 Domžale tel./fax: 01/721 47 28 GSM: 031/616 005 odpiralni čas pon-pet 8.00-18.00 sobota 8.00 - 12.00 Nudimo vam cvetje za vsako priložnost in vam ga tudi dostavimo. AVTOJ30LA LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 20. 3. tečaj CPP 2006 ob 18. uri . Commerce LOJ LILI -KU U U LE UGODNE CENE MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 www.hfKommerce.si 9 * Nudimo tečaje za otroke in odrasle * Velika izbira Cambridge izpitov (vključno s tečaji Cambridge Young Learners) * Splošna angleška konverzacija * Sloveniji predstavljamo program za otroke English is fun! *&\gfch is Funf Pokličete nas lahko na tel. št: 01 564 47 95, 040 210 647 ali 040 637 769 (po 14. uri) ali pišete na info@angleskijezikovnicenter.com AngleškiJezikovni Center d.o.o. www.angleskiiezikovnicenler.com Učili vas bodo samo učitelji, ki jim je angleščina matemi jeziki Tečaji bodo potekali v Trzinu, Šmartnu v Tuhinju in Brdu pri Lukovici. Podjetje za mizarske in druge poslovne dejavnosti ter storitve javne službe tt-RAST SebaStjan GoriČan S.p., Trojane 33, 1222 Trojane vam poleg mizarskih storitev nudi tudi upravni inženiring, finančno računovodske in druge storitve. Naročila in informacije sprejemamo osebno ali na telefon; (01) 723-30-08, 031 / 549-673 ali 041 / 909-673. AKTUALNO: Za vas Izpolnimo napoved za odmero dohodnine za leto 2005. Zberite dokumente in nas pokličite. Po potrebi pridemo na vaš dom in izpolnimo napovedi za vse družinske člane. nadaljevanje povesti Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan "Kaj si rekel?" je ostrmela mali. "Nisem, sami so tako rekli." Zdaj šele je Jurij povedal materi, da sta z bratom poslala po zdravnika v Ljubljano. "Zakaj pa?" je vprašala mati. "Tako sva se ustrašila za vas, mama." Tiho se je obrnila in odšla. Žal ji je bilo otroka. Pa vendar ji je dobro dela skrb in ljubezen sinov. Tudi na Koroško je odšel sel na brzem konju. A vedeli so, da ne morejo priti do pogreba. Saj oče Nastran je že dve leti počival v grobu. A tudi njemu je Mojčica le gomilo kropila. Bilo je predaleč, ker takrat še ni vozila Železnica. V hiši so se noč in dan vrstili kropilci. Kajti pri nas so v navadi obiski mrliča v slovo od njega in v tolažbo preostalim. Kraljev gospodar pa je bil daleč poznan in obče spoštovan mož. In tretji dan se je vila vrsta pogrebcev, kot je še najbrž ni bilo v tej fari. Ne bom popisovala žalostne vdove in sinov ob pogrebu, ki se ga je pa udeležila, čeprav ji je zdravnik prepovedal, ker je ugotovil hud živčen pretres in se je bal za njeno zdravje in življenje. "Ne morem ubogati," jim je odgovorila, "pustite mi to zadnje slovo." Zdaj je ostala Mojčica sama s sinovoma. Nista bila, kot je želel oče. In družina je iz obzira do ljubljene gospodinje marsikaj zamolčala. A začuda blede, šibke, vedno v črno oblečene matere sta se bala in jo ubogala, kadar je kaj zahtevala od njiju. Drugo jesen po očetovi smrti se je zgodilo, da je šla Kraljeva velika dekla po naročilu svoje gospodinje prosit žanjice za praprot. V njeno začudenje ni hotela nobena obljubiti. Povedala je gospodinji: "Prav nobene nisem mogla naprositi." "Kaj, ali imajo toliko dela?" se je začudila Kraljeva mama. "Vreme je lepo, moramo jih dobiti. Pojdi in jim povej, naj povedo, koliko naj jim plačam." Še v drugo se je dekla vrnila in molče obstala pred gospodinjo. "No, kako, ali pridejo?" vpraša jo ona. Kri je planila dekletu v lice, a ni odgovorila. "Odgovori"! je bila nestrpna gospodinja. "Pravijo," je nerado povedalo dekle, "da zaradi naših fantov ne morejo, ker bodo zmerom po gozdu za njimi." "Ali zaradi Jura in Žepa?" pravi mati tesnobno. Ali v trenutku se znajde. "Pojdi še enkrat!" zapove dekletu odločno. "In povej dekletom, naj le pridejo. Brez skrbi naj bodo, nobena ne bo nobenega videla." Zvečer je imela mati s sinovoma dolg, resen pogovor. Drugo jutro je prišlo na Kraljev dom deset deklet s srpi. Videla je njihovo zadrego, pa jo je molče prezrla. Prijazno in ljubeznivo jih je sprejela, četrti večer po dovršenem delu pa jim je dala plačo kot za pšenično žetev. S prisrčno zahvalo so se veselo vrnile po svojih domovih. Obeh fantov ni ves ta čas nobena videla. A Kraljeva mati je začela resno preudarjati, kaj bi ukrenila zaradi sinov. In tako je marsikaj videla, kar je preje ni zanimalo. Nekega adventnega večera ju je poklicala gori v svojo sobo. "Fanta," jima pravi. "Imamo se marsičesa važnega pogovoriti. Usedita se." "Vesta," nadaljuje mati, "da sem po očetovi smrti zelo rahlega zdravja. Da ni bila domačija po moji želji name prepisana, vesta. Pa vidva sta bila takrat še oba mladoletna. Ti, Jure, zdaj že ne boš, in tudi Zepelj že stopaš v vojaška leta. Fanta, ženiti se bo treba." "Mi mama!" se oglasita oba zajedno. "Nič ne odgovarjajta!" de mati resno. "Naj jaz prvo povem. Kako je Jure ranil in pokopal očeta, ne bom še enkrat govorila, danes omenim zadnjikrat. Da, in tudi jaz ne bom mogla nikoli pozabiti. Vem tudi za vajino nelepo obnašanje. Ali tega mora biti enkrat konec." "Jure!" se obrne k starejšemu sinu. "Dvakrat sem te že videla, ko si iz cerkve grede spremljal zalo deklico. Čigava je?" "Ali, mama ..." prične Jure plaho. "Ne kregam te," ga ustavi mati. "Če je pošteno dekle in jo imaš rad, pošljemo snubače. Za doto ne bomo spraševali." Žar veselja šine čez fantov obraz. "Je poštena in dobra. Žlagovčeva Uršika je." "Po strica pošljem in precej po božičnih praznikih pošljemo snubače." "In ti, žepa?" se ozre mati na drugega sina. Tako rad se vrtiš krog naše mlajše dekle in natakarice Lenčke. Nima sicer razen pridnih rok prav ničesar, a če si zato, se bomo pa pogovorili. Hišo vama postavim in hlev pa mlin. Nekaj zemlje vama kupim, pa bosta že shajala, če bosta hotela gibati z rokama." "Ali to niso šale," je mati naenkrat resna in stroga, ko fanta le molčita. "Jaz hočem red in poštenje v našem domu. Ako pa nočeta, vojaška leta so tu, Gospodarjev in poročenih mož ne vzamejo. Ako pa nočeta, jaz ne morem pomagati. To so moje prve in poslednje besede o vajini odločitvi za življenje." Mladeniča sta bila kot omamljena. Bala sta se viharja, ko sta spoznala, da ve mati za vse njune skrivnosti. Zdaj pa taka dobrota. Ah, ta naša mama, ena in edina, take pač ni nikjer več na svetu. Prvi se je znašel Jure. "Bog vam plačaj, mama," je dejal in ji s prosečim izrazom v očeh nudil desnico. > > > Nadaljevanje v jmhodnji Številki